WW- Published and distributed under permit No. 728) aatHar. by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ^ ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR AfX." ^OUJME IV.—LETO IV. Copy 3c. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) SEPT., 14., 1921 ST. (NO.) 215. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. ZDRUŽITVENA KONVENCIJA. TRETJA SEJA 13. SEPT. DOP. . Sejo je otvoril predsednik Skmk ob 8. uri zjutraj. pZnanil se je še en nov delegat, Jos. Spolar iz Gary, ki zastopa dr. št. 271 in pa št. 208 SNPJ. Glede za« l^nika je konvencija sklenila, da se gi izroči v delo ti-*ai>ni "Enakopravnost." Sledilo je čitanje pozdravov od Uličnih podpornih in političnih organizacij. . Vnela se je precej burna debata glede vprašanja, naj pridejo imena delegatov in odbornikov, ki sta-Vljo predloge in se vdeležujejo debat, v zapisnik. Deleft Bratkovic je predlagal, da naj ne pridejo, delegat HP" , Vertnik pa, da naj pridejo le, ako delegat 'tako izrecno ;'hteva. Glasovanje je izkazalo, da je večina delegatov Za to, da imena ne pridejo v zapisnik. Nekaj delegatov 6 je tudi vzdržalo glasovanja. Konvencija je tudi sklenila, da pošlje brzojavke TEMEN POLOŽAJ V EVROPI. NEMŠKA MARKA JE ZOPET SILNO PADLA. SOVJETSKA RUSIJA IMA NOVO VOJNO. "razoroži- Rusija in tvena" konferenca. KERENSKI IN MILJUKOV BOSTA POSLALA NA KONFERENCO MEMORANDUM. K, "P, fil'odni Hrvatski Zajednici, ki zboruje v Pittsburgu, 'konvenciji United Mine Workers of America in pa lisedniku kanzaškega rudarskega distrikta, Aleksan-Howatu. , Poverilni odbor poda izid volitev odbora za prošnje J pritožbe. Izvoljeni so: Podboj, Koklič, Medvešek, Bregar, Sitter, Kraševec, Budič in John Terbovec. Voli se odbor za resolucije in pa odbor za določenje jp^ ' -fi'v"- uvv'^wwr Predsednik zaključi sejo ob 12. uri. Popoldanska seja. Seja otvorjena ob poldrugi uri popoldne ob polni na-7-°enosti delegatov. Qita se zopet več pozdravnih brzojavk. Naznani se, da se je že sestavilo brzojavke za HNZ, barski organizaciji, Aleksandru Ijfowatu. iin pa tudi edniku Hardingu, v kateri se zahteva osvoboditve iqnih jetnikov. Besedilo brzojavk je prečitano in reno. , Odbor za pritožbe poroča, da bi rad, da bi zbornica %lila razmotrivanje pritožb tekom zborovanja, da bi e bilo potrebno večerno zborovanje odbora. Zbornica °Šnji ugtfdi. Sledijo poročila glavnih odbornikov SNPJ. . Poročilu predsednika Cainkarja so delegatje pazno ' ^i'li . Ko je končal, je nastal v dvorani velik aplavz, Tter se je poročilo vzelo na znanje. v. Nato je sledilo zelo obsežno poročilo gl. tajnika, J. Turka, in drugih vrhovnih uradnikov in odbo-1 jv. \ j Popoldne je prišla na dnevni red tudi zadeva glede ?°l,ane Sever-Nagode. Lastnika sta na konvencijo po-pismo, v kateri zahtevata, da jima konvencija /PHČo stroškov in izgube, ki sta jo imela vsled (Odpovedi v°rane, izplača $280 odškodnine. j. Več delegatov se je izrazilo, da je najbolje, da se • aČa 'zahtevano svoto brez debate, toda stavljen je bil 'J^hg in sprejet, da se plača za dvorano pogojeno ceno -Ha, dan toliko časa, dokler bo konvencija zborovala, a i druge stroške pa da se konvencija ne smatra odgo-%iim. % K Jugoslovanskega informacijskega urada v New Yor-j.,* Mr. Ivan Mladineo. Opozarjal je velike teškoče, ki jj Povzroča novi naseljeniški zakon tujezemcem, in pa ^ se druge slične zakone, ki se nahajajo pred kongres-' zbornico. Izrazil je svoje,priznanje slovenskemu ča-? v Amelriki, ker se vejiko bolj zanima za ameriške i eve in vprašanja in o njih veliko več razmdtriva kot v?Vat&ko in srbsko časopisje v Ameriki. Končno je tudi ^il mnenje, da bi bilo umetno in koristno* ako bi na-, JUdje podajali na informacijski urad, ki je v 'stiku z v^eHškimi oblastmi, direktna pisana mnenja o raznih 2nih zadevah, posebno o naselniškem problemu. Predsednik zaključi sejo ob 5:30 popoldne. — Kot se poroča iz urada Slovenskega Sokola, so bile poslane alike od zadnjega izleta na Kastel-čevih farmah na Jugoslovanski Cj^T Članstvo dram. Dr. "Ivan se opozarja, da se vrši l\[^t0) ''edna mesečna seja v Slov. v svetovni vojni očeta, mati pa je že preje umrla. Sam je bil v mornarici. Pred štirimi meseci je zapustil mornarico v prepričanju, da mu ne bo teško najti delo, potem ko je nesebično služI de'želi za stvar, o kateri je bil mnenja, da je dobra. Toda de. la mu ni bilo mogoče dobiti, in večji del svojega 'Časa odkar je zapustil.mornarico j« noži prebil v parku. 