IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1960 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 10 DIN GORENJSKO SREDA, 13. JULIJA 1960 S seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj Aktivna koeksistenca v praksi Sporazum z Avstrijo o ureditvi maloobmejnega prometa -Nad 35.000 prebivalcev našega okraja bo lahko dobilo dovoljenja za stalne prehode Kranj, 12. julija. Na današnji skupni se ljali o pripravah za uredi Avstrijo, o stanju cestnega drugih vprašanjih. Odborni da! pismeno vprašanje o k katerega je dobil odgovor je vprašal, kako potekajo p nega in turističnega sredi Kot je znano je nedavno tudi v'lada republike Avstrije potrdila ••ocatni sporazum o ureditvi obmejnega prometa. Na podlagi tega bodo s 15. julijem začeli Postopno uveljavljati omenjeni sporazum. S tem bo zlasti dose-Zen nov prispevek k poglablja-nJu Prijateljskih odnosov med rePubliko Avstrijo in FLRJ. ■Dobršen del obmejnega pasu> *• ga zajema maloobmejni pro-met, zlasti pa najbolj naseljena območja, so ravno v okraju ^ranj, ki s tem prevzema odgojno nalogo. Vzdolž cele meje ^ naši strani je zajeto območje na katerem stalno biva okoli 160.000 prebivalcev, od tega v Wtra;u Kranj nekaj nad 35.000 ?u 22%, na avstrijski strani pa 3e Ujetih okoli 141.000 prebival-Cev od katerih meji na kranjski okraj okoli 80.000 ali 60%. Na naši strani poteka meja tega prosta tako, da zajema vso gor-^jesavsko dolino, dalje po črti ^sip pri Bledu, Lesce, Zg. Otok, Br ji obeh zborov OLO so razprav-tev maloobmejnega prometa z prometa v okraju in nekaterih k Dušan Horjak je pred dnevi reditiranju v gospodarstvu na na današnji seji. Božo Černe pa riprave za ureditev zimsko-šporl-šča v območju Velega polja. propustnice, mlajši pa bodo lahko šli v spremstvu staršev al: skrbnika. Najkasneje mesec dni po uveljavitvi sporazuma se mora sestati mešana komisija, ki bo rešila še vrsto tehničnih vprašanj. Ce upoštevamo potreben čas za izdajo propustnic, čas, ki ga bosta rabili obe strani za vidira-nje dokumentov in ureditev drugih vprašanj, potem lahko pričakujemo, da bo do prehodov meje prišlo verjetno v avgustu ali septembru mesecu. V zvezi s tem so na seji govorili zlasti o nekaterih nalogah, ki čakajo oblastvene organe, zlasti pa trgovske in gostinske gospodarske organizacije ter tu-rist ene organizacije. Gre za to, da se pospeši izvajanje programa izgradnje trgovske in gostinske mreže. Hkrati bo treba sprejeti nekatere kratkoročne mere, ki bi jih sicer tudi brez uvedbe maloobmejnega prometa, morali sprejeti. Predvsem bo treba izboljšati trgovsko mrežo, prilagodit1 čas obratovanja in podobno. Sporazum bo predvsem gospodarskega pomena za okraj Kranj ter važen prispevek za nadaljnje poglabljanje prijateljskih odnosov med FLRJ in republiko Avstrijo. To pomeni korak naprej pri urejanju mejnih vprašanj, ki nastajajo med dvema sosednima državama ter lahko služi za vzgled, kako je treba v praJ v sosedni deželi največ 60 Ur- Prebivalci od 16. leta staro-stl r.avzgor bodo dobili posebne Za letošnji Dan vstaje Čeprav se te dni organizacije borcev po vseh občinah in delav<;kih srediUih pripravljajo na Pjoslavo IS-letnice osvoboditve, ki f° V nedeljo v Begunjah, se kra-HVHt organizacije 7.B pripravljajo na proslavo Dneva vstaje slo-»*nskega naroda — na 22. julij. 'a Dan borca, 4. julij so v glav-občinske organizacije pripra-J*'' primerne svečanosti. Proslava r. Begunjah je osrednjega značaja ,er se pričakuje poleg interniran-Cev> bivših borcev in aktivistov ni»<>iično udeležbo prebivalstva v Počastitev poldrugega desetletja lobode. 2tff0 krajevne organizacije ob *f> dnevih niso prišle do izraza. y*ndar irn.no v mnogih krajih spravljene razne spominske plo-iCV in obeležja, ki jih nameravajo ?**iti prav za Dan vstaje. Da bi Jl' čimveč/t poudarek na dni Pripravljajo na Bledu in v ,°binjvkem kotu partizansko src- V'H' in množični izlet na Slam-• nad Bohinjsko Belo, kjer so ^n'li voditelji upora prve sestan-0e' tam odločili za zbiranje j",'->a in za oboroženi upor. Po- °b»e izlete v partizanske kraje J*aniczira)o tudi v drugih krajih £ bi tako dostojno proslavili zgo-^Z0Visko vstajo proti okupatorju I tiraniji, da b: se spomnili prvih ?rfr; označili kraje iz prvih "tetkov nase revolucije. Dve seji V četrtek. 14. julija, bo v Kranju seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO Kranj. Na dnevnem redu je med drugim potrditev odredbe o prepovedi zviševanja cen v gostinstvu, razprava o zazidalnem načrtu, poročilo O pripravah za sestavo letnega in petletnega načrta gospodarskega razvoja občine itd. 15. julija pa bo na Jesenicah seja občinskega zbora in seja zbora proizvajalcev ObLO Jesenice. Na seji bodo med drugim obravnavali poročilo o problematiki v kmetijskih zadrugah in njihovi gospodarski dejavnosti, poročilo o doseženih dohodkih in realiziranih izdatkih proračuna ObLO Jesenice za leto 1960. Kranj, 12. julija. Po Radovljici, Lescah, pa tudi na Jesenicah, v Kranju, v Ljubljani in drugod govore te dni o Begunjah, o 1em, kako bodo v nedeljo šli na to proslavo in podobno. Nekaj podrobnosti o tem je povedala tudi predsednica pripravljalnega odbora za proslavo v Begunjah, tovarišica Danila Grilova. Prav včeraj, kot je povedala, je bil v Begunjah znova sestanek tehnične komisije in komisije za preskrbo. »Pričakujemo kakih 20.000 udeležencev,« je pojasnila ona. »Družbene organizacije v Radovljici so tudi prevzele 20.000 značk. Prav za toliko obiskovalcev pripravljajo tudi preskrbo, tako da ne bo gneče in težav.« ■»Kakšne so težave s prometom?« »Sedaj popravljajo še cesto čez Zapuže. Cesta Pod gorami iz Tržiča pa bo zaprta za motorni promet, ker bi sicer lahko prišlo do nesreč. Udeležencem, k: bo j o prihajali z vlaki pa priporočamo izstop na postaji Lesce in ne v Radovljici. Iz Lesc bo-.:o neprestano vozili avtobusi v Begunje in nazaj.« »So kake spremembe v zabavnem in ostalem sporedu?« »Ne. Urejujejo dve veliki plesišči. Na enem bodo igrali znani domači godci Avseniki. Za in-ternirance pa bodo označeni prostori ločeno samo za tiste iz italijanskih in nemških taborišč. Seveda bo tam poslovala informativna pisarna, ki bo udeležencem pomagala najti znance iz določenih taborišč.« »Kako se po naših krajih pripravljajo na udeležbo?« »To smo zaupali sindikalnim organizacijam po podjetjih ter organizacijam ZB itd. Precej udeležencev se bo poslužilo ov-tobusov, ki jih bodo dala podjetja.« »Kdo bo glavni govornik na proslavi?« »Prišla bo tovarišica Vida Tomšičeva iz Ljubljane, ki bo imela glavni govor. Ona je bila zaprta v Begunjah v začetku 1942. leta.« Vse komisije za proslavo se zelo pripravljajo na to prireditev in mislim, da bodo obiskovalci v nedeljo zadovoljni s prometom, programom, s preskrbo in celotno prireditvijo. Seveda — samo če bo vreme.« Ob 10-letnici delavskega samoupravljanja \ Tiskanini Vztraino po poti uspehov Kranj, 12. julija — »10 let delavskega samoupravljanja — 10 let uspehov«, je pisalo včeraj v lepo okrašeni sindikalni dvorani Tiskanine, kjer je bila svečana seja delavskega sveta ob 10-letnici ustanovitve. Tako kot za vsa podjetja pri nas, je bil tudi za razvoj Tiskanine, prehod na delavsko samoupravljanje odločilnega pomena.. V ponedeljek zvečer se je na prvi letošnji plavalni prireditvi ob kranjskem plavalnem bazenu /.bralo okoli 1000 ljubiteljev tega športa. (Poročilo beri na 6. strani.) O uspehih tega delovnega kolektiva nam govore nekatere številke. Tako je bila proizvodnja 1945. leta 1,700.000 kvadr. metrov pri 620 zaposlenih. 