St. 109
Mtilu iintnlni (Hiti nncittnitt roM
v Trstu, v soboto. ». mala 1926.
Posamezna Številka 25 stot.
Letnik Lf
List izhaja vsak da! 3 mesece L 32.—; L dSO vet — ^ v Uro kosti l 'smrtnice, za
en ponedeljka. V. 38.—, celo let«-	. rj-r ta T. T
ivllke 25 stot. - ^UDl^Sft-A m): za trgovs'	^ , - £ L«
ibtU L 1.20, i^-3-! denarnih zavodov L Z— -tot. za besedo, najmanj L 3.
EDIN
«
ST
Uredništvo in uprmvniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te« Ufoo 11-57. Dopisi aa) se po<ilja>o izključno uredništvu, oglasi, rekla« nucHs ia danar pa upravni«vu. Rokopisi se ne vračajo. Nafrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost" PodurednlStvo v Gorici: ulica Oiosue Carduccf it. 7, L n. — Telef. it 827 Glavni in odgovorni urednik: prof^Filip Peric.
Iz zanimive politične razprave
V senatu čehoslovaške republike se je vršila dne 28. aprila zanimiva razprava. Zanimiva tudi za nas z ozirom na naš položaj. Pomembnost je bila v podanih izjavah samih in pa v dejstvu, da so bile podane od strani zastopnikov trojice večinskih strank v senatu z različnimi političnimi, kulturnimi in so-cijalnimi naziranji in stremljenji.
Govornik narodnih demokratov, senator dr. Baxa, je izjavil, da v Čehoslo-vaški se ne more govoriti o kaki krizi parlamentarizma, čeprav je sedaj na krmilu neparlamentarna, uradniška vlada. «Država naša — je naglašal govornik — je narodna država. Vendar 5uio dali Nemcem in Madžarom polno enakopravnost in celo več, nego nam predpisujejo mirovne pogodbe». Nadalje je izvajal govornik, da v Čehoslovaški ni nikakega šovinizma, marveč le narodna samozavest in naroden ponos. Govornik je pridodal pojasnilo: «Če naša narodna samozavest porašča, začenjajo govoriti o — fašizmu. Toda med naSim in italijanskim fašizmom je glo-bokosežna razlika. Italijanski fašizem je podan po italijanskih razmerah in se ne more prenesti na češke razmere. Pri nas nastaja fašizem zato, ker se je podcenjevala narodna zavest, ki tvori podlago obstanku države«.
Senator dr. Vesely (čehoslovaški socijalist) je izjavil, da bo njegova stranka tudi nadalje vršila svojo dolžnost napram državi, četudi ji je sedaj na čelu uradniška vlada. Negativno stališče opozicije napram državi škoduje v glavnem volilstvu opozicije same! Mi nočemo vladati proti Nemcem! To so enakovredni državljani in so jim njih pravice zajamčene za vedno. Mi nočemo delati nikake politike nasilstva, mi nočemo napraviti iz naše države instrument preganjanja?.. — V nadaljnjih izvajanjih je naglašal govornik, da je po razpravi prejšnjega dne dobil vtisek, da se v Čehoslovaški vendarle pripravlja ibiižanje in da se napoveduje politična pomladi V interesu obeh strani želi govornik goreče, da bi se taka politika pameti in poštenja širila bolj in bolj!
Govornik čehoslovaških socijalnih demokratov dr. Soukup je najprej označil stališče svoje stranke napram vprašanjem carin na žito, intenzivnejše zaščite poljedelske produkcije in soci-jalnega zavarovanja. Glede teh dveh poslednjih vprašanj pa je zahteval, naj se ne spravljata v odvisnost drugo od drugega. Glede na manjšinsko vprašanje je izjavil socijalno-demokratični govornik, da je v interesu naroda in države, da se to vprašanje definitivno uredi. «Nikakega dvoma ni — je pov-darjal — da to, kar se je zgodilo doslej v tem pogledu, ni še zadnja beseda. Posebno je vprašanje kulturne avtonomije, pred katerim si ne bomo smeli trajno zatiskati oči. Seveda se mora za rešitev tega velikega problema ustvariti neogibna predpostava, zavest namreč, da je uredba manjšinskega vprašanja zgolj notranjepoiltičen in ne mednaroden problem«. — Na zaključku je govornik obžaloval propagando čehoslovaških manjšin v inozemstvu, ki nima niti besedice priznanja za to, kar je ta država že ustvarila na socijalnem, kulturnem in gospodarskem polju.
Mari nismo upravičeno rekli, da so te izjave zanimive tudi za nas?! In poučne tudi. Pa ne le za nas, marveč tudi in še posebno za tiste, ki nam režejo politični, kulturni, socijalni in gospodarski kruh, ki — na kratko rečeno — oblikujejo položaj naše narodne manjšine napram državi in napram so-deželanom drugega plemena.
Prav za prav so gori posnete izjave tako jasne, tako določne in izrazite in vsebujejo resnice tako samo po sebi razumljive, da nas prav za prav odvezujejo od vsake besede razlaganja in pojasnjevanja. Vendar naj ugotovimo nekatera dejstva, ki se plastično in nazorno kažejo iz navedenih izjav.
Kljub temu, da so bile podane od zastopnikov strank z različnim oprede-ljenjem v političnem, socijalnem in gospodarskem pogledu, so se vendar harmonično stekale v izpoved zvestobe in vdanosti do države. Istotako pa so odločno vsebovale izpoved za parlamentarno načelo, za parlamentarizem, za ustavno obliko vladavine.
Senator Baxa je govoril toplo besedo Ea narodno samozavest in narodni ponos. Tudi je poudarjal značaj Češke države kot nacijonalne države. Isti govornik pa je — in v skladu z njim tudi oba naslednja — priznal Nemcem pravico do enakopravni osti. Posebno podčr-tujemo izjavo senatorja dr.ja Veselega, da odklanja vsako politiko nasilja ter da država ne sme biti instrument preganjanja! Ta ugotovitev pomeni, da z obstankom nacijonalne države in z narodnim ponosom večinskega naroda ne le da nista izključena pravičnost in svobodoljubje napram narodnim manjšinam, marveč da sta v skladu z interesom naroda in države.
Socijalno-demokratični govornik dr. Soukup je posegel celo dalje, zahtevajoč za narodne manjšine kulturno avtonomijo. Kot neogiben predpogoj k temu pa je zahteval, da se manjšinski problem smatra kot notranje-politično in ne za mednarodno vprašanje. Tu moremo ugotoviti, da so zakoniti predstavniki naše narodne manjšine že opetovano izjavili, da bi jim bilo v največje zadovoljstvo, Če bi merodajni činitelji hoteli manjšinsko vprašanje pravično in zadovoljivo rešiti kot notranjepolitičen problem predvsem tehnične narave.
