štev. 2 Ptuj, 13. fanuorja 1967 Cena: 0,50 ND, 50 SD -Tednik- l?haia p^^d tf»m trnenom od 24. novembra 19fil dalje po skli pu občinskih odborov SZDL l'iuj m Ormož. — Izdaja zavod -Ptujski tednik- Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: FtuJ. He- roja Lacka 2. — Tel. 156. Številka tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Maribor- ski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND. za inccs^mstvo 40 ND; v prodaji izvod 0,50 ND 50 SD. LETNIK XX Prva faza izbire možnih kandidatov za odbornike in poslance S skupne šefe izvršnega odbora in volilne komi-sije občinskega odbora SZOL Ptuj .1. t. m. sIh izvr.šni odbor in volilnd komisija občinskega odbora SZDL PUij nd skupni seji pregledala in ocenila dosedanje politične priprnve na volitve, obravnavala predlog sprememb volilnih enot m volitve odl>ornikov občinske skupščine ter vprašanja v zvezi s kadrovanjem v republiške in zvezne konference SZDL. Dosedanje politične predvolil-. no priprave so kar precej razgi- bale dejavnost političnih akti- vov. Ti tšo takoj ob začetku pred- volilne kampanje seznanili vo- livce z nekaterimi temeljnimi izhodišči zd predvolilno dejav- nost. Volivci hO bili t;ezna.njen,i, del so le-oni izključni nosilci de- mokratičnega evidentiranja mož- nih odborniških in poslans'kih kandidatov in da se v tem po- gledu ne sme čutiti nikakšen \ pliv ožjih skupin. SZDL nasto- pa lu 'kot pobudnik in organiza- tor ter usmerjevalec razgovorov volivcev o možnih kandidatih. Ce se na terenu ali v delovni ■»kupnosti pokaže potreba, da po- litične orgamizacije ali politični aktiv evidentira možne kandida- te, mora dotična organizacija ali aktiv tak svoj predlog temeljito oibrazložiti ter ga dati v javno razpravo. Kadre za vse javne funkcije je potrebno iskati med aktivnimi samoupravljavci, ki so si s svo- jim delom pridobili ugled med abča.ni in ki z delom manifesti- rajo svojo pripravljenost boriti se za napredne koncepte v na- šem razvoju in za samoupravlja- nje. Struktura bodočih skupščin mora odražati predvsem kvalite- te i.n interes celotnega območja. V praksi je potrebno uvelja- viti načelo o nezdružljivosti funkcij v vodstvih in izvršnih organih družbeno-političnih orga- nizacij in izvršnih orga.ndh obla- sti. To načelo je pomembno re- alizirati tudi v delovnih organi- zacijah. Volivci naj sami odločijo gle- de števila kandidatov za odboj- nišikd ali posla^n&ki mandat. V primeru, da družbeno poli- tične organizacije ne soglašajo s pi^Msainezno kandidaturo, mora- jo svoj ugovor podkrepiti z ar- gumenti ter }>redlagati, da voliv- ci takšne kandidature ne potrdi- jo. Naštetih nekaj temeljnih načel za izvajanje predvolilnih priprav je bila široka baza za veliko po- litično aktivnost. V njej je pri- šlo do izraza vzdušje, da so me- rila za izbiro kandidatov spre- jemljiva. Volivci so sicer eprva domnevali večji vpliv forumov političnih organizacij pri izbira- nju kandidatov. Na drugi strani pa je prišla do izraza tudi tež- nja, naj bi SZDL imela p.ravico predlagati kandidate. Na skoraj vseh dosedanjiih predvolilnih razgovorih je bila izraženovič. Zahteve te virste smo doslej slišali že tudi na drugih forumih in v izjavah drugih vodilnih državnikov. Gre namreč za odločen nastop proti tistim, ki sodijo, da je zunanja politika i^ročje samo poklicne diplomacije, ker je le-ta stro- kovno najbolj podkovana, ima praikso in kot taka tudi najbolje razsoja in odloča ... Jugoslovanska javnost je do- slej vedno podprla vladna pri- zadevanja V usodnih dneh jugo- slovanske povojine zgodovine. Ce torej podlago zunanje poli- tike zavestno razširjamo, to sa- mo pomeni, da želimo še večjo podporo tej politiki, obenem pa tudi upoštevanje določenih predlogov, opozoril in podobno, ki so v danem trenutku umest- ne ali celo potrebne. Kako naj bi uresničili ta na- men? Najprej je treba okrepiti učinek tistih ustanov, ki poklic- no seznanjajo široko javnost r zunanjepolitičnimi dogajanji, jih ocenjujejo in komentirajo. Ce s^: ozrerrK) na povojna leta, mora- mo priznati, da smo pri tem ny- redili občuten korak naprej, In- formatorska služba se je namreč posebno v zadnjih nekaj letih močno okrepila. Na drugi strani je ti-eba staviti na trdna tla mehaniz^em, ki bo pobude, pripombe in na- svete prenašal na ustrezno me- sto in seveda poskrbel za to, da jih bodo odgovorne službe pri vsakdanji praksi tudi upo- števale. Morda bi bilo prav, da ob tem opozorimo na posebno pomerrvb- no vlogo delovnih ljudi, ki žive na obmejnih območjih. Tu se izmenjava najrazličnejših mnenj vsakdanje opravlja z neposred- nimi stiki z ljudmi iz bližnjih držav. Zunanjepolitično znanje z dobrimi ocenami je tu še to- liko bolj potrebno. Vse bolj raz- vijajoči se turizem pa to nalo- go širi tudi v »notranjost« deže- le. Razgledan ali vsaj dobro in- formiran -človek lahko naredi pri tem veliko več koristnega kakor še tako dobra jugoslovan- s-ka propaganda po klasičnih sredstvih. Tako se torej priza- devanja za priznanje pobud od sp(xiaj sprepletajo z zahtevami po Čim večjem zunanjepolitič- nem znanju. 1969 letfl Ptuj v ospredju zaninianj^i Proslave ( ob 1900 letnici Ptuja Finančmh skrbi Ptuj sam ne bo zmogel LcttJ 1969 bo proslavljal Ptuj 1900-letnico, odkar je Ptuj — Po<»tovio prvič omenjen v zapiskih rimskega zgodovinarja Tacita. Pri občinski skupščini Ptuj je 20-članski odbor v Ptuju in v Ljub- ljani živečih uglednih Ptujčanov in drugih osebnosti, ki bodo nosile glavno in organizacijsko skrb za to, da bodo vse prireditve v Ptuju lo obletnico dobro pripravljene za jugoslovansko in drugo sve- tovno javnost, da bo podoba Ptuja primerna tej veliki obletnici in da se bodo v njem našli poleg domačega ljudstva in spoznali svetovni zgodovinarji na ustreznem svetovnem simpoziju ali kon- gresu zgodovinarjev Jugoslavije, ki se ga bodo udeležili tudi drugi gostje in prijavljenci. ^N'a 1. KCji odbort za to pro-I slavo, ki je bila v torek, 10. ja- nuarja 1967, in jo je ^klical )>r(-'doednik odbora Franjo Reber- iiak, std povedala svoje mnenje n okviru proslav in prireditev za io obletnico tudi književnik Ivan Potrč in direktor Državne založ- be Slovenije Ivan Bratko. Ta prosldvci v Ptuju 1969. leta ne bo ibdmo ptujsko lokalno proslav- Ijan-^R, temveč bo morala doseči in popularnost, kot jih ■majo enake in podobne pro-sla- \ e drugod po svetu. To nalaga Piuju in vsej slovensiki javnosti orlrjovorno tikrb in nalogo, da bo morald pomagati Ptuju, da bo 7mogel velike stroške, priprave iii skrb za domače in inozemske go^te, ki jih bo privabila pro- PfKianda za to obletnico po tisku, radiu in televiziji, pa tudi v Ptuju organiziran evropski sim- pozij zgodovinarjev ali vsaj kon- gres jugoslovanskih zgodovinar- jev. Za odbor za proslavo bo do- volj dela in odgovornosti, če se bo / \i>o vnemo lotil nalog, ki odpadajo nanj, zlasti pa še, če ho opozoril še na ^mnoge prob- leme, ki spremljajo zgodovinski Ptuj in njegove zgodovinsko spomenike, ki so potrebni vzdr- ževanja in obvarovanja pred propadanjem njihovih strešnih ko:!strukcij in drugega. Vse skupaj bi naj dalo Ptuju moč in PciTioč, da bo lahko ob tej ob- Iptnici storil več, kot bi* sicer mogel brez to p»moči. Na vse 'o bo moral bVti prilagojen pro- gram proslave in prireditev, ki nr bo samo informiral zaintere- temveč jih bo tudi mo- "'■»^iv.irdl, da bodo storili po svo- !:h močeh vse, kar je mogoče za obln;n!CO :n za Ptuj. po vsieh dosedanjih pred- h in priporočilih odbornikov odbora za proslavo, " občinske •skupščine in drug;h je sm.