v. m\< krat-_ prilog, t t?m t rv -IJIJ 1 V IJIJ\ ŠT&V. i t8 r Naročnino mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050 £10 & Cek. račun: Ljub-Ijaua št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Pra^a-Dima j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Lastninska pravica (Iz okrožnice Quadragesimo anno«) Leon XIII. je v »Rerum novarum« obsodil socializem oziroma njegov nauk o odpravi zasebne lastnine. Radi tega so socialisti papeža Leona zelo napadali in njegovi okrožnici podtikali, da hoče posedujoče sloje ščititi proti brezpravnim in ubogim, ki ničesar nimajo. Vendar se je Leonu godila krivica, kajti »Rerum novarum« na eni strani jasno dokazuje, da bi socialistična zamisel o odpravi zasebne lastnine delavstvu ne koristila temveč bi mu bila v največjo škodo. Delavec zato dela, da kaj prisluži in da je zaslužek njegova prava last. Delavec nima le pravico do plače, ampak tudi pravico, da plačo svobodno vporabi, za kar sam hoče. AAko si kaj prihrani in za prihranek kupi n. pr. hišo, je hiša le druga oblika plače in je zato pravtako njegova kakor je bila njegova plača. V tem pa je ravno zasebna last, bodisi premičnin ali nepremičnin. Socialisti bi toraj vzeli delavcu svobodo in upanje, da si izboljša položaj svoje družine. Na drugi strani pa Leonova okrožnica jasno uči, da ima lastništvo dvojno funkcijo: ena je zasebno-pravne, individualne narave druga pa je socialne. Vsaka lastnina ima namen, da omogoča človeku preživljanje sebe in sebi izročenih, s čemer zasebna lastnina vrši tudi socialno funkcijo. Pravtako uči Leon, da je treba ločiti med zasebno lastnino in pravico do uporabe lastnine. Napačno delajo tisti, ki teh dveh stvari ne ločijo. V zmoti bi bil, kdor bi učil, da so meje premoženja in njegove uporabe ene in iste. Praktično vzeto je seveda stvar teija. Lastnino ščiti obče pravo, ki odloča, ki« so meje med mojim in tvojim. Težje pa je določiti pravilo, koliko sme človek od tega, kar je njegova last, tudi zase uporabiti, lzmera, ki bi to povedala, ne spada namreč pod postavo pravičnosti, ampak pripada drugim moralnim čednostim, ki se ne dajo »kazenskim polom iztožiti«. Gotovo pa lastnik pri uporabi dobrin, s katerimi razpolaga, ne sme gledati le na lastno ugodje, temveč mora imeti pred očmi tudi skupno dobro. To zahteva že omenjena dvostranost imetja, kateremu poleg individualne (unkcije pritiče tudi socialna. Naloga države je, da tukaj vmes poseže in s konkretnimi pozitivnimi zakoni pomaga naravni postavi. Država sme — nc da bi pri tem kršila božji in naravni zakon — določiti v interesu skupne dobrobiti, koliko poedinec sme od svojega zase uporabljati in tej uporabi postaviti gotove meje. Bog je namreč prepustil človeški uvidevnosti in državnim uredbam, da določijo dovoljeno množino zasebnih dobrin. To je učil že Leon XIII. (»Rerum novarum«) temu nauku pristavlja Pij XI. nasledno, markanlno lastno misel: ? Zgodovina nam kaže, da kakor drugi elementi socialnega življenja, tako tudi lastninska pravica ni nespremenljiva. Lastništvo se je priznavalo že v najraznovrstnejših oblikah, če vzamemo njegovo praobliko pri divjih narodih, katerih posamezne priče so se do danes ohranile, do oblik lastništva v patriarhalni dobi, Stopnjema sc je oblika lastninskega prava spreminjala v dobah tfranov (klasično vzeto), potem je prišla fevdalna oblika, končno spremembe v monarhistiinih ustavah in prav nazadnje v hitro se menjajočih oblikah zadnjega časa. Pij XI. hoče s tem povedati, da je tudi sedanja oblika lastništva spr.-mcnljiva in da more zavzeti tudi drugačne lorme kot pa je današnja. Seveda država pri tem ne sme samovoljno por.iopati. Naravna pravica do lastnine in tudi pravica do podcdoVanja slejkoprej osiane nedotakljiva, »ker človek je starejši kakor država«. Pa tudi sicer je pojmovno in stvarno domače ognjišče pred. državno skupnostjo.« Pravice do zasebne :astnine, katere človek nima od družbe temveč od države, mu država ne more nikdar vzeti. Pač pa ima država pravico, da uporabo zasebne lastnine regulira in spravi v sklad s skupnimi interesi. S tem, da država toliko omt-ji uporabo zasebne lastnine, da odgovarja splošnim koristim, se lastnikom ne kaže nobene sovražnosti, ampak se jim izkaže celo velika usluga. Kajti na ta način se prepreči, da lastninska pravica, ki je od stvarnika dana ljudem v olajšanje njihovega življenja ne postane neznosno breme in ne skoplji# ama sebi groba. Z omejitvijo neomejenega uživanja lastnine se lastninska pravica nc odpravlja, ampak utr-jttvc, sc lastnina ne izpodkopuje, temveč notranje okrcpljuje. Papež izrecno poudarja, da velja isto pravilo tudi za dohodke, ki so večji, kakor jc potrebno za primerno in dostojno življenje. Odvisni dohodki nikakor niso prepuščeni pre- Naval iašistov na Vatikan Vatikansko zažgano na javnem trgu — Papeževa podoba razsirgana od akademikov Rim, 28. maja. tg. rasisti so začeli na podlagi člankov v »Lavoro tascista« teroristično akcijo proti papežu zvestim katoličanom po vsej Italiji. Glavni urednik vatikanskega glasila »Osservatore Romano«, della Torre, je hotel danes z vatikanskega ozemlja prestopiti na italijanska tla, pri čemer ga je ustavil neki moški, ki ga je povabil, nai gre z njim na kvesturo. Della Torre je hitro skočil nazaj na vatikansko ozemlje in tako ušel aretaciji, ker mu italijanski uradnik ni mogel slediti v Vatikan. Včeraj zvečer so na raznih krajih Rima pokupili fašistični študenti vso naklado -Osservatore Romana« in jo javno zažgali na trgu. Današnji »Osservatore Romano , ki piše o incidentih in jih našteva, objavlja poluradno noto Vatikana, s katero se odgovornost za dogodke nalaga italijanskim oblastem, in graja njihovo pasivnost. Fašistični študenti so prišli včeraj pred papežev rimski seminar, na katerem so razbili nekoliko šip in vzklikali proti Vatikanu. Policija je nastopila šele tedaj, ko so demonstranti skušali vdreti v poslopje. Demonstranti so napadli tudi katoliško društvo sv. Joahima. Študenti so vdrli v veliko zborovalno dvorano, od koder jih je morala izgnati policija, ko so opravili svoje delo. Po ugotovitvah »Osservatore Romana«, ki razen tega poroča tudi o številnih spopadih v Benetkah, Milanu in drugod, so demonstranti psovali papeža in Cerkev ter razbili ne samo vse šipe imenovanega katoliškega zavoda in šolsko opravo, temveč so razbili tudi papeški grb nad vhodom. »Osservatore Romano« izjavlja. da so objave »Lavoro fascista* o občnetn zboru Katoliške akcije ter.dcr.ciozno popačeni-in da so provokacija. Ponovno opozarja list, da ostaja policija popolnoma nedelavna in da večkrat popolnoma mirno gleda, kako fašisti pretepajo katoliške študente. Fašisti so tudi na vseučilišču raztrgali papeževo podobo. List »Osservatore Romano« se skoro ne more več razpečavati. Popoldne se je pa poka- zalo, kakor da hočejo italijanske oblasti energično nastopiti proti demonstrantom- Tako je vojaštvo zastražilo vse mostove čez Tibero, ki vodijo proti Vatikanu. Tudi v vseh ostalih ulicah okoli vatikanskega ozemli* so oostavliene vojaške straže. Na stenah vseučilišča je nalepljenih mnogo karikatur, ki zasramujejo katoliško akcijo. Pred vseučiliščem so stalno zbrane močne čete fašističnih študentov, ki so oboro-i ženi z debelimi palicami Grda denunciranga kat akere izzivanje fašističnega tiska Rim, 28. maja. Vlada je listom prepovedala ; pisati o fašističnih terorističnih akcijah proti j katoličanom v Rimu in Itaiiji. Pač pa prinašajo ; oficijelne komunikeje fašistične stranke in neka-, tere incidente na deželi, o katerih seveda lažnivo poročajo, da so bili izzvani od pristašev Katoliške akcije. »Lavoro fascista« nadaljuje polemiko s Katoliško akcijo, kateri podtika, da predstavlja subtilno zasnovano zaroto proti režimu, čakajoč ugodnega momenta, kdaj bi ga mogla zrušiti. Slej ko prej podtika duhovnemu voditelju katoliške akcije, papeževemu podtajniku msgr. Pizzardu, da je na občnem zboru te organizacije izjavil, da katoliška akcija samo čaka, kdaj se bo mogla polastiti oblasti. Z oziront na to pravi fašistični organ, da je popolnoma iluzo-ričen čl. 43 koukordata, v katerem se priznava katoliški akciji svoboda, kolikor po naredbah sv. stolice razvija svojo akcijo izven vsake politične stranke in namena. Nasproti temu glasilo »Osservatore Romano« energično odgovarja, da je poročilo fašističnih listov o občnem zboru katoliške akcije popolnoma izkrivljeno. Poročilo, objavljeno v »Lavoro fascista« je navadna groba provokacija, kakršnih si je fašizem dovolil že veliko napram onim, ki niso vpisani v njegovo stranko. Katoliška akcija je strogo verska akcija, ki jo fašizem hoče preprečiti s tem, da ji enostavno podtika njej popolnoma tuje namene. Fašizem pač išče samo povoda, da bi zatrl vsako drugo mnenje o problemih človeškega življenja, nego je njegovo, in ker mu Cerkev teh povodov ne daje, si jih enostavno izmišlja. Zgodovina dogodkov političnega razvoja v Italiji po vojni nuja dovolj dokazov, kako si zna vladajoča stranka brez ozira na vest in na moralo ustvarjati položaje, ki prijajo njenim namenom. Fašistični listi proti tem energičnim ugotovitvam besno polemizirajo, ne da bi mogli navesti dokazov za svoje trditve o Katoliški akciji, s katerimi so nahujskali svoje pristaše do terorističnih dejanj proti italijanskim katoličanom. Pravijo samo, da so vsi voditelji katoliške akcije najbolj vneti člani bivše ljudske stranke in da je čisto naravno, če so tako govorili, kakor se je o njih trdilo. (!) Nato navajajo listi nekatere dogodke, ki so se baje izvršili in ki naj dokazujejo, da zavzem i katoliška akcija sovražno stališče napram fašizmu. Med temi dogodki navajajo enega iz Bolzana, kjer jc baje nemški katehet pod pretvezo katoliške akcije prepovedal otrokom, da se organizirajo v Ballili, in pa dogodek v Krkavcih v Istri, kjer je baje katoliški župnik prepovedal kaplanu Ballile v župni cer kvi maševati (cerkev v Krkavcih je zaradi bogo-sktun&kih dejanj iašistov po naredbi italijanske ga tržaškega škofa pod interdiktom — Opomba uredništva). Pritožujejo se tudi, da so v občim I ePno v parmski provinci bili napisi: »Živijo don Sturzo! Živela italijanska ljudska stranka!