LETO XLVIII, ŠT. 3 PTUJ, 19. januar 1995 CENA 70 TOLARJEV VELIKA NEDELJA / SREČANJE SLOVENSKIH RAVNATELJEV Raiunalništvo v osnovnih in srednjih šolah Na osnovni šoli Velika Ne- delja je bilo v četrtek prvo delovno srečanje ravnatel- jev osrednjih slovenskih osnovnih šol. Svetovalci Za- voda za šolstvo in šport so v treh delavnicah z ravnatelji govorili o oblikah in meto- dah dela s poudarkom na programski in strojni opre- mi, izobraževanju ter stro- kovnem gradivu. V program računalniškega opismenjevanja, ki je bil spre- jet v Državnem zboru, je bilo izbranih 36 osrednjUiiolj od tega 25 osnovnih. Njihova na- loga je spremljanje razvoja uporabe računalniške tehno- logije na določenem področju izobraževanja, preizkušanje različne računalniške opreme pri pouku, priprava stand- ardizacije, izobraževanje učiteljev in predstavitev nji- hovih aktivnosti širši javnos- ti. Ob zaključku srečanja so ravnatelji prevzeli opremo, s katero se bodo prek akadem- skega računalniškega omrežja medsebojno povezali. sta SLOVENSKA BISTRICA / OB 52. OBLETNICI PADCA POHORSKEGA BATALJONA Megalomanskih praznovanj ob smrti prvega Pohorskega bataljona, ki je v celoti padel 8. januarja pred 52 leti na Osankarici pri Treh žebljih na Pohorju, v Slovenski Bistrici ni več. Ostal pa je spominski dan, ko se komemoracije na Osankarici udeležijo vojaki, domačini ter predstavniki borčevske organizacije. Dan sklenejo s svečano proslavo, kjer podelijo najzaslužnejšim občanom javna družbena priznanja. Letos se je ob tej priložnosti prvič javno predstavil novi bi- striški župan dr. Ivan Žagar. Svečana govornica je bila kar povezovalka programa Jana Je- glič. Župana je na svečani pros- lavi ob 52. obletnici smrti Po- horskega bataljona podeljeval javna občinska družbena priz- nanja. Prejeli so jih: Bogomir - Mirko Polanec, Minka Rieg- ler, Viktor Pušaver in Jože Težak - vsi iz Poljčan, Stane Markež iz Slovenske Bistrice, Jože Pavlinek z Zgornje Polska- ve, Stanko Klajnšek s Spodnje Polskave, Silvo Mikložič s Pra- gerskega in Adi Založnik iz Oplotnice. VT Januar - mesec razprodaj, foto: Milena Zupanii PTUJ / NA SODIŠČU SPORAZUMNO DOGOVORJENi IN IZPLAČANE ODPRAVNINE J Heuivii fscef denar im sodišiu Skupina desetih delavcev Agisa je pri Neodvisnih sindi- katih v Ptuju podpisala izjavo, s katero jih pooblaščajo, da v njihovem imenu vložijo tožbo zaradi premalo izplačanih od- pravnin, ki so jim jih sicer iz- plačali na osnovi sporazuma, in ker se počutijo ogoljufane. V letu 1991 so v Agisu opredelili prvo večjo skupino trajno pre- sežnih delavcev. V njej so bili večinoma starejši delavci, ki jim je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine manjkalo manj kot pet let. Medtem so nekateri žepridobi- li pravico do upokojitve še po po- gojih starega zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju, nekateri pa jo bodo še pridobili. Delavcem jebilas tem zagotovljena minimalna socialna varnost, saj so ali še prejemajo denarno nadomes- tilo na Uradu za delo v Ptuju. Omenjenim delavcem so odprav- nine zapadle v izplačilo v maju in juniju leta 1992. Ker pa Agis takrat ni imel denarja, se je izplačilo zav- leklooziroma jepodjetje,kerpačni imelo dovolj sredstev za izplačilo, delavcem v začetku leta 1993 ponu- dilo predlog oziroma sporazum o izplačilu zmanjšanih odpravnin v znesku 36,36 odstotka celotne od- pravnine, česepreostanku odpove- do. Ker so bili delavci v hudih ma- terialnih težavah, jih je 55 ponujeni predlog sprejelo, 98 pa ne in so se odločili za sodno priznanje pravice do odpravnine. Tožbo so v njiho- vem vložili Svobodni sindikati in jo tudi dobili. DOBILI MANJ, KOTSOinOŽILI Na osnovi pravnomočnih sodb sodišča združenega dela so ti delav- ci vložili predloge za izvršbo. Pod- jetje je, da bi izplačalo "tožene" od- pravnine, najelo namenski kredit. Tudi delavcem tožnikom je bil po- nujen predlog o poravnavi odprav- nine, ki so jo sprejeli. Izplačaneod- pravninesonižje,kotsojihvbistvu iztožili. 55 delavcem, ki so pristali naizplačiloodpravninvletu 1993v višini 36,36 odstotka, so v tem letu izplačali 50 odstotkov celotne od- pravnine. Obljubljeno jim je tudi bilo, da bo vodstvo podjetja naredi- lo vse, da bi jim v postopku lastnin- jenja podjetja odpravnine 100-od- stotno poravnali. Sedanje vodstvo podjetja pravi, da so bile te obljube zavajajoče, saj so se hoteli v tistem trenutku rešili pritiska delavcev, da se jim pripadajoče izplača,ničpa ni bilo storjenega za to, da bi se jim premalo izplačaneodpravnine tudi v resnici izplačale. Zato sedaj iščejo pravico na sodišču. •».MG Iz vsebine: URESNIČEVANJE ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH: /Ca/zoMa?//c/, kise nisopreoblil Tatjana Mohorko PTUJ / KONČALI PRVO SEJO Spefeli statutarni skfep v petek so člani sveta mestne občine Ptuj nadaljevali in končali 23. decembra lani prekin- jeno sejo. Z nekaterimi pripombami in dopolnitvami so sprejeli statutarni sklep, s kate-i rim se začasno do sprejema statuta ureja delovanje občine, sveta, župana, občinskega| urada in občinske uprave. Z izvolitvijo predsednika in dveh podpredsednikov sveta se jej mestni svet tudi konstituiral. Za predsednika so iz-.; volili Milana Čučka iz: Liberalne demokracije,^ podpredsednika pa sta: Miroslav Korošec iz' Slovenske ljudske stran-^ ke in Milan Petek iz So-; cialdemokratske stran-- ke. Sekretar sveta je post-; al Milan Korže, tajnica' pa Evelin Makoter - Ja-' bločnik. Novoizvoljenih predsednik Milan ČučekJ je dejal, da si bo prizade-i val, da bo svet delali predvsem na osnovi stro- kovnih predlogov in ar- gumentirano. Zavzel se je za več dela v poslanskih in drugih skupinah, da bi bili poglavitni problemi in dileme razščiščeni že pred sejami sveta. Na poslanske klube bodo va- bili tudi vodilne delavce uprave. Za uspešno delo bodo potrebovali veliko kakovostnih informacij, zato naj bi se že na pri- hodnji seji seznanili s po-j tekom nekaterih aktiv- nosti v mestni občini ter razmejitvijo uprave na državno in mestno upra- vo. Zanima jih delo jav- nih zavodov in ustanov, da se bodo znali v bodoče opredeliti. Že v kratkem bodo namreč morali odločati o proračunu mestne občine Ptuj, ki pa bo po obsegu samo tretji- no dosedanjega pro- računa občine Ptuj. Ure- dili naj bi tudi informi- ranje v svetu. Župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci je v petek javno povedal, da v nobenem primeru ne želi prekiniti delovnega razmerja. Dokler pa uprava ne bo zaživela po novem, bo delal, kolikor bo treba. Vse je odvisno od bodočih sodelavcev, ki bodo izbrani še v tem tednu. ^MG RUSIJA/ČEČENIJA: Po dobrih dveh tednih srditih bojev za čečen. sko prestolnico Grozni čečenskim branilcem še uspeva držati nadzor nad predsedniško palačo v središču Groznega, čeprav je minuli konec tedna toča ruskih topniških granat porušila zgornja štiri nadstropja. Po vsem mestu še naprej potekajo ulični boji, v katerih se čečenski in ruski vojaki spopadajo za vsako hišo posebej. Vse več je tudi prebivalcev, ki zapuščajo Grozni in bežijo v so- sednjepokrajine. BOSNA IN HERCEGOVINA: S premirjem v BiH je vse več zaple- tov. Kontaktna skupina, ki se je ko- nec tedna s sprtimi stranmi pogajala v Sarajevu in na Palah, ni dosegla spodbudnih rezultatov. Bosanski Srbi ne spoštujejo prejšnji petek sklenjenega sporazuma o odprtju nekaterih preskrbovalnih poti v Sa- rajevo, v B ihaču pa je v soboto grana- ta ubila štiri civiliste in jih prav toli- ko ranila. Medtem je hrvaški pred- sednik Tudman izjavil, da Hrvaška po 31. marcu ne bo več podaljšala mandata Unproforju. Obstaja boja- zen nove vojne med Srbijo in Hrvaško. SEVERNA IRSKA: Od nedelje dalje patruljirajo predstavniki ul- sterske kraljeve žandarmerijepo uli- cah katoliškega Belfasta brez spremstva do zob oboroženih bri- tanskih vojakov. Vendar zaenkrat samo podnevi. S to gesto je britanska vlada izrazila zaupanje v lani sklen- jeno premirje med katoliki in pro- testanti. ITALIJA: Predsednik republike Scalfaro je minuli petek 63-lemega zakladnega ministra Lamberta Di- nija izbral za mandatarja nove itali- janske vlade. Diniju je naročeno, da mora ministre nove vlade izrati med strokovnjaki, ki niso izrazito poli- tično opredeljeni. Seznam teh je Dini predsedniku že predložil, med imeni pa ni skoraj nobenega, ki bi bilo znano širši javnosti. FILIPINI: Potovanje papeža Ja- neza Pavla II. v Aziji se nadaljuje. Konec minulega tedna se je mudil naFilipinihjkjerjezadnjidan svoje- ga bivanja ob svetovnem dnevu mla- dosti maševal v osrednjem manil- skem parku. Prisluhnilo mu je več kot štiri milijone vernikov, ki jih je v hrvaškem jeziku pozval, naj molijo za mir v nesrečni Bosni, V ponedel- jek je cerkveni glavar odpotoval na Papuo Novo Gvinejo. FINSKA: Generalni sekretar ZN Butros Gali se je v Helsinkih sestal s predstavniki nordijskih držav. Ti so podprli njegove predloge o reorga- nizaciji ZN, ki naj bi jih bila deležna ob svoji 50-letnici delovanja. Naj- večjo podporo je dobil predlog o us- tanovitvi posebnega organa za hitro ukrepanje na kriznih žariščih in razširitvi članstva Varnostnega sve- ta. LIBANON: Duhovni voditelj li- banonskih šiitov šejk Mohamed Mahdi Šamsedin je s posebnim ver- skim odlokom, imenovanim fatva, vsem muslimanskim državam pre- povedal, da bi podpisale sporazum o neširjenju jedrskega orožja, dokler ga ne ne bo podpisal Izrael, ter poz- val k zavzemanju za mednarodni nadzor nad izraelskim jedrskim orožjem. ZDA: Neurja, ki so zajela predele Severne in Južne Kalifornije ter povzročila številne poplave, se umirjajo, ljudje pa so začeli čiščenje in obnovo poplavljenih območij. Materialno škodo ocenjujejo na 200 milijonov dolarjev, verjetno pa je še višja. Washingtonski zvezni urad je prejel na tisoče prošenj za pomoč. ZDA: V New Yorku je bil na dražbo dan akvarel Adolfa Hiderja iz leta 1913, ko je bodoči šef tretjega rajha imel še umetniške ambicije- Izklicna cena je 40 tisoč dolarjev, se- danji lastnik lord Campbell pa pravi, da mu delo ni všeč in da je po njego^ vem mnenj u Churchill mnogo boljši slikar. Pripravil: D. 5ter/^ TEDNIK .19. januar 1995 poročamo, komentiramo - 3 Izvedeli smo POGOVOR DELAVCEV ČEVLJARSTVA KIDRIČEVO Vrestavraciji Pan podjetja Vital bo jutri ob 13. uri izredni sestanek, na katerega predsednik Območnega sveta Neodvisnih sindika- tov Slovenije Ptuj Zdenko Kolar vabi sedanje in bivše delavce Čevl- jarstva Kidričevo. V osrednji točki pogovora bodo podrobno pred- stavili problematiko stečaja v tem podjetju. Vabilo za sestanek so poslali tudi novemu županu občine Kidričevo Alojzu Šprahu, stečaj-j nemu upravitelju Čevljarstva Ignacu Moriniču, predsedniku SLS Ki-; dričevoMilanu Unuku, predsedniku NSS Rastku Plohlu, predsedniku' OS ZSS Ptuj Viktorju Markoviču, bivšima direktorjema Čevljarstva Vlodu Premziu in Albinu Štumbergerju ter vsem članom Svobodnih sindikatov Čevljarstva Kidričevo. KARNEVALSKI VODNIKI NAPRODAJ Karnevalski vodnik 35. ptujskega kurentovonjo je že v prodaji. V preprodaji, ki bo do vključno 1 0. februarja, bo stol 1 200 tolar- jev, zatem 1 500. Letošnji vodnik prinaša vrsto ugodnosti. Kdorga bo kupil, bo imel vsak dan prost stop v karnevalski šotor, prost vstop na veliki karnevalski ples 25. februarja (ob doplačilu večerje), po 22. uri pa bodo z vodnikom lahko prišle v šotor tudi maske (brez vodnika bo vstopnica zanje 500 tolarjev). Vodnik bo tudi vstopnica za ogled ne- deljske karnevalske prireditve, od 1 8. do 28. februarja bo omogočil brezplačno parkiranje no parkiriščih, kjer se sicer plačuje parkirnina, v tem času po bo tudi vstopnica za prevoze s karnevalskim vlakcem j Ptujčonom, ki bo vozil iz različnih delov Ptuja v karnevalski šotor (voz-1 ni red bo objavljen v kratkem). Kdor bo kupil karnevalski vodnik, bo imel tudi 40-odsotni popust pri nakupu povratnih železniških vozov- nic, ki bodo na svoji relaciji vključevale Ptuj. Tisti po, ki bodo v dneh; pustnih prireditev kupovali, bodo lahko s popustom kupovali v kar dvajsetih lokalih. Vijolična nalepko na lokalu označuje prodajalno s triodstotnim popustom, rdeča s pet-, zelena deset- in rumena z dvaj- setodstotnim popustom. Kdor bo kupil 50 in več vodnikov, bo imel še dodatni desetodstotni popust. Vodnike bo mogoče kupiti tudi z noročilnicami, rok plačila pa je 20. februar. Naročila sprejema pod- jetje Ptujske vedute no telefon 778-878. Otroci do 1 0. leta starosti bodo imeli prost vstop no vse karnevalske pireditve, vodnike pa bodo morali imeti vsi, ki so stari nad deset let. SEMINAR ZA TELEFONISTE Vorganizaciji zasebnih podjetij Elite in Znanka se bo danes v Ma- i riboru pričel pr\'i seminar za telefoniste pod naslovom Moje delo \ je ogledalo podjetja. Namenjen je predvsem receptorjem, telefonis- i tom in komercialistom, ki svoje storitve ali proizvode ponujajo pote-: lefonu, in drugim delavcem, ki prihajajo v stik s strankami. V neki j ameriški raziskavi so ugotovili, da 60 odstotkov vprašanih podjetni-i kov ocenjuje, da je prvi stik s podjetjem odločilen pri ustvarjanju vtisa ' o poslovnosti podjetja, njegovi organizaciji, redu in disciplini. Nikoli i namreč ne dobimo druge priložnosti, da bi ustvarili dober prvi vtis. i Marca bosta podjetji Elite in Znanka organizirali podoben seminar-: tudi za ptujske telefoniste. ; IViEDHARODHI OTROŠKI FESTIVAL FOLKLORE VPtuju bo predvidoma mojo pn/i mednarodni otroški festival fol- klore. Organizacijo te pomembne kulturne prireditve naj bi prev- zelo Folklorno društvo Ptuj. O vsebinskih, organizacijskih in tehničnih pripravah nanjo so se pogovarjali na torkovi seji folklorne- ga društva. IZŠLE OBRTNIŠKE INFORMACIJE Območna zbornica Ptuj je v prejšnjem tednu izdalo januarsko šte- vilko obrtniških informacij. V njej je več koristnih informacij, med drugim o osebnem dohodku, zavarovalni osnovi obrtnika, notečojui za razvojna sredstva občine Ptuj, plačevanju cestnine v Avstriji od prvega januarja le+os in preteku roko za preoblikovanje obrtnikov po zakonu o gospodarskih družbah. Vsi člani Območne obrtne zbornice Ptuj so prejeli tudi vabilo za 21. tradicionalni obrtniški ples, ki bo 4.' februarja v motelu Podlehnik in na katerem bo igral ansambel Kora- van's. __-__-.^_________..... 43. SEJEM MODE VLjubljani bo od 1 5. do 1 8. februarja 43. slovenski sejem konfek- i cije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije in| galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita. Poleg znanih] domočih tekstilnih tovarn se bodo predstavila tudi številna podjetjo iz tujine. Med spremljajočimi prireditvami velja posebej omeniti modne revije, ki jih bo pripravilo Društvo modnih delavcev. Sejem bo ponov- no kot že tolikokrat doslej tudi omogočil sodelovanje dijakom in štu- dentom, ki bodo predstavili svoje videnje in dojemanje mode. V AKCIJI KARTICA ŠE ZAMUDNIKI Doli. januarja so člani Območne obrtne zbornice Ptuj vrnili 1 101 izpolnjeno kartico, ki je osnova za izdajo novih obrtnih dovoljenj, od tega 1 19 nepopolnih. Najpogosteje niso podpisane, ima|o bodisi popravljen naslov ali datum pričetka delovanja člana, karticam pa niso priloženi dokumenti, iz katerih so razvidne omenje- ne spremembe. Ti in drugi člani, ki niso vrnili izpolnjene, slednjih je, kar 422, bodo imeli obrtna dovoljenja z nopoko in ne bodo veljavna. < Zato jim bo treba izdati novega mimo akcije kartica, kar po bo nekaj stalo. Ce bi pravilno in pravočasno izpolnili kartico, teh stroškov ne bi imeli. Po novem obrtnem zakonu bo obrtna dovoljenjo izdajalo Obrtno zbornica Slovenije. Pripravila: MG . Izvedeli smo BORZNI KOTIČEK Prva polovica januarja je za nami, zato nekaj o novosti, ki je razburkala mirno prednovoletno dogajanje na borzi. Leto se je začelo turobno. Ne toliko zaradi utrujenosti ob praznovanju no- vega leta kot za- radi obljubljenih novih davkov, ki so nam jih nalo- žili v finančnem ministrstvu. Do sedaj je veljal moratorij za plačilo davkov na kapitalske dobičke pri prodaji vrednostnih papirjev, obdavčene so bile samo dividende. Nov davek znaša 30 od- stotkov kapitalskega dobička, kar je podobno kot v Nemčiji. Tam je povišanje davčne stopnje s 25 na 30 odstotkov pred dvema letoma povzročilo pravi beg kapitala iz Nemčije v Luksemburg, kjer je ta stopnja minimalna. Sreča sloven- skih dacarjev, da nismo v Evropski skupnosti. Borzno dogajanje pri nas je mlado, še v mali šoli nismo, uvedba davkov pa bi pomenila pre- cejšen udarec, s katerim bi se zelo zavrl njen nadaljnji razvoj. Borz- nih investitorjev je pri nas še malo, zato bi moral iti razvoj v smeri, da se jih pridobi čira več in neodvrača, saj se bo le tako lahko denar preta- kal od tistih, ki ga imajo, k tistim,ki ga potrebujejo. Da bo zmeda še večja, ne obstaja natančen posto- pek, kako pobirati te davke. Znano je, da mora investitor sam prijaviti v roku 15 dni, ko je dosegel kapital- ski dobiček, njegovo višino in plačati akontacijo dohodnine. Am- pak kaj je v prim.eru, da ne doseže dobička ampak izgubo? Ker se mora vrednost kapitala revalorizi- rati s koeficientom rasti cen na drobno pri nas (ta koeficient je od- visen od števila dni posedovanja vrednostnega papirja), je vprašanje, kdo mora to izračunati: investitor sam, borzna hiša ali davčni organ. Zanimivo je, da morajo pri nas plačati davek tudi tujci, kar je v tu- jini tako pogosto kot hruške na ja- blani, ker tam hočejo pridobiti tuj kapital, pri nas se ga pa otepamo. Davčni organi morajo v roku 30 dni po napovedi z odločbo odmeri- ti davek, ki se mora plačati prav tako v roku 30 dni. Kaj pa če ne od- merijo davka v dogovorjenem roku? Ga nebo potrebno plačati ali tudi z zamudo? Na videz smešno vprašanje, ki pa lahko postane zelo sporno. Probleme bodo imele tudi borznoposredniške hiše, saj bodo morale dosedanja nakazila, ki so se opravljala preko tekočih računov, ki ga ima praktično vsak, po novem nakazovati na žiro račune, to pa po- meni dodatno delo za investitorje, banke in borzne hiše. Že lansko leto sta ljubljanska borza in združen je borznih posred- nikov predlagala, da se podaljša moratorij na plačilo teh davkov. Ker o tem odloča državni zbor, ki je bil v decembru prezaseden, bodo verjetno o tem odločali še ta mesec. Finačno ministrsvo je seveda proti temu predlogu, saj si noče zapirati pipe z denarjem. Prejšnji teden je vlada že pritrdila našemu predlogu za podaljšanje moratorija, tako da je sedaj na poslancih, da voda pos- tane vino. Če predlog ne bo dobil njihove podpore, se bo mnogo in- vestitorjev odločilo namesto na borzi investirati denar v bančne ve- zave, kar je ob še relativno visoki inflaciji ugodno, ali pa bo denar po različnih kanalih odtekel v tujino, kjer bo namesto slovenskemu go- spodarstvu pomagal tujemu. Samo Ekart ljubljana / USTANOVLJEN KMEČKI SKLAD 1 Odkup d^težew dFobrili podjetii Kmečka družba je prejšnji teden organizirala ustanovno skupščino Kmečkega sklada 1. Na skupščini so sprejeli skle- pe, potrebne za njegovo uspešno delo. Delničarji so potrdili uspešnost dosedanjega dela vodstva Kmečke družbe. Kmečka družba se sedaj inten- zivno pripravlja na drugo avkcijo Sklada RS za razvoj, ki bo v začetku marca. V ta namen sookrepili svojo analitsko službo, v teku pa so tudi pogovori s predstavniki tistih pod- jetij, katerih deleži bodo v prodaji na drugi avkciji. Kmečka družba je usmerjena v premišljene in dobre nakupe. Njena strategija je konzer- vativna investicijska politika ter varnost in ustezna donosnost nje- nih naložb. Kmečka družba ob tem polni tudi Kmečki sklad 2, ki je bil do 9. januarja napolnjen do polovi- ce razpisanega kapitala. Doslej je Kmečki družbi svoj certifikat zau- palo 50 tisoč Slovencev, enakomer- no iz vseh slovenskih regij. •*JB GOVORISE... ... DA je znan pojočemahajoči Ptuičan v ponedeljek slavil 2 krat 25 let. Ker pa /e naš direk- tor FL strogo prepovedal v tej rubriki pisati o naših ljudeh, ne sinemo povedati, da je slavlje- necon. ... DA je znan pisalec v prvi letošnji številki največjega ptuj- skega časopisa objavil prese- netljivo vest, da so se kot prvi tri- je v Ptuju rodili velikani. Tehtali so 32,7, 36,4 in 39,4 