1 Leto XIII. 1 1 Štev. 66 j rELEFONt UREDNIŠTVA 2S-6? UPRAVE t).(7 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.«» Maribor, torek 21. marca 1939 NAROČNINA NA MESECs Prejemao a opravi ali po poSti 10.— din. 1 dostavljen na dom 12.— din. tujina 25.— din 1 Cena | din 1'— j Lebrunov obisk v Londonu Danes popoldne bo orezident francoske republike spre:et v Londonu z vsemi častmi — Izredna diplomatska aktivnost v Londonu, Parizu in vsem svetu — Pred sklicanjem konference, ki bo odločala o nadal n i usodi sveta LONDON, 21. marca. Davi ob 9.urt sta zapustila prezldent francoske republike Albert Lebrun In soproga Pariz. Na pol poti jima prlhlte nasproti eskadrilje angleških bombnikov ta eskadra angleških vojnih ladij. V Dovru ju pozdravi vojvoda GIoucesterskL Oba visoka gosta bosta sprejela angleški kralj in kraljica na kolodvoru Vlctorla In bo sprejem v zgodnjih popoldanskih urah prenašal ves angleški in francoski radio, prav tako pa se bo vršil tudi televizijski prenos. S kolodvora se odpeljeta visoka gosta v državni kočiji v Buckinghamsko palačo, kjer bosta gosta angleške kraljevske dvojice za časa svojega tridnevnega bivanja v angleški prestolnici. Vse ulice so razkošno okrašene, angleški narod pa bo doprinesel dokaz o nerazrušljivosti vezi med Anglijo in Francijo v teh težkih časih. LONDON, 21. marca. Ves London se mrzlično pripravlja na današnji obisk predsednika francoske republike In njegove soproge. Tisk podčrtuje, da bo današnji obisk dokazal, kako globoke korenine je pognalo medsebojno zavezništvo posebno v zadnjih dneh, ko se obe demokraciji složno borita proti grožnjam in nasiljem. PARIZ, 21. marca. Današnji jutrnji francoski tisk stoji sicer v znamenju državnega obiska v Londonu, vendar pa posveča velik del svole pozornosti snovanju skupne fronte miroljubnih držav ter naglaša Izrek: »Do sem in ne dalje!« Diplomatska aktivnost na zahodu SEJA ANGLEŠKE VLADE. io vojaški moči In vrednosti posameznih LONDON, 21. marca. Včeraj dopoldne se je sešla polnoštevilno k seji angleška vlada, manjkal je samo lord Rund man. Vlada je razpravljala prvenstveno o položaju v srednji Evropi. Seja je trajala dve url. Po seji je odšel zunanji minister lord Halifax poročat kralju, a pred sejo je bil pri njem ministrski predsednik Chamberlain. V predsedstvo vlade so prišli nato voditelji opozicije major At-tlee, Greemvood in Archibald Sinclair, za njimi pa sovjetski veleposlanik Majski in angleški veleposlanik v Parizu sir Erič Phipps. Vsi so prejeli informacije o pravkar zaključeni seji vlade. CHAMBERLAIN SE UMAKNE? LONDON, 21. marca. V angleški javnosti se množe glasovi, da bo Nevllie Chamberlain odstopil In da bo postal kot njegov naslednik na vodstvu vlade sedanji zunanji minister lord HaHfax, ki je bil zadnje dni že ponovno v avdienci pri kralju. Zunanji minister bi postal zopet sir Anthony Eden. AKCIJA za MEDNARODNO KONFERENCO. LONDON,-21. marca. Včeraj so bili sprejeli v angleškem zunaniem ministrstvu berlinski veleposlanik sir Neville Henderson, veleposlaniki Francije, Amerike sovjetske Rusije in poljske, poslaniki Romunije, Grčije In ČSR ter namestnik nemškega veleposlanika. Vsa ta nenavadna diplomatska aktivnost Je v prvi vrsti nasledek Iniciative sovjetske Rusije, kateri se je končno posrečilo prepričati London 0 nujni potrebi sklicanja mednarodne konference vseh miroljubnih držav, na kateri naj se določi akcija, ki bo onemogočala V bodoče vsaka presene čenja. Uradno sicer ni mogoče dobiti zanesljivih informacij, vendar naj bi na omenjeni konferenci, kakor je bilo že včeraj poročano, sodelovala Velika Britanija* Francija, Rusija, Amerika, Poljska, države Balkanske zveze In še nekatere druge manjše evropske države. Angleški in francoski tisk Je zavzel nasproti temu predlogu pozitivno stališče in ga navdušeno zagovarja. NEMŠKE INFORMACIJE. BERLIN, 21. marca. Današnji nemški tisk razpravlla o prizadevanjih zahodnih demo’rracii, katerih namen je obkrožitev Nemčije. Pri tem razpravljajo zJasti tudi držav in še Izražajo zlasti o sovjetski Rusiji zelo nepovoljno. Vsi brez izjeme pa zatrjujejo, da se ustvarja ta blok proti Nemčiji. Za ustvaritev tega bloka se trudi zlasti sovjetska Rusija. Konferenca naj bi bila eventualno v Bukarešti. V koliko je med sovjetsko Rusijo In Veliko Britanijo že sklenjena zveza, za enkrat še ni mogoče ugotoviti, vendar obstaja resen dvom, da bi taka zveza sploh bila mogoča. BERLIN, 21. marca. Po vesteh iz Londona je mlliion Angležev podpisalo spomenico, k! Je bila poslana Chamberlainu, v kateri ga prosijo, naj stori vse za ohranitev miru in skliče člmpre] zadevno mednarodno konferenco, ki naj ne bi sku šala obkrožiti Nemčijo, ampak rešila vsa sporna vprašanja med vsemi državami in vsaj omejila oboroževanje, ako ga že ne popolnoma odpravila. MRZLIČNA AKTIVNOST ANGLIJE. LONDON, 21. marca. Vsi napori angleške vlade tekom zadnjih 48 ur gredo za tem, da se s posvetovanji z vladami v domlnionih in drugimi v poštev prihajajočimi vladami čimpreje doseže skupen nastop, da se onemogoči uspeh zadnjega dejanja Nemčije na češko-Slovaškem. V tem smislu je podal včeraj kratko in kon-cizno izjavo ministrski predsednik Chamberlain v angleškem parlamentu in najavil, da bo rezultat teh pogajanj takoj objavil, čim bo dosežen realen uspeh. Lord Halifax je v lordski zbornici to srtovanje skupne fronte še bolj jasno poudaril rekoč, da se vršijo pogajanja prizadetih vlad na široki osnovi in Imajo za cilj, ustaviti vsak nadaljnji napadalni akt NAPAD NA ENEGA JE NAPAD NA VSE. LONDON, 21. marca. Lord Halifax je v svojem včerajšnjem govoru v lordski zbornici naglasil, da sta doslej obstajala dva koncepta: 1. Načelo Zveze narodov, da je namreč napad na enega napad na vse. 2. Načelo oportunltete, češ, šele direkten napad povzroči obrambo. Pp zasedbi češke je zmagalo dokončno prvo stališče. INICIATIVA SOVJETSKE RUSIJE. LONDON, 21. marca. Sovjetska vlada je dostavila prizadetim vladam note s predlogom za takojšnje sklicanje med narodne konference, da se prepreči vsa ka nadaljnja napadalna akcija. Konferen ce naj bi se udeležile Anglija, Francija, USA, sovjetska Rusija, vzhodne in jugovzhodne ter zahodne države. S tem v zvezi je sprejel lord Hallfax davi sovjetskega veleposlanika v Londonu Majskega, ter francoskega veleposlanika v Londonu. Današnji francoski jutrnji tisk ta prizadevanja navdušeno pozdravlja, dočim govori nemški tisk o paniki, Id je zajela demokracije in ki gre za tem, da se Nemčija obkroži. STALISČE POLJSKE. VARŠAVA, 21. marca. Poljska vlada Se ni priznala novega položaja češke, ni pa tudi vložila v Berlinu nobenega protesta, kakor so jih zahodne velesile In sovjetska Rusija. Vendar pozdravljajo tu Chamberlainov govor in ostale angleške In druge ukrepe. Poljska se bo nameravane konference, ako bo povabljena, po vsej verjetnosti udeležila, njeno končno zadržanje bo pa odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov. V Varšavi si obetajo mnogo tudi od prihodnjega obiska zunanjega ministra Becka v Londonu in upajo, da bodo našle poljske težnje sedaj v Angliji večje razumevanje kakor doslej. DOMINIONI ZA KONFERENCO. LONDON, 21. marca. Akcija za snovanje, skupne fronte prizadetih vlad, ki sta jo včeraj najavila Neville Chamberlain v parlamentu, lord Halifax pa v lordski zbornici, je naletela na odličen odmev po vsem britanskem imperiju, že tekom noči so prihajale prve pritrdilne izjave dojni-nionov. MELBOURNE, 21. marca. Avstralski ministrski svet se je sestal danes na izredno nujno zasedanje. Komunike bo znan šele jutri. Pred sestankom ministrskega sveta so bili poklicani v vladno palačo načelniki' generalnih štabov vojske. mornarice in letalstva. OTTAWA, 2\. marca. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King le včeraj Izjavil v imenu vlade, da bo Kanada smatrala vsak napad na Anglijo kot napad na Kan**do. KINGSTOWN, 21. marca. Vlada Nov. Zelanda ie včeraj sprejela sklep, da se takoj pridruži akdll londonske vlade. SEJA FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA SVETA. PARIZ, 21. marca. Ob 17. se je sestal ] trenutku Angleži niso sposobni, da*se tn-mlnistrski svet pod predsedstvom pred- j diJskemu nacionalnemu gibanju postavijo sednJka Lebruna k važnemu zasedanju. I odločno v bran.« Gandhi je nasprotnik Zaolski Baron von VVelszScker Šef protokola v nemškem zunanjem ministrstvu v Berlinu, baron vcmWeis-zScker spada med tiste visoke diplomatske uradnike, ki ostajajo sicer vedno za kulisami, a Igrajo vendarle veliko in pomembno vlogo. Weiszacker je za zunanjim ministrom Joachimom von Ribbentropom prva osebnost v nemški diplomaciji in on sprejema tudi tuje diplomate, kadar je zunanji minister izven Berlina ali se iz posebnih razlogov ne mara osebno ek9ponirati. Tako je baron von Weiszacker sprejel v soboto tudi veleposlanike Velike Britanije, Francije in sovjetske Rusije, ki so mu izročili proteste svojih vlad proti zasedbi Češke in zaščiti nad Slovaško ter izjavili v imenu svojih vlad, da novega položaja pravno ne morejo priznati. Veleposlanika Velike Britanije in Francije sta nato odpotovala v London, odnosno Pariz in iz obeh prestolnic napovedujejo' v Berlinu še nadaljnje zadevne korake. Kaj pričakujejo Nemci od Čehov ? Te dni je prinesla „Die Zeit“, izhajajoča v Libercu, uvedni članek, v kalereii pravi med drugim: „Bilo bi netaktno in neinodro, predvsem bi se pa ne ujemalo z nemškim značajem, če bi zdaj pričakovali od Cehov ljubezen in iskrenost. Spodobno, korektno in preudarno Tavnanje je tudi mnogo prepričevalne j Se kakor preveč suženjsko upogibanje hrbta. Pod vsemi oko-liščami pa moramo pričakovati od Cehov, da bi se zavedli končno svojih lastnih napak in iz tega spoznanja izvedli neizogibne posledice'1... Politična trenja med Indl Znano je, da je indijski kongres izglasoval zaupnico Gandhiju. Toda v ozadju je nepomirljiva, močna skupina levičarjev, ki hoče na vsak način izrabiti »sedanje težko stanje Anglije«, kakor so se izrazili fovomiki, in izkoristiti vse možnosti revolucionarnega gibanja za dosego svobode. »Napoči! je čas za odločilni udarec angleškemu imperializmu. Narod naj odpove svojo pokorščino, ker v danem Daladier |e dobil važna pooblastila, zunanji minister Bonnet ie polasnll trenutno mednarodno stanle. Finančni minister Reynaud Je predložil pooblastila, ki bistveno posedajo v Industrijske obrate In statute velikih občin, kakor Pariza, Mar-seillea, Le Havrea, Bordeauxa Itd. Celokupno francosko gosood^stvo Je tako postavlieno na vojni Hr, »Franclja je Iz-oremenjena v ogromen vojaški arzenal«, Je dejal Daladier. FRANCOSKA VOJAŠKA OBRAMBA. PARIZ, 21. marca. Ministrski svet je zasedal včeraj dve in pol ure. Sprejel Je vrsto važnih ukrepov za utrditev francoske državne obrambe. Častniški in podčastniški zbor v Franciji in Severni Afriki bosta močno ojačena. V Metzu bodo usta novili nov armadni zbor, trdnjave na Korziki bodo močno oiačene. Včeraj se ie v AJacciu izkrcalo 800 kolonialnih vojakov. PARIZ, 21. marca. Francoska vlada Je včeraj vpoklicala tri letnike specialistov >n jih poslala v utrdbe Ma;'notovc Unije. PARIZ, 21. marca. Važni seji v vojnem ainistrstvu so včeraj poleg Sefa general vsakršnega prelivanja krvi in Anglija bo gotovo izrabita priliko, da v kaM zatre vsak radikalni poskus, zanetiti požar na tej občutljivi točki svojega imperija. * BelgPa? V Berlinu je bil te dni ustanovljen posebni urad, ki ima nalogo zbirati podatke o belgijskih notranjih bojih. Nemčija podpira protifrancosko orientirane Flamce v njihovih bojih proti Valoncem. Urad ima sedaj nalogo zbirati vse podrobnosti tega boja in jih vsak čas dati na razpolago Adolfu Hitlerju. Raimah italijanskega radia Fašistična Italija si zelo prizadeva, da bi postala največja radijska velesila na svetu. Največja italijanska oddajna postaja je v rimskem predmestju Prato Smeraldo, ki jo smatrajo za najmočnejšo postajo na svetu. Je najnevarnejši nasprotnik moskovske postaje in najresnejši konkurent angleške stanice Daventry. Oddaja brez prestanka 24 ur dnevno v 18. jezikih. Italijanska radijska propaganda lahko obseže ves svet. V Italiji' sami je z motnjami poskrbljeno za to. da bi nega štaba prisostvovali guvernerji Tu-j domači poslušalci ne mogli poslušati priv (Nadaljevanje na drugi strani!) 'tuUMjansko oddajanje tujih postaj. M a r i b o r, 21. marca. V zvezi s stalno mednarodno napetostjo, je začetkom tega meseca dvanajsterica izolacionisličnih senatorjev, v cilju, da prepreči oborožen nastop Amerike v obrambo demokracij, vložila v ameriškem senatu zakonski predlog, s katerim naj bi se določila zakona o nevtralnosti še poostrila. Zakon o nevtralnosti naj bi imel dodatek, po katerem ameriška, vlada vojne ne bi mogla napovedati predno ne bi o teni vprašanju konsul tirala narod z referendumom (ljudskim glasovanjem). Takoj za tem pa je nastopil ameriški zunanji minister Cordell Hull in naglasil pred vso javnostjo s posebnim poudarkom, ne samo da je ameriška vlada absolutno proti temu predlogu izolacionistov, marveč da bo celo sama vse podvzela, da se ukine zakon o nevtralnosti celo v sedanji obliki. Predlog izolacionistov za uvedbo referenduma bistveno omejuje oblast ameriške vlade in je zato v nasprotju z reprezentančnim načelom, ki so ga po najzrelejšem premisleku poudarili ravno ustanovitelji ameriške republike in ga zagarantirali v sami ustavL Reprezentančno načelo daje namreč ameriški vladi pri vodstvu državne politike najdalekosežnejšo oblast Da te ne prekorači in ne pride navzkriž z življenjskimi interesi ameriškega naroda, za to že skrbita s svojo kontrolo kongres in senat. Ustanovitelji ameriške republike so pri tem pravilno doumeti, da more samo odgovorna vlada pravilno vrednotiti interes ameriškega naroda v danem momentu, ko je samo ona po svojem položaju in organizaciji lahko v stanu, da je vsak čas avtentično obveščena o uajdelikatnejših situacijah, ki morajo celo v samem interesu naroda