THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽ BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organization.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 251 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 28. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 28, 1929. LETNIK XXXVIII. Zasmehovanje lateranskcga pakta. - Delavske razmere ITALIJA ZATIRA KATOLIŠKI TISK, DOČIM FAVORIZIRA NASPROTNEGA. — ŽENI ZAGRIZENEGA SOVRAŽNIKA PAPEŠTVA NAMERAVA POSTAVITI SPOMENIK V RIMU. Rim, Italija. — Domnevalo se je, da bo s sklenitvijo late-ranskega pakta med Vatikanom in italijansko državo za vedno izginilo takozvano rimsko vprašanje, ki je toliko desetletij viselo v zraku nerešeno. Nasprotno pa postaja zdaj to vprašanje zopet čimdalje bolj akutno in se dnevno bolj resno-pojavlja, dasi v drugačni obliki, kakor se j.e pred sklenitvijo pakta. V svoji božični poslanici vernikom! vsega sveta se sv. Oče bridko pritožuje nad položajem, v katerem se danes nahaja katoliška cerkev v Italiji in nad njenim zatiranjem od strani fašistične vlade z Mussolini-jem na čelu. Katoliški tisk je strogo nadzorovan, dočim drugim časopisom, ki niso naklonjeni sv. Stolici, izkazuje vlada vse mogoče privilegije. Kako malo spoštovanja ima italijanska vlad-a do late-ranskega pakta, ki ga je sama podpisla, je dovolj razvidno iz dejstva, da se namerava postaviti v Rimu spomenik ženi Ga-ribaldija, ki je bil, kakor znano, zagrizen nasprotnik papežev in katoliške cerkve sploh. To je bil namreč mož, ki je papeža oropal njegove rimske države in ga pognal v pregnanstvo. Pri vseh njegovih bojnih pohodih, bodisi proti papeštvu, bodisi drugod, ga je spremljala njegova žena, ki jo je tudi končno dohitela na bojišču smrt. In kakor v zasmeh tej la-teranski pogodbi, po kateri je papež dobil zopet končno prostost, namerava rimska vlada postaviti spomenik ženi moža ki je papeža zasužnjil. Storiti namerava to, dasi s tem krši pogodbo, ki priznava papeža za duhovnega poglavarja nad Rimom in za rimskega škofa. -o- NA LASTNO ŽELJO PRIŠEL ZA BOŽIČ V JEČO Atlanta, Ga. — Celi teden pred božičem je Tom McGee nadlegoval policijo, naj ga vtakne v ječo, češ, da je to edini dom, ki ga ima, v kateri se je že večkrat prej nahajal zaradi raznih malih prestopkov. Ker je bila njegova prošnja vedno odbita, je dan pred božičem šel, vrgel opeko v okno neke trgovine, ukradel eno srajco in se takoj nato veselega obraza javil policiji, češ, zdaj ga pa mora zapreti. In res so ga nato zaprli ter mu celo dali njegovo najljubše opravilo, namreč, krmiti prašiče. V NEW YORKU IZBOLJŠALI "ŠNOPS" New York, N. Y. — Božič je pokazal, da je letos New York veliko bolj "moker", kakor je bil lansko leto. Pokazalo pa se je tudi, da se je "štof" letos znatno izboljšal. Tekom božičnega dneva je bilo namreč prepeljanih v bolnice 75 pija nih oseb, in izmed teh — veliko čudo — ni niti ena umrla. Butlegerji se torej izpivobračajo in so začeli točiti dobro pijačo. DELAVSKE RAZMERE PO SVETU Vlada mobilizirala stavkarje. — Velika brezposelnost v Nemčiji. — V Franciji nasprotno primanjkuje delavskih moči. Montevideo, Uruguay. — U- spešnega načina, kako pobijati delavske stavke, se je poslužila uruguayska vlada. Nedavno so tukajšnji mestni ognjegasci stopili v stavko. Namesto, da bi se mesto, kot njih delodajalec, pogajalo z njim, kar pa se je gospodom zdelo najbrž pre-poniževalno je enostavno prosilo vlado za pomoč, in ta je tudi ubrala kratki, izredno "demokratični" način. Poklicala je namreč vse ognjegasce v vojaško službo, čemur se delavci niso mogli ustavljati. Kakor hitro pa se je to izvedlo, so postavili ognjegasce kot vojake na delo na njih prejšnjo mesto. — Ker so mestni policisti stopili v solidarno stavko z ognjegasci, je vlada z njimi ravno isto napravila. Policisti pa so se uprli pozivu v vojaško službo. Na pomoč je bila poklicana redna vojaška četa, ki je uporne policiste aretirala kot "vojaške dezerterje". Can you beat that!? — Berlin, Nemčija. — Brezposelnost v Nemčiji je zdaj najmanj 20 odstotkov večja, kakor je bila preteklo leto ob tem času. Po ugotovitvah se na haja okrog 2',200,000 oseb v Nemčiji brez dela, med njimi jih je okrog 600 tisoč, ki ne dobivajo od vlade nikake brezposelne podpore. Pariz, Frnacija. — Dočim povzroča Nemčiji in Angliji problem brezposelnosti o-gromne skrbi, v Franciji nasprotno primanjkuje delavcev. Skoraj neverjetno se to sliši v današnjih časih. Posebno občutno je to pomanjkanje delavskih moči v jeklarski in tekstilni industriji. Da se temu odpomore, je bilo 50 tisočim delavcem iz sosednjih evropskih držav dano dovoljenje za priselitev v Francijo. --o- NOV MOST OTVORI VEZ MED DVEMA DRŽAVAMA. Na sliki vidimo most, ki veže preko reke Ohio mesti dveh držav, namreč Madison, Ind., in Milton, Ky., in skrajša za 40 milj razdaljo med glavnima mestoma teh držav, Indianapoli-som in Frankfortom. Gradba je stala $1,800,000. GROZOVITO DEJANJE BLAZNEŽA PIJAN PILOT SE UBIL Springfield, 111. — Sam Bar tel, ki je že med svetovno voj no služil kot letalec, je na božični dan hotel na svojem ae-roplanu prepeljavati potnike, kar pa mu je njegov predstojnik zabranil, ko se je občinstvo pritožilo, da se nahaja v pijanem stanju. Nato pa je vzel seboj nekega avijatskega učenca in sta se dvignila v zrak. Kakor so očividci pozneje povedali, je aeroplan letel zelo nizko, da se je skoraj zadeval hišnih streh, kmalu nato pa se je obrnil naravnost navzdol ter treščil na zemljo, pri Čemer bi bil kmalu ubil nekega moža, ki se je nahajal na cesti. Ubita sta bila oba, pilot, kakor tudi učenec. Mož pomoril v blaznosti svojo družino in končno izvršil sa-moumor .— Edini sin ušel smrti. Walnut Grove, n. C. — V napadu blaznosti je na božični dan umoril 43 let stari farmar C. D. Lawson svojo ženo, svojih šest otrok in končno še samega sebe. Njegovo truplo so našli pol milje daleč od doma, dočim so v hiši sami našli ženo in štiri otroke.' Mati in najstarejša hčerka, 17 letna Marie, ste bili ustreljeni, dočim so bili manjši otroci pobiti. V neki baraki so sosedje pozneje našli še trupli dveh ostalih deklic, starih 14 in 10 let; obe ste bili ustreljeni v hrbet. Ko je blaznež pomoril člane družine, jim je zaprl oči, sklenil roke na prsih in vsakemu položil blazino pod glavo. V takem stanju so jih pozneje našli. Najstarejši 19 letni sin se je k sreči slučajno nahajal pri svojem' stricu v Germantown, in on je edini, ki je preživel krvavo tragedijo svoje družine. -o- avto se pogreznil v laguno Chicago, 111. — Vozeč po noči skozi Garfield Park, je A. Young pomotoma smatral sledove človeških stopij v snegu za sledove avtomobilskih koles in je tako zapeljal svoj avto, v katerem so poleg njega sedele še štiri druge osebe, naravnost na neko zamrzlo laguno. Led se je udri in avto se je pogreznil v vodo, štiri čevlje globoko. Razen mrzle kopeli se ni nobeni osebi nič pripetilo. Neki tovorni avto, ki je hotel potegniti Youngov avtomobil iz vode, pa je zadela ista usoda, in oba avtomobila sta nato prenočila v laguni. -o- dragoceno božično darilo Minneapolis, Minn. — Na Mr. in Mrs. Riley je gospa štorklja vrgla posebno ljubezniv pogled. Na božični dan jim' je namreč prinesla trojčke, in vse tri deklice. Na ta božič gotovo ne bosta nikoli pozabila KRIŽEMJVETA — Sheffield, Anglija. — C. N. Beardsley ima dva "joba". Prvi, glavni je, da je župan tega mesta, ki šteje pol milijona duš. Kadar pa mu dopuščajo županska opravila, pa se posveti drugemu poklicu, da namreč kot vlakovodja vozi vlake. - Washington, D. C. — Nesreče v raznih premogovnikih Zed. državah so tekom meseca novembra zahtevale 178 človeških življenj. Skozi celih prvih 11 mesecev v letu pa znaša .število teh žrtev 1917. — Mexico City, Mehika — Novi kazenski zakonik določa zelo strogo kazen za voznike, ki povzroče kako nesrečo, šoferji in vozniki na cestnih železnicah so napravili vlogo na vlado, naj se izda kak strogi zakon tudi za neprevidne pešce, ki dostikrat povzroče nesrečo. — Pariz, Francija. — Mestna carina, ki se pobira še vedno po večini evropskih mest, je prinesla Parizu v treh dneh pred božičem čistega nad 600 tisoč dolarjev. Skupno v celem letu pa se nabere pri teh mestnih "šrangah" nad 20 miljonov dolarjev. — Berlin, Nemčija. — Kot božično darilo je saška vlada podarila 179 političnim kaznjencem pomilostitev in prostost. — Portland, Ore. — Surovo šalo si je dovolil neki prijatelj lastnika nekega tukajšnjega gledališča. Kot božično darilc mu je poslal v zavitku neke eksplozivne snovi. Ko je zavitek odprl, je nastala eksplozija, pri čemer je zadobil poškodbe on in njegova hči. --o- SUHAŠKI AGENT USTRELIL MLADENIČA Buffalo, N. Y. — Suhaška brezobzirnost je zahtevala novo žrtev v osebi 27 letnega mladeniča E. F. Downey. V motornem čolnu se je vozil po Niagara reki s svojim tovarišem. Ker se ni na znamenje "Stoj" obrežnih suhaških čuvajev takoj ustavil, ker ga najbrž ni opazil, so ti enostavno izprožili nanj revolverski strel, ki ga je smrtonosno zadel. V čolnu niso našli niti pijače, niti kake druge prepovedane stvari. ZOPET VIHARJI V EVROPI Viharji divjajo nad celo obalo. — Neki parnik se potopil z vsem moštvom vred. London, Anglija. — Podobni zimski viharji, ki so pred nekaj dnevi divjali, so ponovno obiskali evropsko obalo v vseh njeni dolžini. V angleškem Kanalu so morali preki niti ves morski plovni promet in ladje, ki so se nahajale med potjo, so v vsej naglici skušale doseči kako varno pristanišče. Do zdaj je vihar zahteval 22 človeških življenj. Bilo je to moštvo norveškega parnika "Aslaug", ki se je ob španski obali potopil v sredo z vsem o-sobjem vred. Vihar je zagnal parnik ob pečevje, od koder je nekaj časa pošiljal klice na pomoč, katere pa mu niso mogli nuditi, ker je bila pregosta megla, in je bila tudi večina ribiških čolnov v pristaniščih pokvarjena. Kljub temu se je neka ladja upala na pot, da jim pomore, a vsled razburkanega valovja se niso mogli približati bolj, kakor na 700 metrov. Prvi pojavi viharja so bili poročani z irske obale, in sicer je bil tako silen, da je metal opeko s streh in ruval drevesa. -o- Iz Jugoslavije* CIGANSKA NADLEGA V SLAVONIJI. — AMERIKANSKI DENAR NA PONUDBO JUGOSLAVIJI.— GRŠKI TISK O KONSOLIDACIJI JUGOSLAVIJE. — RAZNOTERE ZANIMIVE VESTI IZ DOMOVINE. Cigani ropajo po Slavoniji. Iz Slavonije poročajo o velikih zločinih in roparskih pohodih, ki jih vršijo tam nasilne ciganske tolpe. V noči od torka na sredo, 27. nov., je poskušala vdreti neka ciganska tolpa v državne gozdne nasade v Novi Gradiški. Pazniki so cigane opazili ter jih prepodili z revolverskimi streli. Tolpa je nato odšla v bližnjo vas Reše-tari. Tam je vdrla v pisarno opekarne Brozovič ter oropala ročno blagajno z zneskom pet tisoč dinarjev. V ročni blagajni so bile tudi hranilne knjižice za znesek 150,000 Din in mnogo vrednostnih papirjev. Isti- cigani so poskušali še isto noč vlomiti v trgovino trgovca Mullerja, toda ta se je pravočasno prebudil ter cigane preplašil z revolverskim strelom. Roparji so zbežali. Trgovčev strel pa je slučajno res zadel enega cigana, ki je obležal na mestu mrtev. Pri mrtvem ciga-i Ced^y nu so našli legitimacijo na ime Šandor Mikolič iz Tamburača. Orožniki in policija so ukrenili vse potrebno, da ujamejo roparsko cigansko tolpo. Kakor je povedal paznik državnega gozdnega nasada so cigani o-boroženi. -o- narika. — V Renkovcih je u-mrla 251etna Bara Ferčak. — V ljubljanski bolnici je umrla Ana Povše, roj. Hostnik iz Šmartna pri Litiji. — V celjski bolnici je preminula 51 let stara Jožefa Rakun. — V Št. Vidu pri Stični je utonil Vid Kre-menšek, oče osmerih otrok. -o-- Beg madžarskega vojaka v Jugoslavijo. V pondeljek, 2. dec., so obmejne straže privedle v Subo-tico madžarskega vojaka v polni opremi, pripadajočega 9. pehotnemu polku. Vojak je izjavil, da je pobegnil od svoje edinice zaradi tega, ker je nedavno moral podpisati izjavo, da bo služil v madžarski vojski šest let. Ker bi tega ne mogel zdržati, je pobegnil v Jugoslavijo. -o- Prva v Sloveniji kurjena škoda po požaru V BF.li hiši Washington, D. C. — Po preiskavi prostorov v Beli hiši, ki jih je poškodoval požar na sveto noč, so ugotovili, da škoda