The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^MR XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) MARCH 17 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 63 ADOLF HITLER' IZZIVA SVET v NABOJ Up°j!avija» Romunija in ®'j8ka 8e bodo morale p °citi za skupni boj, ali L Se morajo ukloniti u- s< j,.'' ki jim jo je namenil k ^'tler. V jj^j York, 16. marca. — k lj(,,e z Naglimi koraki pribli- p< ^ odvaVi VOjni' >Zdaj naj'~ d' i]f0 od malih narodov, c< uk]e bo te ^ Sv°je demarkacijskc p: je. . Pr'čel z novo politiko, v; "ja. a splošnega zavoje- b< ^itleH . 7 ^ct)e v.načrti so jasni, čin *>tv0 s'kiti nemško gospo ^jato^ nezn°snimi breme v> Zavojuje novo deže ui Savi., T- • dl Jtit>j Se b°do morale zdaj od ,Sicer kmalu: ali se bo- O 6 postaviti združene je Uki0l .^.'Jran, ali pa' se mora n< Sil u- Usodi- ki 3im dl ako jih ne pod cc Hri/ka Rusija s svojim' d( ' K • ®teJej° z rezerva- pi aje 18 milijonov mož. n; --- tHNER DRŽAVE P1 ^Michigan umrl ™ marca, g, ^Om Cl Je umrl na sv0" ki %i U v Grand Ledge F. Se kFitzSerald, governor h voiitChI&an- ki 3e ob zad- j Nei-iVah Porazil bivšega IHii? franka Murphyja. % ^verner, ki je bil 54 X'eJe 2bolel v ponedeljek B if' sinoči ob devetih ki I h °slabelosti srca. pl °r»0|cr--- je P0SLAN1IK0V di K 16. marca. - Po- j | Jkj0 ^°matičnih virov na- d( sta francoska in 01 vlada sklenili, da v 111 tl , Hitlerjevi agresiv- s) 'Shi 1iičeta vsaka svoje- d( lka iz Berlina. Al* h—____ P' Ce*bozahte- l \ vEčJO OBLAST g II francoske- n I b so noc°j izjavili, ti M %dier zahteval dikta- iz I h da se mu bo mo- n, I 11 M?pešn° postaviti po d *>vim načrtom. —- angleškega v wash- z Lv Ngt°nu I^v^GTOn. _ Angleški 31 LNia b° za časa sv°Je' p rWoh!Ameriki obiskal c < gosteč Prebival V Beii n I A pri Predsedniku K^ki . 11 k!Vd;raljevski par pri" H vo<£ p0 °&ledu Niagar-I L^&tor, da direktno v v vNkim t0 8- juni-1a- 1 1» net0n. . par ostane v I I C^1 v dni' natc Pa se v I fc nCo .Vdepark, poletno r l^dsednika Roose- t C Lastniki Appalachian premogovnikov zavračajo zahteve delavcev po višjih mezdah John L. Lewis je imel z ostalimi zastopniki delavstva sejo v Biltmore hotelu v New Yorku. — Sedanja pogodba med premogarji in kompanijami poteče dne 31. marca. NEW YORK, 16. marca. —* Lastniki Appalachian Coal Co. j so zavrnili zahteve predstavni- j kov organizacije United Mine Workers of America po zvišenih mezdah ter so stavili protipred-log sklenitve nove pogodbe, na podlagi katere bi bila dnevnim delavcem znižana mezda za 50 centov na dan. Zastopniki premogarjev, ki so imeli sejo v Biltmore hotelu, niso še odgovorili na ta predlog, toda o tem kakor tudi o drugih predlogih bodo še razpravljali i na skupni seji svojih odborov, f Kratek rok 1 John L. Lewis, predsednik 1 organizacije premcgarjev, je iz- [ J javil, da ker poteče sedanja po- 1 godba dne 31. marca, bo čas 1 prekratek, da bi se izdelalo v vseh podrobnost;h novo pogodbo. 5 Zastopnik kompanij zavrača de- s lavske zahteve j Charles O'Neill, zastopnik o- t peratorjev, je zavrnil zahtevo J unije po šest-urnem delovnem £ Jnevu, trideset - urnem delov- j nem tednu'in po višjih mezdah. Zavrnitev unijskih zahtev je' 3'Neill Utemeljeval z izjavo, da', je konferenca vzpostavila mezd-11 tio pogodbo, ki je bila veljavna,. ive leti, končavši z 31. marcem 1937. V sedanji pogodbi je iolocena kot bazna mezda za I premogarje na dnevnem šiftu j na severu $6 na dan, na jugu pa I £5.60. V torek so zahtevali c premogarji 50-centno zvišanje j mezde na dan, včeraj pa je kom-panijski predstavnik O'Neill su- j ?eriral, da te sedanja mezda o<-krne na $5.50 na severu in na $5.10 na jugu. KNJIGA MU JE REŠILA r ŽIVLJENJE i MONTREAL. — George Mc- ( Bride, 27 let stari razvažalec 2 kruha, se ima samo - debelim ^ platnicam svoje knjige, v katero ^ je zapisoval naročila, zahvaliti, ia je danes še pri življenju. Ko 2 je namreč vstopil zvečer v svoj lom, je tam presenetil dvoje vlo- s milcev. Eden vlomilcev je po- ^ meril nanj z revolverjem ter ^ sprožil. Krogla je McBridea za- ^ dela v levo stran prsi, da se je ^ zgrudil na tla, vlomilca sta pa pobegnila. Toda McBride ni bil f mrtev. Takoj nato je vstal in | šel do najbližjega zdravnika, ki * ga je preiskal. Doktor se je sil- ( no začudil, ko ni mogel ugotovi- ^ ti nobene rane. Potem pa se je ^ izkazalo, da je krogla prebila ^ njegovo knjigo ter obtičala pri drugi platnici. Koristno predavanje < . ] Danes, 17. marca, ob 8. uri ; zvečer bo velezanimivo preda- ^ vanje o sedanjosti in bodočno- j sti Amerike. Predavanje, se vrši ( pod pokroviteljstvom Section 9. Regional Division 8141, Technocracy, Inc., in sicer v prostorih na 15408 Waterloo Rd. Vstopnina je prosta. Vsi ste vabljeni. ^ • Seja i Seja odbora koncerta Slejko- i vih bratov se vrši v soboto, dne i 18. marca ob 8. uri zvečer v S. 1 D. D. Nadzorni odbor naj bo na- ; vzoč ob 7. uri, da se uredi vse , račune. Prosi se celokupni odbor, da se seje udeleži. — V. Coff. t - Silni viharji in snežni zameti v državi Michigan Nekaj vlakov in stotine avtomobilov zametenih. —j Takega viharja ne pomni-! jo v Michiganu že 20 let.I _ i MARQUETTE, Mich., 16. marca. — Preko države Michigan je divjal danes silni snežni vihar, kakršnega ne pomnijo ljudje v Michiganu. V snežnih zametih je obtičalo stotine avtomobilov in nekaj osebnih vlakov. V bližini Sandsa je obtičal v zametih vlak Chicago-North-western železnice. Dvanajst o-seb, ki so se nahajale na vlaku, je ostalo z vlakom vred v zametih. V Saginawu je vihar divjal z naglico 58 milj na uro in njegova moč je bila tako silna, da | je cdkrival strehe. , r V Hancock je padlo nad de- ' vetnajst palcev snega. — V ' Marquette je zamel sneg v viši- ' ni IZ palcev, česac pomnijo -že dvajset let. \ V Marquette je bila pozvana s policija, da preskrbi z zdravili 1 jetnike, ki so zaradi snega po- ' polnoma izolirani in odrezani ' od ostalega sveta na državni ' jetniški farmi. Opera "Carmen" v S. N. Domu nocoj Nocoj ob osmih bo vprizorje- s na v S. N. Domu opera "Car- 1 men", ki jo bo dala Cuyahoga 1 County Opera Association v s zvezi s Federal Music projek- 1 torn. Opera je znano krasno de- * lo francoskega skladatelja G. 1 Bizeta ter prikazuje prizore iz J življenja španskih vojakov, tihotapcev, ciganov i. dr., ki nastopajo v tej lepi muzikalni predstavi. Eno velikih vlog, in ] sicer vlogo kmečke mladenke \ Micaele, bo pela znana sloven- i ska umetnica ga. Jeanette Per- 2 dan - Juttnerjeva. Opero bo ] spremljal izboren orkester, či- 1 gar nekateri člani so že svirali 1 pri Clevelandskem filharmonič- 1 nem orkestru. Naslovno vlogo < Carmen bo pela madame Cara- < bello Johnson, bivša primado-ma St. Louis in Cincinnati Opera družbe. i Opera se bo pričela ob osmih ; zvečer. Vstopnice, ki so po 35 : centov, se dobe v Kalanovi 1 Hardware trgovini v SND, v ] zlatarski trgovini Franka Čer- ■ neta v S. N. Domu in