4 Ko se je pričelo zanj dražba, je pričel jokati. Jok se je pojavil med ženskami, ki so bile navzoče. Nato se je začelo zbirati med množico denarne prispevke. Zbralo se je za nesrečnega, kakršnih je danes po Ameriki na stoti soče, $51 in preskrbelo se mu je delo. Take reči se dogajajo danes v Ameriki ,kjer imamo najbolj izpopolnjen kapitalistični sistem izmed vseh dežela na svetu. -—o- ČLANOM - DRUŠTVOM ZVEZE SLOV. NAPRED. KULT. DRUŠTEV! Sinočnji shod. lepše nade o rezultatih te konference. Finančni eksperti so mnenja, da ako bi prišla Amerika Evropi na pomoč s posojili, tedaj'bi ameriška eksportna trgovina čutila posledice leta in leta. Tega ameriški industrijalni magnatje seveda ne želijo. Vojna med Rusijo in Romunijo je nov dokaz, da versailleska pogo.dba ni' naredila miru, temveč da je samo vsadila kali za ndaljne krvave spore med naro-nadaljne krvave spore med naro no dejstvo tudi v tistih krogih, Tem potom se obvešča vsa kulturna dVuštva Zveze Slovenskih Naprednih Kulturnih društev v Clevelandu in sokolici, da se vrši v četrtek, to je 15. septembra skupen koncert v ljudskem kopališču "St. Clair Bath House" v počast delegatom SNPJ in SDPZ. Koncert se prične točno ob pol o-smi uri zvečer. Vsako društvo je naprošeno, da je v kopališču vsaj ob sedmi uri. Vspored koncerta. Ob 7:30 nastop Sokolslkega naraščaja. Nastop telovadnega društva Sokol. Pri vajah spremlja godba •'Bled." ;< Ti dve točki vrše se v telovadnici, nakar se program nadaljuje v zgornih prostorih in sicer: 8:30 godba "Bled" Shod, katerega je sklical sinoči tukajšnji soc. klub, je bil dobro obiskan tako od strani delegatov združitvene konvencije kot tudi od strani clevelandkega delavstva. Sedeži so bili zasedeni še predno je bila ura osem, in ko je nastopil pevski zbor Zarja ter zapel delavsko himno, je bilo že tudi stojišče polno občinstva, ki je prišlo da sliši ljudi, ki posvečajo celo svoje življenje ali velik del svojega prostega časa osvoboditvi proletarijata, kaj je naloga delavstva, ako želi dobro sebi in svojim potomcem. Nato je nastopil še mešan zbor Zarje, ki je žel za svoje proizvajanje buren aplavz občinstva. Po končanem petju je nastopil s. Bogataj, ki je kot predsednik zborovanja po kratkem uvodnem govoru predstavil navzočim s. J. Jauha, soc. kandidata za mestni koncil iz 23. okraja. Njegov govor se je v glavnem tikal le lokalnega delovanja socijalistične stranke. Orisal je delovanje tukajšnjega kluba od svojega po-četka Pa do sedaj ter pojasnil teškoče, s katerimi se je moral boriti ves čas svojega obstoja. Posebno težavno je bilo delovanje za časa vojne, kajti takrat je bilo'vsako svobodno izražanje smatrano izdajalskim. Toda klub je vse to prebolel in je pripravljen za bod(iče delo. Zavedajoč se, da je treba vsako stvar pričeti pri malem, nakar se gre vedno naprej jn naprej napram končnemu cilju, je šel klub na delo ter imenoval s. Jauha kandidatom za mestno zbornico ter deluje po vseh svojih močeh za njegovo izvolitev. Govor s. Filipa Godine, ki je bil naslednji govornik, se je sukal okoli delovanje JSZ. Bii je apel na delegate, ki so prišli iz raznih delov Združenih držav, naj se ob povratku domov znova oprimejo dela jn skušajo organizirati soc. klube kjerkoli se da. "Da se ustanovi klub, ni potreba kdove kako veliko Članov. Ce vas je pet, šest ali deset, je dovolj in z razumnim delovanjem boste napredovali in postajali močnej ši z vsakim dnem." Nekako tako je govornik bodril navzoče delegate. Povedal jim je, da se za- sti in potrpljenja, predno p^ide uspeh. Prav pogostokrat se organizatorja vpraša, koliko podpore pa daste in razna imga, e-nako smešna vprašanja. Na vise to je treba biti pripravljen, k lor hoče delovati za socijalmično misel. In še celo več: pripravljen mora biti na psovke in očr-njevanje, toda voditi nas mora misej, da delo mora biti izvršeno ako nečemo, da bodo na'.i otroci trpeli tako kot trpimo mi in kot so trpeli naši očetje. Seveda, ker živimo v sistemu, katerega podlaga je denar, so potrebni denarni prispevki za delovanje in vodstvo propagande. Govornik je tudi apeliral na one, ki so mogoče postali neaktivni radi frakcijskih sporov in nesporazumov, da se zopet zbudijo in delujejo naprej. Tretji govornik večera je bil ,s. Jošk6 Oven. Za predmet svoje-ga govora si je vzel vprašanje: Zakaj moramo pomagati sovjetski Ru.H'i'?(— Runia, ona Rusija, ki se je prva dvignila ter razvila rde."o zastave je danes lačna brez kruha. Stui leta svetovne • •vine je ru&l-.i narod neizmerno trpel pod njenimi udarci. Celi polki so bili poslani na fronto pred dobro oboroženega sovražnika brez vsakega orožja. Ko je bila končana vojna, so se po Ameriki zbirali fondi za vse najrazličnejše dežele pod solncem, a RUsije se ni spomnil nihče, da-siravno jim je vojna vzela skoro vse. Toda /uski kmet in delavec sta se osvobodila, in šla sta na delo navzlic vsem teškočam, navzlic zavezniški blokadi, kajti bila sta prenapolnjena navdušenja za mlado revolucijo. Bila sta pri volji trpeti, da se deželo rekonstruira. Ampfok komaj je kmet prijel za plug, komaj da je stopil delavec v tovarno,je prišla vest: Poljaki so udrli v de želo. in pustiti je moral delo ter se iti borit, branit revolucijo, branit ono, kar mu je bilo najsvetejše, branit svobodo. Ker so bile najboljše močj na fronti, ni bilo mogoče obdelati dosti zemlje in pridelek je bil majhen, i Rusija je prebila zimo ne le v