dosega sicer znesek do 50 tisoč dolarjev, vendar pa ni zgorelo nič takega, česar bi ne bilo mogoče nadomestiti. Kakor se je pokazalo, je izbruhnil požar v uradu tajnika New-tona, in ga je povztočila preveč razgreta peč. — Kakor se sliši, nameravajo v zbornici staviti predlog, da se poškodovani del poslopja popravi in se v njem ne namesti več uradov ampak da se da cela Bela hiša predsedniku v privatno uporabo. "Amerikanski Slovenec" največji slovenski dnevnik najstarejši slovenski list v cneriki. Naročajte ga I Ameriški kapital v Jugoslaviji. Ameriška finančna skupina MacDaniel, White & Co. je ponudila sedaj — kakor že raznim drugim mestom — tudi Vršecu večje dolarsko posojilo proti 501etnemu zakupu mestne elektrarne. Družba bi plačevala letno po 650,000 dinarjev zakupnine, a vrhu tega bi oddajala mestu ' letno po 200,000 kilovatov električnega toka brezplačno. Od vsakega prodanega kilovata pa plača družba v mestno blagajno po 5 par. Na tej podlagi posodi družba mestni občini 250 do 300 tisoč dolarjev na 201etno odplačevanje proti 8odstotnim i obrestim. Tvrdka prevzame vso skrb za električni cestni promet in razsvetljavo v mostu in okolici. -o-- Grški tisk o konsolidaciji Jugoslavije. Atene, 3. dec. — Grško časopisje je pozdravilo jugoslovanski državni praznik ujedi-njenja s prav toplimi članki in ugotavlja z zadoščenjem veliki napredek Jugoslavije. Listi opozarjajo takisto na nedavne izjave v zagrebškem občinskem zastopstvu v korist ne-razdeljive Jugoslavije. "Elef-teros Vima" naglaša, da je to razveseljivo znamenje konsolidacije prijateljske Jugoslavije. -o-- Smrtna kosa. — Pri Sv. Juriju ob Taboru je umrla Marija Blatnik, roj. je Lukman. — V Gornji Lendavi in v Prekmurju je pa pobrala A- smrt priletno mater tamošnje-ga č. g. župnika Rudolfa Bed- cerkev. sv. Krištofa, kjer pastiruje č. g. pater Kazimir Zakrajšek, bo imela čast, da postane prva kurjena cerkev v Sloveniji. Tvrdka Mihelič je te dni postavila poizkusno peč na žaganje, s katerim bodo kurili. Tako se bo počasi tudi domovina amerikanizirala. -o-- Volkovi v Bosni. V Bosni so pričeli volkovi zopet zelo vznemirjati prebivalstvo. Predrzen volk se je nedavno priklatil celo v večjo vas Ivanjico ter pričel stikati okrog svinjaka na dvorišču u*-čitelja Jokanoviča. Ta je pri-hitel in volka pregnal — z mo-tiko. -o- Srečen izseljenec. Anton Colja iz Rihenberga na Goriškem je imel v Argentini srečo. Stavil je v loterijo in zadel deset tisoč pezov, to je okrog tristotisoč dinarjev. -o- Nepošten šofer. V nedeljo, 1. decembra zjutraj so našli v Paki nad Velenjem v cestnem jarku prazen avtobus. Bil je to avtobus, ki je vozil med Dravogradom in Šoštanjem, last g. Kušarja iz Vitanja. Šoferja, ki je poneve-ril 600 Din voznine in neznano kam izginil, zasleduje orožni-štvo. -o- Smrtna kosa. V bolnici v Ljubljani je umrl mlad posestnik Jakob Furman iz Konjiške vasi, ki je bolehal že dalje časa za vodenico in na ledvicah, katero bolezen si je nakopal zaradi prehlaje-nja. — V Konjicah je umrla v visoki starosti 90 let Liza Je-ričeva. To je bila brezdvomno najstarejša ženska v konjiškem okraju. -o- "Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih pngovori, da si ga naroče! «k Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 28. decembra 1929 ....$5.00 .... 2.50 .... 1.50 ..$6.00 3.00 1.75 Kitajske homatije Politične kulise so navadno najbolj zastrte, tako da je nnogokrat težko izvedeti, kaj se v'resnici godi za kulisami političnega vrvenja. Kake politične odkritosti v politiki ne smemo nikjer pričakovati, niti pod najboljšimi pogoji, kjer se irugače spoštujejo pravila nravnosti in etike. Med narodi na /zhodu o kaki nravnosti ni niti govora, zato je neodkritost tam la dnevnem redu. Sebičnost, osebna ali narodna, stopi na nesto kakega nravnega pravca. To velja v prvi vrsti za Ki-;ajsko. Resnica se more izvedeti le po kakih ovinkih. , Značilno je poročilo iz nekega časnika. Sun Yat Sen je, i rad za kapitalistične severne kroge dobil nadvlado nad južnim res radikalnim elementom. Še bolj točno piše list Frankfurter Zeitung, ki je bil od lekdaj dobro poučen o kitajskih zadevah. Glasom tega lista trosi Chiang Kai-šek samole pesek v oči ujim poslanikom, ko "poživlja narod" na odpor proti Rusom, dobesedno pravi list med drugim: "Ko izdajajo take pozive (Kai-šek in njegovi krogi), v! isti sapi prepovedujejo vsakovrstne manifestacije — celo izrecno proti-sovjetskega značaja. Bojijo se, da bi se komunisti in drugi revolucionarji ne poslužili take prilike za lastno propagando. Brzojavi, ki obljubujejo vladi podporo, prihajajo večinoma iz vojaških krogov ali od organizacij, ki so pod vplivom kuomintanga. Tako so kantonski vojaški magnati predlagali davek dveh sto milijonov dolarjev. Ampak denar naj bi se ne vzel iz žepov velikih magnatov, temveč iz ljudskih žepov, in vsak Kitajec naj bi plačal 50 centov. Tak predlog se je stavil, ko je šlo za vojne namene, ampak milijoni, ki umirajo od lakote na severozapadu, niso našli takih simpatij. Vojna zoper Rusijo ne uživa simpatij delavskih mas, niti ne študentov. Na Kitajskem je ime Sovjetske Rusije združeno z idejo o svobodi. Vlada v Nankingu še ni zamogla odstraniti združitev teh idej. Zelo nesrečno se je odločila, ko se je odločila zoper Ruse. Ko bi se bila odločila zoper Anglijo ali Japonsko, bi se ne bilo treba bati ničesar, ako bi bile demonstracije. Odtod prihaja, da je med vlado v Nankingu in komunistično vojsko na jugu prav kronično vojno stanje. Ta komunistična vojna sestoji iz lačnih kmetov, ki so slabo oblečeni in imajo le kak rdeč trak okoli vratu ali na roki kot znak, da so revolucionarji. Njih orožje je slabše od orožja vladnih čet, a kljub temu so se ustavljali uspešn-o in odbili vse napade." Ali so sovjetske ideje pravilne ali ne, o tem ne gre. Globoko so ukoreninjene v kitajskih ljudskih masah, in "vlacla" ne bo uspela proti Rusom, ker ideja je močnejša od vsakega orožja. To je ozadje vseh kitajskih homatij. še, da čast in priznanje obema pevskima zboroma cerkve sv. Štefana! Božična kolekta, ki še ni čisto zaključena, znaša že sedaj okrog $1900.00. Znamenje, da so se farani dobro spomnili tudi svoje farne cerkve za božični praznik. Cast jim! Morda bo zanimalo tudi koga, kako se je obnesel kaj zadnji farni bazar. Prav izborno za te ne preveč dobre čase, v katerih se nahajajo delavci to-časno v Ameriki. Bazar je prinesel nekaj nad $4100.00 čistega vred z dosedaj vrnjenimi knjižicami. Kar je lepo in častno za te čase. V torek večer, dne 31. dec., to je na Silvestrov večer, ima svojo običajno letno zabavo in veselico v spodnji in zgornji šolski dvorani sv. Štefana Slovenska podporna družba sv. Mohorja. Občinstvo se vabi k obilni udeležbi! % ifll MMLIH Jf4tg. SV SLOV. DOM MILWAUKEE. Milwaukee, Wis. Mihvauška slovenska kolonija je potom prireditve Slov. Doma 15. decembra dosegla zopet nov rekord v uspehu tako v moralnem kot v finančnem oziru. Brez vsakega sreč-kanja in malo časa za pridobiti denar pri točilnicah, ker je bil tako obširen program, bo vseeno ostalo preko $600 dobička, ki je namenjen za novo stavbo. Poleg tega so imeli posetniki te priredbe izredno lep užitek tako popoldne "kot zvečer. Slišati je mnoge, kako se pohvalno izražajo o vsem. In ravno to je, kar imenovana organizacija želi, ohraniti nje priredbam vedno privlačnost in zadovoljiti vse. Sedaj pa izgleda, da smo ob pripravah za to našo prireditev in ob tem času, v katerem se ravno nahajamo, ko vse misli na praznike in "pre-zente", popolnoma pozabili na našo kampanjo. Pa v resnici temu ni tako, kajti medtem, kar o tem nismo nič poročali, se je zopet nabralo 46 novih delničarjev s 73 delnicami. Z veseljem beležimo, da se jih je nekaj izmed teh samih priglasilo, druge pa je pridobila naša stara moč kot so: Kovačič, Perko, Mrs. Vičič, Evanich, Štampfelj, Shartz, Matoh, Medle, Pahor, Anton Vidmar, Miško, in nova moč Mrs. Vog-rich. Nekateri izmed novih delničarjev je celo kupilo po 10 delnic naenkrat. Med temi najdemo nekaj slovenskih podjetnikov, o katerih se še splošno vedelo ni, da jih imamo. N. pr. National Motor Co., na National in 9th Ave. Kdo bi si mislil, da je Slovenec v tem podjetju. Vodita ga Edward J. Packel in Anton Paserl. Prav rada sta podpisala delnice, za-koj, no, pravita, če vi nas poznate in z nami tržite, potem moramo to podpirati. Za enkrat toliko, potem pa še več, sta dejala. Potom te naše or- ganizacije bomo še marsikaj odkrili, spodbudili, se spoznali in drug z drugim z roko v roki delali za splošni slovenski dobrobit in napredek. Sedaj se bližamo številu 1000 delničarjev in čas je dozorel, da kadar ima ta ali oni izmed teh tisoč kakega opravka z našimi trgovci, podjetniki ali obrtniki, naj si bo te ali one vrste, da ga brez skrbi in strahu lepo vpraša, če je že dotič-nik delničar te naše velike skupne stvari. Ne stane to nobenega nič, pridobili pa bomo lahko mnogo. Vedeli bomo potem pa tudi podpirati tiste, ki tudi našo skupno stvar podpirajo. Na ta način bomo zbrali skupaj vse prave Slovence in se bo tudi geslo "Svoji k svojim" pričelo resnično udejstvo-vati. Aha, pa zopet eno društvo imamo več pri organizaciji. Slov. Ženska Zveza je naš novi "rekrut". To društvo lahko tudi mnogo stori za Slovenski dom, če se zavzame; poznamo nekatere posamezne ženske, ki so članice tam, in vemo, da imajo dosti energije če hočejo. Do sedaj smo to društvo poznali najbolj po naznanilih o domačih zabavah in veselicah, zato je prav, da so se pokazale in celo kar same od sebe. Pisec tega se mora izpovedati, da je zadnji čas na njih kar pozabil. Zato: dvakrat pozdravljene, in čast in hvala Vam! Sedaj se zopet vse potrebno pripravlja za prvi banket Slovenskega doma, ki bo posvečen predvsem v počast g. Rudolfu Banovcu, ki je izkazal s svojim programom na prireditvi nam vsem veliko naklonjenost. Vrši se v soboto, 4. januarja 1930 v S. S. Turn dvorani. Delničarjem so se razposlala povabila za ta banket, drugi Slovenci pa, ki še niso delničarji, se ga tudi lahko u-deleže, a morajo svojo udeležbo prijaviti tajniku najkasneje do 30. decembra. P Sledeči tvorijo toraj zopet novo moč pri organizaciji Slovenskega Doma: Frank Bohinc, Frances Bohinc, Louise Sušek, Angela Fon, Valentin Brugger, Mike Brugger, 'Ed\v. J. Packel, Anton Peserl, Martin Savinc, Frank Robas, Tony Marinšek, Helen Jenič, Petei Baraš, Mary Peich, Ciril Ku-kuvich, Anton Valenčič, Rud. Arko, Rev. Luka Gladek, Jos. Champa, Mary Hudaj, lgnatz Sušter, Frank Janežič, Emil Pahor, Anton Rezel, John Vi-dergar, John Vidergar ml., Joe Vidergar, Josephine Vidergar, Sylvia Vidergar, John Obluck, Maks Yeraj, Rose Ye-raj, Frank Korpnick, Ant. Pe-kol, Katie Zaverl, John J. Za-wershnik, Anton Benda, Louis Žlindra, Anton Vodnik, Anton Kaiflrtikar, Florijan Bohte, Mary Bohte, Gussie Ermenc, Pauline Vogrich, Henry Veber in Slov. Ženska Zveza. S tem zopet enkrat zaklju- čujem in ker se ravno sedaj tudi zaključuje leto 1929, se zahvaljujem uredništvu tega lista, ker je v tem letu vse točno priobčevalo vse poslane stvari od moje strani, in potem pa tudi hvala vsem tistim, ki so si vzeli časa in potrpljenja, da so čitali poročila in drugo, ki je bilo v zvezi z organizacijo Slov. Doma in vam kličem vsem skupaj: Srečno in veselo novo leto! Joseph Matoh, tajnik. --o- KAJ JE IN KAJ EO NOVEGA V EUCLIDU? Euclid, O. Že dolgo časa ni bilo nobenega glasu od nas. Zima je tako huda, da nam je vsa tinta zamrznila. Adventni čas je minul. Prišel je pa božični čas, ki se ga vsak človek zveseli. In zatem pa zopet pridejo vesele prireditve v korist blagajnam, najsibo društvene ali cerkvene. Tako tudi altarno društvo sv. Kristine priredi zabavni večer, ko se bo staro leto poslavljalo od. nas. Hočemo v o-bilni družbi dočakati novega in si krepko stisniti desnice in storiti trden sklep v bodočem letu še bolj navdušeno delati v slogi in ljubezni, ker Ie v slogi je moč. Tudi otroci šole sv. Kristine so priredili na sv. Štefana dan lepo božičnico. Bila je prav dobro obiskana in otroci so je izvrstno predstavljali. Radi premalo časa je bil bazar preložen za mesec februar. Tako bodo tudi žene in dekleta imele več časa za kakšno ročno delo napravit. Zato