v trgovi- 1 ni Rudolfa Perdana na E. 185. cesti. Sezite po njih! Urad odprt ob osmih Naš urad se odpre vsako ju- ] tro ob osmih, na kar opozarja- ; mo cenjeno slovensko javnost v ; Clevelandu. Torej ne telefoni- ; rajte pred osmo zjutraj, ker ni tedaj še nikogar v uradu. Ako pokličite ob osmih, je še vedno; dovolj časa za priobčitev vseh novic in malih oglasov dotične-ga dne. Prosimo, upoštevajte! to! I Nu levi struni je Sidney Hillman, podpredsednik Kongresa za industrijsko organizacijo, poleg njega pa John L. Lewis, predsednik iste organizacije. Slika je bilu posneta na konferenci med predstavniki CIO in A. F. of L. GLAVARJA CIO ORGANIZACIJE Madžari zavzeli glavno mesto Rutenije in se združili s poljskim vojaštvom Mesto je bilo zavzeto po krvavih bojih s češkim vojaštvom. — V enem samem zakopu je naštel poročevalec 37 mrtvecev. — Skupna madžarsko-poljska meja. CHUST, Podkarpatska Rusi-« ja. — Madžarske čete so nasko-le to malo mesto, ki je prestcl-aica Podkarpatske Rusije (Kar-patske Ukrajine, Rutenije, kako jo tudi imenujejo), ter so po krvavem boju s češkiagin ultra-; Jinskimi četami zasedf* mesto, j V mestu vlada mir Nocoj je vladal v mestu, ki je [ pod popolno kontrolo Madžar- j zov, mir. češki vojaki in oni rodoljubi, ki so sklenili, da se ne podajo, so bili potisnjeni iz mesta v okoliško gorovje,, odkoder jih bo težko pregnati. Jutri se bo madžarsko vojaštvo odpravilo v hribe na pogon za njimi. 37 mrtvecev v zakopu Najbolj krvavi boji so se vr-1 šili v zakopih, sedem milj od,' mesta. Po topniškem obstreljevanju zakopov so Madžari naskočili z bajoneti, nakar se je razvila besna borba na nož. V enem samem zakopu je naštel ameriški časnikar, ki je poslal to poročilo, 37 mrtvih bram-bovcev. Premičnine odpeljane Ko so Madžari zavzeli zako-1 pe, so pričeli naglo prodirati proti mestu. Mesto je naskočila infanterija, ki je zadela na neznaten odpor. Iz oken nekaterih hiš so padli streli, toda Madžari so se naglo polastili mesta, ki pa je bilo tako rekoč izpraz-' njeno. Vsi tovorni avtomobili in celo železiiiški vagoni so bili že cdpeljani. Strnitev Madžarov in Poljakov Onkraj mesta so se združili madžarski vojaki s poljskim vojaštvom, kar pomeni, da imata zdaj Poljska in Madžarska skupno mejo, po kateri sta obe hrepeneli. Ker pa taka meja ni v soglasju s Hitlerjevimi načrti, je vprašanje, če bo obstala. Zahvala Odbor koncerta Slejkotovih bratov se prisrčno zahvaljuje za dar $2,00 pevskemu zboru Slovan, ker sc je pomotoma izpustilo oglas iz programne knjige, ravno tako hvala za dar $2 Mr. Anton Dolganu, trgovcu z železnino in radio aparati na Waterloo Rd., ter Mr. Victor Woodu iz Westropp Ave. za dar $1.00. Vsem darovalcem lepa. hvala. Hvala in pripoznanje cenjeni publiki za tako sijajno u-deležbo! —. Odbor koncerta. POLOŽAJ STAVKE V LEKARNAH Nekaj lekarn je odprtih, do-čim druge še vedno ne poslujejo. — Piketi pred lekarnami in v njih notranjosti. CLEVELAND. — Predstavniki treh kompanij, ki tvorijo troje "verig" elevelandskih lekarn, v katerih so zastavkali u-službenci, pravijo, da je od 117 trgovin 52 zopet odprtih, dočim pravijo unijski voditelji, da jih je odprtih samo 35. Dočim so se pričele nadaljne lekarne pripravljati, da odpro danes svoja vrata, ni nobenih izgledov, da bo stavka poravnana. Albert L. Faulkner, vladni posredovalec, je izjavil, da niso pravni zastopniki treh kompanij, katerih prodajalne so prizadete po stavki, niti sprejeli niti zavrnili njegove ponudbe za posredovanje. ' Pred vsemi prodajalnami, ki so se odprle, so piketi. V onih prodajalnah, kjer servirajo tu-idi prigrizek, so piketi zasedli vse stole pred "lunch counter-ji" ter si naročili kavo, ki so jo tako počasi srebali, da ni bilo za druge, ki bi si hoteli naročiti jedila, nobenega prostora in so morali oditi. japonci ogrožajo rusko mejo ŠANGHAJ. — Opazovalci poročajo, da so pričeli prihajati veliki transporti japonskega vojaštva na otok Sahalin in v Mančukuo, japonski protekto-rat, ki meji na Sovjetsko Rusijo. protinemške demonstracije na poljskem j VARŠAVA. — Proslave zaradi skupnosti madžarsko-poljske meje so se izcimile sinoči v Varšavi v silne demonstracije proti Nemčiji in Židom, Demonstrantje so vpili: "Dol z i Nemci! Dol z Židi!" I HITLERJEVI ROPARJI ODPELJALI IZ PRAGE 16TRUK0V ZLATA Zaklad Češkoslovaške narodne banke, ki so ga ukradli Hitlerjevi nacisti, znaša $80,923,275. ČEŠKO LJUDSTVO SE V NEMI TUGI KLANJA SPOMINU SVOJEGA NEZNANEGA VOJAKA PRAGA, 16. marca, — Uni-1 formirani nacijski "šturmtru-parji" so danes naložili pred Češkoslovaško narod ao banko 16 tovornih avtov zlata, v vrednosti $80,923,275. Celokupna vsota ropa Finančna pridobitev, ki jo je dobil ropar in morilec Hitler z ropom Češke, znaša v skupni vsoti $119,962,500. Vse narodno in prirodno bogastvo v Hitlerjevih krempljih Poleg tega zlata je dobil Hitler vse ogromno bogastvo, ki j ga predstavljajo češko orožje in municija, 1500 izbornih letal,1 manufakturne tovarne, jeklo, železo in razne minerali je. Danes popoldne je odšel Hi-jtler iz Prage v Brno, ki je od-I daljeno 116 milj cd Prage. ' Onečaščenje Masarykova spomina Trg Tomaža Masaryka, pokojnega ustanovitelja Češkoslovaške, je dobil zdaj novo ime: Adolf Hitler Platz. Zdaj je prišlo pod Hitlerjevo trdo pero sedem milijonov Čehov in 2,450,000 Slovakov. Obup praškega prebivalstva Prebivalstva Prage je obupano in gleda z mrkimi pogledi do zob oboroženo nemško solda-tesko, ki je absolutna gospodarica mesta. Pred grobnico neznanega vojaka prihajajo neprestano velike skupine obupanih Čehov, mož in žena, ki se tam, strti pod težo svojih nesreč in bridkosti, klanjajo njegovemu spominu. ROJSTVO DRUGEGA DVOJČKA PO 28 DNEH JASPER, Ind. — Mrs. Ro-i bert Scherle je včeraj, po 28 dneh, porodila svojega drugega otroka. Prvo dete je rodila dne 15. februarja. Rekord najdaljšega razdobja med rojstvom dvojčkov znaša 44 dni.. Pogreb Martona Pogreb George Martona, čigar truplo leži v zavodu A. Gr-dina in Sinovi, se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in od tam na pokopališče. Seja Danes zvečer se vrši seja društva Washington št. 32, ZSZ ob 7:30 uri v navadnih prostorih. Člani in članice so vabljeni, dal se gotovo udeležijo. Pogreb Frances Cerar Pogreb Mrs. Frances Cerar se vrši v soboto ob 9'15 zjutraj iz hiše žalosti na 5819 Bonna Ave. ter ob desetih v cerkev sv. Vida. V bolnišnici Mr. John Jurkas, 821 E. 222 St., oče Mrs. F. Jazbec je bil odpeljan s Svetkovo ambulanco v St. Alexis bolnišnico. Pečene ribe v SDD V petek zvečer se bode ser-viralo Fish Fry v SDD in igrala bo tudi dobra godba v zgornjih klubovih prostorih. Ženski odsek SDD zna pripraviti okusno večerjo, pridite! « 1 11 1 . Anglija in Francija sta v skrbeh radi zadnje krize Z ropom Češke se je silno ojačila Hitlerjeva vojna mašina, ki se je polastila vseh zalog češke armade. PARIZ, 16. marca. — Voditelji francoske