« Fašistični listi se tudi pritožujejo, da so sc v kraju Figline v Valdartto pojavili katoliški ht-ciklisti od zveze »Don Bosco« v belorumenih srajcah To da je nedopustno, ker so to barve inozemske države, ki se smejo z dovoljenjem policije nositi le skupaj z nacionalnimi barvami Boj za m proti Brianda Mogoča \e vladna kriza — Boj proti Anschlussu komedia Pariz, '28. maja. tg. Ker je Briand ostal v zunanjem ministrstvu, so jc takoj zopet na vsej črti in z vso silo začel boj za njegovo osebnost in njegovo politiko. Vlada je še včeraj intela namen, odgoditi izstop Briantla iz vlade tlo nastopa novega predsednika republike. Silno ostri nastop opozicije pod vodstvom Franklina Bouillona l>a jo to namero preprečil. Položaj je postal zn vlatlo zolo kočljiv. Socialistična in meščanska levica je za zaključek debate predlagala tak dnevni retl, s katerim so sicer izreka Briandu zaupnica, ne pa tudi vsemu kabinetu. Tako izjavljajo socialisti, da vlada, ki jt5 ujetnica desnice, ne more voditi politike mednarodnega sporazuma, ki edina moro služiti interesom Francije. Radikalrjosocialistična frakcija izreka v svojem predlogu o dnevnem redu zaupnico zunanjemu ministru Briandu in njegovi politiki, zahteva pa, da vodi to politiko samo solidarna in homogena vlada. Pri zadnji zunanjepolitični debati dne 8. maja je glasovalo 43 članov desnice proti vladi, nadaljnih 25 poslancev pa se je odtegnilo glasovanju. Če se Lavalu ne posreči pritegniti jih k sebi kljub njihovemu nasprot-stvu proti zunanjemu ministru, potem bo vlada pri glasovanju, ki ga je pričakovati šele tekom nočne seje, prišla v manjšino. Franklin-Bouillon je svoj napad v po- slanski zbornici začel s tem, tla je vprašal, kako je bilo mogoče, tla se je vlada izjavila solidarno z Briandotn in njegovimi ženevskimi rezultati Težkoče so se v Ženevi samo odgodile. Boj proti Anschlussu je bila samo komedija. Avstriji se je posodilo 150 milijonov šilingov, ne da bi se bila nevarnost Anschlussa spravila s sveta. Briand je odšel is Ženeve mnogo prekmalu, še preden so prišla v razpravo poročila o poljskih vprašanjih. Dr. Curtius je takoj predlagal odgoditev in je pri tem obljubil, da med tem ne bo v Zgornji Šleziji nobenih protipoljskih manifestacij. Toda že par dni nato je demonstriralo 120.000 Stahl-helmovcev. Dalje se je pritoževal Franklin-Bouillon, da je bila Francija pri novih volitvah v nadzorstveni svet mednarodne roparacijske banke tepena in da je bil izvoljen za predsetlnika razorožitvene konference angleški zunanji minister Hender-son, predsednik II. internacionale, ki zahteva razorožitev pred zagotovilom varnosti, in sicer namesto češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Govornik je nato vedno strastneje nadaljeval: Briand danes ni več zunanji minister ... * Bruselj, 28. maja. AA. Voditelj katoliške stranke Renkin je sprejel mandat za sestavo novega belgijskega ministrstva. •jemniku v svobodno uporabljanje, ampak so j zvezani s strogo dolžnostjo darežljivosti in dobrodelnosti. To velja zlasti za podjetnike, katerim se nujno priporoča, da z razpoložljivim kapitalom omogočijo produkcijo novih socialnih dobrin, da zlasti dajejo delavstvu novih prilik za delo in zaslužek. Pij XI. v poglavju o lastninski pravici z nova preudari in precizira klasično krščansko -aziranje o zasebni lastnini in njenih socialnih funkcijah. Pravi pa, da je s tem pojmovanjem 1 lahko združena dvojna enoslranost: da se na | eni strani pri poudarjanju prava na lastnino skuša oslabiti ali celo tajiti socialna funkcija, ki je nujno združena z lastnino. Na drugi strani pa da se prezre individualno-pravni značaj lastnine in se poudarja le njena socialna plat, kar vodi na nevarno pot moralnega, pravnega in socialnega modernizma. »To naj si predvsem zapomnijo tisti prevratni duhovi, ki brez sramu blatijo Cerkev in ji lažnjivo očitajo, da je pripustila, da so njeni teologi pričeli baje prodajati poganski pojem lasi ištva. ki ga bo treba nadomestiti z dru-?.čnim, katerega oni v omembe vrednem aoznanju nazivajo »krščanskega«. Osebne vesti Belgrad, 28. maja. ž. V Belgradu se mudi bivši minister in tajnik kmečke zveze g. Anton Sušnik. Imel je daljši razgovor s predsednikom vlatle Petrom Živkovičent ter z drugimi merodajnimi faktorji. Ljubljana, 28. maja. AA. Gospod ban tir. Drago Marušič jutri v petek 29. inaja ne bo sprejemal strank, ker bo služb no zadržan. Naši dolgovi v Angliji Belgrad, 28. maja. ž. Naš poslanik v Londonu Gjurifc je obvestil našo vlatlo, tla je pogajanja o vojnih dolgovih v Angliji povoljno končal. Ti dolgovi bodo regulirani na podoben način, kot so bili regulirani naši dolgovi v Franciji. Zakon o notarjih Belgrad, 28. maja. 1. Vprašanje novih notarjev po novem zakonu o javnem belež-' ništvu, ki je bil že ponovno predložen, je ' zopet odložen na nedoločen čas. Odložitev je izvršena predvsem radi prevelikega števila kandidatov, da bi se mogla izvršiti čim boljša izbira za posamezna mesta. Sovjeti in tržaška Inka Milan, 28. maja. AA. Po poročilu ministrstva za zunanje zadeve je bila ntotl Italijo in Rusijo podpisana pogodba, ki st z njo Rusija obvezuje, da bo uredila pristanišča v Trstu, na Reki in v Barju z:5 izvoz svojih najvažnejših sirovin (premoen, bencina in nafte). Nova poljska v$ada Varšava, 28. maja tg. Novi poljski k; bi net je že sestavljen. Ministrski predsednik |c dosedanji trgovinski minister, polkovnik Pastor, trgovinski minister ie general vojne uprave Zarzycki, finančni minister pa maršalov brat, poslanec Jan Pilsudsl;i Vsi ostali .r.inistri so ostali na svojin mestna. Sprememb«, abineta se je izvršila najbrže ua željo Pil udskega, ki s finančnim ministrom adi me govega varčevanja ni bil v soglasju. Proclafo so po zelo ugodno nizki ceni sledeči avtomobili: Chevrolet odprt model 1928 Fiat tipa 507 limozina Fiat tipa 509 limozina Renolt 4 CY cabriolet Renolt 6C V poltovorni in dva motor kolesa BSA175 e Dvovrstna Fordova limozina iz 1. 1930. Štirisedežni odprti .,ltala" v najboljšem stanju. Na ogled pri Ivan Kapelj Ljubljana, Krekov trg št. 10 IVAN PERPAN NASLEDNIKI 'in iujiifji»iiii ■ 7 H H H h » H i H H H K K •Tccr sgcB-^-^gizt-sg-g-ag^ac as-ac^c- •3E:X-a&2E X3C3 ■•ara Radio aparat zastonj! * V propagandne namene oddamo za časa letošnjega spomladnega velesejma večje število kompletnih detektorskih radioaparatov s kristalom, slušalko in antenskim materijalom POPOLNOMA BREZPLAČNO! Pogoji so sledeči: L Detektorski aparat more dobiti vsakdo, ki ima stalno zaposlitev in stalno bivališče v detektorskem območju ljubljanske radijo oddajne jiostaje ter dosedaj še nima radijskega aparata 2. Prejemnik brezplačnega aparata se obveže, da bo aparat vporabljal vsaj eno leto. Ce ga hoče preje odpovedali, ie dolžan a|>arat nam vrniti ter plačati za vsak mesec jiorabe odškodnine Din 7 —. Priiave se sprejemalo v slavni pisarni Radijske oddajne postaje na Miklošičevi cesti št. 5. Akademski dom. ter na naši razstavi na velesejmu. paviljon K. Ker je število radijskih a|iaratov iz finančnih razlogov omejeno, prosimo \ ase tnkojšnje prijave. Miška oddajna postaja v Ljublani H H JC- "■ .X:-ac as. -jt vx- ac... Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani: Karel čet Izdajatelj: Ivan Rak ovce. Urednik: lfn>nc "vreiti'ai. Kruha iščejo Brezposelnost v naši prestolnici Belgrad, 26. maja. Naša prestolnica preživlja v zadnjem času težko krizo. Vsak dan sprejema vase iz vseh krajev širne domovine ljudi, ki se odtrgajo z doma, da bi našli v centru države vsakdanjega kruha. Takozvani prc"anski kraji dajejo prestolnici v?ak dan več ljudi. Hercegovina jih daje, kršna Dalmacija, Lika in — tudi naša slovenska zemlja. Vsak izmed njih pride v Belgrad z zadnjimi dinarji. Vse kar je imel, mu navadno vzame vožnja, malokdo ima kaj več. Sleherni trdno verujejo, da dobi tukaj že prvi dan dela, pa najsi bo kakršnokoli. Belgrad v zadnjem času ne gradi nič večjega: gradenj novih tovaren ni. Zidajo se nova poslopja, toda tu ima že podjetnik, ki gradi, najete delavce, navadno ljudi iz notranjosti, ki so dobri delavci, a še bolj — najcenejša delavna moč. Zato lahko opaziš pri vseh gradnjah črne, zagorele obraze iz najskrajnejšega juga — ljudi iz Skoplja, Bitolja, Tetovega, Pilota in drugod, po večini med njimi Arbanase. Ljudje, ki prihajajo iz severnih delov države, stalno obdajajo borzo. Uradniki v borzi dela bi lahko vedeli povedati o njih tisoč žalostnih zgodb. Radi bi zaposlili mlade, krepke delavne sile, pa ne morejo. Tuintam se dobi kaj, saj za par dni. Ker ne dobe tam dela, hodijo ljudje sami po mestu iščoč zaslužka. Zadnjič sem srečal enega. Bil je krepek, še mlad mož. Ustavil se je pred menoj: »Gospodine jeli bi znali šta je ova kuča?« Začudeno sem ga pogledal in še nisem odgovoril, da bi mu pojasnil, ko je že zaprosil: »Ali bi mi mogli dati dinar da bi si kupil kruha?