GLAS NARODA List slovenskih deiavcev v Ameriki. ->niy Slovenian dail? šsl- m Doited States/ « issued even «cept | and Holiday?. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered aa Second-C las* Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. 5K TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. NO. 235; — ŠTEV. 235. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 7, 1911. — SOBOTA. 7. VINOTOKA, 1911. VOLUME XIX. — LETNIK YTf Italijani so gospodarji mesta Tripolisa. • _i, Podadmiral Boreddolino je bil imenovan za guvernerja zasedenega mesta. Poglavarji arabskih rodov so se poklonili poveljniku italijanskih vojnih ladij in izrazili svojo udanost. -----------o------- Bitka v Rdečem morju. TURŠKA VOJNA LADJA JE ZAPLENIJ.A ANGLEŠKI PARNIK "ORCHISKER JE IMELA NA KROVU ŠTIRIDESET SODČKOV SMODNIKA. ITALIJANSKA VOJNA LADJA"SICILIA TURŠKI PARLAMENT. ITALIJA JE ODrOKLICALA. VOJNO BRODOVJE KI JE KROŽILO BLIZO ALBANSKEGA CEKEŽJA — ADMIRAL AUBREY MANEVRIRA V EGEJSKEM MORjU IN PREŽI NA TO. DA BI UJEL VSE TUR ŠKO VOJNO BRODOVJE. IUi!i.j;mi vi u ^ 1; i s m j \ i! i v Trijmlisu uovn v I »i« j«' lul oiJIikftv.-in zii jruvei u»rj;i in Unpihnt < I <0|»!of|, it. okt. !'o'jao\ t-i juik.-i j»«»s; 11 i k I'm /.a:>f-;;!.:*.*irji kt. Pogajanja med proti Nemčiji. [Kraneijo in Nemčijo so zopet u- -O- Dimaj. fi. okt. Vsa javnost stoji j)o<| vtisom atentata, ki se je vtVraj izvršit v poslanski /.bonii-ei na ministra tir. pl. 1 locln iibnr-2'erja. \ lada je prestrašena. pa i udi ljudstva se je polasti! strah, tla stoji Avstrija pred velikim not ta u.i im preobratom. V vinilnih krogili ne prikrivajo bojazni, da je napof-ila doba terorizma v Avstriji in da bodo teroristi izvršili še ve»" napadov lia osebe v viso-ikib službah. Spletkarije angleškega poslanika. stavljena. Zunanji urad uoee naznaniti no vili ovir rešitve, pae pa je zanikal vest. da bodo pogajanja kmalu kotirana. Francozi zasedli Agadir v Maroku. iJerolin. i>. okl. Zunanji urad. je (iobil iz A ga d i rja v .Maroku poročilo, da je nekoliko Franeo-zov splezalo na stari fort nad A-gailirjem in razobesilo 1'raucosko zastavo, nakar je poslalo Nem-eent poročilo, da morajo zapustiti Agadir. Ko je francoska vlada izvedela o tem činu, je naročila konzulu v Mogadorju. da posreduje pri maroških oblastih, da Nemška narodna zveza je in- odstranijo zastavo. Nemški zuna-lerpelirala vlado, zakaj ni ener- "ji urad je zadovoljen •> postopali«' no naslopila proti angleške- njem francoske vlade iti ne bode I mu poshiuiku na Dunaju Sir storil nadaljnih korakov zaradi i Fairfax < art wrightu. ki je splet- te zadeve, karil proti Nemčiji v maroškem vprašanju. Vsi nemški poslanci s> poi.ipisali interpelacijo. -Slika nam kaže italijansko vojno ladjo "Sicilia", ki je bombardirala mesto Tripolis. Mesto Tribal ie i......a kora v Tri ^ ^ ^ ? veck^t napadeno in bombardovano. Od leta 1701 do 1705 so je oblegali Tunizijanci m leta ,728 Francozi. Tnpolisko pristanišče je zelo nevarno za v ,cd vojnih ladij, Ker ima n-io-o *" skal pod vodo. * i pri v/.ame otluovornosl za |iivm r!.i \ h» otieljaii mi italijansko ki iž-irko "An tušu" če mmorju v varstvo italijanskih trgovskih inter di'li. Na to izzivanje j.- križarka "Areius;" »"•arko in jo potopila. Italijanska vlada je odredili al večji oddelek vojakov. Mesto je potrdil ve javni bi asedli Tripolis. est turških vojako\ iu šesi nih. \* "mestu si nahaja še llodeidah v Arabiji ,'. Hij-i vojni ladji zasleipijrjo dve turški vojni ladji, ki sl i t Ifdeeein mol ju in da .jili potopijo. \' slueaju potrebe naj vojne helj bomb;, rdi rajo prist at niš,'m* Yemen. Solun. fr. oi l. 'I'm ■'lia vojna ladja *"Fe|hi i-iJuU'nd'' je zaplenila angleški parnik "'»rrhi-" iu lm pripeljala semkaj kol pomorski ] bn. ker je imel i i a krovu -l" s»n|r-km smodnika. Lastniki parnika pra vijo. da je bila ladja namen jena v Carigrad. London 7. okt arigrajski poroee%ale«* lisi a "Daily ("broiii | eh poroča. d:i s.- lur ki p-ii*lament ne bo sk!ie;il in da bo razpuščeii. j Vlada nima \ sedanjem parlamentu večine. l'ie brodo^ ie. ako bi prišlo na šiioko n;oije. Dunaj 7. okl. A vsi ro-ogr.-ki zunanji minister grof Aehrenthai je izjavil, da le itaiija»isko-i ui ška vojna tako k ni tka. da ne bode potrebno za Avstrijo proglasiti nevtraliteto. , Iz delsvskfh krogov. Protestni shodi ---o- Brccklynske organizacije prireds dane« zvečer velike demonstracije kot protest proti McNu-marovemu procesu. —o— ŠTHAJK KAMNOSEKOV. Knji^ove-jki štra jk v Greater New Yorku je končan z zma^o delavcev. Organizirani d:*lavei \ lirooic-1;. ;iu pnrede danes x\ečer velike deiuoil.st racije kol pi'/itesl proti McNam« roven>u proce.-su. Sprevod bode obstal i/, petih divizij in bode odšel j/" Labor Lyceuma na VViUoughbv A v e. ob S. ui i /. Večer. \ Ne v- ^ orku pri rede organizirani dela vi ob i s t e i r času protestni shod v ('ooiier l nion. —O Strajkarji streljajo. Konvencija premogarjev. na potu Skebi v nevarnosti. Pogodba z delodajalci.! " v Portugal. Generalni štrajk v Franciji. Paris. (>. okl. Listi poročajo, da bode v t'rt te i/bnihnil generalni štrajk. Devetdeset odslotkov vseli tlelavcev bode štrajkalo. Prelekt departenieiila llerault je prišel v Celte in takoj brzojavil v Paris, da posije vlada vojakov v mesto. Italijanski kralj hvali Ameri-kance. Turin. -o— Meščani v V/ater Valley groze, da United Mine Workers sklicujejo : bodo linčali ykebe, ako ne za- konvencijo na 31. oktobra t. 1. puste mesta. v Pottsville, Pa. -o- KESEN POLOŽAJ. NOVE ZAHTEVE. Vsa milica države Mississippi je Preme gar j i bedo zahtevali pri- bila mobilizirana karjem. proti str a j - znanje unije in 20- do 30od-stetno zvišanje plače. -o- Wilkesbarrc. Pa., fi. okl. Pre-mogarska organizacija "1'nited b. okt. Kralj Viktor E-e je danes z avtomobilom pripeljal \y. gradu Racconigi v Turin in si ogleilal razstavo.j Dolgo časa se je mudil v ameri- , . , . .. . , . Kanskem oddelku razstave in roca, da je oivsi portugalski , . r 5 pohvalno izrazil razstaviteljih. Pariška časnikarska agentura po- > se amerikanskih Bolgarija nevtralna. < arigrad. b. okl. liolgarski po- kralj prišel v San Sebastian in da pojde preko Španije v Portugal. —o— slanik je danes naznanil turški vladi, da bode Bolgarija v vojni med Italijo in Turčijo nevtralna. Portugalska vlada je priznala, da .i«' zanikal vesti, da jo 'Iiolir arija mobilizirala armado. USPEHI MONARHISTOV. se v severnem delu Portugala razširja monarhistično gibanje. -o- -o- N*e\v Orleans, b. okt. Si raj-karski izgledi na Uarrimanovih ierdi Se nadaljujejo. .Vsa mi- Aline Workers" je izdala oklic, lica države .Mississippi je bila mo- v katerem naznanja, da se bode bilizirana proii štrajkarjem. pa še ! vršila letna konvencija dne -il. ne more ukrotiti izgrednikov. oktobra v Pottsville. Sirajkarji so danes napadli' Sedanja delovna pogodim medij,, prišel bivši portugalski skebe in ierifa. ki so jih sprem - premogarji in lastniki premogo-lAIanuel danes s pariškim brzovla- vrnejo v domovino in zglasijo Ijali. Skrb Louis Lackaiu r iz vih jam poteče '41. marca 1IH2.1 kom semkaj in da so bili v njego-1 pri vojaški oblasti. 1*0(1 konzul je New Yorku je lii: smrtnonevarno (davni odbor poziva lokalne or-|vj družbi njegov stric vojvoda O-1 prepričan, da se bode na tisoče ranjen. L;:hko ranjen je bil mar- ganizacije. da si izvolijo dobre tporlo in drugi odlični nionarhisti. rezervistov vrnilo v Italijo, da Amerikanski Italijani bojaželjni. Paris, (i. okt. Agence Fournier Italijanski podkonzul v New, |je dobila iz Sail Sebastian v Spa- Yorku (iiuscppe (icutili je izja-^niji sledeči brzojav: Pravijo, da vi!, da so bili vsi italijanski re- kralj zervist' Ameriki pozvani, da so Tri usmrtitve v enem tednu. ■e v Albany, da boko so«ji.; N. \.. j»' odredilo, rilci Pietio Falete. IJert L. lirorvn iu Frank Lehemet horn, ki s.» nahajajo zdaj v Sing Singu. \ ledini. ki se prične z novembrom. usmrteiii. Za dolge zimske večere naročite s<» na "GLASNARODA Vrednost zemljišč v New Yorku. mestnem davčnem uradu so razpoložene v pj-egjed eeliilne |j->Je /a prihodnje leto. Vsak dav-! o;»lače\ah " si jih lahko ogleda !?i dvigne reklamaciji', ako misli, da ji biio njegovo zemljišče previsoko cenjeno Hok za reklama- elje poteče - 1(i. 110 V e 111 b KO! 11. Vsa ;.eml.iišča s poslopji vred so bila cenjen;: na •t"».-'">2o.474.lifi:{ ali za H47.fi",L!ip!i višje, kakor za to leto. < '"iiili.il S'.'ota se bo Seveda j štrajk vslo«! '-eklamaeij nekoliko zni-'Yorku zala. Newyorski kamnoseki. Kamnoseki v t.reater New \ tnku a (,'i--noviii boj ]>roti svo-jim delodajalci m. \ boju jilj bo i do podpirali \ si stavbinski delavci. Zveza delodajalcev je sklenila. «l:i pod nobenimi pogoji ne priiia miije ka mnosekov. Štrajk ;traja že od avgusta. Zmaga knjigovezov. d. ki .je v! > št raj ka rji. '."ii>-|xiv... iiiouimi \ iu/.iih i" |un > tu Mil .lin |'i ci > aiiinin, i uuj' imun- /.a lUUIlItl lljnivt !." Y/.\ t*' ! \ ...'' t.! ./! '-»jubezen v njej nelogična. kakor|ju mater«- do otroka ne zadostuje j ker sta mu pokazala otroka; po-jzavode in da na drugi strani do- vedno. je hrepenela po tem ne-{finim naravam, kakor je bila nje- tem pa je dejala, da morda v biva za svoje prebivalstvo cena varnem sestanku, dočim se je j na, ki si j«< tudi drugače pred- kratkem odpotuje in da v tem fživila. Avstrija pa je s svojo ne- ne potrka na vrata, proseč, da ga vsprejnie. V tej hladni temi je ležula. m* da l»i s«* bila spravila, - 4 . , . .- ■ i . .• i • , . . < , . . , . , , . ( , . , ..... ' njen razum temu tako ustavljal, jstavljala razmerje med možem in slučaju tudi smka vzame seboj, smiselno m brezglavo politiko iz- na tesni zoh. kanior jo je ouemo-|da » mivdahllil na(.vt bežati; ženo. Take vrste ljudje potrebu- i Govoreč o tem. je dobro vedela go po o/i njtii pnjatej.po o - v p|.0g„anstV0 j,, Ue st. vrniti, i jejo več. takim treba kultivira- zastopnica brezozirne odkritosti. g«-iu « asu je vendarle nemirno za-, MaJo pn>J- se sama branila |nih naravnih čutil in neke pb-mc-jda ne ravna popolno odkrito, ker siM a. /V*' Z >U< ',-! MS 1 1 j vprašanja, kaj bo storil Lucien. j nitosti, ki se ne najde razven vije ta novica popolno spremenila zjuliaj. -.t vni ji je n o to \ na- >lM|a j pa ^y,. naenkrat povpra- družini. Ako ni v družini, žena ni 'njen položaj. V svojem ponosu j«* T rift' ,,,,'1J''"! v-'ifkdanJ,;lu zn-(šuje, zakaj še ni nič storil, zakaj popolna mati. za družino treba sicer bila š«> vedno na tem, da lit w'!1,'"li,.Ja ,l -,0 ls1a;«la š.* ni prišel k njej. ker sta ta- po naravi sami določenih pogo- pretrga z Lucienom vse zveze s k r o, kakor zv«*eer, le > tem raz-1 k(J r.U(lno ]0iv„a. Ta misel, ki sejjev, ki pa niso odvisni ue od pi- vendar loei om, da ji .1«- rojil nov načrt |je 1rtl|Jotno p„la.stila njene duše. sanega zakonika, ne od domišljij po vrla vi. opolno nov ... nI; ve«- /iltiirillH Se j; kakor IlllK.ica v | naš.ga duha: izven nas bivajo in k. at namree. ko j«, je Mejan v kolikor večkrat, toliko glo-! proti nam če jih preziramo. Uer- ru«. -In Wuart .er Latin k- preveč-j Uvr»UH jt. sk.,.r s točnost joj Hie jih je prezrla in zato nima krat si ecaval in jo pogledoval, i ki bUa zna<;.illla ,M>teza v „je-j posebnega veselja z otrokom, da: in-ni značaju, vse točke, kater«- si < si «ra ljubi in v«-, da. je dolžna kakor «la bi hotel z njo govoriti. J- iskala pota. kako hi ušla tej | j,. pmipisa|a. ^la je po navadni j z;tiij skrbeti. Dete samo si ne za- ineteklosi, l„ sklenila je: oditi, j |)oti in ob dolo{it.ni xirl ,la je. na-1 želelo življenja, a sedaj razven zapiisiili Pariz m menjati vseuei- VJJO-a ,,,-j y^.itah pri profesorju I nje nima nikogar na svetu, zasno-hsee. I ..da nje., p«,nos j«» je ved- L(IUVt.t> p4,izv..«lovala je pri asi-! vai.em po načelih, katere j«- ona »o zadrwval; Mejan naj S«- *ra ;s1,,M(ll u Montpellier, kakor je I obsojala. Take misli so jo navad-muje. on naj se J, umika. Danes ,vk|u ya |U.k(| prij;it(.|ji,.„. kak-1 no spremljale, ko je videla pred pa - je b..j.-valo njeno samoljnb- , s„ Vii/MU.rv v ,,.„, k|.., ju> To i seboj mestCCC, 11111110 111 tiho ob j. z onim zlobne*.,11. Sedaj j«- bi- j,. slorila. a to j«- bilo le na zunaj, -.»hi-e/ju leno tekoče vode, v senci 1«. treba «logliall. ali se intimno. u, kakor j,, določila. Njene mi-1 svoje stare katedralke, z dolgo, pnjat'-ljstvo zadnjega leta tudi sH sn biU. pa- ,laIr- dah-č... I široko glavno ulico, ki se je zapi-IZKIIIII v te.,., „, p ropa lost i na-j Mri] sto dnifrillli s,vanni ji jt. rala z vr^ti še iz časa Karla VII. vadil--:, ponižujočega znanja, in ii|li|o nrkaj RrozIlt.Ra v Riavo | Ko j(. dal.es izstopila iz vlaka, to vdrutfic. kakor v« j«- posebno misel, da se liuli Lurieii. ali pa «la ohrani ona',,im|, x.u..1(|i kakega nenadnega j je mogoče Lmeien usmrtil, in če v spom.nu miadanieevem OHO odkritja Ura ljubimca v samo- bi ji bila tudi prihranjena ta po-eastno mesto. do katerega ima „„„. K{1j ku ,(i S(1 ]yU ]jUl.iti|1 „. sklisilja. skrbele so jo težave pri S. daj se pravno. Ne mogla bi da- končal. k«> je šel od nje bolesti j njenem od potovanju. Prvi korak za to je bila pot v Moret. Tako gubila uajbolji dosedanji trg za svojo industrijo — Srbijo, a ob-; enem je na drugi strani zaprla m«-je za dovsižanje živil. Posledice te nesrečn«* politike opažamo na vseh koncih in kra- Scdež: Frontenac, Kans * / (JLAVNI PRADNIKI: 'jgl Predsednik: MARTIN OBRRŽAN. Box 72. Mineral, Kans. ^ Po.lpreds: FRANK A TG UST IN, Box 360. W. Mineral Kans. Tajnik: JOHN C KRN K, Box 4. Breezy Ilill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STAR('K\ Box 48J), Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNJKAR, L. Box 38 Frontenac, Kail NADZORNIKI: PONGRAC" J URŠK, Box 357, W. Mineral, Kans. FRANK PRE LOGAR, Box 420. W. Mineral. Kans. MARTIN KOi'MAN. Box 482. Frontenac. Kans m jih. Avstro-Ogrska se nahaja v s«-uaj t«-vra sama ni več gospodarski krizi, ki jej ni mož- verjela. Notranji glas, kateremu] no pred vid jat i posledic. Danes so ni več ukazovala molčati, ji je le {že e«-li ljudski slo ji, ki ne itnuvjo prijazno pravil, da Lucien o njej! živet i z dosedanjimi dohodki, drugače sodi. kakor je ona misli-i Delavci posamezni!) kal«'gorij so la. Sedaj, ko ji je znan ta njegov ;s stavkami izsilili zboljšanje mez-ohisk, «?