vlade so se posvetovali danes vse dopoldne /, ozirom na nujni poziv angleške vlade, da naj pride francoski premier Daladier prihodnji teden v London na posvetovanje in razgovor glede položaja, ki je nastal z invazijo Češke po nemških armadah. Obe, Francija kakor Anglija, sta v silnih skrbeh zaradi tega najnovejšega Hitlerjevega čina. V prvi vrsti pomeni ta Hitler-| jev udar silno ojačenje Hitlerje-!ve; vojne mašine, ki je dobila 'zavzetjem Češke zalog in orožj.i za opremo štiridesetih divizij, 1500 izbornih vojaških letal ter vse ogromne škodove tovarne v Brnu. Posledice Hitlerjevega zadnjega ropa utegnejo postati u-sedne za zapadne države. Kultura VEROVŠKOVA SEJA Vse igralce dramskega dru-, štva Verovšek se opozarja, da se vrši vaja za igro "Na dan sodbe", v nedeljo ob 3. uri popoldne. Vsi, ki imajo v tej igri 1 vloge, n?.j bodo navzoči — V. j Coff. V petek večer, 17. marca (danes) se vrši važna seja zastopnikov skupnih mladinskih zborov v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. zvečer. — Tajnica. SMRTNA OBSODBA DVEH OSEB MIDDLETOWN, Conn. — I-ra Allen Weaver iz King Mountain, N. Y., in Vincent J. Cots J'\ iz Sheltona, delavca, sta bila obsojena na smrt, ker sta v roparskem napadu umorila meseca januarja nekega trgovca, pri katerem sta dobila $6.00. TOVORNI VLAK SKOČIL S TIRA SHEHURNE FALLS, Mass. — Pokvarjeno kolo nekega vagona tovornega vlaka je povzročilo, da je trideset vagonov dolgi vlak skočil s tira. Žalostna vest Anton Koren, 4426 Hamilton Ave., je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je umrla mati Anna Koren, stara 76 let, doma iz Poacerkve pri Ložu. Tu zapušča tri sine, Franka, Antena in Louisa in hčer Mary Godec, ter več sorodnikov, v stari domovini pa sina in hčer. Rodi ji rahla domača gruda. STRAN 2 ~ ENAKOPRAVNOST 17. marca,> UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" _________________________________________________________ »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays < Po raznašalcu v Clevelaudu, za celo leto.................................$5.50 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 1 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 : . Ett 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedtnjene države za celo leto ........................................$4.50 ' za, 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; j Bntered as Second Class Matter April 26th, xt)18 at the Post Office at Cleve- j ( land, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. VSI HOČEJO MIR! j! Današnji čas je poln čudnih nasprotij, ki jim človek ! le težko najde prave razlage in pravega izhoda. Resnica!! in laž, oba imata najmanj po dva obraza in kakorkoli j1 hočeš jih lahko obrneš in dobiš to kar hočeš. .Ljudje jih [ morajo z veliko muko in skrbnostjo izbirati med tisočerimi vrsticami in glasovi in še ne najdejo vedno ono, kar j. iščejo. Mir in vojna! Dve besedi, ki jih slišiš danes na vsakem vogalu in čitaš skoro na vsaki strani, ki jo vzameš v roke. Vsi so za mir, vsi se bore za mir in nihče noče biti kriv vojne, ki bo morda danes aliv jutri izbruhnila. In ven- i dar mora nekdo biti med temi vsemi, ki jim beseda o miru tako cesto in prepogosto pada iz ust, ki'te besede ne izgovarja iskreno. Samo kratek pregled, pa bomo videli na čigavi strani in kdo besedo mir izgovarja z vso| pravico in mu beseda mir ni prazna fraza. Angleški predsednik Chamberlain je v dnevih največje evropske; krize izjavil: Ubral sem »med tremi možnostmi, med j vojno, umikom in posredovanjem, tretjo pot, to je posredovanje ker nisem mislil niti na to, da bi izzival vojno : ali pa se umikal. Anglija tedaj vojne ni hotela in je noče.; Tudi Francija je ni hotela. Daladier je istočasno poudar- i jal: Niti trenutek nisem nehal z vsemi svojimi močmi delati na to, da bi se ohranil mir. Hitler je ob priliki za-seclbe češke rekel: Nemčija je z vso jasnostjo izjavila, da ncče v svojih mejah niti enega Čeha. Qojim upanje, je poudaril še dalje prav pred kratkim, da bo modrost ev- j ropskih državnikov dala Evropi oni mir, kot ji je potre- i beri v polni meri z ozirom na naravne in stvarne zahteve narodov. Tudi Nemčija torej noče vojne. Ali jo hoče j morda Italija'? Mussolini vedno povdarja, da ne. "Evro-' pa se nahaja pred mnogimi potrebami, a brez dvoma je najmanj nujna od vseh ona, ki naj poveča število sovraštev, ki se tako često porajajo na mejah raznih držav", i Vidimo torej, da vsi veliki evropski državniki, v katerih \ rokah se smatra, da je današnja usoda Evrope, poudar- j jajo z dneva v dan, s temi ali onimi besedami, da so za; mir, da so proti vojni in da vojno celo obsojajo. Toda če pogledamo za kulise gostobesednosti evrop- j skih državnikov in malo razmotrivamo dejanski položaj, i vidimo, da ta kaže popolnoma tirugačno sliko. Evropa in | ves svet se oborožuje in vsi narodi gledajo nejasno v! jutršnji dan, ker ne vedo, kaj bo z njimi. Velika mesta | si grade ogromne podzemne zaklone in ljudem delijo že j celo plinske maske. Vendar morajo biti vsemu temu raz-1 položenju ljudi in pripravam nekje neki vzroki, ki ne dopuščajo, cla bi mirno in brez skrbi ljudje gradili naprej svoje domove in se brigali za svoje dnevne in življenske potrebe. In res če pogledamo drugo stran, ki jo več ali " lanj čutimo vsi, vidimo da to razpoloženje ljudi, ki kaže sirah pred bodočo vojno, ni brez vzroka., Komaj' par mesecev je, odkar so velesile razdelile Češkoslovaško. Angleški predsednik je imenoval to delo za mir, posredovanje. Naj bo kakor koli, od tega dne, ki so ga smatrali kot enega najvažnejših v povojni Evropi in kot največji korak na poti k miru, se je stanje v Evropi,: pa tudi izven nje, bistveno spremenilo. Od tega dne, ko bi; človek mislil po vsem tem, kar je bilo pisanega in govorjenega, da ne bo treba niti ene nove puške več za oboroževanje, od tega dne je pričelo ravno na polju oboroževanja, pravo tekmovanje. Ko danes sledimo temu oboroževanju, ne moremo preko jasne skrbi pred bodočnostjo. Amerika, ki je od Evrope razmeroma daleč, se oborožuje z velikansko naglico. Usodo s^oje demokracije veže z usodo evropskih demokracij. Anglija je določila dve milijardi tedensko za oboroževanje, Francija pa, da bi nadoknadila zamujeno, hiti kupovati in naročati zlasti letala v Ameriki. Ogromne milijarde se usipajo v vreče fabrikantov orožja, ki jim ta pripravljajoči se ognjeni ples. seveda dobro dene. Italija, ki je za oboroževanje žrtvovala že tretjino svojega narodnega bogastva, hiti še dalje in skuša tekmovati. Nemčija v svojih tovarnah noč in dan izdeluje samo orožje. "Mir pod orožjem", je morda za ta čas najbolj primerna definicija. Toda čemu ta mir pod orožjem? Kdo grozi in kdo je prav za prav za mir. Že v začetku smo ugotovili, da ne , govore vsi iskreno o miru, in da so med njimi taki, ki jim je mir le potrebna fraza. Zlasti če gledamo na