le-temu ostali prikrile. Zato bi torej narod z referendom nikakor ne mogel pravilno odločati o svoji usodi. To more uspešno zatorej izključno le ameriška vlada z oblastjo, kakor je predvidena v ustavi in. samo ona lahko najuspešnejše obvaruje ameriški narod pred vojno, ako je to še v interesu ameriškega naroda. To edino pravilno stališče vlade so sprevideli sedaj celo vodilni republikanci ,ki tvorijo, kakor znano, ameriško opozicijo. In tako je takoj Hullom voditelj republikancev v senatu senator Vandenberg v senzacionalni obliki pobijal predlog izolacio nističnih senatorjev, da bi se uvedel referendum. Sel je celo še dalje in kakor da bi vzel vladi besedo iz ust, se je tudi on zavzel za omiljen je sedanjega zakona o nevtralnosti v tej smeri, naj se v vojni dovoli svobodni izvoz vojnega materiala in živdta, če te naročevalci plačajo kupnino vnaprej in v gotovini in da prevažajo blago na neameriških ladjah, tako da se celokupni riziko prevali na kupca. Za njim je stališče ameriške vlade nepričakovano podprl republikanski senator Warren Austin. Rekel je:„Ce- io George Washington sc je zavzemal za sodelovanje Amerike z drugimi narodi. On je nasprotoval samo, da bi se Amerika trajno vezala s tujino, kar bi ji za dolgo bodočnost vezalo roke na hrbtu. Določila zakona o nevtralnosti pa v obliki, kakor danes oblaja, kršijo ta Washingtonova načela, namesto da bi jih varovala, kakor se to napačno trdi“. V nadaljnjem je ta senator zato tudi kritiziral one, ki so nasprotovali prodaji lel/l Franciji in način kako so skušali dati celi zadevi značaj neke misteriozne tajnosti, kakor bi šlo za nekaj nedovoljenega. Vzrok tajnosti pa je ležal vse kje drugje. Tega je pojasnil senator Lunden, ki je dejal, da bi se svet zgrozil in zgražal nad lem, če bi izvedel za podrobnosti, ki so bile objavljene na znamenitem tajnem sestanku senatnega vojaškega odbora, in ki jih pripravlja vojni tabor. Pa tudi senator Bridges je k temu dodal, da bi bilo sploli naj7 bolje, da svet nikoli ne izve o teh podrobnostih, ki so bile sporočale po zaupnih poteh senatnemu vojaškemu odboru. Kakor torej iz vsega tega izhaja, je ne le ameriški kongres, o katerem je že znano, da ne odobrava zakona o Halif axo v ekspoze in nemški odgovor BERLIN, 21. marca. DNB. Nemški tis-1 žiti, dočim bodo nastale za nemški na-kovni urad odgovarja danes na včeraj- rod posledice, ki jih bo še bridko ob-šnji ekspoze angleškega zunanjega mi- j žaloval. Anglija je vedno iskala stikov nistra Halifaxa v lordski zbornici. Halifax s svojimi nasprotniki, ko je uvidela ne-je trdil, da sta bili dve češki mesti že katere napake Versaillesa, toda hotela je, popolnoma zasedeni, še preden sta pre- j da se odstranijo sporazumno, ne nasil-zident Hacha in dr. Chvaikovsky prispela j no. — v BeiHn in da sta bila sprejeta v .Berlinu | Halifax je dalje dolžil Nemčijo, da je na način, ki ni imel videza pogajanj, am- ona vedno uničila ugodno atmosfero pak diktata. Dalje je trdil lord Halifax, sporazumevanja. Zasedba češke da je da je bil dr. Hachi in dr. Chvalkovskemu j težak udarec javnemu mnenju vsega sve-stavljen v Berlinu ultimat, da se izvrši. ta. Anglija bo zato stopila v stik z dru-takoj koncentrični letalski napad na če-i gimi vladami, da store skupne korake šleo, ako ne podpišeta predloženega do- proti nemškemu načinu postopanja, a od kumenta o protektoratu. Nemčije same bo odvisen nadaljnji po- Glede nemirov proti nemški manjšini tek dogodkov. Končno pa se je Halifax je trdil, da ni bilo nikdar nobene naro- j povzpel celo do trditve, da namerava dne manjšine v nobeni državi, ki bi imela i Nemčija napade proti vsem in da je zato tak privillgiran položaj, kakor ga je ime- potrebna združitev vseh v samoobrambo, la nemška v ČSR, zlasti po Monakovem Ob zaključku je pa pel slavo zgodovini In da je ona sama izzivala in dobivala pri češkega naroda in trdil, da je že večkrat tem potuho od zunaj še pred zasedbo, izgubil svobodo, a si jo je vselej zopet Prav tako je trdil tudi, da je bila akcija I priboril. za odcepitev Slovaške delo tuje agitacije. I Na te trditve je mogoče z nemške stra-Trditev, da je mala češka ogražala ve- . ni odgovoriti kratko, da so od začetka liko Nemčijo, ne more po Halifaxovi tr- do konca netočne. Dejstvo je, da je pre-ditvi nihče resno upoštevati. Zato je po zldent dr. Hacha zaprosil za zaščito če-njegovi sodbi Nemčija poteptala pravice ške že brzojavno, še preden je odpotoval svobode, neodvisnosti in samoodločbe, ki v Berlin, da sta on in dr. Chvalkovsky da jih je Anglija vedno visoko spoštova-i pogodbo podpisala popolnoma svobodno la. Britanska vlada da bo iz tega izlu- in da bo ohranil češki narod tudi v no-ščila nauk, da se je treba še bolj oboro- • vem položaju svoje narodne pravice. Boj za vpliv v Romuniji NEMŠKE TRGOVINSKE ZAHTEVE ODBITE. — ANGLIJA POŠLJE V BUKAREŠTO POSEBNO TRGOVINSKO DELEGACIJO POD VODSTVOM TRGOVINSKEGA MINISTRA. LONDON, 21. marca. Včeraj popoldne bi moral podati Chamberlain v parlamentu poročilo o mednarodnem položaju, česar pa ni storil. Odgovarjal jč le na stavljena vprašanja in dejal glede priznanja novega položaja' češke, da se vlada Velike Britanije posvetuje z drugimi vladami glede ukrepov, ki naj preprečijo uveljavljenje nemškega dejanja. Dokler pa to vprašanje ne bo dokončno rešeno, ne more dati o tem nobene izjave. V nadaljnji debati je bil sprejet predlog, da se takoj sestavi posebna trgovinska delegacija, ki jo bo vodil v Romunijo trgovinski minister sir Oliver Stanley. Namen te delegacije bo poskrbeti za gospodarsko in s tem politično neodvisnost Romunije. BUKAREŠTA, 21. marca. Pred dvema tednoma je prispela pod vodstvom g. VVohltata v Romunijo nemška trgovinska delegacija, ki je predložila romunski vladi daleč segajoči načrt gospodarskega sodelovanja. Nemčija je zahtevala, naj opusti Romunija vsako industrializacijo in postane popolnoma poljedelska dežela, pridelke pa naj pošilja izključno le v Nemčijo, da da nadalje Nemčiji v eksploatacijo ves svoj petrolej ter ji dovoli ustanoviti ob delti Donave posebna strateška naselja. Zahtevala je tudi razne druge ukrepe valutnega značaja. Z razvojem dogodkov v ČSR so postale nemške zahteve vedno bolj energične. Romunska vlada je zaradi tega zaprosila za nasvet zahodni demokraciji in na rta- svet iz Londona in Pariza nemške zahteve končno odklonila. S tem je odklonila tudi nemško ponudbo, da prevzame Nemčija garancije za romunsko politično samostojnost in njene zahodne meje. Pogajanja se sicer nadaljujejo in bodo, verjetno, že danes končana, vendar bo rezultat precej drugačen, kakor si ga je Nemčija zamišljala. Stališče Romunije je zelo okrepil Chamberlainov govor, ugoden potek turško-bolgarskih pogajanj v Ankari, kakor tudi včerajšnji sklep v angleškem parlamentu, da se odpošlje v Romunijo takoj posebna trgovinska delegacija pod vodstvom trgovinskega ministra Stanleya.' BUKAREŠTA, 21. marca. Kralj Karol je sprejel včeraj v avdienco angleškega