2e 1952. leta je bila proizvodnja 12,600.000 kv. metrov pri 1.846 zaposlenih delavcih. Proizvodnja se je v naslednjih letih dvigala, tako, da je lani dosegla že 19,700.000 kv. metrov pri 1.967 zaposlenih. Tiskanina se odlikuje tudi s svojimi kvalitetnimi izdelki. Zato ta kolektiv uspešno izvaža tudi v tuje države. Ze leta 1952 so izvozili 1,600.000 kvadr. metrov blaga, do leta 1957 pa se je ta številka povečala že na 8 milijonov kvadratnih metrov. Danes je Tiskanina največji izvoznik tekstila v Jugoslaviji saj ima svoja tržišča na štirih kontinentih. Seveda tudi tu ni manjkalo težav. Najbolj kritično je bilo stanje z osnovnimi sredstvi. Zastarel (Nadaljevanje na 4. strani) Dubrovništee igre odprte DUBROVNIK, 11. jullija. — Smoči so pred palačo Sponza s tradicionalno slovesnostjo odprli XI. dubrovniške poletne igre, ki jih prirejajo vsako leto pod pokroviteljstvom predsednika Tita. Na letošnji otvoritvi je predsednika republike zastopal član Zveznega izvršnega sveta Marin Cetinič. Prireditve bodo letos nekoliko krajše kot lani. Spored je zelo bogat. Na programu bodo koncerti, folklorne, dramske in operne prireditve. Operni pro gram je v rokah ljubljanske Opere, ki bo uprizorila več predstav. Zadnje vesti DOMA. .. Sarajevo, 12. julija — Sudanski predsednik Djrahim Abud je odpotoval dopoldne po obisku v Zenici v Sarajevo. Na železniški postaji ga je sprejel predsednik Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pucar z najuglednejšimi voditelji republike. Meščani so poglavarju prijateljske države priredili prisrčen sprejem. Okoli 100 tisoč Sarajevčanov je skupaj s prebivalci z okolice že zgodaj zjutraj priredilo prisrčen sprejem. Po sprejemnih slovesnostih, so sudanske goste pozdravile številne osebnosti Jugoslavije ter Bosne in Hercegovine, se je kolona avtomobilov prisrčno pozdravljena od množice meščanov zapeljala proti Vogošču. Tja je prispel sudanski premier okoli pol enajstih in si ogledal podjetje »TITO«. Spremljali so ga predsednik Ljudske skupščine BiH Djuro Pucar, Oman Karambegovie in drugi, kakor tudi zastopniki Sudana in Jugoslavije, ki so prispeli v Sarajevo skupaj s predsednikom Abudom. ... IN PO SVETU Oslo, 12. julija. Norveška vlada ima danes v Oslu posebno sejo. Obravnavajo sot-jetsko noto, poslano Norveški o sestrelitvi ameriškega letala RB-47. Kot je znano, so letalo, ki je letelo proti Arhangelsku, sestrelili 1. julija. Kairo, 12. julija. »Kongres izpolnjuje upanja širokih množic Združene arabske republike združujoč vse družbene sloje v državi pa tudi napore pri izvajanju revolucionarnih nalog, je naglasi! predsednik ZAR Nascr na splošnem kongresu nacionalne unije ZAR. S tem se je sinoči končalo prvo obdobje zasedanja tega kongresa v Kairu. IZ N A11 H KRAJEV SREDA, 13. JULIJA 19M KULTURNI RAZGLEDI r NAS RAZGOVOR IZ SAN PAOLA V KRANJ V soboto je bila v kranjskem Mestnem muzeju otvoritev razstave akademskega slikarja Staneta Kregarja, ki ga upravičeno uvrščamo med najpomembnejše sodobne slovenske upodabljajoče umetnike. Stane Kre-gar je s svojimi stvaritvami doslej žel velike uspehe na razstavah širom po Jugoslaviji, kakor tudi v tujih deželah. Pred razstavo v Kranju je razstavljal v Braziliji v San Paolu, kjer so se tamkajšnji kritiki o njegovih delih pohvalno izrazili. Prav to pa že samo po sebi zagotavlja, da bo ta razstava, ki bo odprta do 19. julija, za ljubitelje likovne umetnosti poseben kulturni užitek. KONCERT NA JEZERSKEM Jezerjanom in tamkajšnjim gostom je pevski zbor France Prešern iz Kranja priredil v nedeljo prijetno popoldne. Gostje iz Kranja so priredili koncert, na katerem so moški, ženski in mešani zbor izvajali skladbe narodnih in umetnih pesmi jugoslovanskih avtorjev. Poslušalci, ki so dvorano povsem napolnili, so koncertante nagradili z navdušenim aplavzom in s tem pokazali, da si podobnih kulturnih prireditev še želijo. HENRY MOORE V KRANJU Jutri ob 18. uri bo v kranjskem mestnem muzeju otvori- tev razstave enega izmed največjih svetovnih kiparjev, aii-gleža Henrv Moorea. Mirne številnih razstav, ki so bile v zadnjih letih v prostorih Mestnega muzeja, bo prav ta razstava med vsemi dosedanjimi najpomembnejša. Prav zaradi tega uprava Muzeja upravičeno pričakuje rekordni ogled razstave. — Razstava bo odprta do 28. julija. FRANCE PREŠEREN: PESMI IN PISMA »Pesmi in pisma« so druga knjiga priročne izdaje Prešernove literarne zapuščine, ki jo je uredil Anton Slodnjak. Prva knjiga »Poezije« je izšla z letnico 1958. Ze naslov pove, kaj knjiga vsebuje. V drugo knjigo je urednik uvrstil pesmi, balade in romance, različne poezije, slovenske prevode tujih pesnitev, nemške prevode lastnih pesmi, nemške izvirne pesmi in prevode poznejših prevajalcev, nemške prevode tujih pesmi, zapise slovenskih ljudskih pesmi in pisma. Obe knjigi je opremil z izdatnimi opombami, ki razsvetljujejo dela, v »Poezijah« pa je še krajši pesnikov življenjepis. V knjigah je tudi nekaj ilustracij, ki smiselno dopolnjujejo tekste. Knjigi bosta imeniten priročnik za dijake in koristno berilo za vsakogar, ki se zanima za Prešernovo literarno zapuščino. Bila sem na lepaku v. Strelski jarki so se že zarasli. Zelezobetonski bunkerji so v razvalinah med grmovjem, požgane hiše so že zdavnaj obnovljene in še lepše in celo nekdanji zapori in taborišča, kjer so zapirali ljubitelje svobode in pravice, so v večini že pozabljeni. Ljudje, ki so prestali grozote tistih časov, preživeli zapore, internacije in lakoto, ki so šli mimo rafalov in jurišev in bili vsak trenutek pripravljeni na smrt, tistim ni čas še zameglil takratnih doživetij. Čeprav je tega že 15 in več let, njihovih spominov še ni zagrnilo grmovje pozabe. Tako je bilo razumeti on-dan tudi pri Francki Polja-nec, ki smo jo obiskali na njenem stanovanju v Kranju. Pokazala je snop spisov z življenjepisi, doživetji in dogodki iz dni okupacije oziroma njene internacije. »Kako, da ste šele letos prejeli spomenico?« Tako je bilo prvo vprašanje na osnovi spisov in dokumentov ,ki jih je dala na vpogled. »Mislila sem, da ne pridem v poštev. Zmeraj so mi nekako drugače tolmačili in jaz vsa ta leta nisem bila prepričana, da imam to pravico. Šele lani sem naredila prošnjo in to, kar je bilo potrebno. Februarja so mi jo izročili.« Iz dokumentov je bilo razbrati, da je bila ona že med prvimi pripadniki odpora 1941. leta. Toda sredi januarja 1942. leta so jo z družino vred zaprli in odpeljali v Begunje. Moža so ji tam ustrelili, njo pa so prav tako obsodili na smrt. »So vam povedali, da ste obsojeni na smrt?« »Tega se res ne spominjam. Res pa je, da sem bila zmeraj pripravljena na to. Zlasti še, ker so z menoj zelo strogo ravnali in me imeli zaprto v bunkerju. Bila pa sem na lepaku za streljanje in tu po Kranju in povsod so takrat, julija 1942. leta bili vsi prepričani, da so me tudi ustrelili.« »Kako, da so vas potem odpeljali v Mauthausen? «»Ne vem. Toda takrat so nas nameravali postreliti. Bilo je 10. julija, prav pred osemnajstimi leti, ko so nas odpeljali v Celovec. Tam so nas postavili ob zid in vsi smo pričakovali samo tisto, kar so tam doživeli mnogi drugi — strel, konec trpljenja. Potem pa so začeli hoditi naokrog, šušljati in se pogovarjati. Nekaj ur smo tako čakali. Potem so nas odgnali nazaj z dvorišča. Pe-ijali so nas v Mauthausen in.. . Kako je bilo tam, tudi veste. Prišla sem domov vsa uničena.« »Kdaj pa ste zvedeli o usodi svojega moža?« »Takoj. Moške so sploh še huje pretepali in trpinčili. Pretepali so ga pred menoj, samo da bi se udala, priznala in povedala vse, kar so hoteli. Tudi krvavo vrv, s katero so ga imeli zvezanega ob streljanju, so brž pokazali in pripovedovali, kdaj in kako so ga ustrelili. Škodoželjno in sadistično so se rogali. To so bili najhujši trenutki.« Zatem smo se raje začeli razgo var jati o drugem kajti .. . Njene muke so že itak prehude. J »Kota 905« je naslov jugoslovanskega celovečernega filma, katerega premiera bo v kranjskem Storžiču že v prihodnjih dneh. DRUGA ŠTEVILKA »BRIGADIRJA« KRANJ - V ponedeljek, 11. julija, je izšla že druga številka časopisa »BRIGADIR«, ki ga izdajajo v brigadirskem naselju »Fran Vodopivec« na Rupi. Prvo številko so izdali 4. julija, v počastitev »Dneva borca«. V teh dveh številkah najdemo številne prispevke o življenju v naselju, o delovnih uspehih v brigadi, p?, tudi literarnih prvencev ne manjka. Časopis »Brigadir« bo izšel predvidoma vsak teden in je ciklostiran. Urejuje pa ga poseben uredniški odbor, sestavljen iz brigadirjev. NOV ZADRUŽNI DOM ŠPITALICE - V nedeljo, 3. julija, so v Špitaliču v Tuhinjski dolini ob veliki udeležbi prebivalstva odprli prvi zadružni dom v tej dolini, ki je v narodnoosvobodilni vojni veliko pretrpela. Slavnosti so se udeležili tudi predsednik SZDL Kamnik Vinko Gobec, podpredsednik okrajne zadružne zveze Sovine in številni drugi gostje. Godba Solidarnosti in pevski zbor Svobode iz Duplice sta pripravila kratek kulturni program. Novi zadružni dom bo mnogo pripomogel k razvoju zadružništva in socialistični preobrazbi podeželja. i KRANJ - Te dni bodo odpotovali v francosko mesto La CUitat otroci iz kranjske občine v počitniško kolonijo. Tokrat jih bo odpotovalo 22 in bodo v Franciji ostali 20 dni. Vodja skupine je Franc Potisek iz Kranja. Sestavljajo pa jo otroci padlih borcev in dijaki Glasbene šole iz Kranja, ki bodo v Franciji prirejali tudi samostojne koncerte. Istočasno bo v Kranj iz francoskega mesta La Cietat prišla skupina francoskih otrok, ki se bodo nastanili v novi stavbi dijaškega doma na Zlater.l polju in bodo ostali v Kranju prav tako 20 dni. Te izmenjave otroških kolonij med francoskim mestom