^tral '■"ibor ^d pogrebno U'=-tdnoviti B pododborov z nad 60 čidni iz ptujskih in drugih slovenskih vplivnih krogov, in sicer podod- bor za prireditve (predsed. Drago Hasl), za komunalno ureditev (predsed. Viktor Makovec), za tisk in propagando (predsed. Frido Klančnik), za turizem in gostinstvo (predsed. Vlado Vreč- ko) in pododbor' za finance in za simpozij zgodovinarjev. V Ptuju iidelan program bodo do- polnili po potrebi še ljubljanski člani odbora in pododborov, ta- ko da bo delo v vsestransko možnem okviru in temu prime- ren tudi uspeh proslave. Pripravo na proslave 1969. le- ta bodo torej potekale v glav- (Nadaljevanje na 6. sitrani) Ptujski motiv v zimskih dnevih Branko Bračko odhaja iz Ptuja Mestni svet Maribora je 27. dccembra 1966 imenoval za no- vega načelnika uprave za notra- : nje zadeve v Mariboru Branka BRACKA, poliličnega sekretarja I občinskega komiteja ZKS Ptuj. i Kor je lo odgovorno družbeno ! dolžnost moral prevzeti žc z /a- crikom letošnjegH Ida — je o lem med drugim rdzprd\ljd] ObK ZKS Ptuj nd seji 30. decembra. Glede na lo, da mu poteče man- dat šele na občinski konferenci ZK, ki bo sredi februarja lelos, ie bilo na ^seji sklenjeno, da ostdne Branko BRACKO še do občinske konference politični sekretar ()bK ZKS Plnj kol nc- p!OT(>siondlec. Branko Bračko je po osnovnem poklicu dipl. pravnik. V PUij je prišel maja 1964 iz Slovenj Grad- ca na delovno mesto javnega to- žilca. Na občinski konferenci 30. januarja 1965 je bil izvoljen za č!and občinskega komiteja ZKS Ptuj, na prvi sej! pa za polilič- nega sekreldrjd komiteja, ka g« nadvse uspešno vodi šr sedaj. Po IV, plenumu CK ZKJ je bil imenovan zd čldna komisije pri Izvršnem svelu SR Slovenije za reševdnje dktudlnih organizacij- skih in sistemskih vprašanj v or- ganih za notranje zadeve. Delo v tej komisiji mu je omogočilo, da se je podrobneje seznanil s problematiko službe, katere vodstvo na mdriborskem območ- ju je seddj prevzel. Z njegovim odhodom bo ptuj- ska občind i/gubild zelo sposob- nega dru/benega deldvca. F. Medtean ko je svet sprejemali dcsedainja poročila iz Kitajske o trenjih med »n,a.predno«, tj. rde- č-egairdiijsko liniijo in »meščan- skokapditaJiistiičino tier reviaiorti- sti'ono«, si je ta .pojav razlagal kot 3papad med Mao Ce Tungovo linijo in linijo, ki jo zastopa jo njegovi nastprotniki. Te dni pa prihajajo vesti c krva>vih spopa- dih med rdečimi gardisti in de- lavci v večjih kiitajisikih mesitih. V Šanghaju j e, kot trde, peščica članov partije na odgovornah dolžnostih celo priipravi'la načrt, d-a bi prekinila osikrbo mesta z vodo in elektriko. Tako naj bi usitavMa ves promet. »NA ROBU REVOLUCIJE?« Značilno je, da je rdeča garda objavljala v obliki lepakov v Pe- kingu poročila o spopadih in prav po teh je mogoče sodi'ti. da ■se v deželi zaires dogajajfo res- ne zadeve. Nekatere številke o padlih med spopadi so precej visoke. Nič čudnega ni. če je del za- h-fxinega tiska, posebno britan- skega, pričel pisati o deželi, ki je »na robu državljanske voj- ne«. Na drugi strani cpozarjajo, da gre verjetno za namerno raz- pihovanje dogodkov. S poroči- li o žrtvah med napredno liini- jo naj bi si »napredni« pridobili siimpaitije javnosti. Paix)čil'a naj bi hkraiti služila kot po\^od za no- ve aretacije in za nova nasilja preti tistim, ki se dejansko upi- rajo samovolji rdečih gardisitov. Poročila o aretaciji neka-terih uglednih članov Centralnega ko- miteja, ki jih objavljajo te dni. sodijio v to gonjo. V svetu tudi različno ocenjujejo nenaden množičen odhod kitajiskih diplo- matov v domovino na dopust. I^e-ti sami trde. da je »zij pjne. stran 3 TEDNIK— petek, 13. januarja 1967 Stran 2 0- nega vlaganja sredstev za po- večanje kapacitet obratov. Takš- nih primerov bi moralo biti več, ne bo pa jih vse dotlej, dokler ne bodo urejena vpra- šanja pravic in obveznosti. Le to lahko zagotovi širšo iniciati- vo pri razvijanju koristnih oblik integracije v gospodar- stvu. SVOBODEN SPORAZUM, ALI... Ni dovolj samo to, da je za- • dovoljen samo kolektiv, ki je dobil na posojilo finančna sred- stva za povečanje svojih kapa- citet. Že sedaj ni ovir, da ne bi mogli dobiti obrati podjetij, ki posojajo drugim sredstva, zanje obresti. Čeprav ponudi interesent za posojilo še tako ugodne obresti in rok vračanja, ne more biti kolektiv, ki je sredstva posodil, povsem zado- voljen, pač pa pričakuje od po- sojilojemalca, da bo našel vse tiste oblike sodelovanja, ki po- večujejo interes posojilodajalca za tako posojilo, ne da bi hotel izpodkopati samoupravne pra- vice lastne delovne organizaci- je, ki si pomaga naprej s sred- stvi drugih. V zveznih organih iščejo pota in načine, kako bi povečali pra- vice posojilodajalcev in so pri- šli do spoznanja, da je zelo va- žen pri tem dogovor delovnih ljudi, ki je lahko odločilen za odnos med posojilodajalcem in posojilojemalcem. Vseeno je, ali gre za sredstva za nabavo strojev, dencfr ali za katerokoli drugo posojilo. Lahko pride do situacije, da bi se znašlo pod- jetje ali obrat, ki si je izposodil sredstva, v takšni neugodni si- tuaciji, da bi moral ponuditi posojilodajalcu za kritje svoje obveznosti več, kot mora in mo- re, kar bi lahko spodkopalo tu- di njegovo samostojnost. Zago- vorniki imajo prav, da bi bilo potrebno z zakonom določiti mejo, do katere smejo iti poso- jilojemalci pri odstopanju svo- jih pravic posojilodajalcu, sicer si ne bi mogel posojilojemalec zagotoviti poslovne samostojno- sti. SOODLOČANJE SAMOSTOJNIH... Pravice posojilodajalca, obse- žene v pogodbi interesenta za posojilo, bi se lahko nanašale tudi na delež v dohodku orga- nizacije, ki si je najela posoji- lo. Te pravice bi potem vpliva- le tudi na poslovno politiko po- sojilojemalca, ker bi hotel biti posojilodajalec čimbolj zavaro- van, da bodo njegova sredstva čimbolj izkoriščena. To pomeni, da bi prišlo med zainteresirani- ma do soodločanja in bi nare- kovalo ustvarjanje skupnih po- svetovalnih organov, po katerih bi vplival posojilodajalec na poslovno in investicijsko poli- tiko, na izbiro vodilnih kadrov, na organizacijo dela in na dru- ga vprašanja, ki so odločilna pri ustvarjanju finančno-poslov- nega sodelovanja s podjetjem, ki si posoja sredstva. Obstaja zamisel, da bi bilo mogoče soodločanje najučinko- viteje tako ustvariti, da bi imel posojilodajalec svojega pred- stavnika v organih upravljanja posojilojemalca. Ta zamisel je izvedljiva pod pogojem, da bi imel tudi posojilojemalec pred- stavnika v organih upravljanja posojilodajalca. Končno gre v tem primeru za družbena sredstva, ne glede na to, kdo z njimi prej ali slej go- spodari. Tako sodelovanje po- meni skupno vlaganje družbe- nih sredstev, zato bi bilo prav, da bi slišali v hiši posojiloda- jalca glas kolektiva, na čigar poslovno politiko vpliva njego- vo posojilo. L. Dj. Spomenik heroju Jožetu Lacku na trgu pred gledališčem v Ptuju vedno ni sam. Večkrat ga obdajajo tovorni in osebni avtomobili. Upajmo, da bo do 1969. leta tudi ta spomenik našel svoje končno in primernejše mesto. Kdo |e odgovoren za cesto Ptuj-Ormož? Pri Stanovanjskem-komunal- nem podjetju Ormož smo zve- deli, da so dobili številne pri- tožbe zaradi tega, ker ni bil s ceste Ptuj—Ormož 6. januarja očiščen sneg. Direktor Ivan Vencelberger je povedal, da so Ormožanci, ki so se v petek zve- čer, 6. t. m., vračali iz Ljublja- ne, pritožili, ker so pred do- mom v vasi Borovci, ko so že mislili na toplo posteljo, obti- čali v snežnem metežu na ne- spluženi cesti. Kljub velikim snežnim padavinam in poledici so z lahkoto prevozili pot od Ljubljane do Ptuja, ker je bila pravočasno splužena, zadnjih 20 kilometrov pa ni šlo. Najprej so mislili, da je le manjši snežni metež. Poskušali so preriniti avtomobile skozi zamet na nespluženi cesti. Ko jim je uspelo, so se peljali le 10 metrov in že so obtičali v drugem, ki je bil še večji. Tako so se mučili od devete ure zve- čer do pol dvanajstih, ko so na koncu svojih moči, premočeni in prezebli odšli na železniško postajo Moškanjci, kjer so uje- li zadnji vlak proti Ormožu. Žal pa niso bili sami žrtve nesplužene ceste. Prihajali so številni domači in tuji avtomo- bilisti, ki so prav tako pri po- rivanju avtomobilov skozi ža- mete obsojali cestno podjetje, ki je dolžno očistiti ceste. Šte- vilni tujci so se pritoževali, da ne morejo ne naprej ne nazaj. Ni jim bilo prijetno ostati sre- di noči v mrzlem zimskem me- težu na odprtem polju. Števil- ne druge avtomobiliste je te no- či doletela enaka usoda. Pri od- cepu v Moškanjcih je bilo ob 12 ponoči okoli 20 avtomobilov, ki so obtičali v snežnem zame- tu in zaman čakali na snežni plug. Na stanovanjsko-komunalnem podjetju, ki so ga posamezniki obsojali kot krivca zaradi tega, ker cesta ni bila splužena, je direktor Ivan Vencelberger za- trjeval, da njihovo podjetje d;> biva od skupščine občine Or- mož dotacijo za pluženje snega samo v Ormožu. Te ceste oskr- bujejo s svojo cestno službo. Za cesto Ormož—Ptuj in za ostale ceste prvega in drugega reda pa je odgovorno Cestno podjetje Maribor — obrat Ptuj. Tudi mi zelo obsojamo neredno in slabo pluženje ceste, saj se s tem povzroča gmotna škoda na avtomobilih, nerazpoloženje voznikov in potnikov. Istočasno želimo opozoriti zainteresirane, naj se .v prihodnje s podobnimi pritožbami ne obračajo na ko- munalno podjetje v Ormožu, ampak na Cestno podjetje Ma- ribor — obrat Ptuj. Z R S foSkiornimi skupinami že vse dogovorjeno za nastop 2. februarja letos 3 mililone S diii nagrad za