kilogra- ma. Menda so po prihodu iz bolnišnice vsi trije začeli obi- skovati tretji razred OŠ. ... DA se med stenami mestno- občinske stavbe bije neusmil- jen boj za vodje občinskih uprav. Menda je med kandidati precej strahu, ker novi župan vidi ljudem v dušo (beri pljuča) in srce. ... DA pa je novi ptujski župan ' zelo trden. Celo domov mu te dni hodijo ljudje kazat jezik: "Bolan sem, gospod doktor, bi mi napisali kakšno zdravilo?" ... DA se obeta mestni občini ženska diktatura. Občinska uprava že ima tajnico, dobila pa naj bi še finančnico in podžupanjo. ...DA bodo ptujski gasilci stari 125 let. Če kdo razmišlja o dari- lu, mu sporočajo, da si že od mladosti želijo lojtro. Sicer bi jim v mladih letih prišla bolj prav, bi pa tudi po stoletju in četrt še vedno radi splezali do kakega "ogretega" okno. | Kaj z obrtniki, ki se niso preoblikovali? Po podatkih ptujske izpostave Republiške uprove za javne prihodke sta se do roka - do 31. decembra lani - skladno z zakonom o gospodarskih družbah v samos- tojnega podjetnika posameznika preoblikovala 1402 dosedanja obrtnika. Zakonske dolžnosti po papirnih podatkih ni oprovilo 84 rednih in 33 popoldanskih obrtnikov. Če bi dosledno upoštevali določila zakona, bi omenjenih 117 obrtnikov že morali opredeliti kot šušmarje. Sankcije za šušmarje pa so zelo visoke - od 400 tisoč tolarjev naprej. Ker pa v Sloveniji še vedno sprejemamo zakone zato, da jih ne uresničujemo, za zdaj omenjeni obrtniki še niso šušmarji; tako lahko sklepa- mo tudi po "mirovanju" odgo- vornih. Ministrstvo za gospo- darske dejavnosti kljub obljubi in napovedi, da bo kmalo posredovalo navodila, kako ukrepati pri teh obrtni- kih, teh do 16. januarja še ni posredovalo. Tretjega januarja so, kot je povedal vodja izpostave Repu- bliške uprave za javne prihod- ke v Ptuju Marjan Furek, pričeli vpisovati nove zavezan- ce. Nastal pa je problem, ko so se želeli preoblikovati dose- danji obrtniki, ki pa jim je rok potekel 31. decembra prejšnje- ga leta. Vpis za nazaj namreč ni mogoč, ker obrtnega dovoljen- ja ni več, na osnovi obosto- jcčega pa vpis tudi ni več mogoč. Ni jih toliko skrbel sta- tus dosedanjega obrtnika kot to, kaj bo z njegovimi delavci. Ali po prvem januarju 1995 ni- majo več statusa delavca? Za preoblikovanje po zakonu o gospodarskih družbah je bilo dovolj časa, glede na to da je bil rok tudi prestavljen. Območna Obrtna zbornica pa je tudi red- no obveščala svoje člane v mesečnih informacijah, da se je potrebno do konca leta preo- blikovati skladno z zakonom o gospodarskih družbah. Zato so vsakega, ki se je v začetku janu- arja, torej po preteku roka, želel vpisati v register samos- tojnih podjetnikov posamez- nikov, napotili na občino v pristojni oddelek, tam pa tudi niso vedeli, kako ukrepati. Zato so se obrnili na ministrst- vo zagospodarskedejavnosti,a kot rečeno, še ni odgovorilo. Ivan Roje, direktor Repu- bliške uprave za javne prihod- ke, je v svojem pismu članom sveta direktorjev petega janu- arja napisal, da bo glede na to, da se vse fizične osebe, ki pos- lujejo na osnovi obrtnega dov- oljenja oziroma so priglašene po določbah obrtnega zakona, še vedno niso uskladile z določbami zakona o gospodar- skih družbah, in glede na določilo 45. člena obrtnega za- kona ministrstvo za gospodar- ske dejavnosti o tem posredo- valo navodila, ki ga bodo v iz- postavah dobili takoj po spre- jemu; vsem zavezancem za da- vek iz dejavnosti pa morajo ne glede na to, da se še niso uskla- dili z določbami zakona, sklad- no s predpisi obračunavati in pobirati davčne ter druge ob- veznosti. Pri priglasitvah sa- mostojnih podjetnikov posa- meznikov so izpostave dolžne upoštevati pravilnik o načinu in postopku priglasitve ter ure- ditvi vpisnika samostojnih po- sameznikov. •>MG 4-po naših krajih i9> januar 1995- TEDNIK POKRAJINSKI MUZEJ PTU / RAZSTAVA IZ ŽIVUENJA V ANTIČNI CELEI PRVA RAZSTAVA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE V SLOVENIJI Pokrajinski muzej Ptuj vas vabi, da si v pritličju ptujskega gradu od 17. januarja do 21. februarja ogledate zanimivo razstavo, ki prihaja iz Pokrajinskega muzeja Celje, Prosi- mo, dotikajte se premetov. Avtorica razstave Rolanda Fugger Germadnik je raz- stavo namenila slepim in slabovidnim oz. obiskovalcem z motnjami v vidu. Razstavo spremljata tudi katalog za slabovidne v povečani ter katalog za slepe v Braillovi pisavi. Sama postavitev, podnapisi za slepe in slabovidne, vodila na tleh ter na avdio kaseto posneta razlaga omogočajo slepim popolnoma samostojen ogled. Razstavo bi radi izkoristili tudi za to, da opozorimo vse nor- malno videče na probleme, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem živl- jenju. S tem namenom bomo or- ganizirali srečanje s člani Društev za slepe in slabovidne. Na razpolago vam bo tudi knjižnica "Ne tako, ampak tako" avtorja Hermana van Dycka. Gre za knjižico nasve- tov za prijaznejše druženje s sle- pimi in slabovidnimi. Razstava je prva tovrstna pri nas in zato še posebej odmevna. S prilagoditvijo slepim imamo tudi vsi drugi obiskovalci možnost doživeti veliko več, kot so nam do sedaj ponujale razsta- ve. Obiskovalci razstav se verjet- no spomnite tiščanja nosov na šipe vitrin, opozarjanj paznikov in vodnikov, naj se ne dotikate predmetov, in velikega zado- voljstva, ko ste kljub prepovedi vendarle pobožali svetleči se ok- lep. Tokrat je stvar drugačna. Ne- kaj časa vas v našem muzeju nihče ne bo preganjal in grdo gle- dal, če boste razstavljene pred- mete vzeli v roke. Avtorica raz- stave pravi: dotaknite se jih in dotaknili se boste "žive zgodovi- ne". Razstavljeno gradivo je iz ob- dobja, ko so v naših krajih vladali Rimljani. Izbrani predmeti nas seznanjajo z življenjem v nek- danji rimski Celei. Na podoben način so v rimskem času živeli tudi na območju našega mesta, v rimski Poetovioni. Rekonstruk- cije rimske hiše, načina oblačenja, pokopa ipd. nam bodo povedale več o življenju nekoč kot katerakoli zgodovinska raz- stava pri nas do sedaj. Ogled priporočamo vseni ra- dovednim, malim in velikim otrokom ter šolskim skupinam, predvsem tistim, ki to učno snov "antično obdobje - Rimljani nekoč pri nas" v letošnjem šol- skem letu obravnavajo. Vljubno vabljeni na ptujski grad vsak dan od 9. od 18. ure. Majda Fridl ORMOŽ / DRUŠTVO VINOGRADNIKOV JERUZALEM Že vrsfo let pripravljajo pri Društvu vinogradnikov Ljutomersko-ormoikih gorit Jeruzii lem v zimskih mesetih za svoje ilane in ljubitelje vina izobraževanja, ki jih vodijo znon domaii vinski strokovnjaki. Letošnji februar in moreč so namenili še usposabljanju za vj narstvo in kletarjenje. Predavanji o zorenju in negi vina letnik '94 s pou- darkom na uporabi žvepla (predavatelj je bil mag. Tone Vodovnik iz Maribora) in novostih v svetu zna- nih načinov naravi prijazne pridelave grozdja in goj- itvene oblike trte (predavateljprof. dr. Jože Colnarič iz Maribora) sta že bili, v nedeljo, 22. januarja, pa bo predavanje v ljutomerskem hotelu, kjer bo o vinu in zdravju govoril dr. JulijNemanjič iz Ljubljane. V fe- bruarju in marcu bosta še dve predavanji: o zaščiti vinske trte bo govoril mag. GustiMatis iz Maribora, mag. Zdenko Rajher iz Maribora pa o novem vin- skem zakonu in drugi vinski zakonodaji. V februarju in marcu bo v okviru ormoške Ljudske univerze uspo- sabljanje za vinarstvo in kletarjenje, namenjeno proizvajalcem grozdja in vina,kiseukvarjajo s pro- metom nestekleničenega vina. V tečaj, ki bo trajal 42 ur, potekal pa bo tri- krat tedensko po štiri ure v popoldanskem času, se lahko vpišejo vinograd- niki, ki imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj v omenjeni proizvodnji. Seznanili se bodo s trgat- vijo, predelavo grozdja, pripravi mošta za vrenje, tehnologiji pridelave grozdja, o vinskih kleteh in posodah, tehnični vin- ski opremi in materialih za stekleničenje, negi vina in uporabi eno- loških sredstev, sestavi vina, vinskih boleznih in napakah ter pripravi vina za stekleničenje. Izo- braževanje bodo sklenili z ekskurzijo v vinsko klet, pogovorom ter preizkusom znanja. Člani Društva vino gradnikov Jeruzalen imajo v zimskih meseci! tudi bogat prograt društvenih priredite\ Konec meseca bo letu občni zbor društva v Mi klavžu pri Ormožu, v sre dini februarja bo ^eti vj nogradniški ples, april paosrednjaturistično-vi nogradniška priredite Praznik vina v Podgorcil Precej dela bodo imel tudi ob desetletnici delo vanja društva. ^ •o Vida Topolove PTUJ / PREDSTAVA FRANCOSKE ALTERNATIVE Tromatism prihajajo v prihodnjih tednih na lani pripravljen, sicer pa pretej neobdeh teren - v alternativne klube po Sloveniji Nenavadno veliko število njihovih nastopov b posledica tega, da gre za karavano ljudi, ki so se prostovoljno postavili na sam rob oh stoja v družbi. Ta način preživetja, ki laiku zaudarja po klošarjenju, je po- vod za gostoljubje Zveze ple- menskih skupnosti in vračev, ki skuša pripraviti teren za vseslo- vensko inovativno in izrazno kulturno izpovednost ter bo nu- dila dostojen nastop tudi skupi- nam, kot je Tromatism, saj se vsakodnevno srečujemo s pro- blemom preživetja. Karakterni osebni značaji (ponos, pogum, doslednost) skupini pre- prečujejo polsen življenjskega kompromisa povprečnega Za- hodnjaka, hkrati pa predstavl- jajopodstatustvarjanjaTroma- tisma. Akcijo sta do sedaj že podprla Urad za mladino in urad za begun- ce. Med turnejo se bo posebna po- zornost posvečala beguncem. V ta namen se bodo v begunskih zbir- nih centrih (Bistrica, Maribor, Ljubljana, Ravne, Ptuj, Postojna) predvajali filmi, delili stripi in brezplačne vstopnice za nastop Tromatisma. Predstava Tromatisma bo v so- boto, 21. januarja, ob 20. uri v pros- torih bivšega vojaškega skladišča na Potrčevi cesti v Ptuju. Predprodaja vstopnic je organ ziranavTuristični agenciji ANK KIDPtu ptuj / PO KONCERTU VOKALNE SKUPINE MARAN-ATHA Večer črnske duhovne glasbe 25. decembra je v ptujski glasbeni šoli nastopila vokalna skupina Maran-Atha, ki neguje zelo redko izvajano zvrst glas- be - gospel in črnsko duhovno glasbo. Tokrat se je predstavi- la s sklopom božičnih pesmi, katerih namen je bil obuditi spo- min na Jezusovo rojstvo in njegovo poslanstvo na zemlji ter opozoriti na to, da je obljubil, da bo znova prišel. Z gotovostjo lahko trdimo, da je takih prireditev na Ptuju malo, zato upamo, da bomo skupino Maran-Atha kmalu znova slišali. Pevci skupine Maran-Atha se zahvaljujemo direktorju ptujske glasbene šole prof. Tonetu Horvatu, ker nam je omogočil, da smo poslušalce razveselili z božičnim koncertom. Skupaj s sodelavci humanitarne organizacije Adra se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so omogočili obdaritev otrok v razvojnem vrtcu in v OŠ dr. Ljudevita Pivka. Obenem želimo in vas pozivamo, da se jih spomnite še kdaj. N.P.&D.K Jak Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI -SEDEM (NE)POMEMBNIH DNk Čas županov Pravzaprav so novi župani mnoge presenetili s svojo trdno odločenost- jo, da se takoj spopadajo z izzivi, ki jih prinaša njiho- va funkcija. Prav tako so nedvoumno sporočili, da se v občinah (in širše v državi) ne vidijo zgolj v nekakšni protokolarni in reprezentančni vlogi brez jasnih pristojnosti in od- govornosti v uravnavanju bistvenih vprašanj. Država je dobila nove re- sne in marsikdaj, tako vsaj kaže, nepopustljive politične partnerje. zupani pokazali zobe Delo je te dni zapisalo, da je s formalnim nastan- kom novih občin prišel tudi trenutek streznitve za politične stranke, ki so se vse po vrsti nehale hvaliti z velikim uspehom na lokal- nih volitvah. Eno je nam- reč zmagati na volitvah, povsem drugo pa delati v občini tako, da bodo ljudje zadovoljni. Vsekakor je zanimivo, da so se takoj po novem letu v Celju zbrali župani raz- ličnih političnih barv iz Celja, Ljubljane in Mari- bora, da bi skupno ugoto- vili, da pristojnosti med župani mest in mestnimi sveti v zakonu niso dovolj jasno razmejene in da je ne- jasna tudi vloga predsedni- kov mestnih oziroma občinskih svetov. Ti naj bi se ponekod že obnašali kot nekekšni župani iz druge vrste, prav tako pa bi vlogo nekakšnih vzporednih županov radi igrali tudi načelniki upravnih enot. Zupani Ljubljane, Mari- bora in Celja so nadalje opozorili, da bi moral za- kon občinam natančno določiti pristojnosti, teh pa bi vsekakor moralo biti več, kajti kako naj se npr. mesta razvijajo, če ne mo- rejo sama več nadzorovati niti izdajanjagradbenih in lokacijskih niti obrtnih dovoljenj. S podobno pro- blematiko so se nekaj dni pozneje soočili tudi župani vseh slovenskih občin, ki so se zbrali na skupnem po- svetu v Mariboru. Primor- ske novice pa so v svojem komentarju ugotovila, da so že prve seje občinskih in obeh mestnih svetov na Primorskem pokazale, "da je popotnica, ki sta jo dala novim občinam Državni zbor in vladna služba za lo- kalno samoupravo, zelo pomanjkljiva. Zupani in svetniki še zdaj ne vedo, koliko oblasti pripada županu, koliko svetu in ko- liko njegovemu predsed- niku. Govori pa se tako ali tako le o pristojnostih, o odgovornosti pa še nič." Primorske novice pišejo, da je svetla izjema le župan v Pivki, ki je svetnike opo- zoril, da je treba splužiti ceste, sicer bodo pričeli ljudje novo oblast kar takoj preklinjati. "Posledice ne- jasno razdeljenih pristoj- nosti so že tu. Bovški župan grozi, da bo v prime- ru, če mu ne bodo dali do- volj oblasti, odstopil. Izol- ski trdi, da ne sprejme 'del in nalog' višjega upravne- ga delavca, v Ilirski Bistri- ci so se svetniki prepirali o tem, kdo naj vodi seje sveta - župan ali predsednik ugotavljajo Primorske no- vice. Komentator Večera pa opozarja, da so župani ta- koj, ko so z novim letom prevzeli svoje odgovorne dolžnosti, pokazali zobe in začeli državo bombardira- ti z vsemi nelogičnostmi in nejasnostmi, ki jih je ta oblast dala za popotnico pri njihovem delu v obliki zakonov in drugih neja- snih navodil. Če ja kdorko- li mislil, da bo z župani no- vih občin "pometal" in da bodo prvi možje 147 novih občin nekakšne marione- te, se je pošteno zmotil. Pri oblikovanju novih občin, kjer je bilo tako rekoč os- rednje vprašanje, kje bodo potekale njihove meje, pa so se zatiskale oči pred zdajšnjo resnico, da župani niso nekakšni nebogljenci in ubogljiveži, ki bi spreje- li vse, kar jim servirajo z vrha. skoraj 150 malih tigrov Dnevnikov komentator je zapisal, da se je papirnati politični tiger lokalne sa- mouprave, ki je polnil pljuča strankarskim velja- kom in za njimi koraka- jočim poslancem dobra tri leta, razmnožil na nekaj manj kot sto petdeset tigrčkov, ki zdaj skušajo bolj ali manj ubrano renčati zoper mater državo. Tudi citirano pisanje kaže, da so zadnje dni v marsičem zaznamovali prav novi slovenski župa- ni. Poleg vsega že poveda- nega so pokazali predvsem tudi veliko volje in pri- pravljenosti za m.edseboj- no sodelovanje. Morda je to še najpomembnejša po- drobnost, če pomislimo, kako zapleteno in s koliko političnimi predsodki in pogoji je sicer nabito sode- lovanje, kolikor ga je, na drugih političnih po- dročjih v Sloveniji. Četudi so morda v tem trenutku slovenske župane združile predvsem začetne težave in nejasnosti v zvezi z nji- hovimi pristojnostmi in delitvijo oblasti z drugimi partnerji na lokalni in višji državni ravni, je to dobro znamenje. Predvsem, ker v njihovih razpravah, če je verjeti poročilom, vendar- le prevladujejo stvarne teme in skorajda ni zazna- ti, da bi se posebej poli- tično in ideološko razvrščali in obremenjeva- li prav ob vsaki zadevi, o kateri razpravljajo. V glav- nem bi lahko glede na se- danje razmere rekli, da nastaja z združbo županov različnih političnih barv v Sloveniji nov, razmeroma avtonomen politični blok, ki lahko v marsičem pozi- tivno vpliva na nadaljnji tok političnega in vsega drugega življenja, na ena- komernejšo porazdelitev politične moči, na zaus- tavljanje grozeče centrali- zacije in direktivnega av- tokratskega odločanja iz enega samega centra. Seveda se je ob tem treba zavedati tudi druge nevar- nosti. Sedanja centralis- tična naravnanost vladan- ja v Sloveniji in očigledna zagnanost in ambicioznost županov lahko povzročil nov ekstrem - lokalistično drobitev in vztrajanje pri avtonomnosti tudi tam, kjer ta prinaša več škode kot koristi. Za pre- prečevanje tega pa bo po- trebno bistveno drugačno, bolj stalno in predvsem medsebojno spoštljivo so- delovanje državnega vrha in občinskih oblasti. Glede tega dosedanji občinski voditelji pač niso imeli kakšnih posebej pohval- nih ocen, veliko bolj so go- vorili o tem, kako jih Ljubljana zapostavlja in ignorira... Županski boj proti bo- govom v Ljubljani tudi ne bi smeli imeti za posledico nastajanje novih bogov v občinah. Zato bi moral, de- nimo, bovški župan,ki je zadnje dni grozil, da bo od- stopil, če mu ne bodo dali dovolj oblasti, malo na- tančneje pojasniti, kakšno oblast ima pri tem v mislih. za kaj je občin- ska oblast Sicer pasemi zdi za nove župane in druge razgrete in k političnemu ekstre- mizmu usmerjene glave še kako poučno opozorilo do- sedanjega predsednika občinske skupščine Slo- venska Bistrica Ivana Pučnika. Pučnik pravi, da občinska oblast ni zato, da bi konflikte poglabljala, ampak da bi jih reševala. Mogoče je bilo v začetku čutiti strankarsko nestrp- nost, kasneje pa ne več. Predlogi, ki so jih dajali občinski poslanci bodisi iz pozicijskih ali opozicij- skih vrst so bili vedno kon- struktivni, velikokrat paso bili vsi skupaj kritični do tistega, ker je šlo prepočasi ali kar se je dogajalo v slo- venskem vrhu. V Ljubljani, poudarja Pučnik, kjer so strankar- ske napetosti in nespora- zumi dolgo časa blokirali delo mestne skupščine, so si ob začetku dela novega mestnega sveta izmenjali nekaj spodbudnih besed. Tako je novi župan dr. Di- mitrij Rupel pred svetniki izjavil, da ni prav nobene potrebe, da bi se ljubljan- ski mestni svet razdelil na levo in desno polovico, predsednik mestnega sve- ta Dimitrij Kovačič pa je poudaril, da se bo trudil, "da bo sodelovanje mestne- ga sveta in župana korekt- no ter plodno". Vendar pa so se še ob zvenu teh obet- avnih besed v Ljubljani že pojavila prva resna zna- menja hudih nesoglasi med županom in mestnin svetom. Tudi prve reakcij' slovenske vlade na posa mezne izjave in zahtev novih slovenskih župano ne obetajo ravno pretiral dobrega sožitja med vlad in župani oziroma lokalni mi oblastmi. Vlada se j' odločno uprla pobudi ne katerih županov, da b uvedli moratorij na uva Janje novega sistem državne uprave. Vlada i županom zagrozila tudi ustavnim sodiščem, če s bodo občine v svojih statu tih samovoljno jemal' pristojnosti po načelu, d. lahko vzamejo vse, kar p izrecno prepovedano. "O si bodo nove občine, ki s< sistemsko povsem dru gačne od dosedanjih, si movoljno jemale pristoi nosti kar po lastni presol in interesih, bo ustavO' sodišče odločalo, kaj so 2i deve lokalnega pomena ii kaj naloge države," opoza' ja minister Lojzejanko.