'myi8r 9 771 580 3 72009 RADIO Številka 184 Leto 8 P> /BREŽICE f na 88,7 in 95,9 MHz Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 2704 KNJIŽNICA SEVNICA TRG SVOBODE 10 8290 SEVNICA ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO f* y 1 EUR / Cena 239,64 SIT 10. maj 2007 Kdo naj plača napako Osredek nad Šentjanžem - Po 28 letih službe je medicinska sestra Angelca Kranjc ostala brez pogodbe o zaposlitvi, ker je bila zaradi težav z glasilkami nezmožna kontakti-rati s pacienti. Nato je doživela še operativni poseg na hrbtenici, po katerem so ji ostale resne zdravstvene težave. Invalidska komisija ji je priznala 3. kategorijo invalidnosti, čeprav je nezmožna za delo. Od leta 2004 je z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) prejemala nadomestilo v višini 116.000 SIT ali 484 evrov. Letos marca pa so ji izplačilo ustavili, poslali novo odločbo, da je upravičena zgolj do 46.000 SIT ali 194 evrov in da je doslej prejela skoraj 14.000 evrov prevečjki jih mora v letu dni zavodu vrniti. Šokirana medicinska sestra ne sprejema obrazložitve, da mora denar vrniti zato, ker se je spremenila zakonodaja, na ZPIZ-u pa niso pravočasno odreagirali in soji nakazovali “preveč”. Prav tako se ne more sprijazniti, daje upravičena samo do 194 evrov, saj je njeno nadomestilo edini redni vir za preživljanje tričlanske družine. ...na strani 3 'J''*;'*** Angelca Kranjc obupana nad odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz vsebine.. V posavski regiji šest občin ...stran 2 Poostren nadzor nad traktoristi ...stran 5 Politika pred^^c\ ogledalom SEVNICA ..stran 6 Intervju z naj prostovoljcem 2006 Jernejem Agrežem ...stran 8 Fotostrip: Posavje leta 2070 ...stran 16 Francozi pomagajo slovenskim ekologom Krško - Da se ekologi “z vsemi štirimi” borijo proti vsemu, kar bi onesnaževalo naše okolje, je razumljivo. Zato so tudi povzdignili glas, ko se je začelo govoriti o možnosti, da bi se v Krškem gradil še drugi blok nuklearke. Aktivni so pri izbiri lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, pa glede širitve letališča v Cerkljah ob Krki. Državi očitajo, da se premalo zavzema za alternativne vire pridobivanja električne energije, vsem pa, da smo pri porabi elektrike premalo varčni. Pri njihovih prizadevanjih niso sami, podpirajo jih podobne nevladne organizacije iz drugih evropskih držav. Tako so se javne tribune, ki jo je Zveza ekoloških gibanj Slovenije pripravila v Krškem, udeležili tudi predstavniki največje francoske organizacije, ki se zavzema za opustitev atomske energije na čelu z Jeanom - Yvonom Lan-dracom. ...na strani 3 Jean-Yvon Landrac s sodelavko in Leo Šešerko Rad bi bil metulj Lisca - Prijazno prvomajsko vreme je na Lisco, ki tudi sicer velja za odlično vzletišče, privabilo na desetine jadralnih padalcev iz številnih držav. Uživali so v jadranju, saj so bile vremenske razmere idealne, pomerili pa so se tudi na tekmovanju z naslovom Metuljmania open 2007. N.Č.C. Montaža katalizatorjev in izpušnih loncev Vikend na kolesih Sevnica - V sončnem pomladnem dnevu so Sevničani začudeno opazovali, kako se proti gradu vali kolona avtodomov. Stvar je bila kmalu pojasnjena; Karavaning klub Slovenija je organiziral že drugi karavaning po Sloveniji in se odločil, da pogleda, kakšne so razmere za to v Posavju in na Kozjanskem. Kravaning klub Slovenija šteje 2000 članov in 400 članov z avtodomom. Karavaning pravimo vsemu, kar je povezano z vozili, primernimi za počitniško oziroma prostočasno potepanje in ki so usposobljena za bivanje. Tak način preživljanja počitnic oziroma prostega časa ima številne prednosti. “Mobilniku” ni treba iskati prenočišča, vselej ima pri roki kuhinjo in shrambo oziroma hladilnik ter druge stvari, ki jih potrebuje. Kdor seje navdušil za karavaning, ni odvisen od vnaprej določenega “voznega reda”, kakršen je v navadi pri agencijski ponudbi počitnic in potovanj. Ostane, kjer mu je všeč in dokler mu je všeč, načrtovano smer potovanja lahko kadarkoli spremeni. Kot pravi podpredsednik kluba Milan Pintar, pa se avtodomovci vsako leto enkrat odpravijo na karavano po Sloveniji. Namen je, da spoznavajo Slovenijo in iščejo prostore, kjer imajo lahko postanek. Postajališča za avtodome, ki jih v Sloveniji še ni tako veliko, so namreč nadgradnja kampov. Želijo si, da bi izšel vodič postajališč, ki bi bil pre- veden tudi v tuje jezike, kajti karavaning je priljubljena oblika rekreacije povsod po Evropi. V tokratnem karavaningu po Sloveniji so obredh Gorenjsko, Koroško, šh so do Prekmuija, še zlasti pa so bih navdušeni nad Kozjanskim delom. Predvsem jim je bil všeč prisrčen sprejem v Bistrici ob Sotli, kjer jih je pozdravil župan in gostoljubno spre-jelakmetijaMarof. Ogledah so si tudi Podsredo, grad Rajhenburg in se navduših nad postankom na sevniškem gradu. Od tam so pot nadaljevah v Radeče, kjer so našU odUčno posta-jahšče pri ribiškem domu, zraven pa je sodilo seveda splavarjenje po Savi. Milan Pintar pravi, da tako s svojim potovanjem po Sloveniji skrbijo tudi za promocijo slovenskih lepot, dobrot in običajev. N.Č.C. ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/ SavaGlas, 10.5.2007 Bistrica ob Sotli in Radeče želita v Posavje V posavski regiji šest občin Krško - Po letu dni vodenja Sveta regije Posavje je brežiški župan Ivan Molan predal funkcijo Mojmirju Pustoslemšku, županu Kostanjevice na Krki. Posavska razvojna regija je večja za dve novo vključeni občini, Bistrico ob Sotli in Radeče. Nova regija ima po statističnih podatkih 76.051 prebivalcev, torej dobrih 6000 več kot prej. Župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad pravi, da bodo imeli v posavskem razvojnem konceptu večje priložnosti kot v Savinjski regiji, kjer doslej od razvojnih spodbud niso dobili niti evra. Jožef Pregrad, Franc Bogovič, Ivan Molan, Mojmir Pusto-slemšek, Srečko Ocvirk in Robert Ostrelič Proračun dober...? Krško - Občinski svetniki so mnenja, da je proračun za leto 2007 dobro zastavljen, vendar pa so potrebna nekatera dopolnila. “Imamo pripombe, a zanje ni več veliko časa, saj je potrebno proračun čimprej sprejeti,“ pravi svetnik Metod Šonc. Tudi ostali svetniki se strinjajo, da mora biti proračun sprejet do konca junija, z veliko vnemo pa se bodo lotili priprave proračuna za leto 2008, ki naj bi ga obravnavali že v oktobru. Lani maja so Brežice, Krško in Sevnica, nekoč povezani v Svet posavskih občin, po zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja z odlokom ustanovile Svet regije Posavje. Člani sveta so župani občin, naloge sveta pa potrjevanje kriterijev za pripravo seznama prioritet regionalnih razvojnih projektov, potrjevanje razvojnega programa, nadziranje dela Regionalne razvojne agencije, določanje organiziranosti njenih institucij in imenovanje predstavnikov v različna delovna telesa ter komisije. Nova občina Kostanjevica na Krki bi imela sicer možnost, da “prestopi” kDolenjski regiji, a so se odločili za Posavje, kar je bilo v začetku leta tudi pravno formalno potrjeno. Marca pa je prišla pobuda za priključitev še iz Bistrice ob Sotli in Radeč. Pred kratkim je svet regije priključitev potrdil. Začenja se postopek sprejemanja ustreznih odlokov. Občini morata za. prestop dobiti tudi “odpustnico” iz Savinjske statistične regije in Regionalne razvojne agencije (RRA) Celje. Zupan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad pravi, da doslej iz RRA Celje niso za projekte dobili niti tolaija oziroma evra. Celjska agencija je ustanovljena kot d.o.o. v večinski lasti gospodarstva, ki odloča o namenu porabe denarja. Dogovor o delitvi sredstev regionalnih spodbud v novi regiji določa, da.prva tri leta Radeče in Bistrica ob Sotli dobita kvoto, ki bi jima pripadala v Savinjski regiji, kar znese 331 evrov na prebivalca. V Posavju je faktor ogroženosti višji in “razvojna glavarina” znaša 417 evrov. Regionalna razvojna agencija Posavje mora v 45 dneh pripraviti vsebinski dodatek s projekti za novi občini k regijskemu razvojnemu načrtu. Tako Radeče kot Bistrica ob Sotli gravitirata na posavski prostor in prva moža teh občin vidita več skupnih programskih točk v okviru šestih posavskih občin, kot v okviru občin Savinjske regije. Branka Dernovšek Razlog razmeroma poznega sprejetja proračuna je odcepitev Kostanjevice na Krki, pravi Melita Čopar, kije od 1. maja pooblaščena za opravljanje funkcije direktoija občinske uprave. “V aprilu sprejet zaključni račun pa je osnova za delitveno bilanco med obema občinama in pogoj za nadaljevanje postopka sprejemanja proračuna.” Zupan Bogovič meni, da kljub razmeroma poznemu sprejetju proračuna, delo poteka nemoteno. Nadaljujejo z večjimi projekti, kot so obnova Podbočja in Brestanice, mestnega trga v Leskovcu, z izgradnjo infrastrukture za kanalizacijo v okviru projekta ISPA in obvoznice za mesto Krško. Nasploh je v 31,6 milijona evrov vrednem proračunu kar 52 odstotkov ali 17 milijonov evrov namenjenih investicijam. Na področju družbenih dejavnosti pripravljajo pogoje za zagon fakultete za energetiko, v pripravi je dokumentacija za grad Rajhenburg ter novo Valvasorjevo knjižnico, ureja se stadion Matije Gubca, postopno naj bi rešili problem OS Leskovec, zagotovili pogoje za vrtec na Raki ter zgradili telovadnico pri OS Jurij Dalmatin. Poteka izgradnja šolskih igrišč, zaključujejo se dela na Cesti krških žrtev, kamor se bo preselilo tožilstvo, na področju gospodarske infrastrukture pa poteka umeščanje prvih investi-toijev v Poslovni center (PC) Vrbina, pridobiti je potrebno gradbeno dovoljenje za PC Velika vas in lokacijski načrt za PC Drnovo. Krški občinski svetniki so si enotni, daje proračun dobro zastavljen, kljub temu imajo nanj vrsto pripomb. Odbor za okolje je prepričan, da bi morali v občini časovno in finančno opredeliti menjavo salonitnih cevi in kritin, odbor za gospodarstvo je prepričan, da bi bilo treba več sredstev nameniti razvoju malega gospodarstva in turizma. Apolonija Urek je bila zaprepadena, da se za področje družbenih dejavnosti v proračunu namenja le 7 odstotkov več sredstev kot lani, medtem ko so nekatere postavke povečane za 47 odstotkov. Urekovo boli, da kljub nekajletnemu govoijenju in pogajanju šola na Vidmu še nima telovadnice in je še nekaj časa ne bo imela, ter podrtija v kompleksu Valvasoijevega centra. Ivan Urbanč in Martin Kodrič sta opozorila na številne potrebe Podbočja, Jože Habinc pa je opomnil na pozabljeni projekt brvi, ki bi povezala levi in desni breg Krškega. Vojko Omerzu je opozoril na nekatere sporne postavke, kot so Lokalno partnerstvo, Fakulteta za energetiko in Lokalna energetska agencija, ki naj bi v občinsko malho prinašale denar, a seje izkazalo, da ni tako. Pojasnjeno je bilo, da gre za nekatere prenose sredstev preko občinskega (pro)ra-čuna. N.Č.C. Z majem 2007 je pooblastila za opravljanje nalog direktoija Občinske uprave občine Krško prevzela Melita Čopar. Dosedanjemu direktoiju Francu Glinšku, kije na dopustu, bo konec junija potekel mandat, na prvem razpisu pa občina ni dobila ustreznega kandidata, zato bodo javni natečaj ponovili. Do takrat bo to delo opravljala Čopar-jeva, Glinšek pa se bo zaposlil kot tajnik na Fakulteti za energetiko. POSAVSKE m/SICE Mnenje avtorja ni mnenje uredništva. Bo postalo Posavje večje? Brežiški, kostanjeviški, krški in sevniški občini se lahko v bližnji prihodnosti pridružita še dve - bistriška in radeška. Posavje bi skupaj z Obsoteljem s tem že zaokrožalo spodobno območje, še bolj primemo za samostojno slovensko pokrajino. Občini Bistrica ob Sotli in Radeče na čelu s svojima županoma Jožefom Pregra-dom in Matjažem Hanom sta namreč izstopili iz celjske razvojne agencije in se vključili v Regijsko razvojno agencijo Posavje. Očitno so ugotovili, da v okviru Savinjske regije z množico občin ne morejo uresničevati svojih razvojnih hotenj. Posredi so tudi Jožef Pregrad povsem življenjske rešitve, saj, pravi župan Pregrad, si iz Bistrice v brežiški bolnišnici v dobrih dvajsetih minutah, do Celja pa je mnogo dlje in še čakalne dobe so daljše. Tudi mladim so posavske srednje šole, poslej pa bodo tudi višje šole in fakultete, v Brežicah in Krškem bližje kot Celju. Seveda, pravijo v Bistrici in Radečah, pa se ne želijo Matjaž Han vključiti v posavsko pokrajino vse dotlej, dokler tam ne bodo končali z dolgoletnimi “špeti-ri”. Poznavalci strankarskega življenja menijo, da v morebitni razširjeni regiji zaradi raznorodnosti županov - po dva iz SLS in SDS, eden je neodvisen in šesti iz SD - ne bi smelo prihajati do razhajanj in podobnih razprtij. Četudi, kot je slišati, bi se lahko Kristijan Janc skupaj z mariborskim županom Kanglerjem, ki jutri (petek, 11. maja) prihaja v Sevnico, potegoval za prvega moža SLS. V Posavju so medtem zastala ugibanja o središču bodoče pokrajine, občina Brežice pa nadaljuje s temeljito prenovo svojega središča. Prebivalci manjših krajevnih skupnosti seveda negodujejo, ker so prikrajšani zaradi teh del in gradnje (ne)potrebne OŠ Bizeljsko. Je res nujno, da bosta v neposredni bližini, kot sta Bizelj- sko in Pišece, tako veliki šoli z minimalnim številom otrok? Morda to velja tudi za novo OŠ Kapele s 39 učenci, ki pa bi jo bilo mogoče spremeniti v zasebno šolo in njen program nadgraditi. Tako kot svoje znanje nadgrajuje Milko Veršec, zdaj zaposlen v Elektru v Krškem, da mu ne bo treba več lepiti strankarskih plakatov. In se jeziti, ker njegova nekdanja stranka SDS zdaj nadaljuje z menjavanjem ljudi celo v svetih zavodov, čeprav je občinski svet večstrankarski. Pa saj imajo dovolj vzorov na državni ravni. Tam pa, kot kažejo statistični podatki, Posavje nima uglednih direktorjev. Med prvih sto seje vrinil le Mladen Kučiš iz Term Čatež, v Posavju pa imata sicer korenine še mnogo uspešnejša Jože Colarič in Bojan Petan, prva moža Krke Novo mesto in DZS. Toda Petan bo zaradi “višjih” interesov le težko ponovil letošnji rezultat. Zato pa na mesto direktorja krške fakultete napreduje Franci Glinšek, ki ga bo kot nova direktorica Občinske uprave Krško najveijetneje nadomestila notranja revizorka Melita Čopar. Da na obisk v ZDA za daljši čas odhaja krški župan Franc Bogovič ni več novica, zato pa je manj znano, da naj bi mu menda sledila še Nataša Brajdič. Očitno se je ameriškemu ambasadorju pri nas krška občina zelo priljubila! Oh, ti prazniki! Lisca, Planina, Šentvid, Trška Gora - to so glavni kraji, kjer seje ob L maju zbralo največ ljudi in kjer so vsi go- vorniki izdvajali delavske pravice. Na Planini, kjer je borčevsko plaketo kot najmlajši dobitnik prejel Ivan Urbanč, je z nastopom presenetil državni poslanec Stane Pajk, kije priznal celo svoje partizanske korenine. Opazne so bile tudi besede dveh obrambnih ministrov - aktualnega Karla Erjavca in nekdanjega ministra Uta Turnška. Na sindikalne pravice je spomnil tudi krški župan Franc Bogovič, Ivan Molan iz Brežic pa seje moral na Šentvidu prestaviti na novo lokacijo. Lastniki zemljišča sindikatom menda niso dovolili uporabiti znane jase pod vrhom, zato so bili pohodniki razočarani. Tudi zaradi godbenikov, ki naj bi jih zadržali v Termah Čatež, kjer se je pred dnevi spet pojavil oborožen ropar in se za praznike dobro oskrbel z denaijem. Je pač tako, da je lastnikom pomembnejši dobiček, kakor da bi ponoči goste in denar varovala dva receptoija. Saj bo škodo na račun zavarovancev poravnala zavarovalnica! Dobro pa so mladi Boštanjčani zavarovali svoj velekres, kije vzkipel pod nebo, o nebesih pa ni kaj posebej govoril škof Anton Stres, ko je vernike v Kapelah pozval k spravi med generacijami. Kapelci so vseeno žalostni, kajti že tri desetletja so brez svojega dušnega pastiija, čeprav imajo zanj pripravljeno obnovljeno župnišče. Zato v prazničnih dneh na njem tudi ni plapolala slovenska zastava. Kot ne na večini zasebnih hiš po Posavju; v Brežicah je bilo brez tega državnega simbola celo nekaj stanovanjskih blokov. Je zato kaj čudnega, če so bile denimo na zasebnih hišah v Kregaijevi ulici, eni najdaljših ulic v Brežicah, zastave le na dveh ah treh hišah, na eni celo evropska. Zato pa so trobojnice vihrale na Sromljah, kjer so se srečali kozjanski borci in aktivisti, med njimi tudi rojak Ivan Kristan, prvi predsednik državnega sveta, ter Marjan Gabrič, v NOB znan