in francoskega poslanika. MADŽARSKE ČETE NA MEJI ROMUNIJE. BUDIMPEŠTA, 21. marca. Tekom včerajšnjega dneva se je število madžarskih Čet na romunski meji zelo povečalo. BUDIMPEŠTA, 21. marca. Včeraj so bile tu velike demonstracije proti Romuniji, pri katerih so demonstranti zahtevali spremembo meje v Transilvaniji GROBNICA FARAONA ŠEŠAKA. KAHIRA, 21. tnrea. Včeraj so odkrfli nov grob egiptovskega faraona Šešaka, ustanovitelja 22. egiptovske dinastije. Zlati zaklad v grobnici je vreden milijon zlatih funtov. Egiptski kralj bo danes lastnoročno odprl grob. NADALJEVANJE S PRVE STRANI! nizije, Alžirije in Maroka. Sprejeti so bili pomembni postopki, da se bodo kolonialne čete v primeru evropske vojne lahko nemoteno prevažale iz Afrike v Francijo. PARIZ, 21. marca. Včeraj je sprejel Bonnet ameriškega in ruskega veleposlanika ter namestnika angleškega veleposlanika. NOVA DELAVNOST V FRANCIJI. PARIZ, 21. marca. Včerajšnji min. svet je odobril uveljavljenje prvih uredb z zakonsko močjo kot rezultat odobrenih izrednih pooblastil predsedniku Daladier-ju. Tako se v vseh podjetjih število tedenskih ur takoj poviša od 45 na 60. V službo se sprejmejo takoj brezposelni delavci in se že opaža, da njih število ra-pidno pada. NEMŠKI POSLANIK ZAPUSTIL PARIZ. PARIZ, 21. marca. Včeraj je zapustil Pariz nemški veleposlanik ter odpotoval Berlin. PROTEST ZDRUŽENIH DRŽAV. \VASHINGTON, 21. marca. Ameriški državni podtajnik za zunanje zadeve Sumner-We!les je včeraj v imenu vlade Združenih držav izročil nemškemu' odpravniku poslov v Ameriki demaršo proti zasedbi češke. Nota govori v zelo ostri obliki, vendar pa nje vsebina točno še ni znana. WASHINGTON, 21. marca. Danes bo vlada Zed?n?en?h držav odgovorila na protestno noto Nemčije. Odgovor je menda zelo ostre vsebine. Pred odoovecPo nemško-ang eškega pomorskega spo-razum? ? BERLIN, 21. marca. Današnji jutranji tisk kar najostreje napada Anglijo ter napoveduje razveljavljenje angleško-neraške pomorske pogodbe. LONDON. 21. marca. Včeraj je v parlamentu poročevalec za pomorske zadeve Shakespeare izjavil, da bo Anglija, čim bi Nemčija razveljavila angleški pomorski sporazum, takoj začela graditi novo serijo linijskih ladij in občutno povišala število rušilcev. Dogodki na~ČeSkem PRAGA, 21. marca. Policijsko ravnateljstvo ugotavlja, da je bilo po 15. t m. aretiranih več komunistov in valutnih špekulantov, ki so bili večinoma spet izpuščeni. Pomnožilo se je število samomorov, a v okolišu Prage ni koncentracijskih taborišč. PRAGA, 21. marca. Uradno je bila dovoljena uporaba nemščine pri mestnih oblastvih. PRAGA, 21. niarca. Pred trgovinami za jestvine stojijo dolge vrste ljudi. V tekstilnih trgovinah že zmanjkuje blaga, ki gre v velikih množinah v Nemčijo. Strašna tragedija na Poljskem VARŠAVA, 21. marca. Na šolskem Izletu v južni Poljski Je utonilo 45 otrok. Otroci so šli kljub svarilom na led, ki se }e pod njimi udri. NEMŠKE ČETE NA MEJI UTVE. KLAJPEDA, 21. marca. Po nepotrjenih vesteh se zbira na Utavskih mejah veliko število nemških čet. nevtralnosti, marveč že tudi kouserva-1 debata o tem v senatu 14 dnt. Pozna tivni senat na najboljši poti, da odkloni ta famozni zakon. K temu spoznanju je vsekakor veliko pripomogel naj-novejši razvoj dogodkov, ki dajejo pre-zidentu Rooseveltu prav. Najnovejša prezidentova izjava že kaže, da je treba tudi tu hitrih ukrepov. Roosevelt je namreč dejal pred zastopniki ameriškega tiska, da najodločnejše odklanja izolacionistični referendum, kajti pri današnjih metodah napadalcev se lahko preko noči znajdemo v vojni podobnem stanju, ne da bi bila vojna sploh objavljena in bi vsako razpravljanje ali celo glasovanje, kakor ju predpostavlja referendum, lahko usodno ogrozilo, pa tudi uničilo ameriško obrambo in varnost, medtem ko bi bili takojšnji vojni ukrepi nujno po trebni. Štiriindvajset ur za tem pa je že senator Pittman, predsednik senatnega | zunanjega odbora, najavil borbo proti nujno potrebno svobodo akcije, zakonu o nevtralnosti in da bo trajala! valci razmer pa so prepričani, da se bo prezidentu že prej posrečilo zdrobili izolacionistični odpor. Prav najnovejši dogodki, zlasti nenadna zasedba če&o-Slovaške, pohod nemških čel dalje proti vzhodu, dejstvo, da je Romunija pravkar poslala že nadaljnjih 100.000 čet na svoje za-padne meje, v zvezi z izredno diplo-matično delavnostjo Londona tekom pretekle nedelje in z izglasovanjem izrednih pooblastil Daladierju, kar vse kaže na to, da sta.se Anglija in Francija končno zavedli, da so tangirani njuni vitalni interesi, je znak tudi za Ameriko, da je nevtralitelni zakon celo proti njenim lastnim življenjskim interesom. Tako Roosevelt kakor senator Pittman sta že preteklo soboto najavila, da je računati s takojšnjo ukinitvijo tega zakona še tekom tega tedna, ki v stanju sile jemlje Ameriki tako S, Smrtna nesreča na Aleksandrovi cesti Maribor, 21. marca. Na Aleksandrovi cesti št 49 se je danes dopoldne* pripetila smrtna nesreča. Ko so pripeljali na dvorišče voz z žago-vino, so se konji splašili, in po nesrečnem naključju je zdrobilo glavo Ludviku Kolariču, ko je prišel z glavo med zid in voz. Ko so na mesto nesreče prihiteli reševalci, je bil Kolarič že mrtev. PREDSEDNIK APELACIJSKEGA SODIŠČA V MARIBORU. Maribor, 21. marca. Predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Golia se je pripeljal danes v Maribor ter inspiciral na tuk. Vremenska napoved. Spremenljivo, mestoma padavine, večinoma kot sneg, polagoma topleje. Smuiarska poroilla »PUTNIK« MARIBOR, 21. MARCA. Peca; — 8, jasno, mirno, 25 cm pršiča na stari podlagi 60 cm, smuka odlična. — Mozirskakoča; — 8, jasno, mimo. 70 cm pršiča, smuka odlična. Domaši; zaistski P-rosačun pred senatom Senatni , finančni odbor je končal svoje delo v soboto. Danes se je načela v senatu podrobna razprava, ki bo potekla v skrajšanem postopku. Klub senatorjev JRZ je sklenil, da bo sprejel proračun in finančni zakon brez debate, v načelni razpravi bo en član prečital sestavljeno izjavo, v kateri bo podana podrobna obrazložitev prednjega sklepa. Angleški admiral v Ljubljani Ko je bila prejšnji teden še vsa naša domovina pod poraznim vtisom katastrofe bratskega naroda na severu, je ponovno prispel k nam Vivian Usbome, aktivni admiral angleške vojne mornarice, Pred odiičriiin, številnim občinstvom Ljubljane je imel velezanimivo in aktualno .predavanje o angleški oboroženosti in- pripravljenosti na kopnem, v zraku, zlasti pa na morju. Predavanje je zaključil s pomembnimi besedami: Imejte zaupanje, ne klonite, velikobritanski imperij ne bo branil samo sabe, marveč tudi neodvisonst malih narodov. Italija in Jugos avija Najvažnejši politični list Italije »Rela-' ziofii: Internazionali« komentira govor zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča v parlamentu in pravi, da so odnošaji med Jugoslavijo in ItaKjo ostali isti. »Prijateljstvo obeh držav ne sloni na osebni zaslugi, temveč solidnem temelju, ki ga nobeni dogodki ne morejo izpremeniti...