č' je verjeti poročilom, pa)' na možnost, da občine' svoje statute kot svojo pris tojnost vključijo vse, karf izrecno prepovedan" župane na nekem posvet" vanju opozarjal prav pre'' sednik ustavnega sodišč' •»Jak Kopriv TEDNIK .19. januar 1995 kultura. izobraževanje -5 PTUJ / PETO TRADICIONALNO SREČANJE PRLEKOV Fyitcfacffci cfn Mntmnm v Ptuju so se v soboto sestali člani upravnega odbora fundacije akademika profesorjo dr. Antona Trsten jaka ter stari in novi predsedniki občin v Priekiji. Konstiuirali so novi uprav- ni odbor glede na spremembe v občinskih vodstvih ter v soustanoviteljstvo povabili župane novonastalih prieških občin. Poslanstvo fundacije dr. Antona Trstenjaka, ki je trenutno edina re- gularna fundacija v Sloveniji, druge so ustanovljene kot društva, je po- drobneje predstavil predsednik dr. Ludvik Toplak. Prlekija je bila po drugi svetovni vojni neupravičeno potisnjena na rob. V tridesetih letih se je akademsko izobrazilo 25 ljudi, v enakem obdobju po drugi svetov- ni vojni pa le trije. Kulturno je to območje močno nazadovalo, ker je bil v tistih časih edini cilj ljudi iti v Nemčijo in se vrniti z bleščečim avto- mobilom. Fundacija, ki je bila ustanovljena leta 1991, si je zadala cilj, da to spremeni v prid Prlekije. Vodi jo upravni odbor, v katerem so predstavniki občin in tudi trije največji donatorji. «--------------- . Trenutno razpolaga fundacija z 280 tisoč nemškimi markami sred- stev v tolarski protivrednosti. Na- menila jih bo za dvig izobrazbene in kulturneravniljudivprleškipo- krajini ter za druge kulturne in iz- dajateljske namene, ki bodo pris- pevali k širši kulturni in siceršnji uveljavitvi tega območja. Letos naj bi pridobili še najmanj polovico to- liko sredstev. Lani so dodelili deset štipendij (štirje prejemniki so že doktorirali) ter pomagali pri izdaji nekaj knjig, ki so jih napisali ljudje iz Prlekije oziroma predstavljajo velike ljudi s tega območja. Podprli pa so tudi nekaj drugih do^^rih na- menov. DONATORSTVO JE ČAST v Ptuju so v soboto predstavili tudi novega člana upravnega odbo- ra fundacije Jožeta Drevenška iz OMW Istra, ki jepostal največji do- nator fundacije dr. Antona Trsten- jaka. Dr. Trstenjak je v teh dneh praznoval častitljivi jubilej, 90. rojstni dan. Čestitkam so se pri- družili tudi udeleženci srečanja z željo, da se z dr. Trstenjakom srečajo v Ptuju, kjer bo 18. februar- ja peto, jubilejno srečanje Prlekov in njihovih simpatizerjev z okrog tisoč udeleženci ter bo posvečeno njegovemu 90. rojstnemu dnevu. V nadaljevanju delovnega srečanja so sprejeli soustanovi- teljstvo Inštituta dr. Antona Trstenjaka za psihologijo, logote- rapijo in psihohigieno v Ljubljani, ki pa se bo za razliko od fundacije, ki je strogo namenjena za izobraz- bene in kulturne potrebe Prlekije, ukvarjal z dejavnostjo nacionalne- ga pomena. Fundacija bo njegovo delovanje sofinancirala s srestvi v okviru posebnega žiro računa. Fundacija se je s podpisom pisma o nameri odločila tudi za soustanovi- teljstvo Inštituta dr. Antona Trstenjaka pri Univerzi v Maribo-. ru. Do naslednje seje upravnega od- bora bodo preučili dodatne možnosti zbiranja sredstev za fun- dacijo. Dosedanji član upravnega odbora Vojteh Rajher je med dru- \ gim predlagal, da bi fundacija izda- \ la darilne bone. O odločitvi bodoi Prleke in njihove simpatizerje ob-' vestili na srečanju v Ptuju, na kate- rem bodo tudi razglasili dodelitev štipendij novemu rodu doktorjev in magistrov Prlekije. Župani no- vonastalih občin na tem območju so v soboto izrazili željo po te- snejšem interesnem povezovanju, o katerem pa se bodo podrobneje pogovorili 20. januarja na srečanju na Gomili. DPD SVOBODA PTUJ / PREMIERA LUTKOVNE SEKCIJE Zgodba o "ZgodUbrez naslova" Lutkovno igro i šiaslovom "Zgodba brez naslova" so ptujski lutkarji pred koncem minule- ga leta sicer že odigrali nekajkrat ob obisku dedka Mraza, v ponedeljek pa je predstava doživela urodiio sc^tnostojno premiere. ,:ea.'>!ivis liscioa os^-u^ »i^; Igra sama je didaktična, saj mlade gledalce pouči, kako enos- tavno se z igro črk in besed spre- meni bistvo uuVčuar.čga. mCVC" o fantu Lipetu in "Iki", ki s svojim obnašanjem nikakor ne more biti gledalcem za vzgled. Ko pa Lipe na višku predstave "Iko' prelisiči, iz "Ike" nastane "Olika" in pred- stava se izteče v vsesplošno zado- voljstvo. Tekst, dramaturgija in režija so delo Bojana Čebulja. V vlogi Lipe- ta in "Ike" nastopata Dušan Sterle in Valerija Ivanuša. Lutke in sce- na pa so po osnutkih Sava D. Ško- libra in Bojana Čebulja nastale s skupnimi močmi ob tehnični pod- pori uslužbencev ZKO Ptuj. Ptujski lutkarji so torej delovno pričeli letošnje leto in si pred bližnjim slovenskim kulturnim praznikom obetajo veliko predstav in gostovanj, še posebej v osnovnih šolah. Sicer pa imajo v načrtu še že ustaljeno turnejo po Koroški, Pri- morju in pri slovenskih zamejcih v Avstriji. To pa še ni vse. Sredi marca pred- videvajo premiero druge letošnje lutkovne predstave z naslovom "Kuža laja mjav, mjav" avtorja Francka Rudolfa in upajo, da bo tudi ta predstava popestrila vsak- danjik ptujskih otrok. Tekst in posnetek: D5 Utrinek s predstave "Zgodba brez naslova" PTUJ / OBUJENA TRADICIJA TrSkralievsko kokdavmie v zadnjih letih lahko opažamo oživljanje nekaterih običajev, ki so bili včasih živi med Slo- venci, pa so v času, ki jim ni bil prijazen, skoraj potonili v pozabo. Med njimi je tudi tri- kraljevsko koledovanje. Od kod prihaja? Za tri kralje oz. modre z Vzhoda izvemo iz Matejevega evangelija, kjer piše, da so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in tam pov- praševali po novorojenem kralju, čigar zvezdo so videli na vzhodu. Modri najdejo dete, se mu poklo- nijo in ga obdarujejo z zlatom, ka- dilom in miro. Ob Sv. treh kraljih se je koledovalo po vsej Sloveniji še vse do konca 2. svetovne vojne. Zadnja leta doživlja koledovanje na pobudo Cerkve ponovni pre- porod. Nov smisel mu daje tudi naloga, da nabrani denar koledni- ki darujejo misijonom. Letos je tako trinajst skupin po pet kolednikov (trije kralji in dva pastirja) iz vrst skavtov, Frančiško- vih otrok, ministrantov in birman- cev iz župnije sv. Ožbalta obiskalo sosede in prijatelje in jim zaželelo mir in božji blagoslov v novem letu. Na podbo)c vrat so po stan na- vadi s kredo napisali 19 -I- G -f M + B -H 95 in pred jaslicami zapeli ko- lednico. Obisk so oplemenitil s skrbjo za potrebne, saj so povedali, da bodo zbrani denar namenili po- trebnim v afriških deželah Zaire in ljudje so )ih povsod z vcscl)cm spre- jeli, marsikateri, predvsem starejši z veselim pozdravom: "O, da ste le spet prišli in obudili to lepo sloven- sko navado!" •*Z.P. ORMOŽ / KONCERT ORMOŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA Ormožani ponovno radi obi- skujejo kulturne prireditve. To so lepo pokazali v zadnjih de- cembrskih dneh na sedemnaj- stem, tradicionalnem novolet- nem koncertu Pihalnega orkestra Ormož, ko je domače občinstvo do zadnjega kotička napolnilo ormoški dom kulture. Po dveurnem koncertu, ki so ga pričeli s koračnico Vinka Strucla Pozdravljena Slovenija, nadaljeva- li pa s posebnim za to priložnost iz- branim programom, kjer so se pri posameznih skladbah predstavili solisti Tomaž Raušl - tenor sakso- fon. Rado Munda - klarinet, Slav- ko Petek in Danile Ivanuša - tro- benta, ter sklenili z Adamičevo Se- verozahodno in malo noro, so nav- dušeni poslušalci zahtevali pono- vitve. Nastopile so tudi mažuretk pod vodstvom Petre Čurin. Novoletni koncert Pihalnega or- kestra Ormož pa so pri občinski Zvezi kulturnih organizacij izko- ristili za podelitev bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih značk. Bronaste značke so prejeli Marjan Premuž, Simona Rakuša, Robi Horvat, Martina Lesjak, Teja Ivanuša, Alenka Keček, Marko Herga, Dejan Hanžeko- vič, Leonida Ratek in Ivan Bogša, srebrene Boštjan Štefančič, Alen- ka Šalamon, Tomaž Raušl, Dani- lo Ivanuša, Vinko Štefančič, Damjan Rizman, Danilo Korotaj, Robert Vaupotič in Rado Munda, zlati pa Anton Šalamon in Jože Barin - Turica. Trem godbeni- kom, ki sodelujejo pri ormoški godbi več kot dvajset let, dirigentu Slavku Petku ter Mariji in Ini Lah, so v znak spoštovanja podelili cvet vrtnice. •> Vida Topolovec HZ !^.Z"'zr.u 50 poieiiii Gallusove značke. Foto: Štefan Hozvan _SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH / NASTOP MLADIH PEVCEV IS% gfos StoMcnskih gofic 18. decembra je v kulturnem domu pri Sveti Ani v Slovenskih goricah potekal 15. tradicio- nalni Glas Slovenskih goric, prireditev, na kateri se predstavljajo mladi pevski talenti. Na letošnji prireditvi so pred- stavili nekaj novosti, med kateri- mi je bila tudi žirija občinstva, ki je izbirala tri najboljše. Po prešte- tih glasovnicah, ki jih je izpolnilo občinstvo v dvorani, so ti prvo mesto prisodili Sandiju Šijancu iz Benedikta za interpretacijo Šifrerjeve pesmi Vasovalec, dru- ga je bila Lidija Breznik iz Zg. Velke s pesmijo Moj fant, tretje mesto pa si je prislužila domačinka, že stara znanka te prireditve Milena Kondrad s pe- smijo Nasvidenje. Seveda pa so bile najvažnejše na- grade klopotci, ki jih je podeljevala strokovna žirija, katero so sestavlja- le: Irena Polanec, predsednica, ter članici Marjetka Rozman in Natalija Urbanič. Strokovna žirija je ocenje- vala predvsem zahtevnost, interpre- tacijo in izvedbo skladbe. Na podlagi tega so se odločili, da si je prvo mesto prislužil Branko .Maric s Trat s pe- smijo Valentinovo. Drugo mesto je strokovna žirija dodelila Sandiju Šijancu za njegovega Vasovalca, tret- ja pa je bila Lidija Breznik s pesmijo Moj fant. Prireditev sta povezovala Janja Žemljic in Jože Križan. Najbolj raz- veseljivo je dejstvo, da je prireditev prestopila občinske meje, saj so nas- topili tudi mladi iz Zg. Velke, Duple- kain drugod. Tekmovalni del je spremljal tudi neobvezni program, na katerem se je predstavila Dupleška mornarica, ki ravno v tem času pripravlja prvo ka- seto. Dve izmed teh so tudi predstavi- li. Iz Orehovcev je prišla skupina ljudskih godcev Zlato klasje. Na za- nimiv in svojevrsten način so so predstavili ljudske pesmi, ki jih izva- jajo z nenavadnimi instrumenti: grabljami, kladivi, "klepači"... Tudi duo Klobuk ni bil neznan domači pu- bliki; to sta bila Jani Brancelj s har- moniko in Zvonko Škamlec na kla- viaturah. 15. Glas Slovenskih goric je (z ne- katerimi nepomembnimi spodrslja- ji) v vseh pogledih uspel, kar sta potrdila tudi polna dvorana in zado- voljno občinstvo. Da se ta prireditev ne bi obdržala tudi v prihodnje, se verjetno ni treba bati. Zanesenjakov, ki želijo nadaljevati tradicijo kultur- no-umetniškega društva pri Sveti Ani, v tem kraju ne manjka. Aleš Lipko PTUJ r;.^:SNA PREDPREMIERA STUDIA INTAKT Konec prihodnjega tedna se bo Ptujčanom ponudila priložnost za resnično doživetje, saj bodo lahko postali integralni del pred- stave, ki bo 27. in 28. januarja ob 20. uri v prostorih palacija na ptujskem gradu, ko bo bo plesna skupina studia Intakt iz Ljublja- ne predprimerno uprizorila svojo novo predstavo Trio. Plesni studio Intakt deluje v okviru študentsko organizacije, svojo ustavrjalnost pa izraža z bale- tom, klasičnim jazzom, sodobnimi plesnimi tehnikami in koreografk-. simi delavnicami. Skupina zavze- ma vidno mesto v slovenskem prostoru in širše. Plesni studio vo- dita NatašaTovirac in Lena Knific kot umetniška vodja, organizacij- ski vodja pa je Mateja Anzeljc. V njem delujejo profesionalni plesal- |Ci in koreografi. So sedaj so se pred- stavili na Dnevih plesa '93 v Can- karjevem domu. Študentskem kul- turnem festivalu '93, Dnevih so- dobnega plesa na Reki, v Klubu K4 itd., predstavili so se nizozemske- mu, nemškemu, italijanskemu in avstrijskemuobčinstvu.Svojokva- liteto so potrdili tudi s sodelovan- jem v več filmih. Naj jih nekaj naštejem: Poletje v školjki Tuga Štiglica, dokumentarni film Slove- nija in Oskar Kogoj Slavka Vajta in prav tako dokumentarec Zgodba o belem konju. Vse navedeno dovolj govori o razsežnosti skupine, velja pa naj kot priporočilo in vabilo, da se takšnapriložnostnesmezamuditi! Na koncu bi še poudaril, da v pre- miernem projektu s svojo plesno kreacijo sodeluje tudi naša someščanka, Ptujčanka Nina Meško. Vstopnice lahko dobite v prosto- rih TlC-a ali jih naročite po telefo- nu 771-569. •» IvanBrač KNJIŽNICA IVANA POTRČA / ZIMSKA RAZSTAVA jMkul {t zima vesela Morebiti zato, 1 ker se je komaj začela I in je prav taka, = kot si je zmeraj želela. Morebiti zato, ker je skoz in skoz bela in se je zaradi snežno bele oblekce prevzela. Morebiti zato, ker je pravkar snežinke preštela in ji k ravno dovolj za otroško veselje naštela (iz Cicihanijc, 1'cri Lainščck) Redno mesečno razstavno dejav- nost smo v naši knjižnici pričeli z razstavo Zima pa taka, ki predstavl- ja izbor zgodb, pesmic in pravljic z zimsko tematiko. Razstava je obo- gatena s triindvajsetimi slovenski- mi pregovori o zimskem času in vremenu. Razstavljenih je dvain- trideset knjižnih enot, ki nas pri- jazno popeljejo v bele širjave, ter bo postavljena do 4. februarja. Najavljenim skupinam pri- pravljamo zraven ogleda razstave tudi zimsko pravljično uro. Vablje- ni. •* Liljana Klemenčič ŠOLSKI ZVONEC j GRAJENA # Na grajenski osnovni šoli šolski zvonec več ne zvoni. V času odmora začne igrati glasba po izbiri učencev, ta pa utihne, ko se pouk ponov- noprične. Glasba vsekakorveli- ko blagodejneje deluje na šolar- je, ki so spremembo z veseljem sprejeli. •o D. S. 6 - naši kraji in uudje 19. januar 1995- TEDNI| -^1 IZOBRAŽEVANJE / SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ testiranje za maturo potrebnega znanja • vpogled V DELO PODJETIJ • SREDNJEŠOLSKI VALČEK IN cha-cma-cma ' v tednu od 9. do 13. januarja so v slovenskih srednjih šolah pote- kali predmaturitetni preizkusi. Kaj se je ob tem dogajalo v Srednješolskem centru Ptuj? "V SŠCpreizkuseopravlja 280 di- jakov, od tega približno polovica gimnazijcev. Namenjeni so predvsem dijakovi oceni lastnega znanja in pripravljenosti na matu- ro," jepovedala ravnateljica gimna- zijeMeta Puklavec. "Preizkusi po- tekajo pod enakimi pogoji kot ma- tura, kajti s tem želimo dijakom olajšati psihične pritiske pred ma- turo in jih obvestiti o njihovih pra- vicah in obveznostih." ZAPOSLENI MENIJO... Ravnatelj Tehnične elektro in strojne šole Brane Kumer: "Pred- maturitetni preizkusi so tako kot matura razdeljeni v dva dela: ob- vezni in izbirni del. Obvezni del sestavljajo slovenski jezik, mate- matika in tuji jezik, izbirni del pa dva strokovna predmeta. V naši šoli preizkuse opravlja 52 dijakov - 38 elektro- in 14 strojnih tehni- kov." Ravnateljica Ekonomske šole Branka Kampl je povedala: "V okviru Ekonomske šole opravlja preizkuse67 dijakov, ki so razdelje- ni v tri oddelke. Dijake predvsem zanima, kako bo potekala matura, Ravnateljica SŠC Meta Puklavec in hkrati želijo ugotoviti, kje mora- jo svoje znanje še poglobiti. Kar se tiče preizkusov, so mirni in zado- voljni, pa čeprav jestandard znanja visok." Ravnatelj Kmetijske šole Vladi- mir Korošec meni, da seza maturo odločijo tisti, ki želijo nekaj več. Povedal je še: "Učence smo združili v en oddelek (14 dijakov). Priprave v bistvu potekajo že dve leti. Poleg obveznega dela morajo dijaki na maturi opravljati še dva strokovna predmeta, to pa sta kemija in biolo- gija. Maturitetni preizkusi poteka- jo vestno in odgovorno, kajti dijaki želijo dovolj izkušenj, sposobnosti in znanja za opravljanje prave ma- ture." Za mnenje smo povprašali tudi Alenko Ketiš, odgovorno za izved- beni del predmaturitetnih preiz- kusovzagimnazijce: "Dijakimatu- ro in seveda tudi predmaturitetne preizkuse opravljajo na osnovnem Gimnazijci Jasna Ivanuša, Anifa Ivanuša, Petra Lešnik in David Visenjak. ali višjem nivoju, pri čemer slednji zahteva nekaj več znanja, pomeni pa tudi dodatne točke v končnem rezultatu. Preizkuse opravljajo pet dni - najprej slovenski jezik, nato matematiko, tuji jezik, četrto, iz- birno enoto in zadnji dan še peto, izbirno enoto. V nekaterih šolah sta kot izbirni enoti določena stro- kovna predmeta. Zapletov med opravljanjem predmaturitetnih preizkusov ni. Dela je veliko, ven- dar teče v redu." IN KAJ MENIJO GIMNAZIJCI? Jasna Ivanuša: "Zadovoljna sem. Mislim, da je bilo kar v redu. Matematika je bila najtežja, slo- venski jezik pa niti ne. Pišem še nemški jezik, višji nivo, sociologijo in geografijo. Imam dober občutek." Anita Ivanuša: "Bilo je v redu. Pisali smo, kar smo obdelali v šoli. Mislim pa, da so predmaturitetni preizkusi prehitro. Morali bi biti malo kasneje, da bi lahko pokazali res maksimalno znanje." Petra Lešnik: "Pisala sem nemški jezik. Ni bilo zelo težko, le višji nivo je težji. Nisem se posebej pripravljala. Preizkusi so pregled, koliko se je treba učiti. Mislim, da imajo svoj smisel. V bistvu testiraš samega sebe. Motilo pa me je, da so bila pri slovenskem jeziku vprašanja dvoumna." David Visenjak: "Pisal sem nemščino. Bilo je težko, ampak se da narediti, če se učiš. Pišem tudi sociologijo in zgodovino. Rad bi povedal, da smo bili za slovenski je- zik dobro pripravljeni. Predelali smo vso snov in tudi obe knjigi. Matematika je bila zahtevnejša. Osebno nimam dobrega občutka, vemo pa, kaj moramo znati. Pritisk jevelik." IZBIRNE VSEBINE, PRAKSA IN PLESNE VAJE Med plesnimi vajami gimnazijcev. Da bi lahko dijakom četrtih let- nikov omogočili nemoteno opravl- janje predmaturitetnih preizku- sov, so se v ptujski gimnaziji odločili, da drugi dijaki ne bodo imeli pouka. Prvi letniki so opravl- jali obvezne izbirne vsebine. Pos- lušali so predavanje z naslovom "Nikotin, alkohol, droge", preda- van ja iz prve pomoči ter se udeležili še nekaterih, različnim temam lagojenih aktivnosti. Trije izi razredov prvih letnikov pa so se dali na ekskurzijo v Ormož in i govo okolico. Drugi letniki so ii li prakso v različnih ptujskil drugih podjetjih, tretji pa ple vaje. Slednje so potekale v SS (standardni plesi) in Narodne domu (latinskoameriški ples poučevala pa sta jih učitelja ph Anjeta Kralj in Aleksander Gla Dijaki so s plesnimi vajami zad voljni, težava jele v tem, da jevelil preveč deklet in premalo fantov. Tekst in posnetki: Alexandra Orlač 6 Daniel Marinič PREJELI SMO / PREMIŠLJEVANJE OB NOVI ŠOLSKI ZAKONODAJI taviltil in zasebiiili šot Združeni narodi so letošnje leto razglasili za leto žene in leto strpnosti. Strpnost pomeni sprejemati drugega v vsej njegovi drugačnosti. Ko berem predlog nove šolske zakonods« je, imam občutek, da je zelo nestrpen do pravIcG ver!!!h staršev in otrok, da icgctovijs C-trckO!!! tokšno liGurCŽevsnje, ki je v skisdu z nji.Hovim lastnim verskim In nloidfsicim prepričanjem. Protokol Sveta Evrope namreč določa, da mora država v okviru svoje izo- braževalne politike spoštovati pravico staršev, da zagotovijo otrokom ravno takšno izo- braževanje. Sedaj, ko se želimo vključiti v evropske tokove, bi nedvomno morali upošte- voti temeljna določila izobraževalne politike, ki jih uporablja tudi Svet Evrope. Predlog nove šolske zakonodaje, ki ga je ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije predložilo v obravnavo vladi, slednja pa državnemu zboru v sprejem, obsega zakone o organizaciji in financi- ranju v vzgoji in izobraževanju, o vrtcih, osnovnih šoli, gimnazijah in drugih splošnih srednjih šolah, o poklicnem izobraževanju in izo- braževanju odraslih. Ne izhajam iz vrst učiteljev ali profesorjev. Moje opombe k predlaganemu zakonu o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju se nanašajo predvsem na tiste določbe, s katerimi so v nasprotju z ustavo grobo teptane pravice vernih staršev in otrok do izobraževanja po lastni izbiri. Zakon predvideva, da se razen javnih šol in vrtcev lahko ustanovi- jo tudi zasebne šole in vrtci. Zaseb- ne osnovne šole lahko ustanovijo samo domače fizične ali pravne osebe, srednje šole in vrtce pa tudi domače in tuje fizične ali pravne osebe. To pomeni, da šolo ali vrtec lahko ustanovi tudi cerkev ali var- ska skupnost. Vendar pa zakon v členu 68 določa, da v javnih vrtcih in šolah ter v vrtcih in šolah s kon- cesijo ni dovoljena konfesionalna dejavnost. Moje razmišljanje se omejuje le na zasebne šole in vrtce s koncesijo. Koncesijo podeli država oz. ministrstvo na podlagi javnega razpisa, zanjo pa se potegujejo za- sebne šole ali vrtci, ki izpolnjujejo pogoje, določene za izvajanje javno veljavnih programov. Vendar pa zasebna šola s koncesijo ne sme iz- vajati konfesionalne dejavnosti. Sedaj delujejo v Sloveniji tri za- sebne šole s koncesijo, in sicer ško- fijska klasična gimnazija v Šentvi- du, Škofijska gimnazija v Vipavi in Gimnazija v Želimljah; vse tri so namreč zasebne šole škofije oz. re- dovne skupnosti. V teh gimnazi- jah, ki temeljijo tudi na verski in duhovni vzgoji otrok in je verouk pomemben predmet, se torej ne bodo smele izvajati konfesionalne dejavnosti, ker bodo sicer izgubile koncesijo. Brez nje pa je vprašljiv obstoje teh zasebnih šol. Ali naj skoraj 1000 učencev teh šol izvaja program verskega in duhovnega izobraževanja na sosedovi gmajni, ker ga ne bodo smeli izvajati v šoli, da ne bi s tem kršili avtonomnosti šolskega