karnevalske skupine Gledalci pričakujejo zlasti karnevalske skupine Zavod za folklorne prireditve v Ptuju si močno prizadeva, da bi bilo na popoldnevnih ptujskih prireditvah ob kurentovanju 5. FEBRUARJA 1967 ŠE VEC KARNEVALSKIH SKUPIN, kot jih je bilo prejšnja leta, ki tvorijo skupno s folklornimi skupinami v po- poldnevnem sprevodu po mestu živopisno, veselo in smeh vzbuja- jočo množico, ki ustvari skupno z gledalci na njihovih obeh straneh po ulicah ptujsko pustno posebnost. Ta ni več zanimiva samo za domače gledalce, temveč tudi za tuje goste, ki so vedno radi tam, kjer Je veselo, kjer nastopajo mladi ljudje, kjer se mešajo med vriskanje in petje, med razne izreke in nagovore vodij skupin tudi zvoki raznih godb, vse skupaj pa še dopolnjujejo zanimive do- miselne in smeh vzbujajoče slike, ki so jih pripravile skupine. Trgovsko podjetje »Panonija«, (zbira« in »Merkur« so vsa leta sodelovala v karnevalskem sprevodu Med nepogrešljive in vedno zaoiimiive, množične ter tradicio- nalne že spadajo karnevalske skupine iz Etornave, saj smo jih videli že kot Indijance, kot Tur- ke — ugrabitelje Miklove Zale, kot cigane in drugo. Lani smo videli tudi zelo zanimivo skupi- no 6 Polenšaika s predicami v spomin na nekdamji način izde- lave prediva za tkanje. Prav za- nimive so bile vedno skupine iz Velike Nedelje in od drugod, ki so bile vsako leto resni kandi- datje za večje nagrade. Ptujska trgovska podjetja in šole so vsa- ko leto prisDevale svoj delež z raznimi glasnimi im živahnimi skupinami. Letos bi Ptuj rad po- vaibil poleg vseh domačih tudi skupine iz drugih krajev na po- deželju in iz mest, iz razmih aktivnejših krajevnih skupnosti, kjer se vsa soseska dogovori, kako bi se predstavila 20.000 do 30.000 ljudem in se domisli zelo duhovitih slik iz sedanjosti in preteklosti ob razmeroma skrom- nih sredstvih. Da bi bilo letos več skupin v sprevodu, da bi bilo za sodelo- vanje večje zanimanje, Je sklenil pripravljalni odbor razdeliti to- krat 3,000.000 S din za nagrade najzanimivejšim skupinam. Orga- nizatorji skupin bi se lahko prej dogovorili s pripravljalnim odbo- rom pa tudi z organizatorji sku- pin krajevnih skuonosti, ki že imajo s tem izkušnje, knko in kaj bi bilo najbolje pripraviti in kako skupine obleči, da hi bile čim zanimivejše in kako hi tudi izpolnile čimveč pogojev za na- grade. Skoraj povsod je vprašanje, ka.ko pridobiti za skupine mlade ljudi, zato pa so nekatere sku- pine kot npr. Dornava in Polen- šak tud; iz odraslih ljudi, ki se tudi vedo zelo dobro postavit- m res prispevati k skupnemu raz- položenju skupin in gledalcev, kar je mogoče, zlasti če si še po- magajo z godbo, ki vzbuja ve- selo raznolnženie in pozornosf Prireditveni odbor zavoda je zato razposlal raznim krajevnim skupnostim in gospodarskim or- ganizacijam dopise — vabila, naj hi sestavili svoje skupine in iih primerno opremili, da bi z raz- položenjem. z duhovitostmi, s šalami in drugim zabavali gle- dalce. Ta njihov prispevek ni samo reklama za krajevne skup- nosti in za podjetja, temveč je svojevrsten turistični prispevek krajevnih skupnosti in podjetij k pospeševanju turizma v naših krajih. Turistov ne zanima samo to, kje si Je mogoče onledati muzej in v katerem lokalu do- biti Jedi in nijače, temveč jih tudi zanima, kako se ljudstvo v naših krajih tudi ob pustu zaba- va, kako se zna pokazati mla- dina in kako odrasli in kako znajo biti zanimivi za gledalce. Prav zanimive so bile pripombe zadovoljnih gledalcev v minulih letih, ki so priznali, da Je to naj- lepše, da živi v Ptuju in v nje- govi okolici toliko veselih ljudi, ki znajo biti dovolj resni v vsa- kodnevnih naporih za napredek in dovolj šegavi in zabavni ob Veseljačenju, za katerim ni le alkohol, temveč zdrav ljudski humor in domiselnost Zelo hitro bežijo dnevi, zato ostane vsem, ki so se odločili za nastop 5. II. 1967 v Ptuju, le to- liko časa, da bodo nastopili in pripomogli Ptuju, da bo tudi ob Iftošnjem kurentovanju dal zbra- nim, kar od njega ob pustu pri- čakujejo. V. J. Zbor ptujske Svobode bo zadnjo soboto tega meseca. Vse se'kcije morajo imeli svo- ja zborovanja do 15. t. m. Eisipera.nrt;isiti se bodo ses>tali v soboto, 14. I., ob 18. uri v sejmi dvorani občinsike skupščine. Razen rednih in izrednih čla- nov so vaibljeni tudi prijaitelji Esperamta. J, D, Iz delovnih kolektivov TA p Ptui Namesto venca prispevek za bolnišnico Namesto za venec ob smrti podpredsednika zveznega izvrš- nega sveta in člana predsedstva CK ZKJ Borisa Kraigherja je prispevala Tovarna avtoopreme Ptuj za zgraditev ptujske hiil- ni.šnice 20.000 S din in se je ta- ko pridružila tistim kolektivom v ptujski občini, ki prispevajo za vence namenjena sredstva izgradnji bolnišnic in drugih humanih ustanov ali pa spome- nikov za pokojnega. TAM največji odjemalec izdelkov TAP Tovarna avtomobilov Mari- bor je največji odjemalec izdel- kov Tovarne avtoopreme Ptuj in ima ta ptujska tovarna po- godbo s TAM za letošnje večje dobave, ki bodo vredne okrog 400 do 500 milijonov S dinar- jev. Poslovni stiki Ptuj - Kragfjjevac v prvih letošnjih mesecih bo izpolnila TAP Ptuj še iz lanske- ga leta preostale obveznosti za dobavo izdelkov po lanskih ce- nah, nove dobave pa bodo že obračunane po novih cenah, do- ločenih v TAP brez prejšnje iz- gube. V tej smeri so še med tovarnama sporazumevanja, ki se bodo morala končati v korist TAP Ptuj. TAP in Eiektrokovinar poslovna partnerja Podjetje »Elektrokovinar« Ptuj, ki je začelo izdelovati mo- torčke in črpalke za pralne stro- je in motorčke za ventilatorje, kot poslovni partner z »Elek- trokovmo« Maribor, je pridobi- lo za partnerja tudi TAP Ptuj, ki ima strojne kapacitete za to- vrstno proizvodnjo. S poveča- njem dobav »Elektrokovinarja« se bodo povečala tudi naročila pri TAP Ptuj, kar bo pripomog- lo, da bodo strojne kapacitete tudi v tovrstne namene v celo- ti zasedene. Bilten TAP za obveščanje kolektiva Poleg razglasne deske ima to- varna TAP tudi svoj Bilten za občasno obveščanje kolektiva o delu samoupravnih organov in o vseh proizvodnih, upravno- pravnih in imovinsko-pravnih spremembah in o kadrovskih vpršanjih in rešitvah v podjet- ju. V lanskem prvem letu izhaja- nja so izšle 4 številke, ki jih -sestavljajo in razmnožujejo v podjetju brez večjih stroškov. V letošnjem drugem letu izha- janja Biltena bodo izdali še več števiik, ker se je že lani izka- zalo, da vsi člani organov sa- moupravljanja svojih volivcev ne obveščajo o vseh odločitvah organov, nili vse ni razvidno z razglasne deske. Kolektiv želi biti obve.ščen o vsebini in namenu predlogov in sklepov, manj pa o samih dn .'v- nih redih »sej in razpravah na njih. Vsako zadnjo sredo v mesecu seia DS Najvažnejše probleme, ki se naberejo vsak mesec v TAP, ob- ravnava vsako zadnjo sredo v mesecu na seji delavski svei, ki daje prednost proizvodnim in kadrovskim problemom, pn tem pa ne zanemarja drimih predlogov m vprašanj, ki lih je potrebno rešiti v korist celot- nega podietja m kolektiva. Večina sej traja po več ur ob živahnih izmenjavah mneni čla- nov delavskega sveta do izkn- staliziranja sklepov kot naipra- vilnejše začasne ali traine reši- tve problemov VJ. ^trau 3 TEDNIK — petek, 15. jannarja 196? Stran 3 Cbčnl zbori sindilcalnlli pododborov Pred kratkim so se pričeli v TGA občni zbori sindikalnih pododborov, ki so obenem tudi zadnja faza priprav na občne zbore sindikalnih podružnic v delovnih enotah. Čeprav so šele v teku in še zato danes ne mo- remo dati o njih konkretne oce- ne, pa že lahko ugotovimo, da so v večmi bili zelo slabo pri- pravljeni, predvsem pa tudi slabo obiskani, da o kakršnih- koli razpravah sploh ne govori- mo. Kje so vzroki za tak obisk oziroma za tak potek zborov, ni potrebno raziskovati, saj je lahko jasno, da članstvo ni za- interesirano hoditi vsakega to- liko in toliko časa na formalne občne zbore, ki so pripravljeni po starem kopitu, ko navadno prikazujejo neke težave in pro- bleme, katerih pododbori naj- brž niso mogli rešiti in pač predlagajo, da se izvoli novo vodstvo, ki naj bi bolj uspešno delovalo. Seveda niso vsega kri- va le vodstva pododborov. Vod- stva sindikalnih podružnic bi morala pripraviti pododborom takšen koncept dela. da bi se v današnjih pogojih uspeli uve- ljaviti. Sicer pa tudi članstvo ni zahtevalo od vodstev podod- borov večje aktivnosti. To se je povsem jasno videlo na neka- terih dosedanjih občnih zborih, ko se ni ni^lče javil k razpravi in opozoril na pomanjkljivosti ali predlagal način za bodoče uspešnejše