'O// V V'5! Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 Din P RAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11933/34 Goljemanov Premijera 7. junija 1934 IZHAJA ZA USAKO PREMIJERO UREDNIK: FR. LIPAH Dežnike - nogavice KUPITE na}ug od nejše v trgovinah tovarne VIDMAR LJUBLJANA: Pred škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 DRAMA ŠTEVILKA 18 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 7. junija 1934 0st: Kostov: „Goljemanov“ Komedija bolgarskega autorja Kostova nosi pečat vsesploš-nosti, mogoča je povsod na svetu, kjer so urejeni na parlamente, skupščine, sejme ali Reichsrate... Lestvica politične kariere, na katere poslednji stopnjici blesti »minister« ali pa celo »ministrski predsednik«, je bila vselej dobrodošla in pogosto zanimiva snov za dramatika. Kostov je napisal v treh dejanjih zagon Goljemanova, navihanca in »štrebarja«, bivšega učitelja in aktivnega narodnega poslanca, proti ministrskemu stolčku. Prikazan je samo zagon, ki je silen, mogočen, strasten in ob koncu skorajda tragičen — kajti Goljemanov ne postane minister ... Učitelj Goljemanov je zrastel iz majhnih prilik, prišel je iz province. V njem je ambicija, na vsak način ustvariti iz sebe osebnost. Častihlepje ga žene, pohlep mu sledi. Njegova 'maksi-ma je, da siromak nikjer in nikomur nič ne velja. Zato, bratec, je prva točka programa: postani bogat! Kako, s kakšnimi sred-> stvi, to je prilično vseeno, velja le to, da siromak ne more vladati. Torej bogastvo! Doseže ga, kajti vidimo ga, kako skopari, kako tožari in javka, da nima denarja. Vse da, vse obljubi — beliča pa ne odrine. Tri hiše in posestvo — to zadošča, da stopi aktivno v politiko, kjer blesti kariera. Le bogatemu se lahko izroči v roke usoda naroda, na parlamentskih klopeh, za Boga milega, vendar ne morejo sedeti berači, ki nič nimajo in za nič ne odgovarjajo. V to njegovo nestrpno čakanje, kjer vlade demisijonirajo in se spet setavljajo, plane kot z jasnega novica: umrl je minister! Ena stolica je prazria in večni kandidat in ministrski aspirant zategne vse pasove in se z besno odločnostjo zažene v borbo... Zdaj ali nikoli! • V tem je vrlina Kostove kreativne sile. V teh momentih, ko pusti svojega junaka, da v mislih okusi slast oblasti, je izredno zanimiv in psihološko resničen. — In prilike pozna! Vsaj bolgarsko politično življenje mu leži jasno na dlani. To politično življenje se seveda ne razlikuje 1 mnogo od snovanj drugje. Minister — da, samo biti minister je važno, kaj zato, če si danes poljedelski, jutri trgovinski, pojutrišnjem prosvetni! Kdo vpraša za to ... Hudo je le, ako se junak zagrize v to misel in da realnost zasuče drugače — da šef, ministrski predsednik, odredi mesto imenovanja — demisijo vlade. In tako se zgodi Goljemanovu. Misli ne more odgnati, v njem' ostane ideja, da je minister, car, Bog... oblast nad vsemi. Prvič stopa na oder slovenskega gledališča bolgarski dramatik, in sicer eden onih, ki so si že pridobili pot preko domačih meja. Da bi bil ta začetek ugoden za vse, da bi zvedeli po ovinkih, da je tudi bolgarsko gledališče zvedelo o nas in o naši dramatiki ... S to željo zaključujemo ob tej premieri letošnjo serijo novosti v drami Razno St. L. Kostov se je proslavil v zadnjih letih s svojimi socialnimi in zlasti še političnimi komedijami. Z »Goljemanovim« je žel največji uspeh, kar jih pomni Bolgarija. Tudi ostala dela, kakor »Zlati rudnik«, »Minister«, »Nova luka« itd. so, uspele komedije, tako, da so bile nekatere uprizorjene tudi na inozemskih odrih. 22. maja so igrali z uspehom v Beogradu njegov »Zlati rudnik«. To je prvo bolgarsko delo, ki so ga igrali po vojni v Beogradu. Glavni vlogi sta. igrala Fr. Novakovič in Žanka Stokič. Režiral je J. Kulundžič. Popravek. V zadnjo številko »Gled. lista« se je vtihotapila v članek v Galsworthiju neljuba pomota. On ni spisal drame »Bitko«, temveč »Borbo«. Mednarodni avtorski kongres bo v Varšavi od 11. do 16. t. m. To je XI. mednarodni avtorski kongres. Na dnevnem redu so t med drugimi tudi vprašanja: priprave za revizijo bernske konvencije v Bruslju 1935, zbližanje bernske in havanske konvencije, proučavanje novih zakonov o avtorskem pravu Argentine, Čehoslovaške in Japonske, avtorska prava v Sovjetski Rusiji, pristanek Zedinjenih Držav na bernsko konvencijo, odnoeaji avtorskih društev napram kinom, radiju in gramafonski industriji itd. Prireditelja tega kongresa sta »Zveza poljskih dramskih avtorjev« in »Zveza avtorjev in gledaliških skladateljev«. Pariška gledališča. Nova Savoirjeva komedija »Lepi svet« je imela sredi maja prav lep uspeh v »ThMtre des Ambassadeurs«. Leon Daudet, znani politik in vodja francoskih rojalistov piše revijo, ki jo bodo v začetku bodoče sezone igrali v gledališču »des Capucines«. Skupščina »Združenja avtorjev in odrskih skladateljev« je bila 15. maja, za predsednika je ponovno izbran dramatik Henry Kistemaekers. 