« Nemčija prva v naši zunanji trgovini Po zasedbi Češke bo Nemčija v naši zunanji trgovini zavzela 49.89% vsega našega izvoza. Iz Nemčije z vključeno Avstrijo in Češko je po podatkih 1. 1938. prihajalo: k nam 50.05% našega uvoza, dočim je sam Rajh izvažal prej 40%, a uvažal 32% deleža naše zunanje trgovine. Polovica našega izvoza in uvoza bo iedaj odvisna od Nemčije Varujmo svojo kmetsko posest Srbski narod je v svetovni vojni izgubil vso svojo posest. Po vojni so se razredčene čete vrnile k plugu in na njive, danes spet cvetejo srbske^ vasice sredi rodovitnih poljan. Tudi Karpatska Ukrajina je bila do tal opustošena, v samotne vasi, daleč od sveta, so se po vojni vrnili begunci in Ukrajina je vstala k novemu življenju. To, kar so pretrpeli Srbi in Ukrajinci, je prava domovinska zavest. Ni tistega računanja, če se trdo kmetsko delo izplača, ni špekuliranja za boljši in lažji- kos posestva, ni tistega zavidljivega pogledovanja v razvajena mesta. V rodu s pravo domovinsko zavestjo ni dezerterjev z višin in dolin. Glejmo, da ostane naša zemlja še nadalje veličastni čudež naravnega materinstva, da zamo-re svoj rod prižeti a svoje grudi. S tem bomo vršili vzvišeno dolžnost do sebe, naroda in. države ... (Koroški Slovenec). Dajte ljudem zdravo pitno vodo! Br-e-z- vode ni življenja! Tega se zavedajo'napredni narodi. Na Danskem je preskrbljenih 98% meščanstva, 30% poljedelcev z vodor na Holandskem 63%, pri nas Še ne 10%! Kakšna revščina vlada glede vode v naši Suhi krajini, po vsem kraškem Primorju in zaledju, nam ni .treba razlagati. Poglejmo, kako je s pitno vodo v posameznih banovinah (prve številke povedo število vodovodov, druge število konsumentov, tretje odstotek z vodo oskrbljenega prebivalstva!: dravska 160 242.000 22 donavska 30 55.000 2 drinska 40 n 0.000 6 moravska 35 40,000 3 primorska 40 101.000 11 savska 130 323.000 12 vardarska 100 100.000 6 vrbaskn 40 63.000 6 zetska 30 60.000 7 Beograd 2 200.000 68 skupaj 597 1,294.000 9 Bravska banovina je torej na prvem mestu. Kljub temu je pri nas še mnogo krajev brez zdrave pitne vode. Kakšno mora šele biti stanje drugod, če odštejemo mesta, ki tvorijo glavni odstotek odjemalcev rezervoarjev in je dežela v pomanjkanju zdrave pitne vode izpostavljena nezdravim higienskim prilikam. Monice Avtobusni promet v Slov. goricah Poleg drugih važnih vprašanj v Slov. goricah je želeti, da se vzpostavi avtobusna zveza na progi Maribor—Sv. Lenart—Senarska—Sv. Anton—Sv. Jurij— Ljutomer. Zadnje čase se sicer sliši, da se Mariborski mestni avtobusni promet zelo zanima za izvedbo gornjega predloga, vendar je takojšnja realizacija težko izvedljiva, ker še cesta na odseku Sv. Anton—Sv. Jurij ni izgotovljena in je za avtobusni promet v spomladanskih in jesenskih deževnih dneh nemogoča. Dolžnost ljutomerskega cestnega odbora, v katerega delokrog spada omenjeni del nejzgotovljene ceste, je, da k delu takoj pristopi. Koliko lepih dni je že letos zamujenih! Ako je mariborski cestni odbor že dovršil cesto, bi jo lahko tudi ljutomerski. Napredni Slovenci teh krajev si želimo, da se vozimo v avtobusih, ki jih upravljajo narodno misleči ljudje in v katerih prevladujeta slovenska govorica in slovenska prijaznost. Nočemo biti odvisni od ljudi, ki uporabljajo slovenski jezik le v toliko, v kolikor jim donaša dohodke. Vlado Kreft. Zanimiv drobiž iz Laškega Sokolsko društvo v Laškem neumorno deluje. Svoj ponosni hram ob Savinji bo razširilo, ker je že postal premajhen. Na obeh straneh bodo -zgrajeni prizidki, da se bo površina povečala skoro še za en-nrat. — Olepševalno društvo se je prebudilo iz sna. Travnik pred Sokolskim domom so preorali in hudomušneži so že govorili, da bomo ob Savinji sadili krompir. No. po projektiranih smereh se vidi, da bo tu park. Dobro bi bilo, da se pripravi tudi prostor za otroško igrišče. Ko se ureja že ta del livade, prosimo odlo- ' čujoče, da si ogledajo nekaj korakov dalje prostor pod mostom, da bodo spoznali, da bi bilo dobro zgraditi tam jav-' no stranišče. 1 Po pustu je treba nekaj pokore. Zato ' smo imeli v župni cerkvi misijon. Orožniki so prišli na sled tatovom, ki so v Laškem odnesli raznim trgovcem nekaj blaga. Potepuhov in beračev je dovolj, drugih senzacij pa zdaj ni. Ljudje nekaj govore o nekih loterijah in še drugih zadevah — ljudje pač govore... Ciganska nadloga - veliko socialno zlo Iz leta v leto še pojavljajo največ po našem podeželju ciganske 'skupine, pa tudi posamič, ki se selijo iz kraja v kraj, ne obdelujejo polja kakor naš kmet, ki pa vendar živijo. V dnevnem časopisju izhajajo od časa do časa vesti, kako so cigani tu pa tam koga opeharili, da so kje pokradli in skozi noč izginili itd. Ciganska nadloga je pri nas že nekaj kroničnega in samo v interesu najširše javnosti bi bilo, da se ta nadloga enkrat za vselej zatre; zadnje je predvsem naloga oblastev, katera bodo morala najti potrebna sredstva, da bodo rešila podeželje ciganske nadloge. Čeprav je pri nas okoli 60.000 ciganov, jih srečate povsod in povsod ostajajo za njimi sledovi raznih prestopkov itd. Največ ciganov živi v Slavoniji, razdelili bi jih lahko v tri skupine. Eni imajo postavljene svoje ilovnate koče okoli slavonskih vasi, kjer se zadržujejo vse leto, v kolikor ne. prekupčujejo s konji, godejo po sejmih in proščenjib; nekateri od teh delajo in kmetujejo, dočira ciganke prosjačijo po okoliških vaseh. V drugi vrsti bi bili cigani, ki prezimijo doma, ki pa na pomlad z družinami zapustijo koče in krenejo na pot. Tretja vrsta ciganov pa sploh nima zatočišč. Potujejo z mnogoštevilnimi družinami okoli, popravljajo kotle, dežnike in brusijo škarje. Vprašanje teh ciganov potepuhov ni samo naše vprašanje, ampak je splošno srednjeevropsko vprašanje. Mednarodna kriminalna komisija je ustanovila na Dunaju »Mednarodno centralo za pobijanje ciganske kriminalitete«. Komisija zbira podatke o ciganih, ki žive potepuško življenje. Podatki so strokovno obdelani in so na razpolago oblastem in onim, ki se zanimajo za cigansko vprašanje. Zve-čina se preživljajo cigani od prekupčevanja s konji, miloščine in — prevar. Posebno radi se spravljajo na lahkoverne kmetice. Na dnevnem redu pa so tudi težji prestopki (kraja otrok, požigi, uboji, vlomi, potepuštva). Potepuštvo ciganov se kajpada ne bo odpravilo samo s predpisi in naredbami, ampak bo potrebno korenito prijeti problem pri jedru. Potreba bo izvesti ko Ionizacijo ciganov ter jih prisiliti na obdelovanje zemlje. S pravilno rešitvijo ciganskega vprašanja, se bomo za vedno rešili ciganske nadlege in odstranjeno bo s tem hkrati veliko socialno zlo. Regulacijski fond v Ptuju Mestni svet je uvidel, da bo mogoče izvesti obsežne regulacije ptujskega območja le z ustanovitvijo regulacijskega fonda. V ta namen so izdelali osnovo fonda, po kateri se bodo iztekali v njega ti dohodki: zneski, ki so določeni v občinskem proračunu; dohodki parcelacij, razlastitev, komasacij in