delo. Odobritev nabave osnovnih sredstev Delavski svet TGA je pred kratkim obravnaval predloge upravnega odbora o nabavi os- novnih sredstev. Predvsem je bil govor o rekonstrukciji oseb- nega in tovornega dvigala v od- delku dekompozerjev v delovni enoti glinice, ki stane ca. 34.620 novih din, nadalje za izdelavo podestov za posluževanje v obratih glinice v vrednosti 3.S.000 N din ter o nabavi 7 specialnih zabojev za smeti, ki stanejo ca. 23.814 N din, hidrav- ličnega reduktorja firrtie GE- BER Pfeifer, ki stane 72.000 N din. Medtem ko o sredstvih za te nabave s strani članov delav- skega ,sveta ni bilo nekih poseb- nih vprašanj, pa je bila živah- na razprava zaradi razlike, ki je nastala pri obračunu 40-stano- vanjskega bloka v Ptuju. Zade- va je bila odložena do prihod- nje seje, ko bo treba članom delavskega sveta predložiti kon- kretno pojasnilo, zakaj je pri- šlo do preplačila in kdo je od- govoren za to, da so spreminja- li projekt, da je potem prišlo do nepredvidenih podražitev. Razlika znaša kar 550.246,41 N dinarjev. Družbena p^reiirana ponovno pred DS o problemu družbene prehra- ne je bilo že toliko napisanega in povedanega, da je vse, kar- koli bi napisali, samo ponavlja- nje ugotovitev. V delovnem ko- lektivu TGA so vedno nove pri- tožbe, da so datumi na konzer- vah stari in da so nekatere celo dražje kot v trgovinah, da je še vedno v topli hrani star in trd fižol, ki je seveda neužiten. De- lavec mora vse to plačati, po- leg tega pa ostane lačen. Raz- prava v delavskem svetu je po- kazala marsikaj zanimivega o družbeni prehrani, vendar do konkretnega sklepa m prišlo. Uspela novoletna prireditev Predzadnji dan prejšnjega le- ta je bilo v Kidričevem zelo ži- vahno kljub temu, da vreme ni bilo ugodno za tiste, ki so pri- čakovali od prireditev tega dne- va mnogo več. Čeprav v tem zimskem času nimajo kaj prida pričakovati od muhastega vre- mena, je tokrat namesto snega pokvaril vse skupaj dež in me- gla. Tudi tokrat je društvo pri- jateljev mladine s pomočjo dru- gih organizacij in društev ter ob podpori delovnega kolektiva TGA priredilo za najmlajše — prebivalce naselja in okolic^ prijetno novoletno praznovanje s prihodom dedka Mraza. Re- forma je sicer posegla tudi v njegov koš, kljub temu pa je prireditev v celoti uspela. Pred samskim blokom je bil oder z osvetljenimi jelkami, ki so pri- vabljale stare in mlade na pri- reditev. Nastopili so šolarji iz Kidričervega, ki so pripravili privlačen program. Društvo pri- jateljev mladine je dobilo od delovnega kolektiva TGA dota- cijo za organizacijo ognjemeta v višini 3.000 N din, vendar ga ni izvedlo, ampak je za ta sred- stva raje kupilo koristnejše stvari za malčke v otroškem vrtcu. Trezna in pametna odlo- čitev društva. Nov odbor pričel z rednim delom Novi odbor KO SZDL Kidri- čevo je pred kratkim razprav- ljal o pripravah na skupščinske volitve in o svojem bodočem programu dela v mandatni dobi 1967/68. Brez dvoma čakajo no- vi odbor v letošnjem letu za- htevne in odgovorne naloge, ka- terim bo kos le pod pogojem, da bodo sodelovali vsi člani od- bora. le v pripravah na volitve bo treba opraviti mnogo dela. Na minuli konferenci SZDL Ki- dričevo smo videli, da stano- valci v obeh naseliih ter v Nji- vercah niso izgubili zaupanja v svojo organizacijo, vendar pa bo v bodoče potrebno še mno- go več stika z njimi, kot ga je bilo doslej, kajti probleme član- stva je seveda potrebno spozna- ti mnogo prej kot pa na letni konferenci. • M. F. Tudi Petkovim otrokom ie bilo ob 3iovem letu topleje Delovnia skupnostt Kredirtne bainke Ptuj je siklenila cbdairiti za minuLe novoletine praznike tisite otroke v občini, ki živijo v izredno slabih materi-alinih raz- merah. Največ gliasov je bilip za otroke družine Petek v Polen- cih pri Palen&aku v Slovensikih goricah, ki jih je 6 v starosti dc 10 let. Namen obdaritve je bil 9 perilom in drugim vsaj v ma- lem cmriLiti težke razmere otrok, s sladkarijiami pa jim tudi usitva- riti občutek, da je tudi nanje mislil dedek Mraz. Družini Petek je hiša že dva- krat pogorela. Gradijo sic&r no- vo hišo ob najetem kreditu im ob pomoči dobrih ljudi, začasno pa biva družina v ostanku stare po- ^^arele hiše, ki je bolj podoben vsemu drugemu, samo ne sta- novainju za otroke. V prostoru s trendi poigteljami spi 9 ofeeb. Vsega je največ 12 kvadratnih metrov. Posteljnine in poikrival ni potrebno omenjiati. Vsa res- nost se vidi n.a bledih ličkih Otrok m na zelo prizadevni ma- teri. ki stori več kot more. da bi Oitro.ke vsiaj preživela. Nekaij si prizadeva tudi oče. ki pa nima rednega dela in dohodkov. Te bi moral imeti, saj porabi pre- cej časa na delih, za katera bore ma^o dobi. Pred=?t,qvnika Kreditne banke Ptui Albin Drevenšek in Marti- na Kos. ki st.a odipeljalia dairila v Polence, .^ta se zagledal« v ve- sele- obrazke otrok, ki so bili iz- redno presenečeni nad vsem, kar je bilto v zavitkih zanje. V ma- teriniih očeh je bila solza hva- ležnosti. da .se jiih je nekdo spom- nil za novoletne praznike in jd s tem priznal, da si prizadeva dobro skrbeti za otroke, vendar je okrcg mize le preveč ustec, ki več potrebujejo, kot zmorejo njene pridne roke. Lepo se je zahvalila predstavnikoma Kre- ditne bamke iz Ptuja. Družina Petek s Polenc v ob- čini prav gotovo ni edina, ki se Je je kdo spomnil, vendar ne bc škodovalo, če se jih bodo še dru- Ei dobri ljudje spomnili tudi se- j v visokem snejju in v zame- tih. ko srli mraz do kositi in ko S"' marsikateri otrok v svcji Rkromni obutvi in oblekci ne upa na prosto in mu miati zaradi rev- Sčime ne more dati potrebnega kosa kruha. Po likvidaci|skem postopku je delo ¥ ormoškem vrtcu steklo o razmerah v ormoškem vrt.- cu je bilo mnogo kritike, sia.j so o njem nazadnje razpravljal; od- borniki občinske skupščine, ki 90 zahtevala, naj se nemudoma uredijo razmere. Vrtcu so oči- taJi, da je imel slaibo kadrovsko zasedbo (en vzgojitelj je imel le 6 otrok). Odbomikt so omenjali tudi dolgove vrtca im nezaživelo samoupravljan i e bre^ staituta. Nekateri so kritizirali krajevno skupnost, ki se je zaradi tega se- stala šele po posredovanju ob- činske skupščine. Ta je uvedla v vrtcu liikvidacijski pos'tO(>ek. Vrtec je prevzela šola v Or- možu kot predšolski oddelek. Delo v njem je steklo, za kar je upraviit-elj šole Zlatko Kovačič porabil mnogo časa. Tudi nova upraviteljica Zmaga Nardin je zelo agilina.'Vrtec se zahvaljuje občini im SZDL ter ostalim druž- benopolitičnim organizacijam, ki so mu nudile pom.oč ob reor- ganizacija. Delo v vrtcu ni bilo lahko speljaiti, saj ni bilo kadra niti zadovoljivo opremljenih prosto- rov. Razpisali so prosta mesta, a ni bilo zadovoljivega odziva. Za nove vzgojitelje ni primernih sitanovanj. Primorani so bili za- posliti honorarne. Vrtec ima upravnico in dve vzgojiteljici, kuharico in snažilko. Številčno je prost)crov dovolj, le da n.i.so zadovoljiivo opremlje- ni. Po možnosti so jih uredili in nabavili igrače za 50.000 starih dinarjev. Prinesel jih ie dedek Mraz, po zaislugi nabiralne ak- cije p>o gospodarskih organizaci- jah. kier so nabrali 2.°>0.000 sta- rih dinarjev Za ureditev vrtca jim je sklad za šolstvo dodelil milijon S din. S tem denariem bodo uredili prO'St)ore kuhinje, učilnic, igralnic, sanitaril In sta- nova nla za vzgojitelje. Spomla- di bodo uredili zunanje igrišče. Za pomoč bodo prosili ormožka podjetja, ki bodo prav gotovo poklonila kako gugalnico ali kaj podobnega svojim malčkom. Trenutno obiskuje vrtec 30 otrok. Razdeljeni so v dve sku- pini. po starosti do štirih let in naprej. Delajo in zabavajo se od osmih do dvanajstih, vmes do- bi.io maiHco, po kosilu pa gredo spait. v preurejeno stpalnlcc, kjer ima vsak svojo posteljo V vrtcu imajo več načrtov. Ko bodo dokončno rešili vprašanje kadrov, bodo predlagali občini, naj siromašnejšim otrokom po- maga pri plačevanju za vrtec. Enega že vzdržuje vrtec sam V bodoče bodo lahko starši pri- peljali otroke za dan ali dva v vrtec, če bode, morda kam poto- vali aH podobno. Vse. ki bodo šli naslednje leto v šolo, bodo uvr- stili v pripravljalni razred, ki sa bodo v kratkem ustanovili. Težava je le v tem. da nimajo vzgojitelja, ki bi ga -'odil. V vrtcu ie še več težav. Ici jih bodo 7. voHfO in razumevanjem o.