potrudite se, saj bazar je ma-lokedaj. Tudi bela žena smrt kosi. Tako je prišla nenadoma k družini Louis Intihar in vzela očeta petim otrokom in ženi ljubljenega moža. Naj v miru počiva! V višje šole iz naše fare so se podali v Hinsdale, 111., trije mladeniči: Joseph Travnikar, Louis Pink in Anthony Ule. — Bog daj srečo, da bi šli stanovitno naprej po začrtani poti. Voščim veselo novo leto vsem bralcem tega lista in tudi vam, ki se trudite za katoliški tisk. Naj bo prihodnje leto blagoslovljeno tudi z novimi naročniki. Pozdrav! Zastopnica. -o- DR. KRALJICA MAJNIKA ŠT. 194 KSKJ. Strabane, Pa. Slovenski javnosti v Strabane se naznanja, da dne 28. decembra t. 1. priredi dr. Kraljice Majnika št. 194 KSKJ. veselico v John Podbojevih prostorih na Corner Latimer Ave. in Charter St. Začetek bo točno ob 7. uri zvečer. V imenu odbora vse uljudrio vabim zlasti pa članstvo dr. sv. Jero-nima ter tudi vse ostale cenjene rojake in rojakinje v naselbini in okolici. Srečno, zdravo novo leto (Dalje na 5. strani.) Bogumil Vošnjak: SLOVENCI Ako se more imenovati na svetu kateri narod kmečki na- i rod, so to Slovenci, zapadna veja našega jugoslovanskega ' naroda. Kaj je slovenska zgodovina? Zgodovina trpljenja, muke, Golgote in vstajenja enfega društvenega razreda, polnega sile, inteligenco, vztrajnosti in neverjetnega odpora. Pristranski, sovražni žgodovinopisci, Nemci, Madžari in Italijani, so se čudili tej zagonetni odpornosti in železni energi ji, s katero so Slovenci očuvali oni del zemlje med Dravo in Jadranom. Slovenci so kljub svoje močne nacijonalne narave in zavesti izgubili polovico svoje zemlje. Slovenska krajevna imena, imena rek in gor ob gornjem Dunaju in v alpskem ozemlju dokazujejo, da so v srednjem veku živeli tam Slo- I venci. Nemški cesarji in sol-inograški cerkveni poglavarji so se trudili z vsemi močmi Iskoz cel srednji vek, da jih raznarode. To je bila borba jugoslovanske predstraže proti nemškemu navalu, ki je trajala celi srednji vek. Slovenski mali posestnik se je boril, svoboden in neodvisen, na svoji lastnini proti nemškemu grofu veleposestniku, ki mu je odjedal zemljo kos za kosom. Ta borba je bila obenem borba za zemljo in narodnost. Nemški cesarji in cerkveni poglavarji so pošiljali na slovenski jug/bavarske koloniste (naseljence) in zemlja je vedno bolj prehajala v nemške roke. Kljub temu so v današnjem slovenskem ozemlju severno Drave bile slovenske naselbine zelo goste. Močan pangerman-ski pokret v ujedinjenem BOŽIČNI PRAZNIKI v CHI-CAGI. Chicago, ill. Glavni božični praznik, Sveti dan, je za nami. Kako težko so ga pričakovali mnogi, zlasti otroci, ki so se veselili ob-Ijubovanega Miklavža, da jim prinese raznih igrač in daril. Kako čisto, nedolžno veselje je to! Srečna mladina, dokler ga ima. Pa tudi drugi starejši so se povsod veselili velikega božičnega praznika. Kdo se ga pa ne veseli, ker prinaša dobro voljo, mir in veselje vsem, ki hočejo sprejeti. Ni ga praznika v letu, ki bi osvajal ljudska srca bolj kakor božični praznik. Kje je še kateri dan v letu, ki bi človeku obujal lepše spomine, kakor mu jih vzbuja božični praznik. Ako je celo leto vklenjen v delo in skrbi in druge težave, o, na božični praznik počijo verige vsakdanjih skrbi vsaj v duši in ta kakor svobodna ptica leti nazaj v preteklost in vzbuja spomine na vse dogodke in mesto vsakdanjosti stopi v ospredje dobra volja/ Kje je še kak praznik, ki bi enako vplival? ! Za vsakega vernika je Božič največji dan v letu. Ljudje, ki morda celo leto zaostajajo od službe božje, na Sveti dan ga nekaj dvigne, duša vstane iz" okovov in ona ima besedo in mnogi pridejo v cerkev. Tako je bila tudi zadnjo sredo na Sveti dan slovenska cerkev sv. Štefana v Chicagi pri vseh mašah polno nabita slovenskih vernikov. Prihajali so od blizu in daleč, od pete ure v jutro pa do zadnje maše, ki se je služila ob 11. uri. In v cerkvi sv. nemškem cesarstvu po 1. 1870 je bil naperjen v prvi vrsti proti Slovencem, ki so zadrževali Nemce pred pohodom na Jadransko in Sredozemsko morje. Ni se tedaj čuditi, da so se Nemci toliko prizadevali, da vsekakor prebijejo severno slovensko mejo. In uspeli so v tem. Zid slovenske narodne trdnjave okrog Slovenskih goric in Drave še je začel ravno rušiti, ko se je začela svetovna vojna. Napačno je mišljenje, da je pri Slovencih močna krajevna zavest. Slovenci niso več Korošci, Štajerci, Kranjci, Trža-čani in Goričani. V narodnostnem pogledu so oni mnogo bolj zedinjeni kot Hrvati. Imena Korošec, Štajeic, Tržačan, Goričan* se uporabljajo le vsled tega, ker žive Slovenci na ozemlju, ki ga ogroža tuje nasilje; ali ona niso draga narodni duši, ker vzbujajo spomin na žalostno preteklost, ali imena Slovenec in Jugoslovan Štefana, kako je bilo resnično vse lepo. Oltarji okinčani, na desni strani pri oltarju Presv. Srca Jezusovega pa krasne jaslice, umetno razsvetljene, sredi smrek, s katerih se je lesketalo srebrno ivje. Vse okin-čano, vse to je govorilo o velikem dnevu, božičnem prazni ku. Prva levitirana sv. maša mesto polnočnice se je darovala ob 5. uri zjutraj. Cerkev je bila nabito polna. Mnogo jih ni moglo niti v cerkev. In tako so bile najbolje obiskane vse sv. maše na božični dan. Prvo sv. mašo ob 5^ je daroval preč. g. župnik Father Murn in imel tudi slavnostno pridigo. Pri maši sta mu azistirala č. g. p. Hoge in Fr. Marinšek. Ob 8. uri pa je imel sv. mašo č. g. p. Ambrožič ob azistenci č. g. p. Hoge in Fr. Marinšek. Ob 11. uri pa je daroval sv. mašo č.g. p. Hoge ob azistenci č. g. Am-brožiča in Fr. Marinška. Pri prvi in zadnji maši je imel pridigo preč. g. župnik sam. Pri 8. maši pa je pridigoval č. g. p. Ambrožič. Nekaj posebnega je bilo ^o-pet krasno petje pri vseh sv. mašah na božični dan. Adrija, kakor Jezero, oba cerkvena zbora, sta se izredno odlikovala. Adrija je nastopila na ta dan polnoštevilno. Mr. Ivan Račič, pevovodja in organist, se je ravno te dni vrnil iz bolnišnice, kjer je bil operiran na slepiču. Nekaj nedelj sem ga ni bilo in kako se je poznalo na koru! Bilo je kar prazno. Na božični dan pa je zopet igral na mogočne orgije in dirigiral pevskima zboroma. Vsaka na-daljna beseda o naših pevcih bi bila odveč, kakor samo to na bodočnost. Četudi so danes Slovenci popolnoma duhovno ujedinjeni, vendar razlikujemo več različnih tipov ali vrst: koroški ali panonski Slovenec, Gorenjec in Dolenjec, Primorec, "Kraše-vec'; —- to so tipi slovenskega kmeta. Koroško pleme je prvo državotvorno pleme ne samo med Jugoslovani, temveč splošno med vsemi Slovani. — Ono je ustanovilo okoli Gospo-svetskega polja prvo slovansko državo na braniku germanskega in slovanskega sveta. Niti eno slovansko, slovensko pleme ni toliko trpelo kakor koroško pleme. Ono je kot stari hrast, ljni, polni volje in energije, katere niti kraška burja ne more prevladati, tem manj Italijan. Dobri poznavalci slovenskih ras jih prištevajo k enem najčistejših slovanskih plemen, ki ima najboljše slovanske lastnosti. — Tam na Krasu, kjer rodi vino kot kri, je slovenski nacionalizem tako močan, kakor mogoče v nobeni drugi slovenski pokrajini. Slovenija, manjša od ŠVice, ima več prirodnih krasot in raznoličnosti. Tu so i jezera in morje in snežniki in vinogradni hribčki. -o—— Človek ne more vedno imeti, kar bi hotel; čestokrat pa človek bi lahko veliko imel, pa noče. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove list v Ameriki. nian Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska Published try: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098 Naročnina: Subscription: Za celo leto ...................................—$5.00 Fur one year ....................................$5.0 Za pol leta ...................................... 2.50 For half a year ................................ 2.5 Za četrt leta ...................................... 1.50 For three months ............................ 1-5 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ........................................$6.00 For one year ....................................$6.C Za pol leta ....................................... 3.00 For half a year ................................- 3.Q Za četrt leta ...................................... 1.75 For three months ............................ 1.7 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured ništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedn je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopiso uredništvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office a Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ke s tem veliko pomagate listu. J. M. Trunk: SLOVENIJA ŠE LETA IN LETA NE BO PRIZNALA: ME A CULPA RUSI PRETVORILI CERKVE V SKLADISCA. 8K3C Svetilnik v Amerikanskem Slovencu piše, da je Slovenija izrekla za nas izseljence: Mea culpa. Opira se na Koledar Družbe Sv. Mohorja, kjer je najboljši slovenski pisatel F. S. Finžgar napisal o izseljencih med drugim ta stavek: "Domovina nas pozna samo tedaj, ko ji dišijo dolarji". Pozneje poroča "Svetilnik", da je Rev. Kazimir Zakrajšek označil razmere slovenskih izseljencev v Ameriki po radio v Ljubljani. Vsa čast obema. Prvi ima široko obzorje, drugi večletno izkušnjo. S tem' pa še nikakor ni rečeno, da bo zadeva rešena v prihodnjih desetih letih. Urednik Svetilnika je v veliki zmoti, če misli drugače. On ne veruje v bombe in granate, ki frče preko oceana. Njegov Svetilnik pri tem vprašanju se da komaj primerjati slabotni leščerbi v gorski koči. Tudi strel iz bezgove puške bi nikoli ne zdi*amil domovine. Probudil pa je Slovenijo vsaj začasno strel iz Sheboygana, da se je zabliskalo od Triglava do Balkana. To je. najbrž dovedlo pisatelja Finžgarja, da je po besedah Svetilnika izrekel v imenu Domdvine: Mea culpa. Urednik Svetilnika omenja, čigava naj bi bila zasluga pri rešitvi tega vprašanja. Ne moja in ne Svetilničarja! Naša krivda in domovine je, da ni prišel že pred leti med nas izseljence mož širokega obzorja, kakor je Finžgar, ki bi naše razmere opisal v pravi luči. On bi pronašel: 1. Da je služba slovenskega duhovnika tu trikrat težja kot v domovini. 2. Da je katoliška zavednost slovenskih delavcev tu veliko bolj odločna kakor v domovini. 3. Da so slovenski otroci v katoliških šolah tu versko bolj poučeni kot gimnazijski maturantje v Sloveniji. 4. Da imamo izseljenci bolj iskreno ljubezen do domovine kot jo pa ima ona do nas. Naša krivda je, da nismo poročali leto za letom svojih razmer v kakem Koledarju, ki je razširjen po celi Sloveniji. Kot Amerikanci se morda tudi preveč bahamo. Poznam par časti-tih gospodov, ki sta si izposodila denar in šla na obisk v stari kraj, kjer sta se postavljala kot kaka milijonarja. Tudi drugi Amerikanci se v domovini radi postavljajo, ker ima dolar večjo vrednost kakor kron-ca ali dinar. Naravno je, da nas vsled tega sodijo vse enako. Operni pevec Anton Šubelj se je izrazil v Ljubljanskem Slovencu, da bi Slovenci imeli A-meriko doma, ako bi tako vestno, pridno in težko delali kakor naši rojaki tu. Slovenski živelj v Ameriki bi se dal še dolgo let ohraniti, če bi Domovina za nas več storila. Častite slovenske šolske sestre iz Maribora so Jsile že v začetku slovenskih šol v Ameriki vabljene, da bi oskrbovale naše šole, kar bi bile tudi storile, ako bi bile dobile dovoljenje od svojega škofa. Ali ka.i hočete: On je bil sluga Franca Jožefa. Zato imamo pri prvih in večjih slov. župnijah tujerodne čč. sestre. Slovenski duhovniki v domovini so po strani gledali vsakega svojega sobrata, ako je šel kateri v tujino med svoje rojake. Dolžili so jih kakor vse druge izseljence dolarske ljubezni. Zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki je veliko storila za nas Slovence. Pripeljala je v semenišče v St. Paul, Minn, več dijakov, ki so se posvetili duhovskemu stanu. Škoda, da več teh deluje na tujerodnih župnijah. Amerikanski škofje so najraje 'jemali te dijake in jih šolali, ker so ti poznali dušo slovenskega naroda in so se ob enem1 priučili angleščini. Nad 75 procentov slovenskih duhovnikov v domovini ne pozna delovanja slovenskega duhovnika v tujini. So pač omejeni in jim ne smemo zameriti, kar nimajo večjega obzorja, kakor ga imajo