Leto LXVn., št. 45 LJubljana, sobota 24* februarja 1954 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit TTRlTTVNrf&TCTk tk ¥TPRavvTftTVfl Podružnice: MARIBOR, Smetanova 441. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit i ,i»t , t » s telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon fit. 65, vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« utBUAAA, ltnanjeva unca at. 5 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vraCajo. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. SUVICH V BUDIMPEŠTO - SUVICH IZ BUDIMPEŠTE Italijanska akcija ni imela zaželjenega uspeha — Suvich se vrača praznih rok — Sumljivo pomirjevanje Male antante v italijanskem tisku Budimpešta, 24. febr. r. Madžarski dopisni urad poroča: Poset italijanskega državnega podtajnika Suvicha in pogajanja v Budimpešti so utrdila med obema državama obstoječe prijateljske odnošaje ter dokazala, da obstoja med vladama obeh držav popoln sporazum. Ti razgovori so nudili priliko, da pripravijo nadaljnje delovanje v interesu konsolidacije srednje Evrope. Suvich se ni pogajal Budimpešta, 24. febr. r. Pred svojim odhodom je italijanski državni podtajnik Suvich sprejel domače in inozemske novinarje ter jim podal izjavo o svojem buddmpeštanskem bivanju. Suvich je poudarjal, da je samo izmenjal misli, da pa ni vodil pogajanj, ker to ni bila njegova naloga. Šlo je samo za to, da stopijo državniki obeh držav v tesni stik v okviru prijateljskih odnošajev obeh držav, ki slone na trdnih podlagah in ki so našli v obeh državah močan odmev. Medsebojno prijateljstvo je danes že v središču italijanske in madžarske zunanje politike. To prijateljstvo, ki se opaža že delj časa, je tako na političnem kakor tudi na gospodarskem polju rodilo stalno in plodonosno sodelovanje, ki je v vsakem oziru primerno za nadaljnje sporazumevanje in poglobitev odnošajev. V katerikoli obliki bi to prijateljstvo prišlo do izraza, bo vsekakor v tem najmanj vravnovešenem delu Evrope tvorilo najvažnejši temelj sporazuma. Italija, ki je tudi zemljepisno tako blizu Madžarski (?) in ki je vezana s to državo z mnogimi vezmi, ne more gledati na usodo Madžarske brez vsakega interesa. Položaj Madžarske nalaga Italiji obveznosti in naloge, katerim se Italija ne more in noče odtegniti. Pri rešitvi teh zapletenih in kočljivih vprašanj je treba uporabiti smernice, čijih inicijator v Evropi je bil Mussolini in ki so karakterizirane z mislijo postopne rešitve na podlagi pozitivnega stališča. Veliki evropski in svetovni problemi, ki se rešujejo, bi gotovo prinesli rešitev s stališča splošnega interesa omenjenih vprašanj, ki niso nič manj važne kot splošni problemi in ki so brezdvomno še povečali težkoče sedanjega položaja. Suvich se je nato zahvalil za navdušeni sprejem v Budimpešti ter je izjavil ob splošnem odobravanju, da bo poročal o svojem sprejemu v Budimpešti predsedniku vlade Mussoliniju. Italijanski cilji Rim, 24. febr. r. Italijanski listi polemizirajo z rajhovskimi listi o ciljih in namerah poseta italijanskega državnega podtajnika Suvicha v Budimpešti. Po ugotovitvah rimskih listov je ta obisk dokaz za italijansko sodelovanje v tem važnem delu Podunavja in obenem končni temelj za direktna pogajanja med državniki Italije, Avstrije in Madžarske. »Giornale d' Italia« objavlja pogoje, pod katerimi je to sodelovanje z italijanske strani mogoče: 1. Priznanje pomena Avstrije in Madžarske kot faktorjev napredka in ravnotežja v srednji Evropi. 2. Priznanje potrebe pomoči na političnem in gospodarskem polju za obe državi, da se rešita pred izolacijo in ne-prijateljskimi namerami. 3. Izločitev vsakega poskusa politične ali gospodarske nadvlade, ki bi bila v škodo Italije. Isti program objavlja sicer v nekoliko drugačni obliki tudi list »Lavoro Fasci-sta<;. Ta pojasnila rimskih listov predstavljajo po mnenju političnih krogov smernice, katerim bo Italija v svoji bodoči diplomatični akciji ter v svojih pogajanjih z drugimi državami sledila. „Mala antanta naj se ne razburja44 »Lavoro Fascista«, ki že več mesecev pledira za tesno sodelovanje na gospodarskem polju med Italijo in poedinimi državami Male antante, hoče v državah Male antante razpršiti vsako skrb. List piše: Mala antanta nima glede poglobitve gospodarskih odnošajev med Italijo, Avstrijo in Madžarsko nobenega vzroka za domnevo, da je ta poglobitev v gospodarskem pogledu naperjena proti Mali antanti. To bi bilo v nasprotju s podunavsko politiko Italije, kakor je izražena v septembrski spomenici. Poleg tega bi to nasprotovalo dejstvom, namreč, da je beograjska skupščina sprejela v drugem čitanju italijansko-jugoslo-vensko trgovinsko pogodbo. To dokazuje, kako močne so gospodarske vezi med obema državama in da se italijanska in ju goslovenska vlada zavedata teh dejstev. Dalje je bila nedavno v Rimu sklenjena nova i talijansko-rum unska trgovinska pogodba. Kako se more, pravi list, v teh okoliščinah misliti, da je izboljšanje gospodarskih odnošajev med Italijo, Avstrijo in Madžarsko naperjeno proti interesom Male antante. Habsburžanom se utira pot za povratek v Avstrijo Z novo ustavo jim bo vrnjeno vse premoženje — Krščanski socialcj in avstrijski škofje za obnovo habsburške katoliške monarhije Dunaj, 24. febr. r. Kakor vse kaže, je tudi formalna ukinitev republikanske ustave in izvršitev s tem združenih -reform v avstrijskem ustavnem in državnem življenju samo še vprašanje par tednov. Kakor se doznava v dobro poučenih krogov, je vlada pod naraščajočim pritiskom. Heimvvehra pripravila že vse potrebno, da se to takoj izvrši. Caka se le še na ugoden trenutek in išče načina, kako bi se ta akcija vlade vsaj na zunaj legalizirala in prikazala kot izraz volje ljudstva. V krščansko-social-nih krogih so se sprva tem načrtom Heiimvehra, ki vodijo v fašizem, upirali. Sedaj pa so pod gotovimi obljubami, pri katerih igra tudi vprašanje povratka Habsburžanov veliko vlogo, pristali na zahteve Heinnvehra. Že dva dni zaseda vodstvo krščansko-socialne stranke, ki razpravlja o tem, ali ne bi kazalo, da bi se parlament, rešen z razpustom social-nodemokratske stranke vsake opozicije, še enkrat sestal in sprejel pooblastilni zakon, s katerim bi se odobrilo dosedanje delo vlade in jo pooblastilo, da izvede vse reforme, ki jih smatra za potrebne. Vlada naj bi na ta način dobila tudi pooblastilo za izpremembo ustave. Kakor poročajo listi, je načrt nove ustave že dogotovljen. Poleg uvedbe stanovskega parlamenta je najznačilnejša novost načrta ustave v tem, da se zopet uvajajo plemski naslovi, ki so bili z republikansko ustavo ukinjeni, ter da bi se s to ustavo ukinil izgon Habsburžanov in preklicala zaplemba njihovega premoženja, ki naj bi se jim v celoti zopet povrnilo obenem s primerno odškodnino za preteklih deset let, odkar so bili »oropani« svojega imetja. To zahtevo so konzervativni krogi krščanskosocial-ne stranke že poprej večkrat stavili, vendar pa si je doslej vodstvo stranke ni upalo osvojiti in zagovarjati. Sedaj pa je to v krščansko-socialni stranki že sklenjena stvar. Mislijo namreč, da bi mogel povratek Habsburžanov rešiti klerikalizem pred nacionalistično-faši-stičnim valom Heimwehra. Značilno je, da že dva dni zaseda tudi konferenca avstrijskega katoliškega episkopata pod predsedstvom dunajskega kardinala Innitzerja. Kakor zatrjujejo v poučenih političnih krogih, so tudi posvetovanja škofov v tesni zvezi s pri-pravljajočimi se izpremembami. Škofje zagovarjajo in priporočajo povratek Habsburžanov, ker mislijo, da bi se z obnovo habsburške katoliške monarhije najlažje preprečila nevarnost, ki grozi s strani protestantovskega hitlerizma in s strani avstrofašizma katoliški cerkvi in političnemu klerikalizmu. Taborsko okrožje ljubljanskih organizacij JNS priredi d revi ob 20. v kol. restavraciji PRIJATELJSKI SESTANEK Govorila bosta minister dr. ALBERT KKAMER in nar. posl. dr. Stane RAPE. Vabljeni člani in somišljeniki JNS. Z ljubljanske univerze Beograd, 24. februarja, p. S kraljevim ukazom je postavljen za rednega profesorja na katedri za splošno zgodovino srednjega veka filozofske fakultete ljubljanske univerze dosedanji izredni profesor dr. MiLko Kos, za docenta 4. skupine iste fakultete pa dr. Roman Kenk, dosedaj v 5. skupini. Štednja tudi v Bolgariji Sofija, 24. februarja. AA. Po uradnih podatkih zasebno varčevanje v Bolgariji od leta do l?ta bolj napreduj*. Privatne hranilne vloce so znašale leta 1925 komaj 299 milijonov levov, leta 1927 so se vzdignile na 508 milijonov, leta 1929 na 684 milijo.i^v. Ista 1931 so dosegle že 1 milijardo in 199 milijonov, lani so pa znašale že 1.401 milijonov levov- Preosnova poljske vlade? \'aršava, 24. febr. d. V političnih krogih govore, da bo takoj po zaključitvi sedanjega parlamentarnega zasedanja v drugi polovici marca vlada odstopila. Kot naslednika sedanjega ministrskega predsednika Jendr-zye\vicza imenujejo zunanjega ministra Rečica, na čegar mesto bi prišel bivši ministrski predsednik Prvstor ali pa vodja vladnega bloka dr. Sla\vek. Francija bo povečala svoje vojno letalstvo Pariz. 24. februarja, r. Minister za vojno letalstvo general Deneain namerava predložiti poslanski zbornici zakonski na-črt za gradnjo novih vojnih letal. V to svrho bi bil potrelen kredit 3 milijard frankov. Novi belgijski kralj Francoski listi toplo pozdravljajo novega kralja, ki je včeraj prisegel na ustavo Pariz, 24. februari«. A A. Listi prinašajo dolga poročila o svečanostih v Bruslju in prihodu Leopolda III. na prestol. V novem kralju prijateljskega naroda vidijo francoski iisti nadaljevalca očetovega dela, in zato ga ves francoski tisk pozdravlja tako toplo, kakor je le mogoče spričo rezerve, ki si jo mora zaradi tragičnih okoliščin ob smrti Alberta I. nadeti. Tako pravi »Petit Journal«: Nič ni lepšega nič ganljivejšega kakor enodušnost vsega naroda. Tak zgled nam pravkar daje Belgija. Se nikoli ni smrt vladarja povzročila toliko žalovanja in toliko solza. In vendar je bil zahteval od svojega naroda težkih usodnih žrtev, toda zato mu je ohranil čast. Belgija se je tega zavedala. List se nato obrača k novemu vladarju in pravi: Prvi stik novega kralja s parlamentom in prebivalstvom prestolnice je zbudil splošno navdušenje. »Avenir« pa piše: Novi kralj je v lepem otvoritvenem govoru izgovoril besede, ki so se zapisale globoko v duše njegovih državljanov. Se nikoli poprej se nismo čutili tako blizu svojim sosedom kakor v teh dneh žalosti. Želje Belgijcev so naše želje, njihova bolest naša bolest, njihovo veselje naše veselje, in zato vzklikamo danes z vero in zaupanjem: Živela Belgija. Seja Narodne skupščine Opozicija skuša z interpelacijami ovirati resno in stvarno delo — V ponedeljek se prične proračunska razprava Beograd, 24. februanja. p- Kakor že vse zadnje dni, je okušala opozicija tudi na današnji seji ovirati stvarno d?lo s celo vr^to interpelacij in to po večini o zadevah, o katerih se je že razpravljalo ali pa o atva-reh, ki ssploh ni«so niti važne niti aktualne. Vlasranje teh int?rpelacii ima za edini cilj. zavlačevati razprave v skupščini. Po otvoritvi seje je predsednik dr. K 1-manudi najprvo prečital pismo bel orjake t: a poslanika, ki se zahvalili*e skupščini za izraz? sožalja povodom emirti bebjij^keca kralja Alberta. Nato je sledilo čitanje cele vrste interpelacij tako zvane opozicije. Poslanec Milan Metikoš je dan s vložil novo interpelacijo na miniestrSk^ca pr^Uednika. v kateri zopet zahteva izvolitev posebne parlamentarne ankete za preiskavo sarajevske afere, dasiravno je skupščina že včeraj njegov isti predlou odklonila. Danes je poslanec MetikoŠ znova zahteval prvenstvo in (O utemeljeval z daljšim govorom, v katerem je ponavljal že znane* stvari. V imenu vlade je minister dr. Karamehniedovič odklenil prv?nsftvo in opozoril na včerajšnjo izjave ministrstva predsednika g. Uzunoviča, da so vlada in oblasti storile vse potivbno. da se krivci kaznujejo in škoda nadoknadi. — >U.ipščina ee je temu pridružila in zaht»-;i-no nujnost odklonila. Sledilo je nato fti č i -t;1 nje cele vrste drugih opozicije-a i h iriteirpe-hu-ij. za katere so /aht -vali nujnost, ki t<* je bila odklonjena. Naposled i1 pttrifti skupščina na dnevni red in nadaljevala razpravo o poročilu imunitetnega odbora. Razprava bo danes končana. Ker i* med tem finančni odbor Narodne skupščin* že dokončal svoje delo na državnem proraru nu. se bo v po-nedrljek dopoldne pričela načelna raznnn i o proračunu v plenumu Narodno skupščino. V iiirnn klube JNS *e je doslej priiarfta za načelno rnzpravo 42 novornikov- Računajo, da bo trajala proračunska razprava v skupščini do 10. niarn, nakar bo o proračunu razpralial le sonnt. Vedno več gnilobe v aferi Staviskega Sedaj so izginili tudi akti, ki govore o vohunski organizaciji Staviskega — Nove obtožbe Pariz. 