mrazu, temveč tudi v gladu. Ves svet ve, da vlada v Rusiji lako- veda, da organizovanje soc. klu j ta^ toda ali se kje nabira kak Vio «1 nili-oVrv loVllrn rloln r»i>0»V»nr> n o *) TV. _Li_ . t ba, ni nikako lahko delo posebno tam kjer je treba orati ledino, da je treba brezmejne vztrajno- naši bratje in sestre iz vseh slovenskih naselbin Združenih Držav. Omenim naj še, da bo pri tem koncertu navzočih več mestnih zastopnikov in uradnikov mesta Clevelanda. Zveza Slovenskih Naprednih Kulturnih Društev v Clevelandu in okolici pozdravlja cenjene bra te in sestre, ki so prihiteli iz daljnih krajev v našo metropolo, da dovrše veliko delo započeto pred nekaj leti. Mi upamo in smo trdno prepričani, da bo vaše de-proizvajado, vaš trud rodil stoteren sad, ka-klasične komade. Nato na-iterega bo deležna slovenska jav- stopijo pevska društva "Soča", Jadran", "Zvon" in oktet "Samo". Za tem nastopi zopet godba Bled, nakar sledi skupen nastop vseh pevskih društev. Program zaključi godba "Bled." Vse člane ZSNKD prosimo, da so točno ob določeni uri" na svojem mestu. Naj nikdo ne manjka, ki so se nekoč navduševali zanjo, (kajti koncertu bodo prisostvovali nost, slovenski delavski sloji ši-rom Amprike, upajoč, da slede SNPJ in SDPJ še ostala slovenske organizacije v Ameriki ter se združijo v eno mogočno podporno organizacijo. • Naj bo vaše delo v spodbudo tistim, ki Se ne zavedajo centraliziranih moči in dela! Živeli! Za časnikarski odsek ZSNKD L. F. Truger. fond za odpomoč? Da zbira se! Toda vlade ga ne nabirajo med ljudstvom, med delavci Zbira se fojsm, v katerega prispevajo le posedujoči razred, ki misli poslati svoje "relief komiteje" v notranjost Rusije ter izrabiti ta trenotek za vprizoritev kontrarevolucije. "Ta nakana pa se jim ne bo posrečila, kajti delavci Sirom sveta so tudi pripravljeni žrtvovati Po svojih močeh ter zbirajo fond, ki bo šel direktno v roke sovjetske Rusije. Rusija, ona Rusija, ki je žrtvovala več za osvoboditev svetovnega proletarijata kot je žrtvoval ka-terisibodi koli drug narod kdaj v zgodovini, nas sicer ne prosi pomoči, ne prosi nas, toda mi, ki čutimo ž njo, ali bomo gledali njeno trpljenje, ne da bi ji skušali pomagati? Ali ni nari'* dolžnost, pomagati ji, rešiti njeno mladino, njeno bodočnost pogina? Daruje naj vsak, kolikor mu je mogoče, kajti naša sveta dolžnost je pomagati parodu, ki je doprinesel, ki do- (Dalje na 4. strani.) Pridite na nocojšnji shod v slov. domu v collinwoodu STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" SEPTEMBER 14th, 1921. J. 44 Enakopravnost^ IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY'DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS » ' ' ........................................................................... Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year S5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinvrood. Newburah by mail.......1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .,....................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 ;8io. S2.00 Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._____SINGLE COPY 3c. _ Lastu i e in izdaia sra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uoravništvo. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) SEPT., 14., 1921 104 vidnim redom, to je delavstvu, je treba, da se poslužuje istih sredstev za uveljavljenje splošne enakopravnosti, katerih se poslužujejo napram njim današnji predstavniki materijalizma, to je kapitalisti. In kalkšna je njihova metoda ? Oni so Se organizirali in vzeli v roke vlado. Iz tega sledi, da mora dela'vstvo storiti istotako, ako neče biti večen suženj materijalizma. Eden najobičajnejših očitkov, katerega se navajav prati organiziranemu delavstvu, je ta, da mislijo saimo na želodec, in da pozabljajo na duh, to je, da so preveč rnaterijalistični. Mi pa pravimo, da je delavstvo še Vse premalo materijaiistieno, ter da se še vse premalo briga, kdo da uživa sad njihovega dela. Malterijalizma ne bo stri 'kapitalizem, ker je njegova glavna in edina opora, temveč, strlo ga bo le delavstvo, ki pod njim trpi. Kadar bo zmagal ideal delavstva, kadar bo ležal na tleh zdrobljen in p o te pan kapitalistični bog materijali-zem, šele tedaj bo tudi delavstvu v stanu pokazati, da ga ne zanimajo samo zahteve želodca, temveč da ima načrte tudi za razvoj in oplemenitev človeškega duha, in da je te načrte tudi zmožno izvesti, kajti Šlo je skozi največjo šolo na svetu: skozi trpljenje. Kadar se bo to zgodilo, tedaj bo tisti "greh", ki ga je zagrešilo Človeštvo nad samim seboj, popravljen in odpravljen. NE IZPLAČA SE Danes se praznuje 600-letnico smrti Danteja. Škoda, da ne živi danes, kajti današnji vek s svojimi vojnimi in idustrijalnimi grozotami bi mu brez dvoma pomagal ztooljšati njegov "Inferno". Iz slov. naselbin neznani tatovi vdrli v prodajalno rojaka Antona Fila'k, 1232 N. Center St., in odnesli listnico