prostora, kot to določa 68. člen zakona?! Ali bodo morali ta- koj sneti vse križe in zapreti prostor za premišljvanje, v katerem opravl- jaju tudi jutranjo mašo?! Kaj jekonfesionalna dejavnost,v zakonu sploh ni določeno, in ta po- jem si lahko razlaga vsak po svoje. Menim, da je ta določba v nasprotju zustavo,kiv 14. členu določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in te- meljne svoboščine, ne glede na na- rodnost, raso, spol, jezik, vero, po- litično prepričanje itd., ter da so vsi pred zakonom enaki. Pred tem za- konom očitno niso enaki tisti starši in otroci, ki seželijo šolati v zasebni šoli, ki bo razen za izvajanje javnih programov skrbela tudi za versko in duhovno izobraževanje učen- cev. Ta določba zakona se mi zdi popolnoma nesprejemljiva. Finan- ciranje šol s koncesijo se nanaša le na javni program, druge programe financirajo ustanovitelj ali učenci. S kakšno pravico potem prepove- dati opravljanje konfesionalne dej- avnosti v zasebnih šolah, ki jih us- tanovi cerkev ali redovna skup- nost, in jim odtegniti koncesijo samo zaradi tega, ker skrbijo tudi za versko in duhovno vzgojo otrok?! Razen zasebnih šol s koncesijo pa lahko delujejo tudi zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne programe, vendar za svojo dejavnost dobijo le del sredstev iz državnega pro- računa in lahko delujejo samo ta- krat, če ne ogrožajo obstoja javne šole. Zasebne šole so torej postavl- jene v neenakopravni položaj. Ra- zen tega je staršem popolnoma one- mogočena izbira šolanja njihovih otrok, saj je zasebno šolstvo zelo omejeno v svojem delovanju in de- jansko ne sme pomeniti konkuren- ce javni šoli. Ob takih določbah v predlogu nove šolske zakonodaje se mi pora- ja vprašanje umestnosti obiska papaža Janeza Pavla II. Vabilo predsednika države papežu, naj obišče Slovenijo, sovpada s predlo- gom šolske zakonodaje, v kateri pa so teptane pravice vernih staršev in otrok do izbire izobraževanja. Ker je papežev obisk nedvomno priz- nanje demokratičnemu razvoju v Republiki Sloveniji, se vprašam, kaj ima opraviti z demokracijo določba zakona, da je v zasebnih šolah s koncesijo prepovedano opravljanje konfesionalnih dejav- nosti. Zaradi tega menim, da v pri- meru sprejetja zakona, kot je pred- lagan, papažev obisk ne bi bil umesten. Božena Čačkovič VIKTORINOVI VEČERI / SREČANJE Z DR. SCI. Z. ZALOKAR DIVJAK Mlciiii m smisci avlienici Prvi Viktorinov večer v letošnjem letu je posebej posvečen mladim. Z nami bo dr. sc. Zdenka Zalokar Divjak, specialistka logoterapije iz Krškega. Je pedagoški vodja v Vzgojnovarstvenem zavodu v Krškem in otroška psihologinja v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Logoierapija kot način zdravl- jenja s smislom cz. osmišljevanjem dejanj je v svetu priznana metoda Dunajčana Viktorja E. Frankla. Njegova verjetno najbolj znana učenka je Elisabeth Lukas, pri ka- teri je naša nocojšnja gostja logote- rapijo tudi specializirala. Leta 1993 je doktorirala s temo Osebnost vzgo- jitelja z vidika logoterapije. Največ praktičnih izkušenj je gospa Zden- ka Zalokar pridobila pri delu z otroki in mladino v Taborih za ust- varjalno življenje za otroke in mladi- no, kjer s kolegom Trušnovcem že osmo leto dela z otroki v okviru zelo strukturiranega programa in spodbujanja doživljanjskih vred- not. Do sedaj je te tabore obiskalo več kot tri tisoč otrok. Sodobno naravnani pedagogi se ogrevajo za večjo demokratičnost in ohlapnost šolskih sistemov. V veliko primerih pa je svobodo no- sameznika zamenjala predrzna svoboda, ki ne vodi samo v anarhi- jo, temveč še posebno vidne pato- loške pojave današnjega časa: agre- sijo, depresijo in različne oblike odvisnosti. Viktor E. Franki je že pred desetletjem napovedal takšen razvoj vedenja otrok in mladostni- kov in resnično danes po vrtcih in šolah odkrivamo vse več brutalne- ga vedenja, samomorov in odvis- nosti. Za Frankla je osebnost vedno sestavljena iz treh plasti: telesne, psihične in duhovne dimenzije. Duhovna dimenzija v smislu Fran- klove logoterapije predstavlja po- dročje odgovorne svobode posa- meznika, ki praktično pomeni, da se mora tudi otrok žezelo zgodaj za- vedati, da je v njem ta dimenzija ne- nehno prisotna; z njo se mo: soočiti in se po njej tudi ravna' Svoboda posameznika je torej vt. no zaobjeta z odgovornostjo lastn ga ravnanja. Preprosto dejstvo,c tam, kjer je videti smiseK tarv.^ življenjeznosno, jelahko izhodiši ob premišljevanju, kako premaga krize. Vživljenjuneobstajanober situacija, ki nebi skrivala v sebi vs ene smiselne možnosti, in če nai uspe dojeti to eno, se v človeku zg( di preobrat na telesnem in duše nem področju. Pozitivno je v ni smih ali nikjer, in to je tisto, karn izžarevamo v zunanji svet. Spoštovani, Društvo izobražena Viktorina Ptujskega vas vabi vpetel 20. januarja, ob 19. uri v refektoi minoritskega samostana v Ptuju n Viktorinov večer z naslovom Mladii smisel življenja. Gostja večera bo i Zdenka Zalokar Divjak, logoten pevtka iz- Krškega, glasbeni utrinek} bo oblikoval vokalni kvartet Prijatel iz Ljubljane. ^B.( SLOVENSKA BISTRICA / LETOS OBNOVA CERKVE V TINJSKI ŽUPNIJI Med 560 naravnimi znamenitostmi ter kulturnimi spomeniki narav- ne in kulturne dediščine v slovenjebistriški občini je tudi znamenita cerkev sv. Urha v tinjski župniji. Zob časa in odmaknjenost v izjemno pohorsko okolje ji v zadnjih desetletjih nista prinesla drugega kot pro- padanje. Čeprav jen jenapostavitevvpros- tor izjemna, je bilo tistih nekaj kmečkih domačij in še ne 50 človeških duš premalo, da bi pripo- mogli k njenemu boljšemu stanju in videzu. Pred cerkvijo je nekoč stala lipa, poimenovana po west- falskem miru, kjer so si godci v nje- ni bogati krošnji zgradili oder ter igrali na velikih ljudskih shodih. 'Westfalske lipe' danes ni več; podrli so jo prej iz objestnosti kot iz potrebe. V zadnjem času je propadanje cerkve sv. Urha vse hujše in resno bo potrebno razmisliti o njeni ob- novi, ker bo vlaga na vegasti strehi v kratkem opravila svoje. Težko je verjeti, dabi cerkev v takšnem stan- ju preživela še zimo ali dve, saj se je eden od oltarjev že zrušil, zaradi za- makanja pa na veliko odpadajo ometi; pod njimi so se pokazale za- nimive freske. Ker slovenjebistriškim kultur- nikom ni vseeno, v kakšnem stanju so njihovi kulturni spomeniki, še posebej pa ker so dolžni ohranjati kulturno dediščino minulih obdo- bij, so se letos odločili za obnovo. Akcija je bila kot prednostna prij- avljena pri Ministrstvu za kulturo, od koder pričakujejo resno podpo- ro in denarno pomoč. Pri ZK' občine Slovenska Bistrica so ž osnovali odbor za obnovo, v kat( rem so zastopani predstavniki Zi voda za varovanje naravne in ku turne dediščine Maribor, Škofije Mariboru, občine Slovenska B strica, župnijskega urada Tinji krajani Urha ter seveda predstavil ki ZKO. Akcija že teče, saj hoi delež v lesu, potreben za celoto ostrešje, domačini v okviru župnil pripravili že v zimskih meseci! Dela pri obnovi celotnega ostrešji pokritega z okoli 800 kvadratnih metriskrila,soocenjenanall mil Jonov tolarjev. Od tega bi M nistrstvo za kulturo primaknilo 5 odstotkov, drugo pa bi odpadlo" občinska sredstva z deležem kraj' nov ter mariborsko škofijo. •» Vida Topolov« rEDNlK -19. januar 1995 naši kra.ii in l.iud.ie - 7 PREJELI SMO ZGODBA O USPEHU! Kdo je kriv? Zakaj Slovenci Izgubljamo svoj "jaz"? Kdo je tisti na slovenski sceni, ki hoče večinski del slovenskega prebivalstva spraviti na kolena, v malodušnost, v položaj, ko več ne bo ime volje na psihično ne fizično sodelovati na slovenskem prizorišču in preiti v položaj popolne stagnacije uma in dejanj ter ne glede na stvarni položaj in morebitne posledice prikimavati in soglašati z vsa- kovrstnimi idejami ljudi, ki so vodene od lo- bljev, ki jim je cilj životarjenje ljudi in s tem popolna oblast nad ljudstvom? Na kaj nas že to spominja? Ne, hvala lepa! Oblast nas vodi žejne preko vode, saj dovoljuje zvišanje cen monopolistom (Elektro, PTT Itn.), sočasno pa zadržuje rast plač pod odstotkom Inflaci- je, ki pa še zdaleč ni stvarna, saj nI spre- jemljiva za navadnega človeka, ki občuti mi- nimalno Inflacijo v trgovini, pri plačilu položnic itn.! Ljudje z zajamčeno palačo ne morejo niti sanjati o nekem kvalitetnem živl- jenju, saj jim plača zagotavlja plačilo položnic, za kruh In mleko še mogoče osta- ne. Kaj pa vse drugo? Medtem ko se vlada hvali s povečanjem bruto družbenega proiz- voda In po tujini razglaša ozdravitev gospo- darstva, se večina Slovencev preživlja s svo- jo iznajdljivostjo namesto s svojim pošteno odpravljenim delom v tovarnah. Normalno je, da vlada odobri povečanje cen storitvam mo- nopolistov, saj z dvigom cen Istočasno polni državno blagajno iz naslova davkov na omenjene storitve. Torej ostane dejstvo, da je država najboljše podjetje v Sloveniji in najboljši so seveda zme- raj najdražji in tudi osebni prejemki uslužben- cev najboljših koncernov morajo biti astronom- ski, saj omogočajo dostojno življenje nam, dru- gim državljanom, ki smo v njih zaposleni. Takšen položaj se seveda lahko spreobrne v škodo mase ljudi, ker pa nas ščiti, hvalabogu, popolnoma delujoča pravna država in demo- kracija, je takšen scenarij v praksi malo verje- ten. Saj si ne znam predstavljati družbe, v kateri ne bi mogel uveljavljati svojih pravic in zaščititi svojih interesov iz naslova, recimo, ekonomske varnosti ob seveda predčasno izpolnjenih vseh pogojih (izplačilo zaslužene plače za nekaj me- secev nazaj, uveljavljanje soc. statusa svoje družine itn.). Po drugi plati pa se sprašujem, za- kaj državna uprava ne ukrepa proti divjim priva- tizacijam, korupciji, ko pa ima v rokah škarje in platno in tudi opozicija v parlamentu je odločno protikorupcijsko razpoložena, vsaj po nedavnih predvolilnih obljubah sodeč. Kje oz. kdo so te sile, ki vladi preprečujejo carski rez na tem po- dročju? Kdo so ti ljudje v Sloveniji, ki so dovolili velike tovarne razdeliti, razkosati pod imenom krovne znamke na veliko število mini podjetij, katerih direktorji (lastniki) so postali ljudje z zve- zami, pred tem reveži, sedaj bogataši in seveda bodoči kupci teh podjetij z dejansko nagrablje- nim družbenim denarjem? Na čigav račun in s katerim blagoslovom? Ali smo že res tako daleč, da si niti državna uprava noče dregniti v ta problem oz. si zatiska oči pred njim? Član predsedstva NSS: Zdenko Kolar Proglasitev najboljših športnikov in šport- nih delavcev je vsekakor naš vsakoletni praznik. Tako naj bi bilo tudi 1. januarja v Ki- dričevem. Žal pa ni bilo tako. Pričnimo pri začetku akcije. V anketi, ki so jo prejeli klubi, ni bilo nobenih kriterijev niti poja- snil, na podlagi kakšnih rezultatov, kdo in kdaj bo izbral zares najboljše, kdaj bo proglasitev in kje. O proglasitvi je bilo nato res enotedenska reklama po radiu, propagirana s športnim ple- som, žal pa nič o vstopnini. Komisija za vrednotenje rezultatov je bila žal diletantska, osebno naravnana in je izbirala tudi na podlagi simpatij. Ne rečem, da so bile vse prejšnje podelitve odlične, vendar so klubi ve- deli za kriterije, npr. olimpijski športni, tehnični športni ter drugi po razvejanosti in uspešnosti športne panoge itd. Ne morem mimo dejstva, da so bile med najboljših šest uvrščene nekate- re ekipe z istimi in celo slabšimi rezultati kot edi- na ženska ekipa v prvi ligi, ki se je uvrstila evrop- ski pokal (žal tudi izpadlo v 1 kolu), od moške ekipe za isto prvo ligo in isto peto mesto ter tret- je mesto v Inter ligi (ki pa je v svetu rangirana vsaj 1 - 2 stopnji nižje od evropskega pokala). Ne morem mimo tega, da je Boks kljub Ptuj osvojil drugo mestov v prvi državni ligi in ima vrsto državnih prvakov (5), odlično dela, kar je dokazal z rezultati in v organizacijskem smislu, pa prejme pisno priznanje in ni uvrščen med najboljših šest ekip, prav tako kot ne edina žen- ska ekipa v prvi ligi. Dekleta in jaz osebno meni- mo, da smo pisno priznanje prejeli NEZAS- LUŽENO, in ga vračamo strokovnim delavcem Zavoda, kajti oni so bili nosilci akcije, saj so tudi imenovali komisijo in predstavili podatke iz an- kete, ki smo jo na njihovo zahtevo izpolnili klubi, sicer pa nekateri prisotni v tej komisiji, ki seveda niso športni delavci ali delavke in niso podjetni- ki, pa še politiki ne, kar vse se gredo nekateri do nedavnega športni prijatelji ali prijateljice. Ni mi jasno, kako niso po kriterijih, znanih samo stro- kovni službi, ovrednoteni tudi člani Planinskega društva, saj so bilu uspešni na Kilimandžaru, za kar je bilo potrebno veliko poguma in volje, da se zberejo že samo sredstva, pa taborniki na vseevropskem zietu na Nizozemskem. Sicer pa o tem bodi dovolj. Delajmo naprej in osvajajmo pokale za klube - za Ptuj, podjetniki in novo- pečeni politiki pa naj si delijo svoje, pa čeprav je čudno, da to počne država - zavod, ne pa Šport- na zveza, ki je delala 11 mesecev lanskega leta (do decembra), a sedaj ne dela več. Kako je pravzsprav s to rečjo - kje smo zdaj klubi, smo "tič ali miš"? Nekdo bi nam lahko povedal ali nas obvestil. (Da bom naravnost izzval odgovor, bi želel, da mi odgovori podpredsednik ŠZ Ptuj in član sveta zvavoda g. Gomilšek.) Žalostno je bilo 1. januarja v Kidričevem, ko so si nepovabljeni (Zakaj povabljeni? Mar ni- smo v športu vsi enaki?) morali plačati vstopni- no 3.500 SIT; to je veljalo za športnike, starše teh športnikov in športne delavce. Zakaj bi mo- ral plačati vstopnino za svoj praznik, praznik športa, če sem bil namenjen samo na proglasi- tev športnic, športnikov ter ekip leta, nisem pa bil namenjen ostati na veselici? Gospodje orga- nizatorji, podjetniki in politiki, tu ste brcnili v me- glo, po drugi strani pa ste pokazali kako name- ravate delati. Če bo država dala klubu 2 tolarja in bomo še sami priskrbeli 2, jih boste pa vi vzeli 5. Tako kot sem že nekoč zapisal, da je ŠZ Ptuj bila in je(?) taradi klubov in društev, tako se čim- prej zavejte, da je tudi Športni zavod zaradi nas, ne pa da je namenjen sam sebi. Do sedaj še ni dokazal, da je tako, razen ankete (nepopolne); pardon, pač pa je že "kasiral" od športnikov in športnih delavcev, biti pa bi po mojem laičnem mnenju moralo obratno! Nisem pisal zaradi kakšnega osebnega inter- esa, pač pa sem podal mnenje ogromne večine športnikov, njihovih staršev in športnih delav- cev. V pričakovanju bojšega jutri za šport Ptuju sem globoko razočaran nad prvimi "koraki" Športnega zavoda in skoraj bi moral uporabiti rek: "Odpusti jim, bog, saj ne vedo kaj delajo!", za nas športnike in športne delavce pa: "Bog nam pomagaj!" pred nekaterimi "strokovnjaki", biznismeni in politiki, ki o športu "vse vedo"! Lep pozdrav! Ivan Pšajd ŠPORTNI PRAZNIK ALI VESELICA? JLOVENSKA BISTRICA / DR. J. ČAR - PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA «inuli četrtek se je drugič po decembrskih volitvah sestal svet občine Slovenska Bistrica. ., ^^^^f. dogovorili na prvi seji, so minuli četrtek izvolili predsednika in dva podpredsed- iikaobcmskegaiveta. Na tajnih volitvah je27 vetnikov (od 32 prisot- lih, trije so na seji nanjkali) podprlo kandi- laturo dr. Janka Čara SKD) za predsednika 'bčinskega sveta. Za 'podpredsednika je bil z 29 glasovi izvoljen Alojz Vezjak (SLS), 30 glasov pa je dobil drugi pod- predsedniški kandidat Rudi Vorša. Bistriški občinski svet pa za sedaj ostaja še brez sekretarja. Ker zanj ni bilo predloga, bodo o njem in o tajniku občine na predlog župana raz- pravljali na prihodnji seji. Svetniki so, ko so ugot- avljali, da ima država pre- velike apetite do oblasti. ugotavljali še nedo- rečenost republiške za- konodaje o lokalni sa- moupravi, posledicepa se kažejo na hrbtih občanov. VT ORMOŽ / OBČINSKI SVET SE JE KONSTRITUIRAL Kljub temu da so se pred ponedeljkovo prvo sejo novoizvoljenega ormoškega občinske- ga sveta stranke med seboj dogovorile o nekaterih ključnih odločiotvah, se je pri izvo- litvi za podpredsednika občinskega sveta zataknilo. Z veliko večino glasov, 24 od 26 možnih, je postal predsednik občinskega sveta Alojz Sok (SKD), kandidat za podpred- sednika Ivan Hržič (neodvisni) pa je dobil podporo komaj desetih svetnikov. Zato je svetnik Jože Granduč (neodvisni) opozoril, da je to prvi primer, ko medstrankarski dogo- vor ne drži. "Kaže, da takšni dogo- vori niso trdni, in ne vem, kako bo v prihodnje, če si bomo nastavljali takšne skrivne mine." Podobno je menil tudi Branko Kukec (LDS) in dodal, da bi tudi druga (leva) stran lahko imela kakšno zamero, vendar kot je poudaril, občinski svet ni koalicija strank, temveč vseh svetnikov, ki bodo delali do- bro v korist občine in vseh tistih, ki so jim na volitvah zaupali svojegla- sove. Po mnenju Ivana Kukovca (Ze- leni) je potrebno jemali stvari takšne, kot so, in če kakšen predlog ne bo potrjen, kot so se predhodno dogovorili, pač ni potrebno drama- tizirati. Martin Rudolf (SLS) pa je menil, da je neizvolitev Ivana Hržiča za podpredsednika občin- skega sveta rezultat tajnega glaso- vanja, kajti če bi bilo glasovanje javno, potem bi lahko na rezultate tudi vplivali, tako pa se ne ve, kdo je glasoval proti. Najbolj jasen je bil Ciril Meško (SKD), ki je povedal, da ga nič ne zanimata levica ali de- snica, svoj glas je pripravljan dati vsakemu občinskemu svetniku ra- zen Ivanu Hržiču in Branku Kuk- cu, ker sta s svojimi polemičnimi izjavami za javnost (diktatorsko ra- zumevanje demokracije) bajeblati- la občinske svetnike iz vrst SKD, SLS in Zelenih. Kljub zapletom so na pone- deljkovi seji opravili volitev sekre- tarja občinskega sveta. S 23 glasovi od 26 bo to delo opravljal Martin Hebar, diplomiran pravnik, med prvimi v Sloveniji pa so v Ormožu soglasno brez razprave imenovali za tajnico občinskega urada Dragi- co Bočko - Žižek, diplomirano pravnico s pravosodnim izpitom. Sprejeli so tudi začasni statutar- ni sklep občine Ormož, kjer je zapi- sano, da med organe občine sodijo svet občine, župan ter odbori: nad- zorni, za premoženje, finance in gospodarska vprašanja, varstvo okolja in urbanizem, družbene za- deve, kmetijstvo in razvoj malega gospodarstva ter občinski urad, vo- lilna komisija in svet krajevnih skupnostih. Sprejeli so tudi začasni načrt delovnih mest v občinski upravi, kjer bo v uradu župana, občinskem uradu zoddelki za okol- je in prostor, gospodarstvo ter družbene dejavnosti in finance ter v tajništvu redno zaposlenih 24 lju- di. Kot je povedal župan Vili Tro- fenik, tečejo pogovori za prevzem nekaterih nalog, ki bi jih naj opravljali za državo; tako naj nebi postal nihče od 65 zaposlenih v upravi stare občine tehnološki pre- sežek. Ob koncu prve seje so občinski svetniki še sprejeli stališča k pred- logu nacionalnega programa gradnje avtocestnega omrežja v Re- publiki Sloveniji. Vida Topolovec Prvo sejo ormoškega občinskega sveta je ob pomoči sekretarke občinske volil-\ ne komisije Minke Rajh vodil najstarejši svetnik Anton Bolkovič (LDS) s Koga. \ Foto:VT DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / ZAPLETOM NI VIDETI KONCA IIq¥iiii vdlitvani naproti? Kot smo že poročali, se je občinski svet občine Destrnik - Trnovska vas sestal na prvi seji decembra lani. Zataknilo se je pri njegovem konstituiranju. Sejo so nadaljevali 5 janu- arja, vendar brez uspeha; seja je bila prekinjena in preložena na 12. januar. Predsed- nik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je tudi 12. januarja podal ista predloga za predsednika sveta: Albina Druzoviča in Franca Požegarja. Po tajnem glasovanju noben kandidat ni dobil potrebne večine, zato so sejo prekinili za 15 minut. Po prekinitvi so se odločili, da sejo prekinejo in nadaljujejo 23. januarja. Sklenili so, da mora komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pred nadaljevanjem seje izpeljati koordinacijo vseh strank; ta bo 19. januarja. Svet tudi ni sprejel sklepa, ki ga je ob koncu seje predlagal svetnik Janez Žampa, ta pa se glasi: "Občinski svet občine Destrnik - Trnovska vas želi, da ostanejo vse tri KS z vsemi funkcijami kot do sedaj. Denar, ki ga zbere posa- mezna KS od davkov, je njen. Od tegadenarja se odvaja odstotekza vzdrževanje občine. Z namensko zbranim denarjem v posamezni KS razpolaga KS sama." VITOMARČANI ZA SAMOSTOJNO OBČINO? Dan po tej seji se je sestal še svet KS Vitomarci in v svoji izjavi za javnost napisal precej zahtev, ki naj bi se v novi občini uresničile. Vito- marčani ob vsem še z vso resnostjo razmišljajo o oblikovanju nove občine. V izjavi za javnost so Vito- marčani med drugim zapisali, da želijo nadaljevati vsa dela v občini Destrnik-Trnovska vas, vendar so ob tem poudarili, da ne želijo pri tem stati le ob robu. Zahtevajo, da predsednik občinskega sveta pos- tane prav kandidat iz Vitomarcev, torej Albin Druzovič. Izrazili so skupnozahtevo,dasevVitomarcih uredi samostojna volilna enota, saj te na zadnjih volitvah niso imeli. Vsekakor pa so Vitomarčani pre- pričani, da morajo krajevne skup- nosti ostati tudi v novi občini in na- daljevati že začeta dela. Svoje neza- dovoljstvo v Vitomarcih navezuje- jo še na imeobčine, saj v njem zaen- krat ta kraj ni omenjen. Zato pred- lagajo, da se sedanjemu imenu do- dajo Vitomarci ali Andraž. V izjavi so še zapisali, da v primeru, če nji- hovim zahtevam ne ugodijo, name- ravajo resno razmišljati osamostoj- ni občini Vitomarci. V občini Destrnik- Trnovska vas pa je precej težav tudi okrog občinskega sedeža. Tega so namreč dobili v Trnovski vasi in začasne prostore uredili v stavbi KS, v pri- hodnjepa razmišljajoč preureditvi stare šolske stavbe. Kot je povedal Kari Vurcer, predsednik sveta KS Trnovska vas, se bodo o tem morali pogovoriti na občinski seji, vendar o kakšni novi gradnji sedaj ne raz- mišljajo. V stari šolski zgradbi na- meravajo urediti dva pisarniška prostora, sejno sobo ter druge po- trebne prostore. •»Z.