<, ne more kar tako zapn- de. ki o.lgovarja vsaj priitližno stili in tudi on o«l svoj«- strani bi podražeuju živil in drugih živ-ji ne dovolil o«liti. preden j«» vidi'Ijenskih potr«'bšein. obrtnik in in se z njo razgovori. Ta mlade- tovarnar sta podražila svoje pro-nic-pride v samotno hišo v Moret. izvod«*, trgovec zahteva večji «lo- poišče njenega sina. d;.si j«» kakor v srce za«l«*t obu[>uo zakričal, ko je zvedel zanj. ga poljubujc solznih o«"i, to vse je bilo dokaz, da je v svojih mislih ubral drugo p«it. ki pa mora zopet privesti d«> nje. Prepričana je bila. da j<» j«-sedaj, vrnivši se v Pariz, gotovo POROTNJ ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward. Iowa. J A KOI i MLAKAR. Box 320. \\\ Mineral. Kans. JULIJ BOG NA R, Box 6, Breevz Hill. Mulberry, Kans. -O- IZ GLAVNEGA URADA AVSTRIJSKO SLOVENSKO BOLNIŠKO PODPORNEGA DRUŠTVA V FRONTENAC, KANSAS. rein potoni na/nanjam vsem sobratom in sosestrain. da so pre-v/a !i zgoraj navedeni novoizvoljeni uradniki svoj posel z dnem 25. ti boljšega spričevalija o sv«>ji |>otrt zara
  • o samotnem mec. Veiiela j«-, da jo ima rad. Quartier de Luxembourg. Zaman Razumel hI, ,la »m ona m hotela ^ dpkazuje. da taka katastrofa biti ljubimka za kratek «'-as rav- ni m„j,oča? če, M. in Mine Bonnet, bila -sta ša hišnika, ki sta vzljubila o-troka. katerega sta videla pri dojite! jiei. svoji sosedi. Ker je ta ženska morala zapustiti Moret, ju je prosila mati zanj; in res sta ga vsprejela. ne da bi bila kedaj biček. kmet prodaja svoje proiz- septembra t. 1. vode dražje. In vendar trpe vsi: Cenjeni sobratje, del ujmo vsi na tem. da bi se naše društvo v delavec, obrtnik, mali trgov«>e in teku enepa leta v številu članov podvojilo. Vsak drnštvenik se naj kmet pod posledicami draginje, potrudi, da privede vsaj enega člana v društvo. Vsem krajevnim Nasprotno so ostali dohodki dr- društvom željni iz srca. da bi naša organizacija vedno bolj napre-žavnih UKlužbeucev isti, kakoršni d«nala. so bili pred leti. dasi so živila po-j Za«lnja konvencija znači v vseh ozirih lop korak napredka. S skočila za oO in tudi več odstot- pr^im januarjem 1 JU2 stopijo v veljavo nova pravila; bolniške pod-žc obiskal ali da je vsaj pisal. Tudi j kov. l incvno je zato, da odmeva pore se bode plačevalo za vsak dan +1.00. njene misli so se ob t«>j novici obr-|iz vrst železničarjev in poštnih V okraju, kjer je le 10 avstrijskih podanikov, se lahko vstanovi nile na drugo j>«>t. Sedaj ni nič |uslužbeiie«-v klic o^nipa. da se pri-j podporno «lruštvo in pnklopi centralni upravi v Frontenac. Kan«, drugega mislila, kakor da s<- vrne pravljajo na boj. Kako obliko ho- Vabim vas »osebno sedaj do novega leta. ker je vstopnina z«i)o nizka V rue Rollill, da talil poišče Lu-!ja si izberejo železničarji ill na.meč od «lo 20. leta samo $1.50. in od 20. do 40. leta $3.00. ciena in se z njim razgovori. | št a rji. ali pasivno resisleneo ali i Priporočam se vsem krajevnim računovodjem, da mi vestno in Stavko. Še ni znano; ali naj ho že j točm* poročajo vse zadevo, ker le na ta način mi hode magoče ura-oblika ta ali ona. gotovo je, da i do-\ ati točno po nalogu konvencije, ter vstreei vsakemu sobratu ta boj š«> poslabša itak že neznos-j glasom pravil. ni položaj, da bi škoda, ki bi jo! Z bratskim pozdravom Prav nič ni dvomila, da jo doma že čaka pismo... (Dalje prihodnjič.) Hudi časi. Kuge. lakote in vojske reši nas, o Gospod! Tako glase dan za dnevom molitve po vseh c«*r- trpelo avstrijsko gospodarstvo, štela na stotine milijonov. To bo hujše, ko toča in suša skupaj. — Hudi časi' so. v katerih živijo v Avstro-Ogrski. a kakor kaž«-jo /.nam-'iija na nebu. pridejo za temi hudimi časi — še hujši!! John Černe, glaviii tajnik. z materjo govorila, čegav da je!kvilh- A Z(I' s<*' da božja previd-otrok. Ako sta govorila ali pisa-juost !'avno ««'daj noče uslišati teh la. vselej sta nazivala Berthe x j molitev. Tam v daljni Mandžuri-, imenom Madame, kakor to po in Mongoliji divja strašna 1110-j mestih med olikanci zahteva do-ir'^^a P« Italiji in Balkanu j stojnost. in prostomiselka si ni j razsaja kolera, katere se tudi v j upala temu nasprotovati. Kaj si!Av*triji niso mogli povs«Mu ubra-( pač mislila o njej. o tem se jeiuit* in Uotela udomačiti! večkrat povpraševala, % kadar je jmed tamošnjim prebival-•eraj ne. Toda ona je hitela tje, videla, kako jo natanko opazuje- stvom- ^'aginja postaja dan za Kje je m o j prijatelj JOSIP DE-HELJAK:' Ker sva bila vedno dobra prijatelja, zato želim iz-vedeti za njegov naslov. Pro-- sini onega, ki ve. da mi ga na-J ir-iiani. — Frank Gerčman, I Sox | (>.">, liaggaley, Pa. PRIPOROČILO. Slovencum in ITrvatom, kateri po-•ujejo V AQUIL.VR, C0L0., priporu 'a rno SALOON, RESTAVRACIJO in PRENOČIŠČE tr. J. MUSGUAVE. Poslovodja: rojak Frank Pozerl. (v ^oh 20-12-'10—20-12-'fn Kje je IVAN SEMENIC? Doma je iz j^t. Vida nad Vipavo, Notranjska. Že vnaprej se zahvaljujem rojaku, kateri mi hode naznanil njegov sedanji naslov, ali pa naj se sam javi. — Anthony Nabcrgoj, 2607 Gra-vois Ave.. St. Louis, Mo. (6-7—10) da val Slovee klin.k de 1 hopital „a«ljajoe s«-, da je tudi Lucien ta bivši sluga in doslužena kuha- j dnevom hujša, tako da je zavze-! Sam. I. I01, pisatelj knjige "Li- tani (fa ,)rjfiie z „jim zopet raz. rica. Toda kaj jo to briga! Ti Ila žt* katastrofalen značaj, dal li.it.-S ,\ > la biologic"; nj«*govi govor, o katerem se je bala, da j]judje so bili dobri otroku, ki jih'!plvti c,'liln ljudskim slojem. , NAZNANILO. lia/ori. Sicer njenim docela na- j bi r«>s ne bil zadnii. Luciena ni je motil v njuni samoti in denar sprotni, so /e od nekdaj Z neko; bilo! Vrnila se je domov v rue zanj jima je tudi nekoliko po-pos. tmo silo razvnemali njeno ra- Hollin. da bi zvedela, če ji je do- množil blagajno. dovednos v enem t« po tem popisu. Prišel ga j« ,sem iskat. Lucien se torej ni vrnil iuie domov. Ta dogodek, ila ga ni bi- .Mislila si j«-, da je z«- ^a^o ,,iNni0t ]io j«- ni bilo utki, nato tieo na preih." |»a bi jo gledali \to strani, ako bi "To je bil oceni", si reče Iicr-zvedeli za njenega malega CIau-jthe i potom naznanja sklep zad 1 sen j Jjudstva, naj ga obvaruje I , .,,*!_ ' , kri i - -T- - i J- nje redne seje dne 1<. sept. t. . pred vojno, zakaj štiridesetletni \T , \ , - ' ___... , ; vsak elan tejjra društva mora oboroženi mir je za evropske narode huja nesreča, nego bi mogla biti najhujša vojna. j redno vsak mesec plačevati vse! ■ društvene in Jednotine prispev-; I ke. Clan, ki ne hode spolnjevali Evropa se nahaja brezdvomno j teffa> bode takoj prvi mesec, ko v dobi težke krize. Bila bi velika 11C SUsp«ndiran. D«, s,-daj j pogreska, ko bi vso krivdo na se- iin<.n smo pri druStvu člane po danj, neznosni draginji v Avstri-Ljva do tri mesece, za katere smo ji pripisovali izključno le carin-1 plačevali prispevke Jednoti, in ski politiki. Zasčitma carinska po-|po ,,reteku tega časa se je marsi-htika avstro-ogrskih vlad je sicer j kateremu zdelo preveč in jedno-mnogo pripomogla k podraženju I avno ni plačal, nakar je tUo ■ j Prva dolenjska posojilnica : v Metliki registrirana zadruga z neomejeno zavezo Ustanovljena leta 1874 z neomejeno zavezo, kar pomeni, da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice posojilo, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči za varnost hranilnih vlog, naloženih pri tej posojilnici. Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša vžc K 152,554.!!") ima svoj Grad sredi mesta v Metliki in lastno hišo. Ker jamči tedaj vsak zadružnik, katerih je 3531 za varnost hranilnih vlog, je ta nedvomljivo zagotovljena Prva o ta gotovo pomagal ko nevarnost. pri operaciji, katero izvrši kirurk I Berthe je sklenila iti obiskat Oraiix pri bolniku štev. 32, čegar otroka v Moret. Če hoče namreč stoično besedo je ona ponovila ostaviti Pariz, jutri — za danes Lneienu. To priliko je hotela po- itak ni več govora — treba, da rabiti v svoj namen. Pripravi se. se razgovori z ljudmi, katerim je da odide, kakor po na vatli, v bol ' " nico. Kljub treznemu prevdarku bi ji bilo skoro počilo srce od dala v oskrb svoje dete. Vsako nedeljo je po navadi napravila lak izlet; ni pa več hodila tako šla mimo vratarje-j rada, odkar jo je obiskoval Lu- meso avstrijske živine ceneje, ne go pa na Dunaju. Zato se tudi Avstrijec, ki potuje po Nemčiji, ne more dovolj načuditi. kako poceni se živi v Nemčiji. In vendar bi pri normalnih razmerah po vseh pravilih gospodarskih zakonov moralo biti življenje v avstro-ogrski monarhiji ceneje, nego po Nemčiji. Medtem, ko je troka, govoril je z njim, objemal! Nemčija po 70% industrijska in ga je?. .. To je bilo za njo nekaj po 30% agrarna država, je to raz- liaše društvene razmere, in če mu je za obstanek našega društva, naj spolni svoje dolžnosti napram društvu in društvo bode zopet napredovalo, ter nikdo ne bode prikrajšan. Z bratskim pozdravom Ivan lirezovec, L tajnik. (7-10—10) izrednega in popolno nepričakovanega. Ta novica je Berthe tako prevzela, da niti tolažbe ni mogla čutiti v svojem nemirnem srcu. Obvladala je svoje razburjenje, videč, kako srpo gledata mož in žena Bonnet, kak vtis da napravijo njih besede na njenem obrazu. Ne misli ni mogla prinesti, da bi se ta dva razgovarjala o naj merje v Avstriji ravno nasprotno. V Nemčiji mora torej 30 kmetskih družin spravljati na trg živila za 70 družin meščanov in industrijalnih delavcev. dočitn treba v Avstriji, da 70 kmetskih družin spravlja na trg živil za 30 meščanskih in' industrijalnih delavskih družin. Na podlagi vsega tega bi moralo vladati 'v Nemčiji skupaj, da večjih tajnostih njenega življe- veliko pomanjkanje, torej drajzi THE LACKAWANNA. Hajpripravnejša železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni, THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot t Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogOTe okraje. Med New Yorkora. in Buffalo vozi vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicaeom k-zapadom vsaki dan itjrje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom m jugozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vožnji h cen. odhoda in prihoda vlakov itd., ae dobe pn lokalnih agentih ali pa pri fieorge A. Cullen, cUvat potaiild afcat 90 West Street, Now York. VI zamorete vživati dobro kavo ravnotako kakor v najlepših krčmah in hotelih, ako le primešate k vaši kavi Franckova Cikorija G LASO VITO Primes Kave, TRADE-MARK. ktero sedaj dobivamo in izdelujemo v našej ameriški podružnici natanko isto kakoršno izdelujemo v Evropi v naših 18tih tovarnah preko sto let. , FRANCKOVA CIKORIJA naredi kavo močnejšo in prijetnejšo. POSKUSTTE SAMO ENKRAT in nikdar vee ne bodete priredili kave brez iste. Zahtevajte od Vašega grocerja pravo FRANCKOVO €1-KORIJO v štirivoglatih zavitkih Vsaki zavitek je opremljen z našo varstveno znamko, kavini malinček. Heinr. Franck Soehne & Co. AmarUlca pxlrulaica. Heiar. Franck So«hat> CI IIOMIiW MPUJ Vfl«W V LUDWIGSBURG, NEMŠKA. rLUOfllROj HCTT lUlla« GLAS NARODA. 7. OKTOBRA 1911. T Cideo doživljaj. Humoreska. — ledino požarno brambo in, ako je : kedo videl kaj slienega, naj govori."— j Pripovedovalcu je ugasnila pipa. toda komaj si jo je zopet pri-—o— žgal se je že oglasil drugi izmed Oceanski parnik je vozil z hi- j njih. ter začel, prej si je še pogla-trostjo IBtih milj na uro, vendar: dil brado, pripovedovati: se je popotniku dozdevalo kakor; "Da. da, gentlemen, kače so res bi se komaj premikal v neizmer- čudne živali. Pri nas v < 'aliforniji nem morju. Krov za potnike dru- imamo več vrst te golazni, ki vsled gega in prvega razreda je bil pra-' tamkajšnje gorkote jako hitro razen, kajti večerna zabava z godbo j stejo. Nekatere postanejo tako in plesom je zvabila vse v spodnje j debele, kot mlada drevesna debla, prostore. Le jaz sem leno ležal na ter dva do pet čevljev dolge. Nek kraju promenadnega krova ter gentleman, katerega poznam jako poslušal pogovor treh farmerjev. , dobro, mi je nekdaj pripovedoval ki so razlagali nekoliko čevljev o neki \ rsti teh kač prečil d ne reči, pod menoj svoje modrosti. j gentleman je imel prijatelja. Polagoma se je popolnoma zno- i" prijateljev oče je res doživel Čilo. Na nebu je zasvetilo neštevi- dogodek, katerega vam nauiera-lo zvezd. va,n tu povedati. To ni laž, gen- Farmerji pod menoj so se po- tlemen.