z denarjem, v kateri se je nahajalo "GREH" Ce se ne motimo, stoji ' v takozvanem svetem pismu nekje zapisano, da je Bog ustvaril človeka, da vlada nad naravo in vsem stvarstvom. če danes vprašate človeka, ki brezpogojno veruje v dogme krščanstva, vam bo današnji položaj na svetu razloži! s tem, da vas bo opozoril na "greh'', ki sta ga izvršila prva dva človeka, ko sta živela v raju, in slovesno vam bo zatrdil, da je posledica tistega "greha", da svet danes ni tisti idealni prostor, kjer bi volkovi delali to-varišijo ovcam, in kjer bi Človeku levi in tigri lizali roke, ko bi se sprehajal po prostranih parkih in livadah, ki bi same od sebe rodile obilen sad, on pa da 'bi 'brez cvenka in plenka'" živel kot ptič. V e'nem oziru nimamo prav čisto nič proti'omenjeni razlagi o grehu". Samo da mi nimamo v mislih tistega greha, o katerem nam govori biblija. Tista legenda v bibliji je samo legenda in nič druzega, kar mora priznati vsakdo, ki misli s svojimi možgani. Toda vendar ni brez svoje morale, katero je imel očividno v mislih, tisti oziroma so jo imeli v mislih tisti, ki so jo zapisali. I Hilla, 111., sledeči rojaki; Josip Človek je storil greh nad seboj in ga ponavlja dan-, Oven, Anton Smrekar in Anton nadan. Vprašanje je samo, kaj je pravzaprav tisti greh, IMustar- Pnšl> so obiskovati svo-in kakšne so njegove posledice. Največji greh izvrši ,e številne 2nance ,n prijatelje elo'vek nad seboj, kadar prizna, da je suženj. In to je ravno tista butara, tisto breme, katero nosijo ljudstva vseskozi, od početka časov, v katere nas vodi zgodovina, pa do današnjega dne. Kdor je silnejši, tisti je pravičnejši, je bilo geslo človeške družbe dolga stoletja, in je še tudi danes in to navzlic vsem lepim pridigam o krščanstvu in medsebojni ljubezni, katero nam v teoriji tako lepo razlagajo tako-zvani božji namestniki na zemlji. Največji greh človeka je bil in je, da priznava pravico sile ter nadvlado materijalnega nad duševnim. Toda kje tiči rešitev? Kakšnjh sredstev naj se poslužujemo v boju napram nizkotnemu, ozkosrčnemu materij alizmu in 'njenemu predstavniku, katerega poznamo danes pod imenom kapitalizem? \ Kameli ne boste šli razbijati s sirom, in istotako je s kapitalizmom in vsemi njegovimi priveski kot sta verski dogmatizem in ozkosrčni nacijonalizem. Tistemu t;i Gewge ^hovich, star 27 lot. delu človeštva, ki trpi največje muke pod današnjim kri- da je ranjen; krogla iz roparje- vega samokresa mu je predrla nogo nad kolenom. Policija je zaman zasledovala roparja, kate-Joliet, III. V torek 6. sept, so ri je najbrž skočil na tovorni vlak, ki je vozil nekaj minut kasneje mimo hiše. — Rojak Anton Starich, je dospel v Milwaukee iz sosedne nefeelbine Shebogan. Ttfkaj je — John Draškovič je tožil Marka Vukovicha za 500 dolarjev odškodnine, ker ga je imenovani v nekem javnem lokalu pretepe' in osuval v pričo drugih oseb. Draškovič zahteva odškodnino zaradi telesnih poškodb kakor tudi zaradi razžaljenja časti. Hibbrng, Minn.— George Kri-stofer, Tomaš Jovič in neki Davis, so bili aretirani, ko so priredili na cesti lep koncert s tem. da so kričali in streljali s samokresi. Prva dva je obsodil sodnik vsakega na 400 dolarjev kazni in sicer: Ker sta se pretepala vsaki 200 dolarjev, ker sta streljala in spravila v nevarnost druge, vsaki 100 dolarjev in ker sta nosila orožje kot tuje-zemca, vsaki 100 dolarjev. Virginia, Minn. — Frank Be-ručan, je tožil Sakri Silampa in W. H. Harvey-a, za odškodnino 750 dolarjev, ker sta preteklo leto sekala drevesa v gozdu, ki je njegova last. Po postavi, je sedaj upravičen Beručan do trikrat irii!iln!alii!Byalii!aliiU!uU!uUli^ ne vsote, kar je bil les vreden. Eveleth, Minn. — John Škof, zaposlen pri Roberts Filtration Co. je bil hudo ranjen, ko se je vdrla nanj plast zemlje in ga podsula. Odpeljali so ga v More bolnišnipo, kjer so našli, da ima zlomljenih več reber. POSEBNOST: kupiti slabo player piano in vedno je boljše, da kadar jo kupujete, da kupite klavir, ki bo ohranil svoj lepodoneč in razlegujoč glas. Zglasite se torej pri nas, da slišite, Skako krasno igra player piano. Vemo, da se boste čudili nad ceno in nad nezaslišno lahkimi obroki, na katere jo lahko plačujete. SLOVENSKE PIANO ROLE strank Cern&^ŽM JEWELER A*0 MUSIC STORE | iBfiffl OGLAŠUJTE V ENAKOPRAVNOST le $12.00. — Začetkom tega tedna so sejstopil v družbo z znanim trgov-mudili v našem rtiestu iz Carbon cem z Zemljišči Schultzem, ki ima svoje urade na North Ave. Rojak Starich se bo v kratkem najbrž tukaj stalno naselil. — V hišo rojaka Dolenšek-a na 177 So. Bay St. se je naselilo pred nekaj dnevi veliko veselje. Znana slovenska babica gospa Blatnik je prišla v hišo in z njo se je naselila tudi majhna ljubka stvarca, katera je napolnila srce ponosnega očeta z radostjo. Mati Milwaukee, Wis. — V ponde-Ijek zvečer je nenadoma stopil v salun James Horvata na 4112 Mont Vernon ve. neki tujec. Sa-lunar ga je vprašal kaj zahteva, toda namesto odgovora, je mož potegnil samokres in zapovedal njemu in navzočim trem gostom, i je zdrava in tudi dete se razvija ki so sedeli pri mizi, da dvignejo kol mladi cvet pod žarki pomla- RAČUN SEMNJA KLUBA S, N. D. KI SE JE VRŠIL SEPT. 3, 4. in 5. 