Š.,T.M. Začasni delovni prostori občinskega sveta so v Trnovski vasi. Pota: TM 8- tržni kažipot 19. januar 1995- TEDNI TEDNIK -19. januar 1995 izobraževanje - 9 MORDA VAS ZANIMA / SAMOORGAN[ZlRAJOČI SE SISTEMI D sistemski teoriji sem v Tednik pisal že večkrat. Vendar se to področje znanosti, ki ima ludi široko področje uporabnosti, še vedno razvija in je uporabno povsod, kjer imamo praviti s sistemi, med katere spadajo človek, družina, podjetje, družba, računalnik, vsi stroji itd. Za teorijo o sistemih je značilno to, da obravnava le tiste sestavine sistemov, ki so skupne vsem sistemom. Na primer: vsak sistem ima svoje komponente, svojo okolico, svoje vhode in izhode, ki so lahko snov, energija ali informacija. Vsak sistem ima tudi ^voje vedenje in svoj razvoj. O tem sem že večkrat pisal, zato danes le toliko o tem. ENTROPIJA SISTEMA Sistemu pripada tudi neka lasntost oziroma veličina, ki ji pra- vimo "entropija". Tudi to sem žebil omenjal. Entropija je merilo za neurejenost sistema in sevede tako, da se v izoliranem sistemu sama po sebi veča. Če želimo zmanjšati en- tropijo sistema, je treba dvigniti "železno zaveso" in dovoliti, da iz- stopajo in vstopajo v sistem snov, energija in informacije. Izenačenost stanja energije se imenuje v izoliranih fizikalnih sis- temih tudi "toplotna smrt", ki je znana tudi prek znamenitega II. za- kona termodinamike. Opišimo jo z zgledom. Vzemimo termovko in jo navpično pregradimo s pregrado. V eno polovico termovke nalijemo hladno, na drugo stran pregrade pa vročo vodo. Nato v trenutku od- stranimo iz termovke pregrado. Dogajanje v termovki postane zdaj zelo živahno: hladna voda se bo začela gibati proti vroči polovici termovke, vroča voda pa proti hlad- ni polovici termovke. To premi- kanje molekul vode se bo nehalo šele takrat, ko bo temperatura vode po vsej termovki izenačena in to končno stanje imenujemo "toplot- na smrt", saj se toplota ne more več gibati, če je temperatura vode pov- sod enaka. "TOPLOTNA SMRT" V ŽIVIH SISTEMIH Prenesimo razlago toplotne smrti na sisteme iz življenja in zgo- dovine. Ugotovimo lahko, da sis- tem, v katerem ni razlik in napetos- ti, nima ne potrebe niti možnosti, da bi bil dejaven, s tem pa izgublja zmožnost za svoj obstoj. Ne morese v svojem vedenju in razvoju več prilagajati, torej se ne odziva več ustrezno na spremembe v svoji okolici. Bolj ko je neka družba, in- stitucija, organizacija ipd. zaprta, bolj narašča stopnja njene entropi- je,s tem pa rasteiudi verjetnost nje- ne naključnosti, nepredvidljivosti in kaosa. Praktično smo to videli v polpre- teklosti ob razpadu družbenih sis- temov, ki so postajali vedno bolj entropični, ko so se zapirali za železno zaveso, končno pa so raz- padli v podivjani zmedi in kaosu. DISIPATIVNE STRUKTURE živ sistem pa je lahko glede na svojo okolico tudi odprt, pri čemer sprejema in oddaja snov, energijo in informacijo, ne da bi pri tem bistveno spremenil svojo strukturo (ustroj). V takem sistemu se količinesčasom spreminjajo,stan- jem stabilnosti slede stanja kriz, iz njih pa preide sistem na novo, višjo stopnjo organiziranosti in taki ci- . kli se ponavljajo brez konca. I Nobelov nagrajenec llva Prigo- gine je takšne sisteme poimenvoal "disipativne strukture", to jesiruk- ture v "tekočem netrdnem stanju"; te strukture se nanehno razvijajo, izmen ju jejo svojesnovi,energije in informacije s svojo okolico, kar pa ne pripelje do povečanja entropije (zmede), kot so znanstveniki misli- li doslej,ampak nasprotno,pripelje do znižanja entropije, kar pomeni korak k urejenim strukturam z vedno večjo kompleksnostjo. Ta pojav imenujemo tudi "red v fluk- tuaciji". ^ NE6ENTR0PIJA Nered (entropija) živega sistema nista torej nujen znak njegovega konca, lahko sta znamenje regene- racije - novega začetka. Tak sistem entropijo premaguje z nasprotjem entropije, ki jo imenujemo "negen- tropija", kar pomeni, da iz kaosa sistem sam dela red. Da pa iz kaosa sistem ustvarja negentropijo, mora izpolnjevati naslednje pogoje: - nesmebiti izoliran - nesmebiti v "toplotnem ravno- vesju" - vsebovali mora tako imenova- ne "avtokatalitične procese", ki se krepijo in razvijajo sami iz sebe ali z medsebojno pomočjo. HETERARHIJA Če so navedeni trije pogoji iz- polnjeni,pridedo t. i. "samoorgani- zacije" sistema: tak sistem nepotre- buje zunanjega ali notranjega višjega nivoja, ki bi ga urejal ali or- ganiziral, ampak lahko počne to sam iz sebe, z medsebojnimi vplivi vseh njegovih komponent. Tak sis- tem imenujemo "heterarhija" za razliko od "hierarhije", to je siste- ma, ki ga vodimo od zunaj ali zno- traj z višjih nivojev. SAMOORGANIZACIJA IN ALTERNATIVNO VODENJE Idejno o samoorganizaciji živahno preizkušajo v manage- mentu. Alternativni manager ni vodja,kidajedirektive,načrtujeter poskuša podjetje (sistem) prisiliti, da bi uresničilo zastavljene cilje. Je le vzpodbujevalec, ki se ravna po načelu: "Deluj tako, da bodo nasta- jale vedno nove možnosti!" Njego- va naloga je le v tem, da nenehno odpira in oblikuje spremembe stanj iz enih oblik v druge ter pre- pušča sistemu, da se sam uči in sam organizira. V skladu s teorijo o samoorgani- zirajočih se sistemih ima namreč vnaprejšnje določanje planov, na- log in ciljev za posledico destruk- tivnost in dolgoročno uničujeučne sposobnosti sistema. Zato je po- trebna redikalna decentralizacija in visoke stopnje avtonomije posa- meznih komponent sistema; kom- ponente se v medsebojnem sodelo- vanju nenehno prilagajajo druga drugi in se druga od druge tudi učijo. Bolj kot so komponente takšnega sistema "tekoče" in nesta- bilne, bolj je sistem kompleksen in medsebojno povezan. MOREBITNE PASTI SAMOORGANIZACIJE Seveda imajo ta^^šni samoorga- nizirajoči se sistemi tudi svoje mo- rebitne pasti. V takšnem tekočem (netrdnem) stanju se je treba spri- jazniti s svetom brez trdno določenih ciljev, brez trdnosti, brez zagotovljene prihodnosti, v katerem mora biti človek vsak tre- nutek na preži, da ne bi spregledal katere od novih možnosti, ob tem pa se lahko ravna le po intuiciji in lastnih vizijah. Šele prihodnost bo pokazala, ali je človeštvo kot celota sploh zmožno prevzeti takšen samoorga- nizirajoči se sistem. Dejstvo pa je, da bodo ljudje, če bodo to kdaj do- segli, postali bolj svobodni. Samoorganizirajoči se sistemi bodo zahtevali ljudi z zelo razvito intucijo, izostrenimi sposobnost- mi in visoko stopnjo izobrazbe. To so zagotovo potrebni pogoji za takšen sisteme, vprašanje pa je, ali so tudi zadostni; to bo pokazal čas. Za konec naj omenim še, da sa- moorganizirajoči se sistemi niso identični s samoupravnim siste- mom, ki se v praksi ni izkazal, kot vemo. Le-ta je bil hierarhičen, sa- moorganizirajoči se sistemi pa so heterarhični in so kot takšni v skla- du s svetovnim gibanjem "majhno je lepo", o čemer sem že bil pisal. Adolf Žižek 1. Potovalni čeki American Express so vam pri kraji ali izgubi po pravilih v roku 24 ur _____nadomeščeni brez vsakih stro|kov._____________________ 2. V nujnih primerih vam American Express potovalne čeke dostavi tudi s kurirjem, brezplačno. 3. Potovalni čeki American Express se odkupujejo po vsem svetu. 4. Potovalne čeke American Express lahko kupite v r^lzličnih valutah. 5. American Express vam nudi pri izgubi ali kraji potovalnih čekov tudi veliko število drugih uslug. Razumljivo brez vsakih stroškov. Prodalna mesta Nove K5M: Nova KBM centrala, ekspoziture: Mesttna hranilnica, Tyrševa, Pobrežje, Cesta zmage, Tabor, Ruse, Lenart,* Ormož, Poslovne enote: Ptuj, Slovenska Bistrica, Ljubljana. Potovalni čeki American Express so vam na naših prodajnih mestih na voljo v DEM in USD. Informacije vjvseh^naših enotah. , _SLOyENJ GRADEC / RAZGLASITEV TRAKTORJA LETA Petina a|iisovaiiewift 1EIQK4M(I Prejšnji četrtek je strokovna revija Kmetovalec, ki izhaja v Slovenj Gradcu, uresničila de- cembrsko namero, odpadlo zaradi vremena, in raglasila traktor leta 1994. To je postal traktor ZETOR 4340. Kmetovalec je strokovna kme- tijska revija, podaljšana roka sve- tovalne službe. Kmetovalcem nudi praktične in k9ristne nasve- te, ki jih ti potrebujejo pri gospo- darjenju na kmetijah. Kmetova- lec je povsem nepolitična ter strogo strokovna revija. Že v prvem letu izhajanja so se v ured- ništvu lotili več pomembnih ak- cij: pričeli so testirati kmetijske stroje, uvedli katalog traktorjev in opravljali preglede priključnih strojev. V avgustovski številki, ki je sovpadala s Kmetijko-živil- skim sejmom v Gornji Radgoni, so prvič objavili razpis in glaso- valni listek za izbiro traktorja leta. Želeli so dobiti mnenje upo- rabnikov o tem, kateri traktor je za naše kmetijske razmere naj- Traktor leta 1994: Zetor 4340 primernejši. V glasovanju je so- delovalo 391 kmetovalcev, ki so se v dobrih 20 odstotkih odločili za traktor Zetor 4340, njemu pa sledi prav tako Zetor, tip 5340, s 15,5 odstotka glasov. Traktorja Zetor sta tako po številu glasov uporabnikov daleč v ospredju, saj je dobil tretjeuvrščeni traktor znamke FENDT 6,8 odstotka gla- sov, sledijo pa Ferguson, Landi- ni, Steyr, dva tipa Fiata in Deutz Fahr... Razglasitev zetorja 4340 za trak- tor leta 1994 je pričakovana, saj so traktorji teznamkežeštiri desetlet- ja prisotni v slovenskem kmetijst- vu, zadnji dve leti pa predstavlja njihova prodaja kar polovico vseh prodanih traktorjev v Sloveniji. Ekskluzivni uvoznik zetorjev za Slovenijo je Gorenje Trgovina. Di- rektor tega mladega podjetja Alojz Kovše je ob razglasitvi poudaril, da je to potrditev pravilnosti njihove odločitve o tesnem sodelovanju s češko tovarno traktorjev. Revija Kmetovalec bo akcijo iz- bire traktorja leta nadaljevala tudi v letošnjem in prihodnjih letih. •>J.Bračič PTUJ / DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI V času od 19. do 22. januarja bo na razstavnem pros- toru Celjskega sejma že četrta državna razstava malih živali, ki jo pripravlja Društvo gojiteljev malih živali Slo- venije, s približno 180 malimi živalmi se je bodo ude- ležili tudi ptujski gojitelji, ki si predvsem v tekmoval- nem delu veliko obetajo. Na ogled bodo dali okrog 40 kuncev, 100 golobov in 40 primerkov perutnine. D. Sterle 10- zanimivosti, reportaže 19. januar 1995- TEDNI Vesna Ribaril / Čefrfi del: O prepadu med revnimi in bogatimi se prepričam med obiskom državne bolnišnici Ce sva se na začetku počutili nelagodno, ker nisva ho- teli biti nikomur v breme, sva se počasi sproščali in predajali brazilskemu gostoljubju. Pri Lini so naju sprejeli kot del družine. Na tak način pa sva imeli poleg večje varnosti še eno prednost - možnost spozavanja nove dežele kar se da neposredno. Skozi življenje ljudi, ki tukaj res živijo, in ne le kot mimoidoči obiskovalec, kar se sicer rado dogaja turistom. Lina z velikim navdušenjem skupaj z nama načrtuje oglede pomembnejših delov Ria in Ni- teoja in naju skoraj vedno tudi spremlja. Nasmehne se, ko ji raz- lagam reklo: Ce prideš v novo mesto za en teden, dobiš o njem osnovni vtis; če ga obiščeš za en mesec, si lahko ogledaš večino po- membnejših znamenitosti; če osta- neš nekaj mesecev, ti ga uspe spoz- nati zelo dobro; če pa v nekem mes- tu živiš, ga ne spoznaš nikoli, saj tvoje življenje poteka v glavnem po utrjenih tirnicah, kijih zapove- dujejo vsakdanje obeznosti. "Res je tako," pravi in se nama pridruži še z večjim veseljem, saj sama večine krajev, kamor želiva z Alenko, še ni obiskala, čeprav živi v Niteroju od svojega rojstva. Fortaleza Santa Cruz - ali pa naše Trdnjava svetega križa - stoji na se- vernem torej niterojskem končnem delu ozemlja, ki oklepa zaliv Guanabara. Ječe, nekoč polne vojnih ujetnikov, so danes prazne. Vojščake, ki so utrdbo branili, je zamenjalo nekaj vojakov današnje redne vojske in ti obiskovalcem v portugalščini seveda razlagajo o usodi utrdbe skozi stoletja. Ogromni topovi so še danes na svojih mestih, sedaj tiho vdani v usodo, ki jim je preostala - usodo razstavnih eksponatov. In ko skozi strelno lino pogledaš na jug, zagle- daš sestrsko utrdbo na oni strani zaliva, ki jeod tukaj oddaljena leza dober streljaj. Za njo pa stoji zna- meniti Sladkorni hlebec, spremlje- valec vseh razgledov. Potem se Alenka odloči, da bo že kar na začetku prebolela, kar nama je dano preboleti tropskih bolezni na najinem potovanju. Na srečo je bila ta huda tropska bolezen - kaj drugega kot gripa. In če se je tako pojavila motnja v našem ogled- niško-izvidniško-turističnem pro- gramu, sem jaz uspela doživeti svo- je prvo srečanje z brazilsko bol- nišnico. Univerzitetna bolnišnica Anto- nio Pedro v Niteroju, kjer študira- ta Luis in Lina in večina njunih, prav kmalu pa tudi najinih prija- teljev, je državna bolnišnica. Če sem bila v prvih dneh tukaj vedno znova presenečena nad stand- ardom, ki ga uživa brazilski srednji družbeni sloji, me že kratek spre- hod po hodnikih bolnišnice zbudi v kruto, pretresljivo realnost. S težavo se prebijamo skozi ambu- lantni del stavbe. Bolniki povsod. Čakajo vsak na svoj kanček olajšanja. Pohabljeni, umazani, le za silo oblečeni. Otroci v naročjih mater jokajo, starci apatično pre- dani čakanju. Te podobe mi pri- kličejo pred oči favele - slume, pre- dele mesta, kjer so svoj prostor pod soncem našli mnogi izmed teh lju- di. Favele so običajno kot gnezda razsute in zraščene s hribovitimi deli mesta. Nastajale so in še nasta- jajo tam, kjer pač ni ničesar druge- ga. Revno prebivalstvo, ki prihaja v mesto z upanjem po nečem boljšem, si potem tam postavi ne- kakšno - kakršno koli streho nad glavo. Vode ali električne napelja- ve ni. Le po eno vodno zajetje je na razpolago za tisoče prebivalcev. Se- veda tudi o kakšni kanalizaciji ni govora. In če so običajne brazilske družine, ki imajo ponavadi vsaj tri ali štiri otroke, za evropske razme- re velike, potem so družine revne- ga prebivalstva z desetimi ali več otroki ogromne. Dogaja se celo, da mnogi teh otrok ob nepismenosti, ki vlada med najnižjimi sloji prebi- valcev, sploh nikjer niso uradno zabeleženi. In da so vsi statistični podatki, ki jih zbirajo o prebivalst- vu, le približni, sploh ni taka kata- strofa. Zastrašujoče je dejstvo, da mnogokrat starši sploh ne po- grešajo svojih otrok, ki so že od ma- lih nog prepuščeni krutemu boju za obstanek, če katerega od njih le- pega dne sploh več ni pri hiši. Pri petnajstih se to pač ne pozna. Da preprosta in da veliki znanstveniki tudi pišejo preprosto. Najznameni- tejše knjige niso bile nikoli napisane le za ozek krog poznavalcev. Dr. Lev Menaše, ki je med prvimi napisal oce- no Zerijevega dela, je svoje pisanje zaključil z mnenjem, da je njegova knjiga eno od orožij v boju za pravo znanost. Za podobo Federica Zerija je knjiga, ki jo je večina slovenskih umetnostnih zgodovinarjev prebrala takoj po izidu. Pričakujemo lahko, da bo blagodejno vplivala na stroko in vsaj nekoliko oklestila zapleteno pi- sanje nekaterih kolegov, ki se svojih ima večina kriminala ob vsej žalos- ti, ki prihaja iz teh predelov, svoje korenine tudi tukaj, verjetno ni treba posebaj poudarjati. Nekaj- krat sem zbirala pogum, da bi se podala v kako od številnih favel, pa ga ni bilo nikoli dovolj. Bolnišnice - tole tu v Niteroju in pozneje v Manausu - so me uspele prepričati, da je tudi revščina ses- tavni del resnice o brazilskem živl- jenju. Medtem ko čakam Luisa, mepri- jatelji povabijo s seboj na oddelek na vaje. Ena od dobrih plati brazil- skega študijskega sistema medici- ne je, da bodoče zdravnike že med študijem usposobijo v dobre prak- tike. Razmere na oddelku so - milo rečeno - kaotične in sredstva, ki so na razpolago za zdravljenje, skromna. Prijatelji mi razlagajo. besedil najbrž tudi sami lotevajoobo- roženi z Verbinčevim slovarjem tujk. Prof. Federico Zeri je v osemdese- tih letih nekajkrat obiskal Ptuj, ko je skupaj z dr. Rozmanovo pregledoval umetnine po slovenskih muzejih, tudi v ptujskem. Novinarka Mojca Drčar - Murko ga je nekoč vprašala, kakšen vtis je naredila nanj Sloveni- ja. Odgovoril je nekako takole: Slove- nija mu je bila seveda všeč, dobro se je počutil v Ljubljani in v Mariboru, toda "/.../ najlepši pa je zame Ptuj". Kako lepo priznanje za naše mesto! Federico Zeri je prepotoval ves svet. da ostanejo zdravniki v državn: bolnišnicah mnogokrat brez moč ko jim sredi zdravljenja zmanjl ustreznega zdravila. Pa ne zato ki jih v sami državi ne bi bilo na ra: polago, ampak ker so se sredstv, namenjena od države, iztekla. Se vedno pretresena od tega, k; sem videla, sedim v pisarni ta ništva fakultete in čakam Luis: DENEM, nacionalna organizacii brazilskih študentov medicine,! mlada organizacija in tako Luis poleg naziva "vodja mednarodn izmenjave" pripada tudi veči konkretnega dela s pripravo prat s posamezniki. Pošta, faksi, tek fonski pogovori, pogovori z njihc vimi študenti, ki odhajajo v Evrc po ... - vse to traja in traja. preučeval nailepse umeinme, kar |i je ustvarilo človeštvo, majhno mesi ob Dravi pa se mu je vtisnilo v sporn' s podobo, ki ga je spomnila na bakn rez iz 17. stoletja in v katerega obrisi je zaslutil ostalme raomanske dob ki so jih prekrila kasnejša obdobja. O Ptuju je bilo v preteklosti napis' nega že veliko lepega in Zerijeve b' sede občudovanja se zdijo kot seže misel mnogih vtisov, ki so se nabra ob ogledovan ju ptujske mestne pod' be. Zato lahko na tem mestu izdaiT naslov monografije o Ptuju, ki je bi v Tedniku že napovedana in bo nal' sen izšla pri Umetniškem kabint« Primoža Premzia iz Maribora. Op'' smo se na profesorja Federica Zefi in knjigo naslovili kar s citatofi "Najlepši pa je zame Ptuj Marjeta CiglenečI' Obisi( bolnišnice Antonio Pedro me je pretresel. Giacinto Gimignani (1606 - 1681): Bakh in Ariadna. Avtorja slike iz ptujske grajske galerije in duhovito razlago njene vsebine sta našla dr. Ksenja Rozman in dr. Federi- co Zeri. Slika je bila leta 1993 z vsemi novimi podatki predstavljena na razstavi Ev- ropski slikarji iz slovemkih zbirk v Narodni galeriji v Ljubljani. DR. FEDERICO ZERI / POGOVORI O UMETNOSTI BRANJA UMETNOSTI Aprila lani smo imeli v grajski ga- leriji nadvse prijetno srečanje. Obi- skala nas je dr. Ksenja Rozman in nam predstavila novosti, ki sta jih z dr. Federicom Zerijem iz Rima ugo- tovila ob preučevanju nekaterih slik izptujskega muzeja. Prof. Fede- rico Zeri in dr. Ksenja Rozman so- delujeta