« Razkriti vlomi Dobrna, 27. maja. Poročali smo že o vlomu v gostilno Gor-jakovšek v Lembergu, kjer so tatovi odnesli ves tobak. Sedaj se je pojasnilo že v toliko, da gre tukaj skoro gotovo za organizirano vlomilsko tolpo, katera je svoje vlome in tatvine izvrševala daleč na okrog. Ko so pri prijetem majerju v graščini L e m b e r g, katerega so osumili tatvine pri Gorjakovšku, napravili še enkrat preiskavo, so našli v njegovem stanovanju mnogo predmetov, kateri so bili neznano kje ukradeni, ter jih je mož prinesel sem, kjer jih je imel varno skrite. Največ je med najdenim blagom razne obleke, veliko zelo finih moških srajc, skoro novih oblek in še druge precej drage obleke, katere si je tatič pripravil v zalogo. Kje je tat izvrševal vlome in tatvine in s kakšno družbo je bil v tatinski zvezi, se zaenkrat še ne ve. Gotovo pa je, da je takšna tatvina enemu samemu popolnoma nemogoča, ter da jih je gotovo več. Ker so sedaj prijeli najbrž enega glavnih voditeljev te vlomilske družbe, je upati, da bodo sedaj tudi v kratkem pojasnjeni še razni drugi vlomi, kateri so bili tudi izvršeni pred časom v okolici Dobrne. 4-taktna motorna kolesa 350 ccm Din 12.750-— Dvoletna garancija. Prodaja na 12 obrokov. ZASTOP: H. KENDA LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 Videl sem, da mu je bilo nerodno prositi. Menda je bil zapazil, da gledam njegove miši-časte roke, ki bi lahko dan za dnem delale, pa je povedal, da je že deset dni v Belgradu, ne da bi mogel dobiti kakega dela. Dal sem mu par dinarjev in povprašal, od kod je. »Iz Like sem. Tamo sem pustil v mali koči ženo i tri otroke. Mislil sem, da tu dobim delo, pa je povsod že polno.« Stala sva na oglu ulice in se pomenkovala. Kmalu se ustavi pred nama mlad fant, gologlav in raztrgan. »Ti tudi nimaš dela?« Saj ni bilo težko uganiti, da je brezposelen. Obraz mu je upadel in po očeh bi takoj videl, da je želodec prazen. Bil je iz Dalmacije. Tudi on se je utrgal z doma, da bi našel tu svoj kruh. Deset dni je bil zaposlen pri zidanju neke hiše, deseti dan je najel podjetnik druge delavce, katere je ceneje plačal in ga je odpustil. »Koliko si zaslužil na dan?« »Dve banki (dvajset dinarjev). Ni bilo nmogo, a vendar se je dalo živeti.« Pomodrovali smo o brezposelnosti, ki vlada vse povsod in se ločili. Na stanovanju me je čakal mlad fant. Bil je čedno oblečen, iz obraza mu je sijalo samo zdravje. »Dober dan, gospod! Zvedel sem za vas, pa sem vas prišel prosit, če bi mi mogli poiskati kako službo.« Fant je doma iz ljubljanske okolice. Izučen je za šoferja, pa premlad, da bi smel voziti sam. V Belgrad je prišel, da bi obiskoval pilotsko šolo, a je prehitro prišel. Šola se bo začela šele čez dva tedna. Sedaj je brez denarja in bi rad dobil kako delo. Pojasnil sem mu, kako je tukaj z delom. Da bi šel v kako pisarno, ni misliti. Ročno delo bi mogoče za nekaj časa in za majhen zaslužek že dobil. Fant je bil zadovoljen. Odpravila sva se po mestu, da bi našla kaj dela. Obrnila sva se na tri kraje — popolnoma brez uspeha. Fant je ostal brez službe in s tem brez kruha. To niso osameli slučaji. Pred dvema mesecema je hodil k meni mlad, oženjen mož. Doma je bil nekje iz Bele krajine in je prišel v Belgrad pred dvema letoma. Dobil je precej dobro službo, v kateri je bil zaposlen skoraj dve leti. Po tem času se je delodajalec izselil iz Belgrada in mož se je v hipu znašel na cesti z ženo in dvema otrokoma. V dveh mesecih je porabil vse svoje prihranke in moral hočeš nočeš beračiti okrog Slovencev. Tri mesece je iskal službe, prijel bi tudi za vsako ročno delo, čeprav je imel štiri gimnazije in trgovsko šolo, a ni mogel dobiti ničesar, šele po treh mesecih brezposelnosti se mu je posrečilo dobiti po priporočilih namestitev v eni niških tovarn. Prav enako bi se godilo našim dekletom v Belgradu, ko bi ne bilo tukaj »Zveze služkinj«, ki skrbi za njihovo zaposlitev pri belgrajskih gospodinjah. Na vseh krajih se opaža prena-polnjenost v podjetjih in pisarnah. Tisoči, ki prihajajo v prestolnico po svoj vsakdanji kruh, se znajdejo čez noč na cesti kot navadni berači, proseč dinarje za boren kosec kruha. Našim ljudem, ki mislijo, da se dobi v Belgradu hitrega in dobrega zaslužka, naj bodo tele vrstice v svarilo pred nesrečo, ki bi jih nedvomno zadela tu iščoč naj si bo kakršnegakoli že zaslužka- Cela družina utonila v Savi Starši in dve hčerki izginili v valovih. Čatež ob Savi, 27. maja. Na Čatežu ob Savi je pod restavracijo »Grič« veliko kopališče in pristan za čolne. Vsako sezono posetijo to kopališče nešteti Zagrebčani. Mod temi je bila tudi neka rodbina iz Zagreba, neki inženjer s soprogo in dvema otrokoma. Vstopili so v čoln iz plataa, ki se provizorično razpne. Čoln je bil samo za dve osebi, vstopila pa je vsa rodbina. Ko so se pripeljali na mesto, kjer se Krka izliva v Savo, ki je precej narasla, jih je tok Krke porinil v vrtinec ob obrežju, čoln se je zaprl in vsa rodbina se je pogreznila na dno Save v jako globoko brezuo. Našli jih še niso. Trpeči med Slovenci v Zagrebu Zagreb, 27. maja. Prihajajo plahi in ponižni... svojci naših bolnikov. Z bolečino v srcu toži eden, da mu je žena že 10 let na postelji in nikamor se ne more premakniti... Doli v Ilici .stanuje in le malokdo jo pride tolažit. Na Antunovcu 9a stanuje fant 28 let star. Pet let že leži v postelji noč in dan na hrbtu. Nog ne more premakniti nikamor. Ima nado v vero in zdravje, imetka pa nima. In kako kako dolgo še? V Kustošiji stanuje elektroinženjer, ki je postal pri neki nesreči hrom na polovico telesa. S 600 Din mesečne podpore živi z ženo in eno hčerko, pa toži in plače, up:' Pravi, da je iz Velenja doma. Iu še mnogo jih je. Žive in počasi umirajo... Od :;.koder ni žarka upanja v svetlo bodočnost, samo vera in posmrtnost jih drži — — sicer življenje ni vredno trpljenja in kaj bi ga sicer oviralo, da sine pretrga sam niti življenja?... Vsi ti so potrebni naše pomoči in tolažbe. Naša društva do danes še nimajo nobene kari-tativne akcije za take siromake, Zagreb jih ima, ali naš človek je boječ in ni usiljiv... Tudi za te reveže in bolnike mora naša kolonija skrbeti! Dobrovoljne doprinose za naše bolnike in reveže sprejema začasno »Klub Skas-:t v Frankopanski ulici 7. TVOR K IC A £BKOR9JE Okusna in zdrava je Smrt rojaka v Ameriki M. S o b o t a, 27. maja. Iz Betlehema je prišlo sporočilo, da je tam naglo, popolnoma nepričakovano umrl 621etni Smodiš Štefan, eden najbolj delavnih mož na narodnem in kulturnem polju. Smodiš je že pred leti odšel v Ameriko. Ko se je nekoliko udomačil v novi domovini in ko je spoznal potrebe tamošnjih sorojakov, se je postavil v vrsto tistih ntož, ki so se posvetili reševanju vseh življenjskih vprašanj tamošnjih »prekmurskih« Slovencev. Sodeloval je pri narodnem, verskem in prosvetnem delu. Bil je član in odbornik več društev, med drugimi tudi podpornega društva za bolnike. Pokojni je bil v vsakem oziru blaga duša. S tem si je pridobil ljubezen in spoštovanje vseli. Mnogoštevilni prijatelji in znanci so ga spremili tudi k zadnjemu počitku. Zbrana je, bila vsa slovenska kolonija. Pevski zbor mu je zapel slovenske žalostinke, ki so segle vsem navzočim do srca. Vojnck pri Celju Poroku. Dne 24. t. m. sta se na Brezjah poročilu V o v š e k Alojzij, prednik fantovske Mar. družbe, in gdčna. B e 1 a k Terezija, članica Marijine družbe in dolgoletna cerkvena pevku. Oba sta iz Vojniku. Obilo sreče! Nesreče. Pretočeni teden se jc ob 11. ponoči peljal z motornim kolesom mesarski pomočnik P. N. iz Frankolovega proti Vojniku. Na cesti med Globočami in Ivenco mu pride nasproti voznik K .G. ki je zapeljal s konji na desno, čisto ob kraj ceste. P. se je z motorjem peljal po načačni levi strani ceste, ter se je zapeljal naravnost med konje, tako da ga je oje udarilo v prša in je motociklist zletel v obcestni jarek. Razen močnega sunka v prša se mu zgodilo nič hujšega. Da pa se ni motor hujše poškodoval, se ima zahvaliti edino duhaprisotnosti voznika, ki je spla-šene konje obvladal takoj na mestu. P. je nadaljeval vožn jo a sc zdravi doma. — Večja nesreča bi se bila lahko zgodila v petek, 22. t. m. popoldne hlapcu g. Sodina, lesnega trgovca na Stranicah. Popoldne se jc hlapec vračal iz C elja. Na ccsti med Celjem in Voj-nikom ga sreča voznik. Proti njemu pa je z največjo brzino priilirjul nvtomobilist. Kl jub temu, dn j.e bilo med obema vozovoma malo prostora, r,i šofer počakal, ampak jc zapeljal v sredo med vozove. Pri tej nerodni vožnji jc ranil enege. Sodinovegu konja. Koroška Bsla Cevi za koroškobelski vodovod so že dospele. Promenadni koncert bo proizvajala prihodnjo nedeljo 31. maja po zaključku šmar-nic — pred društveno dvorano na Beli — jeseniška godba KPD. Dobitki tombole bodo v nedeljo pred tombolo razstavljeni. Glavni dobitki so: Sobna oprava, moško kolo, zaboj sladkorja, vreča najfinejše moke. Poleg teh pa bodo še številni činkvini, kvaterne in terne. sSreča te išče, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan!« Na binkoštno nedeljo popoldne je bila zelo lepa slovesnost v župnijski cerkvi, kamor so bili v sprevodu pripeljani dečki in deklice, da so bili sprejeti v »Marijin vrtec«. Dr. A h čin: Spornim s poti m. /' Fašizem kakršen že je, bo razven svojih štabih spominov zapustil zgodovini eno svetlo stran: silno gradbeno delavnost. Fašisti so opravičeno ponosni, da se v njihovi eri gradi v Italiji več kot kjerkoli v Evropi. Rimska kampanja, še pred nekaj leti zamočvirjeno ozemlje in leglo strupene malarije je danes večji del osu-šena in kot v rimskih časih zopet plodna ravan. Gola apeninska brda sistematično pogozdujejo po širokopoteznein načrtu. (Kako potrebno bi bilo posnemati Italijane na naših kraških goli-čavah!) Pa tudi drugod po Italiji se osusavajo močvirja, grade kanali, krasne ceste, veliki kolodvori, ob mestih nastajajo kakor po čudežu velika lepo urejena nova predmestja zvezana z osrčjem z najmodernejšimi prometnimi sredstvi. Vladni iniciativi sledi zasebna gradbena delavnost. Imate vtis, da je v Italiji kljub največji gospodarski krizi za zidarje in stavbenike zlata doba. Seveda režim tudi radi tega gradi, da zaposli veliko število brezposelnih. Grade se povečini obče koristne naprave in dobi tujec vtis, da se z javnim denarjem razumno in smotrno gospodari. Imajo pa Italijani tudi delovni mate-rijal, s kakršnim ne razpolaga noben drug narod. Pridni so, marljivi, zelo skronmi in šted-ljivi. V štcdljivosti spominjajo na Francoze, v skromnosti pa jih daleko prekašajo. Nek Francoz, ki je z mano vred občudoval mrzlično stavbeno delavnost v rimskih predmestjih in občudoval življenjsko skromnost delavstva, je vzkliknil: Italien vit de rien et aspire a tout! Italijanski delavec je po svoji marljivosti, skromnosti, znajdljivosti — in kar sc tiče stavbarstva — po svojem čutu! za simetrijo in lepoto še danes brez konkurence. Iz bivanja v severni Franciji se spominjam, kako so tedaj vsi delavci zabavljali na Italijane. Z njimi ni moč konkurirati. » rit ajci bi jim komaj bili kos«, se je tedaj ogorčeno govorilo- So čednosti, ki se v očeh konkurence včasih spremene v napake. Le vsled priznane življenske skromnosti italijanskega naroda je mogoče, da Italija na razmeroma majhnem in več kot tretjino nerodovitnem ozemlju preživlja preko 40 milijonov ljudi. Seveda jili ne preživi ne z lahka ne dobro. Povsod se vidi, da imajo preveč ljudi. Kar bi lahko vršila dva jih opravlja pet. Mnogoštevilna, nad 300.000 mož broječa milica je v gotovi meri tudi preskrba za brezposelne. Zato bodo vsi ti do konca zvesto udani režimu. Življenje v Italiji je drago, dokaj dražje kakor pri nas v Jugoslaviji. Kar stane pri nas v dinarski enoti to stane v Italiji v lirah. Razlike so izjeme. Denarja ni in ljudje zelo malo kupujejo. Trgovci zdehajo pred vabljivimi izložbami in če stopite v trgovino se osobje kar drenja krog vas. V Gornji Italiji, ki je gospodarsko najmočnejši del države, je menda boljše, Tam je nekaj bogatih mest kakor Turin, Milan in zlasti Bologna ter Genova- Videti je to na pravkar predloženem, štiri miljardnem notranjem posojilu. Večina podpisujejo gornje italijanski denarni zavodi, denar pa se išče prav povsod. Hranilnice, banke in zadruge so dobile dekreti-rano, koliko morajo podpisati. Letos zapade prvo fašistično notranje posojilo iz 1. 1922. Denarni zavodi si pomagajo s tem, da še enkrat signirajo pred 9 leti dano posojilo, ki ga država še ni plačala, in ga vštejejo k novemu posojilu. Za Rim so velik dohodek romarji in turisti, ki hodijo obiskovat Vatikan. Tc si pošteno privoščijo razni trgovci, hotelirji in kramarji. Za belo kavo plačujete 5 lir in brivec z najnedolž-nejšim obrazom za britje in zmočenjc las zahteva 11 lir! Za tujca je danes življenje v Italiji enako drago ali celo dražje kot v Nemčiji. Fašistična reklama s znižanimi cenami jc pač reklama in nič drugega. Kakor so pripovedovali, je v nižjih plasteh velika beda in nezadovoljstvo. Številni so baje samomori celih družin radi pomanjkanja, česar pa listi ue smejo poročati. Menda se na skrivnem zelo veliko zabavlja čez obstoječe stanje, j Gotovo je, da javnost vsaj ne kaže navdušenja i za fašistični režim. Ljudje so nekam čudno tihi in zamišljeni. Sami sebe nadzorujejo in se čutijo nadzirane. O Jugoslaviji so Italijani enostransko in tendenciozno informirani. Fašistični tisk jim našo državo slika kot nevarnega in opasnega so-1 seda pri čemer stavijo vse svoje upe na more* 1 bitno neslogo jugoslovanskih bratov. Čuti se, kako tisk preži na vsako malenkost, ki bi se dala nam v škodo izrabiti. Kljub intenzivnemu fašističnemu oboroževanju si italijanski narod ne želi vojne. Zelo nevarno pa je mišljenje, ki ga je fašistični tisk vcepil v ljudstvo, da je namreč naša Dalmacija ita-iianissinia- O tem so danes Italijani tako prepričani, kakor so bili pred vojno uverjeni o itali-janstvu Trsta in Istre. Italijani so največji mojstri v propagandi. Radi tistih par uradniških družin, ki jih je svoječasna avstrijska uprava nasejala tostran Adrije, ko je upravno združila Benečijo in Dalmacijo v eno upravno provinco, prikazujejo Italijani Dalmacijo doma in v inozemstvu kot za italijanstvo še neodrešeno zemljo. To mišljenje o italijanstvu Dalmacije širijo Italijani neprestano in z vsemi mogočimi sredstvi in je njihov prvi uspeh že v tem, da se o tem sploh govori. Tej lažnjivi italijanski propagandi bo z naše strani treba posvečati vso pozornost. Najboljši odgovor na njo pa bo krepak kulturni in gospodarski dvig jugoslovanske jadranske obale. Vedno pa moramo imeti pred očmi, kadar govorimo o Italijanih, da je to v jedru zdrav in ekspanziven narod, ki ima zdravo družino povečini še neokuženo z mehkužno uživanja želj-^nostjo, da je prežet velike domovinske ljubezni kar vse ga dela v lastnih in tujih očeh za velik narod. Prav je, če so nam v slednjem primeru Italijani v zgled in svarilo. Katoliška kulturna vo**r* Kredorik Muekermann S. J. S miljm^d za mornarico I tali: a mrzlično gradi vel.hanaho brodovje MU ns ter, niaju 1931. Ne vem, že l>o moj naslednji pnspevek odgovarjal točno na Vaše vprašanje. .laz sem s strahom 6pa»il ravno pri študiju španske revolucijo, da katolicizem v-Španiji ni vzgojil zadostno število katoliškega izobraženstva in publicistov, ki bi bili v stauu braniti katoliške interese doma posebno pa pred mednarodnim javnim mnenjem. Saj veste, da je bilo zelo !težko dobiti pravilno sljko o zadnjih dogodkih v Španiji osobito v kolikor so se tikali katoliške cerkve in katoličanov. Velika večina mednarodnega tiska je vse novice s španskega pololoka zavila v gotovo tendenco. Ivdo je recimo mogel izvedeti, da je sloviti Uuamuno, katerega slavi ves svet iu tudi katoliško časopisje v Evropi kot velikega umetn. genija 'in prvoborilca, da je ta Una mu no, pravim, eden med najbolj strupenimi svobodomiseln in prvobojevuik proti katolicizmu v Španiji. >.Iaz sem prepričan, kljub temu du priznani, jda je Unamuno talent, da bi mu svetovno 'javno mnenje nikdar ne bilo pelo slavospevov edinole za njegovo literarno delo, ampak da mu je bila izročena marsikatera lavorika radi njegove p roti krščanske politične orientacije. Mi o teh važnih stvareh nismp bili poučeni, ker je katolicizem v Španiji polagal premalo važnosti na neobhodno potrebo vzgoje javnega .mnenja. Zadnje dni smo dobili nekaj pravil-Giih vpogledov v razmere v Španiji, toda zahvaliti se moramo za nje posameznim ino» aemskiin katoliškim uovinarjein, ki so s trudom in s tveganostjo šli iskat resnice in odkrivajo sedaj grozote, ki nehote spoiuinjajo na "Leninove besede, češ. da bo Španija prihodnja sovjetska republika v Evropi. Kako je vendar ■mogoče, da smo glede tako važne katoliške dežele bili tako napačno poučeni. Kako je mogoče, da ravno v tem za evropsko sožitje 1ako vitalnem vprašanju ravno katolicizem ni imel svojega mnenja, medtem ko sta svo-bodomiselstvo in boljševizem širila svoje po vsem svetu? To ne velja samo zu Španijo, ampak za katolicizem sploh. Mi iniauio po vseh državah katoliške literate, ki so uvaževani, mi imamo povsod razvito katoliško časopisje. S pomočjo Lenih in drugih hi mogli v gotovih važnih vprašanjih ustvarjati katoliško javno mnenje. Zakaj se pa to ne dogaja? Zakaj sc pa inteligenca ne aktivira? Inteligence nam ne manjka, nadarjenosti imamo dosti. Manjka nam pa volje, energije. Pa, manjka nam volje! Našemu kutoli-eizmu manjka .samozavesti in svežega mladega poleta. Mi prepuščamo, da upravljajo velika življenjska vprašanja ljudje z nazori, ki so ali glede katolicizma brezbrižni ali pa ga z ■vso vnemo pobijajo. Rad bi vedel, koliko izrecno katoliške kulturne sile je danes v evropski politiki in v evropskem gospodarstvu! Zato po mojem mnenju ni čuda, če se pri reševanju velikih mednarodnih vprašanj etika krščanstva tako malo ali prav nič ne upošteva. Položaj je naravnost tragičen. Z obupom v srcu stojijo liberalizem, socializem iu fra-masonstvo pred brezposelno kugo, pred Sisi-Jovim delom, da bi ustvaril neko kulturno solidarnost med narodi, pred strašno nevar-Ji ostjo, ki grozi iz lmljševiškega vzhoda. Tako «o obupani, da s svojim denarjem, s svojimi -stroji, s svojimi inženjer ji celo podpirajo smrtnega sovražnika krščanske kulture, kakor tla bi sami brusili sekiro, s katero jih bo krvnik obglavil. Kako je to mogoče? Kako je to mogoče! Po mojem mnenju obstojajo sledeči vzroki .Liberalni duh se je nehote iu nevede vrinil tudi med katoliške vrste. Mi smo preveč mirno gledali, kako se je tudi v katoliških krogih začela ločevali vera od politike, od gospodarstva, od umetnosti'in znanstva. Jaz poznam katoliške podjetnike, ki so rekli: »Gospod župnik, Vam vsa čast, toda Vi ostanete v zakristji, jaz pa bom ostal v tovarni. Ta mentaliteta, katere ne bomo nikdar zadosti obžalovali, ker je uspdepolna, jje ustvarila sedanji resignirani rod, ki se skriva po zakristijah, po društvenih domovih, ki se je umaknil v svoje zasebno življenje tudi v verskem pogledu, ureditev javnih vprašanj in javnih nalo« pa prepušča drugim veri sovražnim loko,ni, ki se bcgz vsake ovire sa-mooblastno uveljavljajo. Drugi vzrok je po mojem mnenju ta. da smo se podali v neki piejizem, v neko po-božnost, ki prav čisto nič ne dokazuje, da je svoje dni Kristus apostole poslal, e pri holneenju uiaiete z originalnim Niggero) oliem od 'Niggerol kremo /u solnčenje in masažo, ki so dobiva v vseh lekarnah i ,in drogerljah. Drogeriia t.rciforič, Ljubljmut Prešernova ulica 5. V—--_-----------— i Celje □ Sv. birma pri Devici Mariji v Puščavi jbo jutri v soboto; pri Sv. Lovrencu na Pohor- [ ju pa v nedeljo dne 31. t. m. : □ Tretja krstna predstava v letošnji sezoni bo jutri zvečer v gledališču. Uprizori