duhovniki, ki so pomešani med večje in bolj napredne narode. Resnica je, da je precej Slovencev, ki so raztreseni po svetu, odpadlo od katoliške vere. Vzrok je tudi tole: ker so bili versko poučeni samo za razmere dom>ače fare. Njih verska vzgoja nikakor ni bila zadostna za one, ki so šli v tujino za kruhom/Poleg tega: priseljevanje ni bilo sistematično. Prihajali so izprva fantje in možje, to se pravi, preveč moških in premalo žensk. Marsikateri župnik v domovini je zakrivil s tem, da je branil ženi in družinam: Ne v Ameriko za svojim možem ali očetom! Na ta način je propadlo veliko družin versko in moralno. Šlo se je za to, kolikor dolarjev bo mož poslal iz Amerike. Po oštarijah so pa žene popivale z drugimi in nazdravljale: Na zdravje moj dragane, v Ameriki radi moj magare. Ko je mož izvedel kako se gospodari z njegovim težko prisluženim denarjem, se je vdal pijači, pozabil na vero in na svojo družino. Da bi častiti gospodje bolj razumeli, kako nas sodijo, naj omenim sledeče: Leta 1913 sem bil v domovini in ker iji-sem imel preveč dolarjev, se nisem mogel bahati. Obiskal sem veliko župnij, s katerih so moji farani. Reči moram', da so se starejši župniki zanimali za svoje rojake. Mlajši gospodje so bili čisto drugačnega duha. Srečal sem svojega sošolca, s katerim sva pet let skupaj sedela v gimnaziju. Srečala sva se trikrat in komaj kakih pet ! besed izpregovorila. On je bil I takrat navadni kaplan na Jesenicah, med tem ko sem jaz u stanovil slovensko faro v She-boyganu v treh letih in sezidal s pomočjo faranov krasno cerkev. Ako nas slovenski duhovniki zavidajo, naj pridejo sem in naj poskusijo svojo srečo, ustanoviti novo župnijo. Tu se bodo naučili, kako se mora mladina versko vzgajati; mladina, ki mora živeti med raznimi narodi in tujeverci. Domovina in Svetilnikar naj se zavedata, da to vprašanje o nesebični ljubezni med domovino in izseljenci še dolgo, dolgo ne bo rešeno. Prepozno morda še ni. Mislim, da ne zahtevamo preveč od domovine, ako ji svetujemo, da naj se najprvo potrudi spoznati razmere, v katerih živimo, v pravi luči, in TRIJE ZGODOVINSKI DOGODKI V AMERIŠKI SLOVENIJI Sovjetske oblasti so se izrekle, da Rusi ne potrebujejo več cerkva in so ukinile v njih vsako bogoslužje. Tako izpraznjene cerkve so uporabili za skladišča, in gornja slika nam kaže eno izmed svetišč, v katerem se nahajajo zaloge pšenice. fpiiiiMiiiiiiiiimiiiM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiuiiii| If | Ha KAJ SE SUŠI PO SVETU? ^ [ [ Rmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim UMOR OROŽNIKA Orožniški poveljnik v vasi Grafenegg pri Kremsu je v noči od petka na soboto, ko je o-pravljal svojo službo, brez sledu izginil. Ker se poveljnik, revirni nadzornik Emil Peschel, do sobote večera ni vrnil, so sumili zločin in takoj uvedli obsežno preiskavo. Pri poštnem uradu, kjer je Peschel vršil svojo službo, so našli sledove krvi. Orožniki so še tekom noči ugotovili, da so v petek ob 11 ponoči v bližnjem gradu slišali klice na pomoč. V nedeljo zjutraj so nadaljevali preiskavo in našli truplo Peschla v mlinšici. Sodijo, da je več zločincev skušalo vlqmiti v poštni urad, pri čemer jih je Peschl presenetil. Razvil se je boj, v katerem je Peschl podlegel. Zločinci so ga zvezali in vrgli v vodo. Peschl je bil poročen in oče treh otrok. -o- ZLOČIN V AVTOMOBILU Na ceati blizu Regensburga so našli te dni ostanke zgorelega avtomobila in med njimi zogljenelo človeško truplo. Dognali so, da je bil avtomobil last trgovca Tetznerja iz Leipziga. Ker se na truplu nikakor ni dala dognati istovetnost, so domnevali, da se je Tetznerju zgodila nesreča ali pa, da je izvršil samoumor, da bi žena dobila zavarovalnino v znesku 145.000 mark. Toda resnica je bila mnogo groznejša. Tetznerja in njegovo ženo so spoznali živa in zdrava v Strass-burgu in ju zaprli. Žena je priznala,, da sta hotela dobiti zavarovalnino; v ta namen je Tetzner zvabil v avtomobil nekega neznanega človeka, ga tam umoril in nato z avtomobilom vred sežgal, da bi se moglo misliti, da se je on sam smrtno ponesrečil. Pač žalostno znamenje časa, da se že siti ljudje poslužujejo groznih zločinov, da bi prišli v posest nekaj stotisočev. naj nas ne sodi krivično, potem pa naj zahteva več ljubezni rojakov v tujini. Mati Slovenija, zakaj si prezirala svoje otroke v tujini ? To boli! Rev. James Cherne. (P. S.: Prihodnji članek bo o slovenski inteligenci.) KITAJCI PROTI EVROPSKI MODI Kitajski nacionalisti so uvedli oster boj proti evropski modi in predvsem seveda proti inozemskim tkaninam. Izdali so poziv, naj se vsi Kitajci nosijo po kitajski narodni noši in uporabljajo le domače tkanine. Dijaki pazijo po cestah ter z zasmehom in pretnjo preganjajo Kitajke, ki so oblečene po evropsko. Ker to ne pomaga vselej, so začeli postopati radi-kalneje. Na palici imajo pritrjeno štamiljko z naslednjim besedilom: "Sem dekle, kakor treba, ker nosim tuja oblačila." S to štampiljko žigosajo gospodične, ki jih najdejo na ulici v moderni obleki. NILOV BLAGOSLOV Ob Nilu, v najrodovitnejšem delu Egipta, faraonske dežele, bi bila pušča, če ne bi Nil vsako leto prestopil bregov in žalil polja ter nanosil rodovitne prsti. Letošnja Nilova poplava je pa prišla tri tedne prezgodaj. Valovje je odneslo ogromne jezove in vsi zdravi Egipčani so morali, kot določuje postava 'Nilov zakon' iz 1. 1817 3 tedne delati po osem ur dnevno, da so nasuli zasilne jezove. Obetajo si pa od te poplave petkratno žetev v prihodnjem letu. SOL KOT GNOJILO Dolgo so smatrali sol kot rastlinam škodljivo; toda pokazalo se je, da more sol pod gotovimi pogoji zelo (pospešiti rodovitnost zemlje. Neuporabna je sol za ilovnato in peščeno zemljo, v večini drugih slučajev pa se Je zelo obnesla. Za poizkušnjo so posuli večje o-zemlje s soljo, in sicer 174 kg soli na hektar. Povišek pridelka je znašal 348 kg na hektar. -o- TRUPLO HOČEJO Boljševiška vlada dela na vse kriplje na to, da bi dobili v Rusijo truplo Karla Marksa, duhovnega utemeljitelja komunizma. Baje mu hočejo postaviti veličasten nagrobni spomenik. Marksovi sorodniki pa nočejo prepeljati trupla iz grobnice na Angleškem, češ da v Rusiji ne vlada pravi komunizem. KOLIKO ODVETNIKOV IMAJO V PRAGI Kakor poroča neka statistika, je število advokatov v zadnjih letih v Pragi močno naraslo. L. 1921. jih je bilo 343, ob koncu lanskega leta že 827, letos pa so presegli že število 900. Znamenje, da se Pražani radi tožarijo. -o- TUDI FLORIDA JE VČASIH MRZLA Jacksonville, Fla. — V o-srednji Floridi je na božični večer padla temperatura na 24 stopinj nad ničlo. Tudi v ostalih delih Floride je prevladalo mrzlo vreme. Na božični dan je solnce spravilo temperaturo na normalno višino, a na noč je kljub temu zopet, zmrzovalo. -o^- NEW YORK ZAVRGEL PREDLOG ZA SVETOVNO RAZSTAVO New York, N. Y. — New-yorška trgovska zveza je zavrnila načrt za katerega se je propagiralo že nad leto dni, da bi se namreč v 1. 1932 vršila v New Yorku svetovna razstava v spomin 200 letnice rojstva Geo.' Washingtona, češ, da je neumesten. In tudi' dejstvo, da bo imela Chicago v 1. 1933 podobno razstavo, je dalo povod za zavrnitev tega načrta. -o- RADI DAVKOV V SMRT . Dne 29. novembra so se v vasi Rakovu pri Poznanju pojavili davkai'ji, da iztirjajo od kmetov zaostale davke. Ker so se prebivalci uprli, so davkarji poklicali na pomoč orožnike, in ko so se kmetje še nadalje Ustavljali oblastniji, so začeli policisti streljati. En kmet je obležal mrtev. Davkarji so pred ogorčenim ljudstvom komaj odnesli celo kožo. -o- SMRT ZADNJEGA BORCA PRI VISU Na Dunaju je umrl umirov-ljeni kapitan dolge plovbe in glavni tajnik borze za poljske pridelke Julij Wurmb. Štel je 91 let. Pokojni je bil zadnji preživeli bojevnik, ki se je u-deležil pomorske bitke pri Vi-su, kjer si je pridobil red železne krone. Udeležil se je tudi ponesrečene akcije nadvojvode Maksimilijana v Mehiki. 50 YOU KNOW WHY---A Woman Can Get Away Willi Tbis?- Orawn tor tilis paoer Bv Fislier Veličasten je bil tisti dan za. Izraelce, o katerem je zapisano v sV. pismu, da takega ni bilo ne poprej ne poslej (Joz. 10. 14). , Tisti dan, ki je v sv. pismu tako zelo pohvaljen-, je namreč Jozue naenkrat premagal pet kraljev ter vse svoje sovražnike. Vendar je brez vse primere veličastnejši dan, čigar spomin obhajamo božični praznik, —r presrečni dan veselega rojstva Jezusa Kristusa. Le o tem dnevu se sme reči, da mu ni bilo enakega ne poprej ne poslej, ker je ta dan prišel na svet Premagovalec hudobnega duha in vseh sovražnikov naše duše; njegovo zmago so angeli prepevaje naznanjali, rekoč: "Slava Bogu na višavah in- na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji." (Lk. 2, 14.) Zato se pa ta dan s toliko slovesnostjo praznuje po vsem katoliškem svetu. Temu dnevu se ne da primerjati noben drug d.tn. Vendar ima vsak narod zgodovinske dneve, važne in pomenljive za stoletja. Kristus je namreč prišel na svet, "da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju." (Jan. 70, 70). Posameznim narodom, posameznim skupinam narodov so posredovali pravi krščanski napredek izredne osebnosti, veliki pomenljivi dogodki. Ali so v zgodovini Slovencev v Ameriki kake osebnosti, taki veliki dogodki? Pričetek zgodovine Slovencev v Ameriki je posvečen po slavnem misijonarju in škofu Frideriku Baragi. V njem občudujemo misijonarja, ki je nad 38 let oznanjeval sv. vero med poganskimi Indijani, ki je nad 25,000 ljudi krstil. V njem pa občudujemo tudi pre-zaslužnega slovenskega pisatelja, ki je v Ameriki pisal slovenske knjige, in je s tem posvetil tudi začetek slovenskega ameriškega tiska. O Frideriku Baragi vemo, da ni učil Indij a-nov le moliti, ampak tudi delati. Sam je oral in sejal, da je ljudi privadil delu in sebe pre-živil. Po njegovem zgledu so duhovniki, ki so pozneje delovali med Slovenci v Ameriki, pospeševali njih blagostanje zlasti z ustanovitvijo podpornih društev, predvsem K.S.K. Jednote. Ta organizacija, ki danes tako plodovito deluje "od Atlantika do Pacifika, od vročih južnih držav, in noter v hladno Kanado", je sad ljubezni požrtvovalnih duhovnikov do svojega ljudstva, sad ljubezni sv. Cerkve do vernikov. Blagoslovljen dan, ko je stopil na ameriška tla Friderik Baraga. Skoraj sto let potem sta zapisana v zgodovini Slovencev v Ameriki dva izredno važna dogodka. Prvi .je svetovni ev-haristični kongres v Chicagi V juniju 1. 1926. Ta dogodek je svetovne važnosti, pa prav tako pomenljiy za v'sako slovensko družino v Ameriki. Z drugimi narodi so Slovenci tedaj s-ečano izpovedali živo vero v presveti zakrament Telesa in Krvi Jezusa Kristusa in svečano poveličevali božjega Odre-šenika, ker je zapustil svoji Cerkvi neizmerni dar presvete Evharistije. Iz dna duše so se zahvaljevali tisoči Slovencev, zbrani na kongresu, da je več^ ni Kralj Jezus Kristus pozval tudi slovenski narod v svojo katoliško Cerkev; zahvaljevali so se, da Bog milostno prebiva v podobi kruha v sredini svojega naroda; zahvaljevali so se, da božji Zveličar vsak dan v vseh cerkvah obnavlja zveličavno daritev sv. Križa; zahvaljevali so se, da dobri Jezus hrani svoje vernike s svojim Telesom in s svojo krvjo. V znamenje svoje hvaležnosti so se tudi Slovenci z drugimi narodi posvetili presv. Srcu ev-harističnega Odrešenika. Ali ni bil svetovni evhari-stični kongres v Chicagi za premnoge slovenske družine pričetek duhovne obnove? Ali se ne poslužujejo sedaj bolj pogosto vrelcev milosti, da v sv. maši izprosijo božjih da-rbv in da pri sv. spovedi najdejo zdravilo svojim dušnim ranam in krepostno življenje? Da, v studencih milosti, pri sv. daritvi in sv. zakramentih črpa mladina čistost in skromnost, zakonski ""zakcvisko zvestobo in ljubezen, starši požrtvovalnost in odločnost do o-trok, otroci poslušnost in hvaležnost do staršev. Tu dobe vsi moč, da brzdajo sebičnost in premagajo brezmejno hvepe-(Dalje na 4. str.) motf-™Ts is not FoaNoims people ro sE-c ei/r THCPE5 ft tar qf TOulH lT' Denar v Jugoslavijo brzojavnimi potom! MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: Za dinarje: 5.00 .... 6.15 200 Din .. 4.45 10.00 .... 11.25 500 Din .. 9.80 15.00 .... 16.35 1000 Din .. .... 18.90 20.00 .... .... 