S tem bi se tudi za nas — da rabimo poetično in blagovestno besedo čehoslo-vaškega senatorja — približala... politična pomlad, ki tako prisrčno koprnimo po nji!	___
Se|a poslanske zbornice
Razmah italljinsbe avljatlke
Razprava o proračunu ministrstva za avijatiko
RIM, 7. Poslanska zbornica je na današnji seji nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za zrakoplovstvo. Poslanec Baistrocchi je naglašal, da je izredno velike važnosti dejstvo, da vodi načelnik vlade on. Mussolini vsa tri ministrstva, ki skrbijo za obrambo države. Je to ministrstvo vojne, mornarice in zrakoplovstva. Radi tega je za^ goto vi j eno, harmonsko in precizno delovanje teh treh uprav. Kakor mornarica, tako se mora tudi zrakoplovba spopolniti in .dvigniti na najvišjo stopnjo. Avijatika je najuspešnejše orožje za naglo ofenzivo, ona ščiti ob izbruhu vojne armado in mornarico in jim omogoča potrebno razvrstitev ofenzivnih enot.
Avijatiki so dandanes odkazane avtonomne in. najvažnejše funkcije ter igra posebno odločilno ulogo ob pri-četku mobilizacije. Ako se upošteva zemljepismo lego Italije, se mora priznati — tako nadaljuje poslanec Baistrocchi — da bosta mogli le močna mornarica in močna avijatika uspešno braniti italijanske obali oziroma iste izrabiti v ofenzivne svrhe. Ko je prišel fašizem na vlado, je štela italijanska avijatika le 200 letal. On. Mussolini je s sodelovanjem generala Bonzanija v kratki dobi vsestransko izpopolnil italijansko avijatiko.
Nato je nastopil kot govornik on. Lo-catelli. Orisal je važnost civilne avija-tike za gospodarstvo in trgovino ter pripomnil, da predstavlja civilna avijatika uspešno propagandno sredstvo, ker zbližuje ljudske mase z avijatiko sploh. Razun tega U9tvarja civilna avijatika oddelke pilotov, ki v slučaju vojne prestopijo v vojaško službo ter pripomorejo v veliki meri k nagli izvedbi mobilizacije. Poudarjal je, da je civilna avijatika posebno v Nemčiji zavzela velik razmah. Ker ne sme Nemčija na podlagi mirovne pogodbe graditi vojaških letal, si je organizirala vzorno civilno avijatiko, ki služi v industrijske in trgovske svrhe. Nemčija je ustanovila nad 50 zračnih prog, zgradila veliko število tovarn za izdelovanje prometnih letal ter si obenem vzgaja ogromen kader pilotov. Lahko rečemo, da je Nemčija danes najbolj pripravljena za mobilizacijo, ker bo v slučaju vojne uporabila vsa civilna letala in vse civilne pilote za operacijske svrhe. Iz vsega tega sledi — tako je zaključil on. Locatelli — da mora Italija posvetiti vse sile spopolnitvi in ojačenju civilne, a obenem tudi vojne avijatike.
Državni podtajnik za zrakoplovstvo general Bonzani je pripomnil, da razpolaga Italija danes z 800 vojaškimi letali in da odpade na vsako letalo 17 mož. Tekom tega leta bo italijanska zračna vojska pomnožena s 600 letali, ki so v prvi vrsti določena za izvidni-ško službo in bombardiranje. Sicer bo ministrstvo za zrakoplovstvo napelo vse sile, da dvigne italijansko vojaško zrakoplovbo na stopnjo, ki jo v tem ozi-ru zavzemajo druge zapadne velesile Istočasno bo ministrstvo za narodno gospodarstvo pospeševalo v največji meri razvoj tovarn, ki izdelujejo letala. Poskrbelo bo, da se nekatere teh tovarn premestijo iz severne Italije na jug, da ne bodo izpostavljene ofenzivi sovražnika. _
Dvoboj med časnikarjem in bojevnikom
LIVORNO, 7. Ker je list «Voce Repub-blicana» objavil neke očitke proti li-vornskim bojevnikom, je pokrajinski tajnik bojevniške zveze poročnik AJes-sandro Giambruni pozval na dvoboj odgovornega ravnatelja gorinavedenega lista dr. Fernando Schiavettija. Danes se je med obema vršil dvoboj na sablje, tekom katerega je bil poročnik Giambruni znatno ranjen v nadlaket. Dvoboj je bil radi tega ukinjen.
Nasprotnika se nista pobotala.
«Norge» prispel v Klng's Bay
OSLO, 7. Zrakoplov «Norge» je pri-plul v King's Bay (Spitzbergen) ob 6. uri in pol.
Sela jososlouenske narodne skupine
BEOGRAD, 7. (Izv.) Danes ob 10.30 se je pričela plenarna seja narodne skupščine. Seja je bila izčrpana s tem, da so posamezni ministri odgovarjali na stare interpelacije raznih poslancev.
Po prečitanju zapit nika zadnje soje je dr. Spaho protestiral proti temu, da> zahteva pravosodni minister njegovo' izročitev sodišču, dasiravno ni bil nikoli pravilno obtožen. Rekel je, da se stvar nanaša najbrže na kako drugo osebo.
Minister Pavle Radić je nato odgovarjal na interpelacijo sam. demokrata Kalemberja radi odvzetja zemlje dobrovoljcem na poseštvu pri Bukovarju, kjer je bil grofu Elsu zemljiški maksimum zvišan od 1000 na 1400 oralov. Minister je izjavil, da se je to zgodilo radi tega, ker je omenjeni grof ustanovil veliko žrebčarno, ki je državi nujno potrebna. Posl. Kalember je pobijal izvajanja ministra Pavla Radića.
Zbornica je nato prešla na drugo točko dnevnega reda, k razpravi o ratifikaciji trgovinske pogodbe z Avstrijo. Poslanec SLS Strcin je prečital izjavo Jugoslovenskega kluba, nakar je skupščinski predsednik izjavil, da želi trgovinski minister podati obširen ekspozć o tej trgovinski pogodbi. Seja je bila radi tega zaključena.
Položni na AhtleSkem
V političnih krogih so danes mnogo razpravljati o včerajšnjem pose tu notranjega ministra Maksimovića pri Pašiću. Kakor znano, je vladalo v zadnjem času med obema precej napeto razmerje. Dobro poučeni krogi pa sedaj zatrjujejo, da sta se PašiČ in Maksimo-vić docela pobotala.
Tekom dopoldneva se Je v ministrski sobi narodne skupščine vršila kratka konferenca ministrov. Razmotrivali so vprašanje novega predsednika jugoslo-venske delegacije za interparlamentarno unijo, ker je L. Jovanović podal demisijo. Izvoljen bo najbrž dr. V. Jan-ković.
Vprašanje pobijanja korupcije
Od 16. do 18. ure je bil St. Radić v av-dijenci pri kralju. Po avdijenci je izjavil novinarjem, da je kralju poročal o stališču svojega kluba. Rekel je, da ni v političnem položaju nikake izpre-membe. Glede delovnega programa vlar-de je Radič povedal, da bo o zakonu za izenačenje neposrednih davkov skupščina razpravljala že prihodnji teden. Zakon bo imel veljavo od 1. junija 1927.
Rekel je tudi, da je treba korupcijo temeljito pobijati. Ako bi pa prišle kake intrige in bi se razprava o korupciji ne pričela prihodnji petek, bo on (Radič) izzval krizo vlade.
Radikalski klub je dcunes ves dan razpravljal o tem, kako naj se vrši debata o korupciji.