24. februarja. AA. V pariških listih in v političnih krogih še zmerom na vse načine komentirajo nepojasnjeno dejstvo, da so akti o madžarskih igralkah Riti Georg in Marianni Kupfer na skrivnosten način izginili iz francoskega delovnega ministrstva, ki je igralkama na priporočilo vplivnih osebnosti dalo dovoljenje za nastope v Franciji. To tatvino dokumentov o Riti Georg in Marianni Kupfer, o katerih trdijo v nekaterih krogih, da sta bili v poročevalski službi neke tuje države, spravljajo v ozko zvezo z umorom sodnika g. Alberta Princea. Razen tega trde. da je bilo nekaterim zelo vplivnim političnim osebnostim, na katerih priporočilo sta Rita Georg in Marianne Kupfer dobili dovoljenje, da smeta igrati v Franciji, silno mnogo do tega, da nekateri dokumenti izginejo iz delovnega ministrstva. Preiskovalna komisija začela poslovati Pariz, 24. februarja. AA. Preiskovalna komisija o aferi Staviskega se je sestala na pripravljalno sejo. Danes bo komisija zahtevala, da ji sporoče vsebino aktov o raznih dosedanjih preiskavah. Zdi se, da bo skušala komisija najprej doznati imena tistih, ki so dobivali čeke Staviskega. Komisija bo zasedala vsak dan razen sobote in nedelje. Hude obtožbe bivših ministrov Pariz, 24. februarja. AA. Snoči je v veliki dvorani tukajšnjega gledališča »Em-pira« in v navzočnosti mnogoštevilnega izbranega občinstva predaval poslanec okrožja vzhodnih Pirenej Ybarnegaray o najnovejših političnih dogodkih in o neredih, ki so zadnje dni nastali v Parizu. Govornik je predvsem nastopil proti trditvam, da naj bi bile demonstracije bivših bojevnikov navadni državljanski izgredi s političnimi tež- njami. Najbolj me revoltira, je dejal Ybar-negarav, da hočejo v nekaterih političnih krogih naše slavne bojevniške zastave predstavljati kot navadne cunje iz državljanske vojne. Govoreč o vprašanju sankcij proti osebam, vpletenim v afero Aleksandra Stavij-skega, je govornik med drugim dejal: Aretirali so ravnatelja lista »Bec et Onglc«, Dariusa —to ni nič. Aretirali so poslanca Bonnaura, tudi to ni nič. Ta dva človeka sta samo bolj ali manj sumljiva sokrivca Aleksandra Stavijskeca. Mi se vprašujemo: Zakaj ni aretiran Tibo-Ribo? Zakaj ni aretiran Andre HesseV Zakaj nista aretirana Dalimier in Bonnet? Vselej kadar je Ybarnegaray omenil katera izmed gornjih imen je prisotno občinstvo priredilo predavatelju burne ovacije. Govornik je nato omenjal vlogo, ki so jo po njegovem mnenju pri nedavnih dogodkih igrali člani bivše Daladierjeve vlade gg. Cot, Mistler, Guv la thambre in Martino de Plat, ter dejal: Ko so se po pariških ulicah odigravali dramatski in pretresljivi dogodki, so v krogu teh ljudi govorili samo o strojnicah in tankih, o potrebi, da se strelja na upornike in da se napravi konec neredom. Na koncu svojega govora je Ybarnega-rav povedal, da mu je bivši državni podtajnik g. Daladierja g. Martino de Plat dejal: Ti predlagaš vlado nacionalne unije, vlado, ki bi bila zmožna rešti republiko. Ti prav tako predlagaš razpust parlamenta. Na vse se lahko pristane, ne pa na razpust parlamenta. Na to pod nobenim pogojeni. Vidite, je vzkliknil govornik, razpusta parlamenta se hočejo za vsako ceno izogniti. To jim je bila glavna briga v trenutku, ko je po pariških ulicah tekla kri Njim je bilo samo do tega, da ne izgube svojih mandatov in koristi, ki jih imajo od njih. Zbrano občinstvo je govornikova izvajanja burno pozdravljalo. Državna razredna loterija Žrebanje 21. februarja 1934. Din 2.000.— št.: 4.422, 4.455. 4.457, 5.952, 5.988, 22.707, 22.745. 22.752, 37.079, 45.786, 45.799, 51.561, 51.565, 51.581, 58.339, 58.347, 58.357, 58.363, 62.206, 62.232. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Vstaja v Nicaragui Managua, 24. febr. k. V pretekli noči je skupina revolucionarjev nenadoma obkolila ministrstvo za kmetijstvo, vdrla v palačo in ubila nacionalističnega voditelja generala Sandina, njegovega brata Sokrata, generala Kstrado, patra l'manzorja. dva druga polkovnika in nekega 10 let starega dečka. Dogodek je izzval v vsej Nicaragui silno vznemirjenje. Republikanski kongres je baš zasedal, ko ie prispela vest o umoru nacionalističnih voditeljev. Oblasti so nemudoma odredile preiskavo. Vremensko poročilo JZSS Bohinjska Bistrica-jezero, 24. februarja: —T, jasno, 10 cm pršiča na podlagi SO cm, smuka idealna. Bled-jezero, 24. februarja: —5, poobla-čeno, mirno, 30 ein sreža. 30 cm hrapavega ledu. Kranjska gora, Rateče-Planica. 24. februarja: —4, barometer stoji, jasno, mir- no, 70 cm srenja, smuka ugodna, Vršič in Tamar 250 cm snega. Višnja gora, 24. februarja: —4, lepo, sever, 40 cm podlage, srež, smuka prav dobra, izgledi za nedeljo prav dobri. Kočevje, 24. februarja: —3, jasno, 20 cm srenja, smuka neugodna. Smučarski dom »Ljubljana« na Pokljuki, 23. februarja: —10, jasno, krasno vreme, 160 cm pršiča na podlagi. Izgledi za nedeljo najboljši, za višje ture zelo ugodno. Smučarski dom TK Skale na Voglu, 23 februarja: —6, sever, suh srež. na solnč nih pobočjih zrnjevec, smuka idoalna; izgledi za nedeljo prav dobri. Dovje-Mojstrana, 23. februarja: jasno, krasuo vreme, smuka ugodna, skakalnica uporabna, izgledi za nedeljo prvovrstni. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.38, London 15.77, New York 311.—, Bruselj 72.25. Milan 26.75. Madrid 41.90, Amsterdam 208.30, Berlin 122.65, Dunaj 56.80, Praga 12.85, Varšava 58.325, Bukarešta 3.05. še nekaj o našem tramvaju V sedanji zamisli krožna proga za Ljubljano nima pravega pomena Ljubljana, 24. sebruarja. Kar sem med vrsticami predvideval v svojem zadnjem članku 0 ljubljanskem tramvaju glede nove krožne proge, ko sem trdil, da za Ljubljano v sedanji zamisli nima pravega smisla in pomena, kar sem podprl tudi z argumenti, se je zgodilo. Res, da je vodstvo opustilo zamisel razdrobiti sedanjo progo št. Vid-Vič in obratno na dve krajši delni progi, toda ni pa upoštevalo iznesenih argumentov ter je ostalo pri svojem prvotnem načrtu glede krožne proge, ki se je pa že v neisaj Din, izklicna cena 2000 Din. — 3. Lovišče obč. Šenčur (dav. obč. Šenčur, Tupaliče, Olševk in Luže) v izmeri 2.764 ha za dobo od 1. aprila 1934 do 31. marca 1S08; cenilna vrednost S000 Din, izklicna 4000 Din. — Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbe položiti vadij v višini izklicne cene. Ako katera dražba ne bi uspela, se bo vršila ponovna dražba dne 5. marca ob istem času in na istem mestu brez posebnega oklica tudi pod izklicno ceno. — Nova grobova V četrtek sta se preselila v večnost 76 letni okrajni gozdar v p. g. Ferdinand Ferjančič in posestnica in za-sebnica gdč. Lrbanija Prevčeva. Naj v miru počivata, žalujočim rodbinam naše sožalje. — King-Kong. še danes zvečer in jutri si morete v kinu Nar. dom ogledati ogromen napredek filmske tehnike v filmu »King-Kong«, katerega glavno vlogo nosi istoimenska opica-orjak. osmo čudo sveta. V tem filmu se združujeta prazgodovinski že pozabljeni svet s sedanjostjo in njenim izrednim tehničnim napredkom. — V kinu »Talija« pa se predvaja zvočni film »Dve siroti« po romanu, ki je izhajal v Slov. Narodu in je bil prav te dni zaključen. »Kmetovalec" v novem letu Liubliann. 24. februarja. »Kmetovalec« se bliža 501etnici svojega delovanja in to dolgo dobo uredništvo popolnoma upravičeno imenuje za dobo preporoda vsega slovenskega kmetijskega gospodarstva. Prej so »Novice« poučevale našega kmeta, meseca marca 1. 1884. je pa to plodonosno delo prevzel »Kmetovalec« kot samostojno glasilo Kmetijske družbe. Pri njem so vsega pol stoletja sodelovali naši najboljši kmetijski strokovnjaki in gospodarji ter naše kmetijstvo povzdignili tako visoko, da v marsikateri stroki daleč presegamo druge pokrajine države. Tudi prva številka novega leta dokazuje da bo »Kmetovalec« v vseh panogah na višku. V uvodu uredništvo opozarja na bližnjo 501etnico zaslužnega lista, nato pa direktor OUZD dr. Joža Bohinjec piše, ali naj se kmet zanima za delavsko zavarovanje. Važne gospodarske ukrepe naše vlade tolmači Štefan Sušeč s svojim člankom o plačevanju kmetskih dolgov, priznani specialist inž. Hočevar pa na kratko opisuje, kako osušujemo zemljišča na barjanskem svetu. Direktor mariborske vino-rejske in sadjarske šole Josip Priol -az-pravlja o zimskem škropljenju sadnega drevja, Fr. Vojsk pa o razk;sanju vina. Vinarstvu sta pa posvečena še dva članka, namreč razprava direktorja kmetijske Šole na Grmu inž. Ivan Z u p a n i č a, »Kdaj bomo prvič pretakali letos vino« in pa članek Jos. B 1 a ž e v i č a »Porjavenje mladega vina«, dopolnjujejo pa to rubriko društvene vesti. Fran M a lasek opozarja i?a pomanjkanje nastilja. Franjo Pavlica pa poroča o mlekarski samopomoči in javni podpori. Naše najplemenitejše konje vidL mo v sliki pri članku Julij Novaka »Vprašanje naših dirkalnih društev in dirkališč«, zanimive so pa tudi kratke notice o konjereji. Dr. M. Podgornik nadaljuje svojo izčrpno razpravo o šušmarstvu v čebelarstvu, tej rubriki so pa pridejana tudi navodi1* za čebelarska opravila v januarju In februarju. M u š i č Lojze opisuie gozdni plevel in njegovo zatiranje, prav koristna so pa tudi vprašanja in odgoori o vseh strokah, notice o družbenih zadevah in sploh o vsem. kar zanima kmetovalca. L'stu je priložen »Vnovčevalec« s tržnimi poročili in s seznamom kmetijskih potrebščin, ki jih ima v zalogi Kmetijska družba.. »Kmetovalec« bo v zimskih mese-ch izhajal vsakih 14 dni, poleti pa mesečno tako. da bo vse leto izšlo 18 številk. Dober tek Jesenice, 23. februarja. Zdaj, ko so na ip^niškem mastnem magistrati sklenjeni računi za minulo leto in so nam na razpolago številke našega užitnin-skega urada, gotovo ne bo odveč, ako povemo, koliko emo v prHdtlem letu popravili pod streho, da bo slika življenje v tej naši ozki dolini popolna Da 6mo bili vse leto dobro preskrbljeni z mesom, je skrbelo dev^t mesarjev, ki so zaklali v minulem le-tj 632 govedi (predlanskim 683). 626 telet (651), 520 prašičev (577). 2 ovci (6). 2S jagnjet (33). Skupaj torej 1808 živali (1950), ne vštevši številne perutnine, zajcev, koz in doma zaklanih prašičev ter 7 704 kg uvoženega mesa, klobas in 6alam. Razume se, da smo bili spričo tako *e-like množine zaužitsga m?sa tudi strasno žeini. kar nam dokazujejo naslednji podatki o zaužiti pijaci. V 41 gostilnah, restavracijah, vino- in žganietocih ter v dveh kavarnah smo nooili 3.035 hI vfna (2.211), 194 hI žganja (172), 422 hI piva (522). Zanimivo je, kakp konzum vina narašča in kako piva nazaduje, kar nam nazorno kažejo naslednji podatki: LMa 1928 2219 hI vina. 783 hI mošta, 374 hI žganja in 964 hI piva, minjlo leto f>a samo 422 hl piva. skupno je šk> i raznimi likerji in šumečimi vini po grlu pijače v vrednosti okrog 5 milijonov Pin, kar znaša povprek na vsako osebo 750 Din letno, če pa odštejemo vse otrOk \ prido okroj ^(KX) Din na od raslo osebo na leHo. Pripomniti je treba, da Jeseničani sami nismo popili in pojedli te obilne količini pijač in mesa. kadi upoštevati je tudi treba potnik?, tajce, turiste in smrtnik?, ki *o nam krepko pomagali. Ce pomislimo, da pa Jesenic a ni na izletih in potovaniih ik> Sloveniji in drugih pokrajinah tudi jedo in pijo, potem bo pri zgornjih številkah skoraj kar ostalo. Opaža pa se zelo vidno, da konzum mesa in mesnih izdelkov zelo pada, ravno takj tudi konzjin žganja, piva in mošta, ^ ker ljudje pijejo bolj vino, k t je najcenejše. Vendar bi tudi pri tej količini zaužitih pijač ne smelo ostati. Samo žganja je šlo po grlu za približno 95O.C0 Din. S tem denarjem bi se v enem samem letu lahko dila lepa hiralnica, bolnica ali nvva šola- A koliko prepirov. pretepov, bolezni. rovfttine in nesreč je povzročil ta demonični uničo-val-e človeštva, tegu pa nobena kronika B6 more opisati. KOLEDAR. Danes: Sobota, 24. februarja katoličani: Matua, Bogdan, Divka, pravoslavni 11. l> bruaria. Jutri: NVdelja. 2o. februarja katoličani: Valburga pravoslavni 12. februarja. DANAšNJK PKIRKDirVF. Kino Matica: Beneška noč (Tino Pat-tiera). Kino Ideal: Moški n:>T>r<>dai. Kino Dvor: Pot v življmje. ZKD: »Prebujene ^tra^ti^ ob 14.15 ▼ kinu Matici. Kino Šiška: Nelolžnos* z d žele. Dru-tvo prijateljev pravne fakultet© občni zbor ob Pi-30 v razpraivni dvorani IteV. 79 (justična pahtva). Društvo >Soča< prsdavulo B« P-roi. dr. Breznika io New Vorku in *voiih dozivi n-rifa v Ameriki ob 20.15 >Pri Jevoc V. delavski pro-vetni xeher JUltMfltC in iZarje« ob 20. v Delavski /b-.nm-i. Družabni vefer ra-tnikov in vojaških uradnikov ob 21. v ()fieirskeni domu. Rn>ka Matira literarni VOBet ob 20. v prostorih Francoske um instituta. ,šentiakob>ko jrledališfe >Radio - tennrc ob 20.15 v Mestnem domu. Zveza bančnih, zavarovalnih, tr*ov*ki h in industrijskih uradnikov občni z,bor 00 19 30 v v -liki dvorani (Hutjfama irada. Taborsko okrožje lj«Ujaa»ltfh «>r,M"i/a rij JNS prijat. li~ki ^ostanek ob 20- v kolodvorski r-stavraciii. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matira: Beneška noč (Tino Pat- titTa). ... Kino Ideal: Pesem, k' ubita. Kino D>or: Erotikon (Ita Hinal. ZKD: r Prebujene strasti: ob 11. dopoldne v kinu Matici. Kino šiška: NodoBml z d *z.ele. Združenje vojnih invalidov v Lniblinni občni zbor ob 9. v dvorani Okrofne«! urada. ___ , Lutkovno sledali^če na Taboru, čarobna igra -Kalazira, lotosov cvet« ob 15.30. Sokol Vič lutkovna pred-tava '''arovnik Rcpotar^ ob 1?. v Sokolskem dom.1. šontjakob-k« cledališfe >Ra«Uo - tenort ob 20.15 v Mestnem domu. SPORT. Herme« : reprezentanca k ob lt. na igrišču Primorja. .. Primorje - lica : reprezentanca Ljuljane ob 15.45 na igrišču Primorja. DEŽ TRNE LEKARNE. Danes in jutri: Mr. Knralt. Gosposvct-s!ca cesta 10 in Sušni k. Marijin trg 5._ ispeci sita Nas tramvaj zasluži, da ima vsuk dan več prijateljev, ki hodijo peš. Će si smučar, ti kaže voziti se po naši kro/m progi od jutra do večera, seveda v dresu in s smučmi, posebno zdaj, ko so tople sapice odpihale sneg. Če se ne moreš smučati po snegu, se pa lahko po krožni progi. Pozor torej, smučarji! Samo paziti morate, da vas ne zadene šiba M2D v obliki denarne globe v znesku 75 Din. Če namreč vstopiš pri glavi našega cestnega hlapona, te takoj primejo za vrat in ti nalože denarno globo, da imaš tri mesece luknjo v domačem proračunu. Vstopiti moraš torej pri zadnjem koncu, a smuči ne smeš vzeti s seboj, ampak jih moraš spraviti spredaj pri vozniku. Zdaj pa recimo, da je tramvaj natrpan, česar se v resnici ni treba bati, pa se prerivaš od začetka do konca vožnje počasi skozi voz, ta čas ti je pa spredaj nekdo mirno sunil smuči in niti protestirati ne moreš, čeprav si ga videl, ker se nisi mogel pravočasno preriniti do njega. Ali pa ima tvoja žena lepega pinča in dobi ta pinč naenkrat želodčne krče, da moraš z njim k živinozdravniku. Zaviješ ga v toplo odejo, stisneš pod pazduho in hajdi na tramvaj, da ne bo prepozno, ker bi ti žena sicer razpraskala obraz. Pa tudi s pinčem je joj, ker mora vstopiti spredaj, ti pa zadaj. Ker je pa pinč bolan in ga po trebuhu krotoviči, ne more vstopiti sam, temveč ga potisneš k vozniku ti, položiš ga lepo v kot in mu zabičiš, da mora počakati, dokler se na končni postaji srečno ne prerineš skozi voz do njega. Pinč se kokopak ne vozi brezplačno, ker stoji MŽD na stališču, da brezplačnih voženj sploh ne sme biti v interesu sanacij financ. Zanj plačaš, kakor za otročička, samo da mora biti med vožnjo ločen od tebe, pa naj mu bo še tako hudo. Sa končni postaji ga torej zopet stisneš pod pazduho, če ti ga ta čas potniki niso pohodili, in hitiš ž njim k živinozdravniku. Tako torej naš tramvaj požrtvovalno skrbi za smeh in zabavo, pa tudi za hitro prevažanje potujočega občinstva, ki hvalevredno prizadevanje MŽD v čast in slavo Jug. Siemensa jako visoko ceni in čisla, na svojo korist pa ne utegne misliti. * Iz »Učiteljskega tovariša«: št. 28 z dne 22. februarja 1934 stran 4.: »V zvezi z nekim člankom »Slov. Naroda« v rubriki »Izpod sita in rešeta« je nadzornik tov. Urbančič z originalnimi listinami razjasnil svoje ravnanje, nakar mu je članstvo izrazilo svojo zaupnico.« Pristopajte h „Vodnikovi družbi" Počastimo Jurčičev spomin! Za Jurčičev spomenik — Dela kova dramatizacija ttDe setega brata44 prvič na podeželskem odra Ivančna gorica, 23. februarja. Članek »Poeta viino Jurčiču spomenika, ki je izšel pred m meceni dni v 2 Siovenek ?m NarodiK, je bil v javnosti simpatično sprejet, predvsem seveda na Dolpnjskem. pa tudi ▼ Ljubljani in drugod so toplo pozdravili lepo misel ob 901 ?tnici pisateljevega rojstva. Bil je res že skrajni cas za to akcijo! Vsi predsodki bi bili odveč, kajti gotovo b?, da tako hudih Časov nikakor še ne prtživljamo, da n? bi mogla slovenska javnost do pisateljeve lOOletnice. tor*j v desetih letih, zbrati primerne vsote za spomenik ?nemu najmogočnejših glasnikov nnš^ besede. Ker gre za splošno, kulturno na- * . is rodno zadevo, je jasno, da ne bo mogla biti akcija omejena le na ožjo Dolenjsko, marveč bo morala dobiti tudi drugod, zlasti v slovanski mMropoli. vnetih propagatorjev. ki se bodo potrudili izpolniti kulturno dolžnost naroda do svojega velikega pisatelja. Tako >e zamišljen t.idi sestanek vseh častilcev Josipa Jurčiča, ki se lw> vršil ob 9n-letnici njegovega rojstva v nedeljo 4. marca ob 9. uri dopoldne v dvorani Sokolske** doma v Ivanrni gorici poleg kolodvora CiKifne. Z gotovostjo je pričakovali, da se bo udel ežilo tega važnega sestanka tudi mnogo gostov iz Ljubljane ter drugih krajša. Razpravljalo se bo o Jurčičevem skladu za postavitev spomenika, obenem pa bo izvoljen pripravljalni odbor, ki bo prenrroi organizirani* te kulturne akcije. Vsem onim. ki bodo prispeli v n-?de!;o 4. marca na sestanek zaradi ustanovitve Jurčičevega sklada ter obiskali ob tei priliki Jurčičev? kraje in njegovo rojstno hišo f na Muljavi, pa pripravlja marljivi Prosvetni odbor Sokola za popoldn? v svoji dvorani nad vse prijetno presenečenje — >Des?teera brata« v DHakovi dramatizacij. Gotovo je misel vprizoritve >Desetega brata« v tej novi d ra mati zaci h" posrečena in Befo pomembna ob pisatelievi 901etnici. kajti kaže nam dovolj prepričevalno, s kako veliko živi j miško silo ie spisan Jurčičev roman -.»Deseti brat t, ki je doživel lani le drugo dramatizacijo in bo na večne čase hodil po naših odrih, mestnih in podeželskih. Kljub t>nr.i, da te Delakov >De«»eti brat« za podež. razmere nekoliko težko izvedljiv, ker niso odri dovolj ekonomični, bo njegova izvMba v Ivaneni gorici, središču Jurčičevih krajev. nedvomno svojevrstna, sni bodo nastopili kot kmetje s Krjavljem na čelu — diletantje Iz Muljave in drugih okoliških krajev, pravi Jurčičevi sosedje. — Tako bomo videli na odru res pravcate Jurčičeve oriainale: kar se pa K rjavi ia ti-r\ pravijo, da je sploh &e vedno eden in isti kakor v Jurčičevih časih, samo kozo ima pa drugo menda! Ne bo ga gledalca, ki bi si upal količkaj podvomiti, da ni v resnici hudiča na dva kosa presekal. Ljubljanskim posetnikom bo igra na po-deždskem odru gotovo nudila mnogo užitka in zabave, saj se bo mulin vski K rjaveli po dolgih d ^setletjih samo ta dan zopet enkrat pokazal i a vn osti. Pred igro bo govoril o Jurčiču cand. phil. g. Jule Vrbič, ki bo v jedrnatih izvajanjih orisal pisateljevo življenje in delo ter njegovo dobo. Jurčičevi prijatelji in častilci, v nedeljo 4. marca, ob 901 etnici njegovega ro'stva, vsi na Dolenjsko — v Jurčičeve kraje! Preureditev Novega trga Z njo moramo pokazati, kako visoko znamo ceniti po men zgodovine Ljubljana, 24. februarja. Oben3in z Dvornim trgom je sklenila mestna občina preurediti tudi Novi trg, ki je v reendicj že skrajno potreben polepšani«. Mnogo se iz tega trga zaradi dolžine njegov3g.i klanca napraviti ne da, vendar je pa tidi to nehvaležno vlogo prof. Plečnik rešil v resnici mojstrsko. Ker ni na razpolage denarja, klanca ni mogel vzravnati, pač je pa z najmanjšimi sredstvi dal dol-pemu bregu tako podobo, da bo tudi ta trs v ponos Ljubljane, kakor je bil v nekdanjih č,itih. V impozantni palači Kmetijske družbe, ki jo še danes imenujemo Lontovž po nemšk-m Landhaus, so zborovali dežeini stanovi, a po ostalih častitljivih palačah so stanovali vsaj pozimi in ob zasedanja!] deželnega zbora v Lontovžu zastopniki naših najznamenitejših plemiških družin. Nekate- hodnikih pri straneh. Polja rombov b^do namreč tlakovana z malimi granitnimi kockami, a trikotniki z okroclimi >mačiimi glavami« ali dragim trdim materijalom. Porfirne kocke bodo položene v beton. Dobre 4 m od robnikov hodnika proti sredi cestišča bo po obeh straneh tekla dolga vrsta mejnikov ali konfinov. ki bodo taki. Kakršni so na Trnovskem mostu. Vrsta mejnikov, ki bo za njimi pot za pešce, bo prekini*sna le na ovinkih zaradi dovoza na Breg in v Čevljarsko ulico ter zaradi vožnje po njih. Ob Ljubljanici bo Novi trg zaključen, kakor na sliki" vidimo, s skupinami velikih dreves z mogočnimi kronami, n. pr, z lipami, platanami ali tako imenovanimi tuli-panovci. Tudi betonski kolobarji, ki bodo drevesa posajena vanje, bodo dekorativno dolovali. S skupino košatih zelenih kron bo SPODNJI DEL NOVEGA TRGA PROTI I^IUBLJANICI PO NACRTU PROFESORJA PLEČNIKA: A asfaltni pasovi okrog trga, B robniki in okviri rombov iz porfirnih kock, C betonski mejniki, D trikotna polja, tlakovana z mačjimi glavami, E romb03 polja, tlakovana z malimi granitnimi kockami, F drevesa v betonskih kolobarjih. ra poslopja so še danes last teh družin, na žalost pa ne stoji več najlepša ljubljanska palača, namreč dvorec knezov Aaerspergov ali &estengof (Furstenhof), ki je krasil Ljubljano s 6vojimi arhitektonskimi lepotami in zigodov i nsk i mi ter arhivalnimi zakladi onkraj Gosposke ulice, kjer je sedaj pusta groblja, kamor najbrž prav kmalu postavimo po grandijeznih Plečnikovih načrtih tako težko pričakovano Vseučiliško knjižnico. Tudi z ureditvijo in olepšavo Novega trgn moramo pokazati, kako visoko znamo ceniti pomen zgodovine, ki se je razvijala na tem trgu, zlasti pa važnost Vse-učiliške knjižnice za našo bodočnost. Kakor po kraeotni kameniti preprogi bomo kmalu stopali od Liubljanice z Brega navzgor mimo starih palač in Lontcvža. ki te tudi kot sedež KmetUiske družbe prevažen faktor za napredek našega naroda, proti novi Vse-učdliški knjižnici, ki bo pa gotovo nosila še ponosnejse ime ^Narodna knjižnica To kamenito preprogo je iz sedanjega raztrganega klanca ustvaril mojster Plečnik z najmanjšimi sredstvi, sai je ves materijal z delom vred proračun jen le na 72.000 Din. Uporabljenega bo namreč mnogo starega gradiva, ki smo ga dobili pri preurejanju tramvajskega omrežja, vendar je pa ta tlakovalni materijal še vedno dober za ta trg, ker na njem ni baš velikega prometa s težkimi vozili. Zaradi dolžine trga objavljamo samo spodnji del načrta za regulacijo, kjer Novi trg pride na Breg in v Čevljarsko ulico. Ob straneh trga vidimo ozek pas, ki naj bi bil iz porfirnih plošč, kakor je narisan. Ker pa trg pada za dobre 4 m in bi se drage plošče kmalu zgladile ter bi bile zato pozimi spolzke in nevarne, bodo ti hodniki asfaltni. Ob hodnikih bodo robniki iz malih porfirnih kock. ki bodo iz niih trudi okvirji stisnjenih rombov, ki pokrivajo vse cestišče Vovega trga. Okviri sami bodo široki po 15 lo 20 cm in se bodo jasno odražali od ploskev rombov na sredi ter od trikotov ob trg končno tudi na tej strani zaprt, kakor bo na zgornji srani zaprt z banko >SLaivijo< in s pogledom na veličastno Narodno knjižnico. S tem se sedanja na ob ah straneh odprta, zelo nagnjena cesta izpremeni v pravi trg, a sedaj naj še- lastniki poslopiij na trgu dokažejo svoj smiseJ za lepoto Ljubljane in naj končno obnove tuda" svoje hiše- Rešen trpljenja Maribor, 23. februarja. Pred tremi dnevi si je vzel življenje 29-letni Tone Butolen iz Maribora. Odpeljal se je v Slovensko Bistrico in tam v nekem hotelu izpil precejšnjo količino lizola. Nihče ni vedel vzroka samomora, ker je nesrečnež vse listine raztrgal. Mož je bil strasten vozač motornega kolesa in to je začetek žalostnega konca. L. 1929. se je z motornim kolesom nevarno ponesrečil in je zadobil težke poškodbe na glavi. Le skrajno nevarna in dvomljiva operacija je mla* demu Butolenu rešila življenje, zapustila pa je trajne posledice. Njegovi možgani so bili popolnoma pretreseni in operacija je stanje še poslabšala. Omračil se mu je um in je živel čisto podzavestno življenje. K nesreči pa je začel Butolen še piti in se je njegovo duševno stanje še poslabšalo, kar je bilo zlasti zadnje čase opažati. Usodnega dne je brez slovesa odšel z doma in se napotil v Slov. Bistrico k nekemu poslovnemu znancu, ki ga pa ni našel doma. V veliki duševni depresiji je nesrečnež segel po stekleničici s strupom in se s tem rešil neznosnega trpljenja. MODEREN SVET Prijateljica prijateljici: Torej si se zaročila z Andrejem. — Kako pa to veš? — Včeraj je bi! pri meni in izpo* sodil si je denar za zaročne prstane. Trboveljske Kolašice na delu KJS v Trbovljah šteje 639 članic. revnim Trbovlje, 23. februarja. Včeraj popoldne ob 16. je imelo tukajšnje Kolo jugoslovenskih sester svoj letni občni zbor. V prostorih otroškega vrtca na Vodah se je zbralo preko 300 članic, ki jih je v lepih, navdušujočih besedah pozdravila agilna predsednica šolska upraviteljica sestra Ana Lapornikova. Minulo poslovno leto se lahko imenuje v organizatoričnem pogledu leto dela, napredka in uspehov, ki jih je moglo doseči Kolo le v smotrenem stremljenju za cilji, ki si jih je zastavilo na nacionalnem, prosvetnem in humanem polju. — Da so ti cilji zdravi in koristni za naše delovno ljudstvo, najbolje dokazuje velik razmah naše nacionalne ženske organizacije v preteklem letu. Vodilno načelo v KJS je sestrska ljubezen, ki na eni strani ne pozna stanovskih razlik med članicami, na drugi strani pa z vso požrtvovalnostjo skrbi za one bedne sestre in njih družine, ki bijejo danes trd boj za življenje. Vse marljivo delovanje, napredek in lepi uspehi naših vrlih Kolašic so razvidni iz tajniškega poročila, iz katerega posnemamo, da je število članstva v preteklem poslovnem letu naraslo za 214. tako da šteje sedaj podružnica KJS v Trbovljah 639 članic. Društvo je proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kraljice z zelo dobro obiskanim operetnim večerom članov ljubljanske opere. Za proslavo Nj. Vel. kralja je obdarovalo 33 otrok s čevlji, 60 revnih družin z živili, razen tega pa je izdalo 120 nakaznic, na podlagi katerih bodo dobivali revni otroci do konca šolskega leta dnevno mleko v šoli. V proslavo Vidovega dne je Kolo obdarilo 102 revni stari ženici z živili. Materinski dan je proslavilo s predavanjem. Priredilo je tud: oljčni in bonbončkov dan. Razen tega je sodelovalo z vsemi nacionalnimi društvi pri skupnih nacionalnih manifestacijah. V kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije je dobivalo do L julija 1. 