sc, kakor znano, M. Skrbinškov Labirint«. Predstavi bo prisostvoval avtor. Režira avtorjev Vrat Vlado Skrbinšek. □ Mariborske učlteljiščnicc na zavodu Athlelik News« Ivan Sharpe je celo priznal, da ni še nikdar videl igre, ki bi bila bolj dovršena in popolna, kakor ona, ki j jo je pokazala avstrr '.a reprezentanca na Dunaju. Gotovo je to važna izjava, ki dokazuje, I da so Angleži sami spremenili svoje naziranje. Belgrad 27. maja. Pred nekaj dnevi so se v Zagrebu sešli na vsakoletni sestanek naši najmerodajnejši arheologi, da se porazgovore o novih najdbah in delu v prihodnjih mesecih. Kmalu po svetovni vojni so posamezne akademije nekaterih evropskih držav začele misliti na posebno organizacijo, do nekatere realizacije je ludi prišlo. Tako je nastala Mednarodna zveza akademij, v kateri sta včlanjeni tudi naši dve akademiji, belgrajska in zagrebška. Mednarodna zveza akademij si je postavila za nalogo, cla v do- ' glednem času izda serijo široko zasnovanih in ] vsestransko podprtih znanstvenih del. Tako I pripravlja posebne detajlne arheološke karte, dalje bogat slovar srednjeveške latinščine in da v debele zbornike zbere vse znane grške in latinske napise, ki so do danes odkriti in znani. ! Delo je razdeljeno po posameznih državah. . Naši dve akademiji sta izbrala v ta namen poseben odbor, kateremu pripadajo od strani bcl-grajske akademije nauka gg. Jovan Radonjič in i dr. Nikola Vulič, od zagrebške Jugoslavenske akademije pa gg. Gavrilo Manojlovia in M. Ko-strenčič. Poleg omenjenih zelo aktivno delajo v ! tej smeri gg. dr. B. Saria iz Lljubljane, ki je že i dovršil arheološko karto Slovenije, dalje M. Ambrožič (ravnatelj splitskega muzeja), ki dela fotografske posnetke vaz in keramike v splitskem muzeju, ravnatelj zagrebškega muzeja V. Heriler, zagrebški vseučiliški profesor L. Hauptman in kustos sarajevskega muzeja D. Sergejevski. Razen zgoraj omenjenega lista arheološke karte Slovenije, ki ga je izdelal prof. ljubljanske univerze g. dr. Saria, sta gotova še dva, ki predstavljata dvoje najvažnejših pokrajin starih najdišč: Južno Srbijo (delo dr. Vuličaj in Split z okolico (g. M. Ambrožič). G. dr. Vulič je razen omenjenega že gotov s fotografskimi posnetki stare keramike v balgrajskem, sarajevskem in vršačkem muzeju. G, V. Heriler bo odpotoval v Pariz radi tiskanja prvega zvezka obsežnega dela o naši keramiki. Drugi zvezek bo obsegal materija! iz muzeja i/. Vršca, ki ga jc obdelal kustos bel-grajzskega muzeja g. dr. Grbič in ki bo izšel v kratkem času po objavi prvega. Letošnje leto bodo zgoraj omenjeni naše znanstveniki posvetili najintenzivnejšemu delu. G. dr. Vulič bo potoval po še nepreiskanih krajih Južne Srbije, g. dr. Saria bo odšel v posamezne dele Slovenije, g. D. Sergejevski Bosno in Hercegovino, g. M. Ambrožič Dalmacijo. Med drugim je bilo na zagrebškem sestanku sklenjeno tudi, da se zbirka grikih napisov v naših krajih zaključi in dokončno uredi do meseca aprila nastopnega lela in da se kmalu potem objavi v posebni knjigi. Druge arheološke panoge in avtoritativne študije o njih pridejo na vrsto v prihodnjih letih. Na ta način sc bomo ludi Jugoslovani bogato oddolžili svetovni arheološki znanosti in napravili tudi inozemskim znanstvenikom dostopne nc.še bogate muzejske zbirke, če že nc v originalu pa vsaj v dobrih fotografskih posnetkih in odgovarjajočem strokovnem tolmačenju. 10,000 kilometrska avto-1 mobilska tekma Veliko zanimanje v sportskih krogih vzbuja vztrajnostna vožnja nemškega avtomobilskega kluba, ki se vrši te dni, t. j. od 21. maja do 6. junija in ki pasira v dneh 2. in 3, junija tudi Jugoslavijo. Dolgost cele proge znaša 10.255 km, katero morajo prevoziti manjši vozovi v 16 dneh, torej dnevno ;>70 km in veliki vozovi v 13 dneh, t. j. 800 km jnevno. Vsak avlomobilist-sportnik pa bo vedel icenjevati vztrajnost take vožnje, ki zahteva od ozača, kakor tudi od voza dnevno tako veliko dlometražo, Vožnja je porazdeljena v 9 etap in e pozna nobenega nočnega počitka, tako da bodo lorali vozači, ako hočejo predpisano etapo pre- j ožiti, sedeti noč in dan za volanom. Edinole v j ;mu je določen enodnevni odmor. Organizacijo e tekmovalne vožnje je prevzel na našem ozem-u Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije. Da e po mogočnosti olajša vsem tekmovalcem napor-vožnja, je postavil Autoklub na najbližji in lajugodnejiih cestah orientacijske table, in sicer ^d našo meje pri Sušaku do Dubrovnika (kjer jc ontrola časa), od Dubrovnika preko Bosne v Za-reb (konlrola številk) čez Varuždin—Čakovec na j ;rsko mejo. K tej vztrajnoatni tekmi se je priglasilo 100 ■ ačev s svojimi vozili. Tekmovalci so poraz-ljeni po jakosti konstrukcije voz in vsebini ci-draže voza v dve skupini, in sicer v skupino I, kateri sc vpoštevaio vozovi lažje konstrukcijo • 2000 ceni vsebine. Ti avtomobili nosijo številke I 1 do 42, nadalje v skupino 11, v kateri so avto-lobili močnejše konstrukcijo e preko 2000 ccm lindraže. Vozovi skupine II no označeni - ttevi!-ami od 43 do 100. Manjši vozovi skupine i, so se Ipeljali iz Berlina tri dni pred oiihodom voz sltu-ne II, po pravilih se na morajo vozovi obeh ka-■orij vrniti ob istem tasu dne 6. junija v Berlin. Program celotne 10.000 km vztrajnostne vož-je sledeči; Berlin, cilj 0 km, skupina I: odhaja maja ob 5, skupina II: 24. maja ob 9. Ženeva 1180 km: skupina I: 22. maja ob 23, skupina II: 25. maja ob 18. — San Sebastian, 2120 km: skupina I 24. maja ob 8 in pol, skupina II 26. maja ob 20. — Llzabona, 3285 km: skupina 1 26. maja ob 2, skupina II 28. maja ob pol 6. — Barcelona, 4625 km: skupina I 28. maja ob 2, skupina II 29. maja ob 19 in pol. — Rim (odnočilek), 6080 km: skupina 1 30. maja ob 6, skupina II 31. maja ob 13. — Odhod iz Rima: skupina I 31. maja ob 10, skupina II 1. junija ob 17. — Monskovo, 7055 km: skupina I 1. junija ob 9, skupina II 2. junija ob 9. — Dubrovnik, 8270; skupina I 3. junija ob 17, skupina II 4. junija ob 8. — Budlmpelta, 9325 km: skupina I 5. junija ob 7, skupina II 5. junija ob 14. — Berlin, cilj, 10.255 km: skupina I 6. junija ob 16, skupina 11 6. junija ob 16. Skozi Sušak bodo tekmovalci privozili, in sicer skupina I: v popoldanskih urah dne 2. junija, skupina II pa dne 3. junija prilično v opoldanskih urah. Kontrola časa v Dubrovniku se bo vršila na dvorišču garažne tvrdke Race & Co, in sicer za skupino I dne 3. junija od 16.46, za skupino II pa 4. junija od 7.46. To kontrolo časa bo izvršila splitska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. Vozačem, ki bodo prispeli dovolj rano na ta cilj, bo omogočeno, da se tu nekoliko odpočijejo. Kontrola številk vozačev v Zagrebu bo izvedena pred Avtomobilskim klubom, sekcija Zagreb, Zrinjsk i trg 19, in sicer jc predvideno, da privozi skupina I v noči od 3. na 4. junija, ter skupina II v večernih urah istega dne. Od lu bodo tekmovalci nadaljevali svoje naporno potovanje proti Budimpešti in dalje na cilj proti Berlinu. Kje spijo največ mleka ? V povojnih letih se je poraba mleka v c lili znatno zvišala. Na dan in glavo ix>ra-•ijo: V Berlinu 0-26 1, v Budimpešti 0-37 i, Amsterdamu 0-40 1, v Hamburgu 0-43 1, v Kopenhagenu 045 1, na Dunaju <>48 1, v Slorl*. iiolmu 0-80 1 in v Baselu 0-6.p> 1. ¥ _____ jLfUuspisn Otvoritev tramvaja v Šiško Ljubljana, 28. maja. Danes so prispeli iz tovarne v Brodu na Savi trije novi veliki tramvajski vozovi št. IG, 17 in 18. Po izkušnjah, ki so jih dobili pri prevažanju prvega voza, so postavili vagone s tramvajskimi vozovi na slepi tir. S pomočjo položenih U želez so danes dopoldne iu popoldne potegnili vse tri vozove na tir pred glavnim kolodvorom z malim traktorjem, ki je last družbe Harley Davidson Motor Import. Delo je šlo urno izpod rok brez vsake nesreče. Vozovi bodo drevi prenočevali v stari remizi na Zaloški cesti. Ostala dela, ki so potrebna za progo Ši-ška-Šelenbui gova ulica, gredo h kraju. Sedaj snažijo tir na progi v šiško. V kratkem bodo pričeli s poskusnimi vožnjami. Napajalna postaja na Bleivveisovi cesti je gotova in deluje brez vsakega defekta. Zato bo proga otvorjena 1. junija zjutraj, s čemer se bo začel prvi redni promet po novozgrajeni progi od šelenburgove ulice do šiške. Vozna cena za osebo bo znašala od mitnice v Šiški do pošte 1 Din, največja vozna cena pa od šiške do stare remize, ali dolenjskega kolodvora pa 2 in pol Din. Kaj bo danes? i Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. Nočno službo imata lekarni: mr. Ramor, CIMiklošičeva cesta 20 in mr. Trnkoczy ded., /(Mestni trg 4. * ( O Františka Plaminkova v Ljubljani. V «redo se je mudila v Ljubljani znana češkoslovaška senatorka g. Františka Plaminkova, ki si t pridobila mnogo zaslug s tem, da je ženam v v svoji domovini izvojevaa enakopravnost z moškimi pri političnih pravicah. V sredo ob 6. zvečer, je imela predavnje v dvorani OUZD. Predavanja se je udeležilo lepo števik) našega občinstva, posebno v častnem števila tukajšnja češka kolonija s konzulom ing. Sevcikom na čelu. Predavateljico je v imenu našega ženstva pozdravila častna dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva. O IV. simfonični koncert letošnje sezone bo v petek dne 5. junija v veliki Unionski dvorani. Na programu je Cezar Frankova simfonija, dalje simfonična pesnitev; Noč na Lisi gori. Delo ruskega komponista Musorgskega in Cajkovskega klavirski koncert, ki ga izvaja ob spremljevanju združenega opernega orkestra in orkestra orkestralnega društva Glasbene Matice pianist Ivan Noč. IV. simfonični koncert dirigira skladatej L. M. Škerjanec. — Vstopnice bodo od petka dalje v predprodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. Razstava učil in del modernega otroškega vrtca. Soboto 30. in nedeljo, 31. maja bo v telovadnici ženskega učiteljišča od 8. do 12. ter od 2. do 6. ure razstava učil in del modernega otroškega vrtca. Vrtnarice bodo imele tudi priliko prisostvovati v soboto od 2. do 6. ure in pondeljek od 9. do 11. ure pouku v vrtcu ter v soboto od 5. uri predavanju o modernem vrtcu. © Čehonlovenska obec v Lublani. — V sobotu, dne 30. kvetna t. r. o osme hodine večerni oslavjne v restavraci Zvezda sedm- Koks za kovače in centralne kurjave iz angleškega premoga 75 Din za 100 kg pri večjem odjemu popust frauko plinarna nudi LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA desatile narocenv našeho zaslužnoho členu a m jsto piedsedy, krajana Čerm&ka. — Zveme tinito všechny eleny a pratele oslavence, aby se tohotovvečera sučastnili. © Odborova seja Slovenskega društva za varstvo živali v Ljubljani bo v nedeljo, dne 31. maja ol> 10. uri dopoldne v posebni sobi restavracije hotela Slon v Ljubljani. Odbornike in člane nadzorstva vljudno prosim, da se iste gotovo udeležijo. Predsednik. 