— govarjali o gozdih nove domovi ! Ko se je imenovani oče prijate-ne. kamor so se veselega srca vra- j Ua onega gentlemana, ki ga po- ste še kedaj slišali. Eno leto pozneje — ta dogodek sem med tem časom popolnoma pozabil — sem šel zopet na lov v Alleghansko pogorje. Nenadoma sem srečal ja-kega medveda, toda predno sem mogel pomeriti in sprožiti, me je žival s krepkim udarcem pobila na tla. "No, zdaj me je konec", sem si mislil ter se onesvestil. Ko pa sem čez nekoliko časa odprl oči, ter pogledal, če sem še živ in cel, sem opazil, da je ležal poleg mene v svoji krvi moj napadalec mrtev. Ne daleč stran sem opa gospica Ema, ter sem se hotel od vas posloviti. Ema je molče nagnila glavo. Ni mu privoščila oddiha in Fred je nadaljeval: — Poznava se že dokaj časa. ter ste imeli priliko, me v zadnjem času bolje spoznati, kot kedaj poprej. Upam. in bil bi vam za vaše zanimanje napram meni jako hvaležen. Zopet je prekinil Watson, ter čakal na pritrjevalno znamenje, toda Ema je molčala. Watson je postajal vedno bolj zmeden in zil drugega medveda, ki je kazal: premišljeval, ako se ni morda z eno sapo v svoj gobee, z drugo j zm0til. a je zavrgel takoj to mi-pa na mrtvega tovariša, ter se j Sel ter nadaljeval: naposled počasi odstranil. Gentle-1 _ Poznam vas. gospica Ema in men, to je bil oni medved, katere- gotovo se ne motim, ako___ čali po obisku starega kraja. Pripovedovali so si grozne dogodke. Medla svetilka med njimi je slaba razsvetljevala njihove od znoja razorane ozraze. Vsi trije so bili stari in sivi, toda "ruddv". kakor 1 znam igral nekoč še kot mal de-eek na. z drevjem zasajenem vrtu farme, si je vjel v. poleg vrta rastočem grmovju neke vrste peščeno kačico, ter ji med igranjem nataknil svoj prstan, ki ga je no- mu sem pred letom izdrl bolni zob. ter iz hvaležnosti, da sem ga rešil neznosnih bolečin, mi je kosmatinec v pravem času prišel na pomoč proti svojemu tovarišu. Tako mi je povrnil z izdiranjem zoba napravljeno mu uslugo. Sedaj pa — lahko noč, gentlemen!" se izraža Ainerikanee, čili in krep- ] s" ,ia prstku na život, in sicer taki: v njihovih zvitih očeh je bilo ) ko trdo. da ga ni mogel več poteg-opaziti v deželi ** Yankeejev" pri-; Hiti doli. Naenkrat se je zagnala dobljeno svojstvo o pripovedova- kača proti grmovju in izginila s Zdaj šele usmilila se ga je E- j : ma ter ponovila nekako spodbujevalno zadnjo besedo: •— Ako? Hitrejše je nadljeval Watson : — Ako mislim, da me imate i vi nekoliko radi? Naravno ne tako. kot jaz vas, toda vendar radi,. Ko se je pripovedovalec precej in zdaj predno odpotujem, vas želi itro odstranil, so ostali naši trije lim vprašati. Zato sem vas nam-mozakj nekohko osramočeni. ! reč obiskal, ako bi — nasmehnil kot Pligerjev sodrug ste mi do-' — Skoraj se vjema. j previdno in skrbno spravil pot brodošel zet. * i Watson je pri teh besedah iz- dilo v listnico. Watsonu so rojile različne mi- vlekel iz svoje listnice listek pa- — Pri tem samo pridobite, sli po glavi in položaj je postajal pirja ter ga dal Pligerju, rečoč: spod Pliger, kajti sami bi se ital vedno neznosnejši. ( — Prosim, ako postanem vaš težko brez tuje denarne pomot — Toraj kot Pligerjevega so- sodrug, postanem Silverjev zet! zopet povspeli na prejšnje stal druga bi me sprejeli v svojo obi- Trikrat je prebral Pliger pisano e. Še danes odpotujem v Ai telj ter mi dali roko gospice E- obljubo Ivana Silverja. ter pri sterdam. me? — Gotovo? tem začudeno pogledoval Wat- Konečno se je vendar razvezi Silver je prikimal in rekel: sona. Pligerju jezik. Čestital je Watsc — Na mojo častno besedo! — Ste se li o resničnosti moje uu smehljaje: — Bi mi li hoteli dati to oblju- j trditve prepričali, gospod Pliger .' — Toraj dve muhi na en mahj bo pismeno? Govorim namreč j—ga je vprašal Watson. gospod -Watson! kot trgovec nasproti trgovcu. ! P]iger je prikimal, kajti govo- \ * Bankir se je nasmehnil: j riti ni moge] vsled Začudenosti še lvan Silver je rekel svoji soprog — Kaj vam ne zadostuje moja j nikdar v življenju mu ni prišla e- Potem, ko mu je pokazal Wat-beesda? No. hočem vas zadovolji-j naka pjsana obljuba v roke. son Pisau° PHgerjevo obljubo: — Me li sprejmete pod tem po- ~T,Roko. na srce' Vera ! — Mlc§l gojem. da postanem Silverjev zet. -ie vendar bolj moder in zasodruga? — je vpraševal nada- zvit- kot sem mislil. Dober trgo- Ije Watson. voc ,K>- ter si je Emo pošteno za« — Ako postane gospod Fred [ Piiger je zopet molče prikimal. služil! —_ W atson Pligerjev sodrug. mu dam __ Prosim, potrdite mi to pisme- NA PRODAJ roko svoje hčere Eme. Ivan Sil- Lo.- In Watson je narekoval Glasovir (klavir), kateri je v *ei • t šefu: Vain li to zadostuje? ti tudi v tem obziru. Pri tem je napisal na košček papirja nekoliko besed in jih pre- Vse je bilo zavito v nočni mir. j se je pri teh besedah — hoteli po- lo ve — — — nju. zavijanju resmee in pretira-n j n čudnih dogodkov. "Pri nas. doli v Tennessee." je začel pripovedovati prvi izmed stan. prstanom vred. V kratkem času so ta čuden dogodek pozabili, iu nikdo ni več mislil na kačo in pr- njili. vrteč kratko pipico med zobmi. "pri nas, doli v Tennessee i-mamo neko posebno. vrsto kač. Pripovedoval mi je ta dogodek nek delavec, ki je delal na moji fai 'mi poleti. Toda to je tako gotova resnica, kot sveto pismo. In njemu ga je povedal dotičnež. ki ga je doživel. Stvar je jako '■funny", vam rečem, "vou 'II hardlv Najzanimivejši del dogodbe pride pa šele sedaj. Ko je sedel nekega dne oče prijatelja onega gentlemana, ki ga poznam, na vrtu. se je pri valila iz grmovja ogromna. najmanj šest čevljev dolga in kot moška noga v stegnu debela kača. a okoli debelega života je imela velik, debel, zlat obroč, podoben velikanskemu prstanu. Oče believe", toda resnična, in iz te-1 prijatelja onega gentlemana, ki ga se razvidi, kako čudne živali se | ®a poznam, se je tega skoraj pre-nahajajo na svetu. \ strašil; spoznal je v kači ono. ki '"Ta mož torej je našel nekega !,mi pred nekaj leti pobegnila dne v posušenem vodnem jarku kačico. dva do tri čevlje dolgo in. ko jo je natanko pogledal, je videl, da je votla, kakor kaka cev. Umevno je, da ni bila popolnoma votla, toda imela je v eeli svoji dolžini peko cev. Ko je dal mož zarod, a vsaka je imela lep, zlat o kačo v vodo je strme opazil, da je hroček okoli životka. Na ta naeii s prstanom, ter prišel do zaključka, da je moral zrasti s kačo vred tudi njegov izgubljeni prstan. Ko je, še nekoliko prestrašen, ogledoval velikansko kačo. je prilezlo za njo še dvanajst malih kačie, njen prišla vsa voda, katero je popila spredaj pri gobčeku. pri repu s precejšnjim curkom zopet iz nje, kakor "a veritable pump", llož je bil praktičen "Yankee"; takoj.mu je prišlo na misel, da bi mogel izkoriščati te vrste kač, jih vporaltljati--kot vodne cevi. ter ai pri tem priŠtediti -mnogo denarja. Kaj je storil ? Lovil je iu lo- a ta način se je začela reja in ploditev te vrste kač. Ljudje so jih počeli loviti, ter pri tem jako hitro obogateli, kajti obroči, katere so imele te kače okrog života so bili iz pristnega, suhega zlata, kakor je bil oni, katerega je odnesla prva kača nekdaj očetu prijatelja one-Sa gentlemana. katerega poznam. Vidite, to je moja pripovest iz Cavil, iskaj po onem posušenem jar- j lifornije. in kdor tega ne veruje, "ku potoka, da je nalovil več sto Pa95. Vprašajte pri: Silverjev zet. postane moj sodrug. j Mrs. Otto. Charles Pliger. — t2A:\ Stuyvesant Ave., Brooklyn, Watson se je leno zahvalil, ter i (6-9—10) x. Y. Posojilnica v Ribnici (-stara) naznanja rojakom v Ameriki, da obrestuje hranilne vloge po 431 O \A O brez odbitka rentnega davka, tako da prejme vložnik na leto od 100 K čistih obresti 4 K 75 vin. Ribniška posojilnica je najstarejši denarni zavod v okraju, ima čez 170.000 Kron prihranjenega rezervnega zaklada in so pri njej naloženi denarji varno in najugod-neje glede obrestne mere shranjeni. Denar je mogoče pošiljati potom tvrdke ' > > &> K,?*,?* FR. SAKSER 82 Cortlandt St., New York naravnost posojilnici. Največ denaija iz Amerike nalaga se v MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št 3. Kranjsko. . . 564 milijonov kron Rezervnega zaklada nad 1,200.000 kron. Denarni promet koncem leta 1910 je znašal nad Hranilnih vlog nad 40 milijonov kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po ^Vlo brez odbitka. Nevzdignjone obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. ka Špekulacija Z vloZenitn denar jem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, žapnišča cerkven, m obone občinski denar. Tudi iz Amerike se naluga največ denarja v to hranilnico. * Maš dopisnik v Zjed. državah je že več let FRANK SAKSER 82 Cortlandt Sfc, 4 NEW YORK. 6104 St. Clair Ave., N. E^ CLEVELAND, 0. r "8LAS NARODA" ' Dalmatinec je streljal v av-'roin Amerike, Tebi Glas Naroda istrijskem državnem zboru na mi-(pa želim obilo naročnikov. (81ov«nlc Dally.) jnistra prava. Najbrže bode Zotti-j J. S. Koželjski. Owned and published by the I jev ' * Narodni lažnjivec" pisal, j Alovenlo PubilahinS Co. j da je bil podkupljen po Kresicu ! Quill Lake, Sask., Canada, (acorporation.) Ia]i komu drugemu. Cenj. uredništvo:— FRANK SAKSEB, President. i ___ JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BEN EDI K. Treasurer. _____________________I Place of Boaineee of the corporation and | addrenawi of above officers^ 8*2 Cortlandt) Street, Borough of Manhattan, New York j City. N. Y. «3.00 Pred nedavnem sem Vam poro-Ičal iz te naselbine, da kaže letina Avstrija in italijansko- M® dobro. pa, . n*>m ohr»*y1n Arlriianskee-a mor-j Po mojem mnenju bi bilo do- |ja. — bro. ako bi se Slovenci malo bolj Zapadno balkansko obrežje j zanimali za poljedelstvo, zlasti, 7~ ~ 7 __smatra Avstro-Ogrska za svojo iker se dobi zemlja zastoui: vsa AdvwrtlMm«ntaon agr««m>nt. ° .. . . , . ____I interesno slero. Po prisvojitvi je v lepi ravnini, brez hribov in Dopisi brez podpisa in o£obno8ti ee ne Bosni je in Hercegovine si prisva-. brez kamenja. Porasla je s topo- ^Denarnaj ne blagovoli pošiljati po -'ja tlonavska monarhija pravico 1 lovim lesom, vendar jo je lahko Money Oider. j nastopiti enkrat dedsčino turške j čistiti. Zemlja je zelo rodovitna. Pri spremembi kraja naročnikov j države ob Adriji. J da se poljedelstvo lepo izplača prosimo, da se nam todi prejdnje blvallAČ« naznani, da hitreje mo naslovnika. Zrn celo leto velja list za Ameriko in Canado......... " pol leta........ i " leto za anesto New York . . • i " pol leta za meeto New York. . ' ** Evropo za vse leto . . ... » M " «' polleU..... " " " četrt !eta .... .__. _ , ie People ) obrežju Adrijanskega laraad every da\\ except Bondays and j. J J & Subscription yearly |3.00. "Look Out! You'd better take care of Yourself" Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili Dr. Richterjev Pain-Expeller po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICH TER * CO.. 215 Pearl St., Ne« York, N. Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) Slovensko katoliško podp. društvo G sveteBarbare la" se javlja tudi na tako različ- Ako kje izbruhne stavka, je ne načine, da jih ni mogoče na- takoj policija na mestu; ako pa vajati vsakega posebej. Omeniti ne zadostuje policija, se mobili-hočemo en pojav "višje sile", ki zuje vojaštvo. Je pač res to ime-se pojavlja danzadnem, ki pa nitna "višja sila", ki se da ukro- vendar nima niti enega znaka prave "višje sile" in potemtakem tudi nikakor ni "višja sila". "OLAS NARODA" 82 Cortlandt St, Sew York City. Telefon 4M7 Cortlandt. najde-1 Ali tudi Italija je obrnila svo-j-Xa tisoče Slovencev se trudi leta _ je oči na Albanijo, v kateri je iu leti* v rovih in tovarnah, ne r, . . .... ... t 'mnogo Italijanov in želi imeti to1 da bi prišli do kakega cilja, tu- ^Dop»om m posUjatvam naredite t. na- ^ J _ ^ ^^ ^_ j kaj. ge pa nudi vsakomur lepa w last nad Adrijanskim morjem. jdočnost z nenevarnim delom. Avstrija je bila prav zadovoljna, Cenjeni rojaki Slovenci! Več- da je bila Italija v Afriki zapo-1 krat seni že naznanil v Glasu Na- slena in ni imela ničesar proti te-'p^a, kako pridobi tukaj zem- mn. da si prisvoji Tripolis, ker je '.i3- toreJ n« bi bilo več treba dobro vedela, da se bode morala' nepotrebnega pisanja in povpra- desetletja boriti, predno bode na-1 sevanja. Se enkrat moram omeni- pravila v deželi mir in red. , da sem dobil toliko pisem, Italija se pa noče zadovoljiti s1 da ni ln°goC'e vsera odgovori- Tripolisom in skuša zdaj zanesti Tl" Kdor 81 hoče Pridobiti zemljo, vojno na Balkan. Nedvomno je bila okupacija med trozveznimi . i, • i t „_ 'državami dogovorjena stvar in Se ie levu na stare dni slabo go- . . » ■/. . ,.,* • • • i - .... -......!zato je zdaj Avstrija razburjena. Koncem tedna. To whom it may concern. Ko dilo in ni imel vee moei, je prišel ..... . , , - i i , . „„ ker je Italija prelomila svojo ob- tudi osel in mu dal brco. I . _ . ,1 .J [ljubo, da bode omejila vojno na si jo mora sam ogledati in vzeti; tega jaz ne morem storiti. Isto-lako ne more dobiti zemlje prijatelj za prijatelja, pač pa lahko brat za brata, oče za svojega sina. in tudi sin za očeta. Zemljo ♦ i.'