1. 250 otrok dnevno obed ter isto-toliko otrok dopoldne mleko in kruh. KSJ je ukinilo kuhinjo, ker jo je prevzela občina v svojo upravo. V počitnicah je poslalo društvo na letovanje 12 slabotnih otrok svojih članic. Istotako je prispevalo za letovanje koroških otrok 300 Din. S prispevkom po Din 600 letno podpira Protituberkulozni dispanzer. Društvo je včlanjeno v Zvezi kulturnih društev. Ženskem savezu in Klubu koroških Slovencev. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podala Dolenjcem in prijateljem Dolenjske Ljubljana, 24. februarja. Ustanovljen je smučarski klub »Polž«, ki hoče povzdigniti in organizirati smu-čarstvo na Dolenjskem, posebno v okolici Višnje gore, kjer je tako za začetnike kakor tudi za izvežbane smučarje pravi raj. Vprašajte tiste, ki poznajo te kraje pozimi, pa vam povedo, da ima slovenska zemlja malo tako krasnih smučarskih kotičkov sploh, blizu Ljubljane pa gotovo nobenega. Klub, ki hoče že do prihodnje zime zgraditi s pomočjo domačinov na najlepšem kraju sredi idealnih smuških terenov pri Sv. Duhu nad Višnjo goro prvi smučarski dom na Dolenjskem bo pa mogel uspešno delovati le, če ga boste po svojih najboljših močeh podpirali vsi, ki vam je pri srcu razvoj smučarstva na Dolenjskem. Zato se pa oklenimo prvega smučarskega kluba in ideje prvega smučarskega doma na Dolenjskem. Dolenjci in prijatelji Dolenjske! če je nam že narava sama tako naklonjena, da je nam ustvarila najlepše smuške terene, ne držimo rok križem, temveč pokažimo, da znamo ceniti lepoto svoje zemlje, da imamo trdno voljo in veliko veselje do dela, da znamo tudi mi organizirati tn da bomo lahko prav kmalu pokazali lepe sadove naših skupnih naporov. Vse in vsi v naš smučarski klub! Člane sprejema v Ljubljani tajnik kluba, carinski uradnik g. Janko Gnezda (telefon št. 28-84), v Višnji gori tehnični referent kluba, podpreglednik finančne kontrole g. Franc Dežman, v Zavrtačah (za okoliške vasi) pa odbornik g. Ivan Zupančič. Ustanovni člani plačajo enkrat ca vselej 100 Dim, redni člani 12 Din, domačini (prebivalci vasi okrog Sv. Duha) 6 dinarjev, soproge rednih članov tudi 6 Din in dijaki in naraščaj pa 2 Din letno, članarina Je torej tako nizka, da ne more biti nikomur ovira, da bi ne vstopil v klub. Močan klub je nam pa potreben že zdaj, da bomo lahko imeli do prihodnje zime za seboj že Čim več plodonosmega dela Jutri pa smuk k Sv. Duhu! Živilski trg Ljubljana, 24. februarja. Na živilskem trgu se že pozna, da je skopnel sneg. Zlasti danes je bilo mnogo zelenjave, ki se je zaradi tega tudi nekoliko pocenila. Malo se je pocenila tudi uvožena zelenjava, salata in cvetača. Salato so prodajali danes po 10 do 12 Din kg, dočim je bila pred dnevi skoraj povsod le po 12 dinarjev. Cvetačo lahko dobiš precej lepo že po 5 Din kg. Predvsem se pozna, da se bliža pomlad, pri domači zelenjavi, špinači, motovilcu in radiču. Tako so danes prodajali tu in tam špinačo že po 1.50 Din merico, dočim je bila pred dnevi povsod po 2 Din. Radića je bilo danes dovolj po dinarju merica, motovilca pa po 2 Din. Ker je zdaj že tako toplo, se kmetice ne boje, da bi jim zmrznila zelenjava in druga za mraz občutljiva živila, zato je bil trg danes še tem bolj založen. Nihče bi nedvomno ne pričakoval jeseni, da bo še v februarju toliko jabolk na trgu. Danes jih je bilo toliko, kot da je šele minila jesen. Nekaj mosanjčkov je bilo še precej lepih za tako pozen čas, a so jih prodajali po 8 Din kg. Na perutninskem trgu ie bilo danes tako živahno kot pred veliko nočjo in jajc tudi ni bilo mnogo manj. Zato jih je bilo danes že mnogo po 50 par komad, cena je torej padla na poletno višino. Zanimivo je gibanje cen zaklane perutnine. Nekajkrat so bile gosi že po 10 Din kg, ko jih je prodajal samo še prodajalec Ko so mu začeli konkurirati mesarji in ni smel več prodajati sekane perutnine, ampak samo celo, so bile gosi po 11 Din cele. sekane pa po 12 Din. Pust je minil, gospodinje pa se še vedno ne postijo kot bi se spodobilo, zato še vedno kupujejo zaklano perutnino. Kdo bi se torej čudil, da je cena sekani perutnini zopet poskočila čez noč?! Zdaj so cele gosi — Požrtvovalno lajšanje bede med ljudstvom. s. \Vindišcrjeva posnemamo, da je radi težkega položaja v revirju delo društva znatno ovirano, vendar pa požrtvovalna delavnost posameznih funkcijonark uspešno izravnava težkoče, ki jih društvu povzroču gospodarska kriza, kar pričajo uspehi društva. Predsednica nadzornega odbora s. Losko-tova je predlagala, da izreče občni zbor sestri blagajničarki zahvalo in priznanje, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato je bil izvoljen soglasno stari odbor in sicer: predsednica s. Ana Lapornikova, Podpredsednica s. Voduškova, tajnici ss. lavškova in Drnovškova, blagajničarka s. NVindišerjeva.. gospodarici s. C*:argova. od-bornice pa ss. Boškinova, Bučarjeva. Goren-čeva, Grilčeva, Horvatova, Kraljeva. Ran-zingerjeva, štihova, Zagorčeva in Žakova. V nadzorstveni odbor pa so bile izvoljene: Predsednica s. Loskotova, tajnica s. Setin-čeva in odbornici s. Grosarjeva in šentjur-čeva. Določile so se tudi poverjenice za posamezne kolonije, ki bodo pobirale članarino in prijavljale nove članice odboru. Zatem je bil soglasno sprejet program bodočega dela podružnice, ki se deli v tri skupine in sicer v I. skupini, ki obsega program dobrodelnega udejstvovanja, v II. skupini program nacionalnega udejstvovanja in v III. skupini program prosvetnega de'a. Iz osnutka programa je razvidno, da si je začrtalo Kolo pravo pot. ki bo peljala novi pokret k še večjemu razmahu in novim uspehom te idealne ženske organizacije. V prosvetni odsek so bile i/voljene ss.: Loskotova. Lapornikova. NVindišerjeva in Plavša-kova. Končno je bil sprejet Še predlog s. Los-kotove, da bo društvo v bodoče prirejalo proslave in prireditve skupno z drugimi nacionalnimi društvi. Nato pa se je sestra predsednica zahvalila vsem članicam, od-bornicam in poverjenicam, osobito pa sestram funkcijonarkam za njih uspešno delo. Zahval ju je pa pa se tudi vsej trboveljski javnosti, ki je podpirala stremljenja društva, predvsem pa ravnatelju g. inž. Ixtsko-tu. županu g. Vodušku in podjetju inž. Du-kič in drug za uspešno pomoč pri humanitarnem delu društ\a. Z apelom na članice, da deluje v smislu jugoslovcnskcga edinstva. ter tudi svojo de-co vzgajajo v tem duhu jc zaključila sestra predsednica občni zbor. po 12 Din, sekane po 14 Din, celi purani m piske po 16 Din, sekani pa po IS Din. Kaj se pa pozna gospodinji 2 dinarja po-viška pri cenah sekane perutnine... Piske vendar ne smejo biti cenejše od prašičevega mesa, da bi se kdo ne norčeval iz božjih dobrot. Sicer je pa zdaj čas, da se postijo oni, ki ne smejo verovati v nebesa na zemlji. Radio kotiček Liubljana, 24. februarja. Drevi bomo slišali v radij informativno predavanje o stanju naših cest. Pot*m pa stopi pred mikrofon naš Danilo, ki je pripravil zanimiv inter\view, da nas bo zabaval s svojevrstnim humorjem. Ob 19. bo vseueiliŠki profesor dr. Veber nadaljeval evoje predavanje o ljudskem nauku o dobrem in zlu. Ob 20. nasdopi radio orkester, ki nam za'gra Straussovo Indijska ž?na, Leopoldovo Gambrinus in Leharj^vo Friderike Ob 20.45 nastopi solo član radio orkestra čedist g. Na i že r. Letošnja teniška sezona na „Iliriji" Ljubljana, 24. februarja. Ni še skopnel sneg in led na drsališču Ilirije, ko se že vse pripravlja na teniško sezono, ki se bo otvorila, če bo vreme ugodno, čez dober mesec. SK Ilirija zaznamuje v prošlem letu dokaj lepih uspehov na belem nolju, kar vzbuja nado, da se bo ta panoga sporta utegnila letos še bolj uveljaviti in razmahniti. Osem idealno urejenih igrišč je na razpolago igralcem, ki jih je bilo lani preko 100. 1'dobne garderobe in prha je na razpolago, skratka, nudijo se vse ugodnosti in udobnosti. Letos se bo zopet nadaljevala akcija, da se privede na Ilirijo čim več igralcev in se bo začetnike po inštruktorjih priučilo igri, za posamezne igralce, ki so že kolikor toliko verzirani v igri, pa se bo našlo vedno soigralce. Pri Iliriji ure niso odrejene, igra se lahko vsak čas, po želji igralcev in je to znaten plus, ki ga druga igrišča nimajo. Poleg domačih inštruktorjev, je na razpolago vsem teniškim igralcem tudi klubov poklicni trener Haftl, ki se je v prošli sezoni izkazal kot prav uporabna in dobra moč. V športnem pogledu se nam obeta letos v Ljubljani več prvovrstnih prireditev, med njimi največja: prvenstvo Dravske banovine, ki se bo najbrže vršilo v mesecu maju o Binkoštih. Bo to revija vseh slovenskih in tudi splošno jugoslovenskih igralcev in je Ljubljančanom še v spominu turnir iz leta 1932-, ki je odlično uspel in so bile igrane do tedaj najzanimivejše igre. V začetku sezone se bodo pričeli tudi turnirji moštev. Ker se bodo nasprotniki šele izžrebali, se ne ve, proti komu nastopi Ilirija v I. kolu. Največji uspeh SK Ilirije je pač bi! lani ta. da je v moštvenem turnirju prvič zmagala nad Rapidom iz Maribora te- kmovalna vrsta Ilirije. V propagandne namene bo odigrano tudi več iger med prvaki zagrebških igralcev (Punčec, Pallada, Sehkf-fer itd.), ki bodo nastopili med seboj in proti Iliriji. Tenis je v Ljubljani pridobil znatno število pristašev rn gledalcev, kar se je opazilo osobito pri lanskoletnih turnirjih, ko je število gledalcev doseglo tisto vi.vno, ko v Zagrebu, kjer je pa teniški sport nemalo bolj v razmahu. Prav osobito važnost se bo tudi letos polagalo na naraščaj in dijaštvo in se bodo nudile tem posebne ugodnosti. Da se bo poživilo zanimanje za športno igranje, se bodo vršili tudi za družabne igralce, dame in gospode, interni turnirji. Teniška uprava SK Ilirije bo v kratkem poslala vsem dosedanjim igralcem in prijateljem belega sporta vabila na vpis. Naj bi vsak član privedel s seboj najmanj še enega igralca in tako pripomogel k razmahu teniškega sporta. Prispevki bodo lanskoletni, t. j. najcenejši v državi sploh. Po vsem navedenem torej zgleda, da se nam obeta prav živahna teniška sezona, ki bo zainteresirala stare in nove prijatelje te panoge sporta. Beneška noč Ljubljana, 24. februarja. Ta film, ki smo snoči v kinu Matici videli njegovo premijero, je prav za Ljubljano: nič osladne sentimentalnosti in idiho-vanja, pač pa dosti korajžne ljubezni in prav mnogo zafrkljivcga norčevanja in veselega smeha, vmes pa seveda tudi nekaj osoljenih dvoumnosti, a kar je glavno, prav mnogo fantovskega petja, prijetne niu/ikc in vse polno lepih slik tudi iz najbolj skritih kotičkov Benetk. Naš dalmatinski rojak Tino Pattiera zasluži slavo, ki si jo je s svojo tipično dalmatinsko zunanjostjo, zlasti pa s svojim močnim in čudovito bananini tenorjem priboril na svetovnih odrih. Zelo simpatičen in vročekrven Dalmatince! Tino igra in poje veselega in podjetnega, a čez glavo zapufanega beneškega ali —■ recimo kar — dalmatinskega grofa, da jo njegova častitljiva stara palača na bobnu. Bogate neveste išče in najde lepo Američanko Ellen, hčerko milijonarja Harimana, mo/a skrajno pomanjkljive inteligence. Izvrstno ga igra komik Stossel. Y-;a stvar je v tem. da Kllen pred svojo poroko pravzaprav zaradi nič pobegne svojemu ženinu, generalnemu direktorju Nordcnu v Benetke, ne da bi mu povedala. Drugi dan se pripelie ata Hariman in misli, da je hčerka že orno/ena, in zato smatra tudi Nordena za svojega zeta, nato se pa odpelje za hčerko v Benetke. Tudi Norden hiti za njo, a p risi in i se mu tudi hllenina koketna sobarica Gina — pikantna Lizzi Balla. Ellen se nastani v naj-razkošnejšem hotelu in šele tedaj opazi, da je izgubila torbico z vsem denarjem in nakitom. Za pomoč telegrafira očetu v Ameriko, Nordenu in sobarici, a brzojavke se seveda vse vrnejo, da revo vržejo iz hotela. Oče medtem kupuje palačo od grofa Crivel-lija — Tina Pattiere za poročni dar hčeri, posreduje pa rnehkočutni eksekutor, ki je v palači vse zarubil. Nevednemu Američanu laže, da so bili v palači rojeni Lucretia Bor-ghia in vsi Napoleoni po vrsti, za njimi pa še Lionardo da Vinci. Milijonar hoče na vsak način, da bi njegova hči spala v Napoleonovi rojstni postelji in sam draži palačo do milijona, ko pa zagleda na slavni postelji še papirček z- eksekutorjevim žigom in mu eksekutor natvezi, da ta žig garantira za pristnost postelje, očka samo za žig primakne še 100 tisočakov. Film je pač vesela opereta, ki se po Klleninem obupnem beganju po nočnih Benetkah in po najrazličnejših komičnih presenečenjih konča veselo z njeno zaroko z grofom, njenemu ženinu pa ostane sobarica Gina, ki sta že med potjo v Benetke pokukala sladkosti ljubezni. Torej, tudi kar se vsebine tiče je film res imeniten, da se bo zabavala vsa muzikalna in nemuzikalna Ljubljana. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 24. februarja: Konec poti. Red A. Nedelja, 25. februarja: ob 15. uri Robinzon ne sme umreti. Izven. Znižane cene od 5 do 14 Din. Ob 20. uri Gospodična. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 26. februarja: Zaprto. »Konec poti«, izrvrstno dramatsko delo, ki nam slika življenje v prvih strelskih jarkih za časa svetovne vojne, pride ponovno v letošnji repertoar ter se prvič v sezoni uprizori drevi ob 20. uri za red A. Dramo je napisal R. C. Sherif, poslovenil Oton Župančič. Zasedba je deloma nova in nastopijo: gg. Debevec, Kralj, Lipah, 2e-leznik, Jan, Skrbinšek, Potokar, Plut in Sancin. Režija je Debevčeva. Jubilej go**pe Marije Vere. Kakor že javljeno, proslavi v soboto, dne 3. marca na odrti naše drame 25-letnico svojega umetniškega delovanja odlična članica naše drame ga. Marija Vera. Pri tej priliki se bo uprizorila »Visoška kronika«, katero je po znanem dr. Tavčarjevem romanu priredila za naš oder gospa slavljenka. Predstava je izven in bodo vstopnice od ponedeljka dalje v predprodaji v operi. OPERA Začetek ob 20. url Sobota, 24. februarja: Ples v Savoju. Izven. Znižane cene. Nedelja, 25. februarja: ob 20. uri Carmeo, Nova uprizoritev. Izven. Ponedeljek, 26. februarja: Zaprto, * Bizet: Carmen. V nedeljo 25. t. m, zvečer se uprizori prvič v letošnji sezoni ena najboljših repertoarnih oper cele svetovne literature >Carmen«. Od marca 1875, ko je bila prvič uprizorjena v Opera comique, se štabno uprizarja po vseh gledališčih sveta. Dejanje se vrši v španijL Letošnja uprizoritev je v scenskem pogledu popolnoma nova Nove dekoracije so napravljene po osnutkih scenografa gosp, Uljaniščeva. Režija je v rokah g. Primožiča, štiri glavne vloge pojo: ga. Thierrv, ga. Ribičeva ter gg. Marčec in Primožič. Kot gost sodeluje v vlogi serzanta Mora-lesa g. Tone Petrovčič. Opero dirigira kapelnik dr. švara. Predstava je izven. SPORT — TK Skala prosi svoje članstvo, da poravna članarino za tekoče leto, in sicer med uradnimi uram *ov. blagajnika: vsak četrtek od 19.30 do 20 30 v klubovem lokalu na Rimski cesti 13 Tstotam se oddajajo legitimacije v potrditev za polovično v ozn ino. Odbor. DANES TINO PATTIERA komorni pevec Eden najslavnejših sodobnih tenoristov naš rojak iz nolnč-ne Dalmacije poje v Johan Straussovi opereti: BinlSkA NOC Sodelujejo: operetna subreta Lizzi Balla, lepa revijska zvezda Tina Ei-lers in slavni komik Ludvik Stossl. Smeh, ljubezen, glasba, petje i. t. d. Predstave ob 4., 7. U in 9. U uri zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do U13. ure. NOV ŽURNAL IN ŠALA ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DNEVNE VESTI _ Z naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra L V Ljubljani razpisuje mesto univ. docenta za predmet razdelitev in potrošnja električne energije pri stolici za električne naprave. Prošnje je treba vložiti do 6. aprila. Razglas rektorata, s katerim se razpisuje mesto docenta za medicinsko kemijo, se zaradi službene potrebe izpreminja v tem smislu, da je treba prošnje za razpisano mesto vložiti najkasneje do 4. aprila ne pa do 20. junija. _ [z finančne službe. Za pomožne dav- karje IX. pol. skupine so imenovani pri davčnih upravah Brežice: Berlot Vladimir; Vrhnika: Brega r Stanislav: Maribor: Rebula Karmen: Prevalje: Kozjek Anton. — Iz državne službe Za sestri pomoč' n;ci pri državni soli za sestre v Ljubljani sta imenovani sestri pomočnici uradniški pripravnici Angela Rujavec in Marija 1 om- _ Iz banovinske službe. Imenovani so 2A banovinskega tehnika pri banski upravi v Ljubljani uradniški pripravnik Franc Kolih, za banovinska tehnična pristava pripravnika ing. Anton Stergaršek in ing. Adolf Šoberl. V višjo skupino je pomaknjen ekonom javne bolnice v Celju Ivan Prekor- — Vojaška služba in staž odvetniških pripravnikov. Po zakonu o odvetnikih se računa vojaška služba v pripravniško dobo za polaganje odvetniškega izpita. V zakonu pa ni določeno, ali se bo štel v pripravniško službo odnosno v odvetniško pripravniški staž tudi kaderski rok. V praksi se ta čas ne računa v staž, ker je služba v kadru splošna vojaška obveznost ter se ne more izenačiti s službo v državni administraciji. Te dni je neki odvetniški pripravnik zahteval od beograjske odvetniške zbornice, naj mu po § 9 zakona šteje v pripravniško službo čas, ki ga je prebil v vojski, m sicer kot sodni referent komande divizijske oblasti, kjer je neprestano opravljal samo pravne posle. Zbornica je njegovo prošnjo zavrnila, češ, da je služba v kadru, čeprav v sodnem odseku komande divizije isto, kar je služba v drugih strokah in vrstah orožja in da torej nima glede advokatskega sta/a nobene olajšave. Ta sklep je potrdilo tudi kasacijsko sodišče. — Vzajemna pomoč. Upniški odbor Vzajemne pomoči je na svoji seji z dne 23. t. m. sklenil, naj se pri likvidacijskem naroku priznajo od prijavljenih terjatev samo zneski, ki odpadejo na od Članov vplačane članarine ter zavarovalne prispevke, vplačane tako po dokladnem kakor tudi po premijskem zavarovanju, to je za ves čas obstoja Vzajemne pomoči. Ne priznajo pa naj se zavarovalnine, to je posmrtnine oziroma dote, in pa vpisnine, ki so jih Člani vplačali ob svojem vstopu. Rok za prijavo poteče 28. t. m. — Iz »Službenega listam. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« štev. 16 z dne 24. t. m. objavlja pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev gradbene, strojne, elektrostrojne in ladijske stroke ter arhitektov, razglas o telefonskem prometu z inozemstvom, razglase o razpisu novih volitev občinskih odborov v občinah Polšnik, Sv. Križ, Šmartno in Trata, izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novin«. — Razpisano mesto občinske babice. Občinska uprava v Ločab pri Poljčanah razpisuje mesto občinske babice z letno plačo 3.0Službene Novine« št. 38 z dne 16. t. m. objavljajo zakon o splošni konvenciji glede sistematizacije imovinskih interesov bivše pokrajine Istre ter bivše Trgovske in obrtne zbornice s sporazumi A B C D, sklenjenimi in podpisanimi v Pulju 12. decembra 1930 med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo. — Mešanje slajenega vinskega pridelka z naravnim vinom. Ker so nastali dvomi, da li, odnosno pod katerimi pogoji smemo mešati slajeni vinski letnik, kakršen je marsikje najmlajši iz minule jeseni, s starino ali s kakim naravnim vinom sploh, je izdalo kmetijsko ministrstvo zadevno pojasnilo, ki ga banska uprava dravske banovine s tem razglasom objavlja: V čl. 17. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu je naglašeno, da mešanje raznih vin ali mostov ni prepovedano, razen v primerih, ako katero izmed njih ne ustreza predpisom zakki poslanec, minister dr. Albert Kranier. Člani in prijatelj JNS, udeležite se polnoštevilno tesa zborovanja! —lj Tramvaj se je omehfal. Neprestano c^mo morali poslušati pritožbe zaradi nerodnih zvez naše električne cestne ž?leznicp, ker je bilo treba prestop:1.ti vsak čat\ kar je vožnjo prav znatno podražilo. Tudi upravni e=A-?t MŽD ie končno — končno, pravimo — ui\irJ>l, da prose niso praktično urejene. Kar je sotovo občutila tadi blagajna MŽD. Zato je včeraj upravni svet MŽD sklenil, da se uredi promet po željah občinstva (vendar enkrat!) ve=ai, kar se tiče zveze med krožno proso in vojno bolnico. Sedaj torej vo/i tramvaj od vojne bolnice mimo kolodvora, pošte in magistrata t?r Sent Petra spet naravnost do vojne bolnice, a v d runi amen od vojne bolnice mimo Sent Petra, magistrata, poš-le in kolodvora naravnost do vojne bolnice. Živela krožna pro*ja! Sčasoma morda 1? pride MŽD na to. kai se pravi krožiti. Nairlira ni nikjer dobra, tudi pri našem tramvaiu ne. —lj Blato do kolen! Najlepše solnčno vreme imamo že mfS3G dni in suho je tudi iako, da teaa že dolno ne pomnimo. Toda na ljubljanskih ulicah je ob.ipno. ^nesia je ostalo na kupe in ker s? menda občina vsaj v gotovem pogledu drži reka: bog ga ie dal. bog ga bo vzel, se na sosnen topi, da ie vt©?lje, ceste so pa pod vodo in ponekod je nastala blatna brozga, ki sega do elež-njev. V tem pogledu prednjači zlasti Dolenjska c^ta, ki je menda že od nekd»i prava pastorka zreškega c?stnetia odbora. Od KarlovŠkega mostu ie takšna, da si človek ne upa naprej proti kolodvoru. C3 se voziš s tramvajem, ti ni mnogo pomagano, ker ne moreš stopiti z voza. ne da bi se udri ped globoko v blato. Radovedni smo. č' ur j leže tam kupi gramoza in kamenja Podobne razmere so tudi na Tržaški cesti zlasti na prehodih za p?šce. Na Poljanskem nasipu ie pa nastala kar majhna povodeni in bodo menda v akcijo stopili trnovski čolnarji — Ali so čez zimo vsi cestarji s cestnim odborom vred zmrznili? —lj Matija led razbija, kolikor ga je še. Več dela in tudi mnogo koristneištiga bi pa imel, če bi vzel v roke namtetu sekire lopato ter bi posul naši hodnike vsaj malo t? peskom. Kaže, da se bomo morah začeti zatekati zopet k svetcem v vseh zemeliskih r*vah in nadlogah, morda bo zalenlo kaj več — manj niti ne more. Blatnih hodnikov ne nameravamo naštevati, sai je sploh težko reči. da izjeme potrjujejo pravila — da so namreč vsi netlakovani hodniki blatni. —lj Zadnja letošnja »muka pri Sv. Duhu nad Višnjo goro bo najbrž jutri, če je nam vreme ne zagode v marcu, ker je februar tako lep. Davi smo prejeli poročilo, da je po hribih okrog Sv. Duha nad Višnjo goro še vedno dc 40 cm snega. Jutranja temperatura znaša —4 ,;C in na trdi skorji je srež. V dopoldanskih in poznih popoldanskih udah je smuka prav dobra. Ves dan pa sije sobice in nepopisno lep je razgled na vse strani, posebno na naše zasnežene gorske velikane. Jutri jo torej mahnemo z dolenjskim smučarskim klubom k Sv. Duhu, kjer bo ob 11. maša. —lj Sijajen uspeh, ki ga je bil deležen državni konzervatorij na koncertu dne 19. februarja, nadalje imena društev in posameznikov, ki so tudi obljubili sodelovanje, nam dajejo polno jamstvo, da bo dobrodelna prireditev mestne občine ena največjih letošnje sezone. Pod vodstvom g. profesor|a L. M- Skerjanca bo pomnoženi orkester državnega konz-rvatorija izvajal prvi sttavek (■\ijkovs-kega klavirski koncert v s-duru. Solista g. ravnatelja Betteta in g. dr. M. Adri-jana bo spremljal na klavirju naš^ znani umetnik g. prof. M. Lipovšek. Zbor Glasbene Matic*1 pod vodstvom g. direktorja Poliča in Akademski pevski zbor pod taktirko izkušenega dirigenta bosta nudila največji jmetniški užitek, tako da bodo prišli obiskovalci sigurno na svoj račun. Dobiček prireditve je namenjen v podporo najbednej-šini in brezposelnim. Občinstvo bo sigurno podprlo plemeniti namen mestne občine in posetilo večer v naivtčjem številu. —lj Da ne bo pohujšanja, moramo omeniti, da v Ljubljani nimamo samo dveh črtov ali Črtomirov, temveč mnogo, saj to ime ni tako redko, kakor se na prvi pogled zdi. Pa tudi pregrešno ni, saj ne živimo v Rusiji, kjer je črt (čort) to, kar je naš hudič. Naše ime črt ali Črtomir je pa lepo. čeprav ne spada med svetniška imena, kakor tudi svetnice Gundule pravoverni kristjani ne poznamo. Naše črte poznamo tudi pod imenom Mirko. —lj Slavni francoski skladatelj Hector Berlioz, ki je napisal celo vrsto najlepših in najpomembnejših del svetovne literature, je končal dramatsko legendo »Fausto-vo pogubljenje« leta 1846. Prvič se je izvajalo v Parizu na stroške skladatelja samega, ki je imel s tem koncertom tak de- ficit, da je bil finančno popolnoma miniran. Nato pa je odšel v Rusijo, kje je dosegel naravnost ogromne uspehe. Po povratku iz Rusije so delo izvajali v zapadni Evropi, kjer se je od leta do leta bolj uveljavljalo in se še danes izvaja povsod, kjer morejo postaviti tako mogočen korpus, kakor ga to izvajanje zahteva in tudi zasluži. V Ljubljani bomo v drugo slišali to znamenito Berliozovo delo v petek, dne 2. marca v veliki unionski dvorani pod taktirko ravnatelja Mirka Poliča .izvajano po Glasbeni Matici ljubljanski. Sedeže od 10 do 40 Din dobite v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Kavarna „LE0N DANES VSO NOC ODPRTA —lj Umrli s0 v Ljubljani od 17. do 23. t m.: Rupnik Ana. roj. Ogrizek. 82 let. vdova Samskega svetnika, Vidovdanska c. 9; Meglic Julko, 4 tedne, sin poštnega zva-ničnika, Karlovška c. 22; zebre Pranja. 