0 Ogenj na Sv. Petra cesti. V sredo je pričelo ob na 10 ponoči goreti v hiši dr. Volav-ška na Sv. Petra cesti 8, kjer ima trgovec Peteline svoje skladišče v kleti. Užgala se je volna. Gasilci so bili takoj na mestu in v teku pol ure pogasili požar. Ker so bili v skladišču tudi stroji iu olje, je bila precejšnja nevarnost, da se ogenj ne razširi še na sosedna poslopja. Črez pol ure pa je zopet začelo tleti, vendar pa so ludi tedaj ogenj hitro pogasili. Skoda znaša okoli 3000 Din. Površnike, obleke in vsa druga oblat ila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. © Strašen smrad morajo prestajati prebivalci Ljubljane in Most. Ljubljanica je zaprta, po strugi teče le voda in gnojnica iz kanalov, pri bolnišnici se izlivajo še bolnišnični izlivki — vse to pa stoji tja doli do Grubarjevega prekopa. Izpočetka so trpeli le prebivalci tik ob Ljubljanici, sedaj pa sega smrad že daleč na okrog. Spustite dovolj vode1 To ie zahteva lti-gijene. © Huda nesreča zidarja. Včeraj dopoldne se je pri stavbi nove garaže na Dunajski cesti hujše ponesrečil 331etui Jakob Hajnc, zidar pri Ljubljanski gradbeni družbi. Podrl se je namreč stavbeni oder. LOb zibeli« Dnevna kronika lHariborsko pismo (Ob krstni predstavi M. Skrbinškovega »Labirinta«.) V soboto zvečer imamo v našem mariborskem teatru tretjo krstno predstavo v letošnji Sezoni. Uprizori se psihološka drama »Labirint«,ki jo je napfstl režiser ljubljanske drame Milan Skrbinšek. Pisateljev brat Vlado Skrbinšek, ki stvar režira, je v razgovoru podal k tej naši najnovejši drami sledeče misli in pojasnila: • Kaj mi moreš povedati o Labirintu v sn vonmeenisvni bszučLka eniatx rdgomlhw v snovnem in vsebinskem ter problemskem pogledu?« »Najprej laslov; čemu Labirint? Ta naslov je prispodoba tistih duševnih borb in iskanj, ki nartanejo v nas, če se nenadoma znajdemo pred novimi nepričakovanimi živ-ljenskimi deihtvi in če naše misli in čustva blodijo v negotovosti in nedoločenosti. Tako nekako je: itomaj si je misel ali čustvo utrlo pot po hodniku ter obšlo nekoliko ovinkov, že se zna,de pred steno, ki je bržčas zazidan izhod. f takšnem duševnem nastrojenju se nahajajo tri glavne osebe v tej drami. Ob tem se pod-ja sama po sebi vsebina drame in pa stil, k! sloni kakor iz lega sledi na realistično psiho? nalitičnih osnovah. In problem. Glavni prob' ;m je izhod moža, ki je prisiljen spoznat'-, da se je njegova žena resnično zbližala z d'Ugim. In ta problem avtor po svoje rešuj* in reši. Drugi problem pa je načel v tem, ko je hotel pokazati, da oder oziroma igral-skaumetnost ni sa moogledalo narave, ampak umetniško prečiščeno življenje. Ta problem je nakazal tako, da postavi enega izmed svojih akterjev v drugem dejanju, ki predstavlja teater v teatru, ko bi moral pravzaprav igrati, v središče svojih osebnih nastrojenj, ki se približno krijejo z oderskim nastro-jenjem dotične vloge, V zunanji izpeljavi je ravno ta moment zagrabil z gledališko sicer efektnim, toda ne ravno cenenim domisle-kom, tako da pride tudi na zunaj navedeno dejstvo do podčrtanega izraza. »In milje, v katerem se dejanje vrši ?« »Avtor je režiser in igralec in je zato povsem naravno, da je segel v najbližji milje, v katerem živi in deluje dvoje desetletij, to je v umetniško gledališki svet. Sploh se celemu delu pozna, da ga je napisal človek, ki gledališče dodobra pozna; pri tem se je navzlic okolnosti, da je delo predvsem namenjeno gledališču, vendarle izognil banalnosti s tem, da napne v zunanja odrsko učinkoviti okvir vsebino, ki je življensko pomembna in ki jo obdela v najadekvatnejšem skladu s svojo vestjo.« »Zanimalo bi me tudi, kako si zasnoval uprizoritev v režijskem smislu.« »Moja glavna naloga je bila, kakor moreš iz vsega tega razbrati, notranja režija; pri vsem tem je postavljen postulat, da usmerim igralce v pravilen ritem in značaj igre ter da je s tem dana možnost zlite skupne igre, da pa pri tem postanejo njih notranja doživetja čim vidnejša in otipljivejša. Razen tega jc bilo treba režijsko izluščiti ter prikazati razliko med resničnostjo in teatrom — v teatri-Sicer boš itak imel priliko ustvariti si s-sodbo v soboto ob krstni predstavi,« Koledar Petek, 29. maju: Kvaterni petek. Marija Magdalena Pazzi, devica. Osebne vesli = Promocija. Včeraj je na zagrebški veterinarski fakulteti promoviral za doktorja živinozdravstva g. Leon K o c j a n, asistent na drž. veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani. Čestitamo! Ostale vesti —- 1'osetnikom XI. ljubljanskega veiesejma. Uprava ljubljanskega veiesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po 30 Diu. Taka legitimacija daje pravico do znižane vozaine za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajilt vse države, lahko pa se naroče z dopisnico direktno pri velesejinskein uradu. Navodil tiskanih v legitimaciji se je treba točuo držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno so "osetnikom zasigurana. — Dr. Egenolfovi znanci se vljudno vabijo na prijateljski sestanek v petek 29. t. m. v običajnih prostorihh hotela MiW* ob 20. uri. — Orožnova koča pod Črno Prstjo. Slov. planinsko društvo objavlja, da bo odprta Orožnova koča v soboto in nedeljo 30. in 31. maja. Za stalno se odpre Orožnova koča dne 3. junija t. I. Izleti na Črno Prst spadajo ravno v tej sezoni med najlepše. — Pošiljanje prospektov in srečk inozemskih loterij. Državna razredna loterija je ugotovila, da pošiljajo v zadnjem času razne tuje tvrelke prospekte in srečke inozemskih loterij, posebno avstrijske, madžarske iu danske ter jih širijo med naše državljane. Ravno tako se razširja neka tako zvana : angleška loterija« po 150 Din komad. Ker prodajanje tujih srečk močno škoduje interesom državne razredne loterije in tudi splošnim državnim interesom, zakaj na ta način gredo večje vsote I denarja iz naše države in ker je sploh tudi | prepovedano trgovati s tujimi srečkami ali J igrali v inozemskih loterijah, morajo poštni [ uradi pošiljke s srečkami ali prospekti inozemskih loterij vselej zapleniti ter jih predložiti poštnemu ravnateljstvu. — Že stoji jajce poleg petelina in razstava 1'ekatet« na velesejmu jc domala gotova. I Da je to umotvor, ni treba povdarjati, ker se bo v salv posetnik o tem prepričal. — Razmah telefonskega prometa. Ta mesec so se otvorile telefonske relacije med Sv. Janezom ob Boh. jezeru in Bledom in I številnimi centralami na Koroškem. Štajer-! skeni in Nižjim Avstrijskim. — Dve hudi in ena manjša nesreča. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva hujše ponesrečena človeka in enega lažje poškodovanega. — Huda nesreča se je daues dopoldne pripetila v Stari Loki, pri kateri se je ponesrečil 61etni Ciril P i v k, sin pismonoše iz Stare Loke 4. Tega je povozil neki voznik. Črez malčka je šel težak, z deskami naložen voz. Deček je dobil hude notranje poškodbe iu je bil prepeljan v bolnišnico. Njegovo stanje je smrtno nevarno, zlasti, ker mu je šel voz črez trebuh. Orožniki so voznika že izsledili. — Drugi ponesrečenec je 281etni delavec Matija S m u k z Spodnjega Loga 6 pri Litiji. Ta je včeraj vozil les pri litijskem podjetniku Ivanu Rotarju. Pri delu pa ga je butnil hlod v glavo in ga hujše poškodoval. — Lažje je bil poškodovan Šletni Branko S m reka r, sin sluge iz Rožne doliue cesta lX/2. Na tega je padel na domačem dvorišču bicikel in ga lažje ranil na glavi. — Mlekarske stroje in orodje razstavijo na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani od 30. | maja do 8. junija sledeče tvrelke: >Alfa« sepa-| rator, Švedska-Stockholm, Diabolo-Separator, ! Berlin, Baltic separator, Dauska-Koppeuhu-| gen, Teutonia-Separator, Frankfurt -a. Oder. — Naj nihče ne zamudi izredne prilike : ogledati si na velejniu v II pavilijonu jajce s j petelinom, ki ga je kot simbol >Jajnin« razstavilo v reklamne svrhe domače podjetje I tovarna testenin »Pekatete«. I * — Veliko izbiro usnja in čevljev bo nudil letošnji XI. ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija. Zastopane .bodo vse večje domače tvrdke s svojimi izdelki. Temu oddelku bo priključena razstava vsakovrstnih čevljarskih strojev, na kar posebno opozarjamo naše čevljarske mojstre. — Obrednik za procesijo sv. Rešnjega Telesa je še v nekaj izvodih v zalogi pri škofijskem ordinariatu, v pegamoid-vezavi za 130 dinarjev, v usnju pa za 240 dinarjev. — Cerkveni molitvenik v manjši obliki se dobi pri škofijskem ordinariatu v trojni vezavi in sicer: v pegamoid rdeči (40 Din), pega-moid zlati (44 Din) in v usnju zlati (68 Din). — Psalmi & Cantica, razložil (v 1. 