že od sedemdesetih let in preučujeta umetnine,ki so jih nasli- kali evropski mojstri ter so danes shranjene v slovenskih muzejih. Povsem nepojasnjene slike dolgo niso imele mesta v kulturni dediščini na Slovenskem. Z razbiranjem njiho- vega pomena in z določanjem avtor- jev ali vsaj njihove bližine pa je vse več teh del postalo nepogrešl j i v člen v evropski, ne zgolj slovenskih kultur- ni zapuščini. Med povsem na novo opredeljenimi deli je bilo tudi več slik iz ptujskega muzeja. Takratni ptujski župan Vojteh Rajher se je želel obema uglednima znanstveni- koma osebno zahvaliti za predano delo in prispevek k poznavanju ptuj- ske kulturne preteklosti. Na manjši slovesnosti jima je ob navzočnosti ptujskih ljubiteljev umetnosti, starih muzejskih znancev in kolegov iz Na- rodne galerijepodelili občinsko priz- nanje. Zal se dr. Zeri zaradi bolezni ni mogel udeležiti svečanosti, pa mu je priznanje kasneje izročila dr. Rozma- nova. Ptujčani se tako žal nismo mogli osebno srečati z znamenitim rim- skim profesorjem, zato pa smo si lahko ogledali tri razstave, ki sta jih dr. Rozmanova in prof Zeri skupaj pripravila v Narodni galeriji v Ljubljani. Nujno izjemno znanje se nam razkriva tudi v treh spremnih katalogih. Pred kratkim pa je v Knjižnici Na- rodne galerije izšel slovenski prevod knjige Federica Zerija z naslovom Za ' podobo. Knjiga je podnaslovljenaPo- govon o umetnosti branja umtnosii. Leta 1985 je imel profesor Zeri na kato- liški univerzi Sacro Cuore v Milanu pet predavanj. Govoril je o vezah med likovno umetnostjo in kulturo nas- ploh, o tem, kako pomembno je poz- nati zgodovinsko ozadje nastajanja umetnin, pripovedoval je o obvlado- vanju tehničnih veščin, o zgrešenih restavratorskih posegih in o pona- redkih. Predavanja so številnim pos- lušalcem razkrila, kako se izjemen poznavalec umetnosti "pogovarja" z umetninami. Pogovore je na skrivaj posnela pesnica in pisateljica Ludo- vica Ripa de Meana. Zapisane po- snetke je pokazala prof Zeri j u in sku- paj sta jih pripravila za tisk. Pri tem sta ohranila pogovorni slog, zato be- sedilo ni strogo vkalupljeno v naprej določene okvire. Pripoved večkrat zaide k anekdoti, nepredvidenim pri- merjavam ali pa je tu in tam zabeljena s kakšno bolj krepko pripombo. Lahko si predstavljamo, da so beležke ob prenosu v tiskano besedi- lo izgubile nekaj iskrivosti in duho- vitosti, zaradi katerih ima profesor toliko občudovalcev. Pakljub temuprevodZerijeveknji- ge ponuja nenavadno zapeljivo bran- je. Besedilo teče lahkotno, ni obre- menjeno z navidezno učenostjo in je privlačno za najširši krog bralcev. V vsebino knjige nas uvedeta že naslov in podnaslov. Branje in razumevanje likovnih umetnin zahteva veliko znanja, ki pa ne sme biti omejeno zgolj na razvozlavanje likovnih vred- nosti posameznih del. Bolj ko znamo umetnino povezati s časom in okol- jem, v katerem je nastala, bolj ko nam je znana njena usoda, bolj razumemo njeno sporočilo. Federico Zeri ob šte- vilnih primerih pojasnjuje, kakšne nepričakovane podrobnosti so bile odločilne, ko se je sam spopadal z vrednotenjem umetnin. Profesor svari pred mnogočim: pred učenjaki, ki zmeraj najdejo odgovor na vsako vprašanje, pa tudi pred nespretnimi in samozvanimi restavratorji, ki so naredili več škode kot vse vojne vihre skupaj. Po drugi strani pa zna vliti tudi mnogo upanja. Trdno je pre- pričan, da se je ohranilo mnogo več umetnin, kot smo pripravljeni verje- ti, "/.../pomembni predmeti se skrije- jo, krožijo, ostajajo kje založeni, toda prej ali slej pridejo na dan.. Nikoli ni treba obupati, dokler ni natančnega dokaza, da je predmet zaradi višje sile šel v pogubo." Nam, ki smo v 20. sto- letju izgubili (ali pa bi bilo pravilneje reči založili) toliko dragocenosti, takšni stavki zvenijo prav blagodej- no. Federico Zeri je ob pregledovan- ju muzejskih fondov po celem svetu, kjer je vedno spoštovan in težko pričakovan gost, sestavil mnoge dele celot, za katere so menili, da so iz- gubljeni. Prav tako smo mu lahko hvaležni, da se njegova pozornost ne ustavlja zgolj ob največjih mojstrovinah."/.../ je napak, kakor so delali svoje čase, gledati samo na mojstrovino, zavreči pa dela nizke kakovosti. Umetnino je treba gledati v njenem kontekstu in jo soočiti z vsem likovnim repertoar- jem istega obdobja, tudi v razdobju dveh ali treh generacij. Samo tako lahko razumemo humus, na katerem se je rodila velika umetnina." Prav za- radi takšnih pogledov na umetnost je Federico Zeri našel čas, da se je z vso naklonjenostjo posvetil umetninam, ki mu jih je predstavljala dr. Ksenja Rozman. "Umetnost branja umetnosti" je ravno pravšn j i podnaslov za Zeri jevo knjigo. Natančnih navodil za takšno branje seveda ni, vsaka umetnina je enkratna in za razumevanje vsake od njih je potrebno poiskati novo pot. Zeri jevo besedilo nas seznanja z vsem tem neizmernim bogastvom. Morda je najlepše spoznanje ob branju knji- ge, da je prava znanost vedno silno TEDNIK -19. januar 1995 šport -15 CIMNASTIKA Obetavni iuiiltott mlcidib "Ljudje po vsem svetu se ukvarjajo s športom. Mislim, da nisem izjema, če priznam, da name vpliva šport pomirjevalno. Tudi jaz se namreč ukvarjam z njim. Treniram gimnasti- ko." Tako je v biltenu, ki so ga ob prvem občinskem tekmovanju v akrobatski gimnastiki izdali na osnovni šoli Breg, zapisalo Mojca Mayr, učenka 6. b razreda. Breška osnovna šola je namreč minuli četrtek gostila najboljše telovadke in telovadce ptujskih osnovnih šol v kategorijah mlajših in starejših dečkov in de- klic. Pomerili so se v osnovnih akrobatskih disciplinah ter v svojih nastopih, kjer so prevlado- vale različne vrste stoj, prevalov, salt in še česa, pokazali veliko znanja in spretnosti, obenem pa dokazali, da se za razvoj gimnasti- ke v Ptuju ni bati. Talentov je ve- liko, le pravilno jih je treba usmerjati. Rezultati: V kategoriji mlajših deklicjenas- topilo 19telovadk,najboljepa seje odrezala Vesna Terbuc, za njo Maša Samojlenko ter Katja Ko- lednik (vse tri OŠ Olge Meglic). Med starejšimi deklicami, teh je bilo 21, je zmagala Sandra Grgur pred Natašo Kolbl (obe OŠ Olge Meglic) ter Mojco Mayer (OŠ Breg). Pri mlajših dečkih je nastopilo le osem telovadcev, zmagal pa je Da- vid Erjavec (OŠ Olge Meglic), dru- gi je bil Radovan Korošec in tretji Rok Tement (oba OŠ Breg). Med sedmimi v konkurenci starejših dečkov je največ pokazal Mitja Ze- bec, za njim pa Mitja Verlak ter Dejan Vedlin (vsi OŠ Olge Me- glic). Ekipno je bila v vseh kategorijah daleč najuspešnejša OŠ Olge Me- glic, nekaj manj paOŠ .Mladika,OŠ Breg in OŠ Ljudski vrt. Tekst in posnetek: D. Sterle Najtežje je bilo svoje akrobatsko znanje potrditi pred sodniki. Po izjemno uspešnih vzponih se, kot kaže, ptujskemu moškemu rokometu obetajo črni časi. Brez denarja ni muzike, bi se temu reklo. Vendar vse le ni v denorju, saj se v slovenskem rokometu le redki klubi lahko pohvalijo, da so brez večjih denarnih težav. Drava je v tej sezoni zelo okrnjena, saj je pred sezono ostala brez trenerja Ivana Hrtipiča in igralca Zlatka Belančiča ter tudi brez okrepitev, potrebnih za vrh slovenskega moškega rokometa. V mini prestopnem roku so klub zapustili igralci iz Celja Privšek, Novak in Krauthaker, ki so - začudA - lahko takoj zai- grali za druge klube, ne- hal pa je tudi Mario Saga- din. Na sobotni tekmi ni želel nastopiti Faruk Hrnjadovič, ki po njego- vih besedah od obljub ne more živeti, saj nima de- narja niti za stanovanje. Tako sta od igralcev izven Ptuja le še Alan in Nenad Potočnjak. Tudi njima sreča ni bila naklonjena, saj sta se po izjemnizmagi Drave proti Kodeljevu poškodovala v prometni nesreči, pred tem pa je poškodbo skupil tudi dru- gi vratar Gorazd Mlakar. Tako je Drava izgubila v Ribnici, nato pričakova- no v Celju in v soboto v Ptuju s Primorskimi no- vicami iz Kozine. Poraz z drugouvrščeno ekipo lige ni tragičen, bolj tragična je igra Drave, ki i?na v zaključku prvenstva kaj malo možnosti, da se izog- ne igranju za obstanek v ligi. Upam, da se motim, saj so v nasprotnem pri- meru možnosti Drave za obstanek minimalne. Iz- pad pa bi bil za ptujski moški rokomet prava ka- tastrofa. Kako bi se lahko temu izognili? Težko, pa kljub temu. Tako oslabljena ekipa res ne more priigrati čudežev. Vendar gre za kakovostne igralce, ki so proti Kodeljevu pokazali, da so močni in da znajo igrati, z ozdravljenim Alanom Potočnjakom pa še močnejši. Znano je, da mladi igralci lahko uspešno igrajo, če so v tako imenovanem polnem tre- ningu in k temu spodbuje- ni, pa v Dravi očitno m tako kljub večinski zased- bi igralcev na treniiigih. Kot da so vsi po vrsti dvig- nili roke od moškega roko- meta; ali pa je posredi kaj drugega? Komu je v inter- esu, da spravi ptujski moški rokomet na pot brez povratka? 1. kotar ATLETIKA Priprave na anarskih otokih članica Atletskega kluba Ptuj Vanja Kotar, ki zaradi naprimer- nih pogojev za treninge v Ptuju tre- nira in živi v Ljubljani, je v tem ted- nu s skupino najboljših slovenskih atletinj in atletov na pripravah na Kanarskih otokih. To ji je omo- gočilo podjetje Kovinosirugarstvo Ivana Gomilška, ki želi pomagati nadarjeni atletinji do še boljših re- zultatov. Kaže, da se bo to sodelo- vanje nadaljevalo na daljši rok, saj { drugače ni mogoče do višjih ciljev. ODBOJKA ČRNA-MARSEL 0:3 Športna dvorana Črna, gledal- cev 100. Marsel: Gojkoškova, Marjeta in Marta Emeršič, Kostadinovičeva, Godčeva, Klajderičeva, Vindiševa, Zenunovičeva in Bevconova. Uvodno srečanje spomladanske- ga dela državnega prvenstva v Črni so igralke Marsela iz Ptuja dobile prepričljivo, saj so tekmo rešile v svojo korist v slabi eni uri in oddale domačinkam le 19 točk. Rezultati nizov 8:15,3:15,8:15. V naslednjem kolu se bodo igral- ke Marsela v športni dvorani Mla- dika srečale z do sedaj še nepo- raženo in vodilno ekipo Žibrat Ljutomer, za katero igrajo tudi igralke iz Rusije. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri. (l.Z.) KEGLJANJE Andrela Razlag srebrna v parih To soboto in nedeljo je bilo na težkem kegljišču v Lenda- vi državno prvenstvo mladin- skih parov (do 23 let). Ptujčanka Andreja Razlag je dosegla ponovno najboljši re- zultat obeh dni (855 podrtih kegljev), a je to zadostovalo samo za drugo mesto in srebrno medaljo, saj je njena partnerka drugi dan podrla skromnih 381 kegljev. Andre- ji tako ni uspelo ubraniti nas- lova iz lanskega leta, kar pa ni tako pomembno, saj tokrat bolj potrebuje dobre rezulta- te, kajti vsi ti nastopi so obe- nem kvalifikacije za sestavo državne reprezentance, ki bo maja nastopila na mladin- skem svetovnem prvenstvu v Romuniji. Tu pa Andreja že krepko vodi, njena prednost pa je tolišna, da lahko z goto- vostjo govorimo o pravem podvigu že na začetku leta. Vrstni red mladinskih pa- rov: 1. Ledinek(431 + 408) in Filipčič (410 + 424) skupaj 1673,2. Andreja Razlag (420 + 435) in Špoljar (412 + 381) 1648,3.Podlesnik(421 -^403) inKoštomaj(375 + 373) 1572- vse Emo Eterna Celje itd. S.R. NAMIZNI TENIS Odliina dekleta V Zalogu pri Ljubljani je bilo 14. in 15. januarja 16. odprto prvenstvo Slovenije - Jokhlov memorial za mlajše in starejše pionirke in pionirje. Sodelova- li so tudi vrstniki Iz Hrvaške. NTK Petovia je imel številno zasedbo. V soboto igrali mlajši igralci in igralke v starosti do 12 let. Za Pe- tovio so igrali Tomaž Janžekovič, Tine Pelcl in Danilo Piljak. Vsi so se uvrstili v prvo tretjino nastopa- jočih. Poglavje zase je bila mlajša pio- nirka Špela Lukner, ki je premaga- la vse svoje vrstnice ter prepričljivo osvojila naslov prvakinje. V nedeljo pa so igrali starejši pio- nirji in pionirke. Pri fantih sta igra- la Nejc Janežkovič, ki se žal ni uvr- stil v finalno skupino, in Žiga To- vornih, ki je presenetil s prodorom med 32 najboljših. Pri dekletih Tina Safran in Breda Mojsilovič do finalnega medseboj- nega dvoboja nista izgubila niti seta. Zmagala je po zares odlični igri trenutno najboljša pionirka Slovenije Tina Safran z rezultatom 2:1. IvanPšajd MALI NOGOMET / DRŽAVNO PRVENSTVO KMN Poetovio v skupini B V prostorih NZS v Ljubljania je bilo v prisotnosti vseh osmih prvakov medobčinskih nogo- metnih zvez, ki so si v tekmovalni sezoni 94/95 ob rekordnem števi- lu 193 ekip malega nogometa na polfinalnih tekmovanjih priigra- li pravico nastopanja na 4. držav- nem in 11. prvenstvu NZS, žre- banje za državnega malonogo- metnega prvaka. Tekmovanje bo 28. januarja v Ljutomeru. Pred- stavnik medobčinske nogometne zveze Ptuj je ekipa KMN Poeto- vio. Kapetan ptujske ekipe Silvo Komik je izžrebal številko 1 v skupini B in tako komentiral žre- banje: "Na prvenstvu ni lahkega nasprotnika, zbrani so samo naj- boljši. Samo dobre igre in obilo sreče nas lahko popelje v finale tekmovanja." V A skupini so ekipe: KMN Šport klub (MNZ Celje), KMN Branik Talci (MNZ Maribor), Puntar (MNZ N. Gorica) in KMN Panda (MNZ Koper), v B skupini pa: KMN Poetovio (MNZ Ptuj), KMN Križevci (MNZ M. Sobota), KMN Mar- mor Stripy (MNZ Gorenjska) in KMN "A" Gama MM (MNZ Ljubljana) Za ptujske ljubitelje malega no- gometa, ki jih bo v Ljubomeru za- gotovo veliko, naj povemo čas te- kem ptujske Poetovie: 10.10 Poe- tovio - "A" GAMA, 13.10 Poeto- vio - Križevci in 15.30 Poetovio - Marmor Stripy. MNZ PTUJ -1. LIGA Rezultati tekem 5. kola: Ta- mes - Markovci 2:2, Poetovio Miško - Kovinosirugarstvo Za- muda 5:0, Bistro Majolka-Krona Zagi 4:2, Sv. Tomaž Pro Land - Pizzerija Slonček 2:1. 1. BISTRO MAJOLKA 5 4 10 17:10 9 2.PET0VI0MIŠK0 4 3 1 0 14:4 7 3.6UMANN069 4 3 0 1 12:7 6 4.SV.TOMAŽ-PROLAND4 2 2 O 8:4 6 5.K0VIN0STR.ZAMUDA 4 2 1 1 25:10 5 6. MARKOVCI 5 113 8:18 3 7. PIZZERIJA SLONČEK 4 1 O 3 5:8 2 8.KR0NAZAGI 5 0 1 4 5:14 1 9.TAMES 5 0 1 4 7:26 1 Razpored tekem 6. in 7. kola: sobota, 21. januarjs, športna dvo- rana Center Ptuj: 15.00-Kovino- sirugarstvo Zamuda - Sv. Tomaž Pro Land, 15.40 - Krona Zagi - Pizzerija Slonček, 16.20 - Gu- 'manno 69 - Poetovio Miško, 17.00 - Bistro Majolka - Tames, 18.00 - Poetovio Miško - Markov- ci, 18.40 - Sv. Tomaž Pro Land - Gumanno 69, 19.20 - Tames - Krona Zagi, 20.00 - Pizzerija Slonček - Kovinosirugarstvo Za- muda. II. LIGA SKUPINA A Razpored tekem 5. kola: ne- delja, 22. januarja, športna dvora- na Mladika Ptuj: 15.30 - Bistro Milena - Sara, 16.50 - Bistro Žoga - Zidarstvo Zamuda Macho, 118.10-Zavod93-LitožStoperce, 19.30 - Gastro Žetale -: Copy Ca- non Ambiente. II. LIGASKUPINAB Razpored tekem 5. kola: ne- delja,22. januarja,športnadvora- na Mladika Ptuj: 16.10 - Tomaž foto Host - Gostišče pri Tonetu, 17.30 - Bistro Lipa - Cirkulane, 18.50 - Center Kolo - Vitomarci, 20.10 - Butik Ivana - Šmarnica Kuhar, 21.00 - Tomaž foto Host - Vitomarci (3. kolo). Branko Lešnik SAK Šahisti ŠD Gori- šnica so v gostilni Firbas v Moškanjcih pripravili novoletni turnir, ki se ga je ude- ležilo 18 igralcev iz Ptuja, Spuhlje in Gorišnice. Vsi igral- ci so prejeli spomin- ske nagrade. Vrstni red najboljših: 1. Ro- bert Roškar, 6,5,2. - 4. Janko Bohak, Jurica Škarja in Boris Žlen- der, 5. - 6. Janez Vrbančič in Darko Drevenšek, 4, itd. Naslednji turnir bo 28. januarja. Prvi hitropotezni turnir od devetih načrtovanih je bil 8. januarja. Igralo je 17 igralcev vseh starosti. Zmagal je Janez Vrbančič pred mla- dincem Jurijem Cvi- taničem, dosegla sta 14 točk, na tretje mes- to se je uvrstil Miro Toplak, 13 točk, sledi- jo Miloš Ličina, 11 1/2, Jurij Cvitanič, 10, Darko Drevenšek, 9 1/2, Dejan Ivančič, 9, itd. Naslednji turnir bo 5. februarja. V soboto, 14. janu- arja 1995 je bilo srečanje med člani in mladinci. Na desetih deskah so po Ševe- niškem sistemu člani premagali mladince z rezultatom 53:40. Najboljši posamezni- ki so bili pri članih Dušan Ličina, Janez Vrbančič in Miloš Ličina, pri mladincih pa Helena Rižnar Sa- bina Zamuda in Dani- el Cvitanič. Cilj tega in podobnih srečanj je sestava ekipe, ki bo nastopila v drugi zvezni ligi in drugih ekipnih tekmovanjih. Organizacijo in tek- movanje je vodil teh. vodja in sodnik Jože Voglars pomočnikom Borisom Žlendrom in Ivanom Voršičem. ROKOMET ORAVA " PRIMORSKE NO¥l€S2^^4(9sm , Ptul - Športna dvorana Center, gledoitev okoli 250, sodnika Krsšno In Vodopivec h Ajdovščine. DRAVA: Valenko, P saj d. Oster C 3, Ter- buc I, Zttran, Belšak 3, N. Potočnjak 2, Vu- grinec 8, Mlakar, Pi- sar 4, Mešl2, Mikolič. Rokometaši so upravičeno izgubili srečanje z zelo m.očno ekipo Primorskih no- vic iz Kozine. Nasto- pili so brez Alena Potočnjaka (promet- na nesreča) in Faruka Hrnjadoviča, ki je na srečanju sicer bil, ni panstopil. Začetne minute niso dale slututi tako slabe igre, žal pa je to trajalo do 13. minute, nato pa so gost je preko Likavca in Špendeta dosegli visoko vodst- vo ob polčasu z deseti- mi zadetki razlike. Domačini so igrali zmedeno. V napadu niso imeli prave rešitve. Vse je slonelo na individualnih ak- cijah, povezane igre ni bilo. Posebej žalostno pa je bilo videti prehi- tro zaključevanje s strelom tokrat odličnemu vratarju gostov Mitji Va- lenčiču. Graditelja igre ni bilo. V drugem polčasu smo gledali dokaj ena- kovredno igro,to pa predvsem zaradi gos- tov, ki so igrali, koli- kor je bilo potrebno za zanesljivo zmago. Res je, da sta sodni- ka na začetku srečanja kar nekajkrat oškodo- vala domačine, ven- dar ti niso znali uredi- ti svojih vrst. Nekjebo potrebno osvojiti točke v zadnjih štirih kolih, da bi se izognili igranju piay-outa. Po rezultatih v slovenski rokometni ligi se di- rektni konkurenti ptujske Drave prebu- jajo in prihajajo v for- mo, tega pa za Ptujčane ne bi mogli reči. D.K. SAH Pflf^llf 87 mladih šohistov (63 dečkov in 24 deklic) se je pomerilo no občinskem prvenstvu posameznikov v šahu na OŠ Ljudski vrt. Mladi šahisti so se pomerili v štirih kotegorijoh: do 10,12,14 in 16 let. Najmnočnejšo je bila udeležba pri dečkih do 12 let (25) in tudi rezultati prvih treh so bili najbolj izenačeni, soj so kar štirje osvojili enako število točk. Izredno močno konkurenca je bilo tudi v kategoriji dečkov do 14 let (21). V konkurenci de- klic so 11 medalj od 12 možnih osvojile šahistke OŠ Gorišnica, pri dečkih pa je bilo med nosilci medalj kar sedem osnovnih šol: naj- močnejša je bila še vedno Gorišnica (5), Ljudski vrt dve, po eno pa OŠ Videm, Grajena, Kidričevo, Markovci in Destr- nik. To je vsekakor vzpodbudno, saj se ugotavlja vse večja razširjenost te kral- jevske igre po šolah. Vrstni red naj- boljših treh v posa- meznih kategorijah: deklice: do 10 let: 1. Barbara Rižnar, Gor., 2. Maja Zakelšek, Gor., 3. Anja Popovič, Gor.; do 12 let: 1. Tea Pignar, Gor., 2. Petra Geč, Gor., 3. Petra Kukovec, Mar.; do 14 let: 1. Sabina Zamu- da, Gor., 2. Nina Tuš, Gor., 3. Janja Vukašinovič, Gor.; do 16 let: 1. Darja Kot- nik, Gor., 2. Lea Go- lob, Gor., 3. Nevenka Petek, Gor.; dečki: do 10 let: 1. Gregor Kovačec,Vid.,2. De- nis Žuran, Gor., 3. Marko Grmovšek, Gra.;dol21et: I.Do- minik Cvitanič, Gor., 2. Denis Kuserbanj, L. vrt, 3. Marko Bau- man, Kid.; do 14 let: 1. Matej Ličina, Gor., 2. Dejan Ivančič, Gor., 3. Uroš Ozmec, L.vrt;do 16let: I.Ju- rij Cvitanič, Gor., 2. MatejHorvat,Mar.,3. Peter Arnuš, Des. S.R. ^ TENIS Šport plus v Teniškem centru Grodiont - Ljubljano je minuli konec tedna potekal drugi turnir za najmlajše v zimski seriji Šport plus. Odlično sta igrala Rok Galun, ki )e dosegel med fanti 3. mesto, pri deklicah pa je prav tako 3. mesto dosegla Ajda Brumen. Od mladih igralcev TK Ptuj sta na turnirju nastopila še Kristjan Krajnc, ki je dosegel dve zmagi in se uvrstil med 16 najboljših, pri dek- letih pa je Tjaša Kovač po uvodni zmagi izgubila v drugem srečanju z .Mariborčanko Majo Šibila, prvo nosilko turnirja. 16-nasveti! 