veliko oboroževanje Amerike, oziroma Združenih držav, nam bo postal položaj jasnejši. Njeni vodilni politiki jasno izražajo, da bo morda skoro svet potegnjen v nov konflikt. Res pravijo, ne obstoja neposredna nevarnost napada na ameriško ozemlje, toda razvoj gre v takem prav-2U, ki lahko v najkrajšem času dovede do vojne. Amerika, kot vidimo, .govori čisto jasno, na drugi strani pa pove tudi, da konflikt, ki grozi ne izvira iz njenega ozemlja. Francija se v tem oziru tudi brani. Ona pravi, da je pod-vzela vse napore, da bo Francija močnejša samo za to, da se bo branila. In če Francija skrbi za svojo moč, to dela zato, da se ohrani mir. Ako razmotrivamo še dalje, vidimo da tudi Anglija sama neposredno ne pripravlja ničesar napadalnega. Tudi ona hoče samo braniti svoje in pa svojih prijateljskih sosedov, to je predvsem Francije. Anglija gre v tem oziru še dalje. Ona izjavlja, da bi bila današnja vojna v svojem učinku tako strašna, ne samo za one, ki bi bili v njej udeleženi,, ampak tudi za one, ki bi bili samo kot opazovalci in da se ne sme nikoli dovoliti da bi vojna začela, dokler je mogoče kak praktičen in časten korak za onemogočenje vojne. Tudi Anglija je torej na zunaj odločno proti vojni. Ko gremo v tem razmotrivanju dalje, nas iznenadi pisanje lista "Relazioni internazionali", ki pravi, da bo Italija dosegla svoje zahteve, v kolikor niso dosegljive s pogodbami, z orožjem. "Džibuti, je kakor ključ od hišnih vrat brez katerega ni mogoče biti". Nemčija pa izjavlja, da potrebuje za svoje potrebe kolonije in ozemlja z naravnimi bogastvi. To vprašanje pravi, da ga bo rešila tako ali pa tako. Kako zna reševati taka vprašanja, je pokazala te dni na češkem. Beseda mir ima torej danes, kakor mnogo drugih lepih besed, dva obraza. Obraz mu jo da oni, ki jo izgovori. Ali bo končno le dobila samo ono pravo in resnično zunanjo obliko, kot si jo ljudstva predstavljajo in jo tudi na vsakem koraku izražajo, o tem bomo videli v bodočih dneh. Morda bo zadobila tak smisel tudi in edino z orožjem, ne da bi se to orožje sploh uporabilo? Pri tem je važno to, ali bodo oni, ki jim bo pri srcu res pravi mir, lahko s svojo oboroženo močjo užugali nemirnega raz-giajača. Saj je znano, da je bila ena izmed nalog nekdanjega angleškega zunanjega ministra, ki je šel v Ameriko ta, da obrazloži predvsem Rooseveltu, da je Anglija podpisala sporazum'v Monakovem samo r&di tega, ker takrat Ki bila v stanju, da bi se spustila v vojno z izgledom na uspeh. j UREDNIKOVA POŠTA 1 POJASNIILO JOŽETU GRDINI Cenjeni odlikovanec! Vas od-: govor z dne 9. marca 1939, ni | noben odgovor, ampak samo i ponavljanje tistega, kar ste že i dvakrat povedali. Torej nič no-I vega, ker nič ne veste! Vi od-: govarjate na to, kar Vas nisem ! vprašal, o tem, kar sem Vas j vprašal, pa lepo molčite. Zakaj? ; Ker se pa hočete zdaj skriti za !paj"o)an in se izmikate direkt-i nen.u vigovoru, se mi pa zdi potrebna, da Vas opozorim na nekatere točke vašega čvekanja. Glede Pasijona jaz tušem od Vas zab.ts. val nobenega pojas-l ila in ga iudj ne potrebujem, 1 er sam vse dobro vem, kakor i di onih 150 igralcev, kakšno . .nazano vlogo ste igrali takrat. Vaš odgovor, da "radi vzvišenosti drame," ne morete o tem razpravljati z menoj, je samo I piškav izgovor, nič drugega. jClede nagrad in tajniških plač. i ki ste jih "baje" pustili Jrušt-j vom, Vas tudi nisem vprašal, ' kakor tudi ne o kakšnem primanjkljaju v društvenih knjigah. To ste Vi sami prinesli 'U dan. O tem, kako lepo urejene j knjige in bogate blagajne ste j pustili, vedo društva sama naj-j bolje! Glede tega Vas predla-j | gam, da dobite še eno kolajno, | j na kateri naj bo podoba Jude j tškanjota. z vrviec \ rokah! Vi pravite,- da V'v,m je vse (dobro r^aTiO, kako sem mešal j "štreno" pri Pasijonu? Menda i ja, pa še kako dobro veste, go-!spod odlikovanec! Samo, da jaz nisem mešal štrene Pasijonu, ali colje rečeno: pasi jonskemu klu-i bu. pač pa sem zmešal '"štreno" i Vam, gospod odlikovanec s Item, DA SEM OPOZORIL OD-' GOVORNE LJUDI O VAME UMAZANIH NAKLEPIH TER !S TEM REŠIL VSE IMETJE PASIJ ON S KE G A KLUBA! Če se pa po vašemu pravi: prekri-, žati nepoštenjakoviču umazane' naklepe "izdajstvo"?! tega do! danes nisem vedel! Vi govorite samo o izdajstvu, kaj sem izdal, pa nočete povedati, to pa zato, ker se je to izdajstvo ti- j kalo Vas, ne pa Pasijona! Ra-j zumete? Verjemite mi, gospod' odlikovanec, da so mi člani Pa-! sijonskega kluba še danes hva-i ležni za mbje "izdajstvo"! Kakor izgleda, je po Vašem pre-' pričanju policai, ki zaloti tatu na mestu zloči a -- ?->di izdajale- ?!! Torej, gospod odlikovanec, če ste res tako pošteni, kakršnega se delate, potem Vas še enkrat javno pozivam, da brez o-vinkov odgovorite na sledeča vprašanja: Aii ni res, da ste se hoteli polastiti pasijonske scenerije in opreme, hoteč s tem preprečiti igro ? Ali ni res, da sem jaz opozoril odgovorne ljudi o Vaših u-mazanih naklepih in rešil s tem vse klubovo imetje? Ali ni res, da Ste računali za potne stroške $150 in za pro-j »tor v kuhinji.,^kjer je imel klub j j par svojih sej ? - Ali ni res, da so Vas že pri j treh društvih KSK.J brcnili ven I radi Vaše "visoke značajno-| sti" ?■ Ali ni res, da ste potem zapro-: sili za prestopni list k četrtemu I društvu KSKJ. Pa Vas članstvo , ni maralo sprejeti? J j Ali ni res, da Vam je Rev. J. j I Oman prepovedal radi Vaše "vi-Isoke značajnosti", prodajati Va-i j šo kramo v Newburgu, ko se je | tam vršil misijon ? Vidite, gospod odlikovanec, to so tista vprašanja, na katera ste, Vi kar lepo pozabili odgovoriti! j Ali. tudi na ta vprašanja "radi; vzvišenosti drame" ne morete odgovoriti? Da me Vi ne bodete vedno eno in isto vpraševali, Vam pa kar vnaprej povem: Lovili smo jTrockega, pa ga nismo ujeli. Resnica je, da smo mi ujeli belo-[ gardista Kolčaka in par sto njegovih pomagačev, generalov in 1 ministrov. Izročili smo jih v ro-Ike sovjetske vlade v Irkutsku, |kjer so dne 8. feb. 1920. prejeli ! svojo zasluženo kazen za zver-stva, ki so jih uganjali v Sibiriji. Res je tudi, da smo odvzeli kolčakovskim belogardistom 32 vagonov zlata, s katerim so jo slednji hoteli popihati na Japonsko. Zlato smo izročili sovjetskim oblastim v Irkutsku, odkoder je bilo potem poslano v Moskvo. Ce se ga je kaj izgubilo pri tem, jaz nisem za to od-j govoren in tudi v moj žep ga ni nič padlo! Kri kolčakovskih belogardistov ni imela za nas nobene čepe, niti toliko, kakor podganja! Kaznovalo jih je sibirsko ljudstvo, ne pa mi. Kaj misli o tem tista belogardistična svojat, katero vi nazivate "Rusi", ki so odnesli zdravo kožo, ' mene prav nič ne skrbi. Oni bo-j do drug za drugim odšli s tega sveta, sovjetska Rusija bo pa ostala in šla naprej po poti, ki ! jo je začrtala revolucija.. . ne i ozirajoč se na Hitlerje, Mussoli- ni je in Franke!... Od moje strani je ta zadeva zaključena in na Vaša prazna