I. Ocena stanja in dosedanjega razvoja , z nerešenimi problemi Kmetijska zemljiška skupnost je samoupravna skup-nost kmetijskih, živilskih in gozdno-gospodarskih orga-nizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občine ter tistih samoupravniVi organizacij in skupnosti, ki so zaradi svoje dejavnosti neposredno zainteresirane za rabo zemljišč v kmetijske namene ter za njihovo var-st\-o. Ustanovljena je za območje občine Ljubljana-Šiška. Po zakonu o kraetijskih zemljiščih, na podlagi katerega je ustanovljena, je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini. Njene naloge določajo predvsem: — zakon o 'kmetijskih zemljiščih, — zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zaseb-nih kmetijskih gospodarstev (kmetij), — zakon o preživninskem varstvu kmetov, — družbeni plani SR Slovenije, mesta Ljubljane in občine Ljubljana-Šiška. Te njene naloge pa ne pomenijo niti uresničevanje svobodne menjave dela, ki je temeljna značilnost SIS v družbenih in gospodarskih dejavnostih, kjer delovanje tržnih zakonitosti ne more biti editia podlaga za uskla-jevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspe-hov, niti zadovoljevanje določenih osebnih: in skupnih potreb delavcev in drugih delovnih ljudi na način soli-darnosti ali vzajemnosti ali skupno stopanje v razmerja z organizacijami združenega dela ter z drugimi organi-zacijami ali skupnostmi, ki jim lahko nudijo potrebne storitve. V občini Ljubljana-Šiška je vseh zemljišč 15.602 ha. Po katastru so ta zemljišča razvrščena (1979): Skupne Družbene Zasebne Kultura , površine površine površine __________________________ha________ha________ha 1. Njive in vrtovi 3.177 897 2.280 2. Sadovnjaki , 307 10 297 3. Travniki ' 2.335 381 1.954 4. Pašniki . . 493 ,U3 380 5. Ribniki ¦ $ ¦ 4 1 6. Trstičja, močvirja 11 1 10 7. Gozdna zemljišča 7.783 1.182 6.601 8. Nerodovitna zemljišča 1.493 1.029 464 SKUPAJ_______________15.602 3.615 11.987 Obdelovalne površ. (1—3) 5.819 Kmetijske površine (1—6) 6.326 Rodovitne površine (do 7) 14.109 1.288 1.404 2.586 4.531 4.922 11.523 Značilnosti občine Ljubljana-Šiška so: — občina iraa istočasno mestni in podeželski značaj, kar ima za posledico prepletanje mestnih interesov s kmetijskimi interesi ohranjanja in obdelovanja kmetij-skih zemljišč, — pomemben delež družbenega sektorja kmetijstva, — prevladajoči obseg zasebnega sektorja kmetijstva, kjer se prepletajo čiste kmetije, mešane kmetije in kme-tijska zemljišča v lastni nekmetov, — tipična je reliefna pestrost in členitev kmetijskih zemljišč, tako imamo na območju občine nižinska in vi-šinska kmetijska območja. Kmetijsko zeraljišče je osnovno delovno sredstvo, ki ima to lastnost, da ga ni mogoče povečati. Zato je vsa kmetijska dejavnost omejena. Kmetijski prostor moraino zaradi tega uporabljati smotrno in racionalno. Vse po-trebe po zemlji za nekmetijske namene je potrebno ob-ravnavati s stališča, da je vsako odtujevanje zemlje iz kmetijstva praktično vzeto nepovrat.no. Razen tega se iz leta v leto povečujejo gozdne in nerodovitne površine na račun kmetijskih površin. Letno se za urbanizacijo odvzame 312 ha v glavnem boljših kmetijskih zemljišč, kar pomeni da bo do leta 1985 odvzetih nadaljnih 1.560 ha, do leta 2000 pa ca. 4.700 ha. Kmetijske zemljiške skupnosti so skladno z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973 sprejemale letne in dolgoročne plane. Uveljavilo se je le letno programiranje dela za posamezno leto. Za to obdobje je značilno, da se je delovanje Kmetijske zemljiške skupnosti šele začenjalo in da so delo spremljale za-četne težave, nejasnosti in nerazumevanje njene druž-bene vloge. Novi oziroma dopolnjeni zakon o kmetijskih zem-ljiščih, ki je začel veljati februarja 1979 je Kmetijskim zemljiškim skupnostim naložil več novih nalog in pri-stojnosti, nekatere od prejšnjih pa natančneje opredelil. Ena od novih določb tega zakona v zvezi s planiranjem je, da Kmetijska zemljiška skupnost »zaradi usklajeva-nja in usmerjanja svojih in širših družbenih interesov glede pravilne rabe kmetijskih zemljišč in uresničevanja drugih svojih nalog sprejema v skladu s sistemom druž-benega planiranja dolgoročne, srednjeročne in letne pla-ne. Od nalog, ki jih nalaga omenjena zakonodaja, do-slej še nista bili uresničeni predvsem tile važni nalogi: — sprejet ni bil prostorski plan oziroma urbanistični program ni bil usklajen z določbami 10. člena žakona o kmetijskih zemljiščih, — kmetijska zemljišča družbene lastnine niso bila prenešena v celoti v kmetijski zemljiški sklad. Predvsem prva naloga je eden od pogojev za us-pešno delo Kmetijske zemljiške skupnosti v srednje-ročnem obdobju. Med osnovne pogoje za normalno in uspešno delo spadajo tudi finančna sredstva. Kmetijsko zemljlški skupnosti služi kot vir prihodkov v glavnem odškodni-na zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdar-skih zemljišč, ki so jo investitorji dolžni plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja, v manjši meri pa sred-stva, ki jih dobi s prodajo, prenosom ali zakupom kme-tijskih zeinljišč kmetijskega sklada. Zbrana sredstva sme porabiti le za realizacijo z zakonam opredeljenih nalog. Sredstva, ki jih je Kmetijska zemljiška skupnost zbrala v sedanjem srednjeročnem obdobju, zaradi objek- tivnih momentov ne bodo v celoti porabljena in se bo-do zato prenesla v naslednje plansko obdobje. V koli-kor se bodo spremembe namembnosti kmetijskih in gozrlnih zemljišč vršile še naprej v takem obsegu kot v letu 1979, bo znašala odškodnina zaradi spremembe naraembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in s tein prihodek Kraetijske zemljiške skupnosti letno okrog 9,000.000 din. S temi finančnimi sredstvi bo Kmetijska zemljiška skupnost uresničevala naloge, opredeljene z zakonom, predvsem odkupovala kmetijska zemljišča ti-stih kmetov, ki bodo želeli uveljaviti preživnino po za-konu o preživninskem varstvu, odkupovala kmetijska zemljišča, ki bodo trajno namenjena kmetijstvu, sode-lovala pri agrarnih operacijah.