42
/US \\1 M l'NI-ASSI NG
Dil Hlsi.I)I.i^ii.iIimc 11 \gr:irrclorni und \ criiiogciisn.itionalisicruii}; bUrtTfciukii Spuren im rclmgtil (Iis l..iii(lis.ireln Vljrihor
l'cicr l'iivi I Khi .inc
Der \ulor i<:ili >einen Heil rag über die Spuren und Be-.ehl.iurnhnien.ilu" \grarreform und Verniögcnsiiatio-nah. icruni' im \u hivgut de; Landsarchb M.inbor ml' viet feil. aul.
Im ersten liilirt er die Inlormationen über nie Besian de auf. d;e dieses Archiv in seinem »Referat für Justiz n-chiv-gC« verwahrt und t'.ihl die Diten hinsichtlich des ^ch noch beim (iericlit niJfJaribor befindenden Archiv gut 111.
Im •weiten l'eil gibt der \ulor die Annähen betreff
der Bc;ttuulc. die dieses \rchiv im »Referat für Verwal triiigsarchivgut« verwahrt.
Im diitten l'eil behidelt er die iuliillig ausuew llilten \klenkon\olute und gib! Inlornriiionen |iin>üclitlk Ii der Xhcnordiumg und RcMistraturordnunt-'. t:i" stellt die Uitoren der \kten lest und führt all Adressen aul. wohin ein Verv\ iBingsorgAn hat IailschhiUe nesamli.
Im eierten 1 eil gibt der \utor seine Suggestionen Inn sichtlich derjenigen Bestanden, in denen wurde es noch möeliJi die ich aul die \ Tmögcnshcsehiagn ihiiion beziehenden Spuren zu linden La beb mdclt auch die 1111 Wirtschaft..bestand zul iilig entdeckte Schrü't. die sieh aul die Frau v0111 in den Dachnuprozelien /.um l'oclc yei urkilten Direktor i iner I ibrik bezieht.
Der \utor besi bliebt seinen Vul'trag mit Äfl Hinweis, dal.» e den Archiven Bcrglcicl* Bediinuincen zu sichern ,ind dal.' aueli 111 Veririltiiissen gröber (jesellÄ alt .an elcrungcn imstande sein werden cl;is \rchivgut vom Tor ; 1 in in iiire \relnv lagei ungestört über■nehmen zu jjiin neu.
\ postavl/^njc državnega ^ospodarsUc^a sektor |a in likinit^ kolonatskcf»a odnosa pO drut^i svetovni ojni na območju. I i t»a poki. va 1'okrajinsJ arlii h ipcr
Man. .a /a^nuhuk
Podržavljanje privatne lastnine po drugi svetovni vojni je na obravnavanem območju potekalo drugače kot v iederalni Sloveniji tako v časovnem kol v količinskem i.11; vsebinskem pogledu. Razlogi za
lo so bili v specifičnosti zgodovinskega razvoja saj se |e dokončna razmejitev ozemlja med Jugoslavijo n Italijo zavlekla do lela 1954 in v narodnostni sestavi k- je imela za posledico močno izseljevanje zalsti italijanskega prebivalstva. Spor za l.>lro, Trst m Slovensko primorje je dosegel take razsežnost' da je dobil mednarodni značaj.
Zaradi pritiskov Angloamcricanov, ki jim Sovjetska zveza v odlouhvh trenutkih ni nasprotovala, je morala jugoslovanska vlada pristati na ..ačas-no razdelitev spornega ozemlja na dva dela ter sprejeli pogoje zaveznikov o vojaški upravi tega ozemlja Beograjski sporazum je bil podpisan 9. maja 1945 in nalo 20. junija 1945 Devmski spora z.um, v skladu s katerima ^-o se morale Jugoslovan ske čele umaknili iz Trsla in dela Julijske krajine zahodno od Morganove črte Sporno ozemlje je bilo razdeljeno na cono A, ki je pripadla zavezniški vojaški upravi in je vključevala Trst, zelcz.niskc proge in pot! proli Avstriji preko (Joriec, Kobariela in Trbiža ler Pulo c ostalimi pristanišči na zahodni obali Istre .11 cono P ki jo je dobila v upravljanje Jugoslovanska armada. Cona B je obsegala ozemlje vzhodno od Morganove črte do predvojne meje med Jugoslavijo in Italijo.
Najvišjo politično oblast v vsem Slovenskem pri morju je predstavljal Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primoric (PNOO) Svojo
funkcijo naj bi opravljal samostojno, vse dokler se nt razreši vprašanje pni Ijučilve. S trenutkom pa ko je b>lo ozemlje razdeljeno na dve coni PNOO, ki je imel sedež v Trstu, m mogel več opravljati svoje oblasti neposredno v con; B Zalo je H.julija 1945 izdal odlok o imenovanju Povcrjcmštva Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primoric (PPNOO) in nanj prenesel vso svojo oblast v coni B
CONA 15
Cona Bjc bil* torej posebna enota v upravi Jugo-slavanske armade s Povjcrenulvom PNOO za Slovensko primorje kot (lajvišjiB organom civilne oblasti /e lela 1945 je bil v njej vzpostavljen »jugoslovanski« sistem, prilagojen izjemnosti stama
V coni B zato 111 bilo posegov oblasti v privatno lastnino državljanov v obliki razlastitev, nadonali ■acijc ah agrarne rclbrmc. Ukrepi, ki so k ili izvedeni, so se nanašali le na uptavo imovine ki je ostala 1 z kakršnegakoli razloga brez. lastnika na zapleni bo imetja izdajalcev tet na dckoloni/auio v okra ju Koper.
Prvi pravni poseg v premoženje državljanov v Slovenskem primorju je uravnaval odlok Pokrajin skega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trsi , dne I I maja 1945. ki je postavil pod zaporo 111 /acasno upravo imetie Nemškega ra j ha in njegovih državljanov, ¡melje oseb nemške narodnosti z i/.jcmo Ustih, ki so sc boriu v vrstah NOV in POJ Jugoslovanske armade ali zavezniških sil, ter nelje vojnih z.locinccv in njihovih pomaga-
J
43
cev. Odlok je nadalic določal da preide pod začas 110 upravo 1 sa zapuščena imovina ne glede na narodnost in Pni log odsotnosti lastnika
V skladu z odlokom je /c maja 1945 začela delovati Okrožna komisija uprave narodne imovine /.a I r/asko okro/jc Clrožni pooblaščene! v Trstu je 4. junija 1945 i zdA I navodilo, na podlagi katerega je bil imenovan pooblaščenec komisije za upravo narodne miovine za okraj Koper Imenovani so bili tudi |X)oblasccnci v ostalih okraiili. Še predno je bila mreža komisij organizirana in začela delova'i je bilo ozemlje la/deljcno na dve coni čemur je sledila tudi reorganizacija komisije za upravo na rodne imovine.