1921. DOHODKI: Pivskih listkov prodanih za .................... $ Kolo sreče je prineslo ........................... 107.?«. Srečolov je prinesel •........................... 222^ , . ri , ,., . i . • i Dražbe so prmesli........................................................194"- truplo vojaka Intiharja, kateri je, . e . , 10 i i v i . jtreck za piano prodanih ................................................2/->'JA kakor ze znano, padel v boju na' i . , , c 00 bredk za cekin prodanih ....................... 3.05 .................." 10.09 Gilbert, Min. — V petek, dnei 2. septembra, je dospelo semkaj roke. Namesto da bi to storili so planili vsi na roparja, kateri je pričel takoj iz samokresa stre- ljati, umikajoč se proti izhodu. V ne je umrl 9-letni sinček, po krat danskega sclnca. Rojaku Do-lenšek častitamo iz vsega srca. Sheboygan, Wis. Starišem Prh- tem času, ko je ropar prišel do vrat, je dobil že tudi Horvat svoj samokres in je vstrelil na roparja, kateri je trenutek kasneje že izginil v temi. Ko so se gosti in gostilničar nekoliko zavedli od strahu, so še videli, da so tla vsa krvava in tedaj je tudi začu- ki vročinski bolezni. Starišem izrekamo naše sožalje. Virginia, Mšnn. — Jos. Blatnik kateri je pred nekaj meseci povozil in težko ranil s svojim avtomobilom Matt Raucha, je sedaj obtožen za odškodnino v zne. sku 500 dolarjev. Poleg tega zahteva Rauch, da mora plačati vse. druge stroške. Francoskem. Odbor prej snih vojakov, kakor tudi več uradnikov, je čakal na rakev na postaji, katero so odnesli v novo šolsko poslopje v McKinley, katero je i-menovano po mrtvem junaku. Tam je potem ležalo truplo do pogreba, ki se je vršil v nedeljo. Dillon, Mont. — Tukaj je u-mrl rojak Joe Ribič, po rodu Hrvat, ki je bil poročen s Katarino Mihelič doma iz Prelesja pri Črnomlju . Bival je v Ameriki že 17 let in v tem času je potoval v staro domovino trikrat in sicer dvakrat sam in enkrat z družino. Tukaj je lastoval lepp farmo in tudi v stari domovini v Prelesju lepo domačijo. Tukaj zapušča ženo in/bsem Otrok. Virden, III. — Starišem Pfkelj je umrl 3 leta star sinček Stanislav. Bolehal je za boleznijo "Dieris" dva tedna. Bishop, Pa. — Delavske razmere v tej naselbini so zelo slabe. Kakor se nam poroča, je premogorov Montour zaprl že od 15. junija in družba je izjavila, da je popolnoma negotova, ke-daj da bode pričela zopet z delom. Srečk za posteljo prodanih Razno ............... STROŠKI: _ Dobitki..........>..........................$ 83.2? Potrebščine kleti ................................ Potrebščine v kuhinji ...........................................^ a Najemnina šotora . . . ........................® n Godba..............................................................225.°° Sladoled..........................................15 7'f! Oglasi........................................ Razno ............................... Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj ........:..,... ......$1148'' dohodki .......................$172' stroški ........................ •$! 148 ČISTEGA PREOSTANKA ............ 5 72.Ji Preostanek blagajne aug. 21. 1921.........$2559-9 Preostanek blagajhe sept. 9. 1921..........$3l32'2? DENAR JE NALOŽEN: J Na North American Banking & Savings Co., hranilna knjiga št, 674 .................$3.000.00 Na čekovnem prometu na isti banki .........132.29 Skupaj ..................$3132.29 BORIS PAULIN tajnik; FRANK STOPAR, blagajnik; Račune pregledali: MATH. ZABUKOVEC, FRANK KLEMENČIČ, FRANK JER1NA. Lišjakova hči. POVEST — Napisal JOSIP STARfi. Vsa Ljubljana se pohujšuje, ker se tako šoipiri od napuha in ničemurnosti, da se človeku kar gnusi. Videla sem jo zadnjo nedeljo, kako so se moški ozirali za njo, ko je v svilnatem krilu šumela iz cerkve. Toda naj bi šumela, saj je bil praznik, ali da ste jo videli, kako je bila široka in kako je bila sicer napravljena ali bolje rečeno nakrišpana! Mene je bilo kar groy.a in hitro sem se obrnila, zakaj zdelo se mi je, da gledam živi greh, kakor sem ga videla narisanega v starih bukvah. Ne, ne, to nikakor ne gre, da bi sivi oče stradal, sin bogatin p bi svoji ženi dovoljeval takšno potrato!'' Drobni starček dvigne nagnjeno glavo, upre svoje male oči v zgovorno ženico in se bridko nasmehne. "Moj sin bogatin!" reče ji, zopet povesi glavo in z;maje ž njo, potem pa nadaljuje: "Moj sin je siromak! Siromak je, pravim, da jih je malo takšnih I Danes ga štejejo med bogate, toda pri takšni potratnosti hitro poide največje bogastvo. Pa kaj bogastvo! Saj je človek tudi brez njega lahko srečen in še laže. Ali siromak je moj sin zato, ker svoje žene ne zna brzdati, ampak le še bolj jo kazi