=;talih družbenopolitičnih or- ganizp^^ii v Ormožu skušali kma- lu rešiti. ZR Ptujski upokojenci ob prehodu v novo leto Leto« so pričakali ptujski upo- kojenci tretjič novo leto v svo- jem klubu, ki jim je bil Izročen v uporabo pr^ dvema letoma na daji republike. Z obrazov sta jim sijala veselje in zadovolj- stvo, da so zdravi končali staro leto. V mirnem prijetnem kram- ljanju so po radiu in televizorju spremljali silvestrovanje delov- nih ljudi v vseh naših socialistič- nih re3 hude in celo smrtne - ■^reče. Opororitv^ne table z navedbo dopustne hitrosti naj bi zopet namestili na Vičavi, ker tudi tu prehitra vožnja ogroža pešce, je bilo Izraženo v diek-usdji. 2elja je da bi ta predlog upoštevali na merodajnem mestu. -o- Stran 4 T F D M K - petek. f5. jannflrj« mZ StrHn i \ekaj o zobozdravnlških pregledih otrok Kakor smo bili doslej nava- jeni na sistematične zdravniške preglede šolskih otrok, smo se- daj začeli še z načrtnimi zobo- zdravniškimi pregledi predšol- skih otrok. Doslej je bila oskr- ba otroškega zobovja preccj za- nemarjena in je pri splošnili zdra\Tiiških pregledih zdra\Tiik med drugim pogledal tudi v usta. Seveda pri takih pregle- dih nikdar ni bilo mogoče toviti resničnega stanja zobov- ja. Zato je bilo potrebno uvesti načrtno pregledovanje zobovja otrok, ki se lx) nadaljevalo tudi \ prihodnjih letih. Zobozdravstveni delavci mi- slijo. da sc bodo ti pregledi bo- gato obrestovali, če pomislimo na lo, da je v ptujski občini okrog 12.000 pi-edšolskih in šol- skih in v ormoški občini okrog 4000 otrok. Otroško zobovje je zelo slabo, kar se opaža vsak dan, ko prihajajo v zobozdrav- niške ordinacije deset- ali pet- najstletniki s popolnoma gni- lobno razpadlim in vrhu tega še nepravilno raščenira zobov- jem. Ce omenimo še porazno stanje ustne čistoče pri otrocih, nam je lahko popolnoma jasno, da bodo naši sedanji mladostni- ki v zrelih letih nosilci različnih umetnih zob. Pri teh zobozdravniških pre- gledih bo treba predvsem ugo- toviti, v kakšnem okolju živijo otroci, ali si čistijo zobe, ali ho- dijo k zobozdravniku, ali imajo zobno gnilobo, ali so preboleli rahitis oziroma imajo rahitične zobe, ali so zobje poškodovani, ali so opazne kakšne bolezen- ske spremembe ustne sluznice in bolezni čeljustnih kosti itd. Nadalje bo ugotovljeno, ali so zobje pravilno raščeni, ali so čeljusti preslabo ali premočno razvite, ali gre za prirojene ali pridobljene nepravilnosti zob in čeljusti, ali so mogoče opaz- ne različne prirojene nakaze zob, čeljustnih kosti, ustnic, no- su, mehkih delov obraza, ušes, ali je potrebno nujno zdravlje- nje. Kako pa sploh potekajo takš- ni sistematični zobozdravniški pregledi? Iz izkušenj vemo, da se otroci, pa tudi odrasli boji- jo zobozdravnika. In če otrok sliši, da bo moral iti k zobo- zdravniku, si v svoji otroški do- mišljiji že predstavlja, da mu bo zobozdravnik izdiral zobe, da bo \rtal in pilil m še vse drugo. /. eno besedo, da bo pač pregled povzročil hude boleči- ne in kr\avitve ter večdnevne težave. Vse lo pa ie odveč, tudi vsak strah, ker pri sistematič- nih zobozdravniških pregledih ne delajo in tudi ne smejo de- lati nobenih bolečih posegov, ampak le ugotavljajo stanje zob in ustne votline ter si dob- ljene podatke zabeležijo na po- sebnih preglednih tabelah. Kdor pri sistematičnih zobo- zdravniških pregledih vrta po zobeh ali pa jih celo puli, otro- ku samo škoduje, ker ga za vse življenje odvrne od sebe, name- sto da bi si otroka pridobil kot svojega prijatelja za zvestega in stalnega obiskovalca. Strokov- njak za otroške zobne bolezni, ki pregleduje otroke, se mora popolnoma prilagoditi duševni ravni otrok, mora biti z njimi prijazen in obziren, prav poseb- no šc, če je prišel otrok ob tej priložnosti sploh prvič k zobo- zdravniku. Sistematični zobozdravniški pregledi so v dobrobit vseh otrok, zato bi naj starši in vzgo- jitelji ter prosvetni delavci ozi- roma sploh vsi, ki imajo oprav- ka z naraščajem, podprli zdrav- stveno službo pri njenem delu ter otrokom na lep način pojas- nili, da ne bo nobenih bolečin, ker ne bo nobenih posegov v ustni votlini ali izven nje. Otro- ci pa bi naj odkrili in resnično odgovarjali na zobozdravnikova vprašanja ter se udeležili pre- gledov v polnem številu. Dr. V. B. Kako smo pričakali dedka Mraza 2e jdolgo smo se otroci pogo- varjali o dedku Mrazu in o no- voletni jelki. V razredih smo se pridno pripravljali, da bi kar najlepše sprejeli dedka Mraza. Prineslii smo lepo jelko, ki smo jo skrbno okrasili. 30. decembra f.mo sr zbrali v učilnici pri okrašeni jelki. Vrsti- le so se deklomacije in nekaj pevskih točk. Nastopili so tudi posamezni pevci ter pionirka Irma s hairmoniko. Po programu nas je obis.kal dedek Mraz. Pri- nesel nam je veliko daril. Po- vedal je, da je prehodil že mno- go mest in vasi. Naročil nam je, da se moramo pridno učiti, da bomo nekoč koristili svoji domo- vini. Rad je kaj povprašal in otroci smo mu odgovarjali. Poslovili se je od nas in se spp? odpeljal. Pionirji «iTno se mu lepo zahvalili za dar;la ter mu želel: sre<"no pot. Prosili .mo n.-ij ndis prihodnje leto spet obi- šče in nam kaj lepeg-i prinetse. Marija Ivančir, uč. (i. r. Ohn. š. Trnovska vas Pionirji pionirskega odreda Ja- nez Ceh iz Trnovske vasi se prav lepo zahvaljujemo našemu patro- nu Kmetijskemu kombinatu Ptuj, obrat kooperacija za Trnovsko vas (prejšnja zadruga) za denar- no pomoč, s katero so nan? omo- gočili tako prijetno in veselo no- voletno praznovanje. Za lepo darilo pa iskrena za- hvala tudi občinskemu sindikal- nemu svetu Ptuj. Pioninski zdravol pKOfCjO, ti naši ljudje z ravnega polja, z bregovitih Haloz in s prijaznih gori-c, da je danes marsikaj bolj zapleteno, bolj učeno, kot je bilo nekoč za njihovih mladih let. Pra- vijo, da je marsika.j zares teiko držati korak s sedanjim časom in s sedanjimi ljudmi. Oni dan, ko je bilo v vašem me- stu posebno živahno in so si ljud- je po trgovinah, pekarnah in lo- kalih gosteje podajali vrata, je bil tudi va. pošti povečan promet. Svet je odprt na vse strani in kar nič se ne čudiš, ko gledaš naše ljudi, ko kupujejo pisma in znamke za Kanado, Avstralijo, Italijo, Nem- čijo ... Koliko ncra:mmljivih na- slovov napišejo in koliko dragih znamk nalepijo! Tam pri pultu je prišla na vrsto mala ženica, sključena in bledih lic. V roki ja držala skrbno zložen šop denarja in položnico. y>Prosim, re bi mi to poslali v bolnišnico.'* jr. dahnila. Denarnim papirjem vajene uslužbenkine o^ so v hipu prele- tile položnico in že se je oglasila njen-a nejevolja. »To ni prav! To moro biti napi- sano v n-avih dinarjih! Napišite, kot mora biti! Tu imate drugo po- /.orn.tco.'ird"tih ucmških ofenziv proli paitizan- skim četam. Okupator je obko- Ijeval in blokiral cele predele. »Naše čete so se izmikale odloč- nim frontalnim napadom in v protisunku zadajale sovražniku mnogo izgub,« je pisal Tomaž. V poročilu čitamo o 18 partizan- skih napadih v raznih krajih Štajerske, v katerih je padlo 80 sovražnikav, med njimi največ vermanov in nemških vojakov ter nekaj gestapovcev in ovadu- hov. V Tomaževem poročilu či- tamo, kdaj in kje so partizani septembra in oktobra rušili že- lezniške proge, napadali nemške vojaške avtomobile, plenili orož- je, municijo, hrano. Ko so 4. no- vembra zasedli vas Kraše pri Gornjem gradu, je v spopadu padlo pet esesovcev, eden gesta- povec i.n 3 vermani. Partizani so zapleaili orožje. Dne 7. novem- bra so se partizani spopadli z Nemci na Creti, kjer je padlo 12 sovražnih vojakov. 