gradbenih taks; dohodki odprodaje občinskih posestev in dohodki glob radi kršitve gradbenega zakona. Določili so tudi, da se s tega fonda plačujejo samo regulacijska dela za mestno področje. Pri tem je dr. Komljanec naglasil, da se pri načrtu‘regulacije upošteva tudi priključena okolica in ne samo staro mestno območje. Dohodki tega fonda se vsak mesec vlagajo v Mestno posojilnico. Vagon s papirjem v plamenih Ko je vozil jutranji direktni tovorni vlak proti Poljčanam, je čuvaj zapazil, da je en tovorni vagon v plamenih. Prometni uradnik v Poljčanah je dal na polj-čanski postaji vlak ustaviti, nakar so vagon, ki je bil ves v ognju odklopili in pogasili. V 15 tonskem vagonu, namenjenem v Trst, je bilo 12 ton papirja, ki ga je seveda že deloma uničil plamen. Vrednost papirja je znašala okrog din 100.000, škode je okrog 60.000 din. Ogenj je moral nastati na progi med Slov. Bistrico in Poljčanami. K sreči je bila nesreča pravočasno opažena in s tern preprečena večja nezgoda, ker je bil ogenj tako silovit, da bi v kratkem času zajeli plameni ves tovorni vlak in ga uničili. Kako je nastal ogenj, še ni točno ugotovljeno, domneva pa se, da ga je zanetila iskra. o Ljubljanski mestni proračun potrjen. Finančni minister je v celoti odobril predloženi proračun ljubljanske mestne občine. o Šentlovreuške mačke preganjajo. Poročali smo že, da je pri Sv. Lovrencu na Pohorju stekla mačka. Okrajno načelstvo je izdalo strogo odredbo glede mačk. Pri Sv. Lovrencu je nastalo zato pravcato preganjanje mačk. o Ostavka na zdravniško službo. Te dni je bila sprejeta ostavka na ban. službo, ki jo je podal dr. Josip Petrič, zdravnik združene zdravstvene občine Bohinjska Bistrica. o Zborovanje slovenskih gradbenikov. V nedeljo je bil v Ljubljani občni zbor slovenskih gradbenikov, ki ga je vodil predsednik g. Miroslav Zupan. Na zborovanju so razpravljali o važnih stanovskih zadevah. Graditelji zahtevajo uvedbo cenenih gradbenih kreditov, redno poslovanje naših denarnih zavodov, odpravo šušmarstva in rešitev cestnega vprašanja v Sloveniji. V novi odbor so bili izvoljeni Miroslav Zupan, predsednik, Batellino Vilibald, Bricelj Ivan. Ma-ooratti Ladislav in Slokar Ivan iz Ljubljane, Špes Franjo iz Maribora ter Konrad Gologranc iz Celja. o Proračun Murske Sobote. Na zadnji seji mestnega sveta v Murski Soboti je bil sprevl#t proračun, ki predvideva din 2,289.743 dohodkov in prav toliko izdatkov. o Kolesarska nesreča pri Ljutomeru. Včeraj popoldne se je Franc Belak, posestnik v Sv. Križu pri Ljutomeru s kolesom težko ponesrečil. Pri nagli vožni mu je kolo spodrsnilo, da je padel in s prebil lobanjo ter zlomil roko. Peljali s* ga v Mursko Soboto v bolnišnico, kje le malo upajo, da bo okreval o Ostavka na državno službo. Spreje ta je bila ostavka, ki jo je dal pri goz darski upravi v Dolnji Lendavi inž. Kit ner Drolc na državno službo. Ceffe c Dokončna ureditev razmer v Strelsb družini. Sinoči se je nadaljeval občn zbor celjske strelske družine. Izvedene so bile le še volitve odbornikov od podpredsednika navzdol — predsednik g. Janko Wagner je bil izvoljen že zadnjič. Podpreds. je V novem poslovnem letu polkovnik g. Defar, tajnik g. Jože Gorjanc, blagajnik g. Edo Vučko. S tem so razmere v družini dokončno urejene in bo mogla nemoteno delovati po smernicah, ki jih ji nalagajo naše narodne potrebe. c Mestna občina opozarja tuje državljane, da ne morejo dobiti poslovnih knjižic, temveč le dovoljenja za zaposlitev. Za izdajanje knjižic tujim državljanom se pripravlja poseben pravilnik. c Umrl je 51 letni Medvešček Alojz v Gosposki id. 19. Ptui p V članstvo mestne občine sta bila sprejeta: Plesničar Josip, poslovodji’ trg. „Bata“, ki je bil pristojen v Go rico, in Klemenc Ivana, ki že od rojstva živi v Ptuju p Vsak po eno vozilo na Florjanskem trgu. Po predlogu združenja pre< vozniških obrtnikov jc sklenjeno radi vzdrževanja reda, da sme imeti na trgu vsak izvošček le po eno vozilo. p Nov klavniški in hladilniški red. Odsek za mestna podjetja je izdelal z zastopniki mesarjev nov klavniški in hladilniški red. p Stroj ga je zagrabil. 14-letnega kovaškega vajenca Senčarja Rudolfa je zgrabil stroj za vrtanje lukenj in mu odrezal kazalec. p Preminul je 62-letni Janez Potrč, pos. in mlinar pri Sv. Urbanu. Pogreba se j c udeležila velika množica ljudi. p Karamboi na Ljutomerski cesti. Zdravnik dr. Špindler se je vračal z osebnim avtom iz Ptuja domov* Pri trgovcu Rosenfeldu se mu pripelje nasproti s kolesljem Čeh Jožef iz Oblakov v Slov. gor. Ko je avto dospel v bližino, se je konj splašil in skočil čez cesto, K sreči ni bilo težjih poškodb. p Krvav pretep na poti v cerkev. Kukovec Ivan, 411etnd pos. iz Trbegavcev, Sv. Jurij ob Ščavnici, je šel v nedeljo k rani maši z vdovo Vrzel Jožefo k Mah Nedelji. Medpotoma ga je napadel Kramar Štefan, viničar iz Ko-kolanjŠčaka. Zasadil mu je nož v prsa in roko. Prepeljali so še ga v tukajšnjo bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Očividno je ljubosumnost privedla do krvavega obračuna. p Deblo jo je oplazilo. Trčko Terezija, 351etna pos. iz Šikol, je pomagala nakladati debla. Pri spenjanju je počila veriga. Razrahljano deblo je odskočilo s tako močno silo, da je zlomilo Tereziji desno nogo. p Šolskemu upravitelju iz Sel Sorču Karlu se je zlomila noga, ko je s kolesom v nedeljo zvečer na poti domov zavozil v kup gramoza. p »Burko o jezičnem dohtarju« nam bo danes predstavilo avantgardistično gledališče v Ptuju. »Le poglejte, kaj je napravilo vaš« nalivno pero! Pravkar sem ga preizkusil!« Maribor Gostiln in krčem imamo dovolj Pri Balonu na Pobreški cesti je bil do 3ro obiskani občni zbor Združenja oko-Lškth gostilničarjev, ki ga je vodil predsednik g. Holc. Iz njegovega poročila -x>snemamo, da so se okoliški gostilničarji z vso vnemo borili proti otvarjanju lovih gostiln in proti izdajanju dovoljenj sa krčme. Tajniško poročilo g. Volka . je bilo zelo zanimivo. V mariborski okolici je 322 rednih in 6 izrednih članov, to se pravi, da je. v okolici'okoli 330 gostiln. V tem področju je bilo 50 vinotočev. Po nadomestnih volitvah, pri katerih je bil za podpredsednika izvoljen g. Janko Kostanjšek, za odbornika pa g. Rudolf P a r k 1 i č, je poročal v imenu Zbornice za TOI g. Josip Serec iz Maribora glede trošarine, kategorizacije točilnih taks in trošarinskega pravilnika. Spremembe v tekstilni industriji USTANOVITEV DELNIŠKE DRUŽBE IN PRENOS SEDEŽA V BEOGRAD. Te dni je trgovinski minister potrdil spremembo predilnice in tkalnice Dok-or in drug v delniško družbo, ki bo ;utri v Beogradu ustanovljena. Delniška glavnica je 20 milijonov dinarjev, ki je razdeljena na 200.000 delnic po 100 din. Tovarna je ocenjena na okoli 41. milijonov dinarjev. Ustanovitelji nove delni- ške družbe »Predilnice in tkalnice d. d.