Seja ministrskega sveta
BEOGRAD, 7. (Izv.) Zvečer je ministrski svet imel seja, na kateri je razpravljal o resortnih vprašanjih. Sprejet je bil tudi načrt za izenačenje neposrednih davkov. Trgovinski minister doktor Krajač je poročal o načrtu za trgovinsko in navigacijsko pogodbo z Italijo. Načrt je razdeljen v Štiri oddelke: 1) splošni; 2) tarifni; 3) oddelek o obmejnem prometu; 4) veterinarska konvencija.
Trgovinski dogovor mod Jugoslavijo in Anglijo
BEOGRAD, 7. (Izv.) Danes popoldne se je v trgovinskem ministrstvu končala razprava med jugosiovensko in angleško delegacijo za trgovinski dogovor. Dogovor je začasen in vsebuje klavzulo največjih ugodnosti. Glede definitivne pogodbe se bodo pogajanja vršila v Londonu. Začasni sporazum bo parafiran prihodnji teden.
Prisrčni odnoftajft mM Italijo In Bolgarsko
SOFIJA, 7. (Izv.) Sofijski listi prinašajo daljši interview z novim italijanskim poslanikom Bacianinijem, ki je prispel v Sofijo v posebno važni politični misiji.
Poslanik je izjavil, da vladajo med Italijo in Bolgarsko najprisrčnejši od-nošaji. Naglašal je tudi, da Bolgarska lahko vedno in ob vsaki priliki računa na moralno ijpmoČ Italije.
Revtficili t Hlkarml
WASHINGTON, 7. V Nikaragui je izbruhnila revolucija. Liberalna stranka je proglasila Sacaso za predsednika republike in je s svojimi četami zasedla mesto Bluefield, kar je izvedel general Sandoval. Sacasa je bil ustavno izvoljeni podpredsednik, ko je izvedel Cha-morro svoj puč, radi katerega je postal predsednik. Vendar ga Zedinjene države niso hotele priznati Kongres je proglasil vojno stanje. Ameriška vlada je odredila, naj odpluje v Bluefield kri-Žarka, da tamkaj ščiti interese Zedinje-nih držav.
zasedanje Zveze narodov v Ženevi in angleška stavka. Zinovjev pravi, da so . „ bodo na Angleškem ustvarili oddelki Ponovni nmrtri - Spopadi med pollotjo (poljskih deiavcev in akcijski odbori. Po
_	o6iJm* - Aro*a«iJe	| njegovem mnenju pomenjajo za stavko
LONDON 7. Spodn>a zbornica je vče-j največjo neVarnost desničarski vodite-raj odobrila pravilnik za izvrševanje angleških strokovnih organizacij, posebne oblastiv zvezi s proglasitvijo Komunistična internacijonala je obja-izjemnega stanja. Laburistični poslanci ^ proglas v katerem zahteva, da ne
z**>ustih zbormco. sme niti ena tona premoga na An-PARIZ, 7. Agenciji Havas poročajo iz giegj^
Londona: Uradno glasilo stavkujočega; RIGa 7 Sovjetska vlada je prepove-aelavstva, «British Warker» je včeraj^ dala
izvoz živil, zlasti masla, jajc in objavilo odgovor glavnega odbora «Tra- perutnine na Angleško, de Unions» ministrskemu predsedniku;	■ =
Vladna kriza na Poljskem
_ .	.	J VARŠAVA, 7. Predsednik republike
hip pripravljen obnoviti pogajanja, ne je vCeraj poVeril sestavo nove vlade
Baldwinu. V tem odgovoru je rečeno, j da je glavni odbor «Trade Unions» vsak
bo pa brez gotovih pogojev nikakor preklical svojih odredb glede stavke.
Londonska rezervna policija je bila poklicana v službo.
Novi nemiri
PARIZ, 7. Agenciji «Havas» poročajo iz Londona: V južnovzhodnem delu mesta je prišlo sinoči do nemirov. Množica stavkujočih delavcev je zažgala nek
posl. Chačinskemu, načelniku krščanskih demokratov.
VARŠAVA, 7. Radi potežkoč, na katere je naletel, je poslanec Chačinski vrnil predsedniku republike mandat za sestavo nove vlade.
Novi španski poslanik pri Vatikanu
MADRID, 7. Podadmiral Magaz je avtomobil. Policija je delavce razgnala imenovan za španskega veleposlanika s palicami; več oseb je bilo lahko ra-!pr^ yatikanu. njenih. V Edimburgu je bilo aretiranih mnogo'oseb.
Tudi v Glasgowu so sinoči izbruhnili nemiri, in sicer v vzhodnem okraju. Uradno poročilo pravi, da je policija izvršila 66 aretacij. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Demonstranti so vdrli v nekatere manjše trgovine obuval in jih oplenili. Skušali so napasti tudi tramvajsko lopo, vendar pa je policija še o pravem času prihitela na lice mesta in razgnala demonstrante.
LONDON, 7. Danes opoludne je bil položaj skoro neizpremenjen. Železniški promet se stalno boljša. Včeraj je bil vzpostavljen promet tudi na London-Calais.
Politične vesti
POLITIČNI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI
Vesti, ki prihajajo iz Beograda, le podkrepljajo dejstvo, da je položaj Uzunovićeve vlade utrjen in stabiliziran. Vladna večina v skupščini je zagotovljena za gotov; čas. Kot važno se posebno naglaša dejstvo, da se je tudi skupina Ljube Jovanovića izrecno in brezpogojno izrekla za ohranitev sedanje vlade! Tako bi imeli, vsaj nasproti vladi, vzpostavljeno popolno soglasje \ vsega radikalskega kluba, kakor da ni progi; bj^ vmes izključitve g. Jovanovića. In
Ig. Pašić nadvladuje situacijo slej ko Uprava tramvajev je skušala danes prej.
V tem pa so bile poslane v svet neke
vzpostaviti v Londonu tramvajsko služ bo s pomočjo prostovoljcev, vendar pa poskus ni uspel. Včeraj so stavkujoči poškodovali v raznih delih mesta kakih 50 omnibusov, ki so vršili službo.
LONDON, 7. Glavni odbor «Trade Unions» je danes imel več sej. Čeprav je danes MacDonald izjavil, da ne opušča nobene prilike ter da se že ves dan trudi, da bi našel podlago za sporazum, vendar ni še nikakega znamenja, da bi se spor poravnal.
Elektrotehniki v spodnji zbornici so baje zapustili delo. Uradna poročila zatrjujejo, da vladata povsod najlepši mir in red, vendar pa so se v mnogih krajih dogodili incidenti. Stavkujoči delavci so na raznih progah skušali ustaviti vlake. V Yorku so razgrajači vrgli nekega agenta pred vlak; malo je manjkalo, da ni bilo po njem. V Glas-gowu je bilo danes spet aretiranih 20 oseb. V Londonu pomaga 200 konjenikov policiji pri vzdrževanju reda.