kot kurirček Maijanček, in Lojze Štih, predsednik krške borčevske organizacije. Vlado Podgoršek Prazna jasa pod Šentvidom Marjan Gabrič in Lojze Štih ZPIZ zahteva vrnitev preplačila, zavarovanka na beraški palici Kdo naj plača napako Osredek pri Šentjanžu - Angelca Kranjc iz hribovite vasice Osredek je medicinska sestra. Aprila je dopolnila 52 let. Skoraj tri desetletja je poklicno pomagala drugim, danes pa pri marsikaterem nezahtevnem opravilu zaradi uničene hrbtenice sama potrebuje pomoč. Priznano ima tretjo kategorijo invalidnosti. Prejemala je 484 evrov (116.000 SIT) mesečnega nadomestila z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, letos februarja pa so ugotovili, da so ji 27 mesecev nakazovali preveč, saj se je leta 2003 spremenil kriterij za odmero. Zaradi birokratske pomote sedaj zavod od Angelce zahteva vrnitev skoraj 14 tisoč evrov preplačila. Po novih kriterijih ji namreč pripada le 194 evrov mesečno (46.000 SIT). Njeno nadomestilo je ob otroškem dodatku edini redni dohodek v tričlanski družini, pa od februarja ne dobiva niti zneska po novi odmeri. Odraščala je v okolici Stične v družini, kjer se je trdo delalo in zelo skromno živelo. Prvo službo je dobila na travmatologiji v Kliničnem centru v Ljubljani. Ker ji je pot iz domačega kraja vzela precej časa, saj seje dnevno vozila z vlakom, do postaje pa je dobro uro pešačila, je bila zadovoljna, ko je po poroki dobila zaposlitev v Litiji, kjer si je ustvarila družino. Zakon je zaradi moževega alkoholizma razpadel in Angelca je sama skrbela za hčer in sina. Kasneje si je našla življenjskega sopotnika iz Osredka nad Šentjanžem in se od tam še nekaj časa vozila v službo v Litijo. Dokler je bila zdrava, ji ni bilo nič težko, čeprav se je v zasneženih dneh iz tistih hribov težko prebiti do doline. A prizadela jo je bolezen in po dveh operacijah je čedalje težje lovila ritem troizmen-skega dela daleč od Osredka. Strinjala seje, da gre kot presežek na Zavod za zaposlovanje in verjela, da se bo bližje doma našla kakšna služba. “Takrat sem bila še mlada in niti pomislila nisem na invalidsko upokojitev, pa bi zaradi svojega zdravstvenega stanja po tedanjih kriterijih lahko šla. Namesto “penzije” sem se razveselila priložnosti v Zdravstvenem domu Sevnica, kjer me sicer niso vzeli v redno zaposlitev, ampak po pogodbi. Tako je bilo osem let, dokler nisem zaradi okvare glasilk ostala brez glasu in mi zato pogodbe niso podaljšali. Pri 48 letih sem ponovno pristala na Zavodu za zaposlovanje,” razlaga Angelca. Šla je povprašat za možnost zaposlitve v Dom upokojencev v Loko in na Impoljco, a v obeh ustanovah so ji odkrito Povedali, da bi jo z vidika izkušenj radi vzeli, če bi bila 10 let mlajša. Zaradi njenega zdravstvenega stanja je lečeči zdravnik sprožil postopek za ugotavljanje invalidnosti. Novembra 2002 je bila spoznana za upravičenca 3. kategorije, kar poceni, da zaradi težav z glasilkami ni sposobna opravljati Poklica medicinske sestre, ki niora kontaktirati s pacienti, ampak neko drugo primerljivo delo. Z, invalidsko komisijo se je ponovno srečala leta 2004 po operaciji hrbtenice, ki ji je pustila Posledice, kot so uhajanje urina in blata, krči in mravljinčenje v nogah, zaradi česar ne upa za volan avtomobila. Bolečin si ne sme lajšati z zdravih zaradi težav z dvanajstnikom. Roke so oslabele, kretnje okorne, pripogibanje močno omejeno, tako da niti vseh gospodinjskih opravil ne zmore več. A za invalidsko komisijo je Angelca “bleferka”. “Vi ste pa ravno toliko povohali medicino, da poznate simptome in znate jamrat. Tako mi je rekel zdravnik in ostala sem brez besed od osuplosti. Človek dela 28 let, da bi ga imeli na koncu za lenuha. Tudi ob treh ponoči sem vstajala pozimi, da sem skida-la sneg do krajevne ceste in pravočasno prišla v službo.” Prepričana je, da imajo zdravniki v invalidski komisiji “piko” na medicinske sestre in jih še posebej nezaupljivo obravnavajo. “Če bi bila pijanka, bi gotovo imeli večje razumevanje”, je ogorčena in ne obtožuje brez razloga. Od avgusta 2004 ji je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakazoval mesečno 116.000 SIT, kar je 484 evrov. Zadnje nakazilo je dobila letos februarja, marca pa odločbo, da se izplačilo nadomestila plače za čas čakanja na novo zaposlitev ustavi. Po zakonu seje namreč nadomestilo za čas čakanja na prerazporeditev oziroma drugo zaposlitev spremenilo v pravico do nadomestila za invalidnost in s tem kriteriji za odmero nadomestila. To sedaj v primeru Angelce Kranjc znaša 194 evrov. V nadaljevanju odločbe piše, daje dobila iz oddelka za nakazovanje pokojnin preveč izplačanih 13.820 evrov, ki jih mora zavodu vrniti v letu dni, sicer bodo začele teči zamudne obresti. “Kako lahko tako delajo s človekom. Kje naj dobim denar, če je poleg otroškega dodatka za 13-letnega sina to nadomestilo edini redni mesečni vir prihodka. Moj partner, tudi invalid 3. kategorije, je brez službe in priložnostno dela. Od zadnjega nakazila v februarju smo tako brez denarja, da me srce boli, ko si fant zaželi hrenovko ah jajček, pa nimam niti za kruh. V nedeljo je bil pri birmi, a sta za vse potrebno poskrbela moja zlata odrasla otroka iz prvega zakona. Vendar ne morem biti na njunih plečih, saj imata vsak svojo družino, ki jo morata preživljati.” Kranjčeva ne razume, zakaj ji Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obeša odgovornost za napako, ki je ni storila, saj si ni sama spisala odločbe o višini nadomestila. Ko je na zavodu poizvedovala glede svoje situacije, so ji pojasnili, da je to posledica spremenjene zakonodaje. Od 1.1.2003 veljajo drugačni kriteriji za nadomestilo pri invalidnosti, ki so vezani tudi na status zavarovanca. Če je zavarovanec še v delovnem razmerju, so kriteriji nekoliko ugodnejši. Za pasivnega zavarovanca (za tistega, ki nima zaposlitve), pomeni 3. kategorija invalidnosti na- domestilo v višini 40 odstotkov od izračunane pokojnine glede na zavarovančevo delovno dobo. “Ste pač rojeni pod nesrečno zvezdo,” je bil komentar uslužbenke zavoda, ki mora izvajati zakone ne glede na to, kaj si misli o pravnem načelu “bog dal, bog vzel”. Nekako tako lahko po ljudsko prevedemo 275. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta govori, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan znesek, do katerega ni imela pravice, denar vrniti v skladu z določbami Obligacijskega zakonika. In kako naj oseba, konkretno Angelca Kranjc, ve, da do teh 484 evrov ni imela pravice? Kaj pa bo doletelo osebo, ki ni od-reagirala z novim izračunom že januarja 2003, ko je sprememba zakona stopila v veljavo? Odgovor, ah moramo res državljani bolj poznati zakone od birokratov, bo v tem primeru podalo sodišče. Kranjčeva se je namreč pritožila na odločbo o vračilu 13.820 evrov. “Zloglasni” 275. člen sicer določa, da pritožba ne zadrži izvršbe, kakor se pač zavaruje Goljat proti Davidu, saj smo vendar v pravni državi. Na zavodu soji dah vedeti, da bodo po taistem členu prišli do svojega denaija, ki ji ga lahko odtegujejo od prejemkov iz obveznega zavarovanja ah pokojnine. Pritožila se je tudi na odločitev invalidske komisije, saj je mnenje zdravnika specialista, da ni zmožna za delo zaradi slabega stanja vratnega dela hrbtenice in še slabšega stanja ledvene hrbtenice. “Ne vem, kaj naj naredim. Dušo imam strto, ne samo telo. Šla bom župana prosit, naj mi napiše dovoljenje za “fehtaf’, saj od februarja iz pokojninskega zavoda ne prejemam ničesar, niti zneska po novi odločbi. Sedaj čutim bolečino moje mame, ko je rekla, kako hudo je, če otrok prosi kruha, a ga nimaš. Pa si nisem predstavljala, da bom to doživela.” Branka Demovšek Sobota odprtih vrat Posavje - Državna uprava od maja do septembra odpira vrata za stranke tudi vsako prvo soboto v mesecu. V Posavju so bile 5. maja najbolj obiskane upravne enote, medtem ko Zavod za zaposlovanje, Geodetska uprava, davčni uradi in centri za socialno delo beležijo simbolično število strank. Upravno enoto Krško je obiskalo 62 strank, Brežice 60 in Sevnico 41 strank. Večina sobotnih obiskovalcev je urejala izdajo osebnih izkaznic, potnih hstov in vozniških dovoljenj, nekateri pa so prišli zgolj po splošne informacije. Na vseh treh izpostavah davčnega urada seje oglasilo 17 ljudi, v pisarnah Geodetske uprave pa 10. Le dve stranki sta iskali geodetski podatek, 8 jih je prišlo zaradi popisa nepremičnin. 10 strank beležijo tudi na območni službi Zavoda za zaposlovanje - 5 v Brežicah, 2 v Krškem in 3 v Sevnici. Centri za socialno delo so imeli 8 strank - po 3 v Sevnici in v Krškem ter 2 v Brežicah, kjer so zabeležili še telefonski razgovor. Kot napoveduje resorni minister Gregor Virant, je predvideno šestmesečno testno obdobje, v katerem bo razvidno, katere službe naj imajo še naprej odprta vrata za občane tudi ob sobotah. Prva delovna sobota je v Posavju pokazala, da so odprta vrata upravnih enot najbolj izkoristili mladi za urejanje dokumentov. Ministrovo javho pozivanje, naj državljani ne pozabijo na “soboto odprtih vrat”, je obrodilo več sadov, kakor občasna reklama za možnost e-storitev. V tem tednu so dosedanjemu paketu storitev v elektronski obliki dodali še prijavo ali spremembo stalnega prebivališča. Postopek lahko uporabljajo vsi državljani Slovenije in tujci, ki so imetniki ustreznih kvalificiranih digitalnih potrdil in sicer zgolj za prijavljanje stalnega naslova na območju Slovenije. Ostali postopki v zvezi s prijavo prebivališča, kot so prijava začasnega prebivališča, prijava v tujini in vrnitev iz tujine zaenkrat niso elektronsko podprti. Branka Demovšek Ekologi proti gradnji drugega bloka nuklearke Krško - Zveza ekoloških gibanj (ZEG) Slovenije se bori proti gradnji novih jedrskih objektov v Sloveniji. Pri tem jo podpira tudi največja francoska organizacija Reseau “Sortir du Nucleaire”, ki združuje 765 francoskih organizacij, ki se zavzemajo za opustitev atomske energije. Njen predstavnik Jean -Yvon Landrac je skupaj s sodelavci iz ZEG na javni tribuni skušal predstaviti argumente proti gradnji novih jedrskih elektrarn v Evropi in drugega bloka v Krškem. “Slovenija želi postati pomembna na področju energije, a ne sledi razvitim evropskim državam, ki - razen Finske -nasprotujejo jedrski energiji,” pravi predsednik ZEG Karl Lipič, ki je prepričan, da ima Slovenija dovolj energije, le varčevanje nam je tuje. Poleg tega je prepričan, da je treba preiti na alternativne vire energije, ne pa razmišljati o gradnji dragega bloka nuklearne ^elektrarne v Krškem. Leo Šešerko iz ZEG je prepričan, da do gradnje v Krškem ne bo prišlo, saj je omenjeni projekt, ki ga vlada še ni sprejela, označen z zvezdico. Kot pravi Šešerko, o gradnji tega objekta govori predvsem minister Andrej Vizjak. Preden pa bi vlada sprejela tak plan, bi morala biti v Sloveniji organizirana javna razprava, ki bi - tako Šešerko - pokazala, da večina Slovencev ne podpira gradnje drugega bloka nuklearne elektrarne. Jean-Yvon Landrac pravi, da jedrska energija ni ne čista ne zanesljiva ne ekonomsko racionalna, poleg tega pa tudi ni neizčrpna, saj naj bi bilo urana za jedrsko energijo le še za 50 do 100 let, njegova cena pa vrtoglavo narašča. Po njegovih podatkih je en funt urana leta 2001 stal 7 dolarjev, pred tednom dni pa že 113 dolarjev. Po njegovem mnenju je tudi neresno govoriti, da naj bi gradnja dragega bloka nuklearne elektrarne v Krškem stala 2 milijardi evrov. Tudi Finci so tako načrtovali, nato so podpisali pogodbo za 3,3 milijarde evrov, firmi, ki gradi elektrarno, pa se ob taki pogodbi napoveduje še milijardna izguba. Predstavniki nevladnih ekoloških organizacij se tudi ne strinjajo z izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov globoko v zemlji, temveč se zavzemajo, da bi bilo odlagališče NSRAO v eni od Vrbin (brežiški ali krški) zgrajeno na površju. Landrac je na primerih iz tujine pokazal, kako so se odločitve o globinskem shranjevanju NSRAO izkazale za napačne. Začudenje tudi, da se slovenski ornitologi upirajo gradnji vetrnih elektrarn na Volovji rebri. Vetrne elektrarne morajo biti postavljene tam, kjer ni migracijskih poti. Tudi sicer se lahko zgodi, da bi vetrnica ubila kakšnega ptiča, pravi Landrac, kaj pa Černobil, ki jih je ubil na milijone? Nada Černič Cvetanovski Predsednik ZEG Karl Lipič : “Naša odločitev je, da bomo nasprotovali gradnji drugega bloka jedrske elektrarne. Za to imamo vrsto argumentov; ta trenutek Slovenija ne potrebuje te energije, ampak jo lahko pridobi z varčevanjem. Tudi ni potrebno, da Slovenija izvaža elektriko in gradi daljnovode. Z alternativnimi viri lahko - tako kot ostala Evropa - pridobi 20 odstotkov električne energije. Poleg tega bi bilo potrebno zapreti marsikateri objekt. Pri tem mislim na Talum Kidričevo, ki porabi za eno do dve elektrarni energije, objekt pa subvencionira država z nižjim plačilom elektrike. Jedrski objekt je vprašljiv tudi zaradi odpadkov, tako visoko kot nizko in srednje radioaktivnih.” Minister Andrej Yizjak v TV oddaji Odmevi 3. maja: “Jaz ne poznam nobenih zahtev po izgradnji drugega bloka. Drugi blok jedrske elektrarne je opcija, če z ostalimi drugimi tehnologijami ne bomo uspeli zadostiti energetskim potrebam Slovenije. Torej, če v doglednem času desetih let ne bomo uspeh z dragimi, alternativnimi viri, je to opcija, ki je okoljsko, trajnostno najbolj sprejemljiva.” Javnosti so nov odbor predstavili predsednik Stane Preskar in podpredsednik Stane Radanovič, župan Ivan Molan in dr. Miran Veselič. Novoizvoljeni odbor so po seji javnosti predstavili Stane Preskar in Stane Radanovič, župan Ivan Molan in direktor ARAO dr. Miran Veselič. Zupan je pohvalil delo VO, ki je po njegovi oceni zaradi vztrajnosti doprinesel k novi lokaciji za odlagališče v brežiški občini. Meni, da so skupaj dosegli namen o boljšem informiranju javnosti, saj verjame, da bo odlagališče NSRAO v Posavju in je, kot pravi, interes Brežic, da so zraven. Dr. Veselič pa je javnost seznanil, da je predprimerjalna študija o primernosti brežiške Vrbine za potencialno lokacijo v zaključni fazi in jo bodo v kratkem predložili v obravnavo okoljskemu ministrstvu. Po sklepu vlade pa bodo omogočene terenske raziskave, ki jih predvideva letos poleti. Lokalno partnerstvo Brežice Vodstveni odbor lokalno partnerstvo breiice Svetniki o tekočih zadevah Kostanjevica na Krki - Kostanjeviški svetniki so na svoji osmi redni seji (vmes so imeli že tudi tri izredne) obravnavali odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, na podlagi katerega bo opravljena sistemizacija in sestava občinske uprave. Izdali so soglasje k ceni storitev “pomoč na domu” in odobrili nagrado za delovno uspešnost kostanjeviški ravnateljici osnovne šole ter direktorju in zaposlenim v Galeriji Božidar Jakac, vendar pa vse to ni minilo brez kritičnih razprav. Do pomoči na domu, kije nadomestilo za domsko varstvo, je v novi občini Kostanjevica upravičenih 11 občanov. Polovico sredstev za to prispeva uporabnik, polovico pa občina. Na uporabnika bo tako v letošnjem letu občina prispevala približno 1.000 evrov. Kostanjeviški svetniki želijo vedeti, kateri so tisti uporabniki, ki dobivajo občinska sredstva in kljub pojasnilom o tajnosti podatkov zahtevajo seznam. Nekateri menijo, da gre tudi pri tovrstni pomoči včasih za zlorabe. Pogosto se zgodi, da otroci oskubijo svoje starše in jim speljejo vse premoženje, ko pa so stari in betežni ter potrebni pomoči, pa otrok nikjer ni. Nekaj pripomb so imeli svetniki tudi pri sklepanju o nagradah za direktorja in zaposlene v galeriji Božidar Jakac. Izkazalo seje namreč, da direktor kostanjeviške galerije Župan Mojmir Pustoslemšek in podžupanja Melita Skušek sta po končani seji sveta v imenu občine čestitala svetniku in dolgoletnemu predsedniku Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki Milanu Herakoviču za okrogli - 60. jubilej ter se mu zahvalila za njegov doprinos k razvoju kraja. Bojan Božič močno vodi pri bo dobil kar 4.700 evrov, na- višini nagrade, ki se za delovno uspešnost izplačuje di-rektorjemjavnih zavodov, saj Župan v Ameriki Krško - Po priporočilu Thomasa Robertsona, ameriškega veleposlanika v Sloveniji, je ameriška vlada na enomesečno srečanje povabila krškega župana Francija Bogoviča. Gre za tradicionalno delovno srečanje, ki se ga poleg Bogoviča udeležuje še 22 povabljenih gostov. Poleg krškega župana, ki je edini slovenski zastopnik, potujejo še predstavniki Argentine, Avstrije, Bahraina, Burme, Kambodže, Danske, Ekvadoija, Estonije, Nemčije, Madžarske^ Indije, Libanona, Namibije, Nigerije, Poljske, Romunije, Španije, Šri Lanke, Ugande, Bližnjega vzhoda in dva zastopnika Severne Afrike. Gostje se bodo na tri tedne trajajočem delovnem obisku seznanili z ameriškim zveznim sistemom, s pristojnostmi zvezne države in krajevne oblasti. Spoznali bodo ameriški šolski sistem, okoljsko politiko in gospodarski razvoj ter volilni sistem in nasploh življenje v Ameriki. Kot pravi Bogovič, naj bi v intenzivnem enomesečnem bivanju v Ameriki bolje spoznal Ameriko, kot jo pozna povprečen domačin. Z obiska se bo vrnil 2. julija, v tem času pa bosta njegove posle opravljala podžupana Nuša Somrak in Cveto Sršen. N.