8. novembra so razrušili steber električnega daljnovoda v Zagorju. Sovražnik ie imel 10 smrtnih žrtev iz nem- ških vnst in 9 ovaduhov. Ker štab II. grupe odredov še ni sprejel vseh vojnih poročil o napadih kozjanskega in pohor- skega odreda, je Tomaž pripisal na koncu poročila, da bo o teh enotah poslal poročilo pozneje. Sredi novembra, ko je*divjala mrzla burja in je sneg močno naletaval, se je vrnil v štab Sta- ne s svojimi spremljevalci. Pri- šel je s košem velikih novic. To- maž ga je z zanimanjem poslu- šal. Po\eddl je, da je našel pohor- ska odred v taborišču pod Pla- ii.nko. Z ujim je bU tudi Ivan Nemec-Vojko. Sprejeli so ju in vse njuno spremstvo zelo prisrč- no. Komisarju Rajku je Stane iz- ročil povelje II. grupe o formi- ranju Pohorskega bataljona, ka- teremu se naj pridruži tudi Ruš- ka četa. Nato je govoril Stane in v govoru pozval partizane k neizprosnemu boju s sovražni- kom. Groga, začasni komandant, je postal pravi komandant, Raj- ko pa je ostal komisar, sekretar Komunistične partije pa Trpin. »Bataljon ima tri čete in ženski vod in šteje skupaj 74 partiza- nov,« je povedal Stane. Ko so v bataljonu zvedeli o novem velikem streljanju talcev 2. novembra v Mariboru, so imeli ravno štabne razgovore. Sklenili so, da morajo ravno sedaj poka- zati spet sovražniku, kako so neuklonljivi! Se tistega večera po razgovo- rih so Pohorci napadli Pergerje- vo tovarno lepenke v Mislinju, zaplenili obilo pušk, likvidirali nemškega priganjača in ovadu- ha. »Ko smo bili iz Mislinja na poti proti taborišču, smo naleteli na vermane in policiste,« je po- vedal Stane. V hudi kaši jc sam prevzel komando. Nemce so par- tizani spravili med dva ognja, da so kaj hitro popustili in odhiteli v dolino. Žalostno pa je bilo pri tem uspehu, da so za vedno iz- gubili tovariša Mirka, dobrega partizana, ki je obležal smrtno zadet. Stane je povedal, da so Po- horci za tem dogodkom odšli v novo taborišče na pobočju R.og- • e. Slane se je- tam od bataljona poslovil. S patruljo, v kaleri je bil tudi komandant Groga, se j« napotil v Sloveaij Gradec. Ko je tam našel zvezo in se domenil o nalogah osvobodilnega boja na Koroškem, se je vrnil že IL no- vembra med PohoTce. Povedali so mu, da je po njegovem in Grogovem odhodu pred dnevi vdrl v njihovo taborišče sovraž- nik in da jim je trda predla. Ju- naštvo pa je premagalo močnej- šega sovražnika. Morali so iz ta- borišča, za katerega je vedel so- vražnik. Odšli KO na drugo stran Rogle. Pohorci so bili veseli darila, ki sta ga jim prinesla Stane in Groga — radioaparata. Po noč- nem počitku v bataljonu je Sta- ne z bataljonom krenil na novo pot proti vitanjskim bajtam. Sne- žilo je in burja je divjala. Po slabi, spolzki poti so hodili ne- kaj ur. Stane je odredil počitek v zavetju smrek, kjer se je po- slovil od zbranih Ivain Nemec- Vojko. Pot ga je vodila v Slo- venske gorice. Z njim so odšli trije spremljevalci. Za njim se je od Pohorcev poslovil še Stane s svojimi spremljevalci. V snegu in burji se je srečno prebil do sedeža štaba II. grupe odredov. Ko je Stane končal svojo pri- poved, je Tomaž naznanil Sta- netu, da je sovražnik razkropil na Dobrovljah 7. novembra Sa- vinjski bataljon. Vest je bila hud udarec, saj so padli ,kar šiirje partizani, med njimi bivši ko- mandant Jankovega bataljona — Janko Stariha. Nemci so zgubili dva vermana. V. II. (Dalje piihodajič) T F n M K pelpk. 11. jannnrifl lOft? ?trnn ^ !li»javnosl gasilskih drušlev na liliitskem oliiiioe|u l:pta\ni in iiad/.orui iKlbur i manjkanju vitamina K in s tem hemofiliji. Vendar je tudi v tem, pogledu znanost že nado- mestila naravo. Materi predpi- še zdravnik sintetični vitamin K, ki je 100-krat bolj učinkovit od naravnega. Mleko iz rastlin Mnogi mislijo, da je mleko iz- ključno produkt živinoreje. Ven- dar to še zdaleč ni točno. Sko- raj polovica človeštva pije mle- ko, ki je pripravljeno iz rastlin. Je dovolj hranljivo in okusno. Za pridobivanje mleka iz rast- lin uporabljajo v subtropskih in tropskih deželah navadno sokove ali oljnata semena, ki vsebujejo, kot živalsko mleko, beljakovine in maščobe. Na Ki- tajskem pa uporabljajo za iz- delovanje mleka in mlečnih proizvodov, torej smetane, ma- sla, sira — sojo. Kruh samo iz pšenične in ržene moke Vsaka gospodinja bo potrdi- la, da je mogoče speči kruh le iz pšenične ali ržene moke. Te- sto iz moke drugih žit ne vzha- ja in zaradi tega ne bo dobrega kruha. Iz moke drugih žit pe- čemo torej lahko le ponvičnike in podobne testenine. Kje so pravzaprav vzroki za to? Ržena in pšenična moka \'se- buje posebno snov — klejcvino, ki omogoča, da se testo pod vplivom ogljikovega dioksida dvigne in postane porozno in rahlo. Klejevina je torej poseb- na vrsta beljakovin, ki jo vse- buje le zrno pšenice in rži in ki je odsotna v vseh ostalih vrstah žit. V čisti obliki je le redko mo goče izločiti beljakovine iz rast- lin. Iz rastlinskih proizvodov pa pridobimo skoraj čisto be- ljakovino. Tako izdelujejo špa- gete iz moke, ki je zelo bogata s klejevino. Takšno moko pri- dobivajo iz trde pšenice. Naj- boljša tovrstna pšenica uspeva na jugovzhodu ZSSR. Krompir in paradižnik z istega grma Je to res mogoče? Pokazalo se je, da je. Krompir in para- dižnik sta bližnja sorodnika. To je privedlo znanstvenike na mi- sel, da bi cepili krompirjev(5 steblo s paradižnikovim. Pod- zemeljski del rastline bi naj dal krompir, nadzemeljski pa para- dižnike. To so izvedli, zato pa je bilo potrebno; da je naradiž- (Nadaljevanje na 4. strani) Zelei je biti sanri Vedno je želel biti sam. Hotel je korakati izven kolone, da ga ne bi motili strumni koraki nje- govih to\arišcv, hotel je sam sedeti pri kosilu in med potjo sanjariti — sam zasč, da ne bi kdo razkril njegovih hrepe- nečih misli. Kjerkoli je mogel, je iskal trenutek samote, ki ga je posvetil kdo ve komu? Bili smo na terenskih vajah. Se vedno vroče dopoldansko je- sensko sonce je z znojem prepo- jilo naše obleke. Oprema je po- stajala iz koraka v korak težja. Bili smo žejni, toda daleč na- okrog ni bilo mogoče dobiti vo- de. V odmoru je sedel na samotni skali in z bežnimi pogledi božal svojo puško, ki jo je po dolgem položil čez kolena. V desni roki je držal cigareto, iz katere so se v kratkih presledkih dvigali majhni oblački gostega dima. Kdo ve kje so bile njegove mi- sli, ki jih je v trenutku pretr- galo ostro po\e!ie za nadaljeva- nje \ajc. Kot da bi se zbudil iz sladkega sna, je na njegovem obrazu zaigral radosten smeh, ki sc jc spremenil v izraz razo- čaranja in vprašanja: »Zakaj me ne pustite, da se pogovar- jam sam s seboj, — da se molče izpovem vetrn, ki v kratkih sun- kih upogiba nizko grmičevje m trga liste, ki oznanjajo jesen?« •Molče jc izvrševal naloge svo- jega starešine in se vedno vpra- ševal — zakaj? Toda, odgovora ni bilo. Vaia je bila končana. Žejni in izmučeni smo nestrpno pri- čakovali povratek v vojašnico. Tik pred odhodom jc koman- dir voda nenadoma vprašal: »Tovariši, vem da ste izmučeni — toda nekdo mora ostati za dve uri ,požarni' ob pripomoč- kih, ki jih ne moremo odnesti. Imamo morda prostovoljca?« Vsi smo se molče vpraševali: »Kdo bo ostal še dve uri na pe- kočem soncu, — brez vode. — sam sredi ožarjenega kame- nja?« Opazoval sem ga. Bil je nemiren ob misli, ki je vrela v njegovi notranjosti: »Zdaj!« Krčevito so se mu napele žile na vratu in desna roka mu jc kot blisk poletela nad glavo: »Jaz se javljam prostovoljno!« — je v trenutku izbruhnilo iz njega. Njegove besede so drhte- le, kot da bi razodel svetu svo jo največjo skrivnost. Odšli smo. Ostal je m v teh dveh urah pozabil na čas, ki ga je spre- menil v trenutek, posvečen spo rninom. Bil je sam s svojimi mislimi, — vsaj za nekaj časa, j srečen sredi objema golih skal- ! natih vrhov. I Ko ga je čez dve uri zame- njal tovariš in mu ponudil »ču- turico« — jo je hlastno pogra- bil in v dolgih požirkih izsrkal iz nje poslednjo kapljico hlad- ne vode. ... in tako minevajo dnevi. Odmevi naših korakov po her- cegovskem kamenju pa pišejo zgodovino njegovili, — mojih nepozabnih spominov na življe- nje v tej kamniti deželi. Jože Slodnjak Snegr itasiil je hrib in dol ... (NADAL)E(/AN3E S 1. STRANI) jMŽnega Vietnama naj rešiijo sa- mi južni Vietnamci; Severni in Južni Vietnam naj se združita mirno, brez tujega vmešavanja. Treba je nadalje omeniti še eno vprašanje, ki so si ga v Wa- sliingtonu po svoje razlagali. Te šUri točke niso pogoj za pogaja- nj©, pravijo v Hanoju, temveč samo podlaga za razgovore. Pri teh bi seveda morali biti tudi predstavniki boreče so osvobo- dilne fronte iz Južnega Vietna- ma. Pogoj za tak sestanek pa naj bi bilo prenehanje bombnih na- padov na Severni Vietnam. Američana ne kažejo volje, da bi sprejeM taik predlog, m so okrepili bombne napade na vsej fronti. Kot je znano, sc se aune- riške enote pred dnevi izicrcale tudi v delti reke Mekong. ki so jo doslej kaj slabo nadzirale če- te sajgonsikega režima. Semkaj, v »trdnjavo Vietkonga«, kot sa- mi pravijo, naj bi prenesli svojo ofenzivo in metode »pacifikaci- je«, tj. ni^isiilja, ki se hudo igra z ognjem in uničevanjem. Ta ofen- ziva pa je vsekakor slabo zna- menje za kakršne koli predhod- ne stike s Severnim Vietna- mom ... Zanimivosti Skok s palico so poznali že sta- ri Grki. V glavnem so skakali čez jarke. Med športne panoge pa je bil uvrščen šele leta 1866 v Angliji. Prvi šampion v tem športu je bil neki Willer, ki je preskočil višino 3.05 m. V sto letih se je ta rekord povečal za skoraj 2 m in je sedaj 4,83 m. Dosegel ga je Amerikanec Daviš. V italijanskem parlamentu je nek poslanec nekoč predlagal, naj bi govornik, ki bi presegel določen čas, končal svoj govor stoje na eni nogi. Najstarejši primerek pisanja je papirus Prissa v muzeju v Ca- rigradu Njegov tekst se ?.ačne takole: Na nesrečo, svet ni več takšen, kot je bil prej. Vsak hoče pisati knjige, otroci pa ne utr- gajo staršev. Weo in die Freaheit IVAN rOTKf: V l.eh [etili — ko tudi pri neiis ri\šre m češče prebiramo strani, k; so zato zapisane/ da bi pri- KcizcUg dbotnost slehernecja člo- \pkove9a početja in gnusobo riosekovpcjd životarjenja — se vselej sporpsf.op:cdvanjem po ^necju, da •^mo potem preslopicali do veče- ra; ali koisti se niso in .se niso Ofueie in neznansko nas je zeblo; ('f!io sivd jdftinina, ki se je pri- kazala nad Donavo in nad ba- varsko ravnico, se je prikazala '-^a^o, da je mraz še huje sti«- Kriminalec in kapo Luc je POotal pasji; s svojo dolžinsko Postavo so jo ko stekla prikazen '-a^d-njal po lagerju in preklal po liudeh: mahal je no jetnikih z kar mu je prišlo pod to- ke- z deskami, z lopato, z rjasto ali na se je zagarrjal v jet- '"'i'-.'