21.45 1500 Din .. 28.00 25.00 .... .... 26.55 2000 Din .. .... 37.00 35.00 .... 36.70 3000 Din .. 55.40 50.00 .... 51.90 4000 Din .. ... 73.50 75.00 .... .... 77.50 5000 Din .. 91.60 100.00 .... .... 103.00 • 10000 Din .. ... ,182.00 200.00 .... .... 204.00 15000 Din .. ... 273.00 300.00 .... .... 306.00 20000 Din .. ... 363.00 400.00 .... .... 407.50 30000 Din .. ... 543.00 500.00 .... .... 509.00 40000 Din .. .... 724.00 600.00 .... .... 610.50 50000 Din .. ... 902.00 700.00 .... .... 712.00 60000 Din .. ... 1082.00 800.00 .... .... 813.00 70000 Din .. ... 1260.00 900.00 .... .... 914.00 80000 Din .. ... 1441.00 1000.00 .... .... 1015.00 90000 Din .. .... 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popoldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$.. 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 9i stali če bi dobili v roke dobre časopise in knjige ki pišejo v versko nravnem zmislu. Če pa dobe protiverski časopis se pa navzamejo po malem onega duha. V takih časopisih je pisanje proti verskim resnicam in proti duhovnikom na dnevnem redu. Znajo oni, da če u-darijo in osramotijo pastirja, da se tedaj razkropijo i ovce. Dobremu kristjanu je težko izhajati z takimi, če mora bit z njimi. Kakor da bi mu ne privoščili Božje pomoči, ker sami vanjo ne verujejo. Zato pa jih čuješ takoj psovati če le kdo omeni kaj od Boga ali božjega. Če bo kdo kaznovan, bo pač moral biti najbolj tisti, kdor pohujšanje daje. Tako tudi piše v knjigi življenja. Taki res ne poznajo nauka Kristusovega, ki je dejal: "Ljubi bližnjega". Zato je dandanes treba, da človek ostane trden in ne omahljiv, da veruje vse kar je Krist učil, ki je bil Bog in človek in je to pri vsakem koraku svojega bivanja na zemlji dokazal. Pa se najde povsod tudi precej ljudi, ki so dobri kristjani ali vsaj želijo biti. Zakaj se pa taki zdrže in ne psujejo ampak govore spodobno. Zato ker verujejo in upajo na plačilo kte-rega je Kristus obljubil, ko je rekel: "Kdor veruje in bo krščen, bo zveličan,kdor ne veruje bo pogubljen" in še: "Zaupajte, jaz sem z vami do konca sveta." Res m'ora biti veselo v srcu vsakega pravega kristjana, ker veruje in upa v besede Večne Resnice. Kako pusto pa mora biti onim, ki so zavrgli milost iz nevednosti ali sovraž-tva. Da bi tudi oni mogli premisliti in verovati Kristu, ki je rekel :"Pridite vsi, ki ste trudni in obteženi in jaz vas bom poživil" Bila bi sreča zanje. Pa žalibog so nekateri tako zaslepljeni, da si na vse načine skušajo dopovedati, da ni Boga, ni duše in seveda ni upanja. Kako žalostno in obupno je to vendar. Da bi vsaj malo premislili včasih in bi rekli: Morda pa je res kar je Kristus učil, saj je rekel tudi desnemu razbojniku, ko ga je ta prosil odpuščanja: "Še danes boš z menoj v raju. Seveda če se človek sam odbija od resnice, kdo mu more pomagati. O takih je zapisano: V njihovem življenju ni cest, na njihovem nebu ni zvezd. Vsakomur se morajo ti reveži smiliti in kjer bi se dalo, Di jih dobro odvračati in jim dopovedati njih zmoto. Če ni tipati pri takih, pa vsaj pri onih, ki še niso docela ob vero. Dati jim dobro berilo v roke. Dobre knjige in časopisi, ki temeljijo na verski podlagi, so marsikatere ljudi že ohranile na pravi poti in so postali trdni in za- KANADSKI VESTN1K Urejuje Rev. A. Mlinar, Eston, Sask., Canada. Prispevki in dopisi za Kanadski Vestnik se naj pošiljajo na njegov naslov. Slovenska cvetličarna J Kobr Floral Co. |J'LKolar™ffK™|f - _ . 1-—-J 1 Izdelujemo umetne križe s cvetlic, srca in vse vrste vence, za h krstam, za na po- ^^ n« —« ~ jrvfi S kopališče, kakor tudi druge slučaje, po zmernih cenah od.......a.K. ci Bj? JL Cj ■ 1 Naročila razvažamo na domove ali kamor naročilo določi v mestu in okolici. ■ PHONE CICERO 1230 - 6106 West 22nd Street, CICERO, ILL. I vedni katoličani, katerih ne o-maje vsaki veter. Na take ljudi se miore človek zanesti v potrebi ; pri takih je prijateljstvo stalno, saj upajo da jim Božji Prijatelj vse povrne, če komu kaj dobrega store. V par dneh bodo imeli kristjani priliko počastiti spomin Novorojenega Deteta Božjega. Mnogi bodo to storili in prinesli za dar verno srce in Kristus Kralj jih bo imel zapisane v knjigi življenja. Olepšali bodo stanovanja dušna in telesna. In Dete ljubo Kristus sam, prihaja rad v vsakteri hram. . . Kdo more Njega počastiti bolje, kot veren kristjan. Kdo bolje kot zaveden katolik. Samo oni bodo počastili bolje Njega, ki so svetu odmrli in živijo za Njega v tihi molitvi. Nad vse srečni taki in vsi oni, katerih vero bo prejel Gospod z dopadenjem. Treba pa da borno vsi taki in da je čimveč vernih, zavednih ljudi. Takih ki bi ob vsaki priliki pokazali, kaj more vera v človeku. Vedno se z veseljem spomnim na besedi, ki mi jih je pisal dober fant iz domovine, ko je zapisal na koncu pisma: "In na braniku vere bomo stali še vsi-kdar". Vse vas pozdravlja vaš Frank iz Zilj. Op. ured.: Za zadnji teden dospelo prepozno. PANIKA V CIRKUSU V malem slovaškem mestecu blizu Njitre se je v cirkusu Wolff za časa odmora pripetila strahovita nesreča. Medtem, ko si je občinstvo ogledovalo kletke cirkuške menežarije, se je nek osemletni deček približal levji kletki. Takrat pa je levin j a Queen iztegnila svoje šake skozi mrežo in začela dečka za glavo vleči v kletko. Cirkuški uslužbenci so takoj navalili na zver z železnimi vilami in posrečilo se jim je, da so osvobodili dečka iz strašnega položaja. Tedaj pa je začelo občinstvo strahoma bežati in več oseb se je onesvestilo. Ko so dečka prenesli v bolnico, so zdravniki ugotovili, da je le-vinja dečka dobesedno skalpi-rala. Potegnila mu je z glave vso kožo z lasmi vred. Proti direktorju cirkusa so uvedli kazensko postopanje. Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. %J'Melser IpfjBf ^ggm ZALOGA POHIŠTVA IN RADIJEV za gotovino ali na lahke obroke Govorimo tujezemske jezike. 2105-11 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Da nam bo mogoče nuditi našim cen j. odje malcem čim najboljšo postrežbo, smo znatno povečali naše trgovske lokale, ki bodo v najkrajšem času otvorjeni. PAZITE NA OTVORITVENI DAN. Kupci bodo dobili lepa darila. Jeweler On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis. § 000<>0000-0<>CKK><>0<><>0^ Velika izbira "Zof in stolov" za vaše parlorje. Vseh vrst, najlepše sestave za par-lorjc kot na sliki prodajo v tej razprodaji od $79.50 NAPREJ Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wia. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. t Telefon: 377-J — 4080-W. PRIPOROČILO IN NAZNANILO. Podpisani sem zastopnik lista "Amerikanski Slove-venec" za Chicago in okolico. Sprejemam naročnino za list, oglase, knjige, plošče in vse kar je v zvezi s podjetjem A. S. — Dalje imam v zalogi vse vrste zlatnino, tire, verižice, prstane, dam-ske zapestne ure in sploh vse, kar spada v zlatarsko področje. Prodajam Viktro-le, radijo in vse slovenske plošče. Pokličite me na^ telefon "Commodore 0693" in prišel bom z vzorci na Vaš dom. Se priporočam v naklonjenost. FRANK GABRIEL 12230 — So. Green street Chicago, III. • AJ . - ' Velika in raznolična izbira najmodernejših peči. Krasni izdelki. <* $29.50 MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter iinamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. For COLDS, COUGHS Sore throat, muscular rheumatic aches & pains AT ALL DRUGGISTS spalnicna oprema, obstoječa iz treh kosov, oreho-vina, okusni okraski. Pridite pogledat in prepričajte se, kako vrednost nudimp za OTVORITVENI DAN. Samo $98.00 O RAZMERAH IN DRUGEM V KANADI. Nelson, Canada. Zima je pritisnila zares. Pred par dnevi je bilo še precej mirno, čeprav megleno vreme. Ni pa bilo premrzlo, drugače ne bi bili mogli obstati, ko smo par dni delali v River-ju, vsak dan mokri. Ni to šala v vodi delati po zimi. Pa je prišel "big boss", ustavil delo in nas poslal "to Town". Res nam ni bilo preveč žal za tisto delo, ker zdaj bi itak ne mogli delati ob tem snegu in vetru in vodi. Takoj drugi dan, ko smo odšli z dela, je začel sipati sneg kot iz vreče. In ker je bril še hud veter, smo se morali poskriti po hišah in "šekah" in nismo šli ven, razen če smo morali k "chinamanu" potolažiti želodec. Zdaj po treh dneh je me-tež prenehal, sneži pa še vedno. Delavske razmere so tu o-krog Nelsona dosti slabše, kot so bile prošlo zimo ob tem času, ko je bilo veliko dela v gozdih in tudi drugod več. Še ni bilo tukaj ob tem času , toliko ljudi brez dela, kot sedaj. Vse me.-to polno in še vedno prihajajo od vseh strani, celo 'šmel-ca" v Trail je dala stran krog 500 ljudi to jesen. Delo se pa nikjer ne odpira,razen če West Ivootenay Power & Light Co. otvori delo" za novi Power Plant. To delo bo manjšega obsega in še sigurno ni, če bo res začelo, ker kompanija še ni dobila dovoljenja in tako se še lahko obrne da ne bo nič. Pa četudi bi začela ta Co. z delom, ne bi mogla zaposliti niti četrtino vseh, ki so brez dela. Torej se nam slabo obeta in nikomur ne svetujem naj gre v Nelson. Tu je največ Jugoslovanov brez dela. Je tudi dosti Švedov, nekaj Italijanov, drugih je manj. V mislih imam sam« delavce brez doma. Slovencev nas je dva para. Je tu Joe Marko-vič, naročnik A. Slovenca in , naš France s citrami. Takoj j ko je slednji prišel k meni, i kjer stanujem je otvoril svoj koncert s citrami. Tudi oba ■Johna Krajcer in Kokot, ki sta izvrstna tamburaša sta se zložila z njim in vsi trije so jo zaokrožili, da je bilo kaj. Drugi stanovalci so pridrli pred sobo poslušati in hoteli, da bi jim zaigrali še in še "Give some more! Sing again! We like to hear your music and songs", i. t. n. Tako vidite, da človeku, ki ima dobro in pametno družbo, ni nikoli dolgčas. Sicer sta oba Johna iz Hrv. Zagorja pa blizu Ormoža in Štajerske meje in ker govorita bolj slovensko in sta rada z Slovenci, ju vedno smatramo kot taka. Manjka nam še Franceta iz kota, ki je izvrsten pevec, pa rajši mu želimo naj ostane in dela tam v globokem gozdu, saj nas je itak tu dovolj za zijala prodajati po mestu. Dolgčas nam torej ni in nam ne more biti če hočemo. Mi, kadar nimamo dela, bi morali ta čas izrabiti zato, da bi se kaj učili ali vsaj kake dobre knjige čitali in si vzeli iz njih dobrih naukov za življenje. Če smo kristjani bi morali iti k maši v nedeljo. Pa kateri od naših ljudi so bili zadnjo nedeljo v cerkvi? Samo Slovenci in Slovaki.Vsi drugi so menda do- volj učeni, tako, da ne potrebujejo poslušat nauka Božjega. Seveda če bi kdo v cerkvi dolarje delil, bi morda še šli, pa tako lahko se ne pobirajo nikjer. Drugod ni škoda razsipat denarja in celi dan posedat po lokalih, poslušat kvante, v cerkev se pa ne upajo v hram Božji, kjer se deli uteha in se čuje beseda zveličanja. Čemu tako delajo. Nekateri iz sovraštva, eni iz nevednosti, drugi od sramu, da jih ne bi morda kdo opozoril, česa je iskal v cerkvi. Če bi kaj razumeli Božji nauk in če bi vedeli kako dober je za vse, bi poskusili držati se ga. Saj je Krist rekel: "Moj jarem ni težak, moje breme je lahko". Treba je samo razumeti Božji nauk, prisvojiti si ga in poskusiti, pa bo šlo. Brez ponižnosti seveda ne gre. Pri nekaterih bi že šlo dokler so revni in od koga odvisni, ko pa imajo kaj denarja pa postanejo strašno učeni in več niso potrebni Božje pomoči. Če človek res hoče biti kristjan in ne pogan, mora tudi priznavati Božji nauk, pa ne samo napol ali nekaj ,ampak vse, ker če je Kristus učil, mora biti vse resnica, ne samo polovica ali četrtina od tega. Če torej kdo ne verjame vsega, se že drži moder nad vse in če nič ne veruje, se pa drži modrejši kot Bog. Tak se torej povišuje in bo ponižan. Saj smo brali da "spoznani krščanski resnici se ustavljati" je greh zoper svetega Duha in ne bo nikoli odpuščen. Prej v starih časih so bili krivi preroki bolj redki, dandanes jih je že ogromno število. Večina današnjih prihaja v obliki slabih knjig in časopisov in sejejo slabo setev, iz katere nič dobrega ne pride. Govore in pišejo in zavijajo tak,o prepričevalno, da jih neuk in neutrjen človek ne more spoznati in jim nasede. In če se kdo na-vzame njihovih idej, tedaj tak človek propada tudi moralno. Saj si potem revež misli, da sme delati kar hoče, če ni greha, ni