- i-i i- \ i ■■ -j. H homestead) dobi vsak ki ie do-v. , . . „ j; „, tripohsko ozemlje. Avstrija vidi , " lvl J^ uu Nek zelo ponosen moz sed, se- ki obttoji za njo. ako .18I ,eto-H,vati inora »a Pri" daj na zrjavici. \ ^ |tal u di)a m, ^ (■dobljem zemlji po šest mesecev * " I kanu Z1 tn eta' in nato Postane Svaka sila do vremena, go-1 " J lastnik pridobljene zemlje Vsak spodje glavni odborniki K. S. K. Avstro-ogfeki minister gro* jllase]jen(ie ima 6 mesecev ^^ /a Jednote. Aehrenthal je tudi takoj svaril jnaselitev. Sedaj nas je tu 6 gl * m * Italijo jired nadaljniuu koraki v | vencov od ka1 Pot iz Jolieta South Chicago Italijoin-ed na daljnimi koraki vjvenc(2v od katerih iinanio . Albaniji in je dejal italijanske-|homesteade. Nekateri so se vrnili je ravno tako dolga, kakor ona poslaniku, da bode Avstrija ,v Minnesoto. pa pridejo nazaj še iz South Chieage v Joliet, toda poslala svoje vojno brodovje ob to Jesen aH pa spomladi zelo sitna za nekatere. albansko obrežje, ako Italija ne Dplo ^ ^daj fuk . ]ahko ^ * * • !ustavi takoj,. ^°n\..sov,až,,ost^ Izobčeni sobrat duhovnega l>r<>ti evropski Turčiji. -a je od -0 do na d;(n vodje K. s. K. 4. je zopet spre-j Istočasno je prišlo iz Carigra-, toda to le ob času mlatve. Najet. seveda na glavnem zborova- da poročilo, da je Avstro-Ogrska ! vadno plačujejo delavce na leto, nju. Pa naj >«• kdo reče kaj o j jamčila Turčiji za status ni. ki -»o preje na konju jez- ločevati. Druge vlasti so tudi in- j naseljenec okoli 400—600 dolar- dili iu bič vihteli. >«» jM»stali po- teresovane na Balkanu in prav jev. in če hoče začeti z voli. kar ni/n i. ali ta |>onižnost velja sa-jiahko je mogoče, da te vlasti pod-! vet j jem vsakomur, ker so voli mo do onega » asa. da zopet pirajo Italijo pri operacijah na: mnogo cenejši, kako.- konji, iind«»li«**. Balkanu. Ako je to res. potem bo-! Koncem dopisa pozdravljam * » * m i,- bilja ki«verna De- slednje kot odgovor na dopis Mr. j . - . .. om. j> i>ua Kia\ema. / - i ugotovljeno, m podjetnik se ie niso poskusili jolietskih | J- Pogaemka z dne 2,>. septem-1 >aveže 5 1 J Zadnja večerja, ki jo je prire-J dil predsednik K. S. K. Jednote delegat legati i klobas. To je bilo možato in pa-mt da ne njega. Brooklyn, N. Y. 1 Slavno uredništvo:— Prosim, blagovolite sprejeti na- "Višja sila". Ko podjetnik napravi z naroči-teljetn pogodbo za izvršitev gotovega dela, zlasti večjih stavb ali kaj podobnega, se vedno tudi do-loei rok. v katerem mora biti to titi z vojaškimi krogljami in bajoneti. Ali ne bi bilo umestno, da se pošlje tudi proti drugim "viš-jin to je delavska stavka. jim silam", n. pr. hudournim ob- i Delodajalec šmatra delavsko lakom, par regimentov vojaštva; i stavko vedno za "višjo silo", to- morda bi potem tudi ta "višja 'da to popolnoma po krivem. sila" izgubila znake "višje sile". Stavka je sicer sama po sebi Take so torej te "višje sile", res nekaj nasilnega, saj delav-jki niso "višje sile", in taka so stvo hoče s stavko izsiliti od delo-!sredstva, ki jih uporabljajo proti dajalca, česar mu ta noče dati njim. a glavni namen pri tej celi prostovoljno, toda stavka je ved- stvari je, da delodajalec najde no le protipritisk delojemalca (napram občinstvu izgovor za svo-proti nasilju delodajalca, pa naj-.jo skopost. samogoltnost in trdo-se to nasilje potem kaže kakor iz-(srčnost, s katero se odreka delo-rabljanje delavne moči ali kakor- jemalcu vsak socialni poboljšek. sibodi. In občinstvo, ki v slučaju takih Sedaj pa vprašamo, kje so tu velikih delavskih gibanj trpi tudi znaki "višje sile".' j kolikor toliko škode, le prerado Ali je stavka kedaj nenadna, j verjame delodajalski "višji sili" nepričakljiva? Ne! Delodajalec in s svojimi protesti kvari uspeli I pač sam vedno najboljše ve, ka-| delavskega gibanja, •ko ravna s svojim delavstvom, in | nikdar še ni stopilo delavstvo v i stavko, ne da bi bilo prej podalo J svojih zahtev delodajalcu. In j stvar je vendar potem odvisna edino le od delodajalca, ali ugodi tem zahtevam ali ne. Treba jim i je le ugoditi in stavke ni! Navadno se vrše tudi daljša pogaja- j tuja in se tudi navadno skrčijo; zahteve na najnujnejše -potrebe.! , Kje je potem 'višja sila", ako ! delodajalec vzlic temu ne ugodi. j najupravičnejšim zahtevam svo-; jjega delavstva ? Tu pač ni "višje Izojavno poročilo našega poroče-| sile", temveč je le delodajalčeva ! valca. - Zborovanja glavne skup-jskopost. samogoltnost in trdosrč- j wine K. S. K. Jednote se udeleži I nost. za katere odvrnitev pač ni I117 delegatov. Vsi suspendovani treba iskati sredstev moderne ! delegati so bili sprejeti. Odsek i tehnike, temveč edino le nekoliko j petnajstih članov sestavlja in po-pojma o pravičnosti, toliko, da pravlja pravila. Račune pregle-, delodajalec uvidi-, da mora biti osem članov in ocenjuje pre- i deležen n jegovega bogastva tudi j možen je. V četrtek bo slavnostni 'tisti, ki ga mu je nakopičil s tru- banket, na katerem govorita dva j dom svojih rok. in to deležen, aldermana. vsaj toliko, da more živeti po člo- So. Chicago, 111., 7. okt. Brzo-; veško. javno poročilo našega poročeval- Zanimivo jn tudi, s kakimi ea- ~ Zborovanje K. S. K. Jed- !sredstvi se bojuje delodajalec "ote sf,vrAl ]H\ zapr^5 vratih" proti tej - višji sih \ stavki nam- ^e',iail.ieh predseduje Odbor cita (J Jednotino poročilo. Obtožbe pri- Prva je. da grrzi s takojšnjo | f^0' Stare posmrtnine se rešu-odpustitvijo. katero navadno tu-NebroJ brzojavnih pozdra-di izvrši, ako mu je mogoče do-jVOV" Predsedmkposlan po ban debit i kreatur, ki stopijo na mesto stavkujočega delavstva, stavka le del njegovega Za Zjedinjene države Severne Amerike, Sedež ž Forest City. Pa. bkorforiraoo dne 31. januarja 1902 v drla?! PeonsylvaaljL ODBORNIKI: . ^k - t Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box SS8. Foroet Clt: , Pa. Podpredca. ' L tajnik: IVAN TEL BAN, Box 707, Forest City, Pa. 1 U. tajnik: STEFAN ZABRIC, Box 608. Conemau«h, Pa. Bla«ajnlk: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City. Pa. NADZORNI KI t Predsednik nadzornega odbora: KAROL Z AL AR, Box B47, Forest City. Ffc L nadsornlk: IGNAC PODVASN1K, 4734 HaUleld St-. Pittsburg. P«, n. nadzornik: FRANK SUNK, 50 MIH St, Luxerne, Pa. ILL nadsorallt: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. -- Srd St., Bock Springs, Wr4 POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: " ' Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1.. Weir City, Kana. I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Mineral, Kans. LL porotnik: ANDREJ SLAK,, 7711 Iaaler St.. Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIKI ' TT'*"^ » Dr. J. M. BELISKAR. 1127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi na] se pošiljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. o. Boa 707 v Forssl City, Pa. Društveno glasilo Je "GLAH NARODA". PREPLAVA MESTA I Izprememba vlade v Canadi. BLACK RIVER FALLS, j Ottawa, Ont.. 6. okt. — Dosedanji ministrski predsednik Sir Wilfred Lauriel, ki je vladal 15 let, je danes odstopil in krmilo vlade je prevzel Mr. Robert Laird Borden; dosedanji voditelj kon -servativcev. Strajk na razvalinah mesta Austina. Dve sto italijanskih delavcev, Jez se je podrl. Drobne novice iz raznih krajev. KONVENCIJA K. S. K. J. Slavij ostni banket. —o— So. Chicago, 111., T. okt. — Br- ro. (ilasilo Jednote bo izhajalo \ko i na mesee. Baje ves stari dela v- odpade. Dela dovolj še za CJlasu Naroda : tovo tla j»Iača naroeitelju go globo — konvencionalno njen moz I nil 7. n« - * i i 1— " pogodoi. da pod i. in oee vee otrok pobetr- . • .... 1 . lil, i , .- jetnik ni vezan na dotieni ueo- •ko mladoletno deklico v „ , . s to\ljeni rok. ako bi posegla vmes stva. grozi z izključitvijo ostalega delavstva, češ. da bo to delavstvo. boječe se za svoj zaslužek, pritisnilo na stavkujoče. da se j vrnejo k delu. In ker so deloda-jalei zvezani med seboj. preti enaka usoda tudi delavstvu drugih podobnih podjetij. In glejte j čudo! Vsi delodajalci smatrajo I delavsko stavko za višjo silo", katera naj bi jih odvezala njihovih zavez napram naročiteljem. štiri dni. Novi canadski guverner. London. 6. okt. Vojvoda Con-naught, novi canadski guverner, se je s svojo soprogo na parniku "Empress of Ireland" odpeljal v Canado, kjer prevzame posle generalnega guvernerja kot naslednik EarI firev-a. Vojvoda je stric kralja Jurija. Glavno zborovanje K. S. K. j.K^b. Ker nekateri mislijo, da -vi-ja sila-se vrši le po "milosti" predsedni-r,iiMll,r,,-?t V na ,,1<- 1 V P°»v!jam. () tej da ka v So. Chicagi. Tako pravi z^ f**^1""']. ,n'enu^s,^° »Pregovorimo par besedi, zlasti pisnik od 2. t m. v Jolietn. ,K'Illka v (l,5i;sli N*roda: dokler /:alo ker ^ ^ . ; tega ne storis. ostaneš naveden |sicer res popoInoma jaJ toda Predsednik in obe, gospod ®^kovalee._Ker v dopTO obljn-; veIldar takoj popolnoina t izključili delegate na privatne o-;'mfs »»teiicnih podatkov imaš ni nepojra|jiv kakor hhro ima vadbe, ne na ofieijelne društvene. svoJ° stvar opraviti z delojemalcem • kot ,noz tlldl drrAs- ^ | delavcem. Peter Vogrič "Višja sila" je pač nekaj ne-[odvrnljivega. sila. katere delovanju se ni mogoče upreti z nika-kim sredstvom, ki ga nudi dan- Mogoče bodo v bodoče še babe denuneirale in to bode veljalo. • James City, Pa. Glavni odbor K. S. K. Jednote jeni g. urednik:— drži skupaj kot klop. Ravna se Ker se nikdo ne oglasi iz te na-j danes podjetniku tudi najmoder po načelu: vsi za enega in eden j sel bi ne. sem se jaz namenil na- j nejša veda. Pojav "višje sile" je za vse. Delegati bodo pa rekli: znaniti rojakom široni Amerike (nenaden, nepričakljiv in prav za-Vsi za enim in eden za vsemi. ,tukajšnje razmere. to neodvrnljiv. Zato pač nihče ue * * * V James City je tovarna za,bi mogel trditi, da je n. pr. zakri- K sklepu: Nekemu gospodu vjsteklo. kakor je bilo nedavno te-! vila železniško nesrečo "višja si- Jolietu: Nič se ne jezite, ko bo-;ga že j>oročano; oddaljena je od dete prihodnji teden se prepriča- i mesta Kane eno uro. Zgradili so li o "Sic transit gloria raundi!" jo pred petimi leti sredi gozda. * a * I Poleg tovarne je tudi več drugih Italijanske vojne čete so za- poslopji. V tovarni je več vrst sedle Tripolis na tak način, kakor v srednjem veku roparski vitezi. Plemenito tako za počet je ni pa blagoslova vredno. Avstrijaki prestolonaslednik se je jezil, da ni dunajski polk štrena dunajsko ljudstvo. Tapač|S'o£a. kar je obžalovati _____ J____* • ."> ♦ ' K K L" I >< l > 11 t frtra (Inilica dela. mokro in suho. toda nevar no. Večkrat se pripeti, da se raz- la". ako bi skočil vlak iz tira. ker je počila tračnica, kajti tuje kriv le slab material, nepazljivost itd. in železniška uprava je odgovorna za posledice nesreče, kajti i slab material se da odpraviti s primernim natančnim nad- bije kaka velika šipa, iu da se zorstvom. Drugače bi bilo n. pr., kak delavec hudo poreže. Dela se da strela udari v vlak, ubije vsaki dan. razun nedelj. — Med »trojno osobje in vlak, brez vod-Slovenci, katerih šteje tukajšnja) stva* skoči iz tira. Tu bi nesrečo naselbina več, ne vlada prava)zakrivila "višja sila ma v srcu dunajsko eit"I Genaiit-j K sklepu tega dopisa pozdrav- , ^o.« JC nemogoče iljam vse rojake in rojakinje si-J bilo bi preobširno, in "višja si Da bi navajali vse slučaje višje sile", nam je nemogoče, nikdar pa še ni bilo čuti, da bi j na cesto vrženo delavstvo moglo f strajk na pouličnih železnicah v "izključitev" smatrati za "višjo Des Koines silo", ki naj bi ga odvezala nje-' » . _ govili zavez in obvez. Ali je že L Des MoineS' Io ' 6- okt- Lslu- kedaj kdo čul. da bi kak hišni l^f11®1..11® poullčulh železnicah so gospodar smatral tako nasilno ne-! fkle^11 uprlzoriti štraJk' ako že' zaposlenost delavca za "višjo si- leZ"lska družba ne bo do jutri lo". ki delavcu absolutno onemo- jPoldne sPreJeIa v 8iužbo tri gočuje plačilo stanarine? Kaj še! Icla,ne uniJe' kl Jlh blla odPu' Hišni gospodar bo takega "pote-! stl,a\ Vod§tvo P°»h*nih železnic puha" kratko malo tudi vrgel na 1Zjavil°' da ne bo storiI° cesto, naj mu le ne plača tistih m tako štraJk SOtov. bornih štirih sten. i ,, . . . Brezplodno delo. \ isja sila velja torej le za r delodajalca, nikdar pa ne za de- CHoversville, N. Y., 6. okt. Da-lojemalca. ponoči so vlomili tatovi v Naj je pa ta delodajalec pod- banko v Northville in razstrelili jetnik, ki s svojim podjetjem ue-iblagaJno- Dasi so bili blagajno koliko globlje posega v splošno pokrih s konjsko odejo, je bila javno življenje, naj je ta podjet-!eksp,ozlja tako silna' da so sh" nik morda kaka železniška upra- sah v soseščmi. Tatovi so se zba-va. potem pa je stvar še mnogo jh m zbežah- Razstrelili so bili sa-lepša. Železniška stavka, naj bi mo Prva vrata blagai°e. bila še tako upravičena, je za že-, ^ lezniško upravo najsilnejša "viš- Ženska — ropanca. ja sila * \ pojavljajoča se nenado- Včeraj zjutraj je v Greenpoin-ma in nepričakovano, pa naj že- tu, Brooklyn, ujel detektiv Mar-lezničarji zahtevajo že leta in le- gareto Schwartz, ko se je skozi ta zboljšanja svojega neznosnega 1 okno priplazila v stanovanje. Pri-položaja. in naj ima podjetništvo | jeta tatica noče povedati svojega stotine milijonov na razpolago za 1 pravega imena. Dozdaj so jej na najnepotrebnejše stvari; za odvr- \ policiji dokazali dve tatvini. — nitev "višje sile", železničarske t Kradla je po stanovanjih obleko stavke, pa niti centa, torej tudi j in zlatnino, ki jo je potem zasta-'' neodvrni jiva'vila. Lacrose, Wis., 6. okt. Jezovi La« crose Water Power Co. v Hat -tieldu ob Black Riveru so bili porušeni in mesto Black River Falls je bilo preplavljeno. Trinadstrop-ni Dremont Hotel in kakih 12 drugih hiš je voda podjedla in podr-Jki so bili najeti, da preiščejo raz-la. Železniški tir Green Boy &! valine mesta Austina, po mrtve-Western železnice je pod vodo. Jeih, je pričelo štrajkati. Delavci Ljudje so bežali na griče. Mesto pravijo, da se jim je obljubilo, da ima 2000 prebivalcev. Ibodo delali na dan osem ur in do- Chipea Falls, Wis., 6. okt. —jbili za delo $1-75. Zdaj morajo Veliki jezovi Star Mills Co. in je- delati deset ur in dobijo za to sa-zovi velikih mlinov v Bloomerju mo $1.60. Mesto Austin je bilo ob Duncan Riverju so počili in zadnjo soboto preplavljeno in po-preplavili ves okraj. Mesto je po- rušeno. polnoma izolirano. — Škoda je ogromna. Ljubimska tragedija v Bronxu. -o--Joseph Spiel man, 436 E. 173. 