? s škornji, dd ie progaste P:'->'d\c kacelarjev odnašalo po '■"kli^d^ti ilo\ki. Bil jr- dan. ko jc n-"-!.-.;!', n-.'- rio - ,c-h' pn Po- lldk.;h, pK) z-ngorskih knap.h in po češki inteligenci. Potem, šlo je na poldne, so začeli ljudje od- povedovali. In na ta dan sem vi- del, bilo je prvič, kako ubijejo človeka. Nekaj , pod nami, na robu la- gerbaua, kjer so prekotpavali ilovico Cehi, se je izluščila iz- med kacetarjev siva progasta postava in se napotila po snegu po ravnici. Jetnik je stopal po- časi; zagazil je v sneg, ko da bi z-brodil v vodo, in se napotil s svojo počaisno hojo proti stražar- ju, proti vojaku. Roke so mu vi- sele kot (Spuščene s telesa, ko da bi jih ne potreboval več. Za- strmeli smo se v to premikajočo se postavo in vse nas je stisni- lo; hodila je počasi in preudar- jeno in ko da se je enkrat za vselej odločila. Nekaj metrov pred stražarjem, kakor smo lahko presodili, je postava postala, a samo za tre- nut&k in ko da bi hotela stražar- ja spomniti na tisto, kar mu je sloriti, zatem pa zavila v stran, na pravo, da b: prestopila pre- povi dano črto. Teh nekaj metrov od strrtžarja proč, lo smo vodel. vs', jp hUn pr^hnjon h v t-i.kŠD; idzdali'; — ^ctrdcij t>trejjdnjd. Vojak se je prestopil, snel puško z rame, jo spustil v roke, nil na pravo, da bi pričakal jet- nika. Ta se je počasi bližal ne- vidni črti, da bi jo za vselej pre- stopil in da bi napravil konec trpljenju. Znenada, videli smo in slišali smo, je vojak repetiral, puška je bila še vedno obrnjena v, zemljo. Progasta postava, ta je pot nadaljevala, ko da ni ni- česar videla in ničesar slišala. Reber, po kateri so gomazele progaste kacetarske postave, je obstala, prenehalo je kopanje, prenehalo pocviljevanje huntov, zaslišal sem kacetarja, kako je držal dih za mano. »Kaj zijate?« so začeli vpiti kapoti in začeli priganjati. Ali cela reber je videla prizor, ki se je odigral pred njo kot na dlani. Vojak je dvignil puško, počakal, da je prišel jetnik vštric — videli smo, kako je po- merjal in ustrelil. Jetnikova postava nekaj met- rov pred vojakom je postala s j hojo, ali samo za trenutek, ko! Hh hi ji zastal korak, Zritpm jp j '->■->' n.idaljevala, znova je bro- j djld I Vnovič je repetiralo, vnovič je merilo, vojak si je dva ali tri- krat predjal puško po ramenih, zatem je vnovič počilo. Jetnik je prav tako vnovič ob- stal, zazibal se je naprej, ko da se bo vsak čas opotekel, a se je na kraju obdržal ter je samo po- kleknil; tako je nekaj ča^sa kle- čal; znenada pa so se roke, ki .so se dotaknile snega, oprle in zagledali smo, kako se je začelo telo dvigati. Zravnalo se je, se sklonilo naprej in začelo znova s hojo. Ali koraki poslej so se že opotekali. Tako je bilo toliko časa, do- kler ni tretjič počilo. Zdaj se je postava takoj nagnila naprej, kamor jo je ves čas vleklo in padla; najprej na kolena, zatem na roke. Nekaj časa je mirovala, slišali smo repetiranje, zatem pa se je zganila. Primaknile so se roke; najprej ena zatem druga, zatem noqe. Telo se je zžčelo vnovič premikati. Se je počilo in šp jp počilo in šp jp počilo. Vojak jp repetiral in rp,pphrHl. mnrfijo jp ;ti dO zadnjega patrona. Postava se je ta čas povsem zrušila na zemljo. Ležala je tam v snegu, stegnjena, in mislili smo, da je končano. ALi znena- da se je pričela dvig'ati od tal, čeprav se ni mogla nikamor več dvigniti, dokler ni vnovič oble- žala na snegu. Pač pa se je za- čela vleči naprej. Ves čas je ko da bi jo potežkal, in se obr- streljalo in v tem je za vselej obležala. Prišel je esesovec, po- tegnil pištolo in potem je v ti- sto-, gmoto na snegu še on stre- ljal. Ne vem, kako smo začeli vno- vič s premetavanjem ilovice, ne vem, kaj smo si povedali, osta- lo pa je za vselej v meni, da nam je bilo strašno hudo za člo- veka. Vsi na lagerbauu, vsi tam smo bili na vrsti, vsak dan in vsako uro, vendar strašho nam je bilo tesno za iiekoga med na- mi. Lahko smo' si dopovedali, zakaj je lahko obupal, ali do konca se nikoli nismo mogli spo- prijazniti z mislijo, da bi kdaj do kraja obupali. Življenje med ti- stim: počdsnim.i pokolji jp še vpdnn hilo živlienjp, šp vedno se ga je splačalo živeti, do sa- mega konca, do zadnijega trenut- ka." Tisti dan, enkrat popoldne, jp obupal Joža, zagorski knap, ki je z nami prekopava!. Enkrat smo ga zadržali, obljubili smo mu svoje čorbe za zvečer, ali Joža je zamahnil z roko in sp napotil. Obležal je pri prvem strelu. So trenutki v človekovem živ- ljenju, ko moraš do kraja obu- pati, vendar ljudje morajo črni dan tudi prebroditi; sila po živ- ljenju je bila vselej močnejša od pogina. Prednjo novelo smo vzeli iz zbirke novel pisatelja Ivdna Potrča, ki jo je pod naslovotn ONKRAJ ZARJE izdala Državna založba Slovenije malo pred koncem preteklega leta. Pripominjamo, da prednja no- vela n.i karakteristična za zbirko, med naše gradivo smo jo uvistili glede na njen obseg. Vsekakor so vse novele v zbirki čudovito branje — večji del jih obravnava ž^vliRnjp okrog Ptuja — in bodo n^vi f mpd nnš^mi ljudmi '^"tevilne bral- ce. stran 6 TEDNIK — petek, 13. januarja 1967 Stran 6 V SitEDO NA IGMANU: 40,5 stopinj pod ničlo Predvčerajšnji je bil nathladnejši dan letošnje zime - Sarajevo s 30 stopi- njami pod ničlo najhladnejše mesto v Evropi - 20.000 ljudi v Črni gori že od nevembr^i brez zveze s svetom Predvčerajšnji dan je bil najhladnejši v letošnji zimi In po nizki temperaturi se ga bomo še dol- go spominjali. Najnižja temperatura v Jugoslaviji je bila na Igmanu — 40,5 pod ničlo, v Sarajevu je bilo 30 stopinj p»Ki ničlo. Hidrometeorologi zatrjujejo, da je bilo Sarajevo včeraj najhladnejše mesto v Evropi. Tako nizko temperaturo so v zadnjih 17 letih Izmerili samo še enkrat. Hkrati je bilo na sicer hladni Bjelašnici (visoka je 2000 metrov in je na njej nad 280 cm snega), le štirinajst sto- pinj pod ničlo. Za Sarajevom je bilo najbolj hladno v Livnu — 29 stopinj pod niiKo in oelo v Mostarju je bila tempenaitura 5 stopinj pod ničlo. Tudi v Slovenija in na Hrvat- skem je bila aelo nizka tempera- tura. večinoma okrog 20 stopinj F>od ničlo. Rodile so: Justina Mairoh, Maljsiki vrh 16 — deklico; Terezija 2unec, Oslu- ševci 16 — Andrejo; Jiulijana Šoštairič, Salkušaik 64 — Franoiško; Matilda Ivančič, Turški vrh 50 — deklico; Marija Galun, Spuh- Ija 78 — Branka; Berta Strgaj, Krčevina 39 — Branka; Ana Štesl, Kicar 62 — Dragico; Ivan- ka Vuk, Kidričevo 39 — Neven- ko; Marija Fajfar, Korenjak. 