kazni in se nima torej nikogar bati. Usmiljenje, pravičnost zgineta pri teh ljudeh. In če taki pridejo na krmilo vlade, tedaj gorje vsem ki ne trobijo v njihov rog. Sebi in svojim pristašem napolnijo m>anhe, vzamejo bič in lop! Po kom ? Po veri. Zakaj ? Zato ker vera prepoveduje zla dela katera uganjajo. Zato pa proč z Bogom, z vero in vsem kar je s tem v zvezi. Mislijo s tem za-treti slabo vest, pa ne morejo; kljuvala bo celo življenje do smrti. Dostikrat se je že zgodilo, da ljudje niso celo življenje marali za cerkev in duhovnika, ob smrti pa ko gre za res, so ga poklicali in bil je dober duhovnik, da jih je zopet spravil z Bogom in jim otel dušo. V življenju pa se ne zmisli na to ko je morda zdrav in mu nič ne manjka. Mnogi bi še dobri o- TRIJE ZGODOVINSKI DOGODKI V AMERIŠKI SLOVENIJI. i (Nadaljevanje z 3. str.) nenje po bogastvu in vživanju. Pri skupnem božjem oltarju in pri skupni nebeški gostiji bodo našli vsi Slovenci slogo in edinost. Večno blažen je Slovencem i spomin na svetovni evharistič-ni kongres v Chicagi. Saj so i postali deležni popolne duhovne obnovitve, one obnovitve, ki jo je pričel v sv. Cerkvi Pij XI., čigar geslo je bilo: Vse obnoviti v Kristusu — po sv. Evharistiji'. Sedanji sv. oče Pij XI. pa kliče vse narode, naj izpopolnijo obnovitev krščanske družbe na ta način, da zavlada med ljudmi "mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem," da se torej zopet upostavi med ljudmi kraljestvo pravičnosti, resnice in ljubezni. Vse katoliške sile naj se združijo, da ohranjajo, širijo, izvedejo in branijo katoliška načela v zasebnem, družinskem in družabnem življenju. Prav v smislu poziva sv. Očeta Pija XI. je bil sklican letos Vseslovenski kat. shod v Lemontu. Imel je sijajen uspeh, kakršnega ni nihče pričakoval. L'deležilo se ga je nad 10,000 Slovencev. Zbrali so se rojaki iz sledečih držav: Colorado, Illinois, Indiana, Kansas, Michigan. Minnesota, Ohio, Pennsylvania, Wisconsin. Po številnih zastopnikih pa so bile zastopane države Connecticut in Nebraska, Wy- oming, California in Missouri. Zastopan je bil tudi New York (Ave Maria, 1929, str. 225). Mogočna množica rojakov iz vseh naselbin v Ameriki, prepričana, da se mqre doseči prava in občna blaginja edino na podlagi praktičnega krščanskega življenja, je sklenila delovati z vsemi silami, da pridobi kolikor moč vse rojake za Boga in za življenje po sv. veri. K.S.K. Jednoti je naročil Vseslov. kat. shod, naj poskrbi rojakom, kjer ni slovenskega duhovnika, da prejmejo vsaj enkrat na leto svete zakramente. Lepšega lajičnega apo-stolata, kakor je izražen v tej zahtevi Vseslovenskega katoliškega shoda, si ne moremo misliti. Druga važna naročila, za katerih izvršitev naj se potrudijo vsi rojaki, so bila: Skrb za krščansko vzgojo, gojitev krščanske kulture v društvih, delo za katoliška društva in organizacije, zlasti pa skrb za razširjanje katoliškega tiska in katoliških slovenskih časopisov (Amer. Slovenec in Ave Maria). Dve resoluciji prvega Vseslov. kat. shoda pa moramo dobesedno ponoviti, da bi jih rojaki, ki se jih tiče, nikoli ne pozabili. Sedma resolucija s glasi: "Na slovensko zemljo in na slovensko zgodovino tako doma kot v Ameriki je po pravici lahko ponosna naša ameriška mladina; zato se nadejamo z veseljem, da se bo iz hvaležnosti do svojih slovenskih očetov in mater potrudila naučiti se svoj mateini jezik, ga kot dragoceno zapuščino | J ta. HII!t«;illiHN!)W"milllHlil«jU!W[jiiH!:i|iH]jjjHf|,- svojih staršev vzljubila ter tako ohranila spoštovanje do svojega rodu. V ta namen naj predvsem sodelujejo slovenski starši sami s-šolo in cerkvijo ter s slovenskimi katoliškimi časopisi." Koliko hvaležnosti je vzbudila ta resolucija pri vseh Slovencih v domovini! Z enakim veseljem pa je sprejela domovina deveto resolucijo, ki se glasi: "Prvi vseslovenski katoliški shod, vršeč se o priliki stoletnice prihoda prvega slovenskega misijonar j a-škofa Friderika Barage, ki je umrl v sluhu svetosti, srčno želi, naj se čim preje prične akcija za njegovo proglašenje blaženim." Vseslovenski katol. shod v Lemontu 1. 1929 je najveličastnejši spomenik slovenskega in katoliškega dela v Ameriki. Po njem se je ves naš narod navdušil za bodoče delo, da se ohrani slovensko ime in slovenska beseda čim dalje v A-meriki. Prihod škofa in misijonarja Friderika Barage evharistični kongres v Chicagi in Vseslov. katoliški shod v Lemontu so o-vekovečeni v zgodovini Ameriške Slovenije. Alojzij Stroj, stolni kanonik v Ljubljani. -o- — Oslo, Norvegija. — Ameriškemu državljanu, Tinius 01-sen, je norveško mesto Kongs-berg podelilo naslov častnega meščana. Ta izredna čast je bila pred njim izkazana samo enemu možu, ki pa je bil Nor-1 vežan. 4* Sk W •M«. vM«. M* K 4» 4» 4- 4» 4 4» 4 4 4 4'4'4'4?4'4'4'4?4'4'4'4"»4''fr *! <4* --- — ^ ŽENSKI SVET M b ^ vj« ^ »§* ^ ^ jfc Dr. J. Mantuani: ŠTIRISTO LET ŽENSKEGA KULTURNEGA DELA. (Konec.) Kinčanje. Česar blago samo ni dalo, to je nadomestil, posebno v 17. in 18. stoletju, kinč. Vezija je o-značila krojne dele z vezenino v volni, lanenem sukancu, svili, tulčevini, srebru in zlatu. Obleka, osobito ženska: krila ob robeh, rokavi, kožuhi, pred pašniki, peče, zavijače, jalbe, zlate avbe, usnjati pasovi itd. nam še danes pričajo o iznajdljivosti in točni izvedbi naših prednamk. Tu nahajamo tehnike, ki so nam še deloma zago-netke in še danes očarajo iz-vežbano oko. Kakor je pa nazadovalo pre-denje in tkanje, tako je napredovalo pletenje, mrežkanje in čipkanje (kleklanje, kvačkanje, šivanje čipk). Pri nas na Kranjskem in pa v Istri se je razvilo posebno čipkarstvo. Kar tiče naše dežele, je postala ta obrt važen činitelj v prehrani celih okrajev. Začetki segajo nazaj v baje v 15. stoletje. To so bili preprosti izdelki, kakor so jih klekla-le Idrijčanke nekako do 1. 1670. — V drugi dobi (ok. 1. 1670.—1750.) se je delo zbolj-šalo, v tretji (1750.—1820.) so začele Idrijčanke delati po "stavljenih" vzorcih in so dobile 1. 1767. posebno učiteljico z Dunaja. Četrta doba (1820. —1873.) uvede nove vzorce s Češke in zadnja ali peta doba (1873.—danes) razvije čipkarstvo do viška in ga razširi po raznih krajih izven Idrije. Skoraj popolnoma ženska domena je postalo slamnikar-stvo. Začelo se je v Ihanu 1. 1775. in se je razširilo od ondi v Domžale, Mengeš, Trzin, Studo, Stob, Dragomelj, Št. Jakob o. S. in Pešato. — Že od 1. 1838. dalje so se polastili Ti-rolci te obrti, da sami razpeča-vajo njene izdelke, ki prihajajo iz spretnih rok našega žen-stva. Te obrti so danes zapadle v veliki meri strojnemu proizvajanju; vzlic temu pa napredujejo še vedno tudi v ročnem delu in imajo še svojo posebno vrednost v tem, da so delo indivi dualnosti in človeškega premisleka v vseh podrobnostih. Vsled strojne produkcije pojema marsikatera panoga ženske spretnosti in umetelnosti. Tako n. pr. se nikakor več ne izplača izdelovanje sukanca, drete, trakov, trpotk in oprog. Svilarstvo je pač še večinoma izročeno ženski — a samo do mešička ali kokona, vse drugo je že izročeno tvorniškemu ve-leobratu. Podobno je z lončarstvom Toliko mesa zadostuje za šest oseb. Razni nasveti Če si izpiraš lase s trdo vodo, čutiš kakor da bi se sprijemali, ko se posuše. Zato prideni vodi žlico jesiha ali nekoliko soka limone. V -v Igf 7T ™ «1 Vendar imamo to obrt še vedno po Goriškem (Bovec, Srpe-nica) in po Kranjskem okoli Kamnika,- posebno po Dolenjskem, najbolj izvirno v Beli Krajini (Grič, Podgora, Dob-ljiška gora). Tudi tu je ženska udeležena, četudi ne izključno zaposlena. Tako je tudi v lesni obrti, ki je cvela na Kranjskem že v 15. stoletju, pa tudi po slovenskih krajih Koroške. (Rožna in Ziljska dolina). Sila je potisnila žensko tudi v žrebljarno, gotovo k jako neprimernemu delu, a tudi tega se ženska ni ustrašila in se žrtvovala, pogosto z zdravjem in življenjem. Deloma jih vidimo še danes ob nakovalih po raznih krajih na Gorenjskem, Notranjskem in Goriškem. Pomislimo še, koliko ženskih rok se pridno giblje v drugih obratih, veleindustriji, kmet-skem gospodarstvu, trgovini in koliko jih deluje v sadjarstvu in kar je ž njim v zvezi; obrni-mo se samo nekoliko nazaj, ko smo gledali na svoje oči, ko je bilo videti na polju, travniku in celo v gozdu samo žensko, ko je vojni moloh zahteval vse moške sile kot tarče za sovražne kroglje! A tudi to sta premagali ženska volja in neizprosna sila. Vkolikor pa popušča ročno delo, dobiva ženstvo dostop do veleobratnega dela na eni, a do idealnejših in upravnih po-klicov na drugi strani. O tem' morebiti drugič. Čemu je bilo treba teh-le vrstic ? Morebiti pa yendar kdo posname iz njih, da je slovenski pregovor o ženi in treh vogalih hiše resničen in pravilen ter ga dovedč do resničnega spoštovanja, ne samo do kakih etiketskih kretenj ali do praznih dobrikajočih se fraz. Morebiti pa se domisli ob tej — seveda jako nepopolni — skici tudi ženstvo samo, kaj pome-nja v življenju in se spomni svojega dostojanstva. Obenem pa so objavljene tudi zato, da bodo mlade ameriške Slovenke znale, kaj so njih prednice za svoj narod storile. KUHINJA Nadevena prešičeva srca. Operi dve srci v mrzli vodi. Odstrani kar je žile in trde ko že ter izčisti vso kri. Za nadev pa opraži na masti malo riža Najprej razcvri drobno zreza-no čebulco, potem pa stresi riž in ga obračaj, da se malo naraste. Prilij prav malo juhe ali p? vode, da se pokuha. Stresi nekaj drobno zrezanega peterši- lja in limonove lupince. Odstavi od ognja in ko se malo uhla-di, ubij notri eno jajce pa s tem natlači vse praznine v srcih. Položi v kastrolo, pa pokrij s par šnitami špeha. Ko se meso začne cvreti, pa prilij eno šalo tople vode. Pokrito peci kake dve uri. Med pečenjem večkrat zalij in obrni. Pečena ( srca položi na krožnik, v ponvo , pa zlij malo razredčene moke, da se naredi zos. Kuha naj se dobrih pet minut, potem pa zlij v skledico. Posode, v kateri je bilo mleko, moka itd., ki se strdi, ako pride v stik z gorkoto, ne položi v vročo vodo, sicer jo težko očistiš. METUZALEMI STARIH IN NAŠIH ČASOV Znani so primeri, ko so ljudje dočakali še večjo starost, kakor Turek Zaro Aga,, ki je umrl kot 1471etni starec pod kolesi avtomobila. Zgodovina pripoveduje o nekem Petru Čartanu, ki je živel 185 let in o Louisi Truxovi, ki je umrla leta 1782, stara 175 let. Pisatelj Ludvik Buechner pripoveduje v svoji "Knjigi dolgega življenja" o 1801etnem starcu, o katerem je poročal na kongresu zdravnikov 1. 1880 v Bogoti dr. Louis Hernandes in ki je bil takrat še živ. Imenoval se je Miguel Soliš in bil je kmetovalec v Sierra Mesila. Najstarejši mož, katerega o-menja Hufeland v svoji znani razpravi "Umetnost podaljšanja človeškega življenja", je Josef Surington, ki je umrl 1. 1797 v Bergenu na Norveškem, star 170 let. Bil je večkrat ože-njen in zapustil je mlado vdovo in nfnogo otrok. Ko je umiral, je bil star njegov najstarejši sin 103 leta, najmlajši pa 9 let. Zanimiv je tudi primer Thomasa Parra, ki je bil rojen v angleškem Shrotshieru leta 1483 in je umrl v novembru 1635, star 152 let. Paar je bil kmet ,ki je živel zelo skromno. da te vesti se ne dajo kontrolirati, ker prihajajo iz daljnih krajev. Tako je svetovni tisk 1. 1926 poročal iz Tiflisa, da je umrl Andrej Nikolajevič Smith,, star 150 let. Mož je baje služil v Napoleonovem času kot rekrut v ruski armadi in kot star vojak se je udeležil vojne 1. 1812 do 1815. Tudi po vojni je bil kot 541etni mož v turški vojni težko ranjen in ruski car ga je lastnoročno odlikoval. Za časa krimske vojne je bil star že 80 let, pa je vendar še služil pri vojakih. Po krimski vojni je bil vpokojen. Pokojnino je dobival iz državne blagajne do 1. 