Rusi za stavkajoče
MOSKVA, 7. Vsa javnost zasleduje z izrednim zanimanjem potek splošne stavke na Angleškem. Kljub 1. maja in pravoslavnim velikonočnim praznikom so listi priredili posebne izdaje. V mnogih tvornicah so bila zborovanja, na katerih so zbirali prispevke za stavkujoče. Zinovjev je imel govor, v katerem je naglašal politično stran stavke. Napisal je tudi članek, da je tu cela vrsta dogodkov, ki so slabo znamenje za stabilizacijo kapitalističnega režima, kakor na pr. Maroko, Sirija, dogodki na Kitajskem, finančna kriza na Francoskem, gospodarska kriza na Poljskem,
senzacijonalne vesti, ki bi — če bi imelo kaj realne podlage — kazale, da so se od druge strani začeli zbirati oblaki na obzorju. Tiste vesti so hotele namreč vedeti, da se pri Radiću zopet pripravlja politična recidiva, to je, da se hoče povrniti k prejšnjim protidinastičnim, republikanskim in plemensko opredeljenim smernicam. Nam se zdijo take možnosti skoro izključene, če pomislimo, da je g. Radić sodeloval za ustanovitev Uzunovićeve vlade, da je Radiće-va parlamentarna skupina drugi glavni steber mostu, na katerem sloni sedanji režim. Pa še neka okolnost je, ki nas sili, da ne verujemo v gori omenjene vesti. Radić bi se moral — predno bi storil tak vratolomni skok — prav resno baviti z vprašanjem, ali bi mu res vsa njegova skupina hotela slediti, -sajti slučaj z Nikićem in Šuperino mu prav narinja resno svarilo, da bi če bi hotel svojo stranko oddaljiti od udeležbe na vladi, igral igro, zelo nevarno za svojo lastno politično bodočnost. Pravilnejše sodi «Prager Presse», ko pravi: Na dan sestanka skupščine se jo vse, kakor že tolikokrat, uravnalo na presenetljiv, a vendar pričakovan način. Koalicija Živi; radikalska stranka je voljna za delo in enotna; Nikola Pašić pa je — tudi če ni ministrski predsednik — resnični voditelj usode enotne Jugoslavije, katere ustanovitev je znal sentimentalno, pa tudi z obzirno energijo naglasiti kot svoje življensko delo. Kriza v Jugoslaviji je zaustavljena, na-daljna dela v skupščini naj jo odstranijo!
DNEVNE VESTI
Enciklika sv. očeta povodom 700-ietnlce sv. Francija Aslikega
Sv. oče papež Pij XI. je izdal povodom 700-letnice smrti sv. Frančiška Asiškega encikliko, naslovljeno na patrijarhe, primase, nadškofe, škofe in druge ordinarije. Encikleka riše podobo sv. Frančiška in poziva potem pristaše katoliške akcije, naj ob strani velike frančiškanske družine vneto posnemajo zgled reveža iz Assisi pri svojem delovanju za vzpostavo krščanskega duha Frančiškansko prebujenje pomeni prebujenje k evangeljskim čednostim. Nato opisuje sv. oče dobo, ko je živel sv. Frančišek, doba, ki je bila obenem doba žive vere in razkolništva, egoizma in pokvarjenosti. V tem težkem času je Bog poklical Frančiška, da vrne družbo k čistemu idealu evangelija. Pripravlja se, gre na delo, ustanovi dva reda — enega za moške, drugega za ženske — in prehodi z njimi vso Italijo ter vrši čudežna dela spreobrnjenja. Poleg tega notranjega misijonarstva je vr-šU sv. Frančišek misijonsko delo tudi med krivoverci, delo, ki ga nadaljujejo frančiškani z veliko požrtvovalnostjo in enakim junaštvom. Nobeno čudo torej, da se je ohranil spomin na velike zasluge, ki si jih je stekel Frančišek za cerkev, skozi stoletja do danes. .
Enciklika se zaključuje z željo sv. očeta, da bi verniki posnemali tega tako velikega junaka krščanstva. Pozornost vzbuja ono mesto v zaključku enciklike, kjer pravi sv. oče, naj se sv. Frančišek proslavlja tudi kot velik Italijan, kot «luč domovine«. Končno izraža sv. oče svoje veselje nad navdušeno proslavo te sedemstoletnice, želei, da bi izšlo iz nje nravstveno ozdravljenje ter da bi set krščanska družba vrnila na not nobožnosti in svetosti.
Srednješolcem Trstu In okolice!
Bliža se konec šolskega leta in ž njim združeni končni izpiti. Marsikateri srednješolec, kateremu je učni jezik in ta ali drugi predmet oviral uspešno napredovanje v klasifikaciji, gleda že danes s trepetom na izid.
Dijaški krožek «N. Tommaseou, ki se je v lanskem šolskem letu izkazal s svojimi repeticijami, bo tudi letos priskočil našemu tržaškemu srednješolskemu dijaštvu v tem pogledu na pomoč in organiziral s prihodnjim pon-deljkom pošolske tečaje. Vsi oni dijaki, tudi nečlani druStva, ki se hočejo teh tečajev posluževati, naj se udeležijo sestanka, ki se bo vrfiil danes ob 5. uri v društvenih prostorih, ul. 6. Zanetti i, I. Tečaj je namen jem vsem tržaškim srednjim Šolam. — Odbor.
Voino za zavarovance
Prejeli smo in objavljamo:
«Kakor je bilo v cerij listu «E<iinosti» od 14. aprila t. 1. pod št. 89 objavljeno, naj se namreč zglasijo radi zavarovanja — zavarovanci iz okrajev: Sežana, Komen, Senožeče, Postojna in Bistrica in ker se oglašajo zavarovanci tudi iz Istre, Trsta, Idrije in Gorice, se obveščajo zavarovanci, ki so bili (in so) zavarovani pri zavarovalnicah Janus, Atlas Beamtenverein, Star, Le Guardian, (Greschan), Niederdsterr., Gisol-la-Verein, Allianz, VViener-Leben in Nie-derlandische, da se lahko zglasijo za pojasnila pismeno pri Francu Bekar-ju v Sežani 149/214. Op. Zavarovanci iz Brd se lah-
«tiXltAUOi»
« irsiu, one s. maja i^«.
Iv o zglasijo pri krčmarju Ivanu Pavlinu v jGorici Viale XX. Settembre 48; a zavarovanci iz goriške okolice pri «Belem zajcu« (g. Molar-ju) v Gorici ul. Via delle Mona-che. Toliko na znanje in v ravnanje. Z odličnim spoštovanjem.
_ Fr. Bekar.»
Spomin no Ivano Božlto
Prejeli smo sledeči zanimiv spomin k zgodovini znane podraške afere ,ki je sledila sporu radi cerkvene pripadnosti Po-drage:
Nemilo me je dirnila vest o smrti Ivana Božiča iz Podrage, oziroma iz Banjaluke. Ko sem se ga spominjal, vselej mi je prihajala na misel podraška afera. Danes pa nimam namena je opisovati, to pa bi tudi bolje opravil kak inteligent iz Podrage ali njene bližine. Tam se o tej zadevi še sedaj precej natančno lahko informira ter opiše stvar tako, kakor se je v resnici godila. Skoda bi tudi bila, ko bi ta zanimivi dogodek zapadel pozabnosti, kajti v njem ima-dio živo pričo o odločnosti in preudarnosti tamkajšnjega zelo inteligentnega ljudstva, ki je s svojim nastopom izzvalo valovanje duhov od Adrije do Ljubljane ter vznemirjalo celo visoke glave na samem Dunaju. — Moj namen je, opisati le nek dogodek, ki je nastal vsled podraške dogodbe.