čvekanja ne bom več odgovarjal. Škoda prostora v listu za takšne stvari in za osebnosti. Vi sploh niste sposoben za pošteno polemiko! Kadar pa bodete napisali kaj stvarnega, se pa lahko še kaj pomeniva. Torej, gospod odlikovanec, če ste res tako moralen, karaktern in značajen, potem odgovorite na gornja vprašanja, pa bo vse O.K.! Dokler pa tega ne storite, pa ostanete: obrekovalec in stra-hopetnež! John V. Kaučič. P.S. — Gospod odlikovanec! Leta 1929 sem Vam posodil štiri knjige, katere so zame dragocen spomin iz Rusije, in v katerih se nahajajo zelo važni dokumenti. Jaz sem Vas že večkrat vprašal, da mi jih vrnete, pa ste se vedno izgovarjali, da jih ne morete najti. Ena knjiga je, "Otrečenije russkago carja Nikolaja Aleksandroviča II.", druga: "Cehoslovaškoje vojsko v Russiji" in dve na češkem jeziku. Prosim Vas, da mi te knjige vrnete po pošti, ali mi jih pa plačajte! Upam, da moja prošnja ne bo zopet naletela na gluha ušesa! J. V. Kaučič. kT 7 A VI F AN.III "AMF.R DOMOVINF." Od kar je padla Katalonija, je Ameriška Domovina polna poročil o dogodkih iz Španije. Pred kratkim je urednik A. D. ponatisnil v uredniškem članku neko poročilo senatorja Tidingsa, v katerem slednji trdi, kako o-gromne množine vojnega materiala so španski "rdečkarji" dobili iz Rusije in drugih držav. Urednik A. D. nam hoče pojasniti, da so bili lojalisti tisti, ki so dobivali ogromno zunanjo pomoč, ne pa Franko! . Ameriška Domovina kot klerikalni list, ki ima za seboj dušne pastirje, ki so vsegavedni, gotovo ni toliko naivna, kakaro se dela. Da urednika A- D. že dolgo pišeta za fašiste, to mi dobro vemo, ampak da sta brez vsake inteligence in erarm to pa vidim šele sedaj. Pred sebi i imam članek pod naslovom: "Strašna izpoved Srba, ki je bil v Mednarodni Brigadi", katerega je ponatisnila A. D. po ljubljanskem klerikalnem "Slovencu". Tiče se nekega Sini-še Timotijeviča, ki je vstopil v: Mednarodno brigado, da se bori za lojaliste, kakor pa vidim po pisanju, pa sploh fronte niti videl ni. Dodeljen je bil protiletalskemu topništvu, katerega sploh na fronti nismo ime*, ker teh topov je primanjkovalo še za mesta in druga važna križišča. Ne vem, kako Sinaša Timotije-vič postavlja francoskega poslanca Martija, za poveljnika Mednarodnih brigad?! Marty je bil res tisti, ki je organiziral prve skupine mednarodnih prostovoljcev leta 1936, nikdar se pa ni udeležil vojnih operacij, ker kot poslanec francoske zbornice, je moral biti več v Parizu, kakor pa v Španiji. Siniša Timotijevič trdi, da si ni niti smel prižgati cigareto Š0 kilometrov za fronto, ne da bi bil pri tem napaden s psovko, ali z revolverjem v rokah — ali tega pa ni omenil, da je vstopil v bigado kot vohun in fašist, ki je bil nalašč zato poslan v brigad^ po fašistični reakciji! — j Najbolj verjetno pa je, da jo i Tiiiiža hotel ravno s prižiganjem cigaret ponoči, ko so kro-ižili fašistični aeroplani nad mesti, izdajati lojsuistične postojanke ! Na fronti ali pa v zaledju ni , bilo nobenih komunističnih šol j ali pa kakšnih drugih. Tudi tega ni bilo, da bi bil prisiljen iti na fronto, ker vsi tisti prosto-1 vcljci, ki so bili ranjeni ali pa i bolni, so morali večkrat, ne samo enkrat, prositi da so zopet dobili dovoljenje za odhod na! fronto. Ako so pa dobili tisti prostovoljci nekaj granat, ko so j bili poslani nad tanke, saj je; vendar to najboljše orožje, ka- j terega se more pešec posluže-1 vati proti tankom. Nadalje trdi Siniša, da so bili prostovoljci sprejeti zelo hladno in mrko od španskih tovari-1 šev, kar je tudi laž. Smešno se mi zdi zanikati vse j to, kar je bilo napisano v A. D., kakor tudi mnogim drugim, ki <*o to čitali. Ali zavedati se moram tega, da če ne odgovorim, bo mogoče kdo mislil, da je resnica to, kar je pisala A. D. Drugič pa je tudi to, da spoznamo tiste liste, ki delujejo za delavski napredek in izobrazbo, in tudi one, ki direktno delujejo in pišejo za fašizem. Da je A. D. prestopila vse meje človeške dostojnosti, je vidno iz njenih lažnjivih poročil o dogodkih v Španiji. Pridružila se je javno fašističnim krokarjem, ker si tudi ona želi nekaj mrhovine nad žrtvami Španije!! Vohunu Siniši Timotijeviču pa rečem tole: On pravi, da je sedaj njegova edina naloga to, da se bo boril proti "rdečim", pa naj si bodo ti, ali oni. Toda jaz ne verjamem, da se bo on kdaj boril drugače, kakor v vlogi iz-lajalca s pomočjo Ameriške Domovine, da bo izdajal delavce, žene in otroke, katere bo zadel barbarizem fašizma, ako se ne zavzamemo in ne združimo za skupno borbo pr.oti reakciji, katera rodi našega največjega sovražnika — fašizem! Louis Mohar Č'la., Mednarodne brigade OGLAŠAJTE V-- "ENAKOPRAVNOSTI" ŠKRAT Zakonca Sirec sta se j sprla. Ona: "Grem domovl(! jim staršem in potem je nama za vedno konec, da žena začne pospravljat' je stvari« mož pa je ravnodušno položi na niiz° kovača. Žena opazi denar pravi: "Cemu to?" Mož: "25a avtobus doi# Ona: "To je premalo! W pa denar za nazaj?" Se kače v Julče ima buj'1! skodrane laske. Pa so ga občudovali letoviščarji J den njih menil: "Fant izgleda, kot bi i** glavi plast sena." Julče je ricer šele 9 a dražiti ga vendar le ni" , Tudi sedaj se je dobro "Sem si mislil, ker stojit(? oslov okoli mene." To je spoznal Pišekov'. Srečal je domačega g'oSP°t mu je pravkar veter $ klobuk. "Zakaj si pa kio^ glavo ne pribijete?" je nfcj— "Saj bi si ga, če moja glava iz take snovi.* tvoja," se je odrezal g°sP Tonetu se je podaljšal 1105 za pustno šemo. Zabava v Detroit, Mich. — V ^ zvečer, .18. marca bo z8^ S. D. Domu na Livernois*, ro priredi ženski gesp0^ klub za vse Jožete in PePc.|, j tej priliki jih bodo naše . ; ce opletle s svežimi nage1^ | se bodo kar od daleč P j kateri praznujejo god. | Ta večer bo tudi oddalj.; jžidan "kovter". Bomo vide ' | bo imel tisto srečo, da ga « ! bil. Vs topnina je sanio j 'Vabljeni tie. vsi, ne sart*0 ; ti. i , 4 Na 24. marca, to je x j,. i zvečer, bo priredilo " ^ j "Novo življenje" plesih ; vo, tudi v S. D. D. 437 ^ i vernois. Preskrbljena Je j j godba, Stefanich orkest n etske pokrajine, je takoj iz- s 11 v nacijskem goltancu, o- č ci' u Je Pustil°' dokler se na- n Jski apetit ne povrne. s temk tri,'e kosi so bili izza sel)" n ska znani kot Češko-Slova- o ) kot J'e " kle .j Cakovati, vodja slovaških ^ palcev, katoliški duhoven He °f'P Tiso, naslednik pokoj-v g žuPnika Hlinke, ki je hitel ^ašk'lin P° "P°moč"' ko je Ije a v^ada skušala ustaviti 2a veleizdajsko agitacijo Sv°bodno" Slovakijo. to " W-n<3on in Pariz nista niti z j ig,,aj'lcem zganili, ko se je od- t gecjj ? 2adnje poglavje češke tra- J kovf'' dasiravno sta v Mona- s ki j^. Podali "jamstvo" meja, p fer zarisala omenjena kon- n O žalostnega spomina. Slov erlain Jc na dan> ko so 1 tohlidKl Postali "neodvisni", sve- i ^nci?0 izJ'avil- da Je bila "'len llamcnjena le za slučaj , jj^viciranega napada." ^ er se je očividno odločil ? Jn°vejao potezo predvsem b Vzjj' a dobi v svojo oblast naj-ho8l>i predel nekdanje Če- ^ t^ke, tokazvano Podkar- _ ^ D ki meji direktno W Jski del Ukrajine, po ka- e &li Poljaki in Madžari ste- j1 1 Prste. OBLJUBLJA /°MOč FRANCIJI p . 