La Ciotat in Kranjem so postale že tradicionalne in bo letošnja izmena še bolj utrdila prijateljske odnose med obema mestoma. -č Iz kamniškega kota ADAPTACIJA POSTAJE LESCE — Petindvajsetega julija bodo pričeli z adaptacijo železniške postaje v Lescah. Zgradili bodo podaljšek postaje, staro poslopje bodo adaptirali, v novo dograjenem delu pa bodo uredili prostore za čakalnice. Gradnjo je prevzelo Gradbeno podjetje »Gorenje« iz Radovljice. Z deli bodo končali še pred novim letom. BREZ VOLJE ŠENČUR — Zadružni dom v Šenčurju gradijo že 8 let. Denarja za izgotovitev ni. Dvorana v Zadružnem domu bi bila primerno shajališče za mladino in za mladinski ples. Družabno življenje s plesom seveda ni moglo zaživeti v premajhni dvorani DPD Svoboda, kjer so ples že po nekaj poizkusih opustili. Dve iz Šenčurja Šenčur V nedeljo, 10. julija, so v Vog-ljah za krajevni praznik odkrili obeležja in spominske plošče na partizanskih krajih. Okrašena vas je še podčrtala slovesnost praznika. Na Visokem so prav tako odkrili spominsko ploščo, na Miljah je bila po odkritju obeležja veselica, ki so jo pripravili rezervni oficirji. n ko šolo v Kranju, imate vse pogoje, da se lahko vpišete na Visoko šolo za telesno vzgojo v Ljubljani, seveda s pogojem« da boste uspešno opravili sprejemni izpit. Naslov srednje pomorske šole v Piranu je: SREDNJA POMORSKA SOLA, PIRAN. Z vašo prcdi/.obrazbo se prav tako lahko vpišete na lo šolo, s tem, da boste prej opravili tudi tu ustre/td sprejemni izpit. Bralka vprašuje K. L. iz Kranja nam je pisala pismo, v katerem se ;•• uje nad pomanjkanjem kruha v kranjskih pekarnah-Pravi, da mora nanj še vedno v dolgih vrstah čakati, najbolj žalostno pa je seveda to, da le-tega kaj kmalu zmanjka, ker je zaloga premajhna za potrebe potrošnikov. S P i'; 1" šuje nas tudi, kako napreduje gradnja kranjske pekarne in kdaj bo pričela obratovati. ODGOVOR Kot suni |e pisali, se ho stanje, ki ga naša bralka k»r preveč kritično ocenjuje, vsekakor izboljšalo z dograditvijo pekarne ob cesti JLA. Kapacitete omeniene pekarne bodo namreč tolikšne, da bodo svoie delovanje lahko opustil*' \ sc manjše pekarne v Kranju in okolici. Kruh bodo izvažali ne le v Kranj ampak tudi v vse bližnje in oddal je nejst" kraje izven Kranja, (.radnja del se je zaradi zamotanih temeljev, nadalje zaradi pomanjkanja cementa in železa-precej zavlekla. Tudi načrti za toplovodno gretje M VOT nekaj časa. Prvotno je bilo namreč predvidene parno gretj' prostorov. Vendar je ta način zastarel in je tudi iz sanitarnih razlogov nepriporočljiv. (Cevi se močno segrejejo-tako da se na njih nabere prah, moka itd., kar se žge, to Pa Vsekakor povzroča neprijeten vonj). Vendar z deli klln temu nadaljujejo. Izgolovili s«j že vsa betonska dela, raz1' tlakov, sedaj je v delu gornji mansardnl del, nekatere notranji' prostore pa že ometavajo. Pred videvajo, da bo 1. majem 1961. leta pričelo podjetje obratovati, poizkusno obratovanje pa bo verjetno že v januarju. NV 30 SREDA, 13. JULIJA 1960 NOTI AN J A POLITIKA IN GOSPODAtSTVO L9JI Iz delavnosti naših KZ Več narediš ■ več dobiš po novem načinu nagrajevanja v KZ Radovljica Občinski ljudski odbor v Radovljici je nedavno sprejel nov tarifni pravilnik za Kmetij oko zadrugo v Radovljici. S tem ta rifnim pravilnikom so že letos-nje »plače« samo ko, akontacija na dokončno izplačilo. Prejemki vseh delavcev in uslužbencev te zadruge so namreč °dvisni samo od končnega ekonomskega uspeha. Gre za temeljito spremembo dosedanjega načina nagrajevanja. Bilo je zmeraj dosti pri-Pomb: »Zakaj meni ne dvignete Plačo! Zakaj ima oni toliko!« in Podobno. Sedaj so tarifne postavke pustili vnemar. One sluzjo samo še kot merilo za akontacijo, ki jo bodo prav tako še izplačevali vsak meesc. Glavno merilo pa je ekonomski uspeh oziroma napredek zadruge. O tem so govorili že sami delavci na raznih sestankih in so se ze-lo strinjali. Morda bo sedaj, ob konkretnem uvajanju tega nače- la prišlo do posameznih pripomb, toda v osnovi, kakor so že doslej potrdili, se vsi strinjajo in vsekakor zavračajo dosedanji način šablonskega izplačevanja po tarifnih postavkah. V glavnem bodo delavci in tudi uslužbenci uprave odvisni od gospodarskega napredka zadruga. Za vsak oddele': oziroma dejavnost bodo nagrajeni tako, kakor bo dosežen ekonomski učinek. Tako bo na primer strojni odsek v celoti nagrajen po tem, kolikor bodo izkoriščeni traktorji, kosilnice in škropilnice in drugi stroji, ki jih imajo. Čim manj časa bodo ti stroji izgubili za popravilo, za prehod iz njive na njivo in podobno, tem večji bodo prejemki vozačev oziroma delavcem v tem odseku. Taka merila so izdelana tudi za posameznike. O tem so že govorili na sestankih in vsi so z veseljem sprejeli nov način na- grajevanja. Verjetno bodo sedaj, ob uveljavljanju tega načela, našli še veliko pripomb in predlogov za izboljšanje, za večjo storilnost, za zmanjšanje zastojev in povečanje efektivnega dela, kajti vse to se bo sedaj tvu-do poznalo na njihovih plačah. Tako bodo nagrajevali tudi tisto, ki so zaposleni v oddelku za trgovino, na kooperaciji in drugih dejavnostih te kmetijske zadruge. Prvo merilo za izplačevanje bo polletni, za dokončno izplačilo pa obletni ekonomski obračun njihove Kmetijske zadruge. 1. c. Ob Dnevu šoferjev Obisk pri graditeljih stadiona Svetlomodre uniforme na stadionu r Gospodarske vesti Pospešena žetev v Vojvodini. V Vojvodini so zadnje dni močno pospešili žetvena dela, ki so jih do 6. julija opravili približno na četrtini polj, zasejanih z italijansko pšenico- Po zadnjih cenitvah skupni pridelek pšenice v Vojvodini ne bo manjši od 110.000 vagonov. Samo italijanske Pšenice bodo pridelali kakih 70.000 vagonov. Letos nad 19 milijonov steklenic slatine. Letni proizvod-ni plan zdravilišča Slatina-Radenci znaša 19 milijonov steklenic. Do konca junija pa so jih napolnili 12 milijonov, 8 čimer so presegli polletni Pian za 13 odstotkov. Z rekonstrukcijo obrata v Boračevi se bo proizvodnja povečala za devet milijonov steklenic. Gospodarski stiki z Brazili-P> Pred dnevi se je mudila v Jugoslaviji delegacija brazilskih gospodarstvenikov, ki jo je vodil predsednik industrijske zbornice brazilske države Sao Paolo Antonio Devizate. ^° njihovem mnenju je podlaga za povečanje trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Brazilijo v možnostih za povečanje jugoslovanskih dobav industrijskih izdelkov ob sočasnem povečanju brazilskega izvoza v Jugoslavijo, kar Pa je predvsem odvisno od dejavnosti jugoslov. podjetij na brazilskem trgu. ijih ^zito »novega reda •a Zdenko Dolinar je bila uradna kratica za u^ga izmed mnogoštevilnih ta-{^'•sč, raztresenih sirom po .^nčiji in po okupiranih ozem-ki so često nehote samo u-jasno prikazala svetu biki ga ustvar-ra~ ^a^> hitlerovski »nadčlovek-. **entracijeko talborL&Če Buch-^ald pri WV.imarju je bilo to. rsw riSće k(,t vsa <>sl:ua': 65 t v~~ blokov — razvrščenih pol- °žn<> v več vrstah okoli ogromna zbornoga trga, obdanih Z J^'ko in nekaj metrov širok i ^rui<> iz bodeče žice, po kateri K(> Prepletali vodi visoke najeti. To je bilo bivališče 25" - •"00 modernih sužnjev, ki jih vustv;"'J;il,r novega sveta pri-„ k<-' semkaj, da bi delali /a «8ovo zmago. . t3uJ pisana Je bila množica v ci nrnivlji.seu: razni kriimnnl-«j' ubijalci, goljufi in tatovi. omrznezi, ki iz kakršnegakoli ^"-'a ni.so hoteli izpolnjevati nihrn Največ pa je bilo politi6 w. ~~ Idejnih nasprotnikov Hit-JJMVega »novega reda-. Obletu 1 Sn bili v | enako v značil-bedornodre progaste »ce-i Proti koncu vojne pa tUdI lt^!!Z(-iipane civilne obleke, iz ^tJ-L0 SO izrezali velik praVO-h[a<. * n'> plečih in na de ..ni Vinn,u'i: ^len trikotnik kri-in 5:^*1 vijoličasl - delornrznef ^ik/t ' " politični, Na" rdečih Ha Ul J*' velika t . kana <1Knačevala narodnostno dr ' Pripadnost: .1 Jugo«lo- Terilen tkanine v Varteksu. Angleška tvrdka »ICI« je dobavila Varteksu 10 specialnih strojev za izdelavo terilen tkanin. Letos bodo izdelali v tem podjetju okoli 78.000 m teh tkanin, ki jih bodo uporabili predvsem za izdelavo moških hlač in ženskih kril. © Letalska zveza z Dubrovnikom. Dne 3. julija sta bili ponovno vzpostavljeni turistični letalski progi Lesce—Dubrovnik in Ljubljana — Dubrovnik. Na progi Lesce — Dubrovnik bodo letala letala le ob nedeljah, na progi Ljubljana — Dubrovnik pa ob nedeljah in torkih, in sicer vse do konca avgusta. $ Odprt je Mednarodni sejem pomorstva, ribištva in turizma v Zadru. V Zadru je bil 1. julija odprt IV. mednarodni sejem pomorstva, ribištva in turizma, največja manifestacija pomorskega gospodarstva na Jadranu. Na sejmu sodeluje okoli 350 domačih in tujih razstavljalcev. Medtem ko so prikazana v turističnem paviljonu turistična območja od Kopra do Ulcmja z značilnimi pejsaži in proizvodi, so v velikem pomorskem paviljonu razstavljeni izdelki proizvajalcev ladijskih motorjev, elek-tioopreme in radijskih naprav za ladjedelništvo. J »Od katerega časopisa si pa ti?