63 let, učiteljica. Domobranska c. 1; Muc Nikolaj, 84 let, davčni izterjevalec v p., Tržaška c. 4; Cerar Marija, roj. Gostič, 80 let, vdova izvoščka. Opekarska c. 4: Sabelj Marija. 79 let, vdova po kamnoseku, Vidovdanska c. 9; Cesar Jožef, 85 let, zasebnik, Prule 23. pr.; Lušin Jožef. 76 let. občinski ubožec, Sodražica; Cinglak Antonija, s. Roimialda, usmiljenka, Slomškova ulica 20. V ljubljanski bolnici umrli; Podgoršek Ivana, roj. Kosec, 46 let, žena nočnega čuvaja, Jenkova ul. 13; Knavs Matija, 61 let, Kročale 56, obč. Sodražica; Potočnik Ivan, 66 let, čevljar, Kranj, Cerkvena ulica 159; Leten Franc, 46 let. škotja Loka, Kapucinsko predmestje 7; Droles Anton. 16 let, sin kočarke, Trbiuc 14, občina Mirna. — lj >Prebujene *tra>ti<. film ZKD, ie po vsej Ljubljani vzbudil upravičeno pozornost, saj vsebina ne slika samo lepih deklic v kopalnih kostumih, temveč rešuje tudi prav resne problemJ o prvi lj lbezni. V skupini dtklet, ki uživajo solnce, plavam in vesUajo ter se radujejo svoje mladosti, je tudi otožna, samosvoia maturantka Krista, ki jo mori strašna tajna. Otroka pričakuj 3 * . • Reva je poslušala usodni nasvet ovojena lahkomiselnega kolese in pri soort-nem treningu ^e nenadoma zruši v bolečinah, da prijatelice spoznajo strašno resnico. Tovarišice ji pomagajo z v«so požrtvovalnostjo in pregovore njene nasprotnike, da se spet vsa izravna. Vse premaga Mi-bezen. To vprašanje mora zanimati vsakogar, saj se dotika življenja vsake družine 7. dikleti. zato naj bi si pa ogledali film tudi starši iu vzgojitelji. I BUFET „PRI IVANU" | I LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 5 (na dvorišču) priporoča izbrana vina — čez ulico Din 2.- ceneje — in dobro meščansko kuhinjo. — Lepa posebna soba za sestanke. Se priporoča IVAN SENICA. I — lj »Meseanskj večer«, bi lahko nazvali zabavni večer, ki nam ga vsako leto prirede naši konzervatoristi Menda ne sbere nobena večerna zabava tako prijetne družb* iz vrst naših meščanskih krogov, kot jih zbere društvo ljubljanskih konzervatoristov na svojih zabavnih večerih. Kdo pa se ne bi rad zabaval med to našo mladino, ki ii ie ideal glasbena umetnost, ki jo goje s toliko vnemo in vztrajnostjo. Iz njenih vrst bo nedvomno izšel marsikak steber naše bodoče glasbene kulture. Lepi. dostojni, vredni te mladine so ti večeri, zato iih z v ne-ljem posetijo Številne odlične meščanske družine in vsi ljubitelji glasbe. Zabavni irlasbeni spored in dragi domisleki vedno prisrčno zabavajo izbrano občinstvo, zato |e gotovo, da bo tudi Mošnji zabavni v »čer konzervatoristov. ki se bo vršil dne 3. marca v kazinski dvorani, zbral k prisrčni zabavi mnogo našega meščanstva. —lj Občni zbor 2Podpornega društva železniških uslužbence r in vpokojencev v Ljubiiani< se bo vršil dne 11. marca t. 1. v dvorani ^Kina Dvor«, Kolodvorska ulica. Začetek ob 8. uri dopoldne. Delegati izkažejo s ^Pooblastiloma, ostali pa 6 člansko izkaznico- K obilni udeležbi vabi odbor —lj Lutkovno eledališfe na Taboru ponovi v nedeljo -o. t. m. ob pol 16. uri dobro uspelo čarobno igro v 4. dejanjih z '"*no spremembo: ^Kalazira. lotosov cvstd Dejanje se vrši v Egiptu za časa Faraonov. Nastopajo zamorci, beduinci, v^lblod. opice in krokodil. Predstavo toplo priporočamo šolski ndadini. —lj Društvo izložbenih aranierjev dravske banovine v Ljubljani priredi v mesecu mareu in aprilu vedemi risarski in praktični tpr-ai. Predaval bo priznani strokovnjak v aranž. risanju ak. si. profesor g. Saša šantel. O&tnlo vodstvo prevzame v rezilo društvo ter bo s svojimi aktivnimi člani vodilo tečaj. Priimve in informacije sprejema in daje tajništvo, Ivo \Vidmaver, Pogačar-iev trg, trgovina Pri soncu1'. Ljubljana. —lj Vsa društva in korporacije se vljudno opozarjajo, da priredi dne 10. marci v vseh prostorih hotela Uniona mestna občina ljubljanska veliko dobrodelno prireditev v korist bednih in brezposelnih. Zato naproša meeitno načelstvo. da se na ta dan ne prireja drugih prireditev in s tem ne oškoduje ple-niprnitega namena prireditve. —lj Obleke kemično čisti Šimenc. Kolodvorska 8. —lj V društvu >Soča< matira Ljubljana bo predaval danes ob pol 21. uri v salonu »Pri levu? znani predavatelj ct. prof. dr. Pave'. Breznik »o N-nv Vorku in svojih Jo-živlianh v Ameriki". Predavanj-» spremljajo lepe slik* in diapozitivi. Prvino naznanjeno predavanje dr. Mihelaka mora ž; 1 odpa-sti zaradi ner.adne predaval elje-ve zadržanosti VablVmi Sočani in prijatelji. Vstop vsen svoboden. —lj Kino. Tino Pat t i era ie pel včeraj v kini Matici, da takega petja že dolgo nismo slišali. Občinstvo je sprejelo film -Beneška noč« z velikim navdušenjem. V kratkem prideta v Liubljano Magda Scbneiier in Wiliy Forst v krasni filmski opereti rNe poznam, a ljubim te!~ _ Film ZKD ^Pr*-buiene strasti? ali ^Prva dekliška ljubezen * zasluži, da si ga vsakdo ogleda. Danes bo predstava ob 14.15. j itri pa ob 11. —lj Otvoritev umetniške razstave Božidarja Jakca. Jutri v nedeljo ob pol 12 bo o limskeaa od« moru zopet v kompletni postavi Tekmo bo sodil g. Ochs iz Celja. —c Bankovec za 100 Din je bil ljeo v četrtek 22. t. m. med S. in 9. zjutraj na poti od Narodnega doma do k> dvora. —c Občinska organizacija JNS za Griže pri zalcu bo imela redni oMai sbof \ soboto 3. marca ob 19. v narodni šoli \ (Irizab. Poročala bosta gc narodni posla* nec Ivan Prekoršek in predsednik iresk< organizacije JNS dr. Krnest Kalan. —c Nočno lekarniško službo ima do \ štetega petka 2. marca lekania Tri orlu^ na Glavnem trgu. Iz Maribora — Važen načrt mestne občine. V ta< l nem zavetišču za siromašno deco sc ka/t velika potreba po razširjenju. Zato je n;i pravila mestna občina iirokofpotenen načrt, po katerem bi bilo ustreženo mn< • sirotam. Občina namerava zgrabiti v večjem delavskem okraju, v magdal* skem predmestju veliko itavbo za zavetišča revnih otrok. V tej zgradbi, ki 1)" po velikosti in urejenosti presegala mladinski dom, bo prostora za preko 106 otrok. — Nesreča. Nenavadna nezgoda je v četrtek doletela 341etnega delavca drža\ nih železnic širca Ferdinanda iz Rač.ia Omenjenega dne je bil KSposlea pri l U tričnih napravah delavnice. Po nesrečn€:n naključju je prišel Sirec v stik z etektri< nim tokom in močna struja ga je treščila ob tla. Pri padcu je dobil občutne post be, tako da so ga morali prepeljati v bolnico. — Brez sledu izginil. V četrtek dopoldne je prijokala na predstojništvo mestne policije Marija Jerčičeva, soproga bre/. poselnega delavca, ter prijavila, da j« prejšnji dan njen mož neznanokam 0d£el Na nočni omarici pa je žena našla li^ s sle-dečo vsebino: »Dragi, ljubi moji! Ker se mi smilite, da trpite zavoljo mene, gn :i raje prostovoljno v smrt, da rešim vrni Iz tega bi se dalo sklepati, da si je moz končal življenje. Jerčič Jožef, stanujoč v Volfovi ulici, je bil delavec drž. železni«' a je bil nedavno odpuščen radi neozdrav ljive bolezni. Velika beda, v kateri je živel z družino, ga je najbrž pognala v smrt. — Roko mu je zmečkalo. V četrteik popoldne je stroj zmečkal levo roko SSletne-mu delavcu drž. železnic Maloviču Feliksu iz Brezij. Bil je zaposlen v delavnici drž. železnic in postal je žrtev dela. Re-sevalci so prepeljali poškodovanega Malo-viča, ki je močno krvavel, v splošno bolnico. — Bogat plen ribiča. Višji železniški kontrolor g. Gajšek, ki je vnet ribič, je imel v ponedeljek veliko srečo. Med Pal in Rušami je v Dravi ujel tri velike sulce, ki so skupno tehtali 14 kg. — Poroke in smrti zadnjega tedna. Pretekli teden so se poročili naslednji pari: carinski poverjenik Gavrilo Gavrilović in šivilja Olga Repoluskova; Viktor Pavlic, mesarski mojster, in šivilja Marija Cvetkov« ter delavec Ivan Fegic in pre-dica Karolina Korenova. — Umrli so: 3S-letnl upokojeni poštar Simon Cvahte, 20-letna abiturijentka učiteljišča Frančiška Cesarjeva, 371etni železniški uradnik Miroslav Fiek, 591etnl železniški sprevodnik Franc Zagorski, 381etna posestnica Rojko Marija, 521etna žena vlakovodje Ivana Gselmanova, 521etni zidar Jakob Flakus. 401etni posestnik Ignac Sugman, 421etna viničarka Marija Senvetrova in 471etni sluga Martin Medved. Inserirajte v »Slovenskem Narodu" Sre*. 45 »SLOVENSKI NAHODr, đne 24. februarja 1934 Biran 5 Burno življenje Aleksandra Staviskega Pustolovec se izmuzne iz zapora in postane celo zaupnik policije Čuden in navidez neverjeten način, kako je Stavisky leta 1928 in v naslednjih letih ušel roki pravice, ima pa poleg posebnosti framcoskega sodstva še en bistven razlog: noben izmed bankirjev ki menjalcev, ki jih je pripravil Sta-visky s svojo tolpo ob milijone, ni hrepenel po tem, da bi spravil tega lopova recimo na galeje, toda od svojih milijonov ni videl niti beliča več. Vsi so se ta čas dobro infoirrrirali o tem, kaj je Sta-vi5'ky in česa je zmožen in vsi so se strinjali v so-jbi, da bo začel ta dečko gospodariti z milijoni, čim pride iz ječe. Kako si bo pomagal do njih, od kod jih vzariie, to je bila za njihove račune poštanska stvar. Bili so v prvi vrsti prepričani, da ogromna vsota, ki jih je pripravil ob njo, ni izginila in da se bo ne-3coč v njegovem življenju pojavila. Skratka, dati Staviskemu prostost, je pomenilo zanje upati, da pridejo prej ali slej do svojih milijonov, dočim bi pomenilo obsoditi ga po meri njegove krivde, opustiti vsako upanje na Po, da bi še kdaj'videli svoje lepe denarce. Staviskv po samomoru Ta interes težko oškodovanih strank je igral pri sodnem odločanju o Stavi-skem važno vlogo in to je zopet ena izmed paradoksnih strani njegove usode, da je zastavila cela skupina t ožit el je v prav za prav pet pravici v obrambo obtoženega. Ni terej čuda, da so sooiiiiki s tajko lahkim srcem vedno znova preložili obravnavo, dočim so advokati oškodovanih temu navdušeno pritrjevali. Staviskv sam je prišel iz zapora močno izpremenjen. Tam je imel kdaj raz-rmšJjati in zavedel se je vseh svojih napak. Poleg tega je prišel iz zapora oženjen in to pot je čutil, da ima žena nad njim izvestno premoč. Porazila ga je njena zvestoba in požrtvovalnost, prevzela ga je njena energija in bistroumnost. Začenjal je verjeti, da bo lahko delal s to ženo ob strani čudeže. Moral je pa na vsak način začeti dingače. Novo življenje! Novo življenje zanj najbrž ni pomenilo težke poti samozata-jevanja in poštenosti. Nasprotno, glavo je imel polno drznih, velepoteznih špekulacij, toda zdaj je vedel, da se jih mora lotiti čisto drugače. V prvi vrsti ni več hujskal proti sebi oblasti. Hotel je imeti vedno dovolj časa, da izbije iz vsake kombinacije, kar se izbiti da. Imeti dobro oko pri policiji, na sodišču, pri državnih tožilcih, imeti mogočne zagovornike v političnem zakulisju, imeti tako dolge prste, da bi segel z njkni tudi do ministrskih kabinetov in si od tam uredil svoje ogrožene pozicije. Kako doseči vse to? Do vseh podrobnosti tega seveda ni vedel, pač je pa že vnaprej slutil, kje in kakšni stiki se mu bodo sčasoma nudili, na katero stran se bo z njimi nagnil. Toda v svojih težkih trenutkih je videl, kaj pomeni besedica vplivnega moža in sklenil je preskrbeti si tako oporo. Začel je z najbližjim, Čim je prišel iz zapora, je odšel na policijo, da bi se zahvalil komisarjem In inšpektorjem, da so tako lepo ravnali z njim. Najbrž policijski uradniki kaj takega še niso doživeli in ni čuda, da so prešli v prirojeni francoska iskrenosti od plena, ki se jim je bil zaenkrat izmuznil, v veselo profesijonalno kramljanje, kar je Staviskemu omogočilo, da se je razgovori! o tem in onem, kar bi moglo zopet nasprotno zanimati policijsko gospodo. In končni rezultat je bil ta, da je odšel Stavjsky, ki je že pred leti lahkega srca pomagal policiji z zahrbtnimi informacijami o svojih znancih, to pot s policijskega komisarijata kot dečko, zapisan zaupljivo med ljudd, ki lahko z njihovo pomočjo policija vedno računa. Člrteč se tako zavarovanega pred preveliko vsiljivostjo in neprijetnim poseganjem v same začetke nove ere, je začel Stavisky snovati kombinacije, ki si jih je bil izmislil v tišini jetniške celice. Obe njegov družbi sta še vedno obstojali in mu nudili prvo podlago za nova podjetja. Toda zdaj ni več mislil na konzerve in poljedelske stroje, kakor v povojnih letih. V zraku je bilo nekaj mnogo več obetajočega. Francija je bila namreč ta čas preživela udarec, kakršnih ni bila vajena in ki je povzročil v tej deželi varčevalcev silno paniko. Francoski frank je bil začasno izgubil svojo varnost, kolebal je in padal včasih do občutnih globin. To kolebanje in splošna negotovost je ljudi razburila, da so hiteli čez drn in strn rešit se denarja in spravit svoje premoženje v nekaj, kar se jim je zdelo varnejše. Na tisoče bogatašev je zajela manija kupovati dragulje in investirati cele milijone v blesteče zaklade, ki dozdevno niso izgubljali na vrednosti in ki bi jih lahko za vsak slučaj prenesli. Trgovina z dragulji se je neverjetno razvila. Najbolj je bila pa razvita v letoviščih, kjer je dobila poleg običajne mednarodne bogataške