1Osli vojni minister je javii r|teden v parlamentu iz- , Metla a ako bi se Anglija za- v vojno na kontinentu1 h uPe v,- I". 1 Prett te bda sposobna pod-! Vnr, rancijo s 300,0000 mož Kro..^ado. Izjava je baje '1Ul1) a presenečenje v Ber- Cha^akoravno je premi jer s^^ erJain nedavno rekel, da jO Anglija podprla Francijo, iko bi njen spor z Italijo do-/edel do oboroženega konflikta. Doslej se je smatralo, da bi 3ila Anglija v takem slučaju pripravljena podpirati Francijo e na morju. SLABO ZA JAPONCE Kitajski teroristi, očividno )ristaši gen. čiang Kajšeka, so v san^haju umorili zunanjega mi-listra od Japoncev kontrolirane entralno-kitajske vlade, čen jo-a ,ko se je nahajal na nekem lanketu. Na enak način je bilo imorjenih tudi več drugih Ki-ajcev, ki so se prodali Japon-em. Iz tega je razvidno, kako nalo pomenijo vse velika japon-ke zmage na Kitajskem, kajti e niso niti njih najboljši zavez-liki varni svojih življenj v metu kot je šanghaj, si je lahko nisliti ,koliko pomeni japonska blast na kitajski zemlji. [ZDAJSKA POLITIKA ANGLIJE IN FRANCIJE LONDON, 14. marca. — Angleška vlada kakor tudi engleš-[O ljudstvo namenoma gledata ' drugo stran, ko se trga na ko-;e češkoslovaško državo. Premer Chamberlain je določil, da daj ne bo radi tega nobene krile, zato ni niti misliti, da bi Anglija in Francija kaj ukrenili, da istavita Hitlerja, kateremu sta lala prosto pot. Dasi sta An-flija in Francija na monakovski conferenci obljubili, da bosta za-amčili nove meje češkoslovaške države, pa se za to obljubo le zmenita ter sta prepustili Če-le njihovi usodi. SAMOiMOR SESTRE, KJER SE JE OBESIL BRAT CHICAGO. — Pred petimi le-i se je obesil v pisarni svoje natere Kenneth McKenzie, ki se e ločil od svoje žene. Njegovo ruplo je našla njegova sestra lean. Včeraj pa se je obesila se-itra v isti sobi, kjer se je pred letimi leti obesil brat. Vzrok sa-nomora je neznan. 12 MRTVIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI V FRANCIJI CHATEROUX, Francija. — io se je eno miljo od te postaje 5aris ■■ Toulcuse ekspresni vlak ;aletel v neki tovorni vlak, je lilo v nesreči ubitih dvanajst o-eb. Expresni vlak je skočil s ira. ~ IMAMO lektrične ledenice, Pralne stro-e in Radio— Popravimo vse te stvari v vaše zadovoljstvo! SAILOR RADIO SERVICE 807 East 152 Street >oleg .Perušek Furniture Store Liberty 8869 DEKQRIRA^O i vaše sobe po najnižjih ce- j nah. Scenerija, napisi itd . A. PlUTH 21101 Recher Ave. KEnmore 3934 R. | ^^astujete hišo, je družinsko življenje boljše 'l»9 ,, M523 Darwin Ave; stilRlc; 8 s"b' 3 M,w,s*'yania Ave. - Clove. Ills.; k . turno/.; garaža; 60 ft. £"ru}„ . 1 parna gorkota " ,,-„.. , ,,„,„», 3 Pm- flnl »«• «5x153; sumo lot; M«o »»,5«». bančna flnanca ! "'n-ii,.' J"ul" predplačilo; ostalo j,, nialo prodplaSilo. \ IJ77 14501 Aspinwall Ave; Shinu'lo bISa. "lia«rl,t 47 Street; lilSa za dve 'J nadstropja ; H sob koiia.ln»:a. zm- l S'daj $2.800. 5 sob, kopal- žana na $S.J..fl; so lahko J 4*. vsako; lot ;;0xl.40; posojl. s malim predplačilom, ostalo 3 East 49 Street; l.lša za 4 809 E. 07 Plačo: S družljrl; i |«.K00. 18 sob, 2 kopalnici. $2.7(10: » soli, 2 sliranisc , 2 1.-™ »1*18™ «'2 na mesec; malo pred- ži: lot 1G8 ft- ttjteS l>aUpltt j ostalo na lahka pogoja. čilo, ostalo so financira. j »M, da m dogovorimo kdaj pridete ali pa prodamo »kozi vai««» Iz- dajalca. \ Vo,^ THE CITY & SUBURBAN CO. E. 9lh in HURON PKospcct 76b8 Urednikova pošta Dr. Ivan Lah Vzhodno obmestje slovenske prestolice Ljubljane se imenuje Moste. Tam v hiši štev. 8 Društvene ulice je sedel lansko leto 18. maja, dr. Ivan Lah pri svoji pisalni mizi. Dan preje mu je odšla žena na obisk k sorodnikom za par dni s 3-letnim sinčkom namenoma, da bo v hiši mir, katerega so bolnemu paci-jentu že leta nazaj priporočali zdravniki. Mir je res v hiši, samo mati od žene je doma, ki i-ma ta čas opravka v kuhinji. Dopoldne je bilo. Zdravnik je^ potrkal ter vstopil. Izvršil je svojo tedensko injekcijo ter se nato običajno razgovarjal in odšel. Toda pacijent se je po tej injekciji slabše počutil, vstal je, slabilo ga je nekam Čudno, zapira mu sapo, odide iz sobe v kuhinjo ter poprosi mater za kozarec vode, rekoč: Nekaj slabo se počutim. Ko mu ona postreže, vzame čašo in, držeč jo v roki, vzklikne: "Smrt!" ter se zgrudi na tla. Tak je bil konec življenja pisatelja knjig "Upornikov," "Brambovcev," "Vaške Kronike," "Angelin Hidarja," "V borbi za Jugoslavijo," "Knjige spominov" itd. Spisal je tudi nešteto novel in zgodb ter člankov o slovenskem slovstvu, zgodovini in našem kulturnem življenju. Konec energičnega spajatelja slovanskih ras Evrope, ki je u-spešno vezal prijateljske vezi tako ravno sedaj krvavo potrebnega sporazuma. Poklicani zdravnik je konšta-tiral momentalno smrt. Truplo je bilo prihodnji dan prepeljano v ljubljanski Narodni dom, odkoder se je vršil veličasten pogreb k sv. Križu. V Ljubljani se je oživel odbor častilcev njegovih del ter se odločil, da ob obletnici njegove smrti postavi dostojni spomenik. Ne samo sorodniki, ki so že itak imeli delo zasnovano, ves narod naj prispeva z malenkostnimi doneski. Tako se glasi geslo tega odbora. Ker sem pa prejel tako pozivnico tudi jaz, sem se po posvetovanju prijateljev obrnil na dram. dr. Ivan Cankar, ako bi se moglo vpri- LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARVAR, PAPIRAR IN DE- j KORATER Unijsko delo __-— — i POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavic in pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na. dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna „.......................................... I I Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 zoriti v ta namen eno igro. Društvo je tej želji ugodilo ter bode vprizorilo igro dne 9. aprila v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Zato že sedaj apeliram na sorodnike in prijatelje, da po-setijo igro ter sodelujejo za polno vdeležbo. Saj je ranjki velikokrat posvečal ameriškim Slovencem članke ter posvetil V svoji knji- gi posebni del "V borbi za Jugoslavijo." Le nekaj malega bode vstopnic nad normalno ceno, to je 25e. S tem posetom bode že itak vsak nagrajen z lepo veseloigro "Amerikanec na Trški gori," obenem pa bo pripomogel do častnega prispevka, ki ga bodo darovali ameriški SIo-yenci v priznanje neutrudljive-mu delavcu za lepšo bodočnost našega naroda. M. I. Lah 35-LETNICA DR. "NAPREJ" ŠTEV. 5. SNPJ Cleveland, O. — V nedeljo, 19. marca praznuje največje društvo Slovenske Narodne Pod porne Jednote, društvo "Naprej" štev. 5. svojo 35-letnico obstoja. To je jubilej, na katerega je lahko vsak član SNPJ ponosen, posebno pa še člani tega