2 Avantgardistična gledališča v težavah Ta in umetniška pariška gledališča, ki so imela zadnja leta visok literarni repertoar, se nahajajo v zelo resnem in težkem položaju. Pitojev, ki je tako dolgo triumfiral s Shavvom, Lenormandom in Pirandel-lom je moral zapustiti svoj teater »des Arts« in se preseliti v »Vieux-Colombier«. Ta oder je pa že v začetku letošnje sezone vzel v zakup Rene Rodier; bivši ravnatelj »Antoine-a«. — Tudi Jaeques Copeau in Lugne-Poe, dva najbolj zaslužena francoska gledališčnika, sta tudi brez lastne hiše. — Znano je, da bo moral Louis Jouvet zapustiti svoje »Gomedie des Champs-Elysees, v kateri je igral s tolikim uspehom najslavnejša dela Julesa Ro-mainsa, Jeana Giraudouxa in Jeana Cocteaua. — Moderni realizator Skahespearja, Ben Jonsona in cele vrste modernih mladih francoskih avtorjev, Charles Dullin je v takih denarnih težavah, da ne bo dolgo izdržal v teatru »Montmartre«. — Vztrajno pa kljubuje žalostnim denarnim časom edino Gaston Baty v teatru »Montpamasse«, na katerem je imel ogromen uspeh z Dostojevski jem (»Zločin in kazen«). »English players« igrajo v Parizu. Edvard Stirling in Frank Reynolds, naša stara znanca, sta prejela od B. Shawa njegovo najnovejšo komedijo »The Village Woing«. Koncem maja sta jo S'svojo družino vprizorila v gledališču »Albert I.« in je bosta igrala vso sezono. Londonska krstna predstava te komedije bo šele začetkom prihodnje sezone^ * Razpis za najboljšo poljsko dramo. Poljska Akademija za književnost se je odločila razpisati natečaj za najboljše drame. Prosvetno ministrstvo je dalo zato Akademiji na razpolago 10.000 zlotov. Nagrajene bodo tri najboljše drame: prva dobi 5000 zlotov, druga 3000, tretja pa 2000. Predsednik razsodišča je književnik Vaclav Sieroszewski. »Kaligula«. V Poljskem gledališču v Varšavi se vrše zadnje priprave za monumentalno predstavo glasovitega dela Karola Huberta Rostworowskega »Kaligula«. Sijajne dekoracije je izvršil Slivvinjski. Prvo dejanje se odigrava v atriju, drugo v taber-naculu, tretje v cubiculu, zadnje pri vhodu v Koloseum. Imenovani avtor je največji gledališki človek od vseh današnjih poljskih dramatikov in ta njegova antična drama je eno od najkrepkejših njegovih del. »Republika pesnikov« je naslov zelo uspele satirične komedije L. M. Morotina. Igra jo mestno gledališče J. Slowackega v Varšavi. Rumunska drama v Bratislavi. Slovaško narodno gledališče v Bratislavi je igralo na rumunski narodni praznik (10. maja) igro v treh dejanjih »Mojster Manole«, ki ga je spisal Octavian Goga. Mojster Manole je legendarna oseba v rumunski književnosti: predstavlja nam umetnika, ki v svoji stvariteljski strasti uničuje ženo. Osnovna misel drame je, da se mora umetnik za 3 genialno delo odkupiti z muko in trpljenjem. Igra je izvrstno uspela. »D 34« v Bratislavi. Moderno praško gledališče »D 34« je končalo z uspehom svojo prvo sezono. S šestimi igrami svojega repertoarja so napolnili 180 predstav. Zdaj j6 to gledališče z velikim uspehom gostovalo v Bratislavi z Molierjevim Skopuhom«. »D 34« je vpeljalo v češko javnost novo revolucionarno umetnost, o kateri pravi bratislavski »Slovaški dnevnik«, da je naprednejša kakor je umetnost Tairova ali Mejerholda Crommelynck odpira novo gledališče v Parizu. Avtor »Žene s premalim srcem« je odprl svoje gledališče. V izjavi o svojem programu je rekel, da ne ceni izraza »avantgardist«, ker so mu taki izrazi prazni in nič ne pomenijo. V splošnem pomenu besede, pravi avtor, bi bil Shakespeare naš najboljši pisatelj za avantgardo, čeprav je že 300 let star. Kot ravnatelj svojega gledališča bo vprizarjal Crommelyck samo igre takih pisateljev, ki poznajo svoje delo in nalogo. Pravi, da pozna nekaj takih avtorjev, katerim bi rad pomagal do popularnosti, ker je mnenja, da je treba med onim rafiniranim teatrom in preprosto burko najti prostor za zdrava, solidna in direktna dela. Bodočnost Hollywodda. V tem času ni v vsem Hollywoodu niti enega kinematograskega podjetja, ki bi bilo solventno. Mogotci newyorške Wall Streeta se ne zanimajo več za kinematografsko industrijo ter pravijo: »Če rabijo filmski izdelovalci denarja, naj ga ne iščejo pri nas, temveč tam, kjer ga morajo najti, če je njihova industrija zdrava: na blagajni, kjer prodajajo vstopnice.