Č.C. grado pa bodo dobili tudi njegovi sodelavci. Svetnik Lad-ko Petretič je ogorčen, saj pravi, da moramo državljani napolniti proračun, nato pa se sredstva takole delijo. Ker gre za zakonsko predpisano nagrajevanje, je Petretič prepričan, da bi morala država o tem enkrat nekaj reči. Po njegovem mnenju bi se dalo iz tega denarja, ki se kot nagrada za delovno uspešnost deli direktorjem javnih zavodov po Sloveniji, zgraditi veliko obvoznic in Gorjanskih cest, o katerih se v Kostanjevici že dolgo pogovarjajo. Prav tako naj bi že lani stekla obnova naselja Prekopa, ki je ovrednotena na 200 milijonov SIT. Trenutno so izdelani projekti za ureditev ceste, pločnika in klesarske steze, kar je v pristojnosti države, občinski projekti pa še niso nared, poleg tega pa občina trenutno nima denarja niti za etapno izgradnjo. Prispele so tudi že ponudbe za obnovo Gorjanske ceste, ki so razmeroma visoke, 11. maja pa se bodo v Kostanjevici veselili odprtja 1800-metrskega odseka ceste Ma-lence-Koprivnik, čeprav si želijo še trajne ureditve mostička na tej cesti. Tudi sicer imajo v Kostanjevici - kako tudi ne - probleme z mostovi. Ob njih se namreč nabira les in ostala nesnaga, zato naj bi nekdo redno skrbel za čiščenje. To bi bilo dobro za samo varnost mostov in lepši izgled. Nasploh si v Kostanjevici želijo, da bi bil kraj čim lepši, zato so ob dnevu Zemlje pripravili veliko očiščevalno akcijo, ki je zelo lepo uspela. Najbolj so se izkazali krajani Črneče vasi, ki so nabrali za sedem zabojnikov najrazličnejšega odpada. Nada Černič Cvetanovski Najboljši PosIP-ovi načrti Brežice - Mladinski center Brežice je pred tremi leti začel s podjetniškim projektom PosIP, s katerim izziva mlade k iskanju podjetniških idej. Natečaj se je letos zaključil 1. aprila in do tega roka so mladi poslali 24 poslovnih načrtov. Konec aprila je strokovna komisija podala svoje prve ocene in izbrala pet najboljših. Tokratne podjetniške ideje izražajo poglede mladih na razvoj Posavjain posameznih občin, pravi vodja projekta Polona Haring. V poslovnih načrtih prevladujejo turizem, ekologija, zdravstvo, rehabilitacija in ponudba za prosti čas. Vseh 24 načrtov je že pregledala petčlanska strokovna komisija in podala svojo oceno^ Sestavljali so jo mag. Marjan Šunta, direktor Območne gospodarske zbornice Posavje, mag. Nataša Šerbec, direktorica Zavoda za podjetništvo in turizem, Goran Vučinič, uspešen mladi podjetnik, Patricia Čular, podžupanja občine Brežice, in Metka Galič, pomočnica ravnatelja in predavateljica na Ekonomski in trgovski šoli Brežice. Kot je povedala Polona Haring, seje strokovna komisija pri ocenjevanju poslovnih načrtov osredotočila na podjetniško naravnano idejo, umeščenost v lokalno okolje, iznajdljivost in inovativnost. Komisija je tudi ugotovila, da so letos prejeli še boljše poslovne načrte od prejšnjih let, a je bilo potrebno izbrati pet najboljših. Te so po mnenju komisije pripravili Ivan Pavlovič in Tomaž Srpčič, ki sta v svojem načrtu razmišljala o “Geotermalni energiji v Termah Čatež”, Tanja Blaževič je želela “Združiti turistično ponudbo v Spodnjepo-savski regiji”, Inida Sinančevič se je usmerila na področje zdravljenja in načrt naslovila “Rehabilitacijsko - zdraviliški zavod PŽO za bolnice, obolele za rakom na dojki”, Jelena Gumbas bi v Kostanjevici na Krki zgradila hotel ter Sanja Berend in Katja Malus, ki sta predstavili možnosti izgradnje hotela za male živali. Končni rezultati bodo znani 10. maja, ko bodo avtoiji svoje načrte tudi javno predstavili ter zagovaijali svoje strokovne ideje in poglede na njihovo uresničevanje. J.K. Čezmejno sodelovanje tudi med prazniki Rigonce - Zagrebška županija je prvi teden v mesecu maju obeležila s tematiko Evropske skupnosti. Poleg kulturnih, informativnih in izobraževalnih prireditev, ki se so vrstile v vseh občinah županije, je teden zaznamovan tudi s srečanji za izgradnjo novih ter nadaljevanjem že utrjenih partnerskih odnosov z različnimi organizacijami v Sloveniji. Tako so se v sredo, 2. maja, v sklopu teh dogodkov na mejnem prehodu Rigonce-Harmica srečali župan občine Brežice Ivan Molan, predsednik KS Dobova Mihael Boranič, načelnik občine Brdovec Mladen Debeljak in lovanja na različnih področjih. Tako nova programska perspektiva za Slovenijo kot tudi predpristopno obdobje za Hrvaško nosita številne možnosti za podporo realizaciji teh projektov. Občina Brežice se zaveda svojih mož- Ivan Molan, Josip Matekovič, Mihael Boranič, Mladen Debeljak načelnik Zagrebške županije Krunoslav Pilko. Zupan Molan vidi omenjeno srečanje kot nov korak k oblikovanju skupnih projektov za izboljšanje čezmejnega sode- nosti pa tudi svoje prednosti v geografskem položaju, zato je tudi sama zastavila vrsto aktivnosti, s katerimi želi še okrepiti stike z zagrebško županijo. J.K. Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana Vodstveni odbor rekonstruiran Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice je 24. aprila 2007 na 3. redni seji izvedel rekonstrukcijo odbora, ki jo je po poslovniku pogojevala potrditev nove potencialne lokacije odlagališča NSRAO v brežiški Vrbini. V novoizvoljeni 10-članski Vodstveni odbor (VO) je oObčinski svet potrdil tri predstavnike - Blaža de Costo, Franca Venišnika in Ferda Pinteriča, ki so bili že do sedaj v odboru, župan Ivan Molan je predlagal dosedanjega člana Staneta Preskar ja in kot novega Aleksandra Denžiča, novi so člani Krajevne skupnosti (KS) Sentlenart. To so Stane Radanovič, Ivan Polajžar in Branko Hervol, v odboru ostajata dosedanja predstavnika Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) mag. Nadja Železnik in Tomaž Škoberne. Dosedanji in novi člani na skupni seji Člani so po poslovniku izvoljeni po teritorialnem principu, torej s področja potencialne lokacije in okoliških krajevnih skupnosti. Predstavniki KS Sentlenart so zahtevali, da dosedanji predsednik odbora Stane Preskar zaradi dobrega dosedanjega dela in izkušenj pri vodenju odbor vodi še naprej, kar so ostali člani soglasno potrdili, enako so soglasno za podpredsednika potrdili predsednika KS Sentlenart Staneta Radanoviča. KRONIKA Policisti poostrili nadzor nad traktoristi Krško - Od leta 2004 do leta 2006 je bilo na posavskih cestah obravnavanih skupaj 51 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki traktorjev. V prometnih nesrečah so zaradi posledic štirje vozniki traktorja umrli, pet udeležencev je bilo hudo telesno poškodovanih in deset lahko telesno poškodovanih. Med pogostimi vzroki nesreč je tudi prisotnost alkohola in neizpravnost traktorjev, zato bodo policisti v mesecu maja poostrili tudi nadzor vožnje s traktorji. Od skupnega števila obravnavanih prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki traktorjev, je bilo ugotovljeno, da so jih slednji povzročili kar 33. Med najpogostejše vzroke prometnih nesreč, ki sojih povzročili traktoristi, sodijo predvsem nepravilna stran in smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Predvsem pa je zaskrbljujoč podatek, da je bilo med povzročitelji teh prometnih nesreč kar 10 voznikov pod vplivom alkohola. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala kar 2,12 g alkohola na kg krvi. V istem časovnem obdobju pa so policisti obravnavali tudi 14 delovnih nesreč s traktorji, v katerih seje 8 traktoristov hudo in 6 traktoristov lahko telesno poškodovalo. Policisti na območju PU Krško ugotavljajo, daje največ prekrškov, ki jih storijo vozniki traktorjev, povezano s tehnično neizpravnostjo, traktorji niso registrirani in vožnje pod vplivom alkohola. Policisti ugotavljajo, daje na cestah vedno več traktorjev, ki prevažajo poljščine, tovora pa nimajo pravilno naloženega, zaradi česar se ta razsipa in pada z vozila. Vozniki pogosto svojih vozil, preden se vključijo na javno cesto, ne očistijo. Policisti ob tem tudi opozarjajo, da morajo traktoristi, ki imajo dodan traktorski priključek, ki presega širino traktorja, ali ko je zaradi tovora zmanjšana preglednost, obvezno uporabiti rumeno utri- pajočo ali vrtečo se luč. Na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor se sme voziti v prostoru za tovor največ 5 oseb, vendar te ne smejo biti pod vplivom alkohola in ne smejo stati, sedeti na stranici ali na nepritrjenem tovoru, ki presega višino stranice. Seveda bodo policisti v mesecu maju poostreno nadzirali udeležbo traktoristov v cestnem prometu, pravi predstavnik P Krško za stike z javnostjo Stefan Hren, in zoper morebitne kršitelje tudi ustrezno ukrepali. J.K. Revinšek in Praznik nedolžna Ljubljana - Septembra lani je po šestindvajsetih obravnavah Okrožno sodišče Novo mesto izreklo sodbo t.i. bombašem, ki so izpeljali dva bombna napada v romskem naselju Brezje ter v Dobruški vasi. Dve osebi sta v napadu umrli, ena pa je bila ranjena. Janez Schuller in Leon Podlogar sta bila obsojena na 30-letno zaporno kazen, Branko Žižmond je dobil 10 let in 10 mesecev zapora, Darjan Revinšek in Ludvik Praznik pa sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Obsojeni so se pritožili na višje sodišče, prav tako pa se je zaradi oprostilne sodbe pritožilo tožilstvo. Višje sodišče je ugodilo pritožbi zagovornikov obdolženih ter sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in vrnilo v Ponovno sojenje. Zavrnilo pa je pritožbo tožilstva na oprostitev Revinška in Praznika in tako potrdilo oprostilno sodbo novomeškega sodišča. Na vnovično sojenje bodo obdolženi čakali v priporu. P.U. Prenova policije Krško - Pred leti so lepe in sodobne prostore dobili Policisti v Dobovi, pred kratkim so se v nekdanje prostore Jutranjke preselili brežiški policisti, kmalu pa se boljši pogoji dela obetajo krškim policistom. V utesnjenih prostorih Policijske postaje Krško so se do Pred kratkim drenjali tako uslužbenci prometne policije kot Policijske postaje Krško. Odkar so se njihovi brežiški kolegi Preselili v nove prostore, je prostore nekdanje Policijske postaje “režice zasedla ekipa prometne policije. V njihove prostore v Krškem pa se bo razširila Policijska postaja Krško. Prostore v Jem času tudi s pomočjo evropskih sredstev intenzivno obnavljajo. Vrednost obnove oz. rekonstrukcije policijskih prostor-°v naj bi stala 924 tisoč evrov, obnova pa naj bi bila končana 'to septembra. . Že z oktobrom naj bi tako krški policisti zasedli udobnejše 111 funkcionalnejše prostore. N.Č.C. Za roparjem ni sledi Čatež ob Savi - Ponoči je zamaskiran in oborožen neznanec vstopil v hotel Toplice, večkrat udaril receptorja, ga zvezal in zaprl v sobo. Pobral je večjo vsoto denarja in izginil neznano kam. 21-letni receptor, ki je usodne noči delal v hotelu, si bo verjetno za vse življenje zapomnil to nočno izmeno, ko gaje obiskal ropar. Okrog 3. ure je namreč v recepcijo hotela Toplice v Termah Čatež vstopil maskiran in oborožen moški, oblečen v kombinezon. Neznanec je receptorja z rokami in pištolo večkrat udaril po različnih delih telesa, nakar ga je zrinil v sobo ob recepciji, ga zvezal in sobo zaklenil. Neznanec je nato iz recepcije ukradel večjo vsoto denarja in pobegnil. Receptorja so našli šele zaposleni, ki so prišli na delo okoli pol pete ure zjutraj. Policisti in kriminalisti, ki za storilcem še poizvedujejo, so se zavili v molk. Menda nimajo nikakršnih oprijemljivih podatkov, niti približne starosti roparja ne, saj je bil močno zamaskiran, slišati pa je, daje govoril hrvaško. Po neuradnih podatkih naj bi ropar odnesel 70 tisoč evrov, lahko pa bi odnesel še več, saj naj bi izpraznil le en sef. Nastalo škodo bo krila zavarovalnica. Podoben rop se je v termah zgodil tudi že pred nekaj leti, vendar storilca vdo danes še niso odkrili. N.Č.C. Kurilno olje v Krki Kostanjevica na Krki - V krajih ob Krki nimajo prave sreče z vodo. 1. januarja letos so v Cerkljah ob Krki začeli ugotavljati, da voda iz vodovodnih pip smrdi po topilih in še danes jo po krajevni skupnosti razvažajo gasilci. 1. maja pa so v Kostanjevici na Krki ugotovili, da so na reki Krki oljni madeži. O oljnih madežih na Krki so bili obveščeni gasilci, Ribiška družina Kostanjevica, tamkajšnji župan, vodno gospodarsko podjetje, inšpekcija, uprava za zaščito ter Operativno komunikacijski center Krško. Policisti so ugotovili, da kurilno olje izteka iz cisterne v stanovanjski hiši. Dan pred tem, preden so bili opaženi madeži, so v eni od stanovanjskih hiš v Kostanjevici cisterno očistili in jo napolnili s kurilni oljem. Ker izvajalci del na cisterni niso dobro privili ventilov, ki vodijo na gorilec, je prišlo do izteka kurilnega olja v jašek, preko jaška pa v zemljo in nato v reko Krko, kije od stanovanjske hiše oddaljena le okoli 30 m. Iz cisterne je izteklo okoli 1000 litrov kurilnega olja. Poklicni gasilci iz Krškega so na Krko postavili pivnike in skupaj s kostanj eviškimi gasilci začeli s prečrpavanjem kurilnega olja v cisterno. Zaradi izteka kurilnega olja v reko Krko ni bilo opaziti pogina rib, inšpektorica za okolje in prostor pa bo zoper onesnaževalce ukrepala v okviru svojih pristojnosti. N.Č.C. t&Si ^ mon£a*a Plinskih napeljav polnjenje klima naprav ročno pranje in čiščenje vozil premontaža gum ■**> avtovleka ** tehnični pregledi ^ zavarovanja vozil DELOVNI ČAS Pon - Pe: od 8. do 16., So: od 8. do 12. DELOVNI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE Pon - Pe: od 7. do 18., So: od 8. do 12. TEL 07/49-02-113 ' wm.avtoline-krsko.si Avtoline Krška d.o.o., Bohoričeva 10, 8270 Krško Pretesno mimo kolesarja Trebež - 22-letni občan iz okolice Krškega je vozil osebni avto po regionalni cesti iz Brežic proti Sp. Pohanci. Na Trebežu je na ravnem delu ceste dohitel 69-letnega kolesaija. Ker je bil iz nasprotne strani gost promet, voznik kolesarja ni uspel prehiteti in gaje kljub zaviranju zadel. Kolesar je padel po vozišču in utrpel hude telesne poškodbe. Že četrta smrtna žrtev Veliki Podlog - Posavske ceste so spet zahtevala smrtno žrtev. Umrl je 34-letni Krčan, ki je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz Velikega Podloga proti Gorici. Zunaj naselja Veliki Podlog je pripeljal do križišča s prednostno cesto in zapeljal v križišče v času, ko je po regionalni cesti iz Krškega proti Podbočju oz. Kostanjevici na Krki z osebnim avtomobilom pripeljal 20-letni Krčan. S prednjim delom vozila je zadel v levo bočno stran vozila oz. voznika, ki je pripeljal iz Velikega Podloga. V nesreči je 34-letni voznik utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl, soudeležen voznik in njegov 16-letni sopotnik iz okolice Krškega pa sta bila lažje telesno poškodovana. V letu 2006je na posavskih cestah umrlo sedem ljudi, to pa je že letošnja četrta smrtna žrtev (dva pešca, motorist in voznik osebnega vozila), kar pomeni, da v povprečju vsak mesec na posavskih cestah umre en človek. N.