« me je pozdravil brigadir v modri uniformi, ko je opazil mojo beležnico in svinčnik. Povedala sem, pa je samo prikimal. Takih obiskov so vajeni, je povedal, čeprav so tu šele malo časa. Novinarji, fotoreporterji. celo možje s TV kamero so jih že obiskali. Ze sem se pripravljala, da ga obsujem s vprašanji, ko mi je pokazal komandanta naselja: »Ludvik Gorjanc, naš komandant!« Komandant mi je dal vse podatke, ki so važni za reportažo: da je v naselju četrta mariborska MDB »Karel Destov-nik-Kajuh« s 59 brigadirji in tretja kranjska MDB »Slavec Ivo-Jokl« s 64 brigadirji; skupaj 123 brigadirjev s štabom naselja in kuharice. Peljal me je v štab in mi pokazal dežurno knjigo. Ugotovila sem, da se je že začel tečaj za mopediste, da so imeli taborne ognje, da so poslušali nogometno tekmo Francija : Jugoslavija, da zvečer plešejo itd. Na steni je pritrjen dnevni red; vstajanje ob 4.30 .. . Jedilnik za ves teden: pražena salama s špageti, argo juha. breskve ... Namestnik komandanta naselja Jože Ravnikar mi je pravil o kulturnih programih obeh prigad, o sejah štaba, o sodelovanju z JLA, o odbojki, šahu, nogometnih tekmovanjih med brigadama. Člani ZK so imeli sestanek, kjer so se pogovorili o dolžnostih članov ZK v brigadi. Prebral mi je program predavanj: ZK in njene naloge. Program SZDLJ, Razvoj Kranja in njegova industrija, O kulturnem in zgodovinskem razvoju Kranja, pomen gradnje stadiona, ciklus predavanj o duševnem in telesnem razvoju človeka in še in še. Na mizi je ležala številka bri-gadirsk"'"*. lista »Brigadir«. »Ne vem, i ..atera lokalna delovna akcija izdaja svoj časopis,« se je pohvalil namestnik komandanta. Listala sem po drobnem časopisu: Ob dnevu borca, o nebesno-modri brigadirski obleki, snemanje RTV. prvi dnevi v brigadi . . . Nekateri sestavki kažejo, da jih ni napisal začetnik. Namestnik komandanta se mi je ponudil, da me spremi na traso. Ogledam si še embleme ZK. LMS, spretno napravljene iz peska, mahu in žita. Do stadiona ni daleč. Na razmočenem terenu dela dopoldanska izmena. Ker skoraj vsak dan dežuje, so jarki polni vode. Do gležnjev se mi vdira v blato in nevoščljivo pogledujem gumaste škornje svojega spremljevalca. Brigadirji se ne pritožujejo nad blatom. Visoko vihte krampe in čofotajo po blatu. Obrnem se k Jožetu: »Kako to, da sta izkopana samo dva jarka in tale nasip za tribuno?« »Veš, Komunalni servis nam ni oskrbel dovolj tehničnega kadra, pa tudi načrti so se spremenili in smo nekaj jarkov morali zasuti. Sicer pa pravijo ,da je to sedaj urejeno in bo delo drugi teden steklo. Delovni učinek brigadirjev zato ne bo manjši.« In Jože mi je pravil o 220 %, ki so jih dosegli mariborski brigadirji prejšjni dan. Spomnila sem se, da mi je zdravnik v naselju pravil o izvin j enih palcih in o žuljih .. . Na robu stadiona stojijo rumeni buldožerji. Ob enem sloni star delavec. »Kajne, kako dobro delajo!« mu pravim. »Da, da, mladi so in dobro delajo,« mi pokima in se nasmehne. »Mladi so, mladi,. ..« Mojca Gorenje V februarju letos je bila pri tovarni Sava v Kranju ustanovljena Tehnična gumarska šola za odrasle kot odsek Tehnične srednje šole v Ljubljani. Sola je prva te vrste v Sloveniji in je bila ustanovljena z namenom, da bi izobrazila srednji gumarski kader, ki je tovarni nujno potreben. Obrati se iz dneva v dan širijo in vse bolj je potrebna kvalificirana sila, če tovarna hoče zadovoljiti domača in tuja tržišča. V soglasju s Tehnično srednjo šolo v Ljubljani je bil napravljen učni načrt. Studij je predviden na 6 semestrov in vsak semester naj bi trajal štiri mesece in pol. V prvih dveh semestrih so tile predmeti: slovenščina, družbeno-ekonomska vzgoja, strokovno računstvo, tehniško risanje, kemija in fizika, v IC. t. Bu. van itd. Zastopane so bile vse narodnosti Evrope in tudi mn.>-ge izven nje. Za vse enake pa je bila tudi številka. Vsak dan so prihajali novi transporti sužnjev, drugi pa so odhajali v zunanje delovne komande, iz katerih se povečini niso nikoli več vračali — in v krematorij, iz katerega tudi ni bilo vrnitve, Številke so prihajale in — odhajale. Nekaj pred šesto uro zjutraj. Na zbornem trgu so se zbi-raie kolone v pi i. > • e.topih za odhod na delo — delovne komande. Lačni, prezebli, razcapani nosijo v culicah vsak svoj košček kruha, včasih morda rezino salame ali košček margarine. To je obrok za vos dan. Umazano, smrdljivo tekočino, imenovano kava, so popili že na bloku. Točno <>b šestih zaigra pri vhodnih vratih godba na pihala vesele koračnice in kolone S€ pomaknejo skozi duri. »Veselo na delo«, je vsakodnevna parola. Na čelu Vsake kolone je »kapo-, ki preda glavnemu delovodji raport o številu »živine«, ki odhaja iz taborišča na delo. Cepiče dol! in korakaj strumno', kajti jastreb je oči čuvajev t* kritično motrijo in štejejo! Na povratku pa mora biti število isto! 20.00« na pol mrtvih tevilk gre skozi duri na požrtvovalno delo za zmago velikega rajha — v Gustlof!'w»rk, v I)A\V. M gradnjo CSSte in sam bog ve, kam It vse. Med zadnjimi se odmaje kolona najbolj apatičnih, najbolj razcapanih — komanda kamnolom. To je najtežje delo, ki ga je moral preizkusiti vsak novinec; če pa si imel nesrečo, si priii i v tO kolono po kazni, radi kakršnega si bodi prestopka. Dež rasi ves dan, vmes tudi sneži in mokra, mrzla brozga leži vsepovsod. Ljttdje so premočeni in premraženi in lačni! Platnena »cebra«. enaka čepica, raztrgana srajca in lesene cokle — to je vse oblačilo ljudi, ki morajo garati ve« dan. Kapo in preddelavci —■ esesovski miljen-ci — se derejo na pripornike, nadzorniki na vse. »Los, los! odmeva po kamnolomu, korobn-či žvižgajo po izmozganih telesih sužnjev. Pa je ni sile, ki bi mogla to izčrpano živino prignali k hitrejši delovni živahnosti. Na vrhu preko 20 metrov visoke iskalne stene, pod katero rije jo brezpravni črvi, se sprehajalo stražarji. Dolgčas jim je, saj iz dneva v dan ni noben« »premem be. Pa si izmislijo kratkočasno zabavo: »Ali, vidiš teta psa tu doli, ki »e tako leno in nerodno premika? Ce ga zadenes g kamnom — ti dam marko, ce ne ti meni marko!« Kamen zleti med množico — in Egrall. Stražarji se škodoželjno zakrohočejo, nerodni strelec pa S kislim obrazom odrine marko. Stavo ponudijo še drugi in v globino zleti večji kamen — pod steno pa brezglasno omahne človek. Ne, saj ni človek, saj je «a-mo številka! Zmagoslavno spravi junak dobljeno stavo. Kaj za to, če bo zvečer nekaj številk manj, saj prihajajo vedno spet nove! Sirena zatuli poldne. Kuharji so pripeljali kavo, črno brozgo. S svojim kotlom so se utaborili zunaj kamnoloma, sredi razmočene, ilovnate planjave. »Po kavo!« se zglasi povelje, ki ga že vsi nestrpno pričakujejo in »Los, los!«. Množica se ko brezumna zapodi čez razmočeno ilovnato blato, noge se vdirajo do gležnjev, cokle ostajajo v blatu, lastniki jih iščejo in sami padajo, drugi hite preko njih. »Kava-, je edina misel vseh. Pa že zopet zatuli sirena, petnajst minut je minilo, niti polovica ni prisila do kotla. Stražar pa s peklenskim rezanjem škodoželjno prevrne kotel in razlije se preostala kava po blatu. Prikrajšani »e razočarani vračajo na delo, brez požirka »dobre, tople kave-. Okoli kamnoloma ni žične o.; raje. Nadomešča jo veriga stražarjev z brzostrelkami, ki so razpostavljeni na vsakih 20 ko-rakov. Nalog imajo, da brez opomina ust.rel« v.siikogjir, ki se jim ]v> neprevidnosti približa «ia deset korakov. Glas Mite naslednjih semestrih pa bo poudarek na strokovnih predmetih. Izkušnja je pokazala, da bi bilo potrebno nekaj korektur v učnem načrtu, ki se bodo v naslednjem letu že izvedle. Da bi bil pouk uspešnejši, je bil pred pričetkom uveden dvomesečni pripravljalni tečaj s sprejemnim izpitom. Po izpitu se je prijavilo 29 kandidatov (med njimi 4 ženske), ki so kljub težkim naporom vztrajali do konca semestra. Kandidati namreč niso imeli skrajšanega delovnega časa. Po osemurnem delu v tovarni so še štiri ure morali sedeti pri predavanjih in so lahko porabili le večerne ure za učenje. Obiskovalci šole, ki so bili stari od 19 do 40 let, so bili večinoma absolventi Industrijske gumarske šole v Kranju. Predavateljski zbor se je odločil za izpite v obliki kolokvijev, ki jih je 23 obiskovalcev uspešno opravilo, 6 kandidatov pa bo iz enega predmeta poskusilo srečo v septembru. Z uspehom so zadovoljni menda vsi: uprava tovarne, kandidati in tudi predavateljski zbor, ki je vložil mnogo truda, da bi bil uspeh čimboljši. Prve težave novoustanovljene šole so prema gane in obiskovalci bodo gotovo še z večjim veseljem in podvojeno vztrajnostjo nadaljevali začeto delo. Ko Turistični vodič v starem veku Grki so bili strogo poslovni ljudje, ki so znali privabiti turiste. Ze v III. stoletju pred našim štetjem so obstajali ilustrirani turistični vodiči za tujce. Najznamenitejša taka knjiga je bila sestavljena iz desetih zvezkov, spisal pa jo je neki Parzanija. Obstajali so tudi turistični vodiči za Afriko. Neki tak prospekt vabi turiste v Kartagino. »Ce prideš z morja, boš opazil nizko kopno z malimi otoki. Ko se tvoja ladja približa, boš opazil na obali belo mesto.