« s sedežem v Beogradu so dr. Zucker iz Curiha, Aca Dimc, Pera Milanovič, Mi-ladin Vasic, Ris ta Todorovič, Božidar Djordjevič, bančni ravnatelj Aleksander Božiokovič in prokurista Stjepan Bare-novič ter Dušan Bajšanski. Vsi, razen prvega, so iz Beograda. Muhasti pozdrav narave Narava je prav tako rada muhasta kakor življenje. Kakor se zgodi, da se starec na jesen svojega življenja pomladi z mlado nevesto, tako se zgodi v naravi, da zimski dnevi prinesejo prave po mladansike dneve, prvi pomladanski dan pa vas pozdravi i snegom. Letos se je znova poigrala narava, pa čeprav smo že daleč izven pustnega časa in globoko v postu. Sedaj bi se seveda morali samo vprašati, ati ima tak pr- vi zimski dan pomladi kak vpliv na osta- le tri mesece pomladi? Ali bo vsa po mlad tako ledeno mrzla? Lažnivi pratikarji in. vremenski preroki bi se lahko na tak muhast dan pomladi na široko razpisali in nam mešali glave, mi si pa mislimo, nič zato, če nas je po mlad pozdravila z belim poljubom, po glavitno je, da je pomlad tu in da že po jo ptički. Ge ne drugrm, tem zadnjim se bo mogel umakniti sneg, kajti ptički ne morejo živeti v pomladi brez cvetja na drevju. Druitvo RK Krčevina Dramatski odsek društva R K Krčevina—Košaki na delu za obmejno prebivalstvo. V nedeljo, 5. marca, nas je dramat-ski odsek društva R. K. Krčevina—Košaki prijetno presenetil z uprizoritvijo priljubljene komedije »Peg, srček moj« na krčevinskem odru ob nabito poln! dvorani. Gdč. Žoharjeva je žela kot Peg mnogo priznanja. Tudi ostali igralci in igralke so se dokaj dobro vživeli v svoje vlo- ge. S prav lepim uspehom je tudi gostoval odsek prejšno nedeljo v obmejnem št. liju. Gmotni uspeh obeh prireditev je bil prav lep. S tem je po zaslugi predsednice dramatskega odseka, ge. švar-cove in režiserja g. A, T. omogočena pomoč najpotrebnejšim. Igra se na splošno željo občinstva ponovi 2. aprila ob pol 5. uri v krčevinski šoli. Zaskrbljenost tekstilnega delavstva »Večernik« je v delavskem vprašanju posvečenih vrstah že parkrat namignil na utemeljeno zaskrbljenost, ki se polašča našega tekstilnega delavstva. Zdi se, da jemljemo to zadevo vse premalo resno. Ppirtyičenje kolektivne pogodbe kot edinega uspešnega sredstva, znižanje mezde, selitev obratov itd. so vprašanja, ki režejo nele v delavčevo, marveč tudi v kožo skupnosti tako občutno, da bi morali delavstvo v njegovih upravičenih življenjskih zahtevah podpirati pridobitni in vel ostali krogi ter vsa javnost. Na tem mestu se nam zdi zelo potrebno, nasloviti nekaj besed našemu delavstvu. Opozoriti jih hočemo na akcijo pred nekaj leti, ko se je peščica bolj zavednega tekstilnega delavstva zavzela za idejo samopomoči v obliki zadružne tekstilne tvornice. Prišlo je do ustanovnega občnega zbora in — akcija je zaspala. Taka akcija bi mogla roditi uspeh le v daljšem časovnem razdobju z dobro organiziranim smotrnim delom idealnih in vztrajnih delavcev z neomadeženo preteklostjo. Prav ob tej priliki, ko obstaja bojazen, da je s preselitvijo obrata lahko čez noč na stotine ljudi brez kruha, se vrinja misel na ono ponesrečeno akcijo. Mislimo si takšen zadružni obrat kje v naši neposredni okolici. Kot znano, je taka gospodarska celica skupna lastnina vseh včlanjenih zadrugarjev. Ali bi mogla v ta-sem primeru obstajati nevarnost selitve obrata, oziroma njegovega zastoja radi pomanjkanja trga? Ne! Proces bi šel svojo naravno kot kot gre drugod: Prvi kon-zumenti bi bili producenti-delavci. Vzemimo za zgled bolgarske kmete, ki so leta 1935. zgradili lastno zadružno tvornico sladkorja, ki odlično uspeva v splošno korist. Vse bi šlo, treba je le voljnih ljudi, vero vase in v svojo dobro stvar! Trgovec z belim blagom? Mariborska policija je prišla na sled neki družbi, ki se peča s trgovanjem z mladimi dekleti. O tem so* bili obveščeni tudi studenški orožniki, ki so aretirali mlinarskega pomočnika Antona J. iz Studencev. Ta je osumljen, da je udeležen v aferi trgovanja z belim blagom za nekega kavarnarja v Aleksincu. Kot priči nastopata dve 18 letni Mariborčanki. Preiskava se nadaljuje. m Prejeli smo: V zvezi s člankom g. Stanislava Lubienskega v Vašem cenj. listu z dne 18. t m. Vas prosimo, da objavite našo, ugotovitev, da gosp. St Lubienski od januarja 1939. ne so deluje več v kmetsko-delavskem gibanju. Tajništvo KDG. m Preložena seja mestnega sveta. Za četrtek napovedana seja mariborskega mestnega sveta je preložena na petek, 24. t. m. ra Komemoracija za pokojnim prelatom dr. Kovačičem. Včeraj dopoldne je bila v Študijski knjižnici žalna seja Muzejskega in Zgodovinskega društva za po kojnim predsednikom prelatom dr. Kovačičem. Žalno s^jo je vodil podpreds. šolski inšpektor v p. dr. Poljanec. Odbornici so ob tej priliki darovali 300 din za dijaško kuhinjo. m Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, 23. t. m., ob 19. uri predava g. dr. Marin o „Zdravniškem stališču glede spolne vzgoje od rojstva preko pubertetne dobe“. Vstop dovoljen samo obraslim nad 16. letom. Vstopnine ni. m. Iz Glasbene Matice. Zaradi koncerta Bajde-Poljanec odpade v sredo vaja. Prihodnja vaja bo v četrtek ob 20. uri. Načelnik. * Jedilni pribori iz kroma, po 6 nožev vilic, žlic in' kavnih žličk od 160.— din dalje. Najnovejše fasone iz alpacca in pravega srebra pri M. Ilger-jev sin, ju-velir, Gosposka 15. m Izgubil seni pri nedeljski predstavi, v Grajskem kinu črno denarnico z legitimacijo. Ker legitimacijo rabim, prosim poštenega najditelja, da jo odda pri blagajni navedenega kina, proti nagradi. * Društvo hišnih posestnikov v Alaribo ru sklicuje za soboto, dne 25. 3. 1939., ob 9. uri predpoldne v dvorano hotela »Orel« svoj redni občni zbor.. Vstop je dovoljen vsem hišnim posestnikom, članom in nečlanom društva. Samostojni konkretni predlogi izven dnevnega reda se naj prijavijo v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 8, vsaj štiri dni pred občnim zborom, sicer ne pridejo na dnevni red. *. Obvestilo. V soboto, dne 25. marca (Marijin praznik), in v nedeljo, dne 26. t. m., ostanejo trgovine v mestu Mariboru zaprte ves dan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Pozor. gg. imerenti! Zaradi praznika Manjinega oznanjeni a (v soboto 25. marca) izide prihodnja sobotna-nedeljska številka „Večernika“. že v petek 25. marca. Zato prosuno nase cenj. inserenie, 'da nam pošliejo svoje oglase za to praznično številko že naikasnjc «#0 Zetrtka. 