1915.) dr. Anton Bon. Jeglič, škof ljubljanski, se dobe broširani (vseh 7 zvezkov skupaj) pri škofijskem ordinariatu za ceno 10 Din. Prevzv. gospod pisatelj je določil to nizko ceno zato da si lahko vsak duhovnik nabavi to pre-koristno knjigo. Ta znesek ne pokriva niti stroškov za papir, kaj šele za trud in tisk Knjiga je priporočljiva tudi za ' jil.c. — Dr. Fr. Bradač, Slovar tujk obsega več kot 15.000 tujk, ki se rabijo v vsakdanjem življenju ali pa čilajo zlasti v časopisju. Zalo je Bradačev slovar, ki vsako tujkci točno in skrbno tolmači, vsakemu našemu človeku neobhodno potrebni pripomoček tako pri čita-uju kakor v dnevnem občevanju, kjer se tujka vedno sliši. Slovar tujk stane broširan 40 Din, vezan 50 Diu in se kupi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Nova izdaja 'Notarjevega nosu«. V francoskem slovstvu v dobi drugega cesarstva par excellence zavzema Edtnond About, uvtor Notarjevega nosu« odlično mesto. Njegove povesti in romane čita z užitkom tako priprost kmet in delavec kakor inteligent. Nič čudnega ni, da se je avtor s priznanimi svojimi vrlinami prikupil tudi Slovencem. Ker se je pa po tej knjigi še vedno povpraševalo, ,je priredil nje prelagatelj dr. Janko Tavzes, drugo izdajo, ki je izšla ravno te dni. Prevod druge izdaje je še boljši od prvega. Čita se kakor izvirno domaČe delo, toliko jo v njem pristnih slovenskih izrekov. Cena lepi, v rdeče platno vezani, z uspelimi slikami okrašeni knjigi je samo 30 Diu. Da preženeš vsakdanje skrbi, razveseliš srce in razvedriš duha, vzemi v roke Notarjev nos , zakaj v njem je mnogo humorja in obilo razvedrila. Pogreša se Alojzij Jesenšek, v .Igo Oča-karjev, 54 let star, velik, močan, sivih las, slaboumen, v zelene hlače in plavo srajco oblečen. Odšel je 11). V. t. 1. proti Vačam ali Moravčam in se ni več povrnil. Ako kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti na naslov Jesenšek Peregrin v Izlakah št. 54, pošta Izlake-Medija pri Zagorju ob Savi. — Zgodovinsko društvo v Mariboru je pravkar izdalo prvi zvezek umetnostno zgodovinske topografije »Celjska dekanija . Prvovrstno opremljena knjiga je izpod peresa M. Marolta ter stane za člane Zgodovinskega društva v Mariboru35 Din, za nečlane pa 50 Din. — Zgodovinsko društvo v Mariboru je pravkar izdalo prvi zvezek umetnostno zgo-dov. topografije ^Celjska dekanija . Prvovrstno opremljena knjiga je izpod peresa M. Marolta, ter stane za člane Zgodovinskega društva v Mariboru 35 dinarjev, za nečlane pa 50 dinarjev. — Kaj ga briga povožena ženskal Preteklo sredo je stala na Fiorijanskcm trgu v Ptuju kmetica Rižner Ivanka, doma v Vitomarcih v Slov. goricah. V diru jc privozil avtomobil. Da bi dal vsaj predpisani znak s hupo, če žc ni zavrl vozila. Nič! Vozil je dalje, povozil kmetico in hajdi naprej K sreči so si bližnji zapomnili številko avtomobila, sicer ne bi mogli odkriti njegovega lastnika, še manj voznika. Bil je iz Ormoža, — Pri pokvarjenem želodcu, vnetju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zakrtju, bruhanju in driski učinkuje že eu kozarec naravne Pranz-Joscf grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobiota. »Franz-JoseF grenčica se dobiva v lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kranj Obisk visokega gosta. Verskega zborovanja na binkoštni pondeljek na sv. Joštu se je udeležil tudi g. nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. G. nadškof je ostal na večer binkoštnega poudeljka na sv. Joštu, v torek dop. pa se je vrnil v Šmartno. Ob tej priliki je obiskal tudi Kranj. Tu si je ogledal »Delavski dom«, »Dijaški zavod« in počastil s svojim obiskom veletr-govca g- Franca Gorjanca. G. nadškof, ki s svojo častitljivo, toda še vedno svežo postavo in živahno naravo vzbuja pri ljudstvu spoštovanje in simpatije, se je v torek vrnil v Gornji grad. Nedobrodošel gost. Okrajno načelstvo v Kranju je ugotovilo, da v okolici Kranja hodi neki Z. Stanislav, ki je od dveh jjosestuikov v Preddvoru izvabil srečke vojne škode, češ da jih bo oddal banki, ki bo lastniku nakazala obresti in srečke vrnila. Srečk iu obresti pa ni bilo. Žagar tudi dela razne prošnje, nagovarja k zavarovanju itd. Na ta račun prejema denar za naplačilo. Občinstvo naj se pazi, da ne nasede na limanice. šoferske legitimacije se bodo odvzele vsem šoferjem, ki niso plačali banovinske tekse. Županstva morajo te neveljavne legitimacije zbrati skupaj in jih do 5. junija poslati okrajnemu ua-čelstvu. Legitimacije se bodo vrnile le proti plačilu banovinske takse. Murska Sobota Knjižnica grofa Szaparyja prodana- Kakor senzacija se je razširila po Soboti vest, da jc Szaparyjeva knjižnica, v kateri je nad 15.000 zvezkov knjig, prodana. Kupil jo jc knjigarnar in tiskar g- Hahu Izidor, ki bo knjige v večjih in manjših skupinah razprodaja). V knjižnici j-več zanimivih del. Predavanje o treznosti. V soboto je na gim naziji predaval g. jirofesor ing. Zobec o vsestranski vzdržnosti in o lepem vedenju. Nogometna tekma. Po dolgem času je tudi Sobota imela priliko videti nogometno tekmo. Domači športni klub »Mura« se je v nedeljo meril z mariborskim Rapidora. Gostje so zmagali v razmerju 0 : 4 -f TRI DOLŽINE S ASI JE ^ ^STCIIINDRSKI MOTOR JCapSijski ljudje, ki razpolagajo iletovim *tovornim avtom, si znižajo izdu/lu m prevoz fin si tako razširijo svoj detokron Nov£, močnejše zavore. Te velike, notranje eks-panzijske zavore ustavijo Chevroletov tovorni avto v nekaj sekunden — tudi pri polni obre menitvi. Petnajst voženj na dan do pet različnih skladišč, s povprečno hitrostjo 30 km. Na dlani je, da podjetje, ki ima na razpolago Chevroletov tovorni avlo, lahko točno dobavlja blago. Evo. ta je sloveči Chevroletov' motor! Pomnite. da ima šest cilindrov — zgradila pa ga jc naj• večin (ivr nmnilska tvorniea sveta. GorriH' ■'■liku vam ponazorujc preizkušnjo za štedljivost, ki so jo napravili i' Belgiji. Ta preizkušnja je dokazala, da zvozi Chevroletov tovorni avto 1000 kg. t km. daleč s samo 0.087 titra bcncina. Jf NOVI 1. — Močnejša zadnja os, ki poveča čvrstost voza in njegovo nosilnost. 2. — Dvojne zadnje vzmetil zaradi njih so Clicvroletovi avtobusi prav tako udobni kakor osebni avtomobili. 3. — Močnejše ogrodje. Ojaceno ogrodje poveča odpornost Clicvro-lctovega tovorne" avtomobila — in njegovo nosilnost. 4. — Tri dolžine sasije i 2.77 m, 3.33 m in 3.99 tn, ki usposabljajo konstrukcijo za vse vrste karoserij. 5. — Zaradi dvojnik zadnjih koles se jc zvečala nosilnost Ckevroleto-vega tovornega avta za °50 kg. j Alova basija Chevroletovega tovornega avtomobila omogoča vse vrsfe fovornih m avtobusnih karoserij Sasije Chevi*oletove«a tovor ne£a avtomobila dobite v treh dolžinah: 2.77 m. 3.33 m in 3.99 tn. Naj že vasi posli zahtevajo >rihupen dobavijalni in dostav jalni avto, odprt tovorni avto a veiihe tovore, ali » prostoren avtobus za 24 po! ikov — Chevrolet vam vedno postreže z u- CHEVROLETOV TOVORNI AVI strezajočo vam dolžino sasije. v Čvrstosti Chevroletove sasije — /. ojačenim ogrodjem — sc pridružuje hrepah in močan šest-cilindrshi motor, hi razvija tem več moči. čim bolj je voz obremenjen. Chevroletov šesteilin-ovojnili časih biva v Londonu vedno večje število slovunskih akademikov, zlasti onili, ki so že diplomirali ter prihajajo semkaj v svrho spccijalncgu študija. Slučajna poznnn.stva so bili edini ^tiki med njimi — in ničesar čudnega torej, da jc marsikdo začutil potrebo po ustanovitvi kluba, kjer bi sc i>o svojem pokolcnju sorodni slovanski akademiki zbirali. To je nupotilo Slovenca tir. J. Voršiča, dn je v mesecu marcu zbrul svojo znance vseli slovunskih narodnosti na pripravljalni sestanek nu >London's School of Economics« — Visoki šoli za gosjiodurskc in politične vede. I /, velikim navdušenjem je bit tedaj sprejet predlog gori imenovanega, da se osnuj kltili zu omogočen je čim tesnejšega medsebojnega spoznavanja slovanske akademske omlndinc, bivajoče v Londonu. Obstoje namreč nešteta kulturna, gospodarska. socijatna, politična vprašanja tieoča se poedinili slovanskih narodov — o katerih prav često drugi na/rodi niso poučeni. Zato je stalo v ospredju vprašanje seznanjanju članov kluba s problemi slovanskih narodov. Radi tega je bil predlog, da naj ima nn prijatel jskih sestankih vsakokrat kakšen član kluba predavanje o pocdiucin važnem, a ne notrunjc-političnein '•vprašanju svoje tlržaVc. Ker je nntnen udruženja zgolj kulturni, društvo nima političnega obiležja. line društva je: Klub slovensko akademske omlndinc v Londonu'. /;i predsednika je bil soglasno izvol jen Pol jak, g. \\ ilold Chevva-lcvvik. za tajnika Jiigosloven. dr. Boris Tunia — Občcvalni jezik v društvu je angleščina: sedež v prostorih fakultete za slovanske jezike. Na prvem rednem sestanku je ob navzočnosti Poljakov, Cehov. Bolgarov. Rusov iu Jugoslovcnov, g. predsednik otvoril vrsto predavanj s temo; -Hnz.nicrje med Poljsko in Kosijo.« Predavatelj je v jako zanimivem govoru pojasnil v kratkem kulturni razvoj 1 kro-| )tnc ter ftbjasnil razmerje do Poljske, kakor do Ruske države. Svoja izvajanju je temeljih podprl s podatki iz zgodovine ter raznimi [nI. ti, ki so v neposredni zvezi s leni vprašanjem. Na drugem .sestanku je i;oUM:il vi .'•. aktivni g. dr. J, Voršič o: »Jtigoslovcnskik nuij--inuii v Italiji.