društva, predvsem ustanovitelji. Slavnost se prične popoldne ob 3. uri s programom. Nastopijo pevski zbori in razni govorniki. Glavni govornik na tem programu je sobrat Vincent Cain-kar, glavni predsednik SNPJ. Po programu sledi prosta zabava in ples. Vse se vrši v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. Vstopnina je samo 25c za popoldne in zvečer. Zgodovinske podatke o društvu vam je že podal pred časom sobrat Ludvik Medvešek, ki je dolgoletni tajnik tega društva. Vsled tega ne bom ponavljal tega. irn.c,j Silv. a. orMrj Mnogo zanimivega pa bodo povedali naši govorniki, ki jim je znana borba • društva "Naprej" za svoj obstanek. Društvo se je ustanovilo v časih precejšnje verske nestrpnosti v naselbini in marsikateri član društva in SNPJ je moral "mu-fati" iz stanovanja in boardin-ga vsled pristopa v to društvo. Tako postopanje boarding bossov pa ni ubilo društva, pač pa je pripomoglo, da je društvo še bolj napredovalo. Še danes je SNPJ in nje društva nekaterim trn v peti. Ampak tukaj smo, močni, zdravi, pripravljeni klubovati vsaki nazadnjaški sili. Še danes se pogostoma napada naše člane, glavne odbornike SNPJ; organizacije si ne upajo, ker je trdna in o kateri sami pravijo, da je dobra. Da pokažemo bratsko vzajemnost kot se spodobi članom SNPJ, vabim vse elevelandske člane SNPJ in iz bližnjih nasel- y Pjlff jOJ/JOJ/ 'počakaj, oa It dobro HH m p-p; d mišice in naglo namažem s ih Mil, V K R i Ž U PAIN"EXPELLERJEM.(^^M ^i^a. i i\l me tako to bo naglo ( bb^fc bole, odpravilo i^Mj^VV* DA KOMAJ TRGANJE IN „ ? - W " \\ stojim /[bolečine jjftoj^^ Ji^>porab||aio ga po vsem svetu izza 1867, Genuine Majestic i f Silverware Set zastonj! IL... JI j/ 1 kos zastonj, ko imate na karti f-r^XlCjf^ zaznamovanih nakupov za $3. W., /k f Vprašajte m karto pri §;,iM\ fWijPK MANDEL DRUG CO. II J M. 157(12 WATERLOO ROAD — 1 "■ ■ . _j Ali nameravate zidati? kupiti? refinancirati? Pojdite v vašo Cleveland Trust banko sedaj Zadosti fonda • Hitra Postrežba » Nič zadržkov Nobenega priračuna za postrežbo na posojilih za graditi Nobenih stroškov za provizijo ali za posredovalca . • • in lahko plačate na posojila v katerikoli naši udobni podružnici. Che t Cleveland Crust Company Member Federal Deposit Inuurunca Corporation bin, da se polnoštevilno odzovete in posetite naš jubilej, 35-letnico obstanka društva "Naprej" štev. 5. SNPJ. Naše delo še ni končano, tudi sovražniki so še na delu, da ovirajo naše prizadevanje, širiti in večati SNPJ. Zato pridite na našo proslavo v nedeljo vsi, da skupno demonstriramo za principe in načela SNPJ. Erazem Gorshe Clan štev. 5. SNPJ OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Domači mali oglasnik AVTOMOBILSKA POSTREŽBA Frank Rich in Frank Klun E. 61st St. Garage Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. CVETLIČARNE Imamo cvetlice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu. Vsakevrste korenine jesenskih in zimskih rož. Frank Jelerčič 15302 Waterloo Road KEnmore 0195 GOSTILNA fR. MIHČIC CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUE Night Club ENdicott 9359 >% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj ®*'»*'S'SSSSSSStSSSS3t3t38St3S3tSS3S3SSSSSSSSSS GASOLIN MIKE POKLAR E. JtS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. PAPIRAR John Peterka Faperlianger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 RAZNO FRANK KURE 1118 EAST 77th ST. ENdicott 0439 Vsa kleparska dela, dela na Ktrehati to na furnezih. Se priporočamo hišnim gospodarjem — delo je jamčeno in cene so zmerne, OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" " ----..»r-nfir ...............JI 0 ■ Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar , prestavil v angleščino Anthony J. Klančar j § Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu D rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. J Knjiga je v«na g • stane $1 0 — •—-Dobi v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue .'ILIQggftl T**f ......""' " |iiiiii!iiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiii 1 (5) TA KUPON S z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo H osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate S lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil H ne sprejemamo po pošti. jj IME_________________________ _______________ == Naslov______________________ H Mesto ___________________________________ ^IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII..II..II..I..II...... sfe&ss i m&EOPRA^FfrOST t ■ 5 KRMAR MILANOVIt POVEST IZ POMORSKEGA ŽIVLJENJA "Adrija" je imela veliko dvorano, v kateri je bilo posebno prijetno zlasti opoldne. Miza je bila pogrnjena z dragocenimi prti, na njej so vabili k obedu lični krožniki; v umetno brušenih kozarcih je žarelo rdeče in belo vino. Na koncu mize je predsedoval kapitan s, srebrno belimi lasmi. Nad mizo je visela velika steklena krogla, v kateri so so podile zlate ribice in razveseljevale zaupno družbo. Ob koncu mize blizu kapitana je stal klavir in na vseh štirih straneh dvorane so vodila vrata v kajute popotnikov in mornarjev. 2e teden dni se je borila ladja z nasprotnimi vetrovi in zato ni mogla nikamor naprej. Kapitan in mornarji so se že docela u-trudili, ker so morali neprestano obračati križ in paziti na jadra in na veter. Sedmi dan proti večeru, ko je ravno solnce zahajalo, je veter ponehal in morje je postalo gladko kakor steklo. Drugi dan so šli skozi gibraltarsko ožino in tako nastopili pot po nepre-. glednem Atlantskem morju. Morje je bilo še vedno gladko in mirno. Le od severovzhoda sem se je začela vsa nepregledna morska površina nekako dvigati in zato se je tudi ladja dvigala in padala kakor prsa globoko sopečega človeka v spanju. "Če se mi prav zdi, bomo v kratkem dobili veter od te strani," je rekel Milanovič kapitanu. "Ali pa je to le posledica in o-stanek kake nevihte, ki je že minila," je menil kapitan in medtem motreče pogledal po morju in na obzorju, kjer pa je bilo vse nebo jasno in modro. Oba sta imela prav. To valo- Naše nizke cene Mast ------- 10c lb. Butter _ _________ 25c lb. Kava ---------—_ 15c lb. Olje, No. 77, gal. _____ 85c Suhe klobase_____25c lb. Round Steak______ 25c lb. Suhi ipeh ________19c lb. Očiščene kokoši____25c lb. Pork chops ________15c lb. Se priporočam vsem cenjenim odjemalcem. LOUIS OSWALD 17205 GROVEWOOD AVE. KEnmore 1971 Proda se Dobra hiša za 2 družini, po štl- i ri sobe in kopalnica, garaža za 2 avta, lot 40x63. Nizki davki, : samo $3, 400. Nahaja se na 10509 Prince Ave. — Vpraša se ! pri E. F. Hanks, 13924 Union i Ave. Išče se oskrbnika . Od zapadne strani se naznanja, da se išče oskrbnika za dom katerega je ravno kupil j Klub Zapadnih Slovenskih Dru- < štev. Oskrbnik bi prevzel po do- J govoru s Gospodarskim odbo- v rom in bo skrbel za poslopje in c vodil vse po svoji moči kakor hitro mu bo odbor preskrbel