Avgusta 1945 je bila ustanovljena Komtija '.a upravo narodne imovine pri Povcrjcništvu PNOO z| Slovensko primorje (KI'NI) z nalogo da upiav-Ija javno, razlaščeno in opuščeno imovino. Njen ustroj je bil nasledii|r KI NI je imela pokrajinsko upravo s sedežem v Valdoltri Pokrajinska uprava je bila odvisna neposredno od Poverjeni štva PNOO m je sodelovala z gospodarsko-politično komisijo in ostalimi odseki Povcrjenistva PNOO. Odrejene soji bile okraine uprave za celotno cono P Postojna, Ilirska Bistrica, I Iipcljc-Kozma, Gr-gar-Ccpovan Ajdovščina, Cerkno, Tolmin, Idrija Koper. Pokrajinska uprava je takoj imenovala svoje pooblaščence, dala navodila za redno poslovanje in ukazaki izvesti evidenco nad vsemi premičnina mi in nepremičninami, ki so sodile v pristojnost upravljanja KUNI.
Kot organ ljudske oblasti |c posegla neposredno v upravo tehničnih direkcij velikih podjetij katerih osrednja ravnateljstva so bila izven demarkacijskc črte. Na ta način naj b: preprečila vpliv odsotnih lastnikov na upravo, proizvodnjo in trgovsko poslovanje preprečila morebitne mahinacijc in vplivala na čimprejšnjo obnovo proi'vodnje Zajetje Pomembnih industrijskih objektov je bila namreč ena njenih prvih m poglavitnih nalog. Pri tem so sodelovali tudi okiajni komiteji komunistične par-"je in vojaška uprava, lako zasledimo v poročilu O K KPS Kopei z dne 2 novembra 1945 predlog, naj vojaška uprava i'da odlok, da se uprava Arri-§oni preseli v Izolo Čc se ne bo, naj se tovarno pojavi pod upravo KI NI. Isto velja za ladjedelnico De Panghcr, tovaino krtač Sclmabil in tovarno konzerv De I anglade. (Uprave omenjenih objektov so bile v Italiji). Iz tega kaze sklepati, da so bile v saj nekatere ti prave pozvane, naj sc vrnejo v cono P predno je objekte prevzela v začasno upravljanje Komi-aja za upravo narodne imovine, Močan te bil poudarek na začasnosti u|>ravc, saj naj bi sc na ta način izognili lastninskim sporom ki bi utegnili imeti mednarodni 'iiačaj, čemur so sc obhstni organi želeli izogniti ker bi to utegnilo imeti neugod ne posledice za Jugoslavijo v boju za dokončno do ločitev meje
Val izselitev v eonc P je bil ob koncu vojne iz redno močan, kar je razumljivo, saj je ozemlje med svetovnima vojnama pripadalo Italiji. Zapuščenega imetja je ostalo veliko, od zgradb posestev do m dustrijskih obratov. Delo komisije je bilo zato obsežno m zahtevno. V upravljanje je prevzela med drugim tudi nekaj pomembnih in velikih poci jet i j
in posestev (Ampelca S A. Izola Arrigoni S.Al Izo la, Consoizio Agrano Koper, Gozdno upravo Win dischgraetz, IJcktrično žago A. Scarpa Pirska Bistrica, Vclcposcstvo Snežnik Ilirska Bistrica.. ). Kmalu seje pokazalo, da direktna uprava komisije ni uspešna Pooblaščenci KUNI so posegali v na loge in odločitve, ki so bile v pristojnosti gospodarskih odsekov in obratno. Zmeda je bila precejšnja, zato so že v začetku leta 1946 zavzeli stališče, da jc za smotrnejše upravljanje in izkoriščanje podjetij potrebno usmeriti delo komisije v evidenco in kon trolo imetia ki ji je zaupano ter natančno določili limkcionarjem m organom podjetij njihove dol mosta m določiti, na katerem področju smejo m mora jo delat: m na katerem ne. Reorganizacija jc bila izvedena 15. marca 1946 m diretkna uprava narodne .niovine s strani KUNI je bila prenesena na gospodarske odseke.
Poverjeništvo PNOO je 20 maja 1946 i/dalo Odredbo o upravi sovražnikovega imetja in imetja odsotnih oseb (Ur. I PPNOO, št 10,29.5.1946). V skladu z. odredbo jc zapadlo pod sekvester vse i nitje Nemškega raj h p m njegovih državljanov, imetje vojnih zločincev njihovih soudeležencev in pomagaccv ne glede na narodnost in imetje oseb, ki so bile obsojene na izgubo iifietj i Sckvcsti irano imetje 'zroči sodiscc na podlagi popisa in cenitve z »časni upravi narodnega imetja. Člen 9 opredeljuje, da se postavi pod začasno ujnavo Uuh imetje odsotnih, od sovra/nika odpoljanih ¡in pobeglih oseb, kakor tudi imetja, ki je pod pritiskom fašističnih in nacističnih oblasti prišlo v last tretjih oseb Odločbe po tem členu je vdajala KUNI, zvrševala pa so jih okrajna sodišča. Člen 15 določa da »sc morajo prijaviti KUNI vse trgovine, podjetja, javnopravni uradi ter stavbe katerekoli vrste katerih lastniki upravitelji in zastopniki so odsotni iz kakršnegakoli vzroka ah kateri niso doslej bivali v kraju kjerse naha|a nietje, ne glede na to, ali so Sli niso povcnli upravljanja tretjim osebam za cas nji liove odsotnosti« Po tej odredbi ,c je dejavnost KUNI pri Povcrjcništvu PNOO začela hitreje laz vijati Avgusta 1946 je preselila -voj sedež v Koper
Pokrajinska uprava jc lazpoSiljftle navodila m določbe glede dela okrajnih uprav in pooblaščencev, vendar je v izvedbi pravnega zajetja premoženja prihajalo do nesporazumov m »napak« Tako sc jc dogajalo, da jc narodna zaščit» zaplcnjcvala premičnine odsotnih lastnikov. Tolmačenja okrajnih političnih deiavcev glede posameznih vprašanj so biki v nasprotju z delovanjem m tolmačenjem okrajnih uprav KUNI, k so zato naslavljale na Pokrajinsko upravo KUNI prošnje za pojasnda m direktive. V vsem času svojega delovanja (do ukinitve T avgusta 1947) tudi ni uspeti zajeti vse imovine, ki jc na osnovi odloka sodila v njeno upravljanje.