Kmalu potem, ko je bil Ivan Božič izpuščen iz vipavskega zapora, je šel po oprav-daljne sorodnike v Peklu pri Rihenberku. To j? bilo ravno med šolskimi počitnicami. Boiičevi prijatelji in znanci smo zvedeli za to in takoj se nas je nabrala v Pekl.u precejšnja družba mladih, navdušenih ljudi, pripravljenih na vse, s čimer bi mogli koristiti dobri stvari.
Popoldne smo prebili v prijaznem vrtiću ob Vipavi nad jezom ter se živahno raz-govarjali o raznih vprašanjih. Tudi dame so se udeleževale naših debat, zato je bil razgovor tem živahnejši. Še sedaj vidim pred seboj mladega kaplana, vnetega za nove Mahničeve nauke.
Med prijetnim kramljanjem je poteklo popoldne in ko se je znočilo, nas prijazna domača gospa Pečenkova povabi k večerji. Sedli smo za mizo, ki stoji še danes prav na istem mestu, kjer je bila pred 40 leti. Naprosili smo Ivana Božiča, naj bi nam izpisal potek podraške afere, ki je tačas razburjala duhove. On je naši želji rad ustregel. Njegov govor je bil resen, tehten, možat, tu pa tam prepleten z žgočim sarkazmom in ironijo. Pravil nam je, da so Po-dralani storili vse korake, da bi se otresli neljubih in neopravičenih dajatev šent-vidskemu župniku ter bi zadobili samostojno duhovnijo, a šentvidski župnik in ljubljanski škof sta imela gluha ušesa. Zato so se Podražani odločili za prestop v pravoslavje oziroma v unijatsko cerkev. Šli so v Križevac, kjer jih je unijatski škof Drohober ky sprejel prav prijazno ter jim poslal popa, kateremu je pa orožništvo v Postojni zabranilo pot v Podrago. Pripovedoval nam je o razburjenju ljudstva, o svojem zaporu, v prijaznem postopanju sodnega osobja, o discipliniranih Podražaji ih, ki so se na sodišču tako modro zagovarjali, da se ni moglo nobenemu ničesa zgoditi, tako, da so bili konečno vsi oproščeni. Kar nas je bilo navzočnih, smo bili skoraj sami prepričani Mladoslovenci,' ki smo se najbolj vnemali za ideje, katere smo pouzemali iz tačasnega Podgorniko-vega «Slovanskega sveta». Tako vem, da je temperamentni visokošolec Polde B. napil Božičevemu delovanju. Božič se mu je krasno zahvalil. Oglašali so se tudi drugi in poleg mene sedeči prijatelj me sune z nogo, kakor češ, no, reci tudi ti svojo. Vsta-nem, govorim o našem težkem položaju, o narodni probuji itd.
Komaj se poležejo živio-klici in odzvene čaše, začujemo pod oknom žvenket orožja. Vsi osupnemo in dame med nami se posebno prestrašijo. Hišni gospodar steče pod okno ter najde tam orožnika, pok. Podme-nika ter mu reče: «Kaj pa stikaš tu ob tej uri«? Podmenik je bil inteligenten fant ter je bil zelo naroden in reče: «Služba me je sem zanesla«. Gospodar. «No, pa pojdi v našo družbo!» Podmenik: «Sem v službi, hvala, ne smem!» Gospodar: «Pa veš, koga imamo med seboj?« Podmenik: «Kako nt hi, — saj ravno zato sem tu, ker je Božič pod policijskim nadzorstvom. Slišal sem tudi vse prekrasne govore in napiinice, a slišal le za se. Gori povej vsem, da nisem razumel ničesa, prav ničesa, — pomiri prijatelje, — saj veš, da sem tudi jaz vaš somišljenik! Z Bogom!«
Gospodar se vrne v sobo, pove cel razgovor z orožnikom ter miri celo družbo, posebno pa nežni spol, ki si je v svoji razburjenosti že slikal usodepolne posledice našega navdušenenja in naših nebrzdanih jezikov.
Po tem presenetljivem iznenađenju smo ostali skupaj še celo uro, t. j. ravno do polnoči. Skoraj razposajeno razigrani" smo ugibali, kaj bo iz vsega tega. Naposled se prisrčno poslovimo ter se raziđemo v prijetnem nočnem hladu na svoj« domove. Po tem lepem sestanku smo še dolgo raz-inišljevali o lepih besedah, katere smo slišali govoriti v Peklu ter sanjali o uresničenju svojih krasnih idej.
Podmenik je bil naš človek, zato pa tudi ni bilo nobenih posledic.
Ivan Božič je bil visoko inteligenten človek z globokim pogledom v stvar in jasno razsodnostjo. Njegov odhod iz Slovenije na Hrvatsko in naposled v Bosno je bil za njegove rojake gotova zguba. ZaJj da v Bosni ni našel tiste sreče, o kateri ie sanjal. Bogat na razočaranjih mi je lani tožil o svojem razrahljanem zdravju in žal, — po kratkem času je podlegel prerano za svojo obitelj in za svoj narod, katerega je tako pošteno in iskreno ljubil. Pokojni Ivan Božič je bil odličen, vrl mož ter nam ostane v najboljšem, trajnem spominu.
_Stari prijatelj.
je bil dober, prijazen otrok usmiljenega srca in vsak ki ga je poznal, ga je gotovo rad imel. Globoko užaloščeni družini iskreno sožal je! _
Izpopolnjujemo izpustitev.
V Članku Edinosti z dne 7. maja: «0 regulaciji stavb in o potrebi regulacije samovolje« je izpuščeno ime kraja, ki je ravno trg Tolmin. Vsak čitatelj naj to blagohotno sam izpolni.
JUBILEJ SLOVENSKE DRAMSKE UMETNICE.
Dne 18. maja t. 1. proslavi ga. Berta Buk-šekova, velezaslužna slovenska gledališka igralka, 25-rletnico svojega neprestanega umetniško-igralskega delovanja. Kot jubilejna predstava se priredi Schillerjeva tragedija «Marija Stuart«, katero je poslovenil Oton Župančič. Vlogo Marije iStuart bo igrala slavljenka ga. Bukšekova.
IZGINIL JE
Jožef Cergoj, star 17 let, doma s Planine-Dolenje pri Vipavi. Fant je služil lansko leto pri g. Leopoldu Ozbiču v Štjaku, potem nekaj časa v Divači, od koder je pobegnil neznano kam. Župni uradi, županstva in sploh vsi dobri ljudje, ki bi o imenovanem kaj vedeli, se prosijo, da bi obvestili pismeno fantovega očeta Jožefa Cergoj, Planina-Dolenie št. 23, Ajdovščina.
Oruilvm vtitl
—	D. K. N. Tommaseo, Trst. Danes ob 19.15 sestanek. — Odbor.