Club License za pijačo. — Prijavi se naj pri tajniku, Carl Sa-manich, 3662 West 56 St. - vanje je bilo lahko znanik in po- ! > četek bližajoče se nevihte ali pa ( - tudi posledica viharja, ki je že - ponehal. Barometer je padel. A ] - iz tega še ni bilo ravno treba { i sklepati na bližajoči se vihar, i > saj je lahko naznanjal samo to, < - da bo nastopil južni veter. Ne- i bo je bilo docela jasno; dan je i l skoro nevidno prešel v mirno, i 3 krasno noč; nič ni kazalo, da bi I - se bilo treba pripraviti na vi- £ i har. i Gospa Centič je sedela pri kla- - - virju in spremljala igralca Albi- i i na, ki je tako navdušeno pel ne- £ ko pesem, da so ga začeli neka- 1 i teri pomorščaki oponašati. ■ i Njen mož jo je. poklical, naj < i pride na krov občudovat lepoto 1 - solnčnega zahoda. Prišla je v ) - spremstvu gospoda Novinšeka - in igralca na krov, se vrgla na : mehak naslanjač in se glasno za- ; ? čela čuditi. l r y "O, kako lepo! kako krasno! i Morje je kakor tekoče zlato! ^ Kako veličastno! Kako vzvišeno! Kako rdeča so jadra! O, ko bi ' mogla to naslikati, kako slavna umetnica bi postala!" Solnce je zdrčalo kakor rde- - ča krogla po jasnem nebesnem 5 obzorju in še ravno dotaknilo i morja. Tedaj pa se je začelo i tresti kakor bi se balo morja. / Nekaj čudovitega je bilo v njegovem zatonu. Ko se je to veli- f ko rdeče telo nekaj časa obotavljalo nad morjem in se treslo, je pod vplivom tega svečanega tre-notka utihnila celo gospa Centič. Zdaj pa se je žareča krogla - naenkrat potopila v neizmerno s morje; pa vendar je na nebu še - plamtel nekak rdeč ognjeni soj, x ki je v najkrasnejših rdečih in J zlatih barvah odseval na Adri- ji- Polagoma je večerna zarja o- : ŽENE IN DEKLETA i. Najnovejše mode Sterling spomladanske suknje in obleke ; lahko naročite direktno iz to- i * varne po nižjih cenah kot kje j = drugje pri ' j . Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD ENdicott. 3426 Prosim, oglasite se ali mi te- j ■ lefonirajte, da vas peljem v to- j varno. Sedaj je čas, da si naro- j čite Fur Coat narejen po vaši j mOri za prihodnjo zimo po naj- I nižji ceni. ' DOBRE KLOBASE j Pri nas dobite vse vrste me- j sene klobase, prav suhe in bolj j sveže, najboljše kar si morete j • dobiti. Imamo tudi riževe in S i krvave. Dobite jih vsak dan. j , Pošljemo tudi po pošti. Za veli- | - kenoč bomo imeli tudi domače [ ! šunke in želodce.' — Se pripo- \ l ročamo Viktor in Josephine Kosic l 951 East 69 St. Posebnosti pri Boharju za | Velikonoč "Permanent Waves" od $3.50 in ved. i Boharjev način za kodranje las, z I Gabrieleen pripravo za "upward trend" | kodre, in "Nestle's Aristocrat" za lase, I ki se težko kodrajo, zagotovijo našim I klijentom jamčene kodre ali pa vam f damo nove kodre. Bohar's Barber & | Beauty Shop [ 6023 St. Clair Ave. ENdicott 9691 5j bledela in zašla za sohtcem. Ne-| bo je izgubilo vso čarno kraso-' to. Mrak je legel na morje, Že so se začele prikazovati zvezde, druga za drugo, večje in manjše, svetlejše in temnejše. Jambori, jadra, vrvi, sploh vsa ladja je postala črna kot nočna pošast. j "Naj reče kdo, kar hoče," se| je navdušeno oglasil gospod No-vinšek, "to je bil prizor, kakor1 ga nemara ne bomo gledali nikdar več". "No, gospod Albin, kaj pa Vi i pravite k temu?" se je smejal general, "to bi bilo nekaj, če bi mogli vi kak podoben prizor pri-! čarati na gledališki oder." "O, me jako veseli, da vam' morem postreči- z zgledi, kjer se res predstavljajo taki prizori. Nedavno sem v Benetkah prisostvoval neki žaloigri — naslova se slučajno ne morem spomniti, — v kateri je v drugem dejanju res solnce zašlo; ne vem, kako so to napravili, ampak zašlo je v resnici, ne sicer tako, kakor smo ravnokar imeli priliko občudovati, pa vseeno zelo krasno, tako da je ravno ta prizor prav posebno učinkoval." "Že dobro, že dobro," ga je nepotrpežljivo prekinil gospod Novinšek. "že nekaterikrat sem bil pri gledaliških predstavah, a I vselej sem videl samo neslanosti in robatosti. Nikdar nisem videl, da bi se predstavljalo življenje, kot je v resnici." "Čislani gospod," mu je smehljaje odgovoril Albin, "gledališki oder je prostor za vzvišeno j pesniško; mi smo vzvišeni nad ! svetom ..." "A, kaj vzvišeni," mu je se-j gol v besedo Centič in si obenem prav leno prižigal smodko. "Se že delate včasih imenitne in i vzvišene, toda za vsem tem ni i nič resničnega, vse vaše Jopo govorjenje in predstavljanje je nazadnje vendarle nekaj priučenega." "O, prosim ponižno," je razdraženo odvrnil Albin, "pravi i-gralec živi svojo ulogo." "No, no," je smehljaje posegel vmes kapitan Jurovič; "bil sem sicer še samo enkrat v gledališču. Res so nudili za malo vsoto veliko, toda vzvišeno ravno ni bilo. Bilo je sicer na odru veliko ljubezni, pa še več u-morov in ubojev. Na zadnje je bil takorekoč ves oder krvav in poln dima. Pri vsem tem sta se pa slednjič zares stepla dva pomorščaka med gledalci in ta prizor je mojemu okusu izmed vseh najbolj ugajal." (Dalje prihodnjič) DR. BENEŠ IN JAN MASARYK GOVORITA V CLEVELANDU Velik javni sprejem se pripravlja za Dr. Euard Beneša, prejšnjega predlednika Češkoslovaške in Jan Masaryka, sina prof. T. Masaryka, ustanovite- Qa.EWttpD GENES' lja češkoslovaške republike, ko prideta sem na javni shod, ki se vrši v nedeljo, 2. aprila v mestnem avditoriju v 3. uri popoldne. To bo prvi obisk dr. Bene- im i IHHHCH.22.J. 1 VMBRP tBbB^^^^BMB^B r *m «J I BJ^MMflfjfflBHr ^HuhJJI^v I VOLITE ZA: I VAŽNA POPRAVILA IN PREDELAVE j Predelave sedanjih poslopjih in protekcija investicij šolskega odbora je važno — sedaj! i - Cleveland Citizens' Committee 1939 SCHOOL BUILDING PROGRAM 312 Auditorium Bldg. r 'j ša v Clevelandu. Ta dva poznana moža v svetovni zgodovini nastopita v Clevelandu pod pokroviteljstvom Clevelandskega odbora za pomoč Češkoslovaški. Predsednik odbora je Tomaš L. šidlo in skupnega odbora za odpo-moč Češkoslovaški, Kateremu načeluje Rev. Oldrich Zlamal. Ko je sprejel dr. Beneš povabilo, da nastopi v Clevelandu, se je izrazil: "Veseli me, da, lahko enkrat pridem v Cleveland, ker živi na tisoče mojih ljudi, in prostor, ki je dom Newton D. Bakerja, velikega moža in pravega prijatelja češkoslovaške. Beneš bo govoril o "Thomas Masaryku, velikem zagovorniku demokracije". Ker je bil sodelavec tega velikega državnika, ne more nihče drugi govoriti bolj jasno o Masaryku. "Demokracija — konec ali pričetek" bo predmet govora Jana Masaryka, ki je resign i ral kot poslanec Češkoslovaške v Londonu. Člani Cleveland orkestra, pod vodstvom Rudolph Ring-walla, bodo pričeli shod z overture iz opere "Prodana nevesta". Ameriška, Češka in Slovaška himna bo peta po Thelmi Votipka, pevki pri Metropolitan operi, ki je rojena v Clevelandu cd čeških staršev. Čisti prebitek shoda je namenjen za odpomoč v češkoslovaški deželi, ki je napolnjena z begunci iz dežel, kjer vladajo diktatorji. Cene vstopnicam za shod