Zaplembo lastnine je Poverjeništvo PNOO za Slovensko primorje u/akonilo z Odlokom o za plembi imovine fašistov, fašističnih društev in usta nov (Ur.l. PPNOO, št. 1 7, 25.9.1946), ki odreja da sc zapleni vsa imovina fašistov in okupatorjevih pomagačev, fašističnih chuštev in ustanov m pa imetje, ki je bilo z. Odredbo o upravi sovražnikove-ua imetja (Ur l. PPNOO, st 10, 29.5.1946) post;.
vljeno pod sckvcslcr (imetje Nemškega rajlia in njegovih državljanov, vojni! zločincev in oseb, obsojenih na izgubo imetja).
Postopek o /aplebmi se je uvedel na predlog javnega tožilca ali na osnov i pri jave, i i jo je bil dol/.an poda'1 vsakdo, ki je vedel '.a tako imovino /i plembe je i/.rekala komi ija, sestavljena iz treh ela nov okrajnega izvršnega odbora relerentov gospodarskega notranjega in lliianenega odseka Na podlagi prijave je opravila potrebne poizvedbe /a-plembni postopek je potekal lutro. Odločba o zaplembi je bila i/rocena piizadetemu ali nicgovemu pooblaščencu, V primeru, da ni bilo mh prvega niti drugega je bila odločba izobešena na uradni oglašuj deski okrajnega /vršnega odbora m se je nabila tudi na Mata stanovanja ar. poslovnih prostorov prizadetega Komi.-aja je vodila natančno evdenco o vročitvi, /oper odločitev okrajne komi-si|C jc bila dopustna pritožba na komisijo pri Po-verjeiiištvl PNOO. Njena odločitev je bila dokoen čna
Zaplenjena imovina je prešla po pravnomočnosti rešitve v ¡ast Sklada za pomoč vdovam, sirotam in o kodovariim po hisističnem terorju pri Poverjeniku u PNOO. Del te .movinc je bil v skladu z. Odredbo o /acasn, upravi sovražnikovega imetja iz maja 1946 ze sekvestiran in izročen v upravljanje In LINI KUNI ga je morala sedaj izročiti skladu
Sklad za pomoč vdovam, sirotam m gospodarsko odškodovamm po fašističnem terorju je bil ustanovljen 18 septembra 1946, s poslovanjem pa je /a čel šele januarja 194"?, ker se je delo sodisc n za plebne komisije precej zavleklo. Uprava sklada je prodajala premičnine in nepremičnine Sklepala je kupoprodajne pogodbe in prenašala lastninske pravice na k upce. Kupec za nepremičnine je predlagala politicno-upravna komisija pri Povcrjenistvu PNOO sporazumno okrajnim komitejem KP
Odlok o dopolnitvi odloka Poverjeni:,tva PNOO o zaplembi imovine fašistov, fašističnih društev in ustanov (Ur I PP.NOO, st 20, 10.12.1946) je iz za plembe ¡/vzel zemljiška posestva fašističnih hišnikov, na katerih so živeli kolom spolovinarji ali za kupniki ter odredil da se bo s temi posestvi ra/po lagali po posebnih odredbah pristojnih oblasti V tem času, tj. decembra 1946 so namreč tekle pri prave za zvedbo agrarne reforme.
Še dva zakonska predpisa sta uzakonila kot eno izmed kazni delno ali celokupno z.aplcmbo premoženja: odredba o pobiianju sabotaže in špekuhicije (Ur I PPNOO, st I 22.'). 1945) in Odredba o ka ženskem postopku proti vsem vojnim z.locincem in liudskim sovražnikom (Ur.l PPNOO, st.22, 14.2.1947).
Zakon o agrarni reformi je izšel v Icderalni Sloveniji decembra 1945. V coni D pa oblastni organi se (liso posegli v agrarne odnose V okraju Koper, kjer jc bil kolonat vredno močan so se leta 1945 zatekli k začasni rešitvi s tem. da so ustanovili posebne kolomke komisije, ki so za vsak posamezn1 primer določale odstotek pridelkov, ki seje odstopil lastniku zemljišča Problem je bil še dodatno zapleten, ker so se mnogi lastniki (ki so bil- skoraj praviloma Italijan i) izselili k. couč 6 in so posestva prehajala pod upravo KUNI ali ljudskih odborov.
Problema se jc lotil Okrajni komite KP Koper Spomladi 1946 je naslovil na Okrožni komite KP •■a v/hodno Primorsko v Ajdovščini predlog (z. ob .scznimi utenielutvami) da bi se v o k raj (j Koper razlastila vsa posestva 11 ]ili obdelujejo koloni Res je bila nato izvedena agrarna relorma. pravzaprav odprava kolonata, vendar samo v okraiu Koper Poverjcništvo PNOO ni i/dalo \ zvez s tem nobenih pravilih predpisov, ./dal jih je Izvršilni odbor okraja Koper, in sicer:
-	Odredba o odpravi kolonata z dne 1.7.1946
-	Odredba o dopolnitvi odredbe o odpiavi kolonata z. dne 4 9 1946
-Odlok o uieditvi agrarnih lazmein in razvelja-\ rtv i dražb z dne I 12.1946
-	Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi agrarnih razmerij m razveljavitvi dra/b /.dne H. 1.1947
-	Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi agrarnih razmeri! m razveljavitvi dra/b /. dne 4.2.1947
Odloki so bib objav ljeni v vsem koprskem okraju / velikiui lepaki. Odlok / dne 4 februarja 1947 ni bil posebei objav ljen Vseh pet pa jc bilo kasneje ponatisnjenih v Uradnem listu Istrskega okrožnega ljudskega odbora st.l, I .septembra 1947.