19. januar 1995- TEDNIK Kuharski nasveti Danes bomo pripravili rižoto iz perutninskih jeter, polnjeno čebulo in rižev narastek s sadnim prelivom. RIZOTA IZ PERUTNINSKIH JETER Potrebujemo: -23dagnža - 5 dag masla -18 dag perutninskih jeter - manjšo sesekljano čebulo - 2 stroka česna -10 dag narezanih gob - Ulica paradižnikove mezge - sol, poper - 7 del perutninske juhe ali vode -1 - 2 žlici naribanega parmezana 2/3 masla raztolimo v posodi, do- damo jetra in jih na hitro pre- pražinno, da dobijo rjavo barvo. Nato jih vzamemo iz posode, doda- mo narezano čebulo in česen ter prepražimo, dodamo narezane gobe in čez nekaj minut riž. Pražimo 4 - 5 minut, primešamo paradižni- kovo mezgo in zalijemo z juho. Začinimo in dodamo na rezine na- rezano jetra. Počasi kuhamo, da se rižzmehča. Na koncu dodamo mas- lo (1 /3) in parmezan. POLNJENA ČEBULA Potrebujemo: -10 srednjevelikih čebul (na 1 osebo 2) Nadev. - 20 dag riža (kvalitetnega; če ne, zali- jemo z malo manj tekočine -1/41 juhe ali vode -1/41 vina (belega) ■ 10 dag slanine -10 dag naribanega sira - 3 stroke česna - sol, poper, majaron, lovorov list - sesekljan peteršllj Polnjena čebuld Čebulo skuhamo v sloni vodi, ka- teri dodamo par kapljic kisa in lov- orov list. Kuhamo približno 10 mi- nut. Ko je kuhana, jo vzamemo ven in jo damo za 1 O minut v hladno vodo, da obdrži lepšo obliko. Potem čebulo na zgornji tretjini odrežemo, tako da dobimo kapico, in izdolbe- mo sredino. Nadev pripravimo tako, da na maščobi prepražimo strok česna in na kocke narezano slanino. Doda- mo prebran riž, narahlo prepražimo in zalijemo. Dodamo začimbe in dušimo do mehkega. Proti koncu dodamo sesekljano čebulo (tisto, ki smo jo izdolbli) in naribon sirterfino sesekljan peteršllj, Z nadevom na- polnimo čebulo, pokniemo s kopico in za nekaj minut postavimo v toplo pečico - toliko, da se čebula segreje in sir raztali. Zraven lahko ponudi- mo gobovo omako. RIŽEV NARASTEK S SADNIM PRELIVOM Za 5 oseb potrebujemo: - 8 dag rIža -2,5 del mleka -ščepec soli - 3 dag margarine -2-3 jajca (2 večji ali 3 manjša) -1 vanlljin sladkor - 5 dag sladkorja - 1,5dagdrobtln - maščobo za pekač, sladkor za potre- sanje Sadni preliv: - 20 dag vloženih marelic -sladkor po okusu -1-2 del vode - 2 žlici marellčnega ali pomarančnega likerja Riž skuhamo v mleku s ščepcem soli (1 O minut). Nato ga ohladimo. Po- sebej penasto umešamo maslo, do- damo rumenjake, vaniljin sladkor in polovico sladkorja. Ko naraste, do- damo ohlajen riž in drobtine. Na koncu primešamo trd sneg z drugo polovico sladkorja. Pekač namažemo z margarino in vanj vlije- mo pripravljeno zmes. Pečemo pri temperaturi 180 - 200C približno 30 minut. Ko je narastek pečen, ga narežemo na rezine in prelijemo s sadnim prelivom. Sadni preliv nare- dimo tako, da marelice pretlačimo skozi cedilko ali pasirko, dodamo sladkor po okusu, rozrečimo z malo vode in na koncu dodamo sadni li- ker. K riževemu narastku lahko do- damo tudi v rum namočene rezine. Veliko uspeha pri pripravi Vam želim! •» Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - I. V sodobnem svetu je opazno skokovito naraščanje nevroz, psihosomatskih bolezni, samomorov in zasvoje- nosti, sočasno pa naraščajo tudi nasilje, kriminal, topa primitivnost, poslušnost, neoriginalnost, rivalstvo, ira- cionalnost in potrošniška miselnost. To vse kaže na dejstvo, da duševno zdravje ljudi peša. Temu se ne sme- mo čuditi, saj je življenje večine ljudi v vedno večjem razkoraku z njihovimi osnovnimi telesnimi, psiho- loškimi in socialnimi potrebami. Vprašati se je potrebno, kako lahko zaustavimo ta proces. Odgovor je le eden, do njega pa lahko pridemo le, če opustimo nekatera zmotna verovanja. Človek namreč ne pose- duje nobene "zdrave pame- ti", ki bi - sama od sebe - smotrno urejala njegovo duševno in socialno živl- jenje. Varljivo je optimis- tično gledanje na človeka kotnajpopolnejšeživobitje in tudi zaverovanost v "zmago razuma", ki naj bi že večkrat preprečil popolno katastrofo človeštva. Na žalost je tisto, kar ime- nujemo evolucija, pri lju- deh le prilagajanje vedno novim bolezenskim obli- kam življenja, ki so si jih poleg vsega še sami ustvari- li. Preteklost in sedanjost človeštva jasno kažeta, da ni zaupati naši stopnji mo- rale, zavesti in kritičnosti. Nadaljnje upadanje duševnega zdravja je prav- zaprav možno preprečiti le z intenzivnim preučevan- jem in odpravljanjem vseh oblik doživljanja in veden- ja, ki pod pritiskom zavest- nih in izvenzavestnih, zna- nih ali neznaih duševno- družbeno-telesnih meha- nizmov narekujejo ljudem takšen odnos do sebe in drugih, da si z njim onemo- gočajo lastno človeško ure- sničevanje. Nepoznavanje vzrokov duševnih bolezni je bil ved- no najpogostejši vzrok za- postavljanja preprečevanja duševnih bolezni. Verjetje v to, da bo nekdo vendarle odkril nekakšno okvaro v možganih duševnih bolni- kov, do takrat pa naj bi jih čimbolj prilagodili okolju, vsekakor ni dalo ničesar na področju preprečevanja le- teh. Odgovor na skrivnost duševnih bolezni je sila preprost, saj za bolj ali manj hudimi bolezenskimi zna- ki tiči človek. Ti znaki so zgolj njegova stališče, nje- gov odgovor na razmere, v katerih je prisil jen živeti. Potrebno je krepiti člove- kovo kritično zavest ter od- pravljati vse vire in oblike njegove odtujenosti. To ni le stvar strokovnjakov, temveč moramo vsi raz- mišljati o sebi in o svetu, v katerem živimo, ter storiti vseza razumnejšein huma- nejše odnose med ljudmi. Res je, da veliko stvari ogroža telesno, duševno in socialno zdravje ljudi, in prav je, da si ogledamo vsaj nekatere ter da ob tem raz- mišljamo o sebi in svojem odnosu do sveta in drugih ljudi. mag. Bojan Sinko NAGRADNO TUmSTKNO VPRAŠANJE Novo turistično leto začenja- mo z velikimi pričakovanji, saj so lanski rezultati za bivšo ptuj- sko občino so spodbudni: v ce- lem letu je Ptuj in okolico obi- skalo 17.354 gostov ali za 39,7 od- stotka več kot v letu 1993. Domačih gostov je bilo 9708 ali za 53,9 odstotka več, tujih pa za četrtino. Vseh nočitev je več za 18,3 odstotka ali skupaj 42.577, Pri domačih gostih se je število prenočitev povečalo za 22,5 od- stotka, pri tujih za 13,8. Gostje so v povprečju pri nas bivali 2,5 dni, kar je manj kot v letu 1993, ko je bila povprečna doba bivanja 2,9 dni. Največ obiskovalcev je bilo iz Nemčije (1291), sledijo Avstrija s 1269, Italija silil. Hrvaška s 1035, na petem mestu pa je Nizo- zemska z 949 obiskovalci. Statis- tični podatki tudi povedo, da smo lani imeli goste iz več kot 32 držav Evrope in desetih neevropskih držav. Začetek novega turističnega leta je povezan s pripravami na 35. ku- rentovanje. Prireditve se bodo pričele že 16. februarja. Karneval- ski vodnik, ki bo tudi letos vstop- nica za vse karnevalske prireditve in bo hkati omogočil nakup s po- pustom v nekaterih trgovinah in gostilnah, je že v prodaji. Na svetovni dan turističnih vod- nikov 21. februar bo rubrika "Na- gradno turistično vprašanje" praz- novala majhen jubilej - četrto obletnico. Podjetje ptujskih turis- tičnih vodnikov Ptujskevedutein ptujski Pokrajinski muzej bosta tudi letos na praznični dan organi- zirala brezplačen ogled muzejskih zbirk in mesta. S tem želita prispe- vati k večji turistični osveščenosti prebivalcev in k večji uveljavitvi dela turističnih vodnikov. Preden smo se prejšnje leto za nekaj časa poslovili od rubrike ''Nagradno turistično vprašanje", nas je še zanimalo, po kom se ime- nuje Povodnov muzej v Ptuju. Pravilnega odgovora nismo dobi- li. Imenuje se po kuratu Simonu Povodnu. Veseli pa smo bili vseh pisem, v katerih nam bralci od drugod čestitajo za dosedanje tu- ristične uspehe. Pri tem moramo še posebej omeniti prijazne in spodbudne misli s čestitko Milice in Ivana Gumpota iz Mislinje, ki vsem prebivalcem Ptuja čestitata za trikrat zapored osvojeno prvo mesto med turističnimi kraji. Današnje vprašanje je povezano s statutom mesta Ptuja iz 14. sto- letja. Napisati bo potrebno letnico sprejema. Da bo odgovor lažji, vam bomo pomagali z nekaj tek- sta, ki je zapisan tudi v vodniku Ptuja z okolico. "MESTNI SVET IZ VRST NAJBOGATEJŠIH IN NAJVPLIVNEJŠIH MEŠČANOV Leta......je dobilo mesto svoj sta- tut, kar najlepše dokazuie njegovo gospodarsko moč. Statut je določal pravni položaj mesta, nje- govo notranjo samoupravo, odnos do mestnih gospodov in do salz- burskih nadškofov, ki so si pridržali pravico potrjevanja mestnega statuta. Mestni sodnik je bil sprva najvišji uradnik mest- nega gospoda, ko pa si jeraeščanst- vo pridobilo samoupravne pravice in se uveljavilo kot skupnost občanov ali mestna občina, je postal vrhovni predstavnik oblas- ti. Mestnaobčinajenaskupščinah volila mestni svet iz vrst najboga- tejših in najvplivnejših meščanov, ki je dejansko odločal o mestni av- tonomiji. Mestni sodnik je imel pravico soditi v vseh kazenskih za- devah: že iz 13. stoletja je izvirala tudi pravica krvnega sodstva (za umor; posilstvo itd.)." Odgovore pričakujemo v ured- ništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do sobote, 28. januarja. Nagrada za pravilen odgovor so muzejske publikacije in družinska vstopni- ca za brezplačen ogled muzejskih zbirk. V vrtu V SADNEM VRTU se ob primerni otoplitvi že lahko loti- mo rezi drevja. Opravljamo jo lahko le na starejših drevesih, medtem ko je obvezna na dreve- sih, ki smo jih namenili precepi- ti. Z rezjo starejšega sadnega drevja pojmujemo: pomlajevanje, kjer izrazuje- mo vejez izrojenim in ostarelim rodnim lesom, - redčenje, ko odstranimo pregoste veje, veje ki se prekri- vajo, in veje, ki zasenčujejo no- tranjost drevesne krošnje, - krajšanje vej, ki so v dolžino prerastle osnovno vzgojno obli- ko drevesa ali so se začele napačno usmerjati, - preoblikovanje drevesnih krošenj, če se te razraščajo v škodo soseski ali če želimo zni.'.:ti njihovo višino in - • izrezovanje polomljenih, poškodovanih, bolnih ter suhih vej. Drevesom, ki smo jih name- nili za precepljanje, pozimi v fazi zimskega mirovanja pri- krajšamo ogrodne veje na tretji- no njihove dolžine, pri čemer se ravnamo po prvotno vzgojeni obliki krošnje, ki je običajno pi- ramidalna. Prikrajševanje ogrodnih vej v zimskem času je potrebno zato, ker so seasimilati kot proizvod pretekle vegetaci- je, ko je listje dozorelo in odpad- lo, pretočili v korenine, kjer so shranjeni za začetek naslednje vegetacije, a bi jih s pozno rezjo, ko drevo že preide v vegetacijo, zavrgli v škodo drevesu in bodočim cepičem. Pri krajšanju ogrodnih vej na cepilen glave ali štrclje upošte- vamo potrebo, da se tik pred cepljenjem, to je ob začetku ve- getacije, rez cepilne glave za ka- kih 10 cm obnovi, dabodo cepiči vloženi v sveže zalubje. V OKRASNEM VRTU po- svečamo pozimi potrebno nego sobnim rastlinam. Čeprav tudi sobne rastline, ki so v večini zimzelene in ne odvržejo listov, preživijo obdobjepočitka ali mi- rovanja, jim moramo stalno za- gotavljati osnovne rastne pogo- je: svetlobo, toploto, vlago in hrano. Tokrat recimo nekaj o prehrani sobnih rastlin! Kot vse rastline tudi poso- dovke ali sobne rastline spreje- majo v vodi raztopljeno rudnin- sko hrano, ki jo črpajo korenine iz zemlje in se pretaka v list. Zemlji jo dodajamo v obliki or- ganskih in mineralnih gnojil. Z organskimi gnojili bogatimo zemljo s humusom,z mineralni- mi gnojili pa ji dodajamo soli dušikovih, fosfornih, kalijevih, kalcijevih ter drugih za življenje rastlin potrebnih prvin in mi- kroelementov. Humus, katere- ga količina je v raznih organskih gnojilih različna, ni toliko po- memben zaradi vsebnosti rud- ninske hrane, kot zaradi svojih lastnosti, da se v njem razvijejo razne drobnoživke in bakterije, ki v zemlji razgrajujejo organske snovi in presnavljajo rudninsko hrano rastlini v sprejemljivo obliko ter ustvarja zemljo zračno. Uporaba gnojil za sobne rast- line je zahtevnejša, kot je prehrana rastlin na prostem. Za vsako vrsto sobnih rastlin mora- mo posebej poznati njeno živl- jenje, upoštevati dobo mirovan- ja, ki se po dolžini in obliki od rastline do rastline precej razli- kuje, in ne nazadnje upoštevati rastne pogoje: toploto, vlago, svetlobo, predvsem pa intenziv- nost vegetacije. Pri nižjih tem- peraturah je rastlina manj spo- sobna za sprejemanje in pre- snavljanje rastlinske hrane. Rudninskih gnojil ne upo- rabljamo v koncentrirani obliki, temveč zelo razblažena ob zali- vanju. Ker jena trgu široka izbi- ra najrazličnejših pripravkov, dosledno upoštevajmo navodila za njihovo uporabo ob dobrem poznavanju rastlin glede na po- trebe, porabo, okolje, v katerem jih gojimo, in svoje izkušnje. Enako ravnamo tudi z domačimi organskimi gnojili, kot so perutninski odpadki, gnojevka ali razni zvarki. ZELENJAVNI VRT sicer počiva, pridelovalci vrtnin pa že pričenjamo razmišljati in načrtovati prihodnjo sezono. Trgovine bodo že konec januar- ja oskrbljenes semeni, pri čemer pa možnosti široke izbire ne kaže zamuditi. Sicer pa februar- ja že sejemo nekatere vrste se- men za pridelavo sadik, zato načrtovanje zelenjavnega vrta za prihodnjo sezono ni več preu- ranjeno. Pri načrtovanju nas zavezuje- ta upoštevanje kolobarja in ob- seg potreb po pridelanih vrtni- nah. Kjer več let zapovrstjo pride- lujemo eno vrsto rastlin, se pri- delek občutno zmanjša. Ena in ista vrsta rastline zemljo eno- stransko izčrpa, njeno rodovit- nost pa utrudi. Različne vrste korenin črpajo rastlinsko hrano iz tal v različnih plasteh, rastline pa se tudi med seboj precej razli- kujejo glede na potrebe in por- abo rastlinske hrane. Razpore- ditev posevkov mora upoštevati kolobar gnojenja v preteklih le- tih, ker tudi gnojenje-zlasti z or- ganskimi gnojili - opravljamo po nekem ustaljenem kolobarju. Znano je, da kapusnice in go- moljnice bolj izčrpajo tla kot so- latnice, metuljnice in nekatere stročnice pa zemljo celo oboga- tijo z dušikom, ki je sicer v tleh med najmanj obstojnimi. Rast- line tudi izločajo nekatere stru- pene snovi kot proizvod usva- janja organske hrane, kar izkl- jučuje ponovno setev ali sajenje iste rastlinske vrste na istih tleh več let zapovrstjo. (**¥) Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 16. do 18. ter od 25. do 27. ja- nuarja,plodov 18., 19., 21. in 28. januarja, korenike in gomoljev od 21. do 24. januarja ter cveta in zdravilna zelišča 24. in 25. janu- arja. •»Miran Glušič, ing. agr. KRVODAJALCI 3. JANUAR - Peter Petek, Zechner- jeva 3, Ptuj; Marija Topolovec, Zg. Le- skovec 11; Marija Nedeljko, Ul. 1. maja I.Ptuj; Marjan Kokoi,Ma)šperk 32; Rastislav Vnuk, Rimska ploščad 12, Ptuj; Alojz Milošič, Jadranska 7, Ptuj; Miran Kerin, Arbajterjeva I, Ptuj; Anica Kolednik, Ul. 5. preko- morske 19; Majda Šerona, Spolenako- va5,Ptuj. 5. JANUAR - Franc Hameršak, Sta- nošina 25, Podlehnik; Alojz Zelenik, Natašina pot 5, Ptuj; Franc Cafuta, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Jože Go- lob, Ul. 5. prekomorske 21/g; Kristina Petek, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Ja- nez Mere, Gromova 2, Ptuj; Milena Kokol, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Janez Jur- han, Lasigovci 5/b, Polenšak; Anton Butolen, Zetale 42; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Konrad Vaupotič, Sedlašek 71, Podlehnik; Danica Kurež, Podlehnik 3/a;StanislavMerc, Kaigherjeva 20, Ptuj; Jerica Čeh, Pod- vinci 98/c, Ptuj; Anton Višinski, Brstje 34, Ptuj; Andrej Belšak, Pod- lehnik 2/d; Zvone Bohinc, Rimska ploščad 1, Ptuj; Franc Šumenjak, Pra- rad 37, Polenšak; Janez Škerjanec, Osluševci 19, Podgorci; Jože Žnider, Kungota 118, Kidričevo; Boris Čeh, Prarad 43, Polenšak; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Marija Gajšek, Podlehnik 61; Jože Cvetko, Hlaponci 53/a, Polenšak; Milica Jeza, Podleh- nik 6/a; Drago Vidovič, Sedlašek 34, Podlehnik; Gorazd Kmetec, Orešie 120, Ptuj; Berta Pernat, Kozrainci 19, Podlehnik; Jože Mergeduš, Zg. Gruškovje 12/a, Podlehnik; Drago Požgan, Betnavska 83, Maribor; Cveto Mohorko, Ul. Šercerjeve brigade; Stanko Topolovec, Jablovec 39, Pod- lehnik. TEDNIK -19. januar 1995 za kratek cas - 17 Info-glasbene novice! lnfo-kvix Ali ste uganili, kateri pevec je na sliki?Izrežitekupon(rešitvebrez kupona ne veljajo!), vpišite nje- govo ime, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Hmone Merkurja Ptuj podarili CD. Pred štirinajstimi dnevi je bil na sliki Mick Jagger. Nagrado prej- me Robert Menonij Žabjak 41 b, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek, 26. januarja. □ Naša barka, ki prevaža Info kotiček, je zaplula v razburkane vode, ki so jih glasbeniki razbur- kali z novimi skladbami. ' Senegalskl pevec YOUSSOU N'DOUR je zaslovel v duetu z Ne- neh Cherry v skladbi 7 seconds, ki jo najdete na album The Guide. Nova Youssoujeva skladba UN- DECITED (**^*^ je zelo pri- jetna in so jo producirali Deep Forrest, back vokale pa je ponov- no odpela Neneh Cherry! Soul pevka CARLEEN AN- DERSOON slovi po svojem glo- bokem glasu, njena najboljša skladba v karieri pa se imenuje LET IT LAST (%%%^ WHITEHEAD BROS je ame- riška skupina, ki v svoji glasbi meša rap, soul in rhythm and blu- es. Njihov prvi komad se imenuje YOUR LOVE IS A187. ( Dobitnica dveh grammyjev TONI BRAXTON je z istoimen- skega debitanskega albuma sne- la še eno, tokrat hitrejšo pesem I BELONGTOYOU. (***) Novinci na sceni so tudi člani skupine PORTISHEAD, ki razvi- jajo svojstveno glasbo in jo izka- zujejo v skladbi GLORRY BOX. (**) Ena najboljših skupin 80. HU- MAN LEAGUE je zaslovela leta '81 spesmijoDon'tyouwantme,s scene pa so odšli leta '90 s pesmijo Heart like a wheal. V letu 1995 se HUMAN LEAGUE vrač^o s kla- sično pop pesmijo TELL ME WHEN. (**^ NICKY FRENCH je na novo odpela pesem TOTAL ECLIPSE OF THE HEART, ki iz balade preide v disco pesem. (^**^ Avstrijska skupina MO-DO je po komadu Eins, Zwei PoUzei na- redila podoben komad SUPER GUT. (**^ Nizozemski duo DOOP je do- dobra zadel v polno s prvencem Doop, sedaj pa se odpravlja na pot novi komad HUCKBERRY BAM. (*-^*-^ CAPITAN HOLLYWOOD PROJECTje bil v začetku reper v skupini Twenty 4 Seven. Sedaj ima CAPITAN svojo plesno šolo, hkrati pa se ukvarja še s plesno glasbo, kijo predstavlja v komadu FLYINGHIGH.