—	Turistično druitvo pri Magdaleni priredi majniški izlet ob 5.30 s postaje pri Sv. Ani oziroma s postaje sv. Andreja ob 5. uri do Herpelj. Od tu peš črez Glavni-ško pogorje do vrha 1026. Nazaj črez Klane na Herpelje in z večernim vlakom domov. Kosilo iz nahrbtnika. — Priporočamo članom in prijateljem društva pol-noštevilno udeležbo. V slučaju slabega vremena izlet odpade. — Odbor.
—	Planinsko društvo priredi jutri v nedeljo 9. t. m. izlet na Kucelj-Trnovski gozd. Odhod iz Trsta, državni kolodvor, z brzovlakom ob 5.20 zjutraj (Opčine 6.02) do Prvačine. Peš -na Kucelj. Pri Selovcu daljši odmor in kosilo iz nahrbtnika. — Povratek preko Trnovskega gozda v Gorico, od koder z večernim vlakom v Trst.
SPORT
Uradno porodilo T. V. L. A.
V	nedeljo 9. t. m. Cross.-Country. Start točno ob 10 na igrišču Primorja (Prošek). Vsako tekmujoče društvo mora določiti 3 reditelje, kateri morajo biti na razpolago T. V. ob 8. uri na igrišču. Oni, ki niso plačali vpisnine naj to store pred tekom. Člani T. V. in sodniki se zberejo ob 7. uri pri kavarni «Fabris.»	T. V. L. A.
Igrišče Obzora.
Toli pričakovana tekma med močnima družinama hazene «Adrie» in «Prosvete» se bo končno vršila v nedeljo. Dosedaj je sicer četa «Adrie» še zmeraj porazila «Pro-sveto», ali pričakuje se močna volja «Pro-svete», da — če ne drugega — vsaj izenači rezultat. T^kma bo skozi in skozi zanimiva, če upoštevamo še, da sta «Adria» in «Pro-sveta» dosegli s «Primorjem»_ isti goalni rezultat.
V	istem dnevu se vrši tudi najzanimivejša nogometna tekma nedelje, srečata se nogometna četa «Prosvete» in ona «Adrie» v prvenstveni turni tekmi.
Pričetek tekme hazene ob 14.30. Nogometna tekma pa ob 16.
Igittte S. D. Adria.
Nedelja, 9. maja 1926.
Kakor razvidno iz objavljenega koledarja se srečajo na igrišču S. D. Adria v nedeljo sledeče Čete:
Ob 13 20 Adria-Primorje, II. divizija.
Ob 3.20 Zarja-Obzor, I. divizija.
Ob 5 C. S. Tergeste-C. N. San Rocco.
Trsteniško igrišče
Jutrišnja tekma med «Valom» in «Citta-vecchia», ki se bo vršila ob 3.30 popoldne, vzbuja med barkovljanskimi in gretarski-mi športniki veliko zanimanje. Po tekmi s «Capodistrio», ki jo je odigral «Vab> še lansko leto, niso imeli «Valaši» prilike nastopiti proti četam III. divizije, a so pri vsem tem dokazali, da se lahko postavijo tudi proti takim. Saj je že dognano, da se «Valaši» bolje držijo proti boljšim četam kakor proti slabšim. Nova sestava čete pa jamči, da bo tekma nudila res pravi športni užitek in to tem bolj, ker nastopi v napadalni vrsti tudi Lukanc, ki je tako bri-Ijiral v lanskih tekmah. Obiskovalci trste-niškega igrišča bodo imeli priliko občudovati krasno igro tega igralca, ki bi delal čast tudi najboljšim četam.
S. D. Adria.
V	nedeljo ob 7.15 odhod Cross-country-stov izpred Chiozze. Reditelji Rebec, Orel, Kirschner, Blažič.
Prva četa ob 2.30 izpred DKD Sv. Jakob na igrišče Obzora. —
Druga četa točno ob 13. na igrišču!
ovadbe, četudi krivične, ne mogel odpotovati v Ameriko v določenem času, jima je Bilić obljubil, da izplača zahtevani znesek, ako mu dokaže ta, da je kriv. Da jima pokaže svojo dobro voljo, je v njuni navzočnosti izročil zahtevani znesek krčmarju Vincencu Bans, lastniku neke gostilne v ulici E. Toti, kamor so Bilić, Rožka in Ce-zarič pogostoma zahajali. Toda Cezarić in Rožka niti s tem nista bila zadovoljna; na njune grožnje se je moral Bilić pismeno obvezati, da bo jima izplačal zahtevani znesek, oziroma preskrbel druge obleke in perilo. Pa niti potem nista Rožka n Cezarić dala Bilić u miru. Da se jih otrese, je bojazljivi mladenič končno kupil izsiljevalcema dve novi obleki in razno perilo in tako potrošil kakih 1000 lir. Se isti dan pa se je vendarle toliko ojunačil, da je javil nečedno zadevo na policijskem komisar! ia tu v ulici Sanita. Na podlagi te ovadbe sta bila Rožka in Cezarić aretirana, ker se je izkazalo, da sta si izmislila tatvino, da bi Bi liću izsilila nekoliko dolarjev. Sedaj si iznajdljiva ptička zdravita grešni pohlep po dolarjih v zaporu v ulici Coro-neo.
Priporočljiva služkinja.
Gospa Marija Gambon, stanujoča v ulici Palestrina Št. 1, je te dni vzela v službo novo služkinjo, pa se je kmalu uverila, da je-slabo izbrala. Se isti dan je služkinja izginila kar brez slovesa, ko niti še ni povedala gospodinji svojega imena. Pa da bi odšla sama, bi že bilo; toda z njo vred je izginil tudi zlat prstan, ženski šal in znesek 50 lir, tako da je Gambonova, ki je priporočila pridno služkinjo kvesturi, oškodovana je za znesek 250 lir.
Iz zlikovskega dnevnika.
Ker je povsod že zelo v rabi brezžični telefon in brzojav, so neznani zlikovci menili, da je telefonska žica med Sežano in Štoriami odveč in nepotrebna. Zato so jo predpreteklo noč kratkomalo porezali za kakih 400 metrov in s tem povzročili telefonski upravi kakih 700 lir škode. Sedaj se orožniki trudijo, da izslede prijatelje brezžičnega telefona.
— 2H-letni težak Ivan Štoka, stanujoč v ulici Ginnastica št. 35, je bil predvčerajšnjim popoldne tako nepreviden, da je pustil svoje kolo, vredno 350 lir, za kratek čas v veži hiše št. 7 v ulici Battisti. Ko se je vrnil, ni bilo kolesa več. Zato se je moral Štoka zaenkrat zadovoljiti s pičlo tolažbo, da je javil tatvino orožnikom.
izdelkov. Razstava bo odprta ves dan. — Vodstvo.
ČRNIČE.
Naše društvo ponovi v nedeljo dne 9. maja ob 3. uri popoldne že igrano veselo komedijo «A«tomobilist».
Ko smo prvič nastopili, so nas obiskali premnogi okoličani in so bili veseli pesmi in igre. Zato pa upamo in vemo, da nas obiščejo še vsi oni, ki so z nami.
Zato vsem sosedom kličemo: Na gotovo svidenje. Pridite, da nam daste korajže! —
Iz triaSke pokrajine
SEŽANA.