Omenjeni zakonsk i prcdpia -o ukinjali kolon.it ski m spolovinarski odnos ZeHljišČa z. vsemi zgradbam; ter živini in mrtvim inventarjem so prpa sla v lastništvo dotedanjih kolonov, če so kolonski oz. spolov inarski odnosi na posestvu trnja I i najmanj o' cm let Pravica do /einljiSca pa ni pnpada hi kolonom lasistom in konlidentoni bivšega gos podarja. Če |c kolonsko razmerje trajalo manj kot osem let je kolon poslal zakupnik zemljišča /a kupnino nai in in rok plačila le te je v skladu z zakonodajo določila t-omisua za vsako posestvo posebej m to v sporazumu z okrajnim .sindikalnim odborom
Navedeni odloki so v.niuli tudi prisilne dra/be s katerimi jc fašistični rezini izvajil politiko denacionalizacije. Osnovni odlok o agrarni relormi namreč določa da se na poročju OI.O Koper iznitijty vse prisilne odsvojitve izvršene od I. lanuarja 1919 dalje s katerimi je bilo prodano po nesorazmerni ceni imetje slovanskega prebivalstva z namenom da se ga gospodarsko oslabi ter zatre njegov narod ni odpor.
I stanovljene so bile okraine in krajevne agrarne komisije ni pa 'mel okraj Koper dovolj strokovnega kadra za izvedbo agrarne relormc. Na pomoč jc priskočila L jutlska republika Slovenija od koder jc pri»lo stmnajst geometrov, sedem piavnikov, sedem /emliskoknji/.nih uradnikov in sedem uradnikov. Ichnično osebje jc zdelalo elaborate na tere nu po ustnih odločbah agrarnih kom i si |. Na podla gi teh elaboratov so nato piavniki izdelali pismene odločbe agrarnih komisij Te odločbe so sc takoj tudi zemljiško! nji/no izvedle
I kipe so hitele / delom Začele so v začetku januarja 1947, končale pa 9. lebruaria, saj so ;melc postavljen rok - do podpisa mirovne pogodbe z. Ita I i jo.
Agrarna rcfoima v okraju Koper je bila torej iz vedena v siin, naglici v hudi zimi zlasti pa v vzdu šju politične negotovosti /alo je bilo narejenih ve-
45
11 ko napak ki so jih popravljali še do konca leta 1947 Prihajalo jc do napačnega odčitavanja parcel , lako je k met dobil 'emljišee, ki ga nikoli ni obdeloval Na večjih komleksih so se ustvarjala so-lastniska razmerja kmetic pogosto sploh niso vedeli, katero in koliko zemlje naj obdelajo. Dogoddo se je, da so razlaščencu odvzeli vso zunljo do hiš nega praga Krajevni., agrarne komisije so zaradi za grešen ill pomol meniavale svoje prvotne odločbe in so vztrajno zahtevale od okrajne agrarne komisije popravke I udi odziv kmečkega prebivalstva na izvedene ukrepe je bil različen. Nekateri so skrivoma še vedno i 'polnjevab obveze do bivših gospodarjev.
V ostalih predelih obravnavanega območja agrarna reforma v tem Jasni t I pred podpisom mirovne pogodbe- ni b;la 'zvedena Začel« pa so se tihe priprave, ki niso smele priti v javnost. Izvajala jih je komunistična partna. ki je v ti'leni časi j tudi v coni B popolnoma obvladovala m oblikovala politično oblastno In gospodarsko življenje Na sejah okrajnih komitejev so imenovali agrarne komisije, ki so zacclc pnpiavljati podatke in obravnava le n icclne določitve, kdo zapade pod agrarno relor-ni o.
TONA B SVOBODNIiGA I IlZASKF.GA O/: ML IA
Na mednarodnem prizorišču se je medte m bil oster diplomatski boj za določitev meje med lugo-slavijo in llaliio. Zlasti so bile nepopustljive zahteve za Gorico, Tn>t m ozek pas zahodne ijfrske obale. Končno jc bilo doseženo soglasje za razmejitev, razen za list z ozkim ziledjem I ako jc mirovna konrcrenca, ki jc bila končana 10. februarja 1947, prinesla kompromisno rešitev. Določili je mejo nit d Jugoslavijo in Italijo, razen v najjužnejšem predelu, (detle lega dela je bil sprejet francoski predlog, da Trst ne pripade niti tugoslaviji riil-i Italiji, pac pa da z ozkim zaledjem postane s.imosloj na enota pod zaščito Zdruitviil] narodov. S tem jc bilo uslanovljcno Svobodno tržaško ozemlje (STO) ki je obsegalo občine Trst, Milje, Devin Nabrczina Dolina, uonik, Repent iboi ter okraja Koper m Buje.
V prilogah mirovne pogodbe (VI in VII) sta bila : stalnim in začasnim statutom STO določena mednarodni pravni položaj ni notranja ureihtev tc novoustanovljene države. SIO naj bi vodil guverner katerega prva naloga naj bi lili konstituirati vlado in organizirati volitve v ustavodajno skupščino, Do imenovanja guvernerja (ki Ki bil nikoli ime-novanVje bilo Svobodno tržaško ozemlje razdeljeno na dve coni, meja med njima jc bila Morganova črta. Cona A STO je bila pod vojaško upravo za ve/.niskih sil. cona B SIO (ki je obsegala okraja Koper in Buje) pa pod vojaško upravo Jugoslovan ske armade.