s svojim popuščanjem in s svojo dobro-to. Premehak je, kakor r Sij na mati njegova. Preskromen je; nič ne zaupa samemu sebi, zato vidi v sebi ve-dqo tistega siromaka, ki ga oče ni mogel prehraniti, dokler se ga ni usmilil bogati Lisjak in ga vzel v svojo prodajalnico. Ne pozna svoje veljave in prav; zato ni nikdar spoznal, kako močen steber je Lisjakov! hiši. A žena? Žena ga ima za taksnega, kakršnega se kaže; ne spoštuje ga, ne ceni ga in — ne ljubi. To je, kar mi vedno teži srce, ne pa, da bi kdaj od koga želel kaj podpore." ''Zakaj sta se pa vzela, ako se ne umejeta?" vpraša Mina. ^ "Zakaj?" ponovi on ^evoljno, "stari Lisjak je želel, da bi bila mož in žena, in kar je on želel, to ie bilo tedaj obema sveta dolžnost. Klotilda je bila še popolnoma mlada deklica, ki ni prav nič poznala življenja, pa niti ni mogla soditi o njem. Storila je po očetovi volji, ne da bi vedela, kaj je Zakon. In moj Lovro? Tudi on ni bil v tem mnogo na boljšem. Ko mu je Liisjak razodel, da si ga želi za zeta, bilo mu je, kakor bi mu dal navadno trgovsko h&rbčilo, in brez premisleka se je vdal njegovi volji, zlasti ker so se njegove oči že prej rade o-zirale po lepem obrazu mlade Klotilde. Rajni Lisjak je dobre/ vedel, kdo je moj sin; vedel je, da mu ne zapravi imetja, ampak da je še pomnoži, in zato si ni mogel misliti 'boljšega moža svoji edinki." '"No, saj je bilo dobro tako," se oglasi Mina, ko stari pod obar umolkne, "saj je bilo nekdaj sploh tako, da so roditelji otrokom izbirati nevesto in ženina. Toda veste kaj, oče Mrak, tukaj je že prehladno; stopite k meni v kuhinjo, da se kaj pomeniva. In še svoj lonček pristavite k mojemu ognju, da ne bo dvakrat gorelo za tisto ubogo kapljitio kavte." Vtem je šla Mina v kuhinjo, vzela izpod ognjišča suhljadi in nekoliko ti-esak, zanetila ogenj in pristavila lonček že skuhane kave. Precej za rij6 prinese stari Mrak svoj lonček. Postrežna Mina mu fea vzame iz rok in mu ponudi stol, sama pa sede na stolček poleg ognjišča. kjer se je grmadica raztietila in že gorela s plamenom. "Povejte mi, dragi sosed," izpregovori žopCt Mina, "kako, je vendar prišlo, da se je vaša Snaha tako izpridila? Saj je bila tolko let v samostanu." "Sam Bog ve, kdo," zavrne starec, "bržkone ji je usojeno tako, svoji usodi pa nihče ne uide." "To je slaba tolažba, oče; to je zopet ena tistih", ki jih za'jemaite iz čudnih svojih bukev. Jaz še nikdar nisem videla takšnih bukev, kakršne so vaše. Odkod jih neki imate?" , • "Imam jih od rajnega očita, ki jih 'je praVlako dobil od svojih prednikov." "Jaz pa takšnih knjig le ne bi brala; kdo ve, ali niso tistih luterancev, kakor so jih nekdaj sežigali n& grmadi? Dragi sosed, že večkrat sem si mislila: Čudno, vi tako radi molite in v cerkev hodite, toda časih mi poveste takšno, da bi se šla kar izpovedat. Morda vas prav zalo Bog izkuša tako hudo?'' "'Nič se ne bojte Mina," reče Mrak; "dasi rad či-tam svoje stare knjige, vendar tudi poslušam propovedi in nauke naših duhovnih gospodov. Povsod iščem sveta, kako bi odvrnil snaho od opolzkega pota, ali zastonj ga iščem. Zato res časih mislim, da dobro uče oni, ki trde, da je človeku vse usojeno in da ga nihče ne otme, kdor je namenjen za pogubo." "Oče, nikar ne govorite tako," svari ga starka, "to je greh, to je prav tako, kakor obupati nad milostjo božjo." "Res je, ali časih vendar ne morem drugače," meni podobar in zmaje z ranami. "Koliko sem že molil zetnjo! Koliko sem ji govoril na srce, toda vse zastonj! Sedaj me že ne pusti več pred se. Danes sem se ves dan pripravljal, kako ji bom govoril in jo svaril zlepa; presil sem svetega Duha, da bi me razsvetlil; ali ko sem se po večernicah napotil k nji in sem pozvonil na hodniku, zapodila me je hišna, kakor bi bil tat.'' "Zakaj pa niste šli v prodajalnico k sinu?" vpraša ga Mina. "Po kaj naj bi hodil k sinu?" ugovarja ji Mrak, "mehkega srca mu ne morem utrditi; udiihniti mu več moške odločnosti bi mu n>a tudi ne znal; drugega itak ni treba." "Ako ie t:ako, seveda vam ni druge pomoči, nego da molite in zaupate Bogu. Kakor bode Njegova volja, tako se zgodi." ' Saj to je, kar vedno pravim," pritrdi ji starček, "kaj pa je usoda drugega nego Bog." Na ognjišču je v tem zakipela mala večerja. Mina vstane, postavi sosedov lonček na mizo, svojega pa kar nekoliko odmakne, nadrobi kruha vanj in zopet sede na stolček. Po večerji sta podobar in samic0 nekoliko časa kramljala in umovala o Bogu in o sVe potem pa šla vsak v svojo sobo k poCitku. VI yjAm Odkar se je Lovro Mrak oni večer tako hudo SP.