Pogreba pok. Kristine se je udeležila ogromna množica znancev iz Sežane, Trsta, Povirja, Divače itd.
Sežanski pevci so krasno zapeli 3 žalo-stinke pokojni v slovo. Pokojni Kristini, ki je bila vzor prave, in poštene matere, kličemo naj v miru počiva!
Pri pogrebu so bili čč. g. Guštin, duhoven iz Trsta, ravnatelj pol. iz Ljubljane itd.
Vesli iz Istre
Iz Opatije. Kako doznajemo, biti će u nedelju dne 9. V. u «Zori» zaključni ovogodišnji ples.
SMRTNA KOSA.
Pri Sv. Ivanu je umrl tamošnji posestnik Alojzi) Fniian. Pokojnik je bil marljiv in splošno cenjen gospodar, ugleden sovaščan in v narodnem pogledu uzorno zvesta duša. Zagotovljen mu je med našimi Sveto? ivančani trajen in blag spomin. Številni družini iskreno sožalje.
USAHLA CVETKA.
Včeraj popoldne smo pokopali komaj 14-letnega Vladimirja Golob, sinčka spoštovane družine Golobove od Sv. Ivana. Pogreba se je udeležila velika množica sorodnikov prijateljev in znancev Golobovih in Coko-vih družin ter več učencev in učenk zasebna slov šole z učite U tvom. Pokoini Vladko
Iz tržaškega iivllenia
Dolarji so j« mikalL
18-letni Nikolaj Bilič, stanujoč v ulici Cavazzeni št. 5, je prejel pred kratkim od svojega strica v Ameriki 200 dolarjev, da bi se s tem denarjem izselil v bogato deželo preko luže. Bilič nič hudega sluteč, je zaupal veselo novico dvema tovarišema, ki sta bivala v istem stanovanju, in sicer 25-letnemu Marku Rožka iz Splita in 29-let-nemu Mateju Cezariču iz Dubrovnika. Rožka in Cezarić sta kar čez noč postala zelo prijazna in uslužna napram mlademu tovarišu; njuna postrežljivost je segala tako daleč, da sta mu celo ponudila, da mu pre-skrbita potni list za Ameriko, ako jima izroči 150 dolarjev. Bilič pa je že imel skoro vse potrebne listine, zato je prijazno ponudbo odklonil. Rožka in Cezarić, ki sta s svojo prijazno vsiljivostjo očividno zasledovala le namen, da bi okrhnila Biliče-vo okroglo svotico, sta se kazala užaljena, da je bila njuna ponudba zavrnjena. Nekega večera, ko sta se vrnila z dela domov, sta začela vpiti, da jima je nekdo v njuni odsotnosti ukradel obleke in perilo v skupni vrednosti 1050 lir, in kar na lepem sta obdolžila tatvine Biliča, češ da razen njega ni bilo nikogar v stanovanju. Bilić jima je skušal dokazati svojo nedolžnost, a Rožka in Cezarić se nista dal* prepričati, temveč sta zagrozila mladeniču, da ga bosta takoj ovadila policiji, ako jima ne od-
Vesti z OoriSkega
Goriške mestne vesti
LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM
Jutri ob 26. url proslava Cankarjeve petdesetletnice rojstva z njegovo dramo v ireh dejanjih «Kralj na Betajnovi». V glavni o logi gostuje g. H. Sila, član »Čitalnice* Iz Trsta. Igra se uprizori samo v nedeljo in, da se je lahko udeležijo meščani kot tudi deielani, zato sa je določil pričteek na 21. aro. Režira Košuta. Predprodaja vstopale v Narodni knjigarni.
Dostojno poklonimo sa manom svoje-ja velikega Cankarja! Udeleženci občnega zbora «Zveze prosvetnih društev*,
ki želijo slike, naj takoj dopošljejo: L 12 za veliko sliko na lini lepenki (kartonu), .ali L 10 za enako sliko na navadni lepenki in L 2 za sliko v obliki razglednice. Posebej naj se pošlje L 1 zato, da se slika dopošlje po pošti. Na prepozna naroČila in na naroČila brez denarja se ne bo mogoče ozirati. Denar in naročila pošljite na Zvezo prosvetnih društev Gorica, Via S. Giovanni 7.
Planinsko druitvo 9. izlet Planinskega društva v nedeljo, dne 9. maja se ne bo vršil kot prvotno določeno na Mrzovec (1400 m), pač pa po sporazumu na Kueel|. Odhod ob 6. uri zjutraj s Katerinijevega tega, čez Peč in Trnovo. Na Kuclju sestanek z bratskim Planinskem društvo iz Trsta. Skupen povratek Čez Jančarijo v Gorico. — Predsednik.
Drsna tatvina
Ko je prišel gostilničar iz ulice sv. Klare, Peter Lutman, v svoje stanovanje, i je opazil, da so bila glavna vrata odprta, j Sluteč tatvino je stanovanje takoj preiskal in ugotovil, da mu je zmanjkalo iz spalne i sobe 5800 L, nekaj v obligacijah, ki jih je dobil na račun vojne škode, nekaj v gotovi!-t. Naznanil je zadevo kvesturi, ki je v tem slučaju izredno hitro prišla storilcem na sled. Prav tisti večer sta sedela v Lutmanovi krčmi dva moža, ki sta se za hip odstranila, a se kmalu zopet pojavila v krčmi. Ta čas sta bila porabila, tako je sklepala policija, za tatvino. Josip Pavlet-tig in Mavricij Bradaschia sta kot storilca že pod ključem. Prvi je tatvino že priznal, peljal orožnike na mesto, kamor je v groblju stare hiše skril beneške obveznice in kjer so se te tudi našle, drugi pa trdi na vse pretege, da je nedolžen, da Pavlettiga niti videl ni nikdar. Njegov zagovor mu ni mnogo pomagal in ostati je moral tudi on v zaporu.
RENČE.
Strokovna nadaljevalna Šola za zidarje v Renčah vabi prijatelje Šole k sklepu šol. leta 1925/26, ki se bo vršil v nedeljo 9. maja t. 1. ob 10. uri, in k ogledu razstave šolskih
Književnost in umetnost
TRŽAŠKI KVARTET
Sinoćnji končen, ki ga je priredil «Tržaški kvartet» 3 sodelovanjem znanega tržaškega pianista Eusebia Cu-rellicha v dvorani «Circolo Artistico» je uspel nad vse zadovoljivo. — «Tržaški kvartet«, ki si je znal pridobiti, in to posebno v zadnjem času, s svojimi številnimi turnejami, ne le splošne simpatije tuzemske koncertne publike, marveč tudi laskavo priznanje inozemskih glasbenih krogov, je spet dokazal, da je to četvorica odličnih tržaških glasbenikov, ki obvlada popolnoma tudi tehnično najtežje skladbe svojega pestrega in izbranega programa. Spored, ki je vseboval Rossinijev kvartet štev. 3, Beetlio-wenov kvartet op. 59/1 in pa Brahmsov kvartet s klavirjem op. 25, je bil izvajan z ono preciznostjo in čustvenostjo, ki je temu kvartetu značilna; radi tega je žel od prisotnega občinstva iskreno odobravanje.