klijentele novo pobudo: kupčije s tistimi, ki niso kupovah, temveč so bili prisiljeni prodajati. Baš strah pred preobilico gotovine in morebitnimi tečajnimi izgubami je povzročil, da so ljudje prinašali kot rezervo dragulje, ki so jih v kopališčih prodali. Koliko so za nje dobili, je drugo vprašanje. Poznavalci kupčij Staviskega trdijo, da je plačeval ljudem v stiski neusmiljeno približno osmino prave vrednosti. A blizu velikih igralnic je bilo vedno dovolj ljudi, ki so morali svojo pot domov odkupiti z naglo prodajo nakita. Vse to je Stavisky pri svojem poznavanju letoviškega in igralniškega ozračja izvohal in na vsej tej draguljarski vročici je zasnoval svoj prvi načrt. »Etablissements Alex« se je imenovala njegova nova družba, ki jo je bil baš v ta namen ustanovil. Družabniki so bili on, njegov prijatelj Havotte, Havottov oče, neki de Chevert in pa edini pravi poznavalec trgovine Samuel Cohen st., ki je vse svoje življenje trgoval z demanti in imel dobre zveze s starimi bru-silnicami v Amsterdamu ter svoje mesto na demantnih borzah v Amsterdamu in Antwerpnu. Ta Cohen je bil torej edini strokovnjak in zaupnik Staviskega, potoval je v Belgijo in na Holandsko kupovat dragulje, po potrebi pa tudi prodajat v Franciji kupljene dragulje. Trgovina z dragulji je bila ne samo prvo delovanje v programu družbe Alex. Na njeni ustanovni listini je bilo dalje rečeno, da se lahko peča »z nakupom in prodajo vseh sirovin, vseh izdelkov kakršnekoli vrste in izvora, da lahko dela vse trgovske, denarne in industrijske transakcije ter se peča s premičninami in nepremičninami«. Vidimo torej, da si je odpiral Stavisky tu široko pot k poljubni špekulaciji in k poljubni kupčiji, ki bi se mu slučajno ponudila. Toda kakšen Stavisky neki? Od trenutka, ko se je bdi Stavisky spoprijateljil s policijo, je padla v veliki grob s tem imenom združena grda preteklost. Samo tako vsakega pol leta je oživelo ime Staviskega na pozivnici k sodni obravnavi, na katero obtoženec zaradi bolezni ni prišel in ki je bila tako zopet odgođena. Drugače je pa živel v svetu samo gospod Saša Alexander, nova eksistenca, nov mož, novo ime. In kdor je videl veliko reklamo podjetja Alex, kdor je videl blesteče cfcraguljarne Alex v Cannes, Alex v Biarritzu, Alex v Tou-auetu, in kdor je videl v teh krajih go- spoda SaSo Alexandra, lepega Alexan-dra, kako se mo ljudje klanjajo, kako igra in sijajno živi, je pač vedel, da sta Alex in Alexander eno in isto in se je presneto malo zmenil za obrekovanje tujca a la Moro, češ, da je Alex sicer Alexander, da pa je Alexander v resnici Stavpsky. Najmanjši vijolini G. Ferron ponosno kaže svoja Izdelka, dve vijolini, manjši od njegovih uhljev. Palača sovjetov V kratkem začno graditi v Moskvi novo razkošno palačo, eno največjih posle pij, kar jih ima svet. Vlada je razpisala natečaj za idejne osnutke, izmed katerih je izbrala osnutek arhitekta Borisa Jofana. Palača bo visoka okrog 375 m, na vrhu bo pa stal ogromen Leninov kip. V pogovoru z novinarji sta avtorja osnutka palače sovjetov prof. Helfreich in arhitekt Jofan izjavila, da bo poslopje viseko 415 m. Če bo to res. dobi Rusija največje poslopje na svetu. Doslej je bil največje poslopje na svetu znani ne\vyorški nebotičnik Empire Building, visok 407 m, dočim je Eifflov stolp v Parizu visok samo 300 m. Tudi obseg palače sovjetov bo zelo veliik. Posebna pozornost bo posvečena figuralni okrasitvi poslopja. V poedinih nadstropjih bo stalo 18 skulptur, ki so projektirane kot spomeniki delavstvu vseh glavnih dižav sveta. K okrasitvi palače bodo mnogo pripomogla tudi mozaična in keramična dela ruskih umetnikov. Princ in trgovčeva hči Vest, da hoče švedski princ Sigvard poročiti iz ljubezni hčerko berlinskega trgovca Eriko Patzekovo, je vzbudila veliko prenesečenje ne samo v Stock-holmu, temveč tudi v Berlinu. Princ Sigvard je drugorojeni sin švedskega prestolonaslednika in star je 27 let. Delj časa je bil zaposlen kot pomožni režiser pri berlinski »Ufi«. Ko so izdelovali znani film »Zagonetni gospod Gran«, se je seznanil s svojo sedanjo nevesto. V Berlinu je živel princ kot* filmski režiser Sigvard Holger. Švedska kraljevska rodbina si na vse načine prizadeva odvrniti princa od ženitve, toda princ je že v Londonu pripravil vse potrebno za poroko. Čim se je raznesla vest, da vzame princ trgovčevo hčerko, so začeli radovedneži oblegati hišico njenih staršev v zapadnem berlinskem predmestju Wilmersdorfu. Civilna poroka princa Sigvarda z Eriko Patzekovo bo 8. marca na civilnem uradu v Caxton Hallu. Kolikor je znano, niso bili storjeni nobeni politični koraki proti temu zakonu. Princ Sigvard bi se pa tudi nobenemu pritisku ne uklonil. Princ se je nastanil v londonskem hotelu »Stafford« in v hotelsko knjigo se je vpisal pod imenom Oskar Sigvard. V sredo so ga novinarji in fotografi naravnost oblegali. Fotografirati se je dal brez ugovora, odločno je pa odklonil vsako izjavo. Novinarjem je povedal samo, da noče, da bi prišla njegova zadeva v javnost. Tudi prinčevo nevesto so novinarji oblegali, pa jim ni hotela ničesar povedati. .Michal Choromanski: Začetek in konec Ce zasačiš svojo ženo v prijateljevem objemu, v njegovi postelji ali celo v lastni postelji z njim, imaš kakopak zadosten povod za ločitev. Naslednjega dne sem srečal gospo Evo v čakalnici prvega razred3. V ro-vki je držala torbico in plašček. Njen pbraz je izdajal bolest, toda otožnosti *ia nji nisem opazil. Smehljala se je kakor deviško dekle. Le odkod ženskam v takih primerih tolika hladnokrvnost? — A... vi ste? — je vzkliknila. — No, to pa ni lepo, da tako hitro odhajate. Bil sem blizu zadrege, toda zaenkrat sem molčal. Ona je bila pa izredno zgovorna. —Ali pa veste, da mož in žena različno sodita o dobroti? — je dejala. — Pri možu tiči dobrota v ženinem telesu, pri ženi pa v moževi duši. Molčal sem ko j?rob. — Mislim, da ste moj prUa?c!j, — I je nadaljevala in se prvič ozrla name zelo pozorno. — Povem vam, da sta moj mož in njegov prijatelj falota ... Hotel sem ugovarjati. — Da, falota! — je ponovila trdo. — Ali veste, da sta oba vedela, da živim z obema in sta se vpričo mene hlinila, da mi verujeta ... Ustrašil sem se njenega cinizma. — Kaj morete govoriti o tem tako strupeno? — sem pripomnil. — Da, vse morate vedeti. Razdelila sta me med seboj, dočim sem jaz... Mislil sem, da poreče: Ljubila sem samo enega, pa menda tega ni hotela reči. Kar je vzkliknila vsa navdušena: — Kako sem srečna, da sem končno svobodna! Nobenega moškega nočem več videti! Le kako je mogel trditi, da žena. tudi če neha ljubiti moža, da ga za vse na svetu noče pustiti od sebe, da je kakor pes, ki leži na senu, sam ne je in drugim ne dovoli... To pa ni res, jaz sem prva zahtevala ločitev! Obmolknila je, ker je le z največjo težavo zadrževala solze. Potem je pa začela tarnati, da je vsega krivo to neumno in strašno naključje. Govorila je s tako očarljivo iskrenostjo, bila je tako daleč od vsake sramežljivosti, da sem jo gledal kot zamaknjen. Nisem ugovarja1 njenemu mnenju; sicer pa, kdo ve, da-li res ni bilo tako. — Brzo vlak! — je zaklical vratar pri vrarh na peron. — Kam potujete? — je vprašala Eva. — Tja, kamor vi, — sem odgovoril z galantno banalnostjo, sluteč, da se bo zgodila zadnja strašna stvar. — Vaš prijate1! sem, — mi je ušlo iz ust. — Ah, tako, — je dejala počasi in me premerila od pete do glave, kakor manekina na razstavi. Rekel sem, da jo -jubim že mnogo, mnogo mesecev. Nasmehni'a se je. lepa kot devica, in pnk;ma!a z glavo; pozneje se mi je večkrat zdelo, da se je zadrgnila zanika, ko je prikimala. In ko sva se v kupeju pol'tibila, me je radovedno pogledala, rekoč: — Pa vendar ne boš verjel zlobnim jezikom, da sem terorizirala svojega moža. Po katastrofi „čeijuskina" V sredo 14. t. m. sta poskusila dva sovjetska hidroplana prispeti na pomoč posadki potopljenega ledolomilca »Čeijuskina«. Letalci so pa morali opustiti svojo namero, da bi se spustili na ledene gore, ker je bilo vreme zelo neugodno. Letalci so dobili radiozvezo s posadko »Čeijuskina« in zvedeli, da se je ledena gora, kjer stoji taborišče brodolomcev, razklala na dvoje. Posadka mora torej poiskati primernejši kraj za taborjenje. V četrtek so letalci znova poskusili spustiti se blizu brodolomcev, da bi rešili vsaj borne člane posadke. Izid tega poskusa še ni znan. Vladna komisija, ki organizira pomoč posadki ponesrečenega ledolomilca, objavlja nove podrobnosti o nesreči in reševalnih delih. Pamik »Stalin grad«, poslan na Kamčatko, je priplul včeraj v Petropavlovsk. Tu sprejme na krov letala in krene proti najsevernejši točki Beringovega morja, od koder bodo startala letala k rtiču Velen. Parnik >Smclensk«, zasidran v Vladivostoku. naloži večjo množino premoga in živil ter letala in odpluje 27. ali 2S. t. m. v zaliv Providence. Dvoje letal pod vodstvom piilotov Ku-kanova in Lapidevskega je opetovano poskusilo prodreti do Sehmidtovega taborišča, pa so se morali letalci vrniti, ker se zaradi silnih snežnih metežev na zemljo ni videlo in ker tudi motorji niso bili v redu. Tudi ekspedicija na saneh s pasjo vprego ne more naprej, ker ji zapira pot led. Blizu rtiča Onman so napravili bazo za preskrbo Schmidtove ekspedicije s perilom in hrano. Med 13. in 21. februarjem so se premaknile ledene gore, kjer tabori posadka ponesrečenega ledolomilca, skoraj za 28 km proti severovzhodu. Brodolomci so pa kljub vsem naporom in nevarnostim dobre volje in med njimi vlada železna disciplina. Tudi pse fariziirajo Bogate, v brezdelju živeče dame si lahko privoščijo veselje, da negujejo psičke. Na sliki vidimo takega ljubimea bogate dame, ki je dobil za najoriginalnejšo frizuro prvo nagrado. Psi na skupnem izletu Tudi domače živali so rade v prosti naravi. Ne samo ljudje hodijo radi ob nedeljah na izlete, temveč tudi psi so že začeli prirejati skupne izlete. V nekem manjšem kraju na Poljskem s« naenkrat izginili vsi psi. Ljudje so si zaman belili glave, kako se je moglo to zgoditi. V vsem kraju ni bilo nobenega psa več, niti ščeneta, niti psice. Le stari, že napol onemogli psi so ostali doma. pa še ti samo, če so bili priklenjeni. Vse dopoldne so ljudje zaman ugibali, kam so psi tako nepričakovano izginili. Opoldne je pa prišel lovec in povedal, da so vsi psi v gozdu na lovu, kjer gonijo srne, jelene in zajce. Lovec je opozarjal ljudi, da bo moral pse po-streliti, če jih gospodarji hitro ne spravijo iz gozda. Kmetje so brž odšli v gozd, kjer so pa morali do večera loviti svoje pse in jim prigovarjati, da so jih spravili domov. Neki kmet je smeje pripomnil: »Prihodnji teden pa prirede morda skupni izlet naše mačke v mesto, kjer napadejo mlekarne, da se bodo lahko do sitega napile mleka.« Iz Trebnjega — Napredovanje. Na svojem dosedanjem mestu je napredoval v višjo skupino pisarniški uradnik kn vodja zemljiške knjige g. Drago šmit v Trebnjem. — Občni zbor JNS. Jutri po prvi maši ho ovčni zbor Jugoslovanske nacijonalne stranke in vabi odbor vse člane in somišljenike, da se občnega abora polnoštevil-no uieleže. Občni zbor se vrši v občinsiki pisarni in bo navzoč delegat sreskega odbora JNS iz Novega mesta. — Za napredek dolenjske živinoreje. Jutri, v nedeljo, bo na Veliki Loki redni letni občni zbor živinorejske selekcijske za Iruge za Temeniško dolino. Na zborovanju bodo poročali društveni lunkcijo-narji o razvoju zadruge cd ustanovitve do danes, navzoč bo pa tudi zastopnik sre-steega načelstva. K občnemu zboru, ki je življenjsko važen za nadaljnje delo in oh-stoj zdruge, vabi odbor 'kmetovalce in člane širom Temeniške doline. Zborovanje bo pri Lojzetu Bukovcu in prične se cb 16. uri. — S koli in motikam?. Pred dnevi so vozili fantje iz Podšumberka in Trnovea iz gramozne jame nesek vsak na svoj dom. Med fanti obeh vasi pa vlada staro sovraštvo, kar je bilo vzrok, da so si po kratkem prerekanju skočili v lase ter se pričeli pretepati s koli in motikami. Bitka se je vnela pri Valični vasi in na bojišču je obležalo nekaj težje In nekaj lažje ranjenih fantov. Najhujše jo je izkupil Kmet Janez, za njim Kastellc Jože in drugi. Le naključju se je zahvaliti, da ni bil nihče ubit. Pretepači so prijavljeni sodišču. — Kontrola mer v marcu. Pri postaji za kontrolo sodov se bo uradovalo za našo občino o., 6., 7. in S. O tem se obveščajo pri-za : t' t i. predvsem gostilničarji. — Preskrba jetnikov. Sresko sodteče v Trebnjem bo oddalo preskrbovanje jetnikov za čas od 1. aprila li*3i do 31. marcu 1935 najnižjemu ponudniku in se določa zmanjševalna draž'a v ponedeljek t. m. ob 9. uri v sebi št. 8. Pred dražbo jc polotiti varščino Din 500. Pri boleznih želodca. Črevesja in p resna vijanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do redneira delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Iz Litije — Pred jutrišnjim sestankom predstavnikov Zasavja v Zidanem mostu. Jutri ob 9. se bodo sestali v hotelu »Juvan-čič« v Zidanem mostu prelsravniki Zasavja ter narodni »poslanci, senatorji in oatnakj svetniki. Zborovanje sklicuje marljiva litijska sreska organizacija JNS v namenu, da se pokrene skupna akcija vseh interesen tov iz Zasavja z ostalimi predstavniki javnega življenja. Vsi ti činitelji naj podčrtajo nujno potrebo zasavske ceste od Ljubljane mimo Litije. Zagorja, Trbovelj iu do Zidanega mosta. Od jutrišnjega sestanka si obetamo Zasavci takih sklopov, .ki bodo pokrenili Kepo zamisel v pravi tir. Na?i najožji činitelji, to so predstavniki občinskih cestnih odborov, bedo, kakor so obljubili, no svojih močeh prispevali v gradbeni fond. Će bosta st -rili svojo dolžnost tudi banovina in država, bodo naši kraji kaj kmalu zvezani s svetom, grad-ba nove ceste pa bo zaposlila tudi vse naše pasivne kraje. — Kopalna sezona se je pri nas ie začela. Zadnje dni, ko imamo krasno pomladansko solnčno vreme, so se pojavili na Savi že prvi športniki. Pričeli so se voziti po reki v *!».ndolinih. med vožnjo pl se tudi že kopljejo. To pa dela le naša »najmlajša* vodna garda. Za vodne športnike »-drugega« reda je zgodnje kopanje le še daleč, oziroma še v javnem kopališču na Stavbah. — Grbinsko cesto urejajo. Po grbinski cesti, ki jo uporabljajo vozniki ti dolin na desnem bregu Save in iz okolice šmartna ter Boguašperka, le vi.