17 — Mileno; Viktorija Doberšek, Zg. Jablana 4 — dečka; Antoni- ja Lazar, Kic^air 92 — dečka; An- gela Pal, Stojnoi 5 — Sonjo; Ma- rija Pungračič, Turški vrh 105 — Jožeta; Ljudmila Kores, Cerm^o- žiše 99 — Viktorja; Cita Mutks, Draženci 38 — Miroslava; Mani- ja Cernšek, Draženci 45 — Dra- gico. Poroke: Frančišek Krajnc, Lovrenc na Dravsikem polju 55, in Terezitja Pavec, Gerečja vas 53; Stanislav Metličar, Sp. Hajdina 47, in Neža Filipaja, Sp. Hajdina 23; Peter Golob, Tibolci 37, in Terezij"^ Ceh, Podvinci 74; Stanislav Krajnc, Grajenščak 91, in Marj,ja Zoreč, Grajenščak 91; Ignac Vr- bo všek, Rogoznica 40 a, in Ro- zalija Vedernjak, Zabjak 41; Feliks Skrbiš, Popovci 6, in Ana Zupanič, Hajdoše 9; Janez Po- pošek, Podvinci 1, in Marija Cuš, Domava 25. Umrli so: Barbara Obran, Poljska cesta 11, roj. 1879, umrla 5. I. 1967; Anica Kiselak, Videtn 17, roj. 1906, umrla 7. L 1967; Vera Tonejc, Krempljeva 4, roj. 1881, umTla 6. I. 1967; Alojz Stalcer, Budiina 28, roj. 1908, umrl 8. L 1967. V NEMČIJI SAMO MILIJON DELOV- NIH MEST ZA TUJCE Predsednik zahodnonemške, ga zavioda za posredovanje de- la Sabel je izjavil, da je v Zahodni Nemčiji le za milijon tujih delavcev prostih delov- nih mest. V zahodnonemškem gospodarstvu je delalo doslej 1,3 milijona tujih delavcev, od katerih jih je pred božičnimi in novoletnimi prazniki dokaj- Snje število odpotovalo domov. Računajo, da se kakih 250.000 teh delavcev ne bo več vrnilo. Med tujimi delavci, ki dela- jo v Zahodni Nemčiji, so na prvem mestu Italijani (kakih 380.000), sledijo Turki (130.000), Grki in Španci (skupaj kakih 200.000). Zadnji čas se vzpored- no z g-ospodarskim zastojem krepi tudi kampanja za odpust tuje delovne sile, čeprav je padec konj nkture po trditvah gospodarskih strokovnjakov le začasen. ŠAH Sahovisiko društvo Ptuj je med novoletnimi prazniiki priredilo redni mesečni brzoiturnir za me- sec jiairaaiar, na katerem so bili doseženi nasiledinji rezultati: Podkrajšek 18,5 tjočke, Bohak 15,5, Fijan 13,5, Majcenovič in prof. Cič 12,5, Skairja 9,5, Ru- dolf in Kovač 9 itd. Na brzotur- nrirju je z dobrim rezultatom presenetil Fijian, usipešmo pa se je vrnil v šahovsiko aireno prcf. Cič, ki več let ni nastopal. Sahovsifeo dništvo Ptuj name- rava organizirati v drugi polo- vici tega meseca prvensitvo društva za leto 1967 ter vabi vse Ijiubiitelje šaha, da se tega turnir- ja udeležijo. Prijave sprejema vodsitvo društva vsiak ponede- ljek in petek od 18.30 dalje v prositx>rih delavskega kluba v Ptuju, Ormoška cesta, kjer sic ob istih dnevih tudi redni igralni večeri. Prvo kolo turnirja bo predvidoma 16. jianuarja ob 18. uri. —bj- Zaposlovanje naših delavcev v Avstriji Letos bo odšlo Iz Pomurfa na deio v Avstrijo več kot sedem tisoč ljudi - Februarja posebni razgovori v Murski Soboti - Stiki med obema sindi- kalnima organizacijama so zelo koristni v Murski Soboti je bil včeraj razgovor o zaposlovanju naših delavcev v sosednji Avstriji Udeležili so se ga predstavniki občinskih sindikalnih organizacij iz Pomurja in avstrijske Štajerske. Z avstrijske strani sta se razgovora udeležila deželni sekretar sindikata gradbenih in lesnih delav- cev Štajerske Josef Loidl in deželni sekretar sindikata kmetijskih in gozdarskih delavcev Fritz Maitzen. Deželni sekretar kmetijskih In gozdarskih delavcev avstrijske Štajerske Fritz Maitzen je dejal^ da so avstrijski sindikati priprav- ljeni storiti vse. kar je v njihovi moči, za zaposJitev naših delavcev v tei deželi. Predsednik občinske- ga sindikalnesa sveta Murska So- bota Štefan Sabjan je v začetku razgovra poudaril, da le bilo lani zaposlenih v Avstriji iz Pomurja več kot Sest tisoč ljudi in da jih bo letos odšio v to deželo nad sedem tisoč. To zahteva po besedah Štefana Sabjana od sindikatov obeh dežel precejšnjo dejavnost. Na razgo- voru so menili, da bodo v letu 1967 zaradi že podpisane pogodbe o socialnem zavarovanju naših delavcev v Avstnjl Se laže reše- vali probleme zaposlovanja v tej državi, kljub temu pa še vedno ostaja kopica odprtih vprašanj. NOVOLETNI SPREjm V CELOVCU KoroSki deželni glavar Hans Sima je priredil v Celovcu tradi- cionalni novoletni sprejem. Ude- ležili so se jfa tudi župani števil- nih koroških občin in predstav- niki koroških Slovencev. V go- vora Je Hans Sima poudaril, da so bili stiki med Koroško ter Slovenijo in Furlanijo v minulem letu ie poglobljeni; to je uspešno prispevalo k uresničevanju poli- tike, ki stremi k mirnim mejam In odprtim srcem. Drobne zanimivosti (Nadaljevanje s 5. strani) nikova sadika najprej dorasla. Sadiki morata biti seveda ena- ko debeli, da je mogoče rezi spojiti. Takšen grm zahteva dvojno obdelavo: okopavanje, ki je p>o- trebno krompirju in trganje odvisnih stebel in listov para- dižnika. V jeseni poberemo z istega grma krompir in paradižnik. Registracija motornih vozil Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Ptuj Je pričel 9. 1. 1967 z redno letno registra- cijo motornih vozil za to leto, in sicer po vrstnem redu, ki smo ga objavili v 51. številki Tednika. Na odseku za registracijo želi- jo, da bi se vozmiki držali pred- i>isanega razporeda, da bi regi- stracija hitreje potekala. Odla- šanje do zadnjega dneva otežuje delo. Do 15. februarja bodo re- gisitrirali osebne avtomobile, do konca februarja pa avtomoibile družbene las'tnine. Le za uifjravi- čene zamudnike bo registracija 15. 2. 1967. Kdor v tem času ne bo registrirali vozila, mora odda- ti evidenčne tablice pri oddelku za notranje zadeve najpozneje do 1. 3. 1967, sicer se bo zoper lastniiika uvedel upravni kazen- ski postopek. Obvezno zaivarova- njp se uredi pri registraciji. Stroški za oboje so isti kot lani. Za fička je cestnina 8.000 S din, obvezna zavarovalnina pa 15.830 S din ter po kubatiurl in moči naprej. Na oddelku za notranje za- deve svetujejo, naj vsak dobro izpolni obrazce, ki jih dobi, da ne bo izgubljanja časa zaradi pomanjkljivo izpolnjenih tisiko- vin. Najkasneje pri registraciji je treba prijaviti vse tehnične spremembe, spremembe lastni- štva in drugo. Z. R. Ni uskladil hitrosti s stanjem cestišča Zadnja dan novoletnih prazni- kov je peljal iz Ormoža proti Ptuju Jože Belec, stanujoč v Pi- ranu, osebni avtomobil opel re- kx>rd nemške registracije M-SJ- 419. V avtomobilu sta bila še lastni/k avtomobila Stamisliav Slekcvec in sopotnik. Proti vasi Mihovci, na ravnem delu ceste po klancu navzdol, je vozil z neprimerno hitrostjo, ki je ni uskladil s trenutoim stanjem vo- zišča, ki je bilo nekoliiko zasine- ženo in molcro. aZradi prlblliže- vanja ovinka je pritisnil na zavo- ro. Pri tem ga je zanesJo v desno stran vozišča. Z levimi vrati je zadel v cestni smernik, ga iz- rul. s prednjim delom pa zadel v betonski greben obcestnega jarka, odkoder ga je obrnilo na streho. Tako je obležal na beton- skem prepustu, ki je nad obcest- nim jarkom. Po izjavah prič voz- nik ni bil vinjen. V nesreči so se poškcdovailfi vaznilk in lastnik avtomobdllia, so- potnik pa po rokah. Vse tri sio prepeljali v ptujsko bolnišnico. Na vozilu je škode za okoli mi- lijon starih dinarjev. ZR Popravki Poleg najboljših želj za 1967. leto se pojavlja tudi letos tiskar- s)lvi šlcrst v št. 51/66 na 2. strani bi moralo biti Varčevanje je pot, ki vodi k stabilrizacijfl dinarja-« ne pa ^VACEVANJE«. Spodai pod na- pisom »►NAGRADNO ZREBANJE> bi moralo biti 35 praktičnih na- grad, ne Pa 12. V št. 1/67 je pa na sliki pod naslovom »Prijetno presenečenje za novo leto med drugimi Jože Belšak, ne Albin Drevonšek. Izreki Zunanja politika je danes pred- vsem turizem na državne stroške. GIOVANNl GUARESCHI, italijanski satirik Ženska je stara tedaj, kadar gre mimo ogledala, ne da bi se pogle- dala vanj. BETTE DAVIŠ, ameriška igralka Človek ne more biti nikoli do- volj previden pri izbiri prijateljev. VIKTOR DE KOWA, nemški igralec Prireditve ob 1900-letnlci (Nadaljevanje s 1. strani) nem v smeri prireditev na visoki in široki ravni za obletnico, pri- prav mesta samega nanje in v smeri spomeniško-varstvenih del za zavarovanje spomeniškega bogastva Ptuja. Svoja mnenja v zvezi s to ob- letnico so povedali poleg Ivana Potrča in Ivana Bratka tudi Franc Rebernak, Jože Maučec, Drago Hasl, Franc Prims, Vida Rojic, prof. Anton Klasinc, Vik- tor Makovec, Jože Fridl, Vinko Zigman, Boštjan Pire, Franc Te- tičkovdč in drugi. Vse povedano je dalo potem končen vtis in za- gotovilo, da se bo Ptuj na to ob- letnico dobro pripravil, da se bo pozanimal za izkušnje z enakimi obletnicami v Sombathelyju in v Varšavi in drugo, da bo odbor sistematično izvrševal sklepe sej ter da bo z zbranimi sredstvi do- bro gospodaril. V. J, Ptujski grad v zasneženi okolici Delovnemu kolektivu KREDIT- NE BANKE PTUJ se iskreno zahvaljujemo za bogato obdari- tev ob novem letu in mu želimo v letu 1967 mnogo delovnih uspe- hov! Pionirji in učiteljski kolektiv osnovne šole Vitomarci Krojaški šivalni stroj (Pfaf) pro- dam. Ogled v nedeljo. Murko, Lackova 8, Ptuj. Eno- ali dvosedežne sani prodam. Skaza, Krčevina pri Ptuju 17. 7 let staro kravo, pred telitviljo, prodam. Marija Jeza, Sp. Haj- dina 67. Mizarski frezer prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Hor- vat, mizar, Ptuj, Rajšipova 1. Globok otroški voziček z vlož- kom in samsko pohištvo pro- dam. Ljudmila Mlakar, ' Mari- borska 42, Ptuj. HIŠO Z VINOGRADOM ugod- no prodam. Naslov v upravi. SKOBELNIK prodam. Vprašaj- te pri Dobniku, Pobrežje 12 pri Ptuju. 250 TISOČ STARIH DINARJEV posojila za 6 mesecev iščem. Za obresti dam 100 kg težke- ga prašiča. Naslov v upravi. Cenjene odjemalce prosim, da odnesejo svoje predmete do 31. januarja t. 1. Po tem roku ne jamčim več zanje. Janko Korošec, vulkanizer, Ptuj, Zagrebška 3