MESARSKI pomočnik se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Marija Strel, gostil-ničarka, Spodnja Idrija 83._ 699
MLEKARSKI pomočnik se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Hrana in oekrba v hiši. V. Slapšak, Koče, Prestrane. 698
KRASNO POSESTVO v severni Bosni se proda pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo obstoji iz ti kat. juter dvorišča in sadonosnika, 24 kat. juter livad, 2000 k. j. njiv in 160 k. j. mladega gozda, z vsemi potrebnimi stavbami in z živim in mrtvim inventarjem. Vse leži v kompleksu ob glavni cesti in v bližini okrajnega glavarstva. Proda se, vkupno ali po večjih in manjših parcelah. Naslov pri upravništvu.	G78
PRVA ŠOLA za krojenje, šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov. Via Lavatoio 5 Trst. Donda Klampferer. Odpretje 10. maja.	t>81
UČENCA s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in železnino Aleksander Ličan, II. Bistrica (Bisterza). <i!K)
DAROVI
Na mesto cvetja na grob Vladimirju Golob je zbralo učite!jstvo slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu v Trstu Lit 125,— za «SoIsko društvo«.
Borzna poročila,
DEVIZE:
Trat, 7 ir.aja Amsterdam od 1C02.— d® 1012— Belgija «d 77 50 do /9.- . Pariz 79 23 do 7.';.75 London od 12;,20do 121.35 ;Nev* York od 24.0> do 25.-j Španija ©i 359 — do 3t>2.— Švica od 482 - do «84.— ; Atene od 30.75 do JI.75 Berli;. od .92.— do 598.— ; BakareSt od 8.25 do 8.75 Praga od 74.- do 74.30: Odrska od	do
e.i.': r>w; Dunaj ©a —.361 do — .3,5; Zagreb od 4 i dO 44.^5.
Renočijske obveznice 70.10.
VALUTE:
Trst; 7. maja Avstrijske krone od 0.0347 do 0 0352 : dinarji od 43.75 do 4 4.1.'»; dolarji od 2 I 80 do 24.95; novci po ^0 frankov od 95.— do 93 — funt šterling od 120M do 121.30.
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojotl
Trjoškl sok izdelan v lekarni Castclla-novich, Trst via Gžuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje jod uro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje C steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovirb.	j;nt>
43
samo prvovrstno, vpeljano moč, išče tovarna testenin za Julijsko Krajino. Ponudbe na
upravništvo pod „Potnik44.
j — —.
Velika zaloga
trtnlh škropilnic nsMnl fuspljslniKoo
najnovejšega zistema
ter bakrenih brzoparnih kotlov
Sprejemajo se tudi pcpravlla. Cene zmerne. FRANC RUŠT — kotlar
Štur je-Ajdovščina 532
MALI OGLASI
Zobozdravnik
Med. D. dr. D. MM
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU
llia M. R. Imbriani 16,1, (prej Via L Gisvanii)
od 9-12 In od 3-7 o3l

KNJIGOVODJA IN KORESPONDENT, samostojna moč trgovske in špedicijske stroke, zmožen popolnoma slovenskega, I srbohrvatskega, italijanskega, nemškega ! jezika. Prvovrstna spriCevala in referen- 1 ce. Ponudbe na Edinost pod «32». 697


HLADA, bogata trgovsko izobražena gospodična želi znanja v svrho ženitve z resnim gospodom v starosti od 24—35 let. Prednost imajo trgovci in uradniki. Bogastvo postranska stvar. Le resne nea-nonimne ponudbe na upravništvo pod «Bogata nevesta».	ti9t>
KRONE
po L, 2.10 komad
Zlata, MIlanu, plalii 20-kronske zlate imii
kupuje in plačuje po najvišjih ccnali
Albert Povh — urama
Trsti vi j Mazsini 46 fi »4
Steklenica L 11 * -Prodaja se v lekarni
Castellanovichjrsf
Via Giuliani 42 (blizu slovenske šole)
Pošiljatve tudi po poŠti.
PODLISTEK
JULES VERNE:

Skrivnostni otok
Treba je bilo torej raztreščiti tisto kamenito obrobje. Pod inženirjevim vodstvom je Pencroff s špiCastim pikonom spretno obdeloval trdo skalo. Luknja se je pričela tik nad jezersko gladino in je 81& nato poševno navzdol kolikor mogoče nizko pod vodno gladino. Ce bi ta razstrelitev uspela, bi voda naSla Širok odtok in njena gladina bi se znižala.
Delo je trajalo dolgo, ker je inženir hotel doseči velik učinek ter porabiti v ta namen dva litra nitroglicerina. Pencroff pa je tako krepko delal, včasih ga je zamenjal tudi Nab, da je bila mina okrog Štirih popoldne te pripravljena.
Zdaj je bilo treba misliti na to, kako bi šteie 100 dolariev. Ker se ie baL da bi radi užgali raznesilo. Navadno, se take stvari
izvrše s pomočjo zažigalne vrvce, dasi se I je velel tovarišem, naj se odstranijo, on pa
nitroglicerin vname že samo z udarcem. • Inženir bi si bil lahko preskrbel zažigal-no vrvco. Nekoliko strelnega bombaža, ki bi ga zažgal z lunto, pa bi nitroglicerin eksplodiral.
Toda Cir Smith je za sedaj opustil to misel. Zdelo se mu je veliko preprosteje, izrabiti veliko gorljivost nitroglicerina. ki se more vneti že s samim udarcem. Šele če bi se ta poskus izjalovil, bi iskal drugi način.
Zadostoval je padec kladiva na nekaj kapelj nitroglicerina, da bi ta eksplodiral. Kdor bi pa hotel izvršiti ta udarec, bi moral postati žrtev eksplozije. Cir Smith je iorej našel sledeči izhod. Obesil je nad luknjo več funtov težek kos železa na rastlinsko vlakno. Nato je privezal k oni vrvci dolgo, žvepleno vrvco ter jo polegel po tleh nekaj korakov proč od mine. Ko bi zažgal drugo lunto, bi ta polagoma zažgala visečo nit iz rastlinskih vlaken, ki bi pregorela in spustila železo na nitroglicerin. Inženir
je napolnil z nitroglicerinom luknjo do vrha in polil nekaj kapelj po kamenju pod železom.
Ko je to napravil, je Cir Smith zažgal požveplano lunto ter stekel s tovariši li kaminom.
Bilo je preračunano, da mora lunta goreti dvajsetpet minut. In resnično, po preteku tega časa je tako zagrmelo, da se ne da popisati. Otok se je stresel v svojih temeljih. Celi kupi kamenja so zleteli v zrak: kakor pri izbruhu ognjenika. Potres zraku-je bil tako silen, da so se nekatere skalo kaminov zamajale. Naseljenci, ki so bili daleč proč, so skoraj popadali na tla.
Takoj so stekli na planoto in na ono me-sto, kjer bi morala eksplozija raznesti breg...
Trikratni hura se je razlegal daleč naokoli. Granitni okvir jezera je bil na Široko razklan, a skozi njegovo odprtino se ja valila črez planoto peneča se, deroča reka, ki je izlivala svojo vodo tristo čevljev gle boko na obrežje!