« V začetku tonfilma je vsak poedini film prinašal prav lepe denarce. Danes pa ni več tako. Kinematografska industrija nima več zdrave podlage in zato je silen polom skoro neizbežen. Ta polom za enkrat še prikrivajo in se mu umetno umikajo na vse mogoče načine. Kolikor-krat dovrše kak film, se oddahnejo: »Hvala Bogu, še eden — pred polomom!« * Naše letošnje novitete. »V agoniji« je začela »Sv. Ivana« igrali »Sonato strahov«, »Pravico do greha« pa je dobil »Zajec« šele potem, ko je obgrizel »Turške kumare« ravno na »Praznik cvetočih češenj« ter spoznal, da »Robinzon ne sme umreti«, kajti tudi na »Kulturni« prireditvi v »Črni mlaki« je bil pravi »Raj potepuhov« za »Sonjkina in njegova sreča« je bila »Kariera kanclista Vinciga«, ki je z »Gospodično« povzročil celo Visoško kroniko«, kakršno pozna samo »Beograd nekdaj in sedaj« in ko je začel celo za »Brate Karamazove« šivati »Čevljar Hitt«, je, prišel v to lepo »Družbo« končno tudi »Golje-manov«. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. pr/uio cAtmri/)i> /rof^čs Lepota je najkrasnejša cvetlica, s katero more mati priroda oSdariti Ženo, katere sveta dolž.ost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta div na cvetlica? Ne mogoče z razoimi pudri, suhimi, »rastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sečnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hra >ijo, ne pa sušijo. La zvečer u o-rabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z mlnčno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga disi kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo baržunasto, mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegl iva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Parfumerija Uran. Ljubljana RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI "BV" —^ w Tgr Ti katera osvaja, očara J |C smrtnika od najniž- jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov? Goljen Komedija v treli dejanjih. Bolgarski 5t' L. Rostov. Poslovenil R^Pustoslemšek. Režiser: prof. 0. Šest. Goljemanov, narodni poslanec..........................Cesar j £avdarov, narodni poslanec.........Kralj Goljemanova, njegova žena.............................Medvedova Jogijeva, mlada vdova...........................................Boltarjeva Vjena, njiju hči......................................Vida Juvanova Ji f^cev, uradnik v zunanjem ministrstvu Ljubomir, njun sin....................................Jan lH?)vkov. urednik dnevnika . Gicka, gospejina babica...............................P. Juvanova Gorilkov, novinar.....................................Jerman Uijeva, soproga ministrskega predsednika .... Nablocka Krivodrenski, župan malega mesta......................Lipah Vladimirov, ravnatelj nižje gimnazije.................Plut Drenovec »j *^v, uicuiiuv uiicviiin-a............................ . Skrbinšek l j^ka, Vjenina prijateljica.......................................Slavčeva 1 petranov, uradnik...........................................Bratina Janova, njegova žena.......................................Gabrijelcičeva Frelih Dejanje se vrs' *ii pred vojno. Blagajna se odpre ob pol 20. ob 20. Konec okrog 22. Parter I Sedeži I. vrste II. - III. vrste IV.-VI. „ Vil.-IX. „ X.-XI. „ XII. -XIII. „ Din 28'— 26-24-22 — 20-18-— Lože v partij “*eh«) Din 100'-„ v L rA J«) . 1C0- . balkon*^ ‘S . 70- Dodatni ložni1 v | :*fju Mi VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledallikl *>*' Predpisana taksa za P*1 20- 20- 15-- Balkoni Sedeži 1. vrste „ n. Galerija 1 I. „ . . H. . „ Ul. - • Galerijsko stojišče Dijaško stojišče . I^^rnem gledallltu od 10. do pol 1. In od 3. do S. ure 4 Je vračunana v cenah Din 20 — 16- 14 — 12--10-250 5’- D RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI 1+Š KO /fOV1 Caimjvuo sro\w* III III III III Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 'h ure zjutraj Pivo - izbrana vira Topla in mrzla jedila Priporoča se Vam „S L AVIJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti odkodovanju vsled požara., eksplozije, kraje, toče, nesreč 1.1. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon Atev. 2176 4n 2276 Knjigarna Učiteljske tiskarne v LJubllani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa ulica 44 i Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikali j za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v PEKO čevlju 30