(*^tBlt) Techno-pop skupino N-TRAN- CE je k sodelovanju povabila bivše producente skupine SL 2 v komaduSETYOUFREE. (*^) Glasbena revija Q je skupini OASIS podehla naslov najboljše nove ročk skupine. Tokrat so OA- SIS narediU pesem WHATEVER, pri kateri sodeluj e tudi simfonični orkester. ()K)K)K)i) Britanska ročk zasedba THUNDER je izdala studijsko in Uve verzijo skladbe STAND UP. LIGHTING SEEDS so se na glasbeno sceno vmiU ob koncu leta '94 v skladbi Lucky you, leto '95 pa odpirajo s povprečno sklad- bo CHANCE.t^^ Ameriška skupina VAN HA- LEN je v karieri imela kar nekaj vzponov in padcev, na ponovni vzpon pa fantje upajo v pesmi DON'TTELLME. Chichaški rockerji SMASING PUMPKINS so po zelo uspešni baladi Disarm posneh bolj bledo pesem ROCKET. (**^) Novovalovci iz banda GREEN DAY osvajajo tržišče z albumom Dookie, na katerem je tudi zelo dobra in zelo razgibana pesem WHEN I COME AROUND. ()K)i()K)K) PEARL JAM so po zelo hitrem komadu Spin the black circle z al- buma Vitalogynaredihsuper ročk godbo v skladbi BETTER MAN. ()i( )t( ^ ^ Ob 60. obletnici rojstva kralja ročk n'rolla ELVISA PRESLEY- JAje 8. januaijaizšelposvetilni al- bum IT'SNOWORNEVER-atri- bute to Elvis Presley. Na albumu je petnajst Elvisovih klasikov, ki so jih med drugim odpeli Aaron Neville, Chris Isaak, Bryan Adams, Michael Hutchance, Wet Wet Wet... •» David Breznik POPULARNIH 10 1. Cotton eyeJoe - Rednex 2. Stayanother day - East 17 3. Take a bow - Madonna 4. Thestrangestparty-lnxs 5. BlindMan-Aerosmith 6. Alllwannaclo-Sheiyl Crow 7. Anottier day - Whlgfield 8. Thinktvvice - Celine D Ion 9. Let the healing beg in - Joe Cocker 10. On bendedknee - Boyzll Men Lest\ico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Pti^ (med20.in23.iiroj. Mladi dopisniki NOVE UČILNICE v os LJUDSKI VRT Zelo rada se učim v novi učilnici. Evelin, La Mi imamo najlepšo šolo. DašaJ.a Učilnice so zelo lepe, zato se rad v njih učim. Tadej, L a Okna so lepo oblikovana. Vrata so lepo pobarvana. Stene so lepe. Lovro, L a Komaj sem čakal, da se preselimo v novo učilnico. V učilnici imamo nove stole in klopi. Nejc, La Zelosebom učila v naši učilnici. Eva, L a Učilnica mi je všeč. Učila se bom lažje. Lepo jebiti v njej. Lara, 2. a Nova učilnica je tako lepa, da sko- raj ne morem verjeti. Branko, 2. a Všeč mi je, da so nove učilnice zelo velikein prostorne. Ko imamo glasbeni pouk, lahko v njih tudi za- plešemo. Janja, 2. a BOŽIČ Božični čas sepričneod sv. Lucije - 13. decembra. Od sv. Lucije do božiča so vsak dan opazovali vre- me. Prvi dan je kazal, kakšno bo vreme v mesecu januarju, drugi za februar in tako naprej za vse mesece v letu. Na lucijino so pekli kolač "licišak" - pripravili so ga iz vseh vrstžitinklojcev. Za božič je napravil fant ali sta- rejši možak stolček iz dvanajstih vrst lesa. Ob polnočnici ga je nesel v cerkev in nanj sedel. Tista ženska, ki je nanf pogledala, naij bi bila čarovnica oz. coprnica. Na sveti večer so božično drevo okrasili z orehi, jabolki in klojci, ki so bili zaviti v zlat in srebrn papir. Jaslice so naredili doma iz lesa in gline ter jih pobarvali. Po končanem opravilu so postavili na mizo tri kolače kruha, nož, s kate- rim so klali svinje, denarnico in brusni kamen. Na mizo so dali tudi dvanajst čebulnih lupin in v vsako ščepec soli. Prerokovali so, kakšno bo vreme. V lupini, kjer je sol ostala suha, je predstavljalo suhi m.esec, če je sol bila mokra, bo moker me- sec. Večer pred božičem so dali pod mizo šop slame, srp, repo, bučo, za dobro letino pa pšenični in koruzni klas. O navadah ob božiču jebrskala po knjigah Renata Tetičkovič, 8. a OS Cirkulane MOJE NOVOLETNE ŽELJE Letošnje leto je hitro minilo. Bilo je veselo. Zimske počitnice sem preživela doma. Sankala sem se in tudi smučala. Poleti je bilo bolj za- bavno. Bili smo na morju. Tam sem se kopala. Spoznala sem tudi prija- teljice. Preostanek počitnic sem preživela doma. Hodila sem na ko- pališče s prijateljico Melito. Prišel je september in spet smo morali v šolo. V začetku tega šol- skega leta smo imeli šolo v naravi v Ankaranu. Imeli smo se zelo lepo. To leto sem bila zdrava. Edinabo- lezen, ki sem jo imela, je bil majhne prehlad. Za prihodnje leto si želim zdrav- je, saj je zdravje največje bogastvo. Ne moreš ga kupiti z denarjem niti ga ne more prinesti dedek Mraz ali Božiček. Tudi uspeh je moja želja. Želim si, da bi imela takšen uspeh kot vsa leta. Ampak za uspeh se je treba potruditi in se učiti. Mir je ena mojih srčnih želja. Želim si, da bi se nehale vojne in nasilje in da bi na svetu zavladal mir, da otroci ne bi trpeli pomanjkanja, ampak da bi imeli topel dom, starše in hrano. Moje želje so tudi za čist zrak in čisto okolje. Upam, da se bodo te želje izpolni- le. iMura Sršen, 4. a OŠ Kidričevo URA Z DEDKI IN BABICAMI Letošnje leto smo se učenci in učitelji odločili, da bomo v šolo po- vabili babice in dedke. Pripravili smo jim kratek program, nato pa smo se z njimi pogovarjali. Učenci smo že napeto čakali cingljanje zvonca, ki bi oznanilo začetek urez babicami in dedki. Ko je končno le pozvonilo, nas je neko- liko zgrabila trema. Kaj bo, če po- zabim besedilo? Kaj bo, če se zmo- tim? Kaj bo, če kaj narobe prebe- rem? Po glavi nam je rojilo na tisoče takšnih vprašanj. Saj babice in dedki že malo slabo slišijo in ne bodo takoj opazili napake, smo se tolažili. Kljub temu pa so nam raz- bijala srca, kot bi hotela pobegniti. Na srečo nam je uvod uspel. Po uvo- du smo babicam in dedkom postre- gli s kavo. Nato so sledile pesmi, spisi,deklamacijainigranjenaorg- le. Pri več točkah se nam je še tresel glas in razbijalo nam je srce, a smo na srečo vse dobro opravili. Po končanem programu so nam gostje veselo zaploskali. Nato smo sez ba- bicami in dedki pogovarjali o nji- hovem otroštvu. Zvedeli smo veli- ko zanimivosti o šoli v njihovi mla- dosti, o učnih pripomčkih in o nji- hovih otroških igrah. Ob pogovoru smo ugotovili,dasobabicein dedki kljub svoji starosti še bistri in čili. Čisto ob koncu smo vsi skupaj - ba- bice, dedki in vnučki zapeli ljudsko Lipa. Po končani uri so se babice in dedki med seboj pogovarjali, kako se je spremenila šola in kako lepo je bilo zopet po mnogih letih sesti v šolske klopi, pozabiti na težave in se v mislih vrniti v brezskrbno otroštvo. Jerneja Kokol,7:b'' ž' OŠMajšperk NAŠTRETJI PROJEKTNI DAN v začetku decembra smo na OŠ Mladika zaključili 3. projetni dan, ki je bil posvečen letu družine. Učenci so na to zadnji dan pred dnevom šole pripravili razstavo sa- dov svojega dela. Verjetno vas zanima, kaj je nasta- lo. Učenci smo se pod vodstvom učiteljev lotili raziskovanja družine nekoč in danes. Pri tem smo ugotovili, da je bilo življenje včasih bolj težko, a vendar bolj pri- jetno. Otroci so mnogo bolj cenili hrano in obleko kot mi, ki imamo vsega dovolj, a nismo nikoli prav zadovoljni. Menimo pa, da nismo vsi taki. Na razstavi smo se lahko nav- dušili nad igračami našihstarševin starih staršev. Iz starih družinskih fotografij smo razbrali, da njihov svet ni bil tako pester, kot je naš. Prelistali pa smo lahko tudi družinske albume. V našem razi- skovanju pa so sodelvoali tudi starši. Ker tudi sami radi berejo knjige, smo jih povprašali, katere najraje berejo. Ugotovili smo, da so nekateri res pravi knjižni molji, drugim pa mogoče za knjigo zmanjkuječasa. V družini mora vladati prija- teljstvo, sreča, pozornost, spošto- vanje drug do drugega, zato se je ne- kaj učencev lotilo tudi tega, kako bi razveselili ob praznikih, predvsem rojstnih dnevih, mater in očeta ter druge družinske člane. Lepo vedenje je zaželeno povsod. Zabavna knjiga Slavka Pregla Počesane muhe jemnogeopomnila na lepše obnašanje. Učenci pa so zbirali tudi pregovore o družini, druge pa so navdušile družabne igre, zato so jih nekaj tudi sami ses- tavili. Predzadnji projektni dan smo preživeli zelo zanimivo, prijetno in samostojno. Mojca Sedlašek, 5. c Andreja Milošič, 7. a OŠ Mladika 18 - za razvedrilo 19. januar 1995- TEDNIK KIDRIČEVO / V ZAŠČITI IN OKROG ZAŠČITE Torek,10.JanuarJa NEZAUPANJE IN BOJAZEN OSTAJATA Zaposleni v profitnem centru Mercatorja Mipa Zaščita kljub večurnim pogovorom, ki so jih sklicali Svobodni sindikati v Ptu- ju in na katerih so sodelovali na- jodgovornejši, tudi predsednik poslovnega odbora poslovnega sistema Mercator Kazimir Živko Pregl, ne sprejemajo prodaje Zaščitinih poslovnih prostorov podjetniku Schmidtu, lastniku novoustanovljenega podjetja Šiviljstvo, v katerem naj bi se v prvi etapi zaposlilo 28 delavcev profitnega centra Zaščita, od tega 22 šivilj. Pri novem lastniku \ ne vidijo socialne varnosti in tudi I ne verjamejo, da jim bo osebne i dohodke izplačeval po kolektivni i pogodbi, kot jih imajo sedaj v | okviru Mercatorja Mipa, čeprav \ jim poslovni rezultati tega ne do- i voljujejo - Zaščita namreč poslu-1 jejo z izgubo. I Živko Pregl je večkrat ponovil in ^ zagotovil, da rešitve, ki jih ponuja- jo Zaščiti, zagotavljajo delavcem delo in normalne pogoje za poslo- vanje. Poslovni sistem bo po naj- boljših močeh pomagal pri reševanju skupnih problemov. Ključno vprašanje v tem trenutku in v nekaj bodočih mesecih je, kako zagotoviti tržišče, ne pa komu bodo plačevali najemnino za poslovne prostore, ki je minimal- na. Ker je Mercator olastninjen sistem, ki je vreden 600 milijonov nemških mark in v lasti 64 tisoč delnilničarjev, je odgovoren del- ničarjem, da s tem, kar ima, dobro gospodari. Prodaja prostorov izha- ja iz potreb po dezinvestiranju in večji poslovni uspešnosti posa- meznih podjetij v koncernu. Zaščita se bo morala odločiti, kate- re proizvodne programe bo obdržala. Obstoj ji prinašajo samo rentabilni in donosni programi. Z zaposlitvijo 28 delavk Schmidtu želijo samo olajšati začetek dela Zaščite - hčerke Mercatorja Mipa, ki je bila registrirana konec lanske- ga leta. Če delavci ne bodo želeli delati, jih bo Schmidt iskal dru- god. Prav stoodstotno lastništvo Mercatorja Mipa naj bi bilo zago- tovilo, da bodo v tem podjetju na- redili vse za uspešen zagon družbe z omejeno odgovornostjo Zaščita. Ne glede na vse, kar so delavci slišali, so dvomi še ostali, kljub temu da naj bi bilo delo vsem zago- tovljeno. Sreda,11.Januar NEODVISNI SINDIKATI NAPOVEDALI STAVKO čeprav Zaščita, d.o.o., formalno še ni pričela delati, mu bodoči de- lavci, ki so sedaj še zaposleni v Mercatorju Mipu oziroma profit- nem centru Zaščita, ne zaupajo. Del kolektiva, ki se je včlanil v Ne- odvisne sindikate Slovenije, se je zaradi zaščite interesov delavcev odločil za stopnjevanje pritiska: napovedal je stavko, ki se bo pričela 16. januarja. Kot razlog zanjo poleg negotove prihodnosti v novem podjetju navajajo tudi prodajo prostorov Šiviljstvu Schmidt šiviljstvo, zaradi česar bodo ostali brez lastnih poslovnih prostorov. Petek,13.JanuarJa POZITIVNO MNENJE K RAZPOREDITVI DELAVCEV v izjavi za javnost je direktor Mercatorja Mipa Ptuj Stanislav Brodnjak zapisal, da je vodenje no- voustanovljenega podjetja Zaščita, d.o.o., po sklepu upravnega odbora Mipa prevzel Roman Tement, do- sedanji direktor profitnega centra Zaščita, ki je tudi sprejel in podpi- sal pogoje za zagotovitev poslovan- ja novoustanovljenega podjetja. Sindikat delavcev trgovine Slove- nije Mercator Mip Ptuj, ki je v ses- tavi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je sprejel pozitivno mnenje k razporeditvi delavcev iz dosedanjega profitnega centra Zaščita v podjetje Mercator Zaščita in Schmidt Šiviljstvo. Ne- odvisne sindikate Slovenije, ki so za ponedeljek, 16. januarja, napo- vedali stavko, pa so pisno obvestili, da si morajo, če želijo delovati v podjetju Mip in v novoustanovlje- nih podjetjih, pridobiti status z veljavnimi predpisi. Ker stavka ni organizirana skladno z zakonom in ker pristojni organ ni ugotovil kršitve kolektivne pogodbe, stav- kajočim Mercator Mip tudi ne bo mogel zagotoviti nadomestila plač. Direktor Stanislav Brodnjak je ob tem pojasnil, da bodo v podjetju Mercator Mip Ptuj ali v katerem- koli drugem podjetju, kjer bo sou- pravljalo njihovo podjetje, omo- gočeno delovanje vsem sindika- tom, tudi Neodvisnim, če bodo za svoje delovanje izpolnili z zako- nom določene pogoje. Po izjavi direktorja Brodnjaka so se znova oglasili Neodvisni sindi- kati. Trdili in dokazovali so, da imajo status urejen in da stavko pripravljamo skladno z zakonom in stakovnimi pravili. Izjavo za javnost so oblikovali tudi v Območnem odboru SNS Ptuj. V njej so zapisali, da so z veli- kim začudenjem sprejeli izjavo ZSSS iz Mercatorja, da se strinjajo s prodajo poslovnih objektov PC Zaščite v Kidričevem tujcu. Območni odbor SNS Ptuj odločno nasprotuje prodaji slovenskih podjetij tujcem za vsako ceno, hkrati pa poziva politične stranke in javnost, da ne ostanejo brez- brižni do teh pojavov in da javno podajo svoje mnenje. Ponedeljek,16 januarja PROTESTNI SHOD Z MINUTO MOLKA v Zaščiti v ponedeljek Neodvis- ni sindikati niso izvedli napoveda- ne stavke zaradi načrtovane proda- je prostorov in zemljišč slovensko- avstrijskemu podjetju Schmidt in negotove prihodnosti. Z manifes- tativnim. protestnim shodom pa so članice Neodvisnih sindikatov dale vedeti, da so zaskrbljene zara- di prodaje prostorov in bodočnosti v novih podjetjih Zaščita, d.o.o., in Schmidt. Hčerinsko podjetje Mer- catorja Mipa Zaščita, d.o.o., bo začelo poslovanje v izredno težkih razmerah, čeprav brez dolgov. Po- trebno se bo odločiti glede proiz- vodnje in dolgoročno zagotoviti tržišče za donosne in rentabilne programe, ti pa so v tem trenutku še neznanka. Javna dražba zemljišč in objek- tov Zaščite, ki je bila ob 12. uri, je uspela. Kupilo jih je, kot je bilo znano že iz predpogodbe, podjetje Schmidt, d.o.o., po izklicni ceni dva milijona mark. Novi lastnik se je v ponedeljek pogovarjal s šivilja- mi, ki naj bi se pri njem zaposlile. Prve pogovore z njimi je imel že v petek, v ponedeljek pa naj bi se do- končno odločile, ali se bodo pri njem zaposlile ali ne. Novi lastnik zemljišč in objektov Zaščite se je v ponedeljek predstavil najodgovor- nejšim predstavnikom mestne občine Ptuj, upravne enote Ptuj in nove občine Kidričevo. POGOVORI TUDI V TOREK Pogovori z delavkami Zaščite o zaposlitvi v podjetju Schmidt Šiviljstvo so se nadaljevali tudi v torek. V novem podjetju naj bi imele delavke enake plače kot dos- lej, zanje naj bi organizirali šest- mesečno priučevanje, zagotovili pa naj bi jim tudi premijo v višini 22 tisoč tolarjev. Poleg tega jim obljubljajo, da bodo upoštevali vsa določila kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo. V prvi fazi po- trebujejo v podjetju Scmidt Šiviljstvo 26 delavk. Kot je pove- dal direktor Zaščite Roman Te- ment, naj bi predvidoma včeraj bile delavke premeščene v Schmidtovo podjetje. Zaščita bo nadaljevala delo s 86 delavci v eni hali. Začetek dela v novem podjetju bo težak, saj je med delavci precej invalidov in takih, ki niso nikoli šivali, "podedovali" pa so tudi vso režijo. Pričakujejo, da bo Mercator Mip izpolnil oblju- be o pomoči pri prekvalifikaciji delavcev in ustanovitvi podjetja za invalide. Še naprej bodo šivali fro- tiraste plašče za firmo Vossen, na poti je blago iz Marca Aurela za šivanje kril, izdelovali pa bodo tudi zaščitno usnjeno konfekcijo. Mesečno naj bi izdelali štiri do pet tisoč kril in prav toliko frotirastih plaščev. »»M. Goznik Kulturni križem la*ažein PTUJ # V refekioriju mino- ritskega samostana pripravlja Društvo izobražencev Vikto- rina Ptujskega v petek, 20. ja- nuarja, ob 19. uri predavanjez naslovom Mladi in smisel življenja. O tej zanivi temi bo govorila dr. sc. Zdenka Zalo- kar Divjak, spec. logoterapije iz Vzgojnovarstvenega zavo- da Krško. Petkov Viktorinov večer bodo z glasbo popestrili člani vokalnega kvarteta Pri- jatelji iz Ljubljane. PTUJ • V ponedeljek, 23. ja- nuarja, bo ob 17. uri v ptuj- skem gledališču ponovna uprizoritev lutkovne predsta- ve Zgodba brez naslova v iz- vedbi lutkovne skupine DFD Svoboda Ptuj. Avtor besedila in režiser je Bojan Čebulj. PTUJ • V torek, 24., in sre- do, 25. januarja se bo Teater III v gledališču predstavil z Magdo Alojzija Remca za srednješolce, v sredo pa ob 19.30 tudi za izven. PTUJ • 27. januarja bo ob 20. uri v palaciju gradu premi- erno uprizorjen Plesni pro- jekt Trio, ki je nastal v okviru plesnega studia Intakt. Pono- vili ga bodo 28. januarja. V predstavi sodeluje skupina profesionalnih plesalcev in koreografov. CIRKULANE • V soboto, 28. januarja, se bodo srečali ljudski pevci in godci. PTUJ O Nocoj (19.1.) bo ob 19. uri v gledališču koncert Vlada Kreslina. Za nocojšnji nastop so vstopnice že razpro- dane, zbira pa ZKO predpri- jave za naslednji Kreslinov koncert, za katerega datum še ni povsem določen. LENART # V petek ob 18. uri bodo v galeriji Konrada Krajnca odprli kiparsko raz- stavo del, ki so nastale na ki- parskem srečanju otrok mari- borskih osnovnih šol. Razsta- va bo odprta do 8. februarja. V kulturnem sporedu bo sode- lovala citrarka Bernarda Vauhnik. ORMOŽ # V knjižnici osnovne šole Ormož bo v pe- tek, 20. januarja, ob 18. uri predavanje dr. Vekoslava Grmiča, mariborskega nas- lovnega škofa, misleca in hu- manista, o Kocbekovi odločitvi za OF in o njegovem krščanskem etosu. SLOVENSKA BISTRICA % 3. februarja bo v razstav- nem prostoru v gradu Sloven- ska Bistrica odprtje Pajtlerje- ve stalne zbirke fosilov in mi- neralov. OPRAVIČILO # Zveza kul- turnih organizacij je v janu- arju mnogim obiskovalcem kulturnih prireditev poslala seznam kulturnih prireditev v januarju, med njimi pa za soboto, 21. januarja, pomo- toma napovedala jubilejni koncert Komornega moškega zbora Ptuj. Kon- certa v soboto ne bo. Za na- pako se ZKO opravičuje. črna kronika VOZNIK HUDO RANJEN v ponedelje, 9. januarja, nekaj mi- nut pred polnočjo je po magistralni cesti skozi naselje Klopce vozil oseb- ni avtomobil Rajko L. iz Slovenske Bi- strice. Na klancu ga je med vožnjo v ovinku pričelo zanašati, trčil je v ko- vinsko ograjo, potem se je avto prevrnil na streho in se spet postavil na kolesa, še nekaj metrov drsel in se končno ustavil. Voznik je bil v nezgo- di hudo ranjen, precejšnja materialna škoda pa je tudi na vozilu. DOHITEL AVTO IN VANJ TRČIL v sredo, 11. januarja, ob 22.45 je na magistralni cesti zunaj naselja De- vina Uroš L. s Pragerskega z osebnim avtom dohitel drugi osebni avto, ki ga je vozil Janez A. iz Gaja pri Prager- skem in trčil vanj. Ob trčenju je bila hudo ranjena sopotnica v Janezo- vem avtomobilu Štefka A., prav tako iz Gaja. Po oceni je na obeh vozili škode za okoli 310.000 tolarjev. Z AVTOM NA TRAVNIK Po magistralni cesti proti Slovenski Bistrici je v petek, 13. januarja, ob 16.45 vozil osebni avto Matjaž G. iz Rač. Pri naselju Bukovec je v ostrem desnem ovinku avto začelo zanašati, čez levo bankino je zdrsnil na travnik, kjer se je večkrat prevrnil. Voznik je med prevračanjem padel iz avtomo- bila. Sopotnik Marko O. iz Frama je bil pripet z varnostnim pasom in je ostal vkleščen v razbitinah. Oba so hudo ranjena prepeljali v mariborsko bol- nišnico. SKUPINA S PONAREJENI- MI POTNIMI LISTI Na mejni prehod v Zavrču je v to- rek, 10. januarja, ob 2. uri z osebnim avtomobilom pripeljal hrvaški držav- ljan Milan J. V avtu je imel štiri sopot- nike, državljane BiH. Pri pregledu do- kumentov so naši obmejni organi ugotovili, da so imeli vsi štirje sopot- niki ponarejene hrvaške potne liste. Zato so vse štiri napotili nazaj na Hrvaško. PONAREJENA VIZA Na rnejni prehod v Gruškovju se je v četrtek, 12. januarja, kot sopotnica v enem od avtomobilov prepeljala Čimka L., državljanka BIH. Naši ob- mejni organi so ugotovili, da ima v potnem listu odtisnjen avstrijski vi- zum, ki mu je veljavnost že potekla. Imela pa je tudi vizum Republike Češke, za katerega pa so ugotovili, da je ponarejen. Zaradi tega je mora- la nazaj na Hrvaško. V AVTU VOJAŠKO PUŠKO v petek, 13. januarja, zvečer so po- licisti z oddelka v Gorišnici ustavili in pregledali osebni avtomobil Marjana K. iz Gorišnice. V avtu so našli vojaško puško M-48, za katero je Marjan K. trdil, da jo je dobil od neke- ga hrvaškega državljana. Puško so policisti zasegli, Marjana K. pa prijavi- li sodniku za prekrške. VLOMIL V KIOSKE DELA v noči s sobote na nedeljo, s 7. na 8. januar, je neznanec vlomil v Delov kiosk na Novem trgu v Ptuju. Odnesel je predvsem cigarete in s tem povzročil za okoli 350.000 tolarjev škode. V isti noči je bilo vlomljeno tudi v Delov kiosk v Hočah, kjer je storilec po oceni povzročil škodo za dobrih 400 tisočakov tolarjev. Naj dodamo, da je v ta kiosk bilo pred nekaj dnevi ponovno vlomljeno. Z vlomilcem so izginili zavojčki cigaret v vrednosti okoli 150.000 tolarjev. •♦FF KODIl.h .SC) - C hS 1 I lA .VIO: Valerija Lupinskj Čcrmožišc 9()/a, Zetale Alena; Anica Zclenils Spuhlja 9, Ptuj - dečka; Tal jana Lah, Lešnica 18 Ormož - deklici); Judita Jur kovic, Gosposvetska 3, Ma ribor - Aljaža; Lidija Mesa rič, Pivkova 5, Ptuj - Aleksa Lavricija Fišer, Čermožiši 77/a, Žetale - Tino; Karii Pevec, Kog 25/b - Aleksan dra; Olga Hojnik, Podvin« 55/a, Ptuj - Nino; Jožica TM panič, Gerečja vas 23, Haj dina - deklico; Anamarijj Tuš, Juršinci 34 - Viktorijo IngridGoIe, Mejna c. 3, Ptu - Nušo; Anastazija KokI Gregorčičev drevored 13 Ptuj - Niko. POROKA - PTUJ: Janez Vertič, Mestni Vrh 14, in Kristina Mohorič, Ločič 4. UMRLI SO: Irena Vrecl, Ormoška cesta 1, Ptuj, 1903 - 14. januarja 1995; Jožef Farič, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, ❖1923-t 7. januar- ja 1995; Jožef Grabar, Pod- vinci 69,'i: 1923-t 8. januar- ja 1995; Roza Tili, rojena Ci- zerl, Podvinci 66, :iU921-t 8. januarja 1995; Katarina Kožar, rojena Berlak, Po- lenšak 15/b, 1935 -t 6. ja- nuarja 1995; Marija Almazi, rojena Grlica, FrankovcI 9, 1902-t 10. januarja 1995; Cecilija Sire, Lunovec 9, ❖ 1927 - 16. januarja 1995; Alojzija Lečnik, rojena Pre- ložnik, Groharjeva 3, Mari- bor, 1918 -1 9. januarja 1995; Ernest Kokot, Goričak 38, ■•■ 1944-t 9. ja- nuarja 1995; Peter Prelog, Stojnci 79, ^i: 1926-t 11. ja- nuarja 1995; Anton FeguŠ, Spodnje Gruškovje 10,=:= 1929 - t 12. januarja 1995; Alojz Veber, Rogaška c. 12, Ptuj, A' 1920 - 1 15. januarja 1995; Cecilija Rimele, roje- na Gajser, Klepova ul. 11, Ptuj,-:' 1909- 1 13. januarja 1995; Marko Štrafela, Bu- kovci 141,;:= 1927 -t 13. ja- nuarja 1995: Marija Sti- plovšek, Volkmerjeva e. 10, Ptuj, 1917 -114. januarja I 1995. osebna kronik