'St., Bronx, New York, je včeraj Boj za milijone. zjutraj na mostu preko Harlem Rock Island, II!.. 6. okt. — Dve |Kivera ob Wendover in Park A? sto potomcev sorodnikov holand-1vemie streljal na Mrs.' Floro skega generala Pavla Wertza se,Kirsch» 1318 Brook Ave., Bronx, je zbralo tukaj, da se posvetuje - in smrtnonevarno ranil, na kaljo/kako bi dobili od holandske|Je pomeril tudi na.sebe. Oba^ se vlade generalovo zapuščino, ki ^nahajata v bolnišnici v kritičnem /naša zdaj $180,000.000. General Položaju. Napadalec'je imeTz naje umrl leta 1732. Dediči bodo u.jpadenko ijubavno razmerje, stanovili sklad, iz katerega bodo Produkcija zlata in bakravMon-tani, Michiganu in South Dakoti. Geological Survey v Washing- pokrili stroške procesa^ Boljši časi pridejo. Tacoma, Wash., 6. okt. James, J. Hill, predsednik- direktorija |toilu ie »zdala poročilo, iz katere-Great Northern železnice, ki je -ie razvidno, da je produkcija pred meseci prerokoval sla - |zlata v South Dakoti in produk-be čase. oznanjuje zdaj dobre ča-,eija bakra v Montani in v Miclii-se. Dejal je. da samo politika za- "anu nazadovala. Leta 1910 so v držuje prosperiteto, da pa bodo ^°»tam producirali 22,000,000 prišli kmalu zopet ugodni časi, | f"ntov manj bakra kakor v po-ko se politično obzorje razjasni. Prejšnjem letu. V Michiganu je V deželi je mnogo denarja, ki ča-,blla Produkcija za $2.000.000 ka na plodonosno vi oženje. Mir v McComb City. Hamburg-American Line. manjša. Produkcija zlata v So. Dakoti se je zmanjšala za $6,577,000. V Idaho se je zvišala at r. i r«-. - , i produkcija zlata, srebra, bakra, McComb t itv. Miss.. okt. —d>c— „ . svinca in eina za $6oo,.i47. Po odhodu skebov iz mesta je zavladal mir. Illinois Central želez-1 proti pokvarjenju fivil niča je neunijske delavce otlstranila na zahtevo meščanov. Vlada National Civic Federation je v je poslala v mesto še 300 vojakov.! svoi1 zadnji seji razpravljala o da stražijo naprave železnice in I zakonih zoper pokvarjenje živil, vzdržujejo red. i Predsednik Seth I^ow je bil po- oblaščen, da izvoli odbor 15 mož, Meščani in štrajkarji. ' ki se bo s stvarjo nadalje bavil. . j ... „ x. T j V seji je predlagal John Golden, V rranklin rurnaee, N. J., so „„ i . - .... '. ' .. : tla se ustanovi zvezni zdravstveni zastrajkali preti dnevi rudarji • „„„,1 \»r , i , - - . , .T ,, , , nract. \\. t . Breed je priporočal, New Jersey Zinc Co.. ker družba , da se ustanovijo za vse dr2avp ni hotela priznati unije. Vsled j enaki akoni ^ se ^^ strajka je zastal ves promet. I r- [__'_ govci in drugi meščani so se zdaj oborožili in so s silo gnali delavce na delo. Guverner Wilson je odredil preiskavo. Nemiri v Mehiki. Meico City, 6. okt. Petindvajset Indijancev je bilo danes ustreljenih v boju, ki se je vnel med če -tami vlade in uporniki, ki so pri Chiapas hoteli prebroditi Grijal-va River. Mnogo jih je utonilo v reki. V Vera Cruz so bili tudi nemiri. Voditelj upornikov je Raoul Gabriel Ruiz, ki je bil Maderov častnik. Upor na Kitajskem. Peking, Kitajska, 6. okt. Ame-rikanski misijonarji v Cheng-Tu poročajo, da je bilo v boju med uporniki in vladnimi četami ubitih približno 10,000 mož. Vladne čete so izgubile 2000 mož. Uporniki so zdaj na poti proti južnim mestom. Vladne čete jih zasledujejo. Redni prekooceanski promet iz NEW Y0RKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG c dobro poznatimi parniki na dv» vijaka: K» i ser In Augusts Victoria, America, Cincinnati Cleveland, President Lincoln, President Or ant, Pennsylvania. Patricia. Pretoria itd. Veliki modemi parniki nudijo najboljše udobno«ti u primerne cene: neprekoeljiva kuhinja in poetrežba. Opremljam so s vsemi modernimi aparat L. - Odhod lz New York«: PRESIDENT GRANT — odpl. 10. okt ob 11 dopoL AMERIKA — odpJ. 14. okt. ob lOdop. PENNSYFVANIA — edplnje 21. okt. ob 11 dopol. Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 4145 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittiferf, Chicago, St. Losia, Saa Fraaciaca. - DVAMESEČNI RAČUN "SLOVANSKE DELAVSKE PODPORNE ZVEZE" EAST CONEMAUGH, PA. od 1. julija 1911 do 31. avgusta 1911. Ime druStev. 1 -Boritelj"....... 2 *Pomo£nik"....... 3 'Zaveznik"........ * "Zaredni Slovenec" 5 --Avstrija"......... '"Združi ta J j"........ "Ljubljana"........ 3« "Dohri brntja"..... ^•Sokoi"........... 40 Orel"..-........... 41 "'Jularnja zvezda '.. 4'J."MIa
  • » 129 9b 124160 10: ai 91'50 145150 5-r» 60 ;>4!fiU 168[ 72 103i5<> lo»i'50 39 J 60)50 «)0; 3«; 7« Th 2»; 50 l-> SO l«iS 4R( 97 !Kl 105! 39I h2 50 49 50 97 50 37 fcU 40)50 112 50 33! 73 50 1051 99 18: 91 50 78 52 50 34 4 601 C 9! 3i 1;."»0 15 ti Hlafli 6 3 6 S 15 <>! is 151 oi 3! 3! "! 14 5<> 3 3 50 6j 12 50 12 3<» 80 20 GO 4 SO 3 9 c.| I $ cj t 50 40, 50 50 1 ."»0 4 50 50 li.-.O 3! 70 22»>j50 127;5U 133; 50 102 133j 50 1050 »1 50 100 50 57, 115 50 174,50 14 5* 50 7K 82'50 109|50 1oh|5<» 39} 03:50 79 50 3« 841 90j 30a! 20 88*50 ir,-j 50 i "J 108 51 10tS 50 'JO' 120 50 43[50 100150 49.50 100 5t 37 50 40 j 50 132:50 3i; 50 74 50 135 llliSO 20170 ' Ul«50 78' 68 70 34 i 30 4511 60 7!» 174 31 23 18 Ki «8 »4 7 V> 17« 47 111 32 30 50 1 c. I $ E • J! JS N ~ u * 174 113 02 58 80 '27 72 53 1(N> 1(»3' 3 102 13 14G 4 r. -10 41 31 14 5lX> 40<> 79 174 27 31 23 187 83 08 84 76 17« 47 111 50 32 30 174 113 502 58 80 27 472 53 100 103 53 102 14(1 46 40 41 31 14 i471 50 ška vlada leta 1«J09. zavezala v i- "General, vi, ki sem vas vedno POZOR, SLOVENCI stem zmislu kakor angleška via-j videl ob svoji strani, v Auster- kateri žeUte kedaj tvoje 'domo- da na podlagi dogovora iz leta htzu, v Jem, v Auerstadtu, v Cy- vanie! 3904. da je torej tudi Nemčija da- lau i" Friedlandu, vi, čegar lira- • j , o™ la Maroko Franciji. | brostf se je tolikrat sijajno izkaza- L 1Saznan^m' ^ **> Toda oglejmo si zadevo še bolj! la, sprejmite kot jasen dokaz mo- "J™ °d k*ten natanko. Nemška vlada se je za- J^a prijateljstva v zahvalo «lin t" ^^ ™ vezala, da ne bo ovirala franco- vašo udanost in pogum, ta listek T -VeC, .skuPaj pod n*. skih interesov v tem. da vlada v preberite sami proklamaeijo.»|UlSimi1.pl[*Clln:'"".POB^ Marokn mir in red. Toda pred ne- j Berthier pa je odgovoril krep-! , 3° \&Vnm&' d(;loma P<>- davnim časom je dobilo maroško ! ko: "Sire, veste, da sem vojak, i!! !.!!' prebivalstvo o Muley Hafidn rav-iki ima sicer nekoliko zaslug. To ° noisto liaziranje, kakor ga je ime-!da ni0Ja zibelka ni tekla v nobeni lo leto 1910. o Abdulu Assizuu. da visoki hiši----v svojo sra- je namreč prodal deželo tujsem moto vam moram priznati, da ne Ljudstvo se je začelo upirati in znam brati!5'" tolpe upornikov so korakale proti j -Napoleonu se je zopet pojavil Fezu. da odstranijo ali pa celo znoj 11a čelu. ko je vzel iz rok ge-urnore sultana. Situacija je bila i neiaia nazaj nepopisani listek, to-kritična — uporniki so bili pred da kmalu se je ojunafil in zakli vratrni glavnega mesta. Toda I : "Dobro, general! Da se ne bo Francija ni imela samo od Nemči-' reklo, tia ste prišli vsled take maje potrjeno, da ima interes na tem lonkosti ob toliko čast, naredimo da je mir in red zajamčen, tem- drugače. Ne znate brati, dobro,— več sultan je sam poklical Fran- • povedal vam bom proklamaeijo eoze na pomoč. Tn Francija je v , tiho na uho in vi glasno ponovi-istini temu ugodila in je sultana te. Torej — osvobodila ter mu rešila prestol Nato je zašepetal Napoleon in življenje. iBerthieru par brezmiselnili besed In tedaj se je našel nekdo, ki "a nbo. Berthier, ki je sedaj poje delal temu priznanemu intere- til kri in vodo, je skušal rešiti ča vse skupaj. Okrog lepo polje na enaki zemlji. Kedorkoli je videl lepše v Ameriki, koruzo, fižol, pavolo itd., dobr 80 akrov zastonj. Ker jaz nisem špekulant, temveč trgovec, sem zadovoljen z ua j man jim dobičkom, ter dam zemljo po $18.50 aker, torej ceneje, kakor vsak drugi lastnik v tem kraju. Zemlja se drži velike slovenske naselbine Neeleyville, Mo., 2V2—3V> milje od postaje ali mesta. Od tega kosa ne kupi nobeden špekulant niti akra, isto nobeden drugi narod, ker le Slovencem je na prodaj. Slovenci imajo zraven 3500 akrov in je že mnogo naseljenih. Ves svet leži ob glavnih deželnih cestah. Vsakdo si ga lahko izbere, kjer hoče. su Francije ovire in težkoče. Bi- svojo nalogo, kolikor je bilo pač V? 51 gJ la je to Nemčija, ki je izjavljala, mogoče. Kopal je drugemu grob 5?™ ga mgrom labko I da -le Francija prekoračila algeci- in padel sam vanj. Nikdar vec mu j raško pogodbo. Tn če bi Francija f ni prišlo na misel, šaliti se z Napo-j to tudi storila, tedaj bi mogla pro- fleonom. j ti temu protestirati vsaka država, j I ki se je udeležila, samo Nemčija ČUDNA CVETLICA, i ne. Kajti na podlagi te pogodbe \t I hi sicer imela pravico deliti ovi«l ^J.)"*J^ I Franciji, toda s pogodbo iz leta C?I ' ,k T Z .......... gr"" i 1309. se je odpovedala tej pravici 1 " vehko8t'- D 'VS,ed tPga 36 t,,di ra2ne ne,nške I" Ce človek, ki se morda -še ni ni- po $20 aker, toda tega ne storim, ker je izključno le Slovencem na prodaj. Ker bode v teku enega meseca vse prodano, opozorim vsakega, katerega veseli ta kraj, da ne zamudi priti si ogledati najboljšo priliko bodočnosti. Vsakdo, kateri ne dobi, kakor omaemi posuse, oglašeno, dobi vožnje stroške pota semena in j,h raztoičejo v prah. vrnjene. Posebni vlaki po zniža- ožijo iz severa in vzhoda i in tretji torek v me- p omenja pri njih pogodba iz leta P™«^ »e nagioma iz- socu. 1909. Kar nanaglonm so poslali premem' Dotl,'mk se ohna" ! izjav ! ne lave niso smatrale za preveč res- ,1 ------ V .ni eem vo b. A tedaj so Nemei pokazali, kaj l™^™ f vsaki prv: nmrnii« r,,-,!, ------i za\ zije ta prašek, se nagioma iz- SM„ uujKigmnia so nosa i i i • . i v maroško pristanišče. Agadir. to Sat - f^i' k?k/ ,ieu.,ni.u Avgust ^ d) Frank Gram, v cirkusih, plese, poje in se grom- Skupna krajevna društva uplačala od 1. julija 1911 do 31. avgusta 1911................................. Stanje blagajne S. D P. Z. na drugi konvenciji mesecca julija 1911 ...................... $4511.00 3426. Zvezini izdatki za juli in avgust 1911: ; Skupaj .. Odšteti dvamesečni skupni izdatki ...... Ostane gotovega denarja v blagajni ____ MIHAEL KOVANŠEK, glavni predsednik. IVAN PAJK, glavni Ujnik in blagajnik. $7938.35 4649.67 $3288.68 | ladjam, nemško — bojno ladjo. Tn začeli so se pogajati za to. ! kaj jim Francija da, če to ladjo t- • • i v. . , „ . . . . : odpokličejo in če store to. za kar xvrajevnim drustvam izplačane bol. podpore m smrtnine $3471.50 | so se že s po-odbo iz leta 1909 *- Place glav. uradnikov in rent glav. urada ............ .......1 ' Kazna pota glav. uradnikov .......................... Vrhovni zdravnik za pregled listin .................. Stioški II. konvencije S. D. P. Z................. je v pristanišče, ki je na podlagi - m . . vseh pogodb zaprto vsem bojnim f™^ F° Iščem svojega strica - -- nad eno uro. Potem sledi trdno Naylor, Mg. Skupaj , 209.0.) | vezali. Tak je torej zgodovinski 3.10 razvoj maroškega vprašanja. Tn 10.90 da ne bo ktlo mislil, da pišemo 9o5.12 ' pristransko o nemški politiki, pri- je znani nemški $4649.67 A,- Jacob Kocjan, T. nadzornik. Frank Perko, II. nadzornik. Anton Strazisar, III. nadzornik. pominjamo. da publicist Harden to maroško po , liti ko nemške vlade označil pred nedavnim s tem. da je citiral iz nemškega kazenskega zakonika spanje. Ko se pa t:ik človek prehudi. je vse pozabljeno. O vseh svojih neumnostih, ki bi mu drugače delale težko vest. ne ve se več spominjati; sploh ne ve o ničem. kar je delal in počel. ENOINPETDESET LET V JEČI., Pisar Kdyard Kyi's, ki je bil zaradi umora obsojen v dosmrtno j-ječo. je v strijegayski kaznilnici umrl kot 84 leten starec. Nastopil JOSIPA BOSTJAXC'lC. Doma je iz Gornjega Ženina na Notranjskem. Nahaja se nekje v Colo-radi. Za njegov naslov bi rad zvedel, zato prosim cenjene rojake. da mi sporoče, še bolje je pa, če se mi sam javi. — John Boštjančič, Box 133, Svewden Valley,* Potter Co., I'a. (5-9—10) Zgodovina maroškega vprašanja. f roku. Polastiti se Maroka si je po-1 Angležih, zdaj pa o Francozih. Stavil že Ludovik Filip za svoj on najstarejši sin Muley Ilassaiia (cilj: od teba časa leži ta načrt v in da se mu je posrečilo uiti iz je- j francoskih arhivih in vlada čaka če. Da bi biia stvar še bolj kom- saino na ugoden trenutek, da ga plicirana. je nekdo izpustil Mulev Cela Evropa zasleduje z veli-; izvetle. " Menda se je Palmerston Hafida iz ječe. Toda maroško kim zanimanjem nemško - franco-, bolj malo oziral na nravnost, tem- ljudstvo se je veselilo, da ima j ročani bali. Tujci so~ zavladali v j trudil neki kemik, da bi iznašel sko pogajanje v Berolinu, ki se ( več se je spominjal le bolj na be- zdaj sultana, ki je osvobodi od deželi. sredstvo za odstranitev dlačic in naj v najkrajšem času odloči. To- sede Nelsonove: "Tanger mora vlade samogoitnih tujcev. ! Starejšega sultanovega brata'kocinic iz onih delov telesa, kjer da zakaj se pravzaprav gre. za (postati posest kake nevtralne dr- Ti so morali za časa vlade Mu-1 Abdul Assiza. Muleya Hafida so so te popolnoma brez potrebe. Do NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom „ ___________......... - J%SV,0-LC: 4860,,in je pre- kteri potujejo čez Muth, Minn., pri- i paragraf, ki govori o — izsilie-; 8 , lpt v N-Ieg°v° poročamo našega zastopnik« fi j vanju. »o izročili anatomskemu JOSIP SCHABABON-a seminarju v Bratislavi. ,1r m .. - ■■■ - ' 415 W. Michigan S*., Butati, M1"* , kteri ima ovoj SALOON prav blizu kolodvor«. V««k roj«k j« pri njemu najbolje postreže® Zastopa nas v vseh poslih. Toraj pazite, da tse ne vsedet« n« lim Razne zanimivosti. popolnoma osamljeni. Sultanova j suvereniteta je ostala samo še na ; n papirju, v resnici je bila namreč i -dt!™,,,., __ tako omejena, da se o suvereni-!BRITEV HOČEJO ODPRAVITI, teti sploh ni moglo več govoriti. Angleškem, v deželi veli-1 Prišel je čas, katerega so se Ma- problemov se je celih pet let i sedaj, kakor znano, so že eksesti rala taka in podobna sredstva, a i bila so vedno več ali manj škod- ceh razvoj marokanskega vpra- žave ali mora pa pripasti Angli- lev Hassana v obrambo svojih in- proklamirali za protisultana Ta sanja se malokdo briga. I mestno ji '- Angleški poslanik v Tanger- teresov sklicati madridsko kon-ije obljubil boj proti Evropejcem je torej, da si nekoliko bližje o- ju Sir John Drurainond je pisal t ferenco, na kateri je nemški za-1 in njegov mlajši brat je zletel s ____________„ ...... gledamo postanek in razvoj tega I. 1885. da Francija ne sme na ni- stopnik po instrukciji Bismarcko-j prestola. In glej čudo! Nemčija, j tfiva koži. Po dolgem raziskava-vprasanja. kak način dobiti pravice zasesti vi glasoval za vse francoske pred- ki je prej slavnostno zajamčevala ;11J11 se možu v zvezi z nekim i- Od leta 1830. je Alžir franco- J morska ožino, ki tvori cesto v In-! loge brez izjeme. Francija je ska last. Toda od tega časa se za- dijo. j feia konkurirati z Anglijo čenjajo tudi konkflikti Franco- V tem času je bil maroški sul- ! vpliv v Maroku. Toda naenkrat I ki ie v kravem boju vrgel Abdul zov z maroškimi roparji, ki so tan Muley Hassan, ki je leto pred j je prišlo nepričakovano fznena-1 Assiza s prestola, prizna za sul- d j cilje. V Lodonu ni več vodil an- tana. Evropa je taktično priznala gleške politike Palmerston, tem- Tščem svojega prijatelja IVANA POSEGA. Meseca februarja t. L nahajal se je še nekje v Colo-radi in sedaj ne vem, kje biva. Zato prosim cenjene rojake, če' kdo ve, kje se nahaja, da mi i naznani njegov naslov, ali n;»j! * se pa sam javi. — Joseph Can- j skavKD bes<>dam ^redr.ežev, kterik čula. (iamby's Camp, Drum-: T ^^ ^ nanjk«. mond. Wis. (4-7—10), VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I Vsak potnik, kteri potuje skozi suvereniteto Abdul Assizu, je pr- j inenitnim londonskim va predlagala, naj Evropa tistega zdravnikom vendarle več Landsdowne in v Parizu je deloval Delcasse na to. da uresniči idejo Ludoyika Filipa, oziroma Napoleona III. In ta dva moža sta dne 8. aprila 1904. podpisala Mulev Hafida za sultana, čeprav ne tako hitro, kakor si je to želela Nemčija. vdrli v Alžir iu napadali Franco- tem izjavil: "Nikdar ne pride ze. Končno se je vendar 24. okto-.dan. ko bi se naš narod sklonil bra 1844. posrečilo francoskemu j pod jarmom tujega gospodarstva, generalu Rougeandu z 10.000 Preje pogine poslednji Mavr." Francozov premagati in razgnati Zatorsij tudi piše angleški posla-maroško vojsko. Na to so v Tan- nik v Taugerju Sir Charles Smith gerju sklenili maroško - franco- dne 21. julija 1892. lordu Salis- sko pogodbo glede regulacije mej. burvju: "Na sultana nima noben j deklaracijo, ki se je tikala Maro Toda Ludovik Napoleon, poznej- evropski poslanik nikakšnega; ga in Egipta in v kateri je sledeča ši Napoleon III.. je dobro vedel, vpliva. In noben ga ne bo imel J misel izvedena: da dokler so divje maroške čete Kot istino se lahko proglasi, da' Egipt Angliji, Maroko Franci- na francoskih mejah, pravzaprav sultan ne more nobenega evrop- ji. V nemškem državnem zboru je J la ovir. In res so 8 februaria 1909 ne pripada Alzir popolnoma Fran- skega poslanika čutiti." Takrat proglasil kancelar. knez Buelow. podpisali nemško - francosko po ciji. In tako se rau je porodila sle- so bih dnevi Mulev Hassana že se-; da se ta dogodek nikakor ne tiče godbo o Maroku v kateri stoii deca misel: Sporazumeti se z An- s teti. Spomladi leta 1894. je umrl nemških interesov. Toda hitro je'sledeče • nom in Egipt Angležem ? Angli- na ekspediciji v Tadio. Ni pa do- spremenil svoje mnenje. Dne 31. "Cesarska nemška vlada ima v ja prisvojila Egipt. I* rancija pa ; loeil svojega naslednika, kakor je marca je prišel cesar Viljem II. i Maroku samo gospodarske inte Maroko^. Te ponudbe sicer ni sto- i bila njegova pravica. Imel je tri j v Tanger. In tam je imel govor sebni interesi Francije v tej deže- ženskim posrečilo dobiti v Stranciju potrebno snov ki bi odgovarjala zahtevam. Preparat se je takoj javno preizkusilo v kraljevi bolnišnici z najboljšim uspehom. Na Angleškem se je takoj or Od tega časa Delcasse že dolgo i ganizirala družba z velikim kapi-ni več francoski zunanji minister jtalora, ki hoče novo iznajdbo iz-in francoskemu poslaniku v Be-1 k°ristiti. Preparat obstoji iz berolinu je zatrdil nemški cesar Vi- Ws* —------- ljem II.. da zdaj, ko Delcasse ni več zunanji minister, ne bo Nemčija Franciji v Maroku več dela- Kje je moj oče IVAN* KOM-LJANC? Doma je iz Jernianje-ga vrha pri Bučki na Dolenj- New York bodisi v stari kraj ali skem. Lansko leto je bival v pa iz starega kraja naj obišče Milwaukee, AVis. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, tla mi ga javi. za kar mu bodem xelo hvaležen, ali naj se mi pa sam javi. Pred enim tednom prišel sem iz starega kraja in mu imam poročati jako važne stvari. — Joseph Komljanc Ohio. PRVI SLOVENSKO-HRVAT8KI H O T E L, AUGUST BACH, 145 Washington St., New York Corner Cedar St. razpolago so vedno Na razpolago so vedno čiste Box 428, Girard. sobe in dobra domača hrana po (6-10—lo} | nizkih cenah. angleški ministrski predsednik, li so se: Mulav Mohemed, Mulev Palmerston. je pisal lordu Claren- Haf id Muley Abdul Assiz. Vezir donu: "Namen francosko - angleškega sporazuma, ki temelji na trdnem temelju nravnega hotenja je, braniti se proti krivičnim napadom. varovati sla Ime pred močnejšimi in zajamčiti ravnotežje. Ba Ahmed je določil za vladarja najmlaješga : Abdula Assiza. Has-sanovo truplo so oblekli in po o-brazu nekoliko pobarvali, privezali je na konja ter je odpeljali v mesto Rabat, da bi utajili njegovo ^^ ^ . . ^^^ - —«............-......-O----1 v rese: priznava, da potrebuieio no- ! . :Par. pf - zaupn?- Toda , sme, ki so ga preživeli. Imenova- j katerem je izjavil, da smatra sul- sebni interesi Francije v tej d li trajno zajamčenega miru in reda, in je pripravljena tem interesom ne delati nikakih ovir." Kaj naj pomenjajo te besede? Najprvo to, da prepušča Franciji svobodno roko kako hoče zajamčiti v Maroku mir in red, morda tudi še nekoliko več. O francosko -angleški deklaraciji iz leta 1904. priznavajo na primer vsi, da je Anglija dala Maroko Franciji. In kaj je rečeno v tej deklaraciji? Zopet hočemo citirati dobesedno: "Vlada njegovega britanskega Veličanstva priznava, da je naloga Francije, kot velesili, ki je tako rekoč sosedna Maroku, paziti na mir in red v tej deželi in Kako bi mogli postati napadalci, smrt. Sele 7. junija 1894. je Ijud-ne da b: se nas provociralo? S ka- stvo izvedelo, da je sultan mrtev in da je Abdul Assiz po naročilu ko pravico bi posnemali v Afriki razdelitev poljskega kraljestva. Maroko pridelili Francozom. Tunis ali kako drugo državo Italijanom in Eegipt Angležem? Anglija in Francija ste zajameili integriteto osmanske države in bi torej zdaj odvzeli sultanu Egipt? zločin proti nravnim euv-Ijudstva bi moral postati iki osmanski vladi osodepoln. r bi niti politik niti vojak ni-ioinar ne mogel rašega gora smatrati kot nagrado za da tmo uapostavili mir v Ma- ocetovem njegov naslednik. Zdaj se začne nova doba. Leta 1905. je ]>ostal angleški poslanik pri sultanu Sir Arthur Nicolson. Ta je igraje pri sultanu vse dosegel. Toda kmalu se je začela po državi razširjati vest, da je sultan izdal svojo domovino Angliji. To so vporabljali razni ljudje v to svr- tana za popolnoma neodvisnega suverena, da se sultan ne sme o-zirati na francoske želje, da njegov obisk dokazuje, da hoče za nemške interese v Maroku storiti vse in da se glede teh interesov ne bo dogovarjal z nikomur drugim. nego s sultanom Abdul Assi-zem. katerega suvereniteta mora ostati nedotaknena. Pred tem je izjavil Buelow. da se angleško -francoska pogodba ne tiče Nemčije. ker je njenim trgovskim interesom zajamčena enakopravnost z drugimi državami. Kar na enkrat pa ta cesarjev nastop! Knez Buelow je čutil, da ga je cesar blamiral in zato je predlagal francoskemu poslaniku sklicanje i dajati ji vse pomoči, finančne i ■ mednarodne konfereee o tem j vojaške, ki jih potrebuje. Izjav- ilo. da bi si prilastili prestol. Oba, vprašanju. S to konferenco se je i lja. da ne bo delala nikakih ovir starejša brata so prijeli in zaprli, j hotela Nemčija rešiti iz sitne situ- j nobeni francoski akciji v to Bu Hamara je nastopil kot j acije. In tako je prišlo do znane ' svrho." pretendent in je razglašal, Aa je j algeeiraške konference, pri kateri I 0e primerjamo te tekste tedaj loekom, da se je prej govorilo o so bili Nemci in Avstro - Ogrska1 ne moremo dvomiti, da se je nem- lega praška, katerega se pomeša z vodo in nanese na ogroženo mesto. Po preteku par minut se snov s celuloidnim nožkom odstrani in vsaka sled nadležnih las je izginila. Samoumevno je. 9f da se bo preizkusil novi preparat i?j? povsod v bolnicah za nabavo a-testov. a? a? sn iii tnai gx>»ta k f H O ZANIMIVEM ZAKULISNEM DOGODKU. Pariški list: "Madame et Monsieur" piše: V nekem predmestnem gledališču sta bila dva igralca smrtna sovražnika. Igrala sta v veliki junaški drami "Napoleon" glavni vlogi cesarja in generala Berthier. V tretjem dejanju bi moral cesar prebrati vojakom neko proklama cijo, ki mu jo izroči general, in ker je bila ta proklamaeija primeroma zelo dolga, se seveda igralec ni trudil, da bi se jo naučil na izust, marveč jo je resnično bral. Z grozo pa je opazil Napoleon nekega večera, da mu je Berthier,. namesto popisanega papirja, z satanskim nasmehom dal prazen list. Kaj naj stori, kako naj se potegne iz zagate? Prvi hip mu ni ničesar pametnega prišlo v glavo in pričel je ves potan: "Vojaki!" Nenadoma pa se mu je zasvetilo v možganih, obrnil se je k Ber-thieriju ter mu glasno rekel: & Phono 246. FRANK PETKOVSEK," javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje žganje te-ixvrstne smotke — patentov ana idra vila. PRODAJA vo2ne listke vseh prekomor1 skih črt. POŠILJA /. Z < *1 i t > .... 111.1- " Zavest. ilu imam dobro ->liiž-' 1i ho. in da S»„, krepke po«Uve, mi Gn. -človeSko življenj daje pogiun. da vas poprosim za u. IK, Vi Sli ako me ne uslisit roko \ase hčerke, milostna! i" d . Ona: "Kaj š ra«li ment si go-Eazlika. tovo ne vzamete življenja." Qqnod (dvornemu opernemu (>n: "fn/ ne. pač pa moj glav-peveu. ki je bil prej nastavljen 1,1 upnik! v nekem maletn gledališču): "No. zdaj se vam gotovo dobro godi, kaj ne!" Pevec: "O. da! Prej sem imel vedno le osemdeset do sto fori rito v dolga, n zdaj ga n i mirni nikdar izpod osemdeset do slo lisoč forintov. Lepa gospodinja. Baronica: "Naskok vašega polka na to višino je bil naravnost čudovit, gospod polkovnik!" Polkovnik: "Zelo ljubeznjivo. milostliva. toda to ni nič čudnega, ko sem vedel, da ste vi tu in da me čaka zgoraj — hladna pijača!" Napis za gostilne. Le pridi rad pori mojo streho. Naredi si veliko eeho! Pa plačaj točno kar s* imel! Le takih gostov sem vesel! NI NEVARNOSTI. Zagovoril. ' Mirni časi. Dama: "Cula sem, da žele vaši Trgovec, opazi, stopivši v pisar-starši. da se poročite z Lucijo; Lu- niško sobo, da igrajo uslužbenci cija je tudi duhovita in lepa — " na karte: "A tako. gospodje i-Zaljubljenec (razgret): "Jaz ne- grajo!" čem duhovite, niti lepe — jaz ho- Starejši uslužbenec: "Slučajno ravno ni dela, gospod šef!" Trgovec: "Je li kedo odgovoril na pismo tvrdke Bergant & Co.?" Uslužbenec: "Ne. gospod šei\ Ravno igramo, koga zadene pisanje odgovora!" čem edino le vas!" SITNO. Oče:-Mladi mož, ali niste misuii na nevarnost, ko ste rešili mojo -Julko.' — "Ne, saj sem že oženjcn!" Gospa A.: "Ali plačujete vaše Kmetska pazljivost, služkinje na mesec ali na teden?" Kmet A.: "In zaradi take ma- rjospa H: "Kaj pa vendar mi- lenkosti si me šel tožit. Ciber?" 