() rekel s svojo ženo, premišljal je svoj zakonski Sta°v ^ čimdalje bolj je spoznaval, da ni dovolj, ako ta' ^krbi, kako bo živil svojo ' v' 1 tU družino, ampak da * ' a^1 . jj" bliže drug drugemu. In kako lahko bi bil vodil 8 " !l drugih dolžnosti. Spoznal je, da bi se moral več s svojo ženo, da bi si bila tudi po duševnem življe Klctildo, ki je bila popolnoma nedolžna in nefzkus do dobra bi se mu bila vdala, privadila bi se Sa bi bila srečna in zadovoljna. Zato nikakor ni bilo d o?' da jo je tako mlado prepustil samo sebi; toda del je še huje, da je tako občutno bitje, kakršna Je Klotilda, prepustil teti Brigiti, ne da bi le nekolik0 P mislil, zakaj je stari Lisjak to žensko, ki mu je bila P il» rti*™ mleku sestra, odpravil iz hiše, predno se je hči v iz samostana. Sedaj seveda se ni nič dalo Vse sp ^ v stari tir. Premetena Brigita se je premočno oj4 svoje bratranke, in ko bi jo hotel Lovro pahniti ceZ šili prag, uprla bi se mu žena sama. v j p o Tako je umoval Lovro in sklenil, da bo ^kusa ^ malem oslabiti tetino veljavo pri Klotildi. Kadar J ^ količkaj utegnil, šel je ž njo v gledališče in tu druge veselice jo je spremljal, da ni hodila brez med "svet". Ali to ni bilo tako lahko, kakor bi c 0 ,j| lo*. I mislil. Ko se je prvikrat poleg žene pokazal v je kaj neroden; vedel ni, kako bi sedel, ne kako ktržal 'in zato je vsak čas sedaj z nogami, seda] . j jgr," kami zadel ob lesene stene tesnega prostora, l^6 današnjem, svetovnem položaju , 'Današnji svetovni politični položaj je ravno tak kot je bil politični položaj v letu/912," je dejal govornik, nakar je pričel z utemeljevanjem svoje izjave. "Ko se je leta 1918 proglasilo nenadno premirje, je ves svet vriskal veselja, toda Jože Zavrtnik se ni veselil. Jaz sem videl, da ni prišel še tisti trenotek v razvoju svetovnega kapitalizma, katerega je HAMBURG DIRECTNA plovba z novimi ladjami ORBITA ........... 24. sept. OROPESA ............8. okt. ORDUNA........L.. 22. okt. Ženske in otroške zaprte kabine The Royal M^il Steam Packet Co. 26 Broadway New York 117 W. WASHINGTON STR. CHICAGO, ILL. ali pri lokalnih agentih. DVE SOBI se oddasta za malo družino na 5700 Bonna Ave. (215 naropanih dežela. Amerika pa ima še svoj posebni namen, namreč, da dobi del oljnega plena, do katerega se smatra upravičenim Ako bo ta konferenca uspešna tedaj bo nova vojna za nekaj let odvrnjena, drugače pa je pričakovati izbruha v bližnji bodočnosti. Samo ena pot je, da se odvrne nov svetovni konflikt, je dejM ft m i © i N <§> S ŠE SAMO 14 DNI ČASA! V tem času še lahko kupite po tovarniških cenah vse blago kar ga imam še v trgovini. Opozarjam vse rojake da se informirate o cenah naše zlatnine. Kdor kaj rabi, naj ne zamudi te prilike. Naprodaj imam tudi 23 čevljev razložbene omare (show cases) primerne za kako lepo trgovino, kot za cigare ali kaj sličnega. i 0 1 napovedal Karl Marx, to je, ka- govornik, in ta je: ako se Ameri- dar bi prišle kapitalistične države po popolnega gospodarskega propada." * Dolgovi, katere so imele takrat kapitalistične države, še niso bili dovolj veliki, da bi jim prinesle popolno propast. Tekmovanja med kapitalisti posameznih držav so danes ravno taka kot so bila pred svetovno vojno. Danes se gre posebno radi olja, in konferenca, ki jo jo sklical predsednik Harding za mesec november v Washingtonu nima za svoj namen druzega kot ustvariti, ako se da nekak sporazum med kapitalističnimi državami za izkoriščanje ka in Rusija zvežeta in odklonita vsako pomoč kapitalističnim državam v Evropi. Ti dve deželi bi združeni to zlahka preprečili. Vse odvisi od ameriškega ljudstva. Ako bi prihodnje leto izvolilo v kongres sPeijalistične zastopnike tedaj bi bila vojna nevarnost odstranjena . Če pa se to ne zgodi, je treba da smo pripravljeni na novo vojno, in vsak socijalist bi bil.neumen, ako bi se ji proti/vil, akoravno bomo prizadeti vsi, ta vojna bo prinesla smrt kapitaliz- 1 1. Zborovanje se je zaključilo ob uri zvečer. NiuiiimiiiiiiiiiiiimiiiiuiviiiiiiiiuiilSiiSiS SSS MALI OGLASI ................................................................................................................................................................................................................................................... ZAHVALA mm ENA IZMED NAJSTAREJŠIH IZDELOVALNIC mehkih pijač v Clevelandu THE DOUBLE EAGLE BOTTLING WORKS kliče delegatom Združevalne konvencije Dobrodošli! Klub društev S. N. D. zahvaljuje vsem darovalcem za da-rov£, delavcem za pomoč ter po-setiteljem za obisk semnja, ki ga je Klub priredil Sept. 3., 4. in 5. 1921. Priporočamo se še v naprej, da posetite naše. prireditve. _ OPREMLJEN^ SOBA za 1 ta se odda 72nd Str. takoj na 1132 E. (216) ŽENSKA DOBI SLU2BO za hišna dela, 1095 Addison Road. Suite 4. (217) m m m II H Naše pijače tešijo suha grla bodfei poleti ali pozimi, in vsi ki ste prišli iz daljnih krajev A-merike delovat za pro-speh dveh organizacij, ste vabljeni, da p okusite naše izvrstne pijače, katere so vam na razpolago ipo vseh slovenskih gostilnah in slad-ščičarnah. Naš izdelek je še vedno najboljši vseh*. izmed P 1 DAVID BOGER prodajalec za S. MEDIALOWITZ CO. Cigare, cigarete in tobak. Kadite Havana Spear cigare od 10c naprej. 657 Broadway Cent. 942 Prospect 3476 POZOR! Farma naprodaj. 