Č.C. Napadli policiste Gorica pri Krškem - V Kerinovem Grmu so ob dnevu upora proti okupatorju slavili še krst. Slavja so se udeležili tudi policisti, kar pa domačinom ni bilo všeč, zato so jih napadli. Na praznični večer je na operativno komunikacijski center več občanov prijavilo, da se v bližini naselja Gorica, na območju Policijske postaje Krško, sliši streljanje, po nekaterih navedbah tudi streljanje iz avtomatskega orožja. Na kraj so odšle policijske patrulje iz Krškega, Brežic in prometne policije in našle veselo družbo, kije praznovala krst otroka. Ko je policija raziskovala, kaj se dogaja oz. kaj poka, je več veseljakov fizično napadlo policiste, pri čemer so uporabljah tudi kamenje in steklenice, drugi pa so k pretepu pozivali in policistom grozili. Policisti so prijeli eno osebo, nato pa so se s kraja umaknili. O dogodku sta bila obveščena preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Krškem in okrožni državni tožilec iz Kr- škega.V dopoldanskem času je komisija Policijske uprave Krško s policisti posebne policijske enote iz Krškega opravila ogled kraja dejanja. Zoper šest oseb je bilo v skladu z zakonom o kazenskem postopku odrejeno pridržanje, ki je bilo popoldne, ko so kriminalisti zaključili z zaslišanjem, odpravljeno. Zoper štiri osebe pa je bila podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti. Za omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do treh let. V dogodku je bilo poškodovanih pet policistov - večinoma lažje, enega pa so zaradi rane na glavi odpeljali na šivanje. Poškodovana so bila tudi tri policijska vozila. N.Č.C. Krški občinski svetnik Dušan Šiško glede na zadnje dogodke v Kerinovem grmu zahteva pojasnilo, kaj se tam sploh dogaja. Od občine oz. Policijske uprave Krško pričakuje podatke, kolikokrat je morala policija v zadnjih dveh letih intervenirati v tem romskem naselju. Kot pravi Šiško, se zdi, da so Romi prišli tako daleč, da policija izgublja oblast oz. nadzor nad njimi. vse MLApe VABIMO Z NOVO GeNeRACIJO NA BOHOR 12. MAJA OB 10. UM ZBlilNO MC5TO BO NA JABLANCI NA BOHORJU BO OBKO ZABA/e - NAGRAPN6 IGR€ - GLASBA - ZAMMVI o nam na nekaterih področjih že ogroža tako opevano svobodo izbire. Ja, občasno klecnem pod težo zahtev, ki mi jih prinaša sodobni čas, še moja koža se je uprla tiraniji in ne mara vsake packarije, ki jo z dobrimi nameni razporedim po licih. Potem so tu še bolj rigorozne rešitve, ki jih ponuja lepotna kirurgija. Skalpel in kemija, ki obračata čas. Kakor vam drago, a grem k zdravniku le, ko je to zares nujno, v imenu lepote pa... ne obsojam nikogar, ki se odloči za to pot, a imeti mora hudičevo dobre razloge. Na drugi strani se oblikuje protiutež grobih zunanjih posegov v običajne procese življenjskih ciklov, kamor nedvomno sodi studi staranje. Nazaj k naravi, narava ima odgovore za vse, naravno je edino pravo, naravno je edino zdravo, naravno je edino naravno. Paleta kozmetike brez aditivov, z izključno naravnimi sestavinami, biološko pridobljenimi"... Hm, morda živimo na planetu, ki z dvema naravama, eno - onesnaženo in drugo - bio. Dragi moji, če bomo povsem pošteni, se nas večina giblje nekje vmes. Občasno smo „zafrustrirani", ker nismo doma na nobeni od teh skrajnosti. Konec koncev sta ti dve skrajnosti povezani tudi z denarjem. Oba načina pridobivanja in gojenja zdravja, lepote in mladosti namreč precej staneta. Se še spominjate prvih poskusov „stomak eliminatorjev", čajev „čank šlank“... Vse, kar diši po tem, da ustavi čas in nas naredi vitke in lepe, se prodaja za med. Tudi če gre za posušene hrošče z otoka Taka Tuka, ki dokazano pripomorejo k počasnejšemu staranju, kar vam zagotavlja tudi zbornica izbranih v belih uniformah (kuharji?zdravniki? scientisti?) Kot da gre zdrava pamet v kot ali pa na počitnice. Čaščenje izkušenosti in modrosti, ki pride z leti, je v naši kulturi pozabljeno. Smo dežela, v kateri po štiridesetem letu težko najdeš zaposlitev, po drugi strani pa podaljšujejo starostno mejo aktivne zaposlitve. Imate občutek, da vas nekdo zafrkava?! Nimate časa za počitek, po desni vas prehitevajo tehnološke novosti in če jih ne boste ujeli vsaj za rep, boste pogubljeni. Pešpot danes mestna ulica Sevnica - Sliši se skoraj neverjetno, vendar štiri gospodinjstva, ki živijo pod pokopališčem, doslej niso imela urejenega dostopa do svojih hiš. Zato so se odločili, da z združenimi močmi rešijo ta problem. Najprej je bila potrebna sprememba namembnosti - iz pešpoti v mestno ulico, nato so vzeli v roke lopate, potrkali malo na vrata krajevne skupnosti in občine in nabrali 14 tisoč evrov ter naredili 180 m dolgo asfaltirano cesto. Gradbenemu odboru v sestavi Boris Orešek, David Cudovan in Miran Grubenšek so priskočili na pomoč vsi, tudi tisti, kijih omenjena cesta neposredno ne zadeva. Odprtje ceste, ki stajo uradno predala namenu poslanec Bojan Rugelj in podpredsednik sveta KS Sevnica Drago Slukan, je izdatno močil dež, zato bi jo lahko poimenovali kar deževna ulica, nekateri pa so predlagali, da povsem novo mestno ulico simbolično poimenujejo Ulica večnega miru. N.Č.C. Pogovor z Jernejem Agrežem, naj prostovoljcem leta 2006 “Kdo bo spremenil svet na bolje, če ne mi...” Mladinski svet Slovenije je konec aprila podelil priznanja za naj prostovoljca leta 2006. V starostni skupini od 19 do 30 let si je ta naziv prigaral Jernej Agrež iz Brežic na predlog Mladinskega centra (MC) Brežice, in sicer za obsežno delo na avdio-vizualnem področju v podporo mladim glasbenim skupinam in projektom MC Brežice ter za izobraževanje in motivacijo mladih prostovoljcev. Sedaj je na prostovoljnem delu v Bolgariji, zato smo se z njim lahko “pogovorili” le preko elektronske pošte. Jernej Agrež je 23-letni univerzitetni diplomirani inženir transportne logistike, ki letos jeseni načrtuje še vpis na podiplomski študij. Septembra lani je v 14 dneh z avto-štopom prepotoval lep kos Evrope, od oktobra do decembra pa je bil naj-prostovoljec tudi uradno brezposeln in prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. V Slovenijo se Jernej namerava vrniti v začetku julija in takoj nadaljevati s svojim delom v MC Brežice, kjer je tudi začel svoje prostovoljstvo. “Če bo možno, bom delal pogodbeno, če ne, pač prostovoljno, kolikor mi bo le dovoljeval čas, saj je prišel trenutek, ko bo potrebno pričeti sluziti denar za samostojno življenje,” pravi Jernej, s katerim smo se pogovarjali o začetkih njegovega prostovoljnega dela in kaj mu pomeni priznanje “Naj prostovoljec 2006”. Koliko časa se že ukvarjate s prostovoljnim delom? Kakšno je bilo prvo vaše prostovoljno delo? Začetki mojega prostovoljstva niti ne segajo tako daleč nazaj. Lahko bi rekel, da se je zgodba začela s pomladjo 2006, najprej s študentskim in kasneje pogodbenim delom, ki pa je bilo omejeno na točno določena opravila (oskrbnik glasbene delavnice, pomoč pri koncertih) in število izplačanih ur. Ker so moji interesi sčasoma prerasli postavljene omejitve, Mladinski center Brežice, kjer sem delo opravljal, pa si ni mogel privoščiti izplačila honorarja za dodamo oddelane ure, sem pač vse ostalo, kar je bilo zunaj dogovorjenega dela, počel prostovoljno. Zakaj ste se odločili za prostovoljstvo, saj ljudje danes težko naredijo kaj brez plačila? Kdo vas je navdihnil? Kot že rečeno, je odločitev za prostovoljno delo prišla precej spontano. Želel sem si delati v kolektivu MC Brežice in sicer stvari, ki zame niti ne pomenijo samo delo temveč hkrati tudi užitek. Iskreno rečeno, sem na začetku poletja 2006 večkrat podvomil vase. Bil sem malo pred zagovorom druge diplomske naloge na Fakulteti za pomorstvo in promet in takrat je že bilo jasno, da večjega honorarja kot ga, ne bom mogel prejemati. Pa sem kljub temu vztrajal in svoje prostovoljno delo kvečjemu nadgrajeval z dodatnimi aktivnostmi. Več kot denar mi je pomenilo (in mi še vedno), da lahko delam nekaj, kar me veseli v pozitivnem in delovnem okolju. Za tolikšno mero motivacije se imam torej zahvaliti predvsem ekipi MC Brežice, ki me je sprejela kot svojega enakopravnega člana in me tako obravnava še danes. Izpustiti ne smem niti svojih staršev, ki so me v času mojega prostovoljstva finančno podpirali in mi tako omogočili, da sem se lahko vsaj za nekaj časa izognil odprtemu vprašanju zaposlitve, ki bi mi prinesla vsaj toliko denarja, da bi lahko zaživel samostojno. Zraven tega pa moram omeniti še izkušnjo, ki sem jo doživel v poljskem Wroclawu, kjer sem nekaj dni preživel z mladimi iz organizacije “Semper Avanti” in neformalnih skupin “SA_D” (Sepmer Avanti Dlugoleka) ter “Ananas”, ki so me toplo sprejeli in mi zagotovili prenočišče. Ravno ob opazovanju, koliko truda so pripravljeni vložiti v svoj ob- Jemej Agrež stanek in aktivnosti, me je obšla ideja, da bi v MC Brežice lahko organizirali podobno skupino mladih prostovoljcev. Kako pravzaprav zgleda vaše prostovoljstvo? Moje prostovoljno delo v MC Brežice je bilo, preden sem odšel v tujino, kar precej dinamično. Segalo je od raznovrstnih vsakodnevnih malenkostnih opravil, kot je npr. menjava pregorelih žarnic, pomoči glasbenim skupinam pri izdelavi demo posnetkov, montaže kratkih filmčkov na temo aktivnosti in prireditev MC Brežice, pa do delovanja v projektni skupini in organizacije skupine mladih prostovoljcev - “Aktivistov”. Od aprila do decembra 2006 je število prostovoljno opravljenih ur znašalo nekaj več kot sedemsto, s svojim prostovoljstvom sem skušal pri delu čim bolj pomagati ekipi MC Brežice, hkrati pa mladini predstaviti prostovoljno delo kot nekaj koristnega in pozitivnega- Delo, ki ga od januarja 2007 opravljam v Bolgariji kot prostovoljec Evropske prostovoljne službe, se nanaša na pomoč pri projektih “Mladinskega parlamenta in sveta” in “Mladinskega teatra Alternativa”. Zraven tega pa poskušam k projektnem in konstruktivnem delu za izboljšanje stanja v lokalni skupnosti - živim v mestu s 40 tisoč prebivalci, ki nima niti enega kina, niti diskoteke, niti urejenih športnih površin, občina pa si le zatiska oči in krivdo vali na vse druge - pritegniti in motivirati tudi mlade, ki niso vključeni v delovanje prej omenjenih organizacij. Zakaj pomagate ravno glasbenim skupinam? Mnenja sem, daje glasba nekaj, kar lahko človeku skozi celo življenje ogromno pomeni. In če sedaj pomislim, koliko truda je bilo pred devetimi leti potrebno vložiti v snemanje CD-ja z mojim prvim pravim bendom in kolikšno navdušenje me je prevzemalo, ko sem ga kljub zelo nizki kakovosti poslušal spet in spet ter ga kazal prijateljem... V skoraj desetih letih je tehnologija na tem področju izredno napredovala, a je cenovno za povprečno mlado glasbeno skupino se vedno težko dosegljiva, ravno tako kot je tudi snemanje v studiu vse prej kot poceni. Zato sem se odločil, da z opremo, ki jo ima na razpolago MC Brežice, pomagam mladim glasbenikom čisto brezplačno. Sicer mojega - tako rečeno producentskega dela - seveda ne moremo primerjati s kakovostjo, ki jo dosegajo profesionalni glasbeni studii, a lahko rečem, da so bili do danes še vsi, ki sem jim pomagal pri snemanju, precej zadovoljni. Torej ste tudi sami glasbenik. .. Sam sem glasbenik že zadnjih 15 let. Začel sem s klasično kitaro v nižji Glasbeni šoli Brežice in nato po končanem šolanju prijel še za električno. Od takrat sem igral pri različnih bendih in zamenjal precej najljubših glasbenih skupin, zato danes ne morem konkretno opredeliti skupine, ki bi mi bila res najljubša. Lahko rečem le, da je zvrst oz. skupina, ki jo poslušam v nekem trenutku, odvisna od mojega razpoloženja in inspiracije. Je težko privabiti ljudi, da bi delali prostovoljno? Menim, da je mogoče v vsakomur vzbuditi vsaj kanček interesa za delo, le pravi pristop je treba ubrati. In ko je enkrat prebit prvi led, je potrebno nenehno skrbeti za motivacijo, saj ta veliko lažje izgine, kot se pojavi. Sam sem mlade aktiviste MC Brežice zbral tako, da sem jim ponudil paleto aktivnosti, ki so jim bile zanimive in s katerimi so se želeli ukvarjati. Organiziral sem nekaj tečajev, da so spoznali osnove o ozvoče-vanju, avdio in video produkciji ter na ta način zagotovil, da lahko skupina načeloma deluje sama, brez mojega posredovanja. Aktivisti so do danes delovali predvsem na področju multimedie in pomoči pri koncertih, to pa je botrovalo temu, da so nekateri izmed njih izgubili interes za delo v skupini, saj bi se želeli ukvarjati tudi s čim drugim. Zato bomo poleti skupaj pripravili načrt, kako delovati v novem šolskem letu, kako razširiti naše aktivnosti in kako privabiti nove člane. Kaj vam pomeni priznanje “naj prostovoljec”? Prepričan sem, da priznanje ni pomembno samo zame, temveč ima velik pomen tudi za MC Brežice, ki je v času mojega prostovoljnega dela, ki sem ga opravljal tam, postal skoraj moj drugi dom. Upam, da bo to priznanje vsaj malo pripomoglo, da se bo naš mladinski center povzpel še za eno stopničko višje in da bo to vsaj za trenutek utišalo vse tiste, ki imajo o našem delu vedno kakšno negativno pripombo, sami pa ne storijo ničesar pozitivnega za mladino. Želim si tudi, da bi to priznanje vsem tistim, ki MC Brežice še vedno vidijo kot zbirališče prestopnikov, vsaj malenkost razbistrilo pogled v realnost in nenazadnje, da bi se tistim, ki so odgovorni za vztrajno zniževanje finančne podpore neprofitnih in mladinskih organizacij v našem lokalnem okolju, preneslo sporočilo: “Kljub temu, da si zategujemo pasove in se borimo za preživetje, smo lahko tudi najboljši, vprašanje je le kako dolgo ...” Kakšen je vaš življenjski moto? Kdo bo spremenil svet na bolje, če ne mi ... P.U. Donirajte za Lejo Sevnica - Šestčlanska družina Gojnarič iz Sevnice ima 5-letno hčerko Lejo z okvaro sluha. Deklica bi po nasvetu specialista čim prej potrebovala komunikator za slušni aparat, vendar Zavod za zdravstveno zavarovanje tega stroška pred otrokovim 7. letom starosti ne pokrije. Družina, v kateri ob Leji rastejo še 9-letna Teja, 6-letna Nika in 2-letni Anže si tega izdatka ne more privoščiti. Posavska unija mladih je zato sprožila akcijo zbiranja potrebnih 2000 evrov. V soorganizaciji Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti ter izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti je bila v sevniški Kulturni dvorani dobrodelna gledališka predstava, katere izkupiček gre za potrebni aparat. Dobrotniki, ki so s Partljičevo komedijo Zveze in partnerstva nasmejali občinstvo, so odlični senovški gledališčniki, ki sodijo v vrh slovenskih amaterskih igralskih skupin. Iz vstopnine seje zbralo približno 500 evrov. Rok Petančič iz Posavske unije mladih pravi, da so se s prošnjo za donacijo obrnili tudi na podjetja in organizacije. B.D. Leja Gojnarič z mamico Vesno, očkom Iztokom in sestrama Tejo ter Niko na predstavi poročili so se ... Brežice 28. aprila sta v poročni dvorani gradu Mokrice zakonsko zvezo sklenila Miroslav Volčanšek iz Zg. Pohance in Tina Urbanija iz Ljubljane. 5. maja pa sta se prav tako na Mokricah poročila Stjepan Nodilo iz Zagreba in Vesna Ogorevc iz Brežic. Krško 28. aprila sta si v poročni dvorani v Krškem izrekla “DA” Jože Ivačič in Silvia Kozole, oba z Dovškega pri Senovem; v Kostanjevici ha Krki pa sta v zakon stopila Janez Rodič in Karmen Pavlin, oba iz Novega mesta. 5. maja pa so se v Krškem poročili Stipan Davidovič in Renata Ivanšek, oba z Dolenjih Skopic, Srečko Kvartuh iz Krškega in Damjana Ivanšek z Dolenjih Skopic ter Rene Plečko in Suza-' na Kneževič, oba iz Brežic. Sevnica 28. aprila so v Sevnici zakonsko zvezo sklenili Franc Herman iz Laškega in Mojca Mirt iz Zagrada, Matjaž Urbanč iz Dolenjih Radulj in Martina Peterlin s Štrita pri Škocjanu ter Matjaž Bec iz Krmelja in Natalija Felicijan iz Šmarčne. 5. maja pa sta se v Sevnici poročila še Lovro Suhodolčan iz Mrtovca in Aleksandra Bergant iz Kamnika. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. rojstva v porodnišnici brežice V brežiški porodnišnici ob našem zadnjem obisku ni bilo prave gneče, ob pestovanju svojega sinka smo ujeli mlado mamico Natalijo Arh iz Selcj>ri Leskovcu. Mali Žiga, ki je ob porodu tehtal 3130 g in meril 50 cm, je v mamičinem naročju mimo spančkal in ga tudi svetloba bliskavice našega fotoapar- . at ni vznemirila. Natalija nam je zaupala, da je porod poteka hitro in brez posebnih težav, glede spola pa se je pustila preše-netiti in ni vedela, da bo na svet prijokal fantek. Kljub vsem11 je doma zanj vse pripravljeno, zadnje podrobnosti bo ured1 ati, ki tudi komaj čaka, da Žiga in Natalija prideta domov- Rojstva od 24. aprila do 8. maja Deklice so rodile: Jožica Vintar z Gorenje Pirošice, Jahia Furar iz Vrbine, Nevenka Hribar iz Sajovcev in Valerija Z1L’ rer Maver iz Krškega. ^ Dečke so rodile: Tatjana Kos iz Krškega, Klaudija Budna ^ Senovega, Marija Harapin iz Vrhovnice, Irena Polak 1 Podčetrtka in Natalija Arh iz Selc pri Leskovcu. “Ko skriješ dejstva, moraš postaviti novo resnico” Sevnica - Na sevniškem gradu so po 15 letih iz depoja potegnili zaprašen arhivski material, ki govori o razvoju Sevnice. Muzejsko zbirko “Sevnica skozi čas”, ki je bila postavljena v osemdesetih letih, so po osamosvojitvi Slovenije umaknili z ogleda. Sevniški borci so si dolgo prizadevali, da bi muzejska zbirka, ki stajo v osemdesetih letih ob pomoči sodelavcev postavila sevniška rojaka Stane Mrvic in Janez Kos, ponovno dobila svoje mesto na sevniškem gradu. In to se je tudi v resnici zgodilo. Ob kulturnem programu, ki so ga prispevali učenci sevniške glasbene šole, in nagovorih predsednika sevniških borcev Maksa Popelarja, podžupanje Brede Drenek Soto-šek, župana Kristijana Janca in slavnostnega govornika prof. Janeza Kosa, je muzejska zbirka doživela svoje ponovno rojstvo. Kos je v svojem nagovoru ošvrknil osamosvojitvene de- “Sevnica skozi čas ’ mokrate, ki so zbirko umaknili in dodal: “Ko skriješ dejstva, moraš postaviti novo spet na ogled resnico. Tretji SloFolk Artiče - Štiri folklorne skupine - Kres iz Novega mesta, Folklorna skupina Račna, Vidovo iz Šentvida pri Stični in KUD Oton Župančič iz Artič, ki uspešno delujejo na področju Dolenjske in Posavja so tudi letos pred prvomajskimi prazniki za vse ljubitelje folklore ter ljudskega izročila in običajev organizirale mednarodni festival SloFolk Slovenija. Na svoje odre so povabile priznane folklorne skupine iz Bolgarije, s Hrvaške, iz Francije in Nemčije. Nastopi so se zvrstili vsak večer v enem od krajev folklorne skupine - gostiteljice; v Artičah je bila gala prireditev v soboto, 28. aprila, ko so se s svojim programom predstavile vse Štiri gostujoče folklorne skupine ter domača folklorna skupina, ki je tokrat prikazala star običaj ob žetvi. J.K. Kot je še dodal, si duhovni in politični dediči tistih, ki so med leti 1941-45 najprej sodelovali in z orožjem nastopali na strani italijanskega okupatorja, nato pa z ramo ob rami z nemškimi vojnimi silami, prizadevajo izničiti NOB in ga kriminali-zjrati. “V sevniški občini prav dobro vemo, kdo se je boril za domovino. Izgnancev se pač ne da preslepiti, ker vemo, da sta izgnanstvo izpeljali S S in policija, ki ji je poveljeval državni komisar Himmler. V službi te SS in policije pa so bili domobranci,” je dejal slavnostni govornik. Muzejska zbirka “Sevnica skozi čas” predstavlja obdobje prve polovice 20. stoletja in takratno gospodarsko, kulturno, socialno in politično situacijo v občini, Janez Kos pa predlaga, da se zbirka čimprej dopolni. Dodati je potrebno še poglavje izgnanstva in begunstva, obdobje po letu 45 in osamosvojitvena dogajanja na sevniškem območju. Nekega dne bi bilo dobro to zbirko dopolniti še s prikazom obdobja cesarja Jožefa 2., vanjo pa vključiti še sedanji samostojni zbirki o gasilstvu in šolstvu na sevniškem območju. Nada Černič Cvetanovski Ta ljubezen med teboj in ... Brežice - Leta 1996 je UNESCO razglasil 23. april za svetovni dan knjige. V počastitev tega praznika so v Knjižnici Brežice priredili recital poezije z naslovom “Ta ljubezen med teboj in menoj je prosta kakor pesem” indijskega pesnika in Nobelovega nagrajenca Rabindranatha Tagoreja. Na ta način so se srečali z genijem, velikanom človeštva, ki ga je navdihnila tako tradicionalna Indija kot modeme zahodne kulture, in je vztrajno zagovarjal duhovne vrednote in enotnost človeštva. Recital je izvajalo Ljubiteljsko gledališče Teharje, ki pripravlja v glavnem recitale in s tem predstavlja pesnike svetovne in domače literature, pa tudi dramske predstavitve. Na prireditvi je sodelovala še Plesna skupina Balem, ki pleše predvsem orientalske plese s poudarkom na egipčanskih. Navdušeni obiskovalci so v dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice preživeli prijeten večer in s plesom, glasbo ter recitalom začutili utrip tradicionalne Indije. S.K. Filmske delavnice Krško - DZMP - Društvo zaveznikov mehkega pristanka oz. njihova video sekcija Luksuz produkcija že vrsto let izvaja delavnice, na katerih se mladi pod mentorstvom izkušenih profesionalnih mentoijev učijo, kako lahko svoje ideje, mnenja, poglede izražajo preko sodobnih medijev in na ta način aktivno prispevajo v dražbi. Pred kratkim so v Krškem izvedli dve delavnici, na katerih so se seznanjati o snemanju s kamero in uporabi luči, nadaljevati pa so z delavnico digitalne video montaže. Udeleženci na filmski delavnici Njihove projekte podpira EU, saj sodelujejo s čezmejnimi partnerji v Italiji in Avstriji. V aprilu so mladi iz Krškega v sklopu projekta “We in focus” v bližini Trsta s tamkajšnjimi vrstniki snemati kratke filme na temo kulturne raznolikosti, potem pa so se v Avstriji učiti še snemanja in obdelave zvoka. V sodelovanju z Uradom RS za mladino pripravljajo tudi televizijski oglas, s katerim želijo promovirati Evropsko mladinsko kampanjo Sveta Evrope za raznolikost, človekove pravice in participacijo mladih pod naslovom “Vsi drugačni - vsi enakopravni”. M.M. Peli in igrali so na Hrvaškem Nedelišče - Pevski zbori KUD Brežice in Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče so se 21. aprila že četrtič predstavili v Nedelišču v neposredni bližini Čakovca, kjer so bili gostje pevskega zbora KUD Josip Vrhovski. Že njihov sprejem pred občinsko zgradbo je dal vedeti, da so se v minulih letih stkale tako trdne vezi, da nobeni zapleti visoke meddržavne politike ne zmanjšujejo njihovega prijateljstva. Prisrčen pozdrav načelnika (župana) občine Mladena Posavca, ki je nastopajoče pričakal skupaj z najožjim vodstvom občine Nedelišče, popoldanski izlet na turistično kmetijo Turk v Vučetincu in veliko obiskovalcev na večerni prireditvi so samo še potrdili, da so brežiški in artiški ljubiteljski kulturniki tam zares dobrodošli gostje. Izbrani program je obsegal pesmi in glasbo različnih pokrajin Slovenije in Hrvaške, s svojima zborovskima skladbama in pevskima solo točkama pa sta ga prijetno popestrila oba dirigenta Elizabeta in Dra-gutin Križanič. Koncert je izzvenel v izmenjavi priložnostnih nagovorov in daril ter s povabilom pevcem KUD Josip Vrhovski, da ob letu nastopijo v Brežicah in tako nadaljujejo dolgoletno prijateljevanje, ki ga plemeniti pesem. M.J. Folklorna skupina Mladost iz Bolgarije Na 5. romskem filmskem festivalu “Zlato kolo” je dokumentarni film “Občinski svetnik in Občinski svetnik -tri leta pozneje” osvojil nagrado za najboljši scenarij. Festival je potekal konec aprila v Skopju, v uradnem delu je sodelovalo 15 filmov iz devetih držav. Omenjeni dokumentarni film skozi portret Zdravka Kovačiča, romskega občinskega svetnika v Krškem, prikazuje življenje v naselju Kerinov Grm. V prvem delu ga spremljamo v letu po izvolitvi, v drugem delu pa ob koncu njegovega mandata. V filmu spoznamo, kaj se je v tem času spremenilo v Kerinovem Grmu in kakšni so vtisi prebivalcev ob izteku prvega mandata romskih svetnikov. Film je nastal na delavnicah dokumentarnega filma v Krškem pod mentorstvom režiserja Želimirja Žilnika, avtorji pa so Dženi Rostohar, Sašo Petan, Majda Krivograd, Meta Habinc, Klavdija Hudorovič in Sandi Pobežin. Naša pesem Maribor - Konec aprila seje odvijalo tekmovanje slovenskih Pevskih zborov “Naša pesem”. Bienalno tekmovanje je bilo letos jubilejno - dvajseto. To je hkrati stičišče najbolj izpiljenih zborovskih Poslušalcev, ljudi, ki se že poznajo - pevci, zborovodje, poslušalci in člani žirije. Naša pesem je res dogodek, ki gaje vredno doživeti vse zborovske sladokusce. ‘^ePZ Viva Brežice . Letos je nastopilo je 22 pevskih zborov, od tega 4 ženski, 3 moški 11115 mešanih. Med njimi tudi Mešani pevski zbor Viva Brežice, ki Se je tovrstnega tekmovanja udeležil že petič. Od njihove prve Udeležbe na tem prestižnem tekmovanju leta 1997 prinašajo domov sp£bme plakete. V desetletjuudeleževanjaMePZVivaBrežiceohranja 1,1 še vedno dviguje kakovost svojega petja in zborovskega poust-Vaijanja, čeprav se je v teh letih zamenjalo kar precejšnje število jvcev. Njihov letošnji nastop jih je umestil med najvidnejše slovenje zbore. Vsi zbori so se predstaviti z obvezno skladbo, z eno ljud-U-> pesmijo in dve po lastnem izbora. Viva seje tokrat predstavila ključno s skladbami slovenskih avtoijev, med katerimi je bila tudi Ijviteta, M jo je za zbor ustvarila mlada skladateljica Mojca Prus. viveki” bodo letos pripraviti še vrsto aktivnosti, saj bodo v jeseni obeležiti jubiljenih 15 let delovanja. (s.a.k.s.) Pet let Big Banda Sevnica - V okviru sevniške pihalne godbe je bil pred petimi leti ustanovljen Big Band. Pobudniki so bili godbeniki sami, vodstvo pa je prevzel pozavnist Rok Štirn, študent jazza v Gradcu. Ob 5. obletnici je band pripravil odličen koncert s stalno pevko Tadejo Molan in gostjo Alenko Godec. Odlične sevniške godbenike je nagovoril predsednik godbe Andrej Štricelj, sevniški župan Kristijan Janc pa jim je izročil spominsko darilo. N.Č.C. Foto: Ljubo Motore stran 10 Sava Glas, 10.5.2007 S hišnim ljubljenčkom na potovanje Poletje je čas, ko se odpravimo na dopust. Po raziskavi ima 56 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji hišnega ljubljenčka. In kaj boste z njim naredili v času dopusta? Če nimate prijaznega soseda, ki bo pazil nanj, bo potrebno razmisliti o kakšni drugi možnosti. Tudi v Sloveniji že imamo hotele za male živali, kjer poskrbijo za vašega ljubljenčka. Preden pa ga odpeljete v varstvo, si hotel oglejte in se pozanimajte kakšne oskrbe bo deležna žival. Če se odločite za hotel, poiščite registriranega in takšnega, kije na dobrem glasu. Pozanimajte se, če so priporočljivi kakršni koli preventivni ukrepi, na primer cepljenja. Če ima vaš hišni ljubljenec kakšne zdravstvene težave ah zahteva posebno nego, nikar o tem ne pozabite obvestiti upravnika. Ce jemlje zdravila, jih priskrbite dovolj za čas, ko vas ne bo. Ne pozabite hotela rezervirati dovolj zgodaj. Ker pa so hoteli, poleg počitnic, še dodaten strošek, se veliko ljudi odloči, da bo svojega ljubljenčka vzel kar seboj na potovanje. Ker so predvsem daljša potovanja naporna in stresna, smo vam pripravili nekaj nasvetov, kako ravnati z živalmi na potovanjih. Pred odhodom Živali niso dobrodošle v vsakem hotelu ali apartmaju, zato izberite takega, kjer so živali dovoljene. Pozanimajte se tudi, kakšna je možnost sprehodov v okolici, kjer boste stanovali. Vaš psiček verjetno ne bo navdušen nad kakšno betonsko džunglo. Priporočljivo je, da žival peljete k veterinarju, ki vam bo svetoval tudi, katero cepljenje je primemo oz. potrebno, če potujete v tujino. Pred potovanjem poskrbite, da se znebi vseh morebitnih zajedavcev. Če je vaš pes nervozen potnik, boste morah veterinarja prositi za pomirjevalo, preden z njim odidete na dolgo potovanje. Veterinar bo psa najprej pregledal in predpisal zdravilo, ki ga boste psu lahko dali sami. Če bo predpisal pomirjevalo, ga morate odmeriti v skladu z navodili veterinarja. Psu ne dajte pomirjeval pred potovanjem z letalom, kajti če bo uspavan, se lahko poškoduje, ko ga bo med nemirnim letom v košari premetavalo. Veterinar vam bo povedal, kakšna je prva pomoč za ljubljenčke na potovanju. Poskrbite, da bo vaš pes ali mačka imel na ovratnici obesek z vašim naslovom in telefonsko številko. Obvezen je tudi mikročip, ki vam bo v pomoč, če se žival izgubi. Če ima kosmatinec težave s slabostjo, ga ne hranite najmanj eno uro pred začetkom potovanja. Čedalje pogostejša praksa je, da ljudje poleg sebe zavarujejo tudi svoje živali. Pozanimajte se v zavarovalnici, kakšni so postopki in stroški. Če doma svojemu ljubljencu popolnoma zaupate, pa nikakor ne morete predvideti, kako se bo vedel v novem okolju, ali kakšnim nevarnostim bo izpostavljen. Ko rezervirate svoj hotel, se pozanimajte, kje v bližini je najbližja veterinarska postaja, da boste takoj vedeli, kam po pomoč, če se bo žival poškodovala ali zbolela. Med potovanjem Poskrbite za svežo vodo. V specializiranih trgovinah se dobijo posebni napajalniki za pitje med vožnjo. Na vodo nikakor ne pozabite, če potujete daleč in v vročem vremenu. Med potovanjem se na dve uri ustavljajte, da se vaš ljubljenček (pa tudi vi), sprehodi in opravi potrebo. Nikakor jih ne puščajte samih v avtu za dlje časa, saj se lahko temperatura precej poviša, kar pa za vašega ljubljenčka ne po prijetno. Nekatere Živah so na začetku potovanja nemirne, sploh če niso vajene vožnje, vendar se kmalu privadijo na hrup in tresljaje. Med vožnjo z avtomobilom lahko psi sedijo na zadnjih sedežih ah v zadnjem delu vozila, ki mora biti obvezno ločen z mrežo. Majhne pse in mačke pa je potrebno prevažati v specializiranih košarah, namenjenih za prevoz. Preverite tudi, ah je vaša košara ustrezna. Cenene kartonaste škatle niso primerne za dolga potovanja, ker niso dovolj varne. Vznemirjena mačka lahko med potovanjem kaj hitro raztrga karton in se izmuzne iz škatle, s tem pa lahko ogrozi voznika in vožnjo, v najslabšem primeru pa celo povzroči prometno nesrečo. Najboljše so košare iz plastike ali steklenih vlaken, ki so močne, zračne, trpežne in enostavne za čiščenje. Košara mora biti dovolj velika, da lahko žival v njej vstane, se obme in iz nje gleda na prosto. Na tla košare položite vpojen material, na primer časopisni papir, za vsak primer, če bo mačka morala urinirati. Časopis prekrijte z odejo, ki ima znan vonj, ah s kosom svojih starih oblačil, da bo vaš ljubljenec udobno počival. V košaro lahko priložite tudi najljubšo igračko. Če žival pred tem ni bila v potovalni košari, ji jo predstavite že prej. Že pred potovanjem jo doma pustite odprto in vanjo položite odejo, ki naj jo uporablja tudi med potovanjem. Radoveden raziskovalec bo verjetno šel v košaro in si jo dodobra ogledal. Ko se bo na košaro navadil, ga v njej hranite in začnite za kratek čas zapirati vrata. Med potovanjem živali nikoli ne spuščajte iz košare. Sprva bo vaše Živah morda strah, vendar sčasoma večinoma vse zaspijo. Kamorkoli položite košaro, mora biti obvezno pritrjena, da se v primeru trčenja ne prevrne. Že manjša nesreča lahko ob neprimerni oskrbi med vožnjo usodno poškoduje žival. Če vaš pes potuje na sedežu, ga morate pripeti z varovalnim pasom, ki se namesti na avtomobilske varnostne pasove. Psa že nekaj dni pred poto- vanjem začnite privajati na pas, da na dan odhoda ne boste imeli težav. Če želite potovati z letalom, se pri letalski družbi pozanimajte o pravihh glede prevoza živali. Psi potujejo v prostoru za tovor, v posebej oblikovanih potovalnih košarah. Izjema so majhni psi do določene teže, ki lahko potujejo v kabini z lastnikom. Vedno pridite na letališče dovolj zgodaj, saj letalske družbe najprej poskrbijo za tovor. Na košari za potovanje mora biti znak, ki prikazuje, da je v košari žival, prav tako pa mora oznaka vsebovati podatke o lastniku psa. Na potovanje ne pozabimo vzeti vseh dokumentov, posod za hrano in vodo, rezervno ovratnico in povodec, vrečke za iztrebke, brisače, igrače, razna zdravila in predvsem zadostno kohčino hrane. Če se na počitnicah radi pregrešimo in ne pazimo na prehrano, nikakor ne smemo dovoliti, da se pregrešijo naši štirinožni prijatelji. Svojim živalim čim manjkrat ponudite priboljške, ki niso namenjeni štirinožcem. S tem jim je mogoče naredite trenutno veselje, dolgoročno pa jim s takimi navadami lahko škodujete. Sladkor v človeških sladkarijah lahko poslabša kakovost zob, vpliva na težo in odstotek maščobe v telesu ter povzroči še obilo drugih težav. Raje se odpravite v trgovino za male živali, kjer imate na voljo mnogo pasjih in mačjih priboljškov. Na voljo so pasje čokolade, ki vsebujejo manj maščob in sladkorja. Našh boste tudi različne palčke in kosti iz različnih naravnih materialov, ki jih bo vaš pes z veseljem prežvekoval. Mačke pa imajo najraje okusne paste in omake. Če s seboj jemljete mačko, boste morah biti še bolj pozorni, saj so muce manj navezane na svoje gospodarje, kot zvesti psi, in jih njihova radovednost lahko odpelje neznano kam. Druga možnost pa je, da bo muca ob prihodu v nov kraj, pol novih zvokov, vonjav in prebivalcev zelo prestrašena. Preplašene Živah pa večkrat pograbi panika in zbežijo neznano kam. Na počitnicah Poskrbite, da imajo živali vedno dostop do sveže vode, da ne dehidrirajo. Če greste na plažo, ne pozabite na posodo z vodo za psa. Če ste že komaj čakali na poletje in visoke temperature, pa enako ne velja za vaše pse in mačke, ki vročino težje prenašajo. Vaši ljubljenčki se lahko hladijo samo z dihanjem, zato se prepričajte, da imajo, kadar so zunaj, na razpolago senco, primemo zavetje in vodo. Vaš pes vam bo hvaležen, če ga na sprehod peljete zjutraj ah pa v poznih večernih urah, ko so temperature precej nižje kot čez dan. Sonce pa ni nevarno le ljudem ampak tudi živalim. Dlaka sicer daje določeno zaščito, vendar jih žarki lahko opečejo na mestih, kjer je dlaka redkejša, ah je celo ni (nos, ušesa). Občutljivejše so tudi Živah s svetlo in kratko tanko dlako ter pravkar ostrižene živali. Z veterinarjem se posvetujte o uporabi preparatov in primerni zaščito živali pred soncem. Še vedno pa velja, daje bolje preprečiti kot zdraviti, zato poskrbite, da bodo živali ob najbolj vročih urah dneva v senci. Manj zahtevne živali Živali, ki zahtevajo manj pozornosti, kot so plazilci, ribe, ptice..., lahko z lažjim srcem prepustite sorodnikom in prijateljem, saj bo največkrat potrebno le hranjenje. Preden oddate žival v varstvo, ji očistite bivališče. Priskrbite dovolj hrane in drugih dodatkov za ves čas, ko vas ne bo. Če ima vaša žival posebne potrebe ali težave, nikar ne pozabite o tem obvestiti njenega gostitelja. Andreja Jernejčič Spet so opletali z jeziki Bohor - Tradicionalne že 30. jezikove nedelje, ki jo vsako prvo nedeljo v maju organizira Planinsko društvo Bohor Senovo, seje zaradi strahu pred slabim vremenom udeležilo nekoliko manj obiskovalcev kot običajno, a kljub temu je bilo vzdušje veselo. Priložnostni godci so vlekli mehove, na Bohorju sta se srečah Bohorska in Obsoteljska konjenica, bistvo srečanja pa je bilo v tekmovanju jezikov. Najdaljši jezik, dolg kar 65 cm, je prinesel Albin Požun, drugi je bil s 64,5 cm Cveto Jeler, tretja pa Alenka Požun, njen jezik je meril 62 cm. Cveto Jeler je prinesel tudi najtežji jezik- 2,55 kg, jezik Petra Požuna je tehtal 1,93 kg, Alenka Požun pa je prispevala jezik, težak 1,48 kg. Strokovna komisija je ocenila, daje najbolj izviren jezik razstavila Dragica Cerjak, druga je bila Nina Požun z najstarejšo bohorsko trto, tretja pa Albina Pajek z bohorskim gozdarjem. N.