V coni B STO je bil 20. Icbruarja 1947 ustanovljen I str.-, k i okrožni [judski odbor(IOLO), na katerega sta (v soglasju z VI .IA) prenesla vso civilno oblast Roverjeništvo 1'NOO v Ajdovščini in Oblastni NOO za Istro v 1 ahinu. Zakonodajno in izvršilno obl.ist je imel IOLO do ¡SL» 1952, ko je
zaradi teženj Italije, da bi dobila celotno STO, ju-'oslovanska vlada uvedla določene ukrepe, da je / njimi zaščitila svoje interese. Tako jc komandant VU.1A v Kopru 15 maja 1952 v sporazumu zRla do FLRI i/dal tri odredbe s takojšnjo veljavo. Med njimi je bila tudi odredba o prcnoui pristojnosti Istrskega okrožnega ljudskega odbora na okrajna ljudska odbora Koper in Bine, s čemer je poskušala Jugoslavija tesneje povezati oba okraja z matični ma republikama
Delovanje oblastnih organov v com B STO jc bilo podrejeno političnemu takti,'iranju jugoslovanskega vod "Iva katerega ul| je bda dokončna priključitev STO k I I R.1, iii pričakovanju guvernerja, ki bi s svojimi poobkr-td' lahko razveljavi' ukrepe lokalnih oblasti Rreinozenjsko-pravno področje pa jc bila lista občutljiva točka, s katero oblastni organi niso /elel ustvaijat' konfliklo, mednarodnega značaja
Tudi mirovna pogodba z Italijo (prdoga X) vsebuje določila s premoženjsko pravnega področja za STO. V skladu s prvim členom je STO prejel brez. plačila italijansko državno in poldr/amo imovino, kolikor jc je bilo na njegovem büemlj-fl V smislu le pogodbe jc veljalo za državno in poldrzavno ■ mov no vse imetje italijanske države, imovina lokalnih javnih ustanov javnih podjetij, družb in zdruzeni, ki so bili javna last kakor tudi miovna, ki je bila last fašistične slTtfhkc ali organizacij, odvisnih od le stranke. Člen 10 določa da bodo imele osebe, ki bodo optirale za italijansko državljanstvo |in se na slanilc v ¡Italiji! pravico, da odnesejo s seboi svoje prcmicninc in denarna sredstva Odprema unovine ni smela bit/ obremenjena z nobeno izvozno ali uvozno takso. Te osebe so imele tudi pravico prodali svojo prcmiuio iii ncprcmicno imovino pod enak ni; pogoji kot državljani STO,
To so bili razlogi, da so Bili ukrepi v zvezi / premoženjem omejem na delovanje, ki je bilo izvajano med let! 1945-1947. Tudi ;cdaj jc bil eden pr ih ukrepov z iščila imovine, ki je ostala brez lastm-kov. Zapuščenemu imetji ki ga ni zasegla KLINI, se je pridružilo novo, saj jc bilo izseljevanje ob podpisu mirovne pogodbe zopet močno. Istrski okrožni ljudski odboi jc izdal Odredbo o upravi imovine odsotnih oseb (Url IOLO, št,2, 26 8.1947), ki jc odrejala da se postav; pod začasno upravo imovino odsotnih, od sovražniku odpe-ljanih m pobeglih oseb. Odredba je nadalje odloča la da izrekajo odločbe pristojna okrajna sodisča na predlog krajevnih oz. mestnih ljudskih odborov ter da prevzame imetje v upravljanje posebna komisija, ki jo nnuiuje Izvršni odbor IOLO. Komisija za začasno upravo imovine odsotnih oseb je bila u ta novljcna 26. avgusta 1947. Obseg dela je bil tolik sen da se je uprava dusila v delu. Soočala se je s podobnimi problemi kol poprej KUNI in /opet seje pokazalo, da lak način upravljanja imetja ni smotrn izvršni odbor IOLO je problema lako večkrat obravnaval na svojih sejali in končno ob ugotovitvi, tla »ta imovina pKir.it samo sebe, ker je uprava mnogih objektov pasivna vzdrževanje pa diago« skleni1 da komisijo ukme (23.3 1950). Uki-j njenjc |e opravila likvidacijska komisija (Ur I IOLO, št,6 6 4.1950). Njena naloga je bila končati
46
tekoče posle, /vezane s premoženjem in izročiti premoženje lastnikom o/ njihovim pooblaščencem Poziv o prevzemu ¡e komisija objavila v tisku, Od ckupno 343 lastnikov se jih je zglasilo za prevzem i 13. Imetje ti ;tilj ki nisoHložili prijave za prevzem ali so prevzem odklonili, je bilo izročeno v upravi) krajevnim oz. mestnim hudskim odborom po odobritvi 10 IOI O m na podlagi odločbe pristojnega sodisča.
Prevzemnik imetja, lastnik ali pooblasccnec je moral imet1 stilno bivališče v Istrskem okrožju. Odsotnim osebam ki imetja niso prevzele, jc okrajno ljudsko sodišče postavilo skrbnika. IO IOLO je določil, katero premoženje se izroči v začasno upravo LO. Delo skrbnikov so nadzirali L.O. V kiijiK kjer je bilo število odsotnih lastnikov veliko, so p t'i odseku za komunalne zadeve ustanovili po sebne urade za nadzor imovine, ki so jo upravljali skrbniki.
Imovino, ki je bila last italijanske države, jc prevzelo \ upravlianjc poverjeni.štvo za komunalne zadeve pod nadzorstvom vojne uprave JA. riNci področju agrarnih odnosov je IOI O nadalje val s posegi v lastništvo po smernicah, ki so bile /a črt,me v januarju in lebruurju 1947, tik pred podpi som mirovne pogodbe. Izdal je odredbo o ureditvi agrarnih razmerij v Istrskem okrožni (l r.l.IOLO, st 2 20 9 1947). . katero je odredil da se kolon.it ska in polovičarska razmerja, cc njihova odprava se ni bila 'zvedena spremenijo v zakupna. Koloni oz ^polovinarji so postali s tem zakupniki zemlje ter gospodarskih poslopu z vso opremo, vprezno živino in vsem poljedelskim orodjem Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi agrarnih odnosov v Istrskem okrožju (Ur,I, IOLO, stl, 10.1 1948) je določal rok zakupnega razmerja in pogoje odpoved: Ic-tcga.
Odlok o odpravi agrarnih komisij ter o prepovedi \/postav banja agrarnih odnosov kolonata in polovičarstva (l r.l. IOI O, st 3, 1 9 1949) jc ukinil agrarne komisije, krajevne takoj okrajni in okroz no pa s I. novembrom 1949 Odlok je tudi r.izvc-Ijavil prepoved prodaje delitve iij dajanja v zakup nepremičnin, ki so bile dodeljene na podlagi predpisov o ureditvi agrarnih razmerij.