1916, potem je skrbelo zanj mesto Tiflis. Vse življenje ni pil alkoholnih pijač ,tudi kadil ni nikoli. Žensk se je tudi v mladosti izogibal. Najstarejši, še živeči mož, je menda Nikolaj Šatkovski v sovjetski republiki Abhaziji, severno od Batuma, star 148 let. Bil je štirikrat oženj en in zadnjič se je oženil kot 901etni starec z 201etno mladenko. Najmlajša hči iz tega zakona je stara zdaj 29 let. Na otoku Cy-pru je umrl letos menih, star 139 let. Govoril je perfektno arabsko, francosko, angleško, grško in turško in ni bil nikoli IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) vsem čitateljem in naročnikon tega lista! Frances Mohorič, tajnica. -o- DRAMATIČNI KLUB ILIRIJA. Chicago, 111. Članstvu dramatičnega kluba "Ilirija" naznanjam, da sf vrši redna mesečna seja v soboto, 28. decembra 1929 točno ob 8. uri v navadnih prostorih. Na tej seji bodo računi od zadnje igre in več važnih stvari. Prosim vse člane, da se gotove udeleže te seje in da mi na tej seji vrnejo vstopnice. Anton Krapenc, tajnik. -o- KAJ BO NA SILVESTROV VEČER NA WILLARDU. Willard, Wis. Zimo imamo dosedaj še precej milo. Snega skoro nič (Op. ured.: Če ga želite, ga vam ; pošljemo iz Chicage!) Takoj da še vedno kare ronajo, neka- i tere še prehitro, da se vedno ' vidi kako razbito v cestnih jarkih. Naš Dramatični klub se tud. vedno trudi, da nam kaj prire- Kako zdrav in krepak je bil, priča dejstvo, da je moral kot 1051etni starec v Alderbury delati javno cerkveno pokoro, ker je zapeljal mlado dekle. Kot 1201etni starec se je drugič poročil in kazal ni še nobenih znakov starosti. Šele tik pred smrtjo je izgubil vid in spomin, sluh in razum je pa ohranil v polni meri do konca. Ko je bil star 152 let, so se začeli zanj zanimati v Londonu in kralj ga je povabil k sebi. Gostili so ga v dvorni kuhinji, toda mož je bil vajen kmečke hrane in pokvaril si je želodec. Izpre-memba hrane in razmer je bila kriva, da je v novembru leta 1635 umrl. Slavni raziskovalec Humboldt je bil v južni Ameriki pri pogrebu Indijanca, starega 143 let. Mož je imel 117 let staro žena. J. Easton je izdal 1. 1799 razpravo "Dolgost človeškega življenja", v kateri navaja sedem starcev in stark, starih od 140 do 150 let, tri od 150 do 160, dva od 160 do 170 in tri od 175 do 185. Vsiljuje se vprašanje, ali dosežejo ljudje tako visoko starost tudi v naših časih. Tupa-tam slišimo o ljudeh, ki dosežejo izredno visoko starost, to- DR. KWARTA - slovenski dentist - JOLIET, ILL. Vse vrste zobnega dela izvršujem po najnižjih cenah. — Izdrem zob brez bolečin za $1.00. Vse delo jatn-čeno. Preiskava brezplačna. Ure od 9. dop. do 8:30 zvečer. 205 No. Chicago Street, (nasproti Realto Theatre) Tel. 6394 Prebivam v Jolietu 35 let. KVALITETA - TOČNOST POŠTENJE A F. WARHAN1K zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 Weit 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO. ILL. Lepota pokrita vslec^ UTRUJENOSTI Naredite 3-dnevno poskušnjo ZASTONJ Je res, da se pozna vsled utrujenih živcev in mišic na obrazu radi preveč del- ampak največkrat povzroč? to zabasanost v crevih. Krasota, živelj in vztrajnost se vam povrne le ako se izčisti nrostor kjer so take zaostalosti in se vredi normalno prebavnost. Za obdržati in imeti lepo kožo lahko rabite razne kosmetične stvari ako tako želite, ampak ne pozabite držati vaš prebavni del v pravem redu. Ne zamudite prilike prepričati sami sebe kaj Trinerjevo grenko vino napravi za vas s tem, da izčisti vaša čreva in ojača naravno pretakanje sokov v želodcu. Pošljite nam spodnji kupon in do- bili bodete tridnevno poskušno steklenico zastonj, poštnine prosto. Ako si niste upali jesti te-ških škrobnih jedil, bodete videli kaj hitro, kako se poda to izvrstnemu kalifornijskemu vinu, kas-kari, regradu in drugim zdravilnim želiščam. Pišite še danes— predno odtegnemo to ponudbo. Velika steklenica $1.25 v vseh lekarnah. POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! J os. Triner Co., Dept. 12, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois. Ime Ulica.. Mesto...................................... Država.. VAŠ SIN IN HCI BI MORALA POSTATI novo leto. Tebi, A. S., pa veliko dobrih plačnikov in novih naročnikov! Martin Težak, predsed. -o- POPRAVEK. Sheboygan, Wis. V zadnjem poročilu sem poročala o smrti Mrs. Rock Ju-riček. Po pomoti sem pozabila naznaniti, da pokojna zapušča poleg treh otrok tudi žalujočega soproga. Toliko v popravilo. Prosim, naj mi prizadeti oprosti. J. Mohar. -o- UREDNIKOVA POŠTA. —-Vsem onim, ki so poslali za praznike toliko voščil in čestitk na uredništvo za praznike, izrekam prav iskreno zahvalo. Menda je ni naselbine, iz katere bi ne prejeli kakega voščila. To je znamenje, da ima Araer, Slovenec mnogo prijateljev po slovenskih naselbinah! Hvala in Bog Vas -živi vse! , —Mrs. Rozinka, Eveleth, Minn. — Dotične igre mi nimamo. Obrnite se direktno na tajnika Dram. kluba Ilirija, g. Antona Krapenca, 1834 Blue bolan. Imenoval se je Saod in začetkom preteklega stoletja je bil suženj Džezada paše. ki se je boril v Palestini proti Napoleonu. Pozneje je odšel s svojim gospodarjem v izgnanstvo na Malto, kjer se je po-kristjanil in stopil v samostan. Začetkom lanskega leta je umrl v Lutoviscah blizu Lvova trgovec Leib Feld, star 125 let. Rojen je bil 1. 1803 v sosedni vasi Dydrovi. O žen j en je bil točno 100 let. Njegova žena je bila stara lani 117 let in bila je še čila in zdrava. Zakonca sta imela 18 otrok, od katerih pa žive samo še tri hčere in trije sirovi. Najstarejša hčerka je stara zdaj 81 let. Iz tega je razvidno, da dosežejo ljudje visoko starost tudi v naših časih. di za zabavo. Kakor se čuje. bomo imeli letos zopet krasni polnočni prizor na Silvestrov večer v dvorani društev. Lansko leto je bilo zelo lepo, ali letos bo pa še vse kaj drugega. Nastopilo bo več oseb. Torej ne pozabite priti vsi na ta večer v društveno dvorano. Nebo vam žal. Drugih novic nimam za danes poročati. Torej želim vsem srečno in zdravo novo leto! P. ZAPRTA, KER JE BRALA SV. PISMO "Daily Mail" poroča, da je GPU (naslednica čeke) aretirala princezinjo Zofijo Lieven, svakinjo london. lordmajorja sira Studda, in jo zaprla v ječo Subjanka. Princezinja je bila aretirana, ker je brala bolnim in revnim ljudem sv. pismo. — To se smatra v Rusiji za proti-revolucijonaren zločin! -o- Ako moški ni v stanu vladati samega sebe, je čas, da se oženi in dobi ženo, da ga bo vladala. DR. SV. FRANČIŠKA SAL. ŠT. 29 KSKJ. Joliet, 111. Znam, da niste dolžni pri-občevati dopisov društev K.S. K.J. in dr., vendar pa, ker vidim in slišim, da več naših članov čita A. S., in se bolj zanima zanj, kakor za kateri drugi list, Vas prosim priobčite še ta dopis. Kakor je bilo že poročano, priredi dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 KSKJ. plesno veselico dne 31. decembra t. 1. v Slovenia dvorani. Ker bo to ravno večer pred novim letom, upamo, da bodo naši člani (ce) in vsi naši prijatelji se udeležili iste v polnem številu. Torej ne pozabite starega leta večera. Zabave bo obilo za vse. Pri vstopu so prva, druga in tretja nagrada. Poleg tega bomo imeli šaljivo pošto in mnogo drugega. Na svidenje! Želim vsem zdravo, srečno Island Ave., Chicago, 111. —R. S., Bowling Green, O. — O dopisu, ki ga omenjate v pismu, ne ve uredništvo nič. Morda se je kje zgubilo. Napišite ponovno in pošljite. Glede drugega Vam odgovori uprava. —Raznim dopisnikom, zlasti onim, ki pišejo o veselicah in zabavah, bi svetovali, da so v svojih naznanilih kolikor se da kratki. Dopisov iz naselbin je vedno več, za katere je u-redništvo zelo hvaležno vsem dopisnikom in prispevateljem. Vendar, če hočemo postreči in ustreči vsem, smo primorani nekatere skrajšati, drugače jih nam ni mogoče pravočasno priobčiti. List je samo tako velik, kakor je, pa nič večji. Zato z raznimi društvenimi naznanili bodite kratki, kolikor se da. To smo primorani prositi radi pomanjkanja prostora. Zakonski stan je kakor predpisba. Vzeti se ga mora po navodilih — navodila pa navadno daje ženska. Ljudje, ki veliko govore, ponavadi prav malo vedo. Kupujte, kjer prihranite; — v — člana našega božičnega kluba Mala svotica, vplačana vsak teden, VAS BO REŠILA SKRBI, KAKO BOSTE KUPILI BOŽIČNO DARILO. Zelo je prijetno, dobiti denar tedaj, KADAR NAJBOLJ POTREBUJE. GA ČLOVEK Jf 4» 4» 4» 4» 4* 4» 4» 4» 4» 414» 4» 4s 4» 4» 4* 4* 4» 4» 4» 4» 4» $ + & * + * f t T * * T + * f * * FINGLQVI LEKARNI N. E. CORNER 21st & WOOD ŠTS., CHICAGO — Nad 25 let izkušnje. — Sestavljamo zdravila po predpisih vašega zdravnika. Z veseljem vam bomo vedno postregli. * * * 4f. + EXPRESS! Slovencem v Chicafii in okolici se priporočam za dovoz premoga in prevažanje pohištva ob času selitev. John Kochevar 2215 W. 23rd St., Chicago, IU. Tel. Roosevelt 2692. Jemljemo račune za plin, elektriko in vodo. mo Money Orders. Izdaja- * VI SAMI LAHKO ODLOČITE, KOLIKO BOSTE VPLAČEVALI NA TEDEN. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave. Chicago, HI. OTTO KASPAR, predsednik. FINGL, zanesljivi lekarnar. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 St. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOČ 1 Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road —- Phone Eddy 5849 ROJAKOM ki se jim ne dopade, kjer žive in se nameravajo seliti, priporočamo, da si ogledajo Milwaukee. V slučaju, da nameravate kupovati dom, trgovino ali obrt ,zglasite se pri nas za nasvet. Na prodaj imamo želez-ninske, grocerijske, mesarske trgovine, gostilne, eno-ali večdružinske domove itd. RIGHT REALTY CO. Ermens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis. Telephone: Hanover 308. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo ta n»-ročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokliči ti Telefon: ROOSEVELT «221. Louis Stritar 2018 W. 21»t Place. Chic*eo. I1L Ksaver Meško: Koroški prazniki. Kakor osirotelemu in zapuščenemu otroku po materi se mi čestokrat stoži po Koroški. Po tisti Koroški mislim, ki smo živeli v njej nekdaj, ko smo pač trpeli krivice dan na dan in smo se dan za dnevom borili in bili za naj-navadnejše pravice, a borili se s toplim idealizmom in z neumrljivim, dan za dnevom se nanovo oživljajočim upanjem v srcu: če ne ■zmagamo danes, zmagamo jutri, če jutri ne, čez leto, čez dve, po desetih letih. Bili so vroči, a lepi dnevi v tisti bajni deželi molčečih, resnih gora in poezije polnih jezer. Kako se mi ne bi tožilo po krasoviti deželi, kako ne po letih, v njej preživelih! Nikoli pa se mi ne toži po nji tako silno, tako bolno kakor o praznikih^ S sladkostjo in bolestjo preživljam ob teh spet dneve in praznike, prežite v Koroški pred desetimi, dvajsetimi leti. — Kako mi vpre srce v svojo mehko kopre-no spomin na praznik vseh svetnikov in vernih duš dan, ki imajo povsod svojo čarobno, mehko-turobno poezijo, v Koroški pa še nekako povsem- samolastno, še lepšo kakor dru-god. Gledam v duhu spet tisto dolgo vrsto siromakov, sedečih pred župniščem v slikovitem planinskem Št. Danielu. Kadar smo v cerkvi in na grobovih opravili in sem opomnil vse, ki imajo piamon tega sveta, naj od-kupljajo duše svojih rajnih in lastne duše iz trpljenje v vicah z miloščino, pristopijo postavni, resni gospodarji, gospodinje še s solzami v očeh k čakajočim ubožčkom in jim dele "hlebčke za verne duše", ki so jih v velikih jerbasih prinesle dekle. Ali vsi svetniki in vernih duš dan na Žili. Do večernega mraka na vseh svetih dan, sko-ro do poldneva na vernih duš dan so trajala tam opravila za rajne. Na vsakem posameznem grobu je bilo treba moliti; na nekaterih po štiri, pet, več očenašev. Nisem vedel, kam bi se naj obrnil najprej, komu naj bi ustregel prej, ko so pa vsi težko Čakali, ko se je vsem mudilo domov. Vsem bi rad storil po volji, ko bi vsem mogel: saj je bilo grobišče vse črno žalujočih vernikov od zida do zida, od zida do cerkve. • Hudo je bilo katero leto. Kakor bi ga molitev dražila k besnemu srdu, je divjal in bril marsikdaj ob teh dneh čez tisto vzvišeno plan nad Žilo in Dravo veter; in dež je lil, da so Škripali in se šibili dežniki od vetra in dežja. Pa smo vztrajali, molili in grobove kropili noter do mraka. Ljudstvo je hotela tako — Bogu hvala —, da je — mi duhovniki smo bili služabniki ljudstva; na Koroškem morda bolj nego kjerkoli; služabniki v ljubezni. Božični prazniki, prazniki najmehkejše, naj-skrivnostnejše, najslajše poezije. . . Lepota in sladkost so bili že v bogoslovju, kjer so nam jih očetje jezuiti, možje širokega obzorja, srečnih, otroško radostnih duš, umni vzgojitelji, skušali narediti kar naj prijetnejše. Zvečer jaslice in božično drevesce in za vsakega darilo; preprosto pač in neznatno, a smo ga bili v srce veseli, kakor bi nam ga bilo prineslo samo božje Detece. Pevci