Č.C. Zmagovalni aranžma Dragice Cerjak - 30 jezikov za 30 jezikovih nedelj Zveza lovskih družin Posavja Cesta krških žrtev 23, 8270 Krško Vsi skrbimo za varnost prosto živečih živali Od pomladi do jeseni prosto živeče živali valijo, polegajo in vodijo mladiče in so zaradi tega veliko bolj ranljive in potrebujejo mir v svojem naravnem okolju. Pohodniki in sprehajalci naj zato v naravi uporabljajo le poti in steze, da prosto živečih živali po nepotrebnem ne vznemirjajo. Za divjad so v tem času še posebej nevarni psi, ki jih nevestni lastniki prosto spuščajo v naravo. Zakon o divjadi in lovstvu prepoveduje nenadzorovano spuščanje psov v naravo in takšna ravnanja tudi sankcionira, istočasno pa lastnike psov zavezuje, da so odgovorni za škodo, ki jo psi prizadenejo divjadi. Ne glede na visoke sankcije (od 417 do 1252 evrov) in ceno odškodnine za divjad (odškodnina za pokončano smo je 626 evrov) je že zaradi naše skupne želje po ohranitvi pestrosti življenja v naravi nujno, da pse vodimo v naravo na vrvici, saj je znano, da v vsakem psu dremlje lovski nagon. Zakon tudi zavezuje vse, ki pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ogrožajo prosto živeče živali, da obvezno uporabljajo preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub živali na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati. Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. marcem in 1. avgustom, prepovedano. Vsakdo lahko s svojim vestnim ravnanjem prispeva svoj delež k zmanjševanju poškodb prosto živečih živali in s tem da svoj prispevek k ohranitvi pestrosti žive narave. Zveza lovskih družin Posavja Sava Glas, 10.5.2007 za mlade... Ob dnevu Zemlje zasadili drevesa in sprejeli prvošolčke v skupnost učencev 22. aprila je bil mednarodni dan Zemlje. Mi smo ga obeležili tako, da smo zasadili štiri drevesa. V okviru akcije Eko šole “200 dreves za čistejši zrak” smo dobili namreč 2 brezi in 2 bora. Eno drevo so si izbrali prvošolčki, ki so bili tega dne sprejeti v skupnost učencev. Preden so ga posadili, smo izvedeli, da bo drevo, ko bo veliko, porabilo 12 kg ogljikovega dioksida. V ozračje pa bo oddalo toliko kisika, kot ga za dihanje potrebuje 4-članska družina v enem letu. Pri zasaditvi je prvošolčkom pomagal g. Hrvoje Oršanič iz Zavoda za gozdove RS. Pokazal jim je, kako posadimo drevo in kako gaje treba pravilno zalivati. Ga. ravnateljica Biserka Cančer pa je učencem svetovala, naj dobro skrbijo za svoje drevo vseh devet let. Ostala 3 drevesa pa smo zasadili ob telovadnici. Tako smo Dan knjige - podelitev bralnih zbirk in lahko ogleda prav vsak, saj so učenci svoje prispevke objavljali na spletu (www.simos.sil. Lahko sijih preberete, veseli bomo tudi vašega mnenja. Bili smo zelo počaščeni, da seje podeljevanja priznanj učencem udeležil predsednik Društva bralne značke Slovenije, med mladino zelo dobro znan in cenjen pisatelj Slavko Pregl. Spomnil nas je na znane Pavčkove besede: “Če ne bomo brali, nas bo pobralo”. Učencem se je predstavil v pogovora na odra Prosvetnega doma Brežice. Nasmejal jih je s svojimi duhovitimi domislicami, nato pa je nagrajenim učencem stisnil roko. Slovensko bralno značko je v tem šolskem letu osvojilo 508 učencev, posebno priznanje pa so si zaslužili učenci, ki so brali vseh osem let - teh zlatih bralcev je bilo letos 32. Čestitamo! (nb) 23. april posvečamo dnevu knjige. Vsako leto nam ta dan osvetli pomen, ki ga ima vezana beseda že od začetkov. Ob mnogih knjigah so uživali tudi mladi bralci - učenci OŠ Brežice, ki so prav na dan knjige prejeli svoja priznanja za osvojeno bralno značko in za bralne značke različne bralne zbirke, v katerih so sodelovali od začetka šolskega leta. Potegovali so se za pridobitev slovenske in angleške bralne značke ter za naslednje bralne zbirke: za slovensko, angleško, nemško, glasbeno, likovno, potopisno ter iz etike. Trud učencev pri bralnih zbirkah si bevetošolci, ki so bili zvesti knjigi osem let. vsaj malo prispevali k čistejši tudi držati. Učenci 2. razreda Zemlji. so prvošolčkom predali ključ Nato je program potekal v in s tem ključem so šele zares notranjosti šole. Učenci 9. raz- poštah pravi prvošolčki. Da bi reda smo uprizorili lutkovno bilo vse še bolj slavnostno, so igrico in s tem prvošolčke pri- prejeli tudi diplome, da so pravili na življenje v šoli za sprejeti v skupnost učencev, naslednjih osem let. Bilo je Sedaj so prvošolčki enaki kot veliko smeha in glasbe. Prvo- mi, devetošolci. šolčki so morah izreči slovesno Sara Gregl, 9. r, in Mateja obljubo, ki se je bodo morah Jerkovič, 7.r, OŠ Dobova moda “Čevlji so najboljši prijatelj žensk”, ne več diamanti! Čevlji namreč veljajo za ženski najljubši del garderobe, čeprav so samo modni dodatek. Imajo jih največ in najraje jih kupujejo in vedno jih tudi največ potrebujejo. Poletni modeli so že na voljo, zato tokrat nekaj namigov za tiste, kijih še nimate dovolj. Velika prednost je, da je modna obutev takšna, da sandale lahko obujemo za na kavo popoldne ah na zabavo zvečer. Lepo jih lahko kombiniramo in za vsak slog imamo svoje. Dragi otroci, med tistimi, ki ste poslali pobarvanko, je bil izžreban Denis Planinc, Srednje Arto 3,8270 Krško. Za nagrado prejme darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Kopitarna Sevnica. Iskreno čestitamo! KOPIT/lRNA POBARVANKA Tudi to pobarvanko pobarvajte po svoji najbolj bujni domišljiji, mamico ah očka pa prosite, dajo pošljeta na naslov: Radio Brežice, (za SavaGlas) Trg izgnancev 12, 8250 Brežice najkasneje do petka, 18.5.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova. Spet bomo eno pobarvanko izžrebali in nagradili z lepo nagrado. tom pa zrm Lea Šinko Štraus DiRMA ART IPL LASERSKI KABINET Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje. Tei.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401 Čorbo tretma Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita. Prepustite vase tel o l^ajboljsL tek^olocjiji. izredtAo uolvtto&A.to tv. pnjsBio' Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene. Obrtna ulica 24, 8250 Brežice RAZVEDRILO [ » RE1 \L f T « MftPOVED! Kultura 10. maj Krško - odptrje razstave “Štirijenje” oblikovalke Ine Čebular z Inštituta za svobodo oblačenja Brestanica; glasbeni program bo izvedla Mojca Luin na violini, ob 18. uri, Galerija Krško Brežice - predstavitev knjige akademske slikarke Alenke Gerlovič z naslovom “Okruški mojega življenja”, o avtorici bo spregovorila Neva Brun, pogovor s slikarko bo vodil Ivan Kastelic, odlomke bo bral Ivan Mirt, ob 19.30, mali avditorij Posavskega muzeja Sevnica - odprtje razstave “Spontanost” avtoija Danijela Hrovata, ob 20. uri, Lekosova galerija Ana 11. maj Sevnica - odprtje fotografske razstave “Svilene meglice” avtorice Urške Knez, ob 20. uri, Mladinski center Kostanjevica na Krki - odprtje kiparske razstave Dušana Tršarja, avtorja bo predstavil dr. Jure Mikuž, ob 19. uri, lapidarij Galerije Božidar Jakac Brežice - odprtje pregledne likovne razstave slik Brede Videnič Kuplenik, Cvetke Žičkar, Olge Piltaver in Vladke Sumrek, poslikanih uporabnih predmetov Merice Žnideršič in lesenih skulptur Franca Balasa; kulturni program Baron Moscon avtorice Vladke Sumrek in MePZ KUD Brežice pod vodstvom Elizabete in Dragutina Križanič, o delih bo spregovorila Alenka Černelič Krošelj, ob 18. uri, atrij Upravne enote Brežice 12. maj Kozje - mednarodno srečanje folklornih skupin iz Italije, Avstrije in Slovenije s povorko skozi kraj in kulturnim programom, ob 17.30, pred občino 13. maj Žalec - 27. tekmovanje slovenskih godb, 2. težavnostna stopnja, med drugimi sodeluje tudi KD gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, ob 10. uri dvorana Doma 2. slovenskega tabora 14. maj Krško - postavitev razstave “Skrivnosti” avtorice Petre Bukovinski, ČebePnak 15. maj Senovo - dobrodelna prireditev za finančno pomoč otrokom z zdravstvenimi težavami pri letovanju v Nerezi-nah z ogledom gledališke predstave - Pertljičeve komedije “Zveze in partnerstva”, ob 18. uri, Dom 14. divizije 18. maj Krško - komedija “Cilka in Drašek” v izvedbi KUD-a Veseli oder, ob 19.30, Kulturni dom Sevnica - 6. srečanje oktetov Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, med posavskimi okteti bodo nastopili moška vokalna skupina Lira iz Krmelja, vokalna skupina Coronke iz Boštanja, vokalna skupina Zefir, pevska skupina PD Lisca iz Sevnice in oktet Jurij Dalmatin - vse iz Sevnice ter Posavski oktet iz Krškega, ob 19. uri, lutrovska klet pod gradom 19. maj Krško ■ gledališka predstava “Štefka in Poldka” v izvedbi Teatra Č’belca, ob 20. uri, ČebePnak 22. maj Kostanjevica na Krki - literarni večer z Janijem Kovačičem, ob 19. uri, izposojevališče Valvasorjeve knjižnice Kino servis Brežice Četrtek, 10.5., ob 18.30 Spoznajte Robinsonove, animirana komedija, in ob 20.30 Popolni tujec, triler; petek, 11.5., ob 20.30 Popolni tujec; sobota, 12.5., in nedelja, 13.5., ob 18.30 Spoznajte Robinsonove, in ob 20.30 Dobri pastir, drama; četrtek, 17.5., petek, 18.5., sobota, 19.5., in nedelja, 20.5., ob 18.30 Spider-Man 3, znanstveno-fantastični akcijski film, in ob 21. uri Zastave naših očetov, vojna drama. Kulturni dom Krško Petek, 11.5., ob 20. uri Glasba in besedilo, romantična komedija; sobota, 12.5., ob 18. uri Beanove počitnice, komedija, in ob 20. uri Zastave naših očetov, vojna drama; nedelja, 13.5., ob 18. uri Beanove počitnice; petek, 18.5., ob 20. uri Morilca osamljenih src, kriminalka; sobota, 19.5., ob 18. uri Spoznajte Robinsonove, animirana družinska komedija, sinhronizirana v slovenščino, in ob 20. uri Morilca osamljenih src; nedelja, 20.5., ob 18. uri Spoznajte Robinsonove. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 11.5., ob 17. uri Ninja želve, animirana akcijska komedija; sobota, 12.5., ob 20. uri Mali otroci, drama (film ni primeren za otroke); petek, 18.5., ob 20. uri Glasba in besedilo, romantična komedija; sobota, 19.5., ob 20. uri 300, akcijski spektakel. V izjavi za novomeško televizijo je sevniški župan Kristijan Janc ponosno oznanil, da so v občini Boštanj pripravili največji kres na svetu. Boštanjčani se sedaj sprašujejo, zakaj jim ob tej veliki prireditvi ni spregovoril boštanjski župan, ampak jim je govoril kar Janc sam. Ob odprtju razstave Sevnica skozi čas je med obiskovalci zbujal pozornost in zavist znani sevniški gobar Jože Radej z Nigrskega Vrha, ki obvezno najde prvega in tudi poslednjega jurčka. Tokrat se je postavljal z dvema primerkoma. A vsakdanje življenje je novinarje naučilo, da vsako stvar preverijo, preden jo obeležijo. Tako se je tudi naša novinarka želela prepričati, iz kakšnega “testa ” so prve letošnje gobe in odkrila potegavščino - gobe, s katerimi je okrog “plašil” Radej, so bile lesene. Brežiški nepridipravi ne rujejo cvetja le na mostu pod vodovodnim stolpom, zdaj so se lotili celo drevesc pri tržnici. Jim bo kdo stopil na prste?! Delavci Kopitarne so šele iž slavnostnega nagovora ob odprtju novega mostu ob tovarni izvedeli, daje njihova firma lani praznovala visok okrogli jubilej. A se jim ta ni poznal ne v denarnicah in ne v želodcih. Da nimajo budnice samo v velikih mestih, dokazuje Arnovo selo pri Artičah, kjer vaščane že nekaj let na prvomajsko jutro prebudi Pihalna godba iz Loč. To seveda ni čisto po naključju, kajti dva njihova člana -Roman in Damjan - sta si v tej vasi našla življenjski sopotnici. Ali je torej prvomajska budnica “ločke godbe ” -letos so seboj pripeljali celo dobovske mažuretke - zahvala za pridni ženički ali kaj drugega, pa naj bralci sami uganejo... ...Pa mažuretke niso bile največja atrakcija, “neprizanesljiv” pogled moškega dela gledalcev opazil je namreč, da pri prvem nastopu v zgodnjih jutranjih urah še niso bile dovolj ogrete, ker so se njihove palice tu in tam znašle na tleh. Zagotovo pa so redke “pleh muzke ”, ki bi imele v svoji sestavi tudi harmonikarja. Toda v Arnovih selih, ki imajo Stmadovega Joškota, je tudi to mogoče. Krški župan Franci Bogovič, kije za en mesec odpotoval v Ameriko, je pred odhodom skočil še k domačemu frizerju. Da mu ne bi kdo tako kot obalnemu županu Popoviču očital, da se v tujini frizira na račun občine. Da sevniška lokalna samouprava ubira čudna pota, govori tudi podatek, ki gaje zapisala dopisnica posavskega časopisa. Občestvu je namreč oznanila, daje vinorodno Tržišče del krajevne skupnosti Zabukovje. Predsedniku KS Tržišče Janežu Kukcu zato predlagamo, naj spusti krajevne vajeti in se v celoti posveča godbenikom. (Kukec je namreč vodja Orkestra slovenske policije.) Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - nahrbtnik Aljaž Levičar, Pot na Polšco 17, 8270 Krško 2. nagrada - zgoščenka Marjan Zupančič, Hotemež 24, 1433 Radeče 3. nagrada - kaseta Marjeta Revinšek, Savska c. 6, 8290 Sevnica Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: PLAST, RENTA, ESTER, MARKA, ROK, ERA, HRABROST CAR, REJ, ESTETIKA, ADAMS, ONATAS, MANGUSTE, NT, KJ, TACIT, ŠTEVNIK, TALK KO, RAL, NAPEV, RIBA, RAKETA, ČAS, STATOR. Geslo: RAJANJE OB KRESU Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 18.5.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! ŠPORT atletika Sevniški atleti zelo aktivni Linz, Lisca, Stična - Na svetovnem prvenstvu za policijo v krosu sta uspešno natopila Alenka Radej, ki je na 5 km dolgi progi osvojila odlično 10. mesto. 