1 slitef Na uro jih plačujem, ker Giber: "Veš, Boštie, bil je rav- 'dolgo itak nobena pri meni ne o- no mojega odvetnika god. pa sem j stane!" mu hotel napraviti malo veselje." NA DOBRODELNI VESELICI. U AVTOMOBILU. Umetnik: "Kadar vstvarim res kaj dobrega, pravijo ljudje, da ni moje — in če se mi časih kij ne posreči docela, pravijo takoj . d a j e moj e!" t Težak položaj. Dva prijatelja sta se hotela peljati na izprehod, ter se začela raz-govarjati. naj se li peljeta z enim ali z dvema konjema. "Jaz se smem voziti," je rekel prvi izmed nju, "le z enim ko-j njem. kajti, kaj bi porekli moji upniki, ako bi me videli v kočiji j »» ' z dvojno uprego. "Pri meni je naohrat.no." menil je drugi, "ako me moji upniki' vidijo voziti se z enim konjem., sem takoj ob ves kredit." Resnično žalovanje. Urednik: "Takle koš je res nekaj lepega; sedaj mečem že lastne spise notri." Novodobni zakoni. — Zakaj ste se vendar ločili od njega, vsaj sta se medsebojno jako ljubila ? — Ravno za to. Stvar je postala že p res mesna. Nič težkega. Tone (po pogrebu svojega pri jatelja) : "Da je umrl Janez, mi je pa resnično žal — s tem sem se najrajše pretepaval!7' NEPOTREBNA SKRB. viool" Kaj stane poljub, gospica Mili?" Dvajset kron! — Vojaki od poročnika navzgor plačajo polo- — Avtomobil vozi strašno počasi ; koliko konjskih moči pa i-ma ? — Štiriinpetdeset." — No, to so morale biti lepe mrhe!" • Gospodar in stanovalec. Zaradi stanarine sta se priekala pred jsodnikom. Sodnik: "Stanovalec torej trdi. da so celo leto letele deževne kaplje v stanovanje." Gospodar: "To je laž, gospod sodnik, kaplje so letele v stanovanje le takrat, kadar je deževalo. J' Dijak: "Strašno smolo sem imel včeraj. Deset minut po razžali t vi sem si izposodil od nasprotni k a deset krori!" Glavna stvar. Soprog: "Nič se ne jezi. Julka. ker je sodnikova soproga pripovedovala tako nečuvene reči o tebi." Soproga: "To me prav nič ne jezi, jezi me le. ker nisem mogla dobiti do sedaj prilike, se maščevati." Žalujoča vdova. <4 r o'* Častilec: "Toda, milostiva gospa. ali hočete res vedno ostati vdovq. ?" Mlada vdova: "0 ne, vedno ne, i od časa do časa pa že!" rS, U i i. > — "Terno si zadela, stara, pa da mi tega nisi povedala!" — "Oh. bala sem se te, ker si se vedno jezil, kadar je bil pogovor o loteriji!" Zvitež v gostilni. . Žena: "Povem ti, Lojze, da do- j mov grede ne zavijeba v nobeno 1 gostilno več!" Mož: "Prav imaš. Reza! Zato bova pa iz previdnosti ostala toliko časa tu. dokler ne bodo vse druge gostilne že zaprte." On: "Kako je mogoče imeti tako majhno ročico, gospica Irma?" Ona: "Prav lahko. Prosite mojega očeta zanjo, pa vam jo gotovo ne odreče!" i Med pivci. ^ A.: "Čudno, da ne morem videti praznega kozarca pred seboj. B.: "A jaz pa polnega ne!" HLADNOKRVNO. "Poglej, mama, oni možje tam so gotovo "špirit" -isti!" Mlad soprog: "Sedaj hodim že tri dni s samo enim gumbo okoli!" Žena: "Vesel bodi, da nisi pri vojakih, ker bi moral drugače takoj za tri dni v luknjo!" i r *ir i • Ti"'fiii i liif Miiiiiiir infcpj "V . .... -- - h • Jugos dovan ska Katol. Jednota. -J (i dne 24. januarja, 1901 v državi Minnesota* Sedel v ELY. "MINNESOTA, URADNIKI i IVAN A. GERM, Box 57. Braddock, Pa. FoSpredMdnllK: IVAN PRIMOŽIČ, Kveleth, MJnn.. Bos «41. Olivni tajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely. Minn., Box 424. ročno* nI tajnik: MIHAEL. M RAVI NEC, Omaha Neb., 12*4 Bo. lttfc. St. BlSSaltiUi: IVAN GOUŽE, Ely. Minn., Bos 106. FRANK MEDOSH, Bo, Chicago, IU.. liti Bring A v« VRHOVNI ZDRAVNIK: Df. MARTIN J. IVSC, JolUt, 111., »00 No. Cblca*o It NADZORNIKI: ALOIS K08TKLJC, 8 x114a, Colo., Box Ml. MUJAKL. KIOEUCHAR. Calumet. Mich., 116 — 7ht St rVTKR B> KHAR. Kansas City, Kana, 4X1 No. 4th »t. POROTNI ODBOR: (TAN KERZIflNTK, Bur dine, Fa, Box 111. THANK OOUŽK, Chtabolm. Minn., Box 71i. MABT1N KOCH TV AR, Pueblo, Colo.. lilt Kller Ava Jadnotlno flasUo J« "GJLAB NARODA", Naw Tork City, New Tork. VM dopUl naj •« poOHJaJo na glavne*« tajnika. Tie denarne poftlUatre pa n* atav>.4f» blagajnika Jednote. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. ključavničarskega pomočnika. — Taft in J. P. Morgan. Ime samomorilca ni znano. Zliaili amerikanski denarni mo- Mrtvo truplo na železniškem Uotec J. P. Morgan je zrlo ljut tiru. V Sinčivasi je našel želez niški čuvaj pri vzhodni menjalnici na kolodvoru mrtvo ;ensko truplo. Ženske niso spo-nali. Imela je odtrgano desno loko in zmečkano lobanjo. Neznano je. kateri vlak jo je povozil, in ali se je neznanka ponesrečila ali je skočila sama pod stroj. Porotno sodišče v Celovcu. Dne 20. septembra se je vršila pred celovškim porotnim sodiščem ob- :*.a predsednika Taita zaradi po-uvozni t stopanja vlade proti ti ustom in bode z vsemi sredstvi pobijal njegove zopetno nominacijo. Domneva se, da bode Morgan s svojo kliko podpiral demokratskega predsedniškega kandidata. Brezžični brzojav preko pacifiškega oceana. K:m Francisco, Cal., G. okt. — Mcd.Japaiiom in Sun Francisco je bila ustanovljena brezžična br- ra in lSletncmu hlapcu Sebastija-P °iaVna z.veza* 1B.rZojav -ie 1)11 od" nu Goseh iz Šentjurja pri Volš -Wd na IIo- perku radi prigovarjanja k umo-l^f13, otok,l1!.111n * mi. Zdravnik je dognal, da je bilo ™aiilk na Hillerest postaj v San dete mrtvo rojeno. Sodišče je mo- CISCO' ravnava proti 281etni dekli Ivani Lammer iz Sobotke radi detomo- KRANJSK0. Umrli so v Ljubljani: rilko in njenega morilca oprostilo i glede umora, kaznovalo pa ju je! zato, ker nista poklicala k poro-j du babice. Lamerjeva je dobila 4 tedne strogega zapora, Goseh pa |tri tedne strogega zapora. — 21. i septembra pa se je vršila obravnava proti 471etni požigalki Ma-jriji Schmautzer, ki je zažgala posestvo Antona Piklna v Trebah. ! Schmautzerjeva je priznala, da je zažgala posestvo iz maščevanja. (Sodišče jo je obsodilo na pet let Daljava je 6000 milj Med obema postajama so dalje časa pošiljali brzojave senitertje. Air,erikansl?i premog za angleške parnike. Parniki parobrodue družbe White Star Line in najbrže tudi parniki drugih evropskih paro-brodnih družb bodo odzdaj naprej rabili amerikanski premog za kurjavo, ker je boljši in cenejši, kakor evropski. rejenec, 13 let. — Anton Za letel j. bivfei delavec, 44 let. — Ivan Lu-kanc, dninar, 48 let. — Franjo Stegnar, dninarica, 36 let. Kaj šele bo? Dne 7. septembra je nesla 251etna Josipina Sekula iz 1'ršnih sel v Staro žago vrečo moke. Steza vodi po go/.du iu sa- Teoretično bogastvo. Ako bi bil ves denar v Združenih državah enakomerno razdeljen. bi imel vsak državljan je v Evropi znana J-1*34.35. Glasom poročila zveznega finančnega departmenta je zdaj v prometu $3,242,182,715. Vloge v hranil ni- Jesenice, Bled, Skofja Loka, St.jtežke ječe Anton Tržič. Cerknica, Radeče Oblak rejenec 4 mesece — Ivan l,ri Zi"e mož je žc zadobilo perfektno zdravijo, telesna meč in doživljanju potom te draxroceue knjižice. Zaloga znar.o-sti je, in vrebuje stvari, katere bi moral znati v?ak mož. Ne trobite denarja za uhožna in malovredna zdrai ila, dokler nc citate te knjižicc, katera, vam pove. od česa mtte oboleli in kakozadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapo unite » Bi. ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plt amov tudi poštnino. N? spodnjem odrezku ali kuponu zapiŠifi razločno svoje im« in naslov, odrežite kupon in pošljite nan; ga Se danes. Osuii i izvriimo tal. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. Aut. 300, 22 FIFTH AVE., CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me pon'-dba. i katero nudit/; Vašo knjižico brezplačno. Prosim,, pfiljite viti jo takoj. NASijCV STAJERSKO. Da- pa jo nepričakovano zgrabil pas, jo vrgel na tla in jo hotel po-; iStatino. moee O rečeta iz Zgornjega Ula-(1e 000. gost. v letošnji sezoni v jo zanesli v Ameriko. se je slavnostni ve- Tedaj so bili proti bolezni posiliti. Sekula se je kre)>ko brani-j čer, katerega se je udeležil tudi polnoma brez vsake moči, ker se če bi deželni odbornik Stalliier. Gosp. jni njej ni moglo ničesar storiti s medicino proti ,T . ... . in tudi z drugi-! Neutrahteta sueškega prekopa. mogla iztrgati mlademu pohotne-, voiu se je spominjal ravnatelj mi raznimi sredstvi, ki so jih te-1 Port Said, Egipt, 5. okt. Itali- No, ta .Mulli razvoja kopališča Rogaške! daj rabili v boleznih. Že tedaj soianski konzul je pri guvernerju la, vendar bi bila podlegla, če bi!deželni odbornik Stallner. sc ji ue bilo posrečilo, ra/.prtati; Vrunker je dobil srebrno pisalno puščanjem krvi "i vrečo s hrbta. Potem šele se je orodje v spomin. V svojem nago-1 vsem boleznim", ii koti. V krajih Gregory. Dallas. Rapid City in Chamberlain, S. Dak., so te dni registrirali 10.000 oseb. ki čakajo na izžrebanje zemljišč v Mellette County. Registrovanje traja do 21. oktobra. Izžrebanih bo 500,000 akrov zemlje. žu. uiti in se mu skriti. deček obeta Še prav mnogo, če si Slatine: 1. 1825., ko se je začelo pa z uspehom rabili za pobijanje'sueškega kanala protestiral proti upa žc zdaj s štirinajstimi leti kaj j goste šteti, je bilo 52f) gostov; 1. j kolere opium, potem med in ka-(navzočnosti turških vojnih trans-takega početi. Med ljudstvom je 11836. že 1048 gostov, leta 1852. pa milčni čaj. — Beseda kolera pri- portnih ladij v kanalu, le en glas: "Kaj šele bo!" 2SG4 gostov. Leta lf)00. je bilo pr-jhaja iz grškega jezika: cholera,! Nemški fanatizem. Pri nem - vič 3000 gostov iu letos prvič! pomeni proliv. Nekateri skušajo! Otrok z dvemg ila vama. 5( Iz Celin 7 1-- 1 I • ,ilUe if'1Z ,leb:'CjKke^ i Delavčeva žena V. Czachszik v Iz Ce ja Zadnji eas kradejo ne-| holera, kar bi pomenjalo slaba Flidku v Reziji it, porodila otro- 11 sto",cl cvet!i- bolezen, ah to ni točno. | ka z (lvema 1Iormalllo razvitima z nemškega pokopališča , Cvet-Škodc PAHNI K škem "šolskem kuratoriju" v Ljubljani imajo za slugo nekega Johana Obenausa. Mož je Nemec. Služboval je v Ljubljani pri vojakih in ker mu je Ljubljana, uga- lice se najbrže prodajajo, jala in se je tu udomačil, ni šel po je približno 80 K. dovršenem vojaškem službovanju! Zgorela jc hiša in gospodar -domov, marveč je ostal tu in si'sko poslopje posestnika in čev-poiskal službo. Dobil jo je pri.ljarja Kovača v Veračah blizu nemškem šolskem kuratoriju i:i I Podčetrtka. Zažgali so otroci. _i j mislil ustanoviti svoje ognjišč . | Škode je približno 8000 K. ! K^riS^ W.ih " °kt" Seznanil s«- je /. neko Slovenko in: Iz Konjic. Trški vodovod po-: i'ws. Grant.! se hotel ž njo poročiti. \'s.> jt- bilo,dal jšajo skozi vas Prevrat do bol- * že v redu iu dekle je imelo že tu nišnice rdečega križa. Podaljšava di pripravljeno balo, kar je pose- bo stala prilično 5000 K. vmes — nemški šolski kurato- Strašna družinska tragedija. V rij. Ali je bil primarij dr. Bock. j Dobrnnjah je povila žena bogate-ali je bil profesor dr. Binder tisti j ga kmeta Ilrisehiea trojčke. To član šolskega kuratorija, ki j<- tu je moža tako ujezilo, da se je v nastopil, se ne ve. Obenausu soj«- jezi napil in šel nato domov raz- i ^ Breugne reklo, da naj pusti ali službo alijsajat. Med prepirom s porodnico jf^^šhin't^' svojo slovensko nevesto. šolski je zagrabil sekiro in ubil ženo in I Finland kuratorij nima nič proti temu, da j dva novorojenčka. Tretjeea ie re-! ^ . .. . . V O rl .L ll' t I U P- - _ . WWrr i H; Ali že veste, da. smo izdali ravnokar iiot, lep in zelo oMiren, ilustroran slovenski cenik ur, verižic, drnžtvenih prstanov, zlatnin« in srebrnine sploh, gramofo-ov in slovenskih ploŠ^S, pušk, revolverjev, koles, peži, šivalnih strojev, daJjnoglelov, semen itd. Piiit« takoj po cenik, katerega vam pošljemo zastonj in poštnine prosto! Podpirajte edino narodno pod jet j« te vrste in prepričali se bodet« o pošten in toeni postrežbi. A. J. TERSsmt & . 