« Grki so znali privabiti turiste z nenavadnimi atrakcijami. Neki turistični vodič po Siciliji ne hvali samo zgodovinskih zanimivosti, ampak tudi dosežka moderne tehnike. Pisec pravi, da si turisti lahko ogledajo v Sira-kuzi delujoče dvigalo — domus transi storia (prenosna hišica). SODOBNOST v Projektivnem podjetju za urbanizem, visoke in nizke gradnje Projektivno podjetje v Kranju že od same ustanovitve naprej opravičuje svoj obstoj, saj uspešno izdeluje projekte, pa naj bo to samo prenovitev malega lokala, ali pa nova gradnja velike tovarne. Prav posebno se je razmahnilo v zadnjem letu. Sedaj dela v tem podjetju 40 inženirjev, arhitektov in tehnikov, k' se trudijo, da bi čimboije zadovoljili želje investitorja. Morda bi mislili, da dela to podjetje samo za Gorenjsko. Res je to njegov najvažnejši cilj. A k svojim velikim uspehom med drugim lahko prištejete tudi tovarne v Magiju, v Banjaluki in Drvarju. Cisto mimogrede še nekaj: podjetje ima ponudbe za izdelavo projektov za Nemčijo. Mogoče ste že kdaj slikali pritožbe, češ da se gradnje zavlačujejo zaradi neizdelanih projektov. Ros ta stvar včasih, a zelo redko, drži, vendar je tudi za to največkrat vzrok pri investitorjih samih. I>e-ti želijo imeti projekte hitro gotove, a še Dri naročilu nimajo točne predstave O planiranih objektih, kar potem delo zelo zavira. Drugače se podjetje trudi, da se drži dogovorjenih rokov in se mu to v večini primerov tudi posreči. Njihova velika težnja, ki jo čutimo že v lepi in privlačni ureditvi delovnih prostorov, ki jo zaznamo v njihovih izlaganjih in v izdelanih projektih, je sodobnost. Sodobnost v izgledu projektivnih objektov, sodobnost po ekonomičnosti, sodobnost v uporabi najnovejših razpoložljivih gradbenih materialov, Sx>-dobnost povsod, kjer je to le mogoče. Nemogoče je povedati vwe, kar je to podjetje že naredilo, prav tako je nemogoče povedati, kakšna naročila sedaj izdeluje. Morda povemo že veliko, če enostavno rečemo: vse kar je ah kar bo novoga na Gorenjskem (izjeme so tako redke, da o tem ni vredno govoriti), veliko po ostali Sloveniji in nekaj po drugih republikah. O gy£Š C£YAL£ C mali oglasi PRODAM Lambretto z vetrobranom in prtljažnikom ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku -2667 Prodam 4 sedežni osebni avto znamke Renualt, starejšega tipa, registriran za leto 1960. Duplje št. 49 -2697 Vseljivo hišo v Radovljici prodamo. Cesta Svobode 4, Radovljica. Ogled v nedeljo -2710 Prodam dobro žimo za postelje. Naslov v oglasnem oddelku -2711 Predam 10 letnikov na novo vezanega »Lovca«. Hrovat Jože, Kokrški breg 5, Kranj -2712 Želedno posteljo in raztegljivo mizo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku -2713 Prodam motor NSU Pretiš 175 ccm. Dobnikar Franc, Visoko »ova hiša, Šenčur -2714 Moped Colibri, nov, ugodno predam. Likozarjeva 11, v bližini šole Primskovo -2715 Prodam suhe hrastove in lipove plohe. Naslov v oglasnem oddelku -2716 Ugodno prodam vrata za kmečko peč velikosti 5*1 j:47 cm. Smledniška 116, Kranj -2717 Prodam kravo s teletom. Cena po dogovoru. Avsenik Marjan, Sv. Neža 42 pri Tržiču -2718 Usodno prodam novo kompletno moško kolo »Mifa«, Zasavska cesta 18, Kranj -2719 Prodam osla z opremo. Naslov v oglasnem oddelku -2720 Prodam črnega volčjaka. Ko-vor 74, Križe -2721 Prodam motor DKW 200 ccm v odličnem stanju. Bobnar Peter, Godešič 41 -2722 Prodam semensko ajdo. Stra-h:nj 63, Naklo -2723 Ugodno prodam NSU primo — 156 ccm. Gornja Senica 18, Medvode. KUPIM Kupim vprežne vile za mešanje sena. Narobe, Grad 43, Cerklje -2724 Kupim avto Fiat 600 z 10.000 do 20.000 prevoženimi kilometri. Plačam 400.000 din takoj. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku -2725 RAZNO V uk sprejmemo vajenko. Prednost ima s stanovanjem v Kranju. Trgovina »Kolonialen, Prešernova 18, Kranj -2700 Na elektrotehnični fakulteti je uspešno diplomiral za inženirja Milan Mežek. Iskreno čestita brat Janko z ženo in sinom Bojanom -2726 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici za izplačano nezgodno zavarovalnino. Kosmač Julka, Kranj 2726 59.000 din nagrade dam takoj za prazno sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2727 Grem za sostanovalko k upokojenki ali gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku -2728 Zamenjam sobo v Ljubljani za sobo v Kranju ali kupim eno-sobao stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku -2729 Gostilna pri Anzeljcu Trata — Sk. L«ka priredi v nedeljo 17. julija ob 16. uri veliko vrtno veselico. Vabljeni. -2730 Podpisana preklieujem in obžalujem vse, kar sem žaljivega rekla o Hrovat Valentinu z Jesenic ob priliki komisijskega ogleda dne 18. aprila 1960. Klinar Angela, Jesenice, Cesta Brastva in eotnosti -2731 IZGUBLJENO Cmo moško jopico izgubljeno v ponedeljek od Vešterja do Praprotna prosim vrniti proti nagradi v Staro Loko 74 -2709 kino Jesenice »RADIO«: 14. in 15. julija ameriški barvni film DAWY CROCKETT IN GUSARJI Jesenice »PLAVŽ«: 14. in 15. julija ruski film ČLOVEKOVA USODA Ljubno: 14. julija angleški barvni film SEMENJ ZELJA Bled: 14. in 15. julija jugoslovanski barvni film GOSPA MINISTRICA — predstave ob 18. in 20,30 uri Radovljica: 14. in 15. julija francosko italijanski barvni film EVROPA PONOČI, 14. julija predstava ob 20. uri in 15. julija ob 18. uri, 15. julija LEPOTICA IN CIGAN francosko madžarski film ob 20. uri JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 13. kola, ki je bilo 10. julija 1960 v Sarajevu Srečke, ki se končujejo: s številkami so zadele dobitek din 00 2.000 10 1.000 40 800 430 6.000 23600 82.000 28360 30.000 52750 50.000 547310 701.000 31 600 32861 30.000 44421 30.000 249641 200.000 481031 200.600 450971 300.000 2 300 07072 100.300 20522 30.300 40962 50.300 68512 80.300 82092 50.300 03 400 73 400 00713 60.000 25683 30.000 51303 50.400 60213 30.000 65423 50.000 701383 1,000.000 4 300 2154 20.300 10034 100.300 18934 50.300 041694 400.300 365 4.000 22285 100.000 29565 50.000 43185 60.000 94045 30.000 26 400 66 400 046 4.000 196 4.000 5406 20.000 10956 50.000 16206 100.000 18306 30.000 43326 60.400 367966 500.400 84976 30.000 456366 300.400 37 600 59337 60.600 028 6.000 338 10.000 11908 60.000 023558 3.000.000 799518 200.000 29 400 39 400 13229 88.400 22779 80.000 73389 30.000 96239 80.400 748449 1,000.000 Na podlagi čl. 14 ».Pravilnika- Prešernovega gledališča v Kranju razpisujemo mesto »vodje Mladninskega gledališča" Pogoji: Srednja strokovna izobrazba in 5-letna praksa v gledaliških poslih poklicnih gledališč ali akademije za igralsko umetnost in 3-letna zaposlitev v poklicnih gledališčih. — Prošnje je treba vložiti do 25. julija 1960 na upravo Prešernovega gledališča v Kranju. Gospodinje! Kupujte t trgovinah K ROKO specialno meojuiioo krompirjevo te«to! Zakaj? Ker odpade zamudna priprava krompirjevega testa. Ker je priprava jedi enostavna. Ker je jed kuhana v okoli 15 minutah. Ker je poceni. Izdeluje Kolinska tovarna v Ljubljani. Kropa: 14. julija ameriški barvni film ŠTIRJE JAHAČI Tržič: 14. in 15. julija ameriški barvni film DAN, KO SO DELILI OTROKE Kranj »STORŽlC«: 14. in 15. julija ameriški barvni film NOČNI PREHOD, predstave ob 16., 18. in 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri Letni kino »PARTIZAN«: 14. julija angleški film VELIKO PRIČAKOVANJE in 15. julija ameriški barvni film ARRIVE-DERCI ROMA, predstave ob 20.30 uri STRA2IŠCE »SVOBODA«: 14 lija angleški film VELIKO PRIČAKOVANJE, predstava ob 19.30 uri Škofja Loka: 15. julija ameriški barvni film VISOKI JAHAČ, predstave ob 18. in 20.30 uri Železniki: 15. julija ameriški barvni film DIVJA LETA, predstava ob 20.30 uri Kamnik: 14. julija ruski barvni film TIHI DON III. DEL, predstava ob 17.15 uri Duplica: 14. julija angleški film JOKAJ LJUBLJENA ZEMLJA, predstava ob 20. uri V Vogljah so odkrili štirispominska obeležja padlim borcem Voglje Ob začetku praznovanja občinskega praznika Šenčur so v nedeljo 10. julija v bližini Vogelj odkrili 4 spominske plošče padlim partizanom. Svečanost je potekala lepo, organizirano in v svečanem razpoloženju. Prisostvovalo je veliko število domačinov, prebivalcev okoliških vasi, nekdanjih borcev in aktivistov ter gostov. Vas Voglje je znana partizanska vas, od koder je cdšlo v partizane precej va-ščanov še 1941. leta, ko je bil na tamkajšnjem terenu ustanovljen vojni komite. Tudi vsa nadaljnja leta vojne so se Vogljan- objave DRUGO IN TRETJE CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI Zdravstveni dom v Kranju obvešča starše otrok, rojenih od 1.1. 