100 akrov zemlje, hiša z 11. sobami, 2 velika hleva, 13 krav, 1 vol, 2 konja ,25 akrov gozda, 1 5 akrov pašnika in vse potrebno orodje za obdelovat. Tudi Ves pridelek letošnjega leta. Zemlja je vsa obdelana in pridelek je o-bilen. Zemlja je jako rodovitna in ima lepo lego. Zglasiti se je pri lastniku ANDREJU BALKOVIC . 1327 E. 40th Street. V Jugoslavijo Tesne vezi z vsemi deli JuRoslavUe. bilo dobre hranfs. Zanrte kabine. Velik rnv. vKtt udobnosti moderne lad.le. Red Star Line SVOJI K SVOJIM! JOHN POTpKAR, lastnik. THE DOUBLE EAGLE BOTTLING 6517 ST. CLAIR AVENUE .JOHN POTOKAR, lastnik. PLOVBE VSAK TEDEN Pomol 58-02 — North River—New York FINLAND, Plymouth ... 1. oktobra ZEELAND—Cherbourg .....15. okt. KROONLAND — Antwerp .... 17. sept. LAPLAND ............... 27. sept. SAMLAND, Hamburg......15. okt. AMERICAN LINE MANCHURIA (Hamburg in Danzig via Cherbourg) .. 6. oktobra. Cela not no vodi. na Pollsko. MONGOLIA (v Hamburg in Danzle via Cherbourg) ----20. oktobra. MINNEKAHDA (v HamhUrcr in Danzig) ........ 22. septembra. White Star ADRIATIC (v Cherbourg) .. 5. okt. OLYMPIC (Southampton) .. 24. sept. New York in Boston.— Azores. Gibraltar, Naples in Genoa CRETIC ............... 28. oktobra. ARABIC EX-BERLIN ......... 20.sept. CANOPIC .......... 30. septembra. Največja ladja ploveca redno med Južnimi evropskmi pristanlsci. INTERNATIONAL MER-CANTILE MARINE CO. llfi LADIJ — 1.250 000 TON. 9 Broadway, New York ali pri katerikoli pooblaSCeni atrencHI v Clfvelandu. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem kupil truck, ki je pripraven za selitev in za drugo prevažanje, kakor "moving and expressing". Zato se priporočam vsem Slovencem v Clevelandu in okolici, da kadar kdo kaj potrebuje naj se obrne do mene in postregel mu bom po najnijži ceni. Sporočati želim tudi, da imam naprodaj žito za kokoši 'chicken feed". Sedaj na jesen bom vo* zil iz farm krompir, in grozdje, zatorej kdor kaj potrebuje, naj se oglasi pri dobro poznanemu 1 ANTONU OPEKA 1099 E. 64. St. 5694 E. 60th & BONNA AVE. Rosedale ) Central Podružnica: 6629 St. Clair Ave. vogal E. 67. ceste. Odprto do 6:30 zv. i _ Ji oanmfi Dyers E. both.ifir Bonna Ave . . iPhorWS Rčfidolph $694 Central JOHN PROSTOR URAR IN ZLATAR 6120 St. Clair Ave. lil DR. j. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. ZAMENJA SE hiša z 1 0. sobami, v kateri se nahaja grocerija in mesnica za pri' vatno hišo. Poizve se v upraV-ništvu tega lista. (x Poceni hiša za dve družini. —- Na* prodaj je hiša moderno izdelana, kopališče, elektrika, plin, škriljeva stre-h&Tveranda spodaj in zgoraj. FoslopJe je še skoro novo, staro šele štiri let8. Proda se radi odhoda v staro domovino. Poizve se pri lastniku na 14310 Sylvia Ave., ColljfnWood. (217> JOE MAICEN SLOVENSKI KROJAČ ki vam napravi obleko po meri ali pa vam vašo^staro izčisti, zakrpa in zlika. Postrežba je vedno točna. 635 E. 152. St. JESEN SE PRIBLIŽUJE, torej se je treba vsekakor pripraviti za hladne dneve. Pri nas imamo veliko zalogo jesenskega in zimskega blaga za šolarje, fante in dekleta.- Mi kupujemo vedno le trpežno blago, s katerim postrežemo naše odjemalce, da so zadovoljni in pri tem gledamo, da napravimo cene najnižje. Ako potrebujete spodnje jesensko in zimsko blago oglasite se pri 16717 Waterloo Rd. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM. .........................LULU L...........................................................m..............................................................................n.....umi.........jiiiuiiiiitiuiiiiiiuraiii««"1'1™' POZOR ROJAKI! I Ker je sedaj dovoljneno vsakemu napraviti si pivo doma za svoje lastne I potrebe, opozarjam rojake na izvrsten SLAD IN HMELJ TVRDKE SUPERIOR HOME BREW a ki je najboljši na trgu. To je edini slad iz katerega napravite lahko iz eneg S kvarta 10 galonov, pravega domačega piva. Imamo tudi zbirko sodov, 1° I čenih posod, steklenic, gumijevih cevi, zapiralne stroje, vsakovrstne (> | maške in sploh vse l.ar se rabi. — Z n?kupon se dobe tudi navodila! ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Rd. -I ..................................................................................................................................................... Jesenske in zimske obleke je treba sedaj sčistiti, da so popolnima pripravljene kadar pride bolj hladno vreme, ako želite najfinejše, in mojstersko delo pošljite čistit k TRANK« * Cleaners & Dyers Delavnica in'glavni urad: N U> « a 2 ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI: SLAD — HMELJ — SLADKOR in vse druge potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši. DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenin posod, itd. \ NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjihv naročilih. Pišite po informacije FRANK 6401 SUPERIOR AVE., OGLAR CLEVELAND. OHIO efl cn M i a gfr t PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St. Clair Ave.