-i ilasti kadar se odpre lesna trg<>\ina, najživahnejši promet. Cesta pa je bila uosedaj mačehovsko oskrbovana. Te dni pa ji je posvetil vso potrebno skrb stvski vestui nadzornik g. Tone Fabjan, ki je odredil na grbinsko progo vse okoliške cestarje, prav pridno pa vozijo na cesto tudi gramoz. — Zanimiv referat sreskega šolskega nadzornika. Na zborovanju učiteljstva iz litijskega sreza je predaval nas priljubljeni sreski šolski nadzornik g. Ivan Bo/e-ljak o državljanski vzgoji kot temelju uči-teljevanja šolskega Ln javnega udejstvo-vanja. Nanizal je mnogo praktičnih nasvetov, kako se naj uveljavlja učiteljstvo v šolskem in javnem življenju. Za svoja temeljita izvajanja jo žel predavatelj toplo zahvalo zoranega učiteljstva. — Sneg jemlje slovo. Topli dnevi so pospravili domale že \>s sneg iz nižje ležečih prodelov Zasavja. Zjutraj pa »o zaradi mrzlih noči ceste poledenele. Ne-všečna nezgoda se je pripetila včeraj neki okoliški jajčarici. Na glavi je nesla košaro jajc, pa ji je spodrsnilo na gladki poti. Košara ji je zletela v velikem loku na trda tla. Labko si predstavljamo njeno žalost ob pogledu na košaro ubitih in zdrobljenih jajc. — Poziv brezposelnim učiteljskim abi-turijentom. JUU, sresko društvo v Litiji, poziva vse brezposelne učiteljske abituri-je.nte iz litijskega sreza, naj se takoj prijavijo društvu zaradi sestave točne statistike. Navesti jo treba rojstne, študijsko in družinske podatke. Dopise pošljite, predsedniku g. učitelju Jožetu Župančiču v Litijo. — Strelišče v Ravbergrabnu. Litijska Strelska družina, ki je bila ustanovljena v jeseni, si namerava postaviti lastno strelišče v Ravbergrabnu, ki je last bavno-vinskega veleposestva na Ponovičah. O-d-bor je zaprosil bansko upravo za pr» • u-stitev zemljišča. Te dni je prišel Bloden odgovor. Naša Strelska družina bo fcla zdaj takoj na delo, da pride čim prej do potrebnega strelišča. Ogled zemljišča se Do vršil danes popoldne. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŽISKI. — Telefon 33-87. Lucie English in Ralph Ar. Roberts vas bosta zabavala v komediji Nedolžnost z dežele Predstave: danes ob io7. in 11:9.. v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri. v ponedeljek ob i27. in Jo9. uri zvečer. Dopolnilo nov zvočni tednik! Iz Sernica — Živinski sejem. 14. februarja :e bil v Semiču prvi leto&nji sejem, ki ie bil nepričakovano dobro obiskan. Živine jt bilo 660 *Ma1i og1asi< Vsaka beseda &0 par* PZo&i me lahko tmU w znamkah. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamka mm ■ m 111 odgovarjamo. — Najmanjši oglas Hi« kupim 5 RABLJENE PNEVMATIKE za avto, dobro ohranjene, kupim; dimenzija 820 X 120 (vulst) ali 32 X 4.5 (z žico). Ivan šribar, Domžale. 995 VLOGE BANK kupujemo in prodajamo. — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6 II. 1013 GABKOVESADIKE prodaja Govc, Zasip 44, pošta Bled. 9S1 VREČE ZA OGLJE močne, trpežne, nudim najceneje. — Ljudevit Sire, Kranj. 1024 KROJAČI! Par mesecev rabljen stroj 31 K 32, znamke v Singerc, ki šiva naprej in nazaj, poceni proda Jekovec, Studenec 26 — Dev. Mar. v Polju. 997 ŽENSKI PRALNI TKENČKOT popolnoma nov, z zimsko podlogo po zelo nizki ceni naprodaj. Pripraven zlasti za sport »avto, motorno kolo itd.). — Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 1032 Ia OREHE prodaja 8.50—8.75 Din kg Za-dravec, Zagreb, Vlaška ul. 133. 1029 SfAN0VA«I\ DVOSOBNO STA NOVA NJE s kabinetom išče takoj uradniška družina. — Ponudbe na upravo > SI. Naroda« pod Odrasli 1036«. MAJHNO SOBICO oddam ves dan odsotnemu gospodu. — Naslov v upravi /Slovenskega Naroda«. 1043 LOV OBČINE ŠENČUR se odda v najem. Pojasnila proti 2-dinarski znamki da Peter Skala, poštni predal, — Šenčur pri Kranju. 996 MANUFAKTURNA TOVARNA z vso opremo naprodaj. — Poslovalnica 1C S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica št. 144. 1030 GOSTILNO in posestvo prodam. — Poizve se: Dolinar, Vrteče-Laško. 984 GOSTILNO v Mariboru prodam. — Vprašati: Novak, Radvanjska cesta št. 30, Studenci pri Mariboru. 983 DOBRIH TRAVNIKOV več johov prodam v bližini Ca-teških toplic. — Poizve se pri Ojsteršku, Radeče 26, pri Zidanem mostu. 982 HIŠA Z VRTOM naprodaj. — Maribor, Kettejeva 26, 1016 \~ELEPOSESTVO arondirano, v bližini Kočevja, prodam. — Informacije: dr. Siegmund, odvetnik, Kočevje. 1014 GOSTILNO v Ljubljani dam v najem. — Kavcija potrebna. Ponudbe na upravo lista pod »Ugoden najem 999«. ŠKOFJA LOKA! DVIGNITE! Vaše pismo, pisano 2. II. 1934 prepozno sprejel pod .»Mimica«. Sporočite obširneje. — Cenj. dopis pod i Sprememba 117 1035« na upravo »Slov. Naroda«. SLUŽBE VEČ KROJAŠKIH POMOČNIKOV sprejmemo. — Stovarište Što-fova, Kosovska Mitrovica, Zet-ska banovina. 1028 SAMOSTOJNA MODISTKA išče mesto za takoj. — Ponudbe pod Spretna 1039« na upravo v Slov. Naroda«. V nedeljo je zopet zabava v restavraciji »FRANKOPANSKI DVOR« Za najboljša vina in jedila je preskrbljeno. Brez vstopnine. Igra godba. ?Pax jux«--Vabljeni vsi. 1033 pazmo Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — >prvo-vrstne pjevačice«. 1011 HRANILNE KNJIŽICE (tudi prepise) prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo zopet do preklica v račun. — A. & E. Skaberne, Ljubljana. 1038 EJEM V PRAGI od 11* do 18. marca 1934* SVETOVNI VELESEJEM ZNIŽANA VOŽNJA na katerem so zastopani narodi in države. za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25 %; čehoslovaška 50 %; Av-itrija 25 %; Madžarska 25 %. Opozarjamo posebno na ugodnosti znižane vožnje v čehoslovaški, prej 33 %t sedaj 50 % popusta. POJASNILA in LEGITIMACIJE daje: ALOMA COMPANT, Ljubljana Aleksandrova cesta 2 — ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT — PUTNIK, Gajeva ulica (za nebotičnikom). Umetna gnojila in semena za pomladansko setev Vam nudi po nizkih cenah GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani, Tvrševa cesta št. 29 1037 PREKLIC. Podpisani preklicujeva in obžalujeva vse žalitve, ki sva jih izrekli o gospodični Langus Angelci, natakarici v Kazini na Jesenicah; izjavljava, da so te žalitve neresnične in da ne moreva reči o gospodični Langus Angelci ničesar nečastnega. Zahvaljujeva se ji, da je odstopila od tožbe. Jesenice, 19. februarja 1934. Kožar Irma, Vovk Micl. STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure zvečer. Novi tečaj se prične 5. marca t. L šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 920 Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Stelnuav, Forster, Petrof. HolzL Stingl original. ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec In bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik 'n'r^ndrova cesta štev. 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov In stran KLAVIRJE PLANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MU-ZIKA, Sv. Petra cesta 40. 8/T 11. — 17. MARCA (ROTUNDA DO 18. MARCA). Luksuzni in uporabni predmeti. — Sejem za pohištvo. Britska razstava — Madžarska razstava. Tekstilni sejem. — Moška in damska konfekcija. — Pletenine. — Modna kožuhovina. „Keramika in steklo44 — »Lepo potovanje44 Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles. Tehnični sejem. — Sejem za gradnjo in cestne gradnje. — Sejem iznajditeljev. Živilska razstava. Poljedelska in gozdarska vzorčna razstava. Brez vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje. Madžarski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejemske izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejemske izkaznice (po 50 Din) se dobijo pri Wiener Messe — A. G., Wien VII. ter med lipskim pomladnim velesejmom pri informacijski poslovalnici, Leipzig, Ringmesshaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tyr-ševa cesta 31; Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), Tvrseva cesta 1, Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), podružnica hotel Miklič, vis-a-vis glavnega kolodvora. 1S65 V teh snežkah morete iti v najslabšem vremenu. Usnjeni čevlji in noge Vara ostanejo vedno suhi. V njih nosite naše čevlje iz satena za Din 49.- 9S17 Zdravje in drago usnjeno obutev Vam obvarujejo najbolje naše galoše. Imeli boste vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamčimo za dobro kvaliteto. ODPRAVA RADIO MOTENJ* Bloke za blokiranje motorjev, ventilatorjev itd. ima stalno na zalogi RADIOV AL — LJUBLJANA DALMATINOVA ULICA ŠT. 13. — TELEFON 33-6o Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnib vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KAKLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Ponson du Terrail 3 Zdravnikova tajna Roman — Da! Zdravnik se je zamislil in nič več ni izprejrovori1. Tisti hip sta prispela do smrekovega Kozda. Vlil se je znova dež. Toda zdravnik se ni zmenil zanj in misli so se mu vedno znova vračale k staremu sovraštvu med gospodo iz la rresnaie in Mauredim iz JVIanseioura. Zakaj? • „ ^ . V življenju naletimo na čudovite slutnje, ki si jih ne zna nihče pojasniti; in ena takih slutenj je bi1 a obšla zdravnika. IV. Zdravnik in njegov spremljevalec sta vzpodbodla konja z ostrogami in ju pognala v galop. Dež je vedno bolj liL . , A — Je Še daleč? — je vprašal zdravnik, ki mu kraj ni bi' znan. - Ne, gospod, vsak čas bova na ozemlju la Fresnaie. — Kje sva zdaj? — Na stepali Mausejoura. Dr. Rousselle je zadrhte!. — Pusta žalostna zemlja! — je za-mrmral Germain Mazet. — Kakor vsi kraji Sologne, — je pripomnil zdravnik. _ Žalostna zemlja in žalostni lju- : Orgelski koncert Pavla Rancigaja. 20.30; Vokalni koncert Štefke Korcnčanove. 21: Rusko glasbo izvaja Radio orkester. 22: Cas, poročila. Radio jazz. Sobota, 3. marca 12.15: Baletna glasba na ploščah. 12.45: Poročila. 13: Cas, pester reproduciran koncert. 18: Ob 90letnici Jučičcvega rojstva (£. Prijatelj). 1S.50; Plošče, stanje automobilskih cest. 9: Ljudski nauk o dobrem m zlu (dr. France Veher). 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20: Radio orkester. 20.45: Vokalni sol. koncert ge, Antonije sk\arča. 21.15: Flavta-solo s klavirjem, kare! Trost. 21.4d: Cas, poročila, jazz plošče. Iz Poljčan — Učiteljsko zborovanje. V sredo se je vršilo na tukajšnji osnovni šoli zborovanje učiteljev slovenjebistriškega učiteljskega društva. Učiteljstvo se je ta dan sestalo predvsem, da se posvetuje o novih učnih načrtni za osnovne iole, ki naj stopijo s prihodnjim šolskim letom v veljavo. Zadržanega predsednika Je zastokal podpredsednic Jinlafcnitfl. ki je uvodoma predvsem pozdravil upokojeno to-varišico gdč. Negove-tič, večletno član bo tega društva. Celokupno učiteljstvo izreka g. banu k njegovemu BOIetnemn jubileju iskrene čestitke. P<> precrtanih dopisih se je učiteljstvo porazdelilo na posa-meene kategorije šol. Po večurnem posvetovanju so bile predlagane k odmeri ur k posameznim predmetom in glede snovi v različnih predmetih, razne soglasne pripombe. Po raznih predlogih je bilo več ur trajajoče zborovanje zaključeno. — Nov groh. Umrla je te dni v Polj-čanah po daljšem trpljenju oSletna gospa Ivanka Hauptman. Posebno je bila čislana radi izredne darežljivosti. Njena roka nikdar nikomur ni odrekla. Pogreba se je udeležilo toliko ljudi, kot jih pri takih prilikah že dolgo nismo videli. Zastopana je bila tudi četa gasilcev, pevci pa so ji zapeli ^Blagor« in »Vigred«. Zapušča moža in 9 otrok. Naj v miru počiva! — Prvi letošnji sejem za živino in blago bo v Poljčanah v ponedeljek 2G. februarja. V GOSTILNI — Čujte, natakar, v juhi plava mrtva muha. — Ni mogoče, gospod, mrtva muha vendar ne more plavati. RAZTRESENOST — Gospod profesor, zdravnik je tu — Recite mu, naj pride jutri, dane? sem bolan.