1959 do 31. 12. 1959 in od 1.4. 1958 do 31. 12. 1958, da se prične drugo cepljenje proti otroški paralizi za otroke rojene leta 1959 in tretje cepljenje za otroke rojene leta 1958, ki še niso dobili tretje injekcije, dne 14. 7. 1960, po naslednjem razporedu: v Preddvoru ob 11.30 uri na Trsteniku ob 15. uri v Goricah ob 15.30 uri na Golniku ob 15.45 uri v Žejah ob 16.45 uri v Podbrezjah ob 17.15 uri v Naklem ob 17.45 uri POMOČ PRI ZIDAVI Jesenice Upravni odbor Železarne Jesenice je na zadnji seji sklenil podariti društvu upokojencev na Javorniku 4000 kosov opeke, ki jim je potrebna pri gradnji doma. Gradnja je že v polnem teku; upajo, da bo dom dograjen do zime. Z njim bo dobilo Dru-št\o upokojencev primerno stavbo za počitek nekdanjih železar-;ev. ci pokazali pogumne in vztrajne. Vas Voglje je ostala vsa vojna leta zanesljivo in varno zatočišče številnim partizanskim enotam. 21 vaščanov je padlo v NOB. Z odkritjem spominskih plošč so se Vogljanci lepo oddolžili spominu padlih borcev. Plošče je prevzela v varstvo krajevna organizacija ZB Voglic. jb BARAKE BODO POČASI IZGINILE Jesenice Železarna Jesenice gradi več samskih domov za delavce svoje tovarne, nekaj pa jih ima še v načrtu. Porušili bodo lesene barake, ki jih sedaj uporabljajo kot stanovanja. Z odstranitvijo barak izpred železniške postaje, bodo hkrati polepšali center Je- PO GLADKI CESTI Vodice Cesto Tacen—Vodice so pretekli teden uredili in oblili z asfaltno oblogo. Zdaj se bo promet odvijal po gladki cesti. Cestišče je urejeno tudi skozi vas. Viseči most preko Kokre je že zdavnaj odslužil in sedaj so pričeli s pripravami za graditev novega mostu, ki bo vezal hu-janski breg s kranjskim pri hotelu »Evropa«. Na sliki: Podiranje stare stavbe v Tavčarjevi ulici. Nedelja na Bledu Bled Čeprav ni vreme v prvih desetih dneh julija bilo naklonjeno turistični sezoni je število gostov vedno večje. Pretekli teden se je gibalo število nočitev okrog 1500 dnevno. Zlasti nedeljskih, enodnevnih obiskovalcev je bilo v nedeljo, 10. julija, izredno veliko. Največ se jih je mudilo v parkih'In sprehajališčih ob jezeru ter gostiščih, zelo veliko pa jih je obiskalo grad in se vzpelo z žičnico na prijazno izletno točko nad Bledom — na Stražo. Na blejskem gradu so pretekli četrtek, 7. julija, odprli buffet v preurejenih prostorih spodnjega dela gradu, medtem ko prostore za restavracijo še urejajo naprej/ V letošnji sezoni vlada med obiskovalci Bleda precejšnje zanimanje za prireditve. Preteklo nedeljo so številni gostje in domačini gledali med drugim zanimivo prireditev na stadionu — nogometno srečanje med SUHIMI IN DEBELIMI, zvečer 08 družabno prireditev v Kazini — Večer plesnih želja. V tem tednu so na sporedu še naslednje prireditve: v petek slovenski narodni plesi in pesmi, v soboto promenadni koncert v Zdraviliškem parku, zvečer velik ognjemet na jezeru — znana blejska noč ob 9. uri. Televizijska oddaja koncerta jugoslovanskih oper- nih pevcev napovedana za sredo, 13. julija, bo odpadla. jb NOV OBRAT GORENJSKEGA TISKA Jesenice Ta teden so pričeli na Jesenicah preurejevati telovadnico nekdanje meščanske šole v podružnico tiskarne »Gorenjski tisk«. Prostore bodo skušali urediti do 1. avgusta, jeseniškega občinskega praznika. Podružnica bo imela dva veJja in več manjših tiskarskih strojev in bo kos najnujnejšim naročilom z. Jesenic in okolice. H0-RUK V BENEDIKTU Kranj, 13. julija. Nocoj so v mladinskem naselju »Franc Vodopivec« sporočili delovne uspehe za prvih 10 dni. Obe brigadi sta bili proglašeni za udarni. Mariborska MDB »►Karel DestoV-nik-Kajuh« je presegla normo za 27 %, medtem ko kranjska »Slavec Ivo-Jokl*1 za 15,7 %. Izkopanega je bilo skupno 1400 kub. metrov jarka in 4000 kvadrat, metrov planirane tribune. Brigadirji so napravili 3900 efektivnih ur in 4720 norma ur po veljavnih gradbenih normah. Pri proglasitvi brigad za udarne so upoštevali tudi P«" litično-ideološko delo ter kulturno in zabavno življenje. Vztrajno po poti uspehov (Nadaljevanje s 1. strani) strojni park in morda slaba o*' ganizacija dela nista omogočala še večje proizvodnje in še večjih delovnih uspehov. Prav zato so se organi delavskega samoupravljanja v Tiskanim odločili, da bodo tudi ta kritični položaj Pre* mostili s tem, da bodo začeli z obširno rekonstrukcijo podjetja-Izdelali so 10-letni perspektivni načrt razvoja podjetja in že law začeli z rekonstrukcijo nekaterih oddelkov, ki pa jo bodo v P"" hodnjih letih nadaljevali. Organi delavskega samoupravljanja v Tiskanini pa se doslej niso ukvarjali le z ekonomskim1 problemi v zvezi s proizvodnJ0 in storilnostjo dela. temveč s° tesno sodelovali tudi s komuno, razen tega pa so izpolnjevali *u' di socialne naloge na področju življenjske ravni svojih delavcev-Tako je bil leta 1954 zgrajen stanovanjski blok in je do konca lani uspelo Tiskan ini postavi« 148 družinskih stanovanj. V naj' bližnji prihodnosti predvidevaj^ zgraditi tudi samski dom za l"u oseb in okoli 500 novih stanovanj. To je le nekaj uspehov skozi desetletno dobo odkar s0 prevzeli tovarno delavci. Ne" dvomno se bodo tem uspeholT1 pridružili še novi morda še Pre' cej večji. Ob koncu seje delavskega sveta so 11 članom delovnega kolek' tiva Tiskanine. ki so že 30 'e v tem podjetju podelili zlate Pla' kete in denarne nagrade. O P°" menu delavskega samoupravlja' nja in o uspehih so ob koncu seje govorili še predsednik občil' skega odbora SZDL Kranj Stane Božič, nadalje prvi Pre£ sednik delavskega sveta v Ti$*** ni ni tov. Teran. O težavah delavcev v prvih letih obstoja Ti* skanine pred 30 leti pa je govo^ veteran in najstarejši delavec Tiskanini tov. Karel Zavrl, kje^ je še posebej poudaril pomen ae' avskega samoupravljanja IVI. 1- Benedikt je majhna vas v Slovenskih goricah, obdana z gozdom, ležeča med travniki in njivami zore-čega žita. Podobna je vsem vasem v Prekmurju in vendar je drugačna. V njej vsako jutro ob petih ^,rl.n barvah. Da bi zbudil strah £ spoštovanje vseh novop<~,cerV brigadirjev, je z gromkim & som prebral svoj govor, P0' dobrohotnih nasvetov in naU* . Nato so morali novopečeni 0 gadirji za njim ponavljati P e::<: •Prisegam, da bom »spo* i/al disciplino, da ne bom ~'lJi ,.j saval«, itd. Nato se je m°rst0. »golazen« postaviti v ^ Vsakemu posebej so v znarne ^ krsta zlili za vrat malce s'° in jih potresli s pantaka"■ ' da S0 bili brigadirji žive re*^ me za boj proti mrčeSU- ^ mandantu pomurske brig«"e' Je bil tudi »novopečen« br^.e]0 dir, pa so zlili za vrat g0 vedro vode, za boljši elan, rekli. Zaključili so z brifia skim plesom. j^fi Takšno je življenje potn«**^ in kranjskih brigadirjev v koV, nediktU. Polno novih d°^a in srečanj, spoznanj, tovari*1 0(j delavnosti. Poslovila sem "vonjih in jim z brigadirskim RUK zaželela še mnogo hov. D9B A »Grem, ne grem, grem, ne grem, grem.« »Grem«, sem re-W, ko sem odtrgal zadnji listić bele marjetice. In res sem sel. Ste zf »-ganili kam? Na morje! Na »Opust, kam pa drugam!? Zato-T*j mi ne zamerite, če se že ne-*aJ časa nisem oglasil. Danes pa vam obljubljam, da vam bom od-J'*i naprej vsako sredo zagotovo "apisal vse, kar se mi bo prijelo n* bodice. Na morje sem sel seveda brez Marjane, sem si vsaj po daljšem s počil živce. Zato pa mi je imela Marjana precej za povedali ko sem se spet vrnil. A 2e prejšnjo nedeljo se je pehala v Tržič, kjer je imel delov-ni kolektiv »Peko« veliko sloves-n°". Toda groza! Začetek slavnostnega dela je zamudila zaradi *°dličmh« prometnih avtobusnih Iz Kranja bi moral avtobus speljati v Tržič ob 13.40, toda m> čeprav je prispel v Kranj pravočasno. Avtobus je bil že nabit potnikov in tudi sprevodnik je že delil vozne listke, le šoferja ni bi-.