so zapeli nekaj božičnih. Še smo se malo porazgovorili, še se veselili nekaj časa kakor pastirji ob jaslicah betlehemskih, pa smo morali k počitku. Z mehko svetonočno radostjo smo legli, a že je budilo od radosti tiho domotožje po hiši domači, po jaslicah v kotu za mizo, po poeziji hoje k polnočnici tam doli v Slovenskih goricah, kjer sem hodil in se opajal s skrivnostno krasoto svetih noči še v nedavnih dijaških letih. Ni bilo spanca na oči, strmeče v temo, iščoče daljnih krajev, daljnih dragih, minulih dni in noči. Še smo se poltiho pogovarjali iz postelje do postelje. A redkejše in redkejše so postajale besede; kakor neljuba vsiljen-ka je padla še katera v mir in tišino spalnice; naposled smo umolknili vsi, vsi se pogreznili v svoje misli in sanjarije, čakajoči, da zapojo svetonočni zvonovi in smemo vstati. Za temi prvi božični prazniki zunaj v pa-stirstvu, v Škocijanu ob Klopinjskem jezeru. Še sedaj se spominjam z vznesenim začudenjem, kako bajnokrasni so bili smrekovi gozdovi med vasjo in jezerom in po hribih nad jezerom; sama belo okrašena božična drevesca. Bilo mi je ,kakor bi živel v pravi pravljici A zima je bila strupeno mrzla, kakor so rade koroške zime. Vse tri sv. maše sem imel na božični dan na podružnici v Šmarkžu vse tri zaporedoma. Po službi božji sem si šel v Sinčo vas po pošto. Pa mi pravi Melita, mlada nečakinja gospe poštarice: "Kaj ste za božjo voljo tako počasi maševa-li! Mislila sem, da mi noge od mraza odpadejo." Še v topli sobi so se ji ob spominu na pravkar prestalo trpljenje ovlažile lepe oči. Priznal sem ji, da se meni ni godilo mnogo bolje. Podoba sv. Rešnje krvi mi je pri tretji maši v kelihu zmrznila. Moral sem,jo šele od-tajati s tem, da sem kelih z rokami grel in dihal vanj. Posebno toplo mi pri tem kajpada ni bilo. (Konec prih.) GOSPODIN FRANJO je zanimiva iz življenja zajeta povest. Je to povest, ki. kaže kake razmere so vladale v Bosni in Hercegovini za časa austrijske okupacije. Ta povest zanima vsakega Slovana, da ji sledi z napetostjo. Poleg romantike, ki se lepo vije skozi vso povest stoje ob strani kakor kantoni slike germanske in madžarske politične ambicije, ki je zatirala, zapirala; obešala in treljala Slovane v Bosni in Hercegovini samo zato, ker so hoteli ohraniti na sebi slovanski značaj. Povest "Gospodin Franjo" je bila za časa Austrije prepovedana knjiga, kakor hitro je prišla na svetlo. Resnica je pač bodla v oči one, ki so jo gazili in tlačili. POVEST GOSPODIN FRANJO začne izhajati v "Amerikanskem Slovencu", z novim letom dne 1. januarja 1930. Svetujemo vsem, da to povest čita-jo od kraja, kajti zasluži, da jo čita ne le vsak Slovenec, ampak vsak Slovan. Prijatelji lista "Amerikanski Slovenec" naj blagovolijo opozoriti svoje somišljenike na to zanimivo povest, da si naročijo list pravočasno in čitajo povest od kraja. POZOR! Pravkar smo dobili večjo zalogo Družinske pratike ZA LETO 1930. Ta pratika posebno priljubljena pri Ameriških Slovencih, je večje oblike in posebno zanimive vsebine. Cena 2©c. Naši zastopniki in vsi dru-ki jo žele dobiti ali raz-pečavati, naj jo takoj naro- 5e, dokler zaloga ne poide. \ Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. * * 4* + + * M i* 4,4 +4.4. * 4» 4» 4"«** * 4» * * * * PALACZEV POGREBNIŠKI DOM J Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 ^ V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše p citate 7 NAZNANILO Sprejeli smo KNJIGI7. Mohorjeve družbe ZA LETO 1930. Zbirka vsebuje sledeče knjige: Koledar za leto 1930. Slovenske večernice 82. zv. Zgodovina slovenskega naroda, Dr. J. Mal. Grče, povest. Življenje svetnikov 6.' zv. Cena peterim knjigam s poštnino vred $1.25 Imamo v zalogi tudi veliko pratiko, cena 20c. KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. > Columbia I MššMm J V oooo-o-o^>o<><>o-o-o-oooooo-c-ooo-o<>oooooock>oooooo < PISANO POLJE 1 ! 6goo »Nv------ J. M. Trunk *xxxxvoooooo DVE NAJNOVEJŠI PLOŠČI 25120—Pod okence pridem, Eopas in Šubelj, Ko so fantje po vas* šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c Narodne pesmi, pojejo trije operni pevci s spremljavo orkestra. 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c Na tej plošči moški kvartet Adrije posebno dobro zapoje in pogovori so zelo živahni. DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet .................,....»...75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet ..................75c 25053—Hribčki ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet ......................75c 25054—Bodimo veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio ............-.........75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dan, moški kvartet......................................75c 25056—O mraku ' Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25058—Janez Čuk in Milka Sova, I. del Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ..........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ................-75c '5062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 35064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 25065—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ....................75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c ■>5067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c '5070—Al" me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester ........................-...................75c "5071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75c >5072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c '5074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c '5075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c 25077—Dolenjska polka Štajerski Landler, godba ..........................................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ........... ....................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plazmo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za "'.roške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na KnjigariflyAlSjftjrikanski Slovenec 1849 !\, CHICAGO, ILL. Njih Veličanstvo . . . Stalin. Bili so in so še kralji, cesarji, carji, sultani, dalje imamo predsednike, v novejši dobi diktatorje, gole parlamente, ljudovlade, demokratične vlade, proletarske diktature, absolutne diktature. Bila je navada, da so kralji, cesarji pisali in še pišejo: "Po božji milosti kralj, cesar . . .' Drugi ničesar ne pišejo ali se o njih ničesar ne piše, n. pr. naš amerikanski predsednik ne piše in se o njem ne piše, in mesto "po božji milosti" se tu pa tam zapiše po "volji naroda, ljudstva, predsednik..." in drugi so čisto sami, namreč le diktatorji, samodržci ... in mnogokrat se dvigne prav in-fernalen krohot, ako kdo kaj omeni o kaki božji milosti, saj ti časi, ko je bilo še "po božji milosti", so baje izginili z malimi izjemami, in mnogokje, kjer je bilo prej še "po božji milosti", menda ni nobene take milosti več, ker kaki predsedniki s,o postali le po kaki ljudski milosti, in če so diktatorji, so postali diktatorji po lastni milosti ali volji, in pri tem za kako božjo milost ni prostora, in taki diktatorski samodržci stremijo za tem, da bi vsako misel na kakega Boga zatrli in zatrli pač Boga samega, dasi pravijo, da ni Boga, in zatirajo in ubijajo nekaj, česar ni, pa še niso zmagali tega nič. He, he. . Prav vse je "po božji milosti", ali se omenja, ali nič ne omenja, zasmehuje in zakro-hotuje, prizna ali se odstranjuje. Vse je po božji milosti, cesar in kralj, predsednik ali diktator, sultan in parlament, vse, prav vse, oligarhija, monarhija, republika, ljudovla-da . . ., vse. Ljudstvo ima vlado, kakršno si zasluži, morda želi. S teo-kracijo Judje niso bili zadovoljni, želeli so si kralja, in so ga dobili. O izrazu "po božji milosti" ni nobenega dvoma, treba je samo ta izraz prav pojmiti. — Tega izraza bi ne podrlo niti dejstvo, da bi zasedel kako vladarsko mesto sam Lucifer. Vse je odvisno od tega, kako kak vladar, naj bo car ali diktator, sultan ali parlament, svojo vladarsko nalogo vrši. Če se kak vladar skriva za "po božji milosti", da bi s tem za-kril kako krivico, bo prišel pred odgovor, in če kak diktator noče ničesar vedeti o kakem "po božji milosti", ker noče nikomur biti odgovoren, bo tudi prišel pred odgovor. Naj vsak le malo počaka, ker VSe bo prišlo na vrsto, nihče ne bo izpuščen in spregledan ali prezrt. Njih Veličanstvo . . . po božji milosti kralj, cesar, car . . . Izginilo je, minilo, odstranjeno je, pometeno po revoluciji. In "po božji milosti" baje ni prav nič pomagalo, in s* carjem in kraljem je baje izginilo tudi to samo, izginilo "po božji milosti" in prišlo je baje nekaj, republika, diktatura, samodržtvo . . . brez te milosti. In nasledstvo je zelo hudo in ogorčeno nad tem, kako se je n. pr. kraljestvo ali cesarstvo ali carstvo javljalo, prikazovalo, nosilo, izražalo. Dobro, če je bilo pri tem kaj krivice in kaka zloraba. Ogorčenje je na mestu. Ampak. He, he. Najbolj izrazito je bilo carstvo v prejšnji Rusiji. Kako se je izražalo, o tem je na mero-dajnem mestu odločeno, ker carji do Nikolaja II. so bili pozvani na odgovor, kako so vladali, ko so bili carji "po milosti božji". Krohotajte, če hočete. Prišla je revolucija, in tudi ta je sodila carstvo, in sodila tako strogo, da je carstvo izginilo, in izginilo carsko veličanstvo in izginilo "po milosti božji", baje izginilo. Kdor sodi in obsoja, mora biti čist. Tat ne sme soditi tatu radi kraje. Revolucija je sodila in sodila je diktatura in sodil je diktator, in ta je zdaj Jožef Stalin. In proslavljali so v Rusiji in Moskvi dvanajstletnico revolucije, in proslavljali zmago nad carizmom in veličanstvom carjev in nad "po božji milosti", in proslavljali so pri proslavi zmagovalce — ne—zmagovalca — Stalina, in pozabili so na zmagovalce, Lenina, Trockyja . . . Bukharina ... in videli so le zmagovalca Stalina, in ta zmagovalec nad carji in carskim veličanstvom je bil pričujoč pri proslavi, in proslavljali so ga, pozdravljali gromovito, prirejali mu ovaci-je, in bilo je to vse, kakor ne-skem gledališču in Jožef Stalin se je milostljivo prikazal proslavljajočim, in prikazal se je v carski loži, in prikazal se je kot kak — car! In tu mislečemu človeku zavre kri, ko se zmagovalec nad ruskimi carji ruskemu ljudstvu (?) ali vsaj pri proslavi proslavljajočim prikaže kot Njegovo Veličanstvo — cai Stalin. Hrkni in . . . Ubogi hudič. Nemec izraža veliko več, ko govori v izrazu "der arme Teufel". Izraz ima lahko celo vrsto pomenov. Pa gre res za — ubogega hudiča. Naši učenjaki govorijo o bilijonih let, ko bomo še lahko tlačili travo, namreč kot človeštvo, in nas še ne bo konec, ampak hudič ima zelo kratko dobo pred seboj. Črno na belem lahko čita hudič sam, in sicer: "Pisec teh vrstic (to je g. Molek v Prosveti) stavi kosti svojega rojstva, da čez dve sto let bo stari in 0-gabni hudič že davno mrtev in pozabljen." Ampak če se iz same srčne togote nad tako kratko dobo prej — obesi? Mrtev, pozabljen, obešen... it makes 110 difference. Star in ogaben je ta zlodej, in poleg tega je še tak zlodej, da bo rogovilil še naprej, ko bo po dve sto letih crknil ali bo pozabljen, rogovilil tam, "kjer ne bodo imeli Boga prefl očmi." Širom Jugoslavije Napad iz maščevalnosti. Ko se je vračal posestnik Jožef Judež s tržnega dne domov proti Malemu Slatniku. ga je napadel na koncu Žabje vasi z odprtim žepnim nožem posestnik Anton Vidic iz Smo-lenje vasi, pri čemer se je močno obrezal. Kmetje, ki so bili v družbi, so ju s težavo razdvojili. Vidic je udaril Judeža s pestjo tddi po desnem očesu z vzklikom: "Če ga sedaj ne bom ubil, ga bomo pa, ko pridem iz zapora!" Rabijatnega Vidica, ki goji proti Judežu staro soviaštvo zaradi neke pravde, so orožniki aretirali in ga odvedli v zapor. -o-- Samomor jetnika. V ljubljanskih zaporih se je nahajal zaradi umora svoje mačehe klobasicar Ant. Podr-žaj z Iga. Ko je te dni jetniški paznik odprl vrata njegove celice, da mu da jed, je Podržaj skočil na hodnik in se preko ograje pognal na dvorišče kakih deset metrov globoko. Podržaj je obležal na licu mesta mrtev. Kdor v Amer. Slovencu" oglaai, se mu kupec takoj o* glasil