24. marca, da jih bo mogoče uvrstiti v list oravočasno m v reau. Uprava ..V EC ERNI K A" * Obvestilo. Uradni dan Zbornice za TOI se ta teden pri podpisanem Združenju ne vrši radi plenarne seje v Ljubljani. Združenje trgovcev za mesto Maribor. * Krasni Velikonočni izleti »Ptitnika« z luksuznimi avtokari: Benetke - Padova: Plitvička jezera - Crikvenica; Trst; Graz; Dunaj. Zahtevajte prospekte! — Prijavite se čimpreje pri »Putniku« Maribor, Celje, Ptuj. Kino - Grajski kino. Do vključno četrtka izboren film Pesem slave z znamenitim pevcem Nini Martini. * Kino Esplanade. Izredno lepi film »Žena na razpotju«, Magda Schneider. Karin Hardt, Hans Sohnker. Dodatek »Moda«, najnovejša modna kreacija Pariza in New Yorka v naravnih barvah. • Kino Union. Do vključno ponedeljka »Nekje v Tibetu«, senzacijski, fantastični frlm z Ronald Colmanom. Mariborsko gledališče Torek ob 20.: »Na ledeni plošči«. Red B. Sreda: Zaprto. Langerjevo gledališče na mariborskem odru. To se sicer nekam čudno sliši, pa je tako. Langerjeva „Štev. 72“ se odigrava v veliki kaznilnici. Gledališki oder se spremeni v gledališče v kaznilniški dvorani. Igrajo kaznjenci obojega spola, v vodilni vlogi Marie nastopa kot avtorica v kaznil. vprizor-jenega komada kaznjenka „Stey. 72“ Poslušalstvo tvorijo povabljenci kaz-nilniške uprave. Igra — dvodejanka — se prične s predigro, ki je že sama na sebi nekaj svojevrstnega. Sofoklejev Kralj OJdip Pretekli teden so vprizorrii dijaki naše klasične gimnazije v Narodnem gledališču v Sovretovem prevodu in Skrbin-škovi režiji Soioklojevega »Kralja Ojdipa«, ki je ohranil skozi tisočletja kot klasična grška tragedija še vso svojo veličino in miselno ter etično globino. Pred predstavo je spregovoril o starogrški drami, Soiokleju in Ojdipu dijak Ivan Krepfl, ki je v kratkem, a jedrnatem predavanju povedal vse, kar je bilo občinstvu potrebno za boljše razumevanje predstave. Delo je zrežiral, kakor že omenjeno, g. Vladimir Skrbinšek, ki je poskrbel tudi za odlično inscenacijo, s katero je vrednost predstave močno dvignil ter ji dal toplo, intimno vzdušje. Njegova režiserska nailoga gotovo ni bila lahka. Pred seboj je imel sicer inteligentne igralce, toda diletante, katere je moral šel# temeljito preoblikovati za nastop, ki traj bi bil nekaj več kakor samo »igra«. Pri tem je pokazal lepe pedagoške spo sobnosti, ki jih je s pridom uporabil v svoje umetniške namene. Tako je postala predstava »Kralja Ojdipa« častna afirmacija dijaštva naše klasične gimnazije, ki. se nam je predstavilo sicer tudi že lani s, Cankarjevo »Lepo Vido«, toda ne v taki zaokroženosti. Najtežja nafoga, vloga nesrečnega tebanskega kralja Ojdipa, je bila poverjena Jožefu Čakšu. Priznati mu je treba, da jo je rešil dokaj častno in izpričal zlasti v nekaterih scenah lep igralski talent. Njegovo deklamiranje je pa bilo premalo izrazito in diferencirano. Sploh velja skoraj za vse razen dveh, treh izjem, ista ugotovitev. Umetnost deklamiranja bi se morala intenzivneje gojiti in posvetiti bi ji morala pažnjo tudi šola sama! Edino žensko vlogo, Ojdipovo mater in ženo Jokasto, je upodobila gdč. Beata Linznerjeva z veliko umerjenostjo in finim čutom za oder, dasi nadpovprečnih kvalitet talenta ni pokazala. Manj izrazit je bil Miroslav StaJzer kot Jokaštin br^t Kreon, dasi je bila njegova igra sicer precej neprisiljena. Stari videc-prerok Tejrezijas Dušana H u-marja je učinkoval bolj po maski kakor po igri, zadel pa je splošno iluzijo starca. V Zevsovem žrecu je nastopil Jožef Platovšek in bil malo medel, kar pa je bil kriv večinoma njegov še preneiz-raziti glas. Precej naravno po igri in de- klaonadji je upodobil Jožef Pavlin svojega sela iz Korinta in bil je tudi po maski naraven. Manj sproščeno je odigral Ivan Krepfl pastirja. Nedvomno največji igralski talent je pa izpričal Milan Venišnik v sicer kratki, a pomembni vlogi dvornega sluge. Dogodke na dvoru je opisoval s takim čustvom in •elementamostjo, da je dvignil prizor svojega nastopa do napetega zanimanja. Zborovodja je bil Stanislav Janežič. Zbor tebanskih mestnih očetov, ki ga je spremljal klavir, je prav častno rešil svojo nalogo in zasluži pohvalo. Naše dijake bi radi še videli, in bilo bi prav, ako bi si znova izbrali kako klasično dek>. —r. k. Planinski Vestnik. Letošnja tretja številka je posvečena uvodoma planinskemu cvetju v nižinah, o katerem piše Viktor Petkovšek, zimi na Prisojniku (Uroš Župančič), smučanju okrog Zale in Iške (Marijan Lipovšek) in beli smrti (Pavel Kunaver). Ostali de! izpolnjujejo razna poročila. Kakor vsi drugi, je seveda tudi ta snopič odlično ilustriran. Kot priloga mu je dodan večbarvni geološki zemljevid zahodne Slovenije, ki izpopolnjuje razpravo p. Janeza Žurge »Iz geologije naših Alp«. k. Bunjevci in šokci. Jeronimova družba v Zagrebu ie izdala Aleksa Kokiča in I jubilejni zbornik. Marka čoviča monografijo '>Bunjevci I Šokci«, v kateri je prikazano celokupno življenje obeh teh dveh vojvodinskih skupin, ki se prištevata deloma k Hrvatom, deloma pa hočeta ohraniti neko samostojno vez med Hrvati in Srbi. Omenjena avtorja stojita na hrvatskem stališču. Opisi so ,grupirani okoli treh središč: Subotice, Sombora in Baje (na Madžarskem). Dodan je tudi zemljevid. k. Konec zagrebške gledališke krize. Kakor smo poročali, je'nastal v Zagrebu spor med upravnikom gledališča dr. Ježi-čem in ravnateljem drame Dujšinom. Kritik Vladimir Kovačij je prevzem mesta ravnatelja odklonil, enako režiser Hinko Nučič, sedaj pa je prosvetno ministrstvo razsodilo tako, da ostane Dujšin dalje na svojem mestu. k. »Dijak prosjak« v Zagrebu. Millok-kerjevo opereto »Dijak prosjak«, ki jo pripravlja kot prihodnjo glasbeno noviteto naše mariborsko gledališče, igrajo te dni v zagrebškem Malem kazalištu. k. Hrvatski jubileji. Nedavno je slavil petindvajsetletnico svojega delovanja bosenski književnik Hifzi Bjelavac, ki je napisal celo vrsto romanov In novel. Po poklicu je časnikar. Zagrebški univerzitetni profesor in znameniti zgodovinar dr. Ferdo šišič je pa slavil sedemdesetletnico življenja. Njegovi učenci mu pripravljajo Goseocjarstvo Promet s Ceško-SIovaško ustavljen DO UREDITVE NOVEGA PLAČILNEGA REŽIMA Blagovni promet med Jugoslavijo in ozemljem bivše češko-Slovaške je do nadaljnjega ustavljen. Blago se sicer lahko še nadalje pošilja, vendar pa trgovci iz previdnosti za enkrat tega ne bodo storili. V tukajšnjih trgovskih krogih naglaša-jo, da je vzrok za ta korak iskati v novih težavah v plačilnem prometu. Novi položaj v državah bivše republike nalaga izvoznikom opreznost- Med Jugoslavijo in češko-Slovaško je doslej obstajala trgovinska pogodba iz leta 1928., ki je bila kašneje že parkrat spremenjena in dopolnjena. Že več let so obojestranski uvozniki plačevali blago v kliringu, ki je bil za našo državo večinoma pasiven. Po razpadu republike pa sp’oh ni jasno, kako se bodo v bodoče računi zaračunavali, ali še nadalje v kronah ali pa v nemških markah. Ker je Nemčija zasedla češko in Moravsko, potem pa še Slovaško ter je obe državi po pardnevnem izvršenem razpadu vzela v syoj protektorat, Madžarska pa Podkarpatje. je nastala tudi v plačilnem prometu z inozemstvom zmešnjava"; Izvozniki hočejo na vsak način po- čakati, kakšno vrednost bodo Nemci določili češko-slovaški kroni za poravnavo računov za že dobavljeno blago. Odslej bo plačilno sredstvo na češko-Moravskeni in na Slovaškem marka, v Podkarpatju pa penge. Vsekakor je treba računati, da bo sedanje' nejasno stanje trajalo še par tednov. Medtem bosta Nemčija in Jugoslavija gotovo že uredili, vsaj 'začasno do sklenitve nove ’ trgovinske pogodbe oziroma dodatnega sporazuma, plačevanje računov za dobavljeno blago. Določ