° od nikoder. Končno je le eden izmed potnikov vprašal sprevod-na kaj čakajo. Sprevodnik >e kaj hitro odgovoril, kot da ima odgovor za takšna vprašanja že Popravljen: »Kaj pa hočete? Tri ^nute sem ali tja.« In ko je šo->el sedel za volan, je bilo reci in Pisi deset minut zamude. . 'n sedaj drugo poglavje, ki se Ie Zgodilo med isto vožnjo. Ma majhni postaji med Kra-niem in Tržičem je vstopil tova- yjn potnike glasno pozdravil: garavo! Kontrola. Vozne karte la Pregled.« Poslušni potniki so ,'^trolorja ubogali, čeprav so bi-l.:tevilni spričo zamude nejevolj-Kasneje je šofer k sreči za-"5t'°* toliko zapravil. Jutri se I*i !a^n aH tako kesal, zakaj si Spl°^ Prišel.« j ^° mi je Marjana to pripove-l°V\ .' se le "se enkrat razhudi-ne , lezi K začela spraševati me-. j Cc-< zakaj sploh imamo na av-tnh^h kontrolo? •orf i*° $e ,e Pom!rila> mi i° sc srn ' >v*^» 'l'^i m°i' k°ma} 0 s? odpeljali iz Kranja, že %>ieci potnikov začel valiti l?*rctn- dim, čeprav je nad voz nalepljen napis — Kaditi in P°,Vcdano. Cigareto pa je prvi Htni prižgal sam šofer.« Ob nik pt koncu mi je zmagoslavno še rekla: »Ta avtobus je imel tablico S-1836 in napis SAP Ljubljana! A S solzami v očeh pa mi je Marjana pripovedovala drugi dogodek, s katerim je želela razveseliti mene, ko se bom vrnil z doma. Z.a 6160 dinarjev je kupila v prodajalni »Moda« Kranj zapest-no uro neke ruske znamke. Toda ura je po dveh dnevih nehala tiktakati. Ker je imela ura enoletno garancijo, jo je nesla nazaj v trgovino z željo, da bi ji jo zamenjali. Toda ne, Marjana jo je morala ncsti v Ljubljano v popravilo. Čez deset dni je Marjana uro spet dobila, vendar se je po dveh dnevih spet ustavila. Nesla jo je k urar ju v Kranju, le-ta pa ji je odgovoril, da ura sploh ni »ozdravljiva«, ker ima tovarniško napako.« In tako je šlo šest jurčkov po vodi, Marjani pa je hudo, ker ure iste znamke ni kupila v trgovini Galanterija v Kranju, kjer so kupcu pripravljeni zamenjati pokvarjeno uro za dobro. Do prihodnjič nasvidcnje! Vaš Bodic ar Proces v Frankfurtu r Polom izvedencev Pohlmann je dokazal tisto, kar so imeli vsi izvedenci za nemogoče Obtožba proti trgovskemu potniku je omajana in položi denar pod : Kakor smo pred dnevi ze poročali, je sodni senat v Frankfurtu prekinil zasliševanje prič v zvezi z umorom znane prostitutke Rosemarie Nitribitt. in odločil, da bo posebna komisija pregledala Pohimannovo nekdanje .stanovanje. Komisijski pregled so določili v prvi vrsti zaradi tega, ker je Pohlmann trdil, da je imel doma skritih 20 tisoč mark svojih prihrankov. Ta denar naj bi trgovski potnik skril nikamor drugam kot pod nogo neke težke omare. Pred sodiščem so se zvrstili številni izvedenci in strokovnjaki, vsi pa so bili enotnega mnenja, da omare ne more dvigniti en sam človek, kajti pri poizkusih so imeli štirje močni ljudje dovolj dela. Ker je Pohlmann še naprej trdil svoje, je sodišče torej sklenilo, da si bo vso stvar ogledalo na samem mestu. Ko so vstopili v Pohimannovo stanovanje, je bil obtoženec povsem miren. Predsednik sodišča je Pohlman-nu izročil 20 tisoč mark v bankovcih in ga pozval, naj dvigne omaro go. Pohlmann je najprej povsem mirno potegnil iz omare predal, nato na začudenje vseh prisotnih izvedencev omaro privzdignil, podložil pod njo najprej kladivo, za katerega je ugotovljeno, da ga je imel v stanovanju, potem položil pod nogo denar, izmaknil kladivo in omaro zopet spustil na tla. Izvedenci so morali osramočeni priznati, da pred komisijskim ogledom niso mogli računati, da bi en sam človek lahko dvignil tako omaro, seveda pa se pri poizkusih tudi dviganja niso lotili na tako spreten l! J NAJVEČJI BULDOŽER NA SVETU Na nedavni razstavi strojev za gradbeništvo in zemeljska dela v Franciji je vzbujal posebno pozornost velikanski buldožer, ki je po mnenju strokovnjakov in po objavljenih podatkih največji stroj te vrste na svetu. Orjak tehta kar 50 ton, dolg je 8,6 m, visok pa 4 m. Motor razvija 600 KM. Sestavni del tega mogočnega buldožerja je tudi težko rezilo, ki ga pritrjajo na sprednjem delu in je široko 4,5 m. Rimska mestna uprava se trudi na vse kriplje, da bi bilo mesto v času olimpijskih iger čimbolj privlačno. Pozvala je trgovce v glavnih ulicah, naj za časa olimpijskih iger pustijo vso noč goreti luči v svojih izložbah, da bi na ta način nudili tudi nočnim obiskovalcem Rima čim več paše za oči. V ta namen namerava mestna uprava znižati ceno električnemu toku za razsvetljavo izložb v teh tednih za 40 odstotkov. Raz.en tega nameravajo v Rimu v dneh, ko bodo v mestu zbrani športniki in gostje iz vsega sveta, bolje razsvetlili najvažnejše spomenike iz stare rimske dobe, ki jih je v Rimu mnogo. Posebno lepo nameravajo razsvetliti Kolose j in izkopanine na Forumu Romanum. Vsi vodnjaki v mestu bodo razsvetljeni z reflektorji v različnih barvah. Prav tako bodo razsvetljena vsa lepša javna poslopja v mestu. V CILU ŽRTVOVAN DEČEK V južnem Cilu, ki je doživel pred kratkim hud potres, so Indijanci nekega zaostalega plemena žrtvovali šestletnega dečka, da bi s to žrtvijo »pomirili duhove«. Oiroka so ubili in ga nato vrgli v morje. Čarovnik indijanskega plemena in dečkovi starši so bili aretirani. Mesto bodočnosti Skupina študentov-diplomantov I moskovskega Inštituta za arhitekturo je izdelala projekt mesta bodočnosti. To neobičajno mesto bodo zgradili v Sibiriji, na Culimi, in se bo odlikovalo po popolnem sistemu urbanistične rešitve družbene postrežbe, velikih parkih in po vsem tem, kar sodobna tehnika lahko stori za naselje. Ta projekt je naletel na odobravanje znanih arhitektov in številnih državljanov in organizacij v Sovjetski zvezi. Uredništvo »Komsomolske pravde« je prejelo med številnimi drugimi tudi pismo inženirjev in tehnikov, med katerimi je tudi neki farmacevt, ki predlaga, da naj bi mesto zgradili v šestdesetih letih komsomolci. Prijavili so se tudi trije vojaki, s prošnjo, naj jih vnesejo v seznam prostovoljcev, ker ne vedo, če bodo demobilizirani pred začetkom del. Dalje prosi skupina mladincev in mladink iz Minska, naj jo uvrstijo med bodoče prebivalce mesta, vendar ne tako, da bi prišli že v zgrajeno mesto, temveč tako, da ga bodo gradili z lastnimi rokami. Zakonski par Orlovih prosi, način kot Pohlmann. Pohlmanna je močno razbremenila še priča Erna Kriiger, nekdanja igralka, ki je obubožala in je bila pri Rosemarie Nitribitt nazadnje snažilka. Povedala je, da je med 27. septembrom in 29. oktobrom bila še enkrat v banki, kamor je odnesla denar Nitribittove. To njeno izjavo potrjuje trditev obrambe, da prostitutka v času umora ni imela doma večjih količin denarja. Kriigerjeva je nadalje izjavila, da je 30. oktobra v poznem popoldnevu srečala v veži hiše, kjer je Rosemarie Nitribitt stanovala, moža, ki se je ob srečanju zelo prestrašil, odskočil dva koraka, potem pa skozi vežo ste kel na cesto. Ta možak pa — po besedah Krugorjeve — nobs-nem primeru ni bil Heinz Pohlmann. Med novinarji v dvorani vlada mnenje, da je obtožnica proti domnevnemu morilcu Heinzu Pohlmannu popolnoma omajana in da bo obtoženec skoraj gotovo oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. "S 50 MILIJONOV ZA POPEVKO Pred rimskim sodiščem je Antonio de Marco tožil Do-menica Modugna za plagiat znane popevke »Nel blu di-pinto di blu«. Tožitelj trdi, da je Modugno ukradel njegovo kompozicijo, katere partituro je izgubil leta 1956, ko jo je nesel »Združenju avtorjev in založnikov«, da bi jo tam deponiral. Na razpravi je Marcov odvetnik zahteval od sodišča, naj Modugna obsodi na plačilo 50 milijonov lir. Predložil je tudi, naj sodišče zasliši 19 prič, ki bodo dokazale, da gre res za plagiat. Modugnov odvetnik De Gasperis pa je izjavil, da de Marco še vedno ni dokazal svoje trditve, da gre za tatvino. V_j CATERINE VALENTE NE BO Dne 9. julija bi morala odpotovati v Jugoslavijo znana pevka Caterine Valente. Pogajanja, ki jih je vodil »Jugokoncert« niso uspela, ker ni na razpolago deviz. Baje bi en sam nastop te pevke stal 1000 dolarjev. Ca-terina Valente je bila nedavno v Italiji, te dni pa je namesto v Jugoslavijo odpotovala na turnejo po Španiji dn Portugalski. r NAJVEČJI EVROPSKI AERODINAMIČNI TUNEL ZA PREIZKUŠANJE AVTOMOBILOV Največji aerodinamični tunel Evrope, ki je bil zgrajen nalašč za preizkušanje avtomobilov v Veliki Britaniji, je bil te dni odprt za javnost. V tem tunelu se lahko doseže hitrost zraka do 129 kilometrov na uro; uporabljali ga bodo za preizkušnjo avtomobilov aerodinamičnih linij, ki jih bodo zgradili v bodočnosti. Tunel je preurejen iz letalskega hangerja in lahko sprejme vsako vrsto avtomobila. Vozila se lahko obrnejo za devetdeset