« "Povsem Kiuiuo iu ja. n;> j označil institut ustoličeni i vojvod nn Koroškem. ki - mu 'ti s v rtov na -fodrr, • nfmn ; i • Podčrtal jc idejo, ki jo je vseboval ta institut v zgi nj ni - ■■ n pri - im-o - slovan- vladarjeva izhaja od naroda, — katero prejme od i>o svobodnem kmetu reprczentirnnega naroda — sklicevaje se pri tem ua J. Hodimi, ustanovitelja moderne teorije o suverenosti ter druge v tem pogledu v po^tev prihajajoče znanstvenike, Nato je prešel nn vprašanje jn-!ev.ii^':!i narodnih manjšin pod Italijo. Orisal je bivališče preko pol miljona Slovencev in Hrvatov v Italiji, obsegajoče Istre in vse dežele do Soče ob nje južnem toku na se-vero pa daleč preko nje. Podčrtal je, da italijanska vlada ue skriva svojih teženj poitali-jančevanja slovenskih pokrajin in da se asi- mmmmmmR*mijzračni klub«, najnovejša newyorška senzacija, je najel fiO., 67. in 08. nadstropje za 21 let proti najemnini, ki znaša 3.5 milijona dolarjev. Klub bo v tej zračni višavi otvoril ekskluzivno restavracijo. Med mnogimi fantastičnimi nebotičniškiini načrti jc posebno omembe vreden oni arhitektov Noyesa in Davida Schulteja. Severno od starega City Halla hočeta zgraditi stavbo, ki bo imela 150 nadstropij in bo visoka 530 metrov, torej skoraj še enkrat toliko kot nekoč tako slavna Woolworfh palača. Med tem ko načrt za Lmpire State Building pred/ideva 50 milijonov dolarjev gradbenih stroškov, računata oba arhitekta - a ta ncstvor samo 75 milijonov dolai-jev vseh izdatkov. Tudi onadva hočeta na ljubo silnemu tehničnemu razmahu urediti na ravni strehi svojega nebotičnika pristajališče za letala in zrakoplove. Neka ameriška znanstvena revija je pred kratkim objavila par zanimivih statističnih podatkov o nebotičnikih. 11 članka je razvidno, de je imel prvi nebotičnik samo 13 nadstropij. tVewyorčani so bili spočetka v velikem strahu, da sc bo kolos prevrnil. Prebivalci sosednih liis so se celo izselili, da jih ne bi nebotičnik pri svojem padcu pokopal pod seboj. Sedaj ima v sred-njcvelikeni nebotičniku dnevno opravka kakih 7000 ljudi, ki jih prevaža 20 do 25 dvigal. ločno so preračunali, da prepeljejo dvigala nebotičnikov dnevno več ljudi kakor cestne in podzemne železnice ter avtotaksiji skupaj. Navadno so to ekspiesna dvigala, ki z besno brzino dr-iq up 'af fcju|s 5jop,u op2 KfdojjsnBii jzo>)s of|.\ kdo peš poskušal doseči vrh modernega nebotičnika - početje, ki skoraj sliči gorski turi. Dvigala srcdnjevelikega nebotičnika upravljajo 1 nadstrojnik, <> pomožnih strojnikov in 35 lift-boyjcv; poleg tega je še kakih 10 pomožnih oseb na razpolago. Vsak nebotičnik ima lastne gasilce. V srednjem nebotičniku dela '200 po-strežnic, v večjem pa kakih KK). Kakor jc pač nebotičnik \clik, zaposluje 30 do 50 vratarjev. V Lmpire State Builduifju bo 00 dvigal. Računajo, da bo kakih 2500 oseb zaposlenih po posameznih uradih v 85 nadstropjih nebotičnika. L jubljančani pa vzdigujejo tak prah zaradi »nebotičnika«', ki bo imel borih osem nadstropij! Naj primerjajo samo tc številke, pa jih bo kmalu minil strah, kaj bo v slučaju potresa, čc sc nebotičnik podere itd. Ljubljanski »nebotičnik« je pač šc daleč od newyorških, saj še prvega ncwyorškega ne dosega, ki je imel komaj 13 nadstropij. ivnn Pregelj: izbrani spisi Založba J »i Moji glasovi so bili od Boga, moji glasovi me niso goljufali!« Tako je umrlo 181etno dekle čistega srca kot žrtev politike in državnih ozirov. Čistost in iskrenost prepričanja in dejanja — piše Hermann Wendel — še danes obdaja kakor srebrn sij podobo nje, ki so jo nadzemski glasovi poklicali od črede ovac, da prežene Angleže iz obleganega Orleansa in povede kralja Karla na kronanje v Reims. Mnogo zapletenih problemov tiči v devici, ki se je sama imenovala Jehanne la Pucelle, toda najbolj do srca gre čisto človeška stran te usode. Kako ganljiv je pogled rosno-mlade, priproste pastirice, ki sledi ukazu svojih Svetih ter se v zakrpanem rdečem krilcu odpravi na pot. ne meneč se za zasineh vaščanov, ne plašeč se očetov jeze. Tudi potem, ko dovrši svoje poslanstvo in se zgrinjajo množice da bi se dotaknile njenega oblačila, ji poljubile nogo, ostane priprosto kmetsko dekle. Sploh ni na njej nič histeričnega, nič visoko-tetečega. S čemur je dosegla zmago, ni bila vojaška sposobnost, ampak plamen navdušenja. Z nji n je v neomahljlvi veri v Boga in svoje posla stvo krepila pogum v lastnem taboru: Bog je 7. nami!... Nosila je bojno sekiro, ne da bi ž njo pobijala, meč, ki ga ni vihtela. Tam. kjer so vršale liušice. je vihtela le svojo zastavo. Njena beseda navdušenja je bila dekliška, nad trupli mrtvih sovražnikov je pretakala solze. Njen cilj je bil, da bi umolknilo orožje med Angleži in Francozi. Njen cilj: Združena Evropa, ki naj osvobodi sveli Božji grob! 3M«ul •in O ®Sr) —i "j er S. r- ™•. i« .0°ti 1 2- > m C m .O o <= s I B ' 5 aš 2 a .. .33 t> in -f. m 3 H > * tU N »TJ S, •ga i a Earl Derr Biggers: Kitajčeva paptga 70 w ,„ d) S B S S S =Q S 1 8 •• ■ w -3 " S a . 1 ■a «.5 i » • C ■= a c so s J) s ■H O 3 S Q •* Je T; c -J i ~ c-i jeo 3 '"^rc o » £,«S -e ~ - > v •žssJ I ME4SVE Avto je priropotal ter obstal s škripa jočo zavoro. Znana postava je izstopila in preplezala vrata, ne da bi tratila čas z odpiranjem. »Holley!« Bob je hitel prišlecu naproti. »Prav vas iščem!« Časnikar je bil vidno razburjen. »Skrbi tne, Pavla Wendell ...« Bobu je divje zagomazelo okrog srca. Kaj se ji je zgodilo?« »Ni se še vrnila od rova v Petticoatu — čeprav se je napotila tja takoj po zajtrku. Obljubila mi je, da bova skupaj večerjala in da pojdeva potem v kino. Kažejo film, ki jo zelo zanima.« Bob je zdirjal na piano. »Pojdiva, za božjo voljo, brž...« Pristopil je Chan, nekaj se mu je zasvetilo v roki. »Moj saniokres! Davi sem ga vzel iz potne torbe. Vzemite ga s seboj...« >Ga ne potrebujem! Obdržite ga! Morda vam bo samemu prav prišel... Naprej, Holley!« »Biseri !< je opomnil Kitajec. »Oh, do osmih se že vrnem! To je važneje...« Ravno ko je Bob skočil v avto, je prihitel na vrata gospodar, grmel z grozečim glasom. »Halo!« in žugal z rokama. Toda Will Holley je s čudovito naglico obrnil voz in odbrnel. »Kaj bi se bilo utegnilo zgoditi?« je vraševal mladi Eden. »Ne vem. Tam je nevaren kraj, ta stari kop. Povsod zasuti rovi — nekatere vhode pokriva grmovje — na stotine metrov so globoki...« »Brž, brž!« >Saj se že voziva z največjo brzino, ki je mogoča. Maddena je vidno osupnilo, da ste oddirjali. Menim, da nima še svojih biserov?« »Ne. In prejle je prišla nepričakovana novica.< Bob je povedal, kaj je pripovedoval glas v radiu. Kaj pa, če smo takoj v začetku zašli na napačno pot? Če se je sploh komu na farmi kaj zalega zgodilo? _ Naj bo karkoli — sedaj gre za gospodično Pavlo!« Mimo je pridrjal z vso silo drug avto — tako blizu, da bi se oba voza za las skoraj zadela. »Voznik s ki.i .dvora,« je menil Holley. »Zadaj je sedel potnik.« »Bržkone kdo, ki je namenjen na Maddenovo farmo?« »Morda,« Holley je sedaj zavil na nevarno, pol razdrto hribovsko pot k zapuščenemu rudniku. In ker je sprednje levo kolo trdo zadelo ob skalo, sbt potnika s svojima glavamu skoro predrla streho avtomobila. »Vraga!« Bob se je gladil po glavi, v kateri jo kar šumelo. »Sploh je strašna ta traparija, da se takole čedno, mlado dekle, kakršna je Pavla Wen-dell, kar sama potika po puščavi! Zakaj se pa ne omoži?« Njej ni za zakon. Naziva ga zadnje pribežališče šibkih duš!« »Ros? Zakaj pa je zaročena s tistim mladičem?« »S kom?« »Z Wilburom, ali kako se že piše, ki ji je podaril prstan.« Holley se je zasmejal — potem pa za trenotek pomolčal. »Bojim se, da ji ne bo prav, pa vam bom vseeno povedal: smaragd je stara dediščina njene matere. Dala ga je moderno vdelati in ga nosi tako rekoč za varstvo: da ji ne bi kakršenkoli tepec, ki ga sreča, trobil v ušesa svojih ženitvenih ponudb.« »Ah tako!« Dolg premor. »Ali je meno tako označila?« »Kako?« »Za kakršnegakoli tepca?« »Nikakor ne. Rekla je, da imate o z. nazore kakor ona; in da ji ugaja, če se more pogovarjati s tako pametnim možem, kakor ste vi.« Zopet dolg molk. »Kaj teži vaše srce?« »Mnogokaj!« je mrko znrenčal Bob. »Je li človeku v mojih letili še mogoče na novo za poči'ti zavoženo življenje?« »To je vendar jasno!« »Živel sem kakor bedak. Sedaj pa, ko se vrnem domov, bom napravil svojemu dobremu očetu naj- večje presenečenje v njegovem življenju. Prevzel bom trgovino, kakor je vedno želel, ter se bom posvetil delu. Doslej še niti vedel nisem, kaj prav za prav hočem. — Kako daleč pa je še?« »Kmalu bova tam!« »Moj Bog — saj se ji menda ni zgodilo nič hudega?« Vedno bolj sta se bližala razritim bregovom, ki so v luči počasi vzhajajočega meseca bili rdeči kakor opeka. Kolovoz je vodil skozi sotesko. »Gotovo imate s seboj žepno svetilko?« je vprašal Bob. »Po-stojte, prosim, en hip! Pravkar sem se nečesa domislil ...« Z žepno svetilko je skrbno preiskal pot. »Tod je vozila! Poznam kolesnice njenega avtomobila. Zgoraj je. Njen voz je po tej poti vozil le enkrat.« Bob se je spravil na svoj sedež. Avto je delal > ostre ovinke ter se lovil ob robu prepada. Še zadnji ovinek — in pred njimi se je prikazalo mesto strahov v rudniku Petticoat, ležeče sredi gorskih strmin. Tu razpadel dimnik, tam razjeden zid, cele ulice in h-gi, polni razvalin in ruševin. Vozila sta po valoviti glavni cesti med zijajo-čimi črnimi lijaki in po kamnitem tlaku, že poraslem s travo. »Tistole rudniško poslopje, ki bo kmalu razpadlo, je stara kantina,« je razlagal urednik. :>So-sednje poslopje pa je trdno in iz kamna zgrajeno — stara jetnišnica!« »Jetnišnica?« Holleyev glas je postal tišji. Ali se tamle v kantini ne sveti luč?« »Zdi se mi tako. Neumno je, da nimava orožja! Morda bo prav, če se skrijem zadaj v avto ter se pokažem šele, če bo treba možato nastopiti. Morda bo presenečenje nadomestilo orožje.« »Ni napačno!« je pohvalil Holley, in Bob jo izginil v ozadju temnega voza, ki je skoraj nato obstal pred kantino. S črvivega praga je grozeče stopil k avtu suh možak. »Kaj želite?« j«1 nahrulil urednika. In Bob je v svojem skrivališču z grozo spoznal tenki, visoki glas Phila Maydorfa.