1. maja - za praznik dela -je potekal tradicionalni 16. gorski tek na Lisco. Na 8,3 km dolgi progi se je tega teka udeležilo 123 tekačev. Izkazala sta se Robert Lendaro z osvojenim 2. mestom absolutno pri moških (v svoji kategoriji je zmagal), medtem ko je absolutno 3. mesto osvojil Stojan Švigelj. Pri mladincih pa je zmagal Sebastijan Štravs. V soboto, 5. maja, pa je v Stični potekal Dnevnikov kros, kije štel tudi za državno prvenstvo srednjih in osnovnih šol v krosu. Tega prven- Sara Karlovšekna najvišji stopnički stva se je udeležilo tudi nekaj lovšek, ki je zmagala in os-mladih atletov AK Sevnica, ki vojila naslov državne prva-so zastopali svoje šole. Naj- kinje, in Miha Povšič, ki je uspešnejša je bila Sara Kar- osvojil srebrno medaljo. S kolesi po Evropi -petnajstič Krško - Skupina kolesarjev rekreativcev iz Krškega se tudi letos petnajstičjodpravl ja na nov kolesarski maraton. Pod sloganom “pozitivna energija” jih bo pot vodila iz Tirane v Albaniji preko Črne gore, BiH ter Hrvaške v Slovenijo. Od leta 1992 so po evropskih cestah prekolesarili preko 13.000 km in bili v osemnajstih državah. Tokrat bodo v mozaik prepoznavnosti kraja in države Slovenije dodali še dve državi. Na pot se bodo odpravili 25. maja izpred Gasilskega doma v Krškem, vrnili pa se bodo 2. junija. speedway Na ovalu najboljši dirkači Krško - V petek, 18. maja, in soboto, 19. maja, bo na stadionu Matije Gubca v Krškem dvodnevna prireditev “Speed-way super pokal 2007”, katere osrednji dogodek bo speedway dirka z najboljšimi sedanjimi in nekdanjimi Grand Prix vozni -ki. V tekmovalnem delu se bo pomerilo 16 voznikov, med njimi gotovo najbolj izstopata Ja-son Crump (Avstralija), ki je bil kar 6-krat svetovni prvak, in slovenska zvezda speedwaya Matej Žagar, in še dva slovenska voznika - Matej Ferjan in Izak Šantej. Po ovalni stezi pa se bodo zapeljali še Jaroslaw Hampel, Poljska, Jesper B. Jensen in Bjame Pedersen, oba Danska, Rune Holta, Norveška, Poljska, Grzegorz Wallasek, Poljska, Lee Richardson, Anglija, Charlie Gjedde, Danska, Lukas Dryml in Aleš Dryml, oba Češka Republika, Joonas Kyl-makorpi, Finska in Juriča Pavlic, Hrvaška. Prireditev bo pospremil tudi dvodnevni zabavni program. ples Med 400 plesalci tudi Krčani Izola - Minuli konec tedna se je odvijal že 13. mednarodni plesni turnir v standardnih in latinsko* ameriških plesih “Slovenija open”. Na tekmovanju so med preko 400 pari iz 25 držav sveta sodelovali tudi trije pari iz krškega plesnega kluba Lukec. Že v petek sta na kvalifikacij skem plesnem tumir-ju Luka Vodlan in Maja Omovšek med starejšimi mladinci A dosegla 3. mesto v latinsko ameriških (LA) plesih in 4. mesto v standardnih plesih (ST). Med mladinci B sta tekmovala Tomi Kostevc in Eva Radej, ki sta v ST plesih dosegla 8., v LA plesih pa 6. mesto. Tekmovanja sta se udeležila tudi Radej Draku-lič in Dolores Padevski med starejšimi mladinci B in osvojila 5. mesto v ST in 6. mesto v LA plesih. gimnastika Nika prva na Studencih Maribor - V soboto, 5. maja, je bila prvenstvena tekma za Pokal Studencev v ženski športni gimnastiki, kije tudi uradna tekma Gimnastične zveze Slovenije v državnem stopenjskem tekmovalnem sistemu. Udeležile so se ga tudi selekcijske telovadke Gimnastičnega društva RAIN Krško. V 5. državnem stopenjskem tekmovalnem sistemu je ekipa v postavi Vodeb, Žibert in Metelko v mnogoboju osvojila 3. mesto. V posamičnem delu tekmovanja paje Ana Vodeb osvojila 6. mesto, 7. mesto je pripadlo Lari Zibert in 8. mesto Maruši Metelko. V 7. državnem stopenjskem tekmovalnem sistemu 16+ je 1. mesto osvojila Nika Močivnik. Omeniti velja, da seje Nika že med ogrevanjem na prvem tekmovalnem orodju - parterju, nekoliko poškodovala, kar sprva ni bilo videti kot resna poškodba s posledicami, in kljub bolečini zaključila tekmovanje. Prav zaradi sanacije nastale poškodbe ter preventivnem pregledu in po zdravniškem nasvetu bo na slednji mesec bolj počivala in tako zaključila spomladanski del tekmovalne sezone 2007 oz. se pripravljala na njen zaključek. triatlon Nina in Blaž spet na stopničkah Trst - V Italiji se je na 9. sprint triatlonu za pokal mesta Trsta pomerilo 205 tekmovalcev iz Avstrije, s Hrvaške, Madžarske, iz Italije, Slovenije in Srbije. V močni mednarodni konkurenci je tekmovalka Multisport kluba iz Krškega Nina MandJ zmagala med mlajšimi mladinkami s časom 1:17:19, Blaž Žmavčič paje osvojil odlično 2. mesto med mlajšimi mladinci s časom 1:08:32. ZRAVEN VSEH FOTOGRAFSKIH PONUDB VAM ŠE PONUJAM^ PASPAR7UJE, IFEVEJJ^pJCmM * n j kaši m je šMMmmm. smn- j s t udi ol • izdelane na klasičAi foto papir, ki iina obstojnost več generacij. V digitalnem zapisu se ustvarja dvom vzdržljivosti medijev, zato klasični fotografski postopek in slika na foto papirju daleč prekaša vse ostale lastnosti in prednosti v digitalni fotografiji. AVTOflOBlLlZEH Citroen C4 1.6 HDi FAP BVMP Že leta 2004 je Citroen na Avtomobilskem salonu v Pari-prvič predstavil C4, naslednika dotlej prodajane Xsare, N je pomenil povsem novo P°nudbo, predvsem pa nov Mstop Citroena v tem razredu. Ponudil je namreč dve iz-Vedenki, ki ju še danes imetje limuzina in coupe, pri-j^sli pa sta kopico novosti ako na področju stila kot Ur|kcionalnosti. Najbolj odjaven del, ki ga je C4 ponu-U, je volan, katerega notranji Nje nepremičen, medtem ko ^ obroč lepo vrti in ponuja eoviran dostop do najpomembnejših stikal. Vtis je bil Motor: ' Štirivaljni turbodiesel 'Prostornina: 1560 cm3 j največja moč: 110 KM (80 kW) 'navor 240Nm pri 1750/min tak, kot nekdaj pri Visi. Njeni sateliti so bili neobičajni, a kdor se je nanje navadil, jih ne bi zamenjal. Petvratni C4 (pri Citroenu mu raje rečejo limuzina) in C4 Coupe predstavljata dve možnosti izbire, ki pa jih že od predstavitve dopolnjujejo motorji, oprema in nazadnje povsem nov, sodoben 6-sto-penjski samodejni menjalnik, ki je v resnici povsem običajen menjalnik, le da z njim namesto voznika upravlja elek tronika. Glavna značilnost “robotizirane samodejnosti” je ravno princip avtomatizacije. Avtomobil sam prevzame vlogo voznika in spreminja prestavna razmerja vključno z upravljanjem sklopke, kar poleg udobja prinaša zmanjšano porabo goriva za 3 do 5 odstotkov v primerjavi z ročnim menjalnikom. Posebno prijeten za uporabo se 6-stopenjski robotiziran ročni menjalnik brezhibno odziva na voznikove zahteve. Hidravlično upravljanje dejansko prispeva k tekočim in prožnim prehodom prestavnih razmerij, pri tem zagotavlja veliko sposobnost odziva, Zmogljivosti: - najvišja hitrost 192 km/h - pospešek 0-100 km/h: 11,2 s - poraba po podatkih proizvajalca: 5,8/3,8/4,5 ]/100km - testno povprečje: 7,4 1/100 km ki se vozniku dodatno prilagaja skozi tri načine uporabe. Povsem normalno, samodejno pretikanje, samodejno a športno pretikanje in nenazadnje ročno pretikanje z ročico menjalnika ali vzvodoma ob volanu. Pri tem je vredno poudariti, da sklopko v vseh primerih upravlja avtomatika, zato njenega pedala ni. Našteto zagotavlja tudi brezskrbnost in udobje pri vožnji s pomočjo pri speljevanju v hrib in z lahkoto uporabe pedala za plin pri manevriranju, predvsem pri vzvratni vožnji, pri čemer morebiti malo zamerim dolg reakcijski čas pri speljevanju, na katerega seje potrebno navaditi. Ne glede na to je v primerjavi z običajnimi samodejnimi menjalniki robotiziran prijetnejši za uporabnika predvsem zaradi svoje dinamičnosti in varčnosti. Vsekakor je torej 6-stopenjski robotiziran ročni men- jalnik hčinkovita alternativa klasičnim ročnim in avtomatskim menjalnikom, predvsem kar zadeva užitka pri vožnji, porabe goriva in privlačne cene. C4, ki je oblikovno še povsem svež in ponuja številne modeme rešitve, je s takim menjalnikom še udobnejši, predvsem pa primernejši za kombinacijo mestne in daljših voženj. Samodejnost menjalnika namreč prihrani veliko mero tako imenovanih “živcev” na semaforjih in v kolonah, na varnostnem testu pridobljenih pet zvezdic pa C4 samo še oplemeniti. Aleksander Krebelj OBČINA BREŽICE OBČINA Brežice O začetkih ustanavljanja Fakultete za turizem v Brežicah smo že večkrat pisali in vas tako seznanjali o vseh pomembnejših dogodkih. Za osvežitev spomina naj uvodoma izpostavim le najpomembnejše dogodke, ki so se zgodili v procesu ustanavljanja fakultete. Ob koncu leta 2005, točneje 12. decembra, je Občinski svet občine Brežice sprejel sklep o nadaljevanju vseh postopkov za ustanovitev visokošolskih programov v Brežicah, vendar na način, da bi fakulteta imela sedež v Brežicah. Nekaj mesecev kasneje, marca 2006, je naša občina skupaj s predstavniki Univerze Maribor, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstva za gospodarstvo in Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško Nadaljevanje postopkov za ustanovitev Fakultete za turizem Brežice in aktivnosti pri izgradnji hidroelektrarn v občini Brežice že podpisala pismo o skupni nameri za ustanovitev Fakultete za turizem ter razvoju študijev in raziskav na področju turizma. Le mesec dni za omenjenim slavnostnim podpisom je rektor Univerze v Mariboru imenoval delovno skupino za pripravo elaborata za ustanovitev Fakultete za turizem. Zaradi želja tudi drugih občin smo v mesecu juliju 2006 podpisali pismo o nameri o partnerstvu za ustanovitev Fakultete za turizem Univerze Maribor na lokacijah Brežice (sedež), Koper in Murska Sobota (dislocirani enoti). Pred dnevi (20. april 2007) je bila podpisana še donacijska pogodba med Občino Brežice in Univerzo v Mariboru, s katero je naša občina donirala objekt nekdanjega dijaškega doma za potrebe delovanja Fakultete za turizem. Univerza v Mariboru je s to pogodbo obvezana te prostore uporabljati izključno za potrebe Fakultete za turizem, v nasprotnem primeru mora prostore vrniti Občini Brežice. Prav tako pa je donacijska pogodba bila tudi eden od pogojev Univerze Maribor, da nadaljuje s svojimi postop- ki. Le nekaj dni po podpisu omenjene donacijske pogodbe je Komisija za študijske zadeve Univerze v Mariboru na svoji izredni seji obravnavala in potrdila elaborat za ustanovitev Fakultete za turizem. Zdaj mora elaborat potrditi še Senat Univerze v Mariboru, nato pa še svet za visokošolstvo. Končno soglasje pa je nato potrebno pridobiti še od Vlade RS. Kljub dolgotrajnemu in precej zapletenem postopku za ustanovitev Fakultete za turizem pa je rektor Univerze v Mariboru v svojih zelo optimističnih napovedih izrazil upanje, da bi prvi vpis na fakulteto bil možen že v prihodnjem študijskem letu 2008/09. Na Spodnji Savi je v fazi izgradnje veriga 5 novih hidroelektrarn (HE) in sicer HE Boš-tanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice, medtem ko je že pred časom začela z obratovanjem HE Vrhovo, ki prav tako sodi v projekt spod-njesavskih hidroelektrarn. Prav tako je že dokončana tudi HE Boštanj, ki že poskusno obratuje. Z omenjenim projektom iz- gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi se bo izboljšala izkoriščenost obnovljivega in cenovno ugodnega vira energije, ki je zaradi povečevanja samostojnosti, zanesljivosti, stabilnosti in konkurenčnost slovenskega elektroenergetskega sistema nacionalnega pomena. Veriga hidroelektrarn na spodnji Savi bo obratovala po principu pretočne akumulacije in s tem prispevala k pokrivanju variabilnega dela dnevnega diagrama porabe električne energije ter delno tudi k pokrivanju potreb po regulacijski energiji. HE so pretočnega tipa z akumulacijo in omogočajo dnevno izravnavo pretokov. Poleg samega projekta gradnje HE na spodnji Savi, ki zajema gradnjo novih energetskih zmogljivosti, je predvidena tudi gradnja protipoplavne infrastrukture, ki na celotnem odseku Save ščiti naseljena območja pred vodami, s čimer se bo povečala tudi poplavna varnost kmetijskih območij. Vlada RS je 12.4.2007 sprejela sklep, s katerim potrjuje aneks št. 3 h koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Omenjeni aneks vsebuje tudi spremembo dinamike gradnje, in sicer se mora gradnja HE Brežice pričeti najkasneje do junija 2011, medtem ko je rok za dograditev HE Brežice december 2014. Prav tako je spremenjen tudi rok začetka gradnje HE Mokrice, ki je tako postavljen na januar 2012, rok za dokončanje omenjene HE pa je junij 2015. Po rokih, ki jih zdaj predvideva sprejeti aneks št.3 h koncesijski pogodbi, bosta obe HE v naši občini dokončani prej, kot je bilo sprva predvideno. Na območju občine Brežice bomo tako pridobili kar dva elektroenergetska objekta in sicer HE Brežice in HE Mokrice, katerih akumulaciji bosta prevzeli vlogo izravnalnega bazena v celotni verigi HE na spodnji Savi. S prestavitvijo roka pričetka gradnje in roka za dokončanje izgradnje obeh HE v naši občini se povečuje tudi število aktivnosti, ki jih mora Občina Brežice skupaj s pristojnimi ministrstvi Vlade RS urediti. Poleg dodatne letne proizvodnje električne energije bo sam projekt omogočil tudi razvoj lokalnim skupnostim na ob- Ivan Molan močju novih HE, večjo varstvo okolja ter boljšo regionalno razvitost, saj bo sočasno z energetskim projektom potekal tudi infrastrukturni razvojni projekt. Slednji v naši občini vključuje predvsem ureditev novih cestnih povezav, razvoj kmetijstva s pomočjo ureditve namakalnega sistema in razvoj turizma. Z novima elektroenergetskima objektoma bo naša občina pridobila povsem novo podobo in s tem tudi številne nove možnosti za ureditev do sedaj neizkoriščenih zelenih površin v turistične in rekreativne namene. Ivan Molan, župan občine Brežice občinski svet brežice - ; 'F - .. ■; . ■- v ■ ,y-V£ ■ , SDS Popolna nevednost ali sprenevedanje? V zadnji številki SavaGlasa je bilo zapisanih veliko neresnic nekaterih svetnikov, zato sem jim dolžan odgovoriti. Gre za popolno zavajanje javnosti in populistično pisanje določenih svetnikov, ki z realnostjo nimajo nobene zveze. Ob pisanju g. Sušina se lahko upravičeno sprašujemo, za kaj gre. Kar težko verjamem, da ne ve, da gradbena dovoljenja izdajajo na upravni enoti in ne na občinski upravi, kar bi lahko tudi preveril, preden je to spravil na papir. Prav tako nima Občina Brežice, ne župan nobenih pristojnosti glede odločitve, ali sme segati gospodarsko poslopje na prvo kmetijsko območje ali ne. Pri tem ima glavno besedo Ministrstvo za okolje in prostor, katerega vodi prav njegov strankarski kolega in predsednik hkrati g. Janez Podobnik. Torej bi bilo najbolje, da se* obrne kar nanj. V prihodnje pa upam, da g. Sušin ne bo pošiljal “malega” človeka po gradbeno dovoljenje na “občino”. Sicer pa SLS ves čas preko svojih svetnikov in drugih članov v stalnih delovnih telesih občinskega sveta in svetih javnih zavodov sodeluje pri oblasti tako na državni kot tudi na občinski ravni in upam, da v dobrobit vseh občank in občanov in ne zgolj zaradi svojih interesov. Kakšno občinsko oblast bi si torej želeli? Prav tako pa g. Jurkas piše članke,v ki so popolnoma netočni. Če bi g. Jurkas nekoliko natančneje predelal gradivo za preteklo sejo, bi takoj ugotovil, da je na sejo bilo uvrščenih 23 točk in ne 230 in da jih je občinski svet brez težav tudi obdelal, saj so bile dobro pripravljene in svetniki nanje niso imeli večjih pripomb. Morda pa bi si on to želel, da bi bilo potem kar nekaj nadaljevanj in bi bil deležen nekaj obilnejše sejnine. Za spremembe v svetih javnih zavodov (JZ), katerih ustanoviteljica je Občina Brežice, se je zavzela večina političnih strank in svetniških skupin. Predvsem zaradi čim boljšega sodelovanja z novimi člani in odgovornega dela v svetih JZ, ki zahteva tudi posvetovanje z občino kot ustanoviteljico, kar pa je bilo v zadnjem času zgolj slučajnost. Dogajalo se je celo, da so predstavniki v zavodih zaradi razočaranja nad rezultati na zadnjih volitvah delovali v nasprotju z usmeritvijo občine. Glede predlogov za člane svetov JZ lahko rečemo, da so bili na mestu, saj so dobili zelo visoko podporo vseh svetnikov na seji, čeprav so bili med predlogi tudi ožji družinski člani iz vrst DeSUS-a, katere član je g. Jurkas, kar očitno moti zgolj njega. Na seji mi ni nihče v roke potisnil nobenega papirja, očitno pa g. Jurkasu nekdo vztrajno v roke potiska jadrnice. Vseeno smo veseli, da vidi, da občinska jadrnica uspešno pluje naprej. Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS ' LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Dolga leta so bile elektrarne na reki Savi le iluzija, v prostorskih načrtih posavskih občin le rezervat prostora. Ko je bil leta 2000 sprejet Zakon o koncesiji za gradnjo HE na spodnji Savi, je realizacija tega dolgo pričakovanega energetskega projekta postala realnost. Pričakovanja posavskih občin, vezanih na koristi prostora, ki naj bi jih ta imel v povezavi s samo gradnjo, z vključevanjem domačega gospodarstva, zaposlitvenih možnosti, predvsem pa v urejanju infra- strukture, so zadosten razlog za podporo temu pomembnemu državnemu projektu. Potem ko je že končana gradnja HE Boštanj, ko je v teku gradnja HE Blanca in ko smo tik pred pričetkom gradnje HE Krško, je že možno ocenjevati, ali so bila ta pričakovanja realna. Odgovor je pritrdilen, tako je slišati iz občin Krško in Sevnica, kjer so oz. bodo veliko pridobili na področju urejanja cest, gradenj mostov, kanalizacij, odpravljena je oz. bo poplavna ogroženost naselij v vplivnem območju Save in pritokov. V gradnjo so vključena številna posavska podjetja. V Brežicah smo pričakovali, da je pred nami še kar veliko let do začetka gradnje HE Brežice, še več za HE Mokrice. Tak je bil vsaj prvotno zastavljen terminski načrt. Ker pa je Vlada RS odločila, da je potrebno verigo HE zaključiti hitreje, je naenkrat do začetka gradnje ostalo zelo malo časa. Tako naj bi pričeli z izgradnjo HE Brežice najkasneje junija 2011 in HE Mokrice najkasneje januarja 2012 (skoraj sočasno!), veriga pa naj bi bila v celoti končana leta 2015. Še vedno je na videz veliko časa do pričetka, vendar temu ni tako. Zlasti ne za Občino Brežice, ki mora pravočasno pripraviti prioriteto pričakovanj v povezavi z gradnjo obeh HE, ki jih bo ob pripravi prostorskih načrtov za obe HE ponudila koncesionarju in državi za vključitev v projekt. In to ne le spisek želja, pač pa s študijami in razvojnimi načrti podprt program zahtev, ki bodo dolgoročno za občino pomenile izhodišča za razvoj na različnih področjih, na področju prometa, turizma, kmetijstva, športa in rekreacije, infrastrukture... Zaradi tega projekta, pa tudi ostalih (letališče Cerklje in drugi), je potrebno ves razpoložljiv strokovni potencial, pa tudi občinske finance, podrediti pripravi teh razvojnih podlag in jih vključiti v prostorske načrte, ki so že v pripravi. Ne smemo zamuditi teh priložnosti, saj “popravnih” ne bo. Iluzije se uresničujejo in postajajo realnost, pri uresničevanju le teh pa moramo sodelovati. Vedno bolj je verjetno, da tudi iluzije o plovnosti Save ne bodo več le sanje, pač pa bo to morda nova priložnost Brežic in Slovenije. Za svetniško skupino LDS J. Avšič Slovenska ljudska stranka SLS verjame v delo in v mladino Delo je zagotovo vrednota, ki si zasluži, dajo posebej praznujemo za 1. maj. V SLS enakopravno spoštujemo fizično in intelektualno delo, vse poklice, kakor tudi pravično delo politikov za skupno dobro. Če verjamemo v to, kar delamo, ali če iščemo smisel v tem, kar moramo delati, lažje prenašamo težkost in odgovornost, ki je povezana z delom. Delo ima ogromno pozitivnih učinkov, med katerimi je tudi ta, da si na pošten način služimo naš vsakdanji kruh. Če v delo vnašamo tudi samega sebe, najboljše kar premoremo, dobi beseda delo še svetlejše izraze, kot sta npr. kreativnost in ustvarjalnost - kar prinaša globok smisel našemu življenju. Ker pa je maj tudi mesec mladosti, predlagamo, da se v vsaki krajevni skupnosti v občini Brežice ustanovi mladinska organizacija, ki bo povezovala in združevala vse mlade od 15. do 30. leta. Mladi morajo delovati in se družiti najprej tam, kjer živijo, nato pa še na ravni celotne občine in širše. Pri ustanavljanju in delovanju mladinskih organizacij morata pomagati in po potrebi narediti prvi korak Občina Brežice ter Mladinski center Brežice, kjer so profesionalno zaposleni in plačani za to področje. To je tudi eden od ukrepov, da bodo mladi raje ostajali oziroma se po študiju vračali v našo občino. Prihodnost ima le tista družba in organizacija, ki verjame in vlaga v mlade. Ivan Sušin, predsednik OO SLS Brežice Dobrodelna predstava za Lejo Na pobudo Posavske unije mladih - PUM in v soorganiza-ciji KŠTM Sevnica in OIJSKD Sevnica je v Kulturni dvorani Sevnica v sredo, 25. aprila 2007, potekala dobrodelna gledališka predstava, ki jo je- odlično izvedla gledališka skupina DKD Svoboda Senovo. Leja je 5-letna deklica iz Sevnice in ima velike probleme s sluhom. Za uspešno komunikacijo s starši in okoljem nujno potrebuje komunikator za slušni aparat FM sistem scola. Z namenom, da pomagamo Leji in zberemo skupaj dovolj sredstev za nakup komunikatorja, se je pobirala vstopnina, ki smo jo v celoti namenili za nakup. S finančno pomočjo Občine Sevnica (400 evrov), lastnimi sredstvi PUM (500 evrov), vstopnino (600 evrov) in manjšimi donacijami posameznikov smo zbrali dovolj sredstev za nakup komunikatorja in s tem pomagali Leji ter ji omogočili lažji razvoj in življenje. S podobnimi prireditvami bomo v PUM-u - Posavski uniji mladih vsako leto v eni izmed posavskih občin spodbujali solidarnost med ljudmi in pomagali tistim, ki pomoč iskreno potrebujejo. Za PUM Rok Petančič Demokratična stranka upokojencev Slovenije, občinski odbori Brežice, Krško in Sevnica so imenovali po pet članov v iniciativni odbor za ustanovitev pokrajinskega odbora DeSUS za Posavje. Pričakujejo, da se bodo vključili tudi odbori iz Kostanjevice na Krki, lahko pa tudi iz Kozjega in Bistrice ob Sotli. Gre za prostovoljno odločitev, ki je v skladu s statutom stranke in tudi s sklepi 6. kongresa stranke. Postopek je v teku. Sedež je predviden v Krškem, osnutek statutarnih pravil je pripravljen. Odločitev bo v mesecu maju 2007 in končno s potrditvijo Sveta stranke DeSUS v Ljubljani. Zn OO DeSUS Brežice Rok Kržan STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE stran 15 Sava Glas, 10.5.2007 mnenja, odgovori, popravki ... Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovotn odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Nekorektna občinska uprava SavaGlas, št. 183, str. 10 Ponovno se morava oglasiti in odgovoriti na neresnične ter za naju žaljive obtožbe občinske uprave oz. g■ župana. V SavaGlasu z dne 12.4.2007 sva objavila problematiko neusklajenosti v zemljiški knjigi glede parcele št. 787, ki je bila v občinski lasti vse do 6.2.2007, ko je bila v Uradnem listu (UL) razglašena za javno dobro in je s tem neposredno vplivala na odločitev sodišča. Na razloženo problematiko je v naslednji izdaji SavaGlasa z dne 26.4.2007 podala svojo razlago občinska uprava, kjer je ponovno poskusila opravičiti svoje dosedanje nekorektno navajanje, saj ponovno navaja neresnico. Tokrat si bova vzela pravico in imenovala prejšnja lastnika te posesti, ker to ni nikakršna skrivnost. Se enkrat navajava, da sva leta 1986 kupila posest in sicer od g. in ga. Ro-zenfeld, ki sta to posest v istih površinskih mejah kupila od prvega lastnika g. Maksa Top-liška. Oba omenjena lastnika sta nama razkazala posest, obkroženo z živo mejo v istih izmerah, kot je danes. Vse do sedaj sva bila prepričana, da je posest znotraj žive meje v celoti najina last, ki zadeva parceli 785 in 786, nihče pa doslej ni omenjal še parcele 787, ki je bila vpisana šele leta 1991 kot občinska last, s čimer nas je seznanila uradnica ob prihodu za pridobitev soglas- ja za parkirišče pod najino posestjo. Pravo zgodovino sva izvedela 13.4.2007 s pridobitvijo uradnega potrdila o nastanku in historiatu parcel, kjer je vpisano, da je sporna parcela št. 787 nastala leta 1972 iz parcele 220/1 s površino 149 m2 in ne, kot to razlaga g. Župan v prejšnjem članku, leta 1949, ker takrat še ni bilo niti parcel 785 niti 786, kot je v današnji izmeri, in še najpomembneje, ni bilo še niti ceste niti nadvoza, ki sta nastajala od 1962 do 1965. Takrat je nastala že tolikokrat omenjena nesrečna parcela, kot je v današnji obliki in izmeri, česar se starejši občani in občanke zagotovo spomnijo. Iz tega je očitno, da je g. županu šibka točka zgodovina občine Brežice, v kateri živi in deluje. Najbolj sva bila ogorčena nad izjavo, da z obveščanjem javnosti preko medijev želiva vplivati na odločitev sodišča in prikazati Občino Brežice v slabi luči. Nimava komentarja, kako si sploh kaj takega upajo napisati, ter izjaviti, da parcele nisva želela odkupiti in tako po mirni poti urediti zemljiško-knjižno stanje. Naj pokažejo uraden dokument, da so naju obvestili o možnosti odkupa te parcele, če so že vedeli, da so lastniki in upravljavci sporne parcele. Še nekaj naj dodava za tiste, ki berejo pozorneje; v zadnjem odstavku članka z dne 26.4.2007piše, da morajo ščititi interese občine glede zemljišč, da nekoč v prihodnosti ne bi občina morala teh istih parcel odkupovati Z' \ NAROČILNICA SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komercialn@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek___________________________ Podjetje(naziv in naslov)_ Davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV_________ Kraj_____________________ Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR (210 SIT). Naročniško razmetje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic '^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. nazaj od zasebnikov po bistveno višjih cenah in se s to frazo kažejo kot dobri gospodarji. To je samo demagoško deklarativno na papirju in ne življenjsko, kajti če bi bili dobri gospodarji in upravljavci svoje nepremičnine, bi jo tudi vzdrževali. Iz tega je razvidno, da avtor tistega članka sam sebi pljuva v skledo, ker s tem še enkrat nakazuje, da je lažno izjavil vse prej navedeno - zlasti to, da nama je bil ponujen odkup, da bi se za to parcelo kakor koli uredilo zemljiško-knjižno stanje z nama kot vzdrževalcema. Ta parcela za naju ne predstavlja vrednosti enoletnih stroškov po uradnih cenah komunalnega podjetja za vzdrževanje te parcele, da bi se o njej vodil sodni postopek, ki je brezpredmeten, posebej po razglasitvi v javno dobro in je razsodba v naprej znana. Kakorkoli že, naju zelo moti laž in zavajanje g. župana, najprej občinskega sveta in nato preko medijev še javnosti. Prav župan bi moral biti vzor poštenosti in resnice, tudi ni sprejemljivo, da se na najine uradne prošnje in najave za razgovor ne odziva, na objave v medijih pa takoj! Midva imava še vedno pošten pogled do vsega in še enkrat pozivava g. župana tudi ob tej priložnosti, ker zanj je očit- Posebna zahvala Iskreno se zahvaljujem poštenemu najditelju moje izgubljene denarnice z vsemi dokumenti in kar nekaj gotovine gospodu RUDIJU PAVLIČU - R UDI JU PAVLIČU s Črnca 50a v Brežicah, ki za svoje dejanje ni hotel vzeti nobene nagrade. Upokojeni Peter Keleminčič iz Samobora mali oglasi Prodam drva v goleh (kamion) ali metrska. Pokličite 041-643-558. V Sevnici prodam opremljeno dvo in pol sobno stanovanje. Cena 58.400 evrov. Pokličite 040-991-924. Roman Naraglav s.p. zaposli za nedoločen čas 7 delavcev za montažo lesenih objektov. Informacije dobite na številki 031-262-632. Fizerska hiša Martina na Sromljah zaposli kreativnega frizerja ali frizerko z vsaj 2 leti delovnih izkušenj s svojim krogom strank. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. fri7erska.hisamartina@siol.net Telefon 07/49-56-511. no to pot komunikacije z občani, k razumu in korektnemu odnosu do svojih občanov, ker meniva, da ima vsaka zgodba dve plati, vendar je k stvari potrebno pristopiti strokovno, razumno, racionalno ter reševati kompromisno in pošteno, ker edino na ta način pridemo do strpnega, prijaznega odnosa in lahko uredimo vse nastale probleme. Zagotovo je pri nastali situaciji več odprtih opcij in sicer, da se dorečejo obveznosti lastnika kot upravljavca, ne pa da sedaj trpiva samo midva, ki vzdržujeva to nepremičnino več kot 21 let, a nazadnje nimava od tega ničesar, samo nevšečnosti in duševne bolečine ter obravnavanje in komunikacijo preko medijev. Da ste si, g. župan, vzeli samo toliko časa za najino vlogo, kot ste si vzeli za pisanje članka, bi zagotovo najina vloga bila rešena in to takoj na začetku. Meniva, da je bilo z vaše strani zapisanih dosti težkih besed, zato še enkrat prosiva za razum ter pošteno, transparentno obravnavo in predvsem, da se ne bi počutila kot diskri-minatorno odvržena občana drugega reda! Tomo in Jasna Markušič TV Novo mesto, d.o.o Podbevškova 12 tel.: 07/39 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju mm ZAHVALA Ob nenadni in prerani izgubi naše drage mame in babice i V IVANE ZIDARIČ §L X iz Krške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala velja g. Žičkarju, praporščaku Društva upokojencev Brežice, gospe Reziki za govor ob grobu, g. Roguljiču za odigrani melodiji, vsem dobrim sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, sodelavkam in sodelavcem Hipermarketa Brežice, sindikatu Mercator-trgovine Brežice, vsem njenim sodelavkam in upokojencem podjetja Posavje za podarjene sveče in izrečena sožalja. Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nadvse ljubega brata in strica MAKSIJA ŽUPEVCA z Raven pri Zdolah se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti in darovanje v korist Varstveno delovnega centra Krško. Zahvala pogrebni službi in g. kaplanu za dostojanstveno in občuteno opravljen pogrebni obred ter pevcem za v srce segajoče petje. Posebno zahvalo pa še enkrat izrekamo delavcem Varstveno delovnega centra Krško, ki so skoraj tri desetletja tankočutno skrbeli za našega Maksija in mu v zadnjem letu nesebično pomagali pri lajšanju posledic njegove hude bolezni. Hvala še enkrat vsem, ki ste se v žalostnem dnevu slovesa poklonili njegovemu spominu in mu namenili lepo misel v srcu. Vsi njegovi ZAHVALA Še vedno ne moremo verjeti, da našega dragega moža, očeta, tasta, brata, strica, svaka, bratranca in botra FRANCA CVETKOVIČA iz Glogovega Broda ni več med nami. Kruta usoda nam gaje mnogo, mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine. Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč, darovane vence, cvetje, sveče in denarno pomoč ter za izraze ustnega in pisnega sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Bolnišnice Novo mesto, oddelku za urologijo, dr. Šušteršiču za dolgoletno zdravljenje, pa tudi njegovemu osebnemu zdravniku dr. Radetu Iljažu za obiske na domu in lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Zahvala tudi g. Jožetu Žagarju za lepe besede slovesa, Društvu upokojencev Brežice za spremstvo s praporom, pogrebni službi Žičkar za vse storitve, g. župniku iz Artič za lepo opravljen obred, artiškim pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine ter okrepčevalnici Štritof za gostinske storitve. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT). Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta Sava Glas, 10.5.2007 Posavje je izrazito turistična regija. Ekskluzivno vam predstavljamo tajne dokumente in načrte za prihodnost. Pred vami so vsi odgovori, kako bo izgledalo Posavje v letu 2070. Prve korake lahko že danes vidite v strogem centru Brežic. Brežice, Krško, Sevnica in Kostanjevica na Krki bo leta 2070 eno samo mesto, ki bo segalo do samega roba Ljubljanske kotline. Mesto bo imelo štiri glavne vhode, vsak od vhodov bo predstavljal določeno zgodovinsko obdobje. Na sliki (zgoraj) si lahko ogledate vhod v islamsko zgodovino mesta. Kot se za tako veliko mesto spodobi, bodo oblastniki imeli tudi svojo rezidenco. • .. i Mestna središča bodo napolnjena z raznoliko ponudbo najboljših trgovin za tisti čas. Naj večja tovrstna ponudba bo skoncentrirana na sedanjem otočku Kostanjevice na Krki. Mestne četrti bodo imele svoje predstavnike oblasti; gre za virtualne oblastnike. Na sliki zgoraj sta župan in njegova soproga... ter predstavnik za stike z javnostjo. Ne glede na ekstremni razvoj regije se bo ta še vedno, tako kot celotna država, otepala težav s prenizkim številom prebivalcev, zato bodo na vsakem koraku poskrbeli za spodbujanje in animacijo k višji rodnosti. Na sliki zgoraj si lahko ogledate ponudbo na sedanjem Glavnem trgu v Sevnici. Ena od najbolj obiskanih turističnih točk bo brežiški grad, ki bo v tem času doživel tudi nekaj majhnih sprememb; pred gradom se bodo skozi celo leto odvijali razni festivali. Na sliki zgoraj lahko vidite, kako bo izgledala sedanja Cesta prvih borcev od sedanje občinske zgradbe proti gradu. Ob Savi in Krki bodo postavljene hidroelektrarne, ki bodo mestu poleg električne energije zagotavljale tudi prostor za druženje in sprehode. Na sliki zgoraj je Hidroelektrarna Krško. Projekte odkril: MCMLXXXIV, Fotografije iz prihodnosti dostavil: S.P. NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 10. maj 2007 Danes in jutri bo večinoma sončno. Predvsem danes popoldne bodo posamezne plohe ali nevihte. Pihal bo jugozahodnik. 12/25 10/24 12/26 Sobota Nedelja Radio Sevnica i Veseljak Dolenjska mm - « • * m m v ITY HALL VREHE