stopinj, da bi se proučili bočni tokovi. Dinamometer v tleh tunela meri energijo, ki jo proizvaja avtomobil. Na ta način se lahko določijo hibe vozila in se vnesejo popravki v prototip. J uli u tekočem trake naj ga sprejmejo med nove prebivalce mesta s tem, da bi se odselil v Sibirijo, ko bodo zasadili v zemljo prvi kramp. Pravita, da sta komsomolca in turista in da se ne bojita težav. I nun a. sedemmesečno hčerkico, a se ne nameravata ločiti od nje, čeprav bi jo lahko pustila v Moskvi, kjer je obitelj. Mesto, ki so ga že zaznamovali na zemljevidu Sibirije, dobiva nove prebivalce. Za zdaj se še ne poznajo, ker so raztreseni po vseh naseljih Sovjetske zveze, vendar bodo nekega dne sosedje, sodelavci in someščani. Znano je, da že izdelujejo ladje, ki se med plovbo dvignejo s trupom nad vodno gladino, tako da slonijo na vodi le na nekakšnih drsnih smučeh. Prednosti takšnih plovil so očitne, saj pri isti moči pogonskega motorja in isti porabi goriva, zaradi manjšega upora, dosežejo precej večje hitrosti. Medtem ko so nekod po svetu sestavili nekaj uspelih prototipov, se še nikjer niso lotili serijske proizvodnje. Pred kratkim pa je neka italijanska ladjedelnica izdelala pet takih ladij za Norveško, kakršno vidimo na sliki. Ladja je opremljena z dvema Mercedes-Benz dizel motorjema po 1350 KM in doseže s 100 potniki največjo hitrost 65 km na uro. £U*ERT O MORAVIA Valentina jje jokala 'bo sem rekel Valentini: »Vidiš, zdaj igrata .. .< V kot istem trenutku je zarjovel neki glas: »Mir!« Zdrznil sem rHa k hi rekel meni. Stopila sva bliže in za polovico postelje a mero In okoli nje kopico ljudi. DrugI ljudje so bili Ko raj. temi ateljeja. so čepeli kakor krokarji na 6r^i. iL *«lf>Va ""Su igralka ie morala spet viti roke in mož je moral ^•sWi| "*n"' meč. Potem Je nekdo pokazal dve lese"i deščici, ^e|a , z njima, nekdo Je spet zakričal: »Mir!« in kamera je zaiti j(> Be*i, medtem ko Je ženska na postelji kar naprej vila roke *Hkri- ~*e»kl končno potisnil vanjo meč — tako silovito, da je JJ»U v ^rMk <>ni " pristni grozi. utihnilo, a Jc vstala s postelje, reflektorji so ugasnili, vsi ljudje so '"»diti sem in tja. "**ell 'n ^""^"'el sem, rta ie pravi trenutek, da sem stupi 1 k tehniku Vprašuj »Prosim, kie je gospod Zangarini?« vsen, '^"Karini? Kdo pa |e to?« je vprašal nagovorjeni, ki o n' OČIvUmo ni imel pojma. /,ru>^ •n" '* 17 tira' t<,l,a na sr<"č0 s*' J(' vmešal neki drugi •)S| tehnik in rekel: »Zangarini? te^a ni tu . . . V ateljeju \_.trl ga najdete! ***** in '«1, sj*^'0 SVil odšla, prečkala trg in se obrnila k ateljeju številka k bij ' * s" s'' odprla težka vrata in vstopila sva v prostor, ki bilo pj^^ijem« zelo podoben. Tu pa ni bilo snemanja. Vse je DIH/SVrlIJeno. Nekaj ljudi se je glasno pogovarjalo. Previdno ° *va se jim približala, kajti ti ljudje so kričali kakor ,n s« bili videti resnično besni. Neki suhee z želvovina-a,i in velikimi črnimi brki, ki so inu visele čez bele zobe. je kri;-al in se obnašal, kot bi imel strašne bolečine: »Nemogoč! Sploh nemogoč?« In Zangarini — bil je tam — je vprašal: »Ampak, zakaj je nemogoč?« Mož z brki je še zmeraj kriče odgovoril: »Vse preveč dobrodušen je! Obraz mirnega malomeščana! Jaz potrebujem obraz lopova, poklicnega zločinca, morilca! Razumeš!« »No, pa si vzemi Prioettija!*« »Ne in ne! Ta je tudi dobrodušen! Prioetti je cunja! Nemogoč! Sploh nemogoč!« »Pa vzemi Serafinija! »Tudi nemogoč! Serafini je vendar angel! Kdo mu bo verjel lopova? Kdo bo to verjel en sam trenutek!« Sprevidel sem, da sva prišla v neugodnem trenutku, ampak zdaj sva pač stala tu in nisva mogla na/aj. Počakal sem, dokler se ni režiser, še zmeraj divji, odstranil. Tedaj sem stopil k Zangariniju in zašepetal: »Gospod Zangarini, midva sva tu!« »Kdo midva?« je vprašal razdraženo. »Gospodična Valentina, sem odgovoril in se za korak umaknil. Valentina se je približala in se rahlo priklonila. »Gospodična iz pošte,« sem pojasnil. »Pozvali ste jo, naj prifle sem.« Znigarini je moral na to popolnoma pozabiti. Sele ko je Va-lentino dlje časa meril, se je očividno spomnil in rekel s hoteno ljubeznivim glasom: »Zal mi je, gospodična, ampak za vas nimamo posla.« »Kako da ne? V petek ste ji vendar rekli, da potrebujete nekoga, ki ima obraz kot gospodična Valentina!« •Hm, v petek! Medtem smo pravo že našli.« ■Slišite,« sem rekel razburjeno, »kakšen način pa je to! Na-stite damoi, da pride nalašč za to sem in ji potem poveste, da ste našli že drugo!« »Kaj naj pa storim?« Hotel sem mu ravno zabrusiti, ko je nekdo nenadoma zarjovel: »Tu ga imamo! Glejte čudo!« Iti I je režiser, ki je malo prej besno kričal, zdaj pa je strmel vame z žarečim pogledom in kazal na moje prsi. Zmeden sem vprašal: »Kdo?« In režiser: »Vi ste lopov, gangster, drži? Recite mi — vi ste lopov, ni res?« »Kako pa govorite z menoj!« sem odgovoril užaljeno. »Jaz sem državni uradnik! Moje ime — Renato Parigini!« »Ne, vi ste lopov, ki ga iščemo! Vi, z vašim obrazom ste natanko tisti lopov, ki ga iščemo! Vi ste lopov ...« Kratko malo, Zangarini mi je razložil, da ravno zdaj iščejo lopovski obraz za majhno stransko vlogo in da je moj obraz natanko tak, kakršnega iščejo in da naj — če hočem — še danes pridem na poskusno snemanje. »Pa Valentina?« »Ne, nič ne bo iz tega!« je zakričal režiser. »Takih imamo (oliko, kolikor hočemo!« Ko pa je opazil solze v Valentininih o?eh, se je popravil in prijazno dodal: »Gospodična, danes iščemo lopovski obraz. Vidite, na
  • -!hi in zaključil partijo z novo nji naslov prvaka Slovenije pripadal Gorenjcem. Lestvica spomladanskega dela tekmovanja je takale: vlade za ča.sa dogodkov 1. 1958 dar se mu je Ivaeič približal Jesenice 7 7 0 21:9 M Kamnik 7 6 1 20:10 12 Novo mesto 7 5 2 19:10 10 Kanal 6 3 3 12:12 6 Olimpia 6 3 3 13:13 6 Poštar 7 2 5 12:16 4 Kropa 7 1 6 11:18 2 Žirovnica 7 0 7 1:21 0 no mladino, ki se sedaj ■ # tem naj priljubi'jenejšim šport0' ^ Stražišču, kot pa naprave speedway dirke, ki so le <*ja na leto. r prt Morda ne bi bilo na\p»* društvu formirati n t-kak graa". ni odbor, ki bi poskrbel za t0' 0, se stadion v Stražišču vsaj ?Jp hrtri i 7 o /it nvtt i/ii cr, 93" ul.inskc ,i so Golnicani porazili °H pa Dupelj z 18:15, v drugi *eklJolt,i> so klonili proti velenjs* Rudarju z 20:21. Slaba udeležba gorenjskih tekstilnih podjetij na VIII. mednarodnem sejmu tekstila In tekstilnih strojev v Leskovcu V soboto, 9. julija popoldne, je podsekretar Sekretariata za industrijo Zveznega izvršnega sveta Ivica Grctić odprl v Leskovcu y Srbiji VIII. mednarodni sejem tekstila in tekstilnih strojev. Na sejmu sodeluje leto« rekordno število razstav-Ijalcev: 586 — od tega 230 iz Jugoslavije in 56 ir 11 tujih držav. Medtem ko je dobro zastopana tudi slovenska tekstilu i industrija (predvsem maribor- podjetja ALMIKA Tržič. - KOVINAR Kranj, Radovljica in BPT v obrambi pred nezadovoljstvom ljudstva. Da se ne bi med volilnimi nasprotji in volivci, — ki Imajo še vedno v precejšnjem številu skrito orožje — punovili večji spori, so bile volitve izve- Kamij Šamun ki je bil 1. 1958 predsednik in se je pokazal kol pristaš zapadnoblokovske orientacije je bil sedaj kljub veliki predvolilni kampanji : minimalno večino komaj izvoljen za čla- Zadnjo volitve v Libanonu so ski tekstilni bazen ima svoje torej dokaz dokajšnje stabilizacije notranjih raamer in izraža- paviljone zelo reprezentativno urejene) nas je presenetilo dej- jo težnjo k utrditvi neodvisnosti stvo, do so od gorenjske tek.stil-i!c/cle v skladu z mednarodnimi ne industrije iu industrije tek-razmerami. stilnih strojev zastopana le tri Mednarodni tekstilni sejem v Leskovcu se je v osmih letita IVOJega obstoja že močno uveljavil in pomeni močno afirmacijo jugoslovanske tekstilne industrije in industrije tekstilnih strojev. Letošnji sejem je dal pOSebeo poudarek industriji tekstilnih strojev. O tem problema je bilo v okviru sejmi posebno večdnevno posvetovanje, ki ga je organizirala Zveza tekstilnih inženirjev in tehnikov Srbije. Posebnost tega posvetovanja je bila toliko več- ja predvsem zato, ker s<>v i>cf-v čas priprav petlclnen-1 ^y spektivnega plana razv»J» y0 stilne industrije JUgOSlaVU^S posvetovanje bo brc/. ^fr,ii" znatno pripomoglo k l zaciji tekstilnih k;ip* j'biicJ-njihovi opremi S naj«0" tcK' širni stroji za pioi/.vodtO^^^-stila .kar je glavni cilj Pe thmega plana. ,nak'11 Razen pestrega pro^ra' J torno-sabavnlta in n ^ara' reditev v okviru st jina m<» omeni'.! se veliko ,,,(,U^.cvi !H<'' atrij- sko - konfekcijsko "^""ve jo, ki je prikazala tfi» modele konfekcijske W -f. ta/ne industrije.