0. (nasi. Dergance, Widetieh k Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. i : ilf * If ■ Za vse^ino tujih oglasov ni odgo vorno ne upravništvo, ne nredništvo. EDINA SLOVENSKA TVRDKA, ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE iN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. D«»lo prve vrste. Cene nizke. F. KERZE CO. 26IC S. UAWIVOAl.E A VB., CHICAOO. ILI. - SLO V EN S K F! CENIKE POŠILJA HO ZASTONJ. i KRETANJE PARNIKOV />£DAJ 00PLUJEJ0 IZ NEW TORKA K a z glavama in štirimi rokami. Argentina ..... Ct pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike jc BLEB I.judje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu, da v njej ni dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla pravilnim potom rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali si^kasta. živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati in vse truplo pojema od stopinje do stopinje. V sled tega je potrebno ustvariti novo kri — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je Škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamore nar.ravliati zopet čista in zdrava kri. Nam je poznano samo jedno sredstvo, s kterim se to doseže, in to je \ Trinerjevo ameriško grenko vino. , . . . . -------' oy-> centa na uro aeKiK ki je imel pri sebi revolver, je po-fdo"18. leta. Temu deiu se je lah- cakal svoje preganjalce ter ustre- ko priučiti in čez par tednov valil na posestnikovega sina Avgu-j je lahko Se zasluži od $1 25 do $2 i County, i« bil gotovo na lna daD) če se dela od kosaj seve. 8vet, so pridelali farmerji to leto mestu mrtev, ako bi kroglja ue!da po spretnosti. Mi imamo sedaj vee na aker, kakor farmerji po zadela v njegovo srebrno verižico |veS deklet, ki delajo galoše in za- j Illinois«, Indiani, Iowi ali kje oa ure ter v njej obtičala. Čutil [služijo več kot $2 na dan. Znanje' drugje, kjer morate plačati za je sicer bolečino ter je menil, da! angleščine ni potrebno. Hrana se aker po sto in več dolarjev. Za je že ranjen, a bolečina je nastala | dobi za ngodno ceno. samo vsled močnega pritiska kro-j Vprašajte pri: The B. T. Goodrich Company, glje in verižice na rebra. Kroglja se je u jedla tako med člene verižice, da tiči v njej kot vlita. — Pintarja je orožništvo aretovalo ter izročilo sodišču v Mariboru. Ako bi kroglja zadela samo dva milimetra nižje, bi Kovač ne bil med živimi. KOROŠKO. Obešenega so našli vojaki v gozdu tik nad Celovcem nekega (2-14—10) Akron, Ohio. ' iftliflMfliiiiii1 iniTiin'f iHitlii i rrTirrfni Iščem svojega . brata FRAN VA-LENČICA. Doma je iz Nada-njeselo štev. 50, pošta St. Peter na Kranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, za kar mn bom zelo hvaležen. — Josepn Valenčič, Box 33, Camp 40, Labelia, W. Va. (5-9—10) fitittirfrniiiiiiiTiir i rriiiiiaiiiir resničnost vsega jamčimo vsakemu. — Pridite pripravljeni naravnost v Chicago, pa se odpeljemo gori. Ponudba velja samo za jeden mesec, in sicer zato, da bodete videli še poljske pridelke na polju in se prepričali sami. kaj zraste. Pozneje bodete morali plačati za jednak svet od 3 do 5 dolarjev več za aker. Ne zamudite zlate; prilike, ki pomeni za vas zlat rudnik! (9-9 v 2 d) km i i&amm To sre Istvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdrivilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sp »soben za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebava ! vašo hrano. Yaša kri bode postala zopet čista in jak?., vasa polt bo z .dobila zopet na "Vavno barvo in gladkost. Nuj že bo«'.e vaši bledosti kterikoli vzrok, raf>1te Trinerj-vo ameriško gienko vino. Izguba teka Nepravilno prebavi j an j e" Slabosti po jedi Običajno zaprtje Glavobol Nahod Kolik« in krči Izgub« moči Ermenica Onemoglost Razne ženske bolezni . Izpahljaji in drugo jc nekoliko bolezni, kterc se odpravijo z rabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina.' To sredstvo je bilo na razstavi v "Seattle leta i >09 o Uilovano s zlato kolajno in veliko nagrado (naiv.šja nagrada) na razstavah V.Londonu in Kruselju 1911. V lekarnah. < si ► i JOS. TR1NER Kemičen laboratorij 133?-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. "i-i&as^M: »jon« i & Vstanovljena dne 16. avgusta 1908. Inkorporlrnntx 33. aprila 1909 v državi Pann«. 9 sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: * r Ji .J L J1 i T*rr*l»«»anik: MIHAEL ROVANŠ KK, R F. D. No. 1. Conemaugh, Pa. Pr«^l<> /fnikr JAKOB KOCJA X. H»»x .10*. Coneinnugti Pa klavni tajnik: VILJEM SITTER. I-ock Brx 57 Concmaugh, Pa. Pi>rnaini tajnik: ALOJZIJ BAV DEK. Box 1. Dunio. Pa. tlUivni blagajnik: IVAN PA.lic. L. Box 32». OonemfUiRh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZ'JVEC, Box »i. Conemaugh, Pa. NADZOR XIKI: FTtAVK BARTOU, I runlsornik, ««13 WV.oster Ave Barberton. Ohio. ANDREJ VIDRIII. II. nadzornik. P. O. box F23 Coneniauffh, Pa. ANDREJ BOilBAČT, HI. nadzora ik, 1609 E. S3id St., Lorain, Ohio. POROT -VIKI: v.8V.?J~'1 I*"«-""5"4- n V " N-o. 1. Box 122 Conemaugh. Pa A\T«»N PI NT A R. II porotnik. Box 3!». Claridpe. I'a MIHAEL KltlVEC. III. porotnik, Box 321. Primero. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: 8. A. E. HRALLIER, Grove St.. C>r-maugh, Pa. "Kakšne skrivnosti pa imata med seboj.' O kom pravzaprav govorita .'1' je vprašal tramp. "O Hc-zeu in Jo« ?u.*' je odgovoril Hamerdull. "Torej o meni in mojem bratil." •Da." "Toi\j midva sva. ki ne dobiva nič?" "Da." "Kaj pa?" "Najin denar."" "Vhjin denar.' Iludie vaju naj razume! Saj smo vam izpraznili vsi* žepe!" "Pshaw! Ali mislite, da sva vzela vse. kar imava, seboj na daljni! z&pad? Pitt ima premoženje, in jaz imam premoženje; mnogo, mnogo j tisočakov sva nabrala, da jih podariva vam in vašemu izvrstnemu 'Jodu; s vda j sva pa prišla do zaključka, da ne dobita nič, prav nič nil i enega rdečega centa od naju." Nisem pogledal nazaj, vendar sem si lahko predstavljal začudeni i ram po v obraz. Preteklo je precej časa, predno sem ga slišal j vprašali: "Vajino--premoženje--naj bi--dobila — — j midva ?" i "Da!" "Ali se hočeta z menoj norčevati!" "Niti ne misliva na to!" Zopet je preteklo precej časa. predno je vpra&il s začudenim glasom: " Res ne vem. kaj si naj mislim! Tako resne obraze delata, in Avstro« Amerikaaiska črt j preje brati© Cosulich \ »aipnpravnejsa in najcenejša piroSfcto črta Vmm in Hrvati Društveno glasilo je "GLAS NARODA". mislite, da ste človek, s kah-rin. Cenjrna druftjva. Oziroma n.iih uradni!:!, so uljodno pro6«ni. p<>Sil(ntl denar naravnoKt na blažilnika in nikogar drtirepa. vse dopise pa na (jlavnetra tnjnffcn V nlu.-aju, da opazijo društven tajniki PH mesečnih poročilih, ali" spini, i \ eiid;'r ne more biti dr'iffp«" k i k or <1* SnlSt*. T'» kJPrnlWI v poiWilih Klavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na " l,um UiU. . torej je bil vzgojevalni na<*in vaše matere zelo vsiljiv.'" "Da. časi i i je prišel ceio do kože." "Tudi pri Joelu. vašemu bratu.'" "Da,- *Ali m živi.'" * Seveda: da bi umrl. mu še ni prišlo ua misel!" "Kje pa ,;e sedaj, z lepimi spomini na hrbtu in najbrže tudi šv nr drugih delih telesa.'" "Tukaj." "Kaj. Tukaj pri nas.'" "tiotovo. Poglejte naprej' Oni. ki jezdi poleg Coxa, je moj brrt." t:» oba preroka tu* Hozea in Joel, oba.' Kaj .praviš k temu. Pitt Iiolbers. stari medved?" "Nič! " je odgovoril dolgin š. bolj kratko, kakor po navadi. "Kaj pa imata pravzaprav z menoj in mojim bratom.'" je povprašal t ram p. kateremu se je koično zdel ta pogovor vendar nekoliko nenavaden. "To bodete najbrže kmalu izvedeli. Povejte mi pa prej, kaj je bil vaš oče!" "\se mogoče, kar more biti moz. ki se mora jezili nad svojo ženo." 4 "To se pravi najbrže: vse in nič. Jaz pa menim, kaj je bil. ko je! nekega dne iznašel, da ima eno vrv preveč.""' "Takrat je malo prej vstaiiovil posredovalnico za ženitbe." "Čudno! Na vsak način zato. da bi se tudi drugi ljudje jezili? To • je bilo za splošen dobrobit zelo lepo od njega!" "Da. namene je imel lepe. toda uspehi so bili slabi." "O! Gotovo ni prišel nikdo. ki bi hotel skočiti v zakonski jarem.' "lies je. nobeden ui prišel!" "Zato je pač našel vr\ ?" : J "Da; obrnil je hrbet življenju ki ga ui moglo preživljali." • Lep kajon! \* najvišji meri gentlemanlike: Če bi ga imel tukaj, j bi mu jih pri peč at i! nekoliko ua zadnjo plat! Ženo in otroke zapustili! Fej!" j "Ne govorite takih neumnosti: Ko je umrl. nam je šlo boljše."! Seveda Ce ne more več mož zapiti denarja katerega zasluži i žena. s«* gotli vdovi in otrokom boljše!" "Cuite. kako morete tako govoriti; lies pa je. da je bila mati! ediua. ki je kaj zaslužila." "Da. delala je kakor konj!" "Od kod veste to.'" "živela in stanovala je v malem Smithville. Tciiessee. ko se je i njen mož. vaš Ijubeznijivi oče. obesil?" "lies je! Toda povejte mi. kako---" "In pozneje je odšla / otroki proti vzhodu." ga je prekinil Ila-j merdull. "Tudi to je res! Sedaj mi pa končno povejte---" "Le počakajte še malo! Tako je delala in toliko zaslužila, da jej mogla vzeti k sebi še nekega majhnega, revnega nečaka. Vzgojevalaj ga je, dokler ni nekega lepega dne. ko se mu nje vzgoevalni način ni več dopadel. pobegnil. Ali je tako ali ne?" "Tako je. Ne morem si pa tolmačiti, kako to. da vse to veste!" "Ali niste imeli tudi ene sestre?" "Da." 4 "Kje je ta?" "Cmrla je." "Torej ste vi in vaš brat. prerok Joel edina materina dediča?" "Seveda!" *'Jyje pa je ded»čina?" "Hudiča! Kje naj bi bila? Kaj pa naj napravima z nekaj sto dolarji? Zapila sva jih!" 'Well; res sem vedno bolj prepričan, da ste se vrgli čisto po očetu! Sedaj rečem tretjič: varujte se vrvi! Kaj praviš k temu. Pitt Holbers, stari medved? Ali naj kaj dobita?" 'Hm!" je za mrmral vnrašani. "to storim, kar ti. »Iragi Diek.? " o ae priporoča MARiJA « iOfci C!a'r Ave., fN. C lev« 0 ■ PO/;OW ROJAKI! | i Po doljrcm £nsa ae : mi jo posrečilo is- | najti pravo Alien , tinkturo in Posnado ' p ruti upadanju in I a ras t la*, kakorine ' še drjsedaj na aveto ni bilo. od katere j moškim in ženskim j-oati in dolfti If-šje resnično popoln:inia zrastejo in ne bodo ! več fepadaii. ter na tislve!?; Ravno tako Rioikim v 6. tednih ! - - ,. krasni brki popol- ira*t«jo. KotHiiaus« a v rokah nocr»h in Kriiical. v 8 Jn.;h i-opoinoj*;« c»s.:rovin..kiirja o« »e uopvlnomi. d/»« j >u)ija je iu rwnMa jWioln, « jfO) po .^»nik kati iKfia pnoljmi Eastojn C0MPAGN1E GENERALE TRANSATL ANTIQUE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do Havre, Pariza, Š /ice, Inomosta in Ljubljane. Ekaprca parnik:! eot 'LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOU<* VINE □a d?» vijaka na dva vijaka a« dva vijaka o« dva vijaka C-. ! .»<%KC>ti VAMClC, M,u IXtVttANIi i - Žiuunemto je. kako Severovo Zdravilo za obigti in jofni pomaga pil zdravljenju raznih of^lenj'jeter, ohisti in mehura. Gotovo nadkrilja mnoga druga zdravila." J. Kalas. Michigan City, N. D. Za bolečine v hrbtu, ki jih v mnogih slučajih povzroča kaka ohistiia neprilika, morate uživati tako zdravilo, ki seže naravnost v izvor neprilike in prežene vzrok. Severno zdravilo za oOisli io jetra j.- zauj»anja vredno in zanesljivo zdravil«, katerega nčinki so dobro znam pri zdravljenju raznih oholenj jeter, ohisti in vodoodva mlin h organov. PODELJUJE ČILOST IN MOČ OSLABELIM OBISTIM. Dvoji velikosti IZFODBUJA JETRA K PRAVILNI DELAVNOSTI. ;6e in ifel 00 ODPRAVLJA NEREDNOSTI VODO ODVAJALNIH ORGANOV {Nezadovoljnost, Omotičnost, medla glavobol, goreeica. zapeka, otrplost jeter so ne-katere izmed mnogih ohlik. v katerih se pojavlja neprebavnost ali težka prebava. Njen temačen vpliv uareja mnoge ljudi nezadovo-Ijnc ampak ta neprilika se navadno kmalu prežene, ako uživate nekaj easa Severov življenski balzam. PoAtnl parnfkl hoi "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" o« dva vijaka UJavca agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebruofb BuHdiif • i arniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih a pristanii£a Iter. 57 North River in ob sobotih pa iz prutanisča 84 North Rirer, N. T. |#LA LORRAINE 12. okt. 1911 *LA SAVOJE 2. nov. 1911. jJLA BRKTANK J!), okt. 11)11. *LA LORRAINE 9. nov. 1911. -LA PROVENCE 2G. okt. 1011. °L ABRKTAGNE IS. nov. 1911. POSEBNA PLOVITBA , V HAVRE: 2 ^ Parnik CHICAGO odpluje s pomola 57 dne 14. oktobra ob IJ. pop. Parnik XI AC Aii A odpluje s pomola 57 dne 28. oktobra ob popol. Parnik ROCIIAM liEAU odpluje s pomola 57 28. okt. ob H. uri pop. Parnik CAROLLINE odpluje s pomola 84 II. nov. ob J. uri pop. Prraiki z zvezdo zaznamovali Iraalo po Jti vijaka. SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. Cena 75 centov. Zakaj trpeti Zdrav Človek bodi brez holesti in bolečin. Bol v hrbtu, okorelost sklepov in mišic, otekanje, vnetje in druge površne bolečine, bodisi vsled revmatizma. nevralgije, izvijenja. krčev ali odrg, zahtevajo zunanje zdravilo. Za hitro in varno olajšbo je nadevati Severovo Gothardsko olje. Cena 50c. Pr:poročamo vam, da ga poskusite steklenico danes. Na prodaj v vseh lekarnah in trgovinah z zdravili. Navodila in knjižice tiskane v vašem jeziku. . Pazite, da dobite pristno, ki nosi ime- W. F. Severa Co. cedtow7ios RED STAR LINE Piovltbo m«d New Yorkom In Antwtrpom Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparoiki na dva vijaka. LAPLAND J, KROONLAND FINLAND V Att'tiaJ^lft 12,185 ton . 12,018 ti*" —• j, Kratka^n ndobna pot u potnikeQr Avstrijo, na Ogrsko, Slovansko, Hrvatsko in Galicijo, kajti mad Antverpom in baanovanimi deželami je dvojna dlrakfcna ta. lemgka svesa" Posabno se fi« nkrbl sa ndobnost pouneov med krovi a. Trčiti rasrad OOStoiljT malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov« Za nadaljne informacij«, cena in volne listke obrniti se |e na| RED STAR LINE. - MSUeOmol A«*.' WDWmc,MAN< EC*. I Broadway^ - iNEW YORK M State 3tr««t BOSTON. MASS. 709 2nd A-rc^ SEATTLE. WASH 131» Wafamt Str#et. PHILADELPHIA PA. Washington, d. c. 219 St. Cbarfaa StrMt. MEW ORLEANS. LAj SO-WDwhon, StrMf CHICAGO. ILL. • MOLocHtStrMi ST. LOUIS. MO.