Odlok o spremembi m dopolnitvi odloka o od-piavi >igrariiih komisij ter prepovedi vzpostavljanja odpravljenih agrarivh odnosov kolonata in polovičarstva (Ur.l. IOLO, st. 14, 5.12.1951) je odredil da : zg u h i pravico do premoženja kdor/.apust' premo-,enjc, kt mu je bilo dodeljeno na podlagi predpisov o ureditvi agrarnih razmerij. V skladu z odlokom je tako prenio/enje postalo splosno ljudsko premoženje v upravi krajevenga oz, mestnega ljudskega odbora v območju katerega se je premoženje nahajalo Odločbo o tem je >zdal pristojni okrajni svet za kmetijstvo.
Zaplembe so .ic v Istr-kem okrožju izvajale na osnovi Odloka o sprememb' odloka Povcrjcništva PNOO o zaplembi imovine Fasi.stov, fašisti®h društev in ustanov z. dne IX septembra 1946 HJr. 1. IOLO. st 3, 10 10 1947), ki je znova uzakonil za plembo fašistične in nemške imovine, imovine iz dajalcev in oseb, ki so bile obsojene na .zgubo ime tja Zaplenjena imovina je v skladu z odlokom pre
sla v last Podpornega sklada za ž.rtvc fašizma pri Istrskem okrožju, kije bil ustanovljen 14. septembra 1947 in je nadomestil ukinjeni Sklad za pomoč vdovam, sirotam in gospodarsko oškodovanim po fašističnem terorju. Sklad je imel /.a upravljanje imovine pravilnik, kl|ub temu pa gospodarjenje zopet ni bilo racionalno, Stanje, je bilo dokaj neurejeno. Dogajalo se je, da jc bilo imetje, ki je jireslo v last ;k!ada, v solastnini s sorodniki osebe, ki ji jc bilo imetje zaplenjeno Pri zemljiščih pogosto sploh niso vedeli kdo jih obdeluje. Izvršni odboi je zato sklad ukiml (l r.l IOLO. st',6. 6.4 1950). Imc-t|e sklada je prešlo v upiavo hudskih odborov, go tovmo, vrednostne papirje m dragocenosti jia je prevzelo poverjeni.štvo za li.iancc Istrskega okroz. nega ljudskega odbora.
Stanje na premoženjskem področju in upravlja nje imetja zapuščenega, zaplenjenega ter zlasti industrijskih obratov, jc delalo oblastnim organom cone H S ! O precej preglavic. V vseli povojnih letih se vedno niso imeli natančnih evidenc in popisov, imetje jc prehajalo v upiavo različnih organov, vedno - nova pa se jc pokazalo, da upravljanje ni uspešno.
IOI.O jc 29 marca 1949 ustanovil Zavod z.w pospeševanje gospodarstva. Zavod je prevzel objekte, ki mu jih je poveril IOLO. Naloga zavoda je bila da jc te objekte ocenil, popisal Brcni i t nine in nc-prcnnčn.nc, precenil gospodarsko va/nost posa mcvnili objektov, izdela! ekonomske ana'izc in nadzoroval delovanje podjetij. V okviru avoda je delovala Komisija z i kontrolo investicij in cenitev. Njena naloga je bila jiojusati in oceniti vse nepremičnine na področju Istrskega okrožja ki so bile last pobeglih ali odsotnih oseb ali pa. ki so bile za plcnjenc. Namen tega dela komisije je bil določiti dejansko vrednost nepremičnin po cenah ¡7. leta I93X in vseh investicij in izdatkov ustanov S I O m ljudskih oblasti, ki so bile izvršene na teh nepremičninah, kci so bile omenjene nepremičnine večji del last 'tahj-.mskih državljanov. Namen naloge je bil oceniti popi.,at' in kontrolirat; več stotin objektov, »ki bodo predstavljale zagotovitev dokazov za bodoče obračunavanje med lugoslavijo in ltah|o v vrcdnost'h katerih skupna vsota gre v miharde«.
Z odsotnim, lastniki industrijskih objektov so bile sklenjene najemne pogodbe, v katciih so bile določene višine najemnin, ki so jih lastniki prejemali od upravljanih objektov. Objekt' so prehajali v upravo različnih organov, popisi imovine so bili pogosto površni, nestrokovni mnogokrat narejeni ' večletno zamudo, ko se je imctic zc »porazgubilo«. gospodarjenje in vzdrževanje pa ¡J bilo iz laz iicmh razlogov slabo Med odsotnimi lastniki in oblastnimi organi S I O jc zato prihajalo do sporov. Navedenim oblikam pravnega jiosega v premoženje državljanov se je v coni M SI O feta 194X jiii-dru/il se Odlok o razlastitvi (I r.l. IOLO, st 7, 10.12.1948), ki je uzakonil lazlastitev ncprciviič-nin m pravic na nepremičninah, ce jc bilo to po trebno za ".vrsitcv obče koristnih del, t.j. del, koristnih za druzbeno-gospodarski n kulturir dvig ter razvoj ljudstva.
Drugi ukrepi odvzema privatne lastnine se v coni M S PO niso izvaiah l'u ni bilo liti prve niti
47
diuge nacionalizacije. Navodilo mgoslovansk ih oblastnih organovppoliticnemu vodstvu cone 15 Sr(~) ic bilo naj zaenkrat puste lastništvo tako kol je, škilijo' naj Ic z.a dvig proizvodnje.
PRIKLIUC I NOO/iMLI'
Pri k 1] učen t> ozemlje, t.j. ozemlje, ki je bilo od konca vojne (Beograjskega in Dcvinskcga sporazu ma) pod vojaško upravo, z uveljavitvijo mirovne pogodbe z I tu lijo septembra 1 c>4 7 pa je pupadlo Jugoslaviji, je prišlo takoj po priključitvi pod neposredno oblast republiških organov.
P.rczidij ljudske skupšunc L.R.I jp septembra LM7 izdal lika/ o ra/tegnitvi veljavnosti ustave, zakonov in diugih pravnih predpisov LR I na ozemlje ki je po mirovni pogodbi z Italijo prikliuceno I LRI (L'i ! ILR.I, št.80, 17.9.1947) Za področje pravnega zajetja premoženja je pomembna še liredba o določitvi, kdaj začno teči in kdaj iztečejo roki ki so določeni B predpisih F LR.I, zA ozemlje priključeno po mirovni pogodbi z. Italijo (Ur.l. ilRI št.94,5.11 1947). Kot je razvidno iz naslova, uredba določa roke z.a izvedbo zakonskih prcdpi hiv, ki so na pnkljucencm ozemliu, stopili v velja vo šele sedaj
Z omenjenima zakonskima predpisoma seje konec leta 1947 začela izvajati agrarna reforma in na cionaliz.acija zasebnih gospodarskih podjetij Rj skladu v republiško /.i\onodajo. vendar nc brez izjem Te i/teme so veljale tudi z.a drugi zakon o nacionalizaciji z dne 28. aprila 1948 m , a Zakon o prehodu "taiijanskega premoženja na ozemlju ■ I R.I v državno last I LR.I po iti h ovni pogodbi / Italijo (Ur II Rl, št.38, 8 5 1948).
V	skladu z. mirovno pogodbo so prebivalci oze-■ulja priključenega k ■ I RI, lahko optnali /a italijansko državljanstvo. Jugoslavija je imela pravico zahtevati da se izselijo v [¡Silijo v roku enega leta od opredelitve /.a italijansko di/avljanstvo. Imetje optantov te bilo zaščiteno ' opredelitvami priloge XIV mirovne pogodbe V skladu z. njo so imeli op tanti pravico da odnesejo s scbojR Italijo premično imovino in denarna sredstva brez i/voznih m uvoznih tak;- ter prodati premično m nepremieno imetje pred odhodom. Te pravice se ne morejo odvzet' na osnovi 79. člena mirovne pogodbe.
V	skladu s temi določili je minister za pravosodje I I R.I v Navodilu za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov, tu|ih ustanov ali tujiB zasebnih ali javnopravnih oseb (Ur.l. I LRi št.53, 23 6.1948) O členu XI opredelil »/akon o spremembah m dopolnitvah '.ikona o nacionalizacij: Msebmh gospodai-kih podjetij ;e ne nanaša na osebe, ki imajo po predpisih zakona o državljanstvu oseb v območju pnkljuce nem po mirovni pogodbi / Italijo k IT.R.I pravico optirati za italijansko dižavljanstvo, in sicer ne glede na to ali so ze podale izjavo o opi iji ali nc«
Pri iz.Mffidbi nacionabz.acije in agrarne reforme je prihajalo do nejasnosti. Občutljiva je bila razmejitev med ¡tahjanskimi državljani m optaiiti. Nered ko so bili -zvedeni napačni postopki (nacionaliza fija namesto agrarne reforme) Dodatne težave so bits zaradi neurejenosti zemljiških knjig in pa v
dejstvu, da je bil kataster za nekatere predele se vedno v Trstu Okrajne komisije so bile ziGoBstal mh stikih ' ustreznimi republiškimi ministrstvi.
Posebno pozornega obravnavanja so bdi deležni lastmki nepremičnin na pnkliueencni ozemlju, ki so bih državljani STO. Predsedstvo vlade L RS je z.avzelo stališče, daje treba nacionalizacijo nepremičnin, ki so v lasti državljanov STO, izvaiati tako. da ne bodo zaradi tega trpeh politični interesi lu-goslaviie na ozemlju STO. Zaradi tega je predsedstvo odločilo, da morajo okrajne oblasti pred izdajo odločbe vsak pnmcr posebej poslati Predsedstvu L RS v pregled in to s primerno utemeljitvijo o/uo-ma poročilom, kije moralo vsebovati opis imovin škili m družinskih razmer prizadetega ter podatke o njegovem pobtičnem zadržanju.
Ob prikliucitvi k FL R.I je iz cone B precej prebivalcev pobegnilo «Italijo. Mnogim je ministrsjjo z.a notranje zadeve FLRI odvzelo državljanstvo. Tem ljudem jc bilo na osnovi 2 člena /akona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji piemo/enia odsotnih oseb, imetje postavljeno pod sekvester ter nato zaplenjeno.
OZFMLJI PRI KLJUČ! NO L I- I A 1954
V Londonu je bil 5, oktobra 1954 podpisan memorandum ki je ul mil vojaško upravo na obeli conah ST O. Jugoslavija in italija sta z manj-mi popravkom Morganove črte v korist Iugoslavijc sprejeli obstoječo ozemeljsko razdelitev ni cona B S I O te bila priključena .lugoslavjj.
Memorandum jc zopet zaščitil pravice prebivalcev glede opredelitve državljanstva in pravice op tantov glede premoženja. Jugoslavija in Italnn sta se obvezali, da bosta v rok u šestih mesecev od podpisa memoranduma sklenili detajlu, sporazum o soglasju, P,es je bil sprejet sporazum /a dokončno urcditcvKseh medsebojnih obveznost1 ekonomske ga m finančnega značaja
S tem so bile zopet pogojene razlike pri izvajanju zakonodaje s področja pravnega zajetja premoženja občanov« primerjavi z ostalo Slovenijo.
Takoj po priključitvi je Zvezni izvršni svet izdal Uredbo o izvajanju zakonov in drugih /veznih pravnih predpisov na ozemlju na katero seje razširila civilna uprava I-LRI (Url ILR.I št 56, 30.12.1954) Uredba je določala da se začne na omenjenem ozemlju izvajati zakon o nac-ionahza ci)i (Ur.l I-L R.I, 98/46, 35/48) s tem, da se določba 7 a člena zakona, ki se nanašajo na nacionalizacijo nepremičnin tujih državljanov, nc uporabljajo.
Na področju agrarne reforme odredba določa, da se z izvajanjem zakona o agrarni reform? m kolom ■auii ne posega v agrarna razmerja ki so bila dokončno urejena po predpisih lokalnih organov oblasti. Upoštevale pa se bodo določbe zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splosnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetnskim organizacijam, ki določajo maksimum kmetijski /cm Ije.
Ra/en navedenih odstopanj so poteka'- ukrepi poseganja države v privatno lastnino državljanov enako kot v ostali Sloveniji.
Zve/ni izvršni svet je septembra 1972 i/dai
30
Uredbo o spremembi uredbe o izvajaniu zakonov ni drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju na katero se |e razširila civilna uprava F-1 P J (Ur.l. FL RJ, št. 51 30.9.1972). Ta ukinia posebne določbe v zvezi z '.akonom o nacionalizacij zasebnih gospodarskih podjetij m s tem se je leta 1972 začela izvajati nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov.
VIRI IN ! ITI RATURA Pokrajin1 ki arlm Koper
-	Kom sija za upiavo narodne imevimg pri 1'overjcni-štvii P\OQ /a Slovensko prmiorie, 1945 - I'>47
-	Okrajna komisija za zaplembo imovine fašistov in kolaboraeionrtov Koper 1946-1948:
-	Sklad '.a pomoč vdovam, sirotam in gospodarsko oškodovanim po fašističnem terorju, I946-I947;
-	Sklad za pomoč ¿rtv»tj fašizma pri litrskem okrožju Koper 1947-1950:
-	Komisija 'a /acasno upravo imovine odsotnih oseb za Istrsko okrožje. 194 7-19 <0;
-	Istrski okrožni hud .ki odbor, 1947-1952. Arhiv obiane Koper:
-	Okrapii ljudski odbor Koper 1945-1958. -Okrajni liudski odbor Sežana 1947-1951 -Okraini ljudski odbor Ilirska Bistrila 1945-1951 Arhiv Republike Slovenije
-Ministrstvo /a linanee I RS. 1947-195''.
-	Okroz.Pi komite K,P. IK za V Pr imorsko, 1945-1947: -Okrain, komik KJ'S Koper 194,5-1954: -Okrožni konrte KPS Koper 1947-1952; -Okraini komite KPS Postojna 1945 1954,
-	Okraini komite KPS Sežana. 1945-1954: -Okrajni komite KPS Ilirska Bistrica, 1945-1954 M>rovna pogodba z. Italijo Beograd, 23.8 l(M7; .lanko Jeri, Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni
Ljubljani I96L
t radni list Poverjeni-.t va Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje, ll>45-ll>47;
Uradni list Vojne uprave JA jugoslovanske /one na STO in Istrskega okrožnega ljudskega odbora 1947 1952 Uradii' list H.RJ, 1945-197'',
l radiu list L.RS 1945-1972;
Uradn: vestmk okraja Koper 1952-1954
/liSAMMI;NI\SSUNG
Dk W iKk-rhirsklluii^ (Iis staatlichen NN iilschalissck torv und , iiiliilHiiig (Iis Koliin.ihi rli illiiiss.- naili iluii
uiitiii NN illkricg im vom I aiuLsarilii' i\o|>i'r hedi'iktin (>ilnit
Mcwuia /;i<;r(i(lni!
Die Verstaatlichung des Privateigentums ging im vom Landesarehiv Köper bedeckten Gebiet anders als in anderen I eilen Sloweniens vor sieh, weil das Pfalzel! einer delinitven Landabgreii/ung /.wischen Jugoslawien und Italien sich Iis zum Jahre 1954 ver/ogen hat
In den Jahren 1945-1947 war das behandelte (lernet etil Teil der /one B Die I ingrilfe der Behordcnorgane ins Vermögen von den (iemeindebargercii war aul die Verwaltung des Eigentums begrenzt das aus irgend welchen Granden ohne seinen l-.igcntumcr geblieben ist. aul die Beschlagnahme des Verrat.irv :rmögens und auf die I iitkolonisicrung im Bezirk Köper.
flu I ihre 1947 wurde ein Teil des behandelten Gebietes an di-: föderative Volksrepublik Jugoslawien angeschlossen und darauf wurde auch die iiigoslawisehe Gesetz gebung erweitert i s sind auch die Cieset/akten vom Hereiehc der Rechtsabn.ihnie des Bürgenermögens in Kralt getreten Man begann die Agrarreform und Nationali acrungen der privaten Wirtschaftsobjekle durch/u-l'ihren niu den sieh auf die Optanten beziehenden Au-, nahmen
Nach dem Anschluß der Zone B des freier, I riesti-r Territorium> an Jugoslawien n 1954 erweiterte sieh d i raul die jugoslawische Gesetzgebung und damit iiicli die Gcsetzvorsehrilien vom Beren.li iler Lntlremdung des Bürgervermögens. Diesbezügliche Maßnahmen winden desgleeihen wie m anderen I eilen Slouenincns flurchgc führt mit Ausnahme von der Nationalisierung des unbeweglichen (iiitcs von fremden Bürgern. Diese begann man erst inj Jahre 1972 zu verwirklichen
Arimsko gradiro o povojnih pri-ilnih o(h/en h premo/cilja, ki ga hrani Po -rai ,is i arhi\ r No Gorici
J uri j Resa
Gradivo o povojnih zaplembah agrarni reformi in nacionalizacijah se nahaja po našin dosedanjih ugotovitvah v londih lokalnih upravnih organov Pover;emštva PNOO z.a Slovensko primorje (kate rega del hranimo), okro/nn, okrajnih, občinskih m krajevnih hudskih odborov.
a) Gradivo o zaplembah
V našem arhivu hranimo nekaj malega gradiva komisij in uradov za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Gradivo je sestavni del nasledniih fondov: Okrožni NOO (Of) za Severno Primorsko, Okrožni NOO za Goriško, Okrajni NOO z.a Vipavsko, Okraini NOO Grgar m
Okrajni NOO Idrija. Iz njega pa ni razbrati kakih konkretnejših podatkov o zaplembah, ampak sc v teh spisih nahajajo le prijave z. opisi vojnih ,'ioc nov z.a posamezne kraie in seznani' imetja oseb, ki so delovale proti NOB. personalna dokumentacija uslužbencev komisij in uradov ter nekai dokumentov njihovega pisarniškega poslovanja Gradivo ig vira 'Z let 1945 iif 1946
Več podatkov o zaplembah zasledimo pri gradivu komisij za upravo narodne imovine, ki je olira njeno v naslednjih londih: Povcricništvo PNOO za Slovensko primorje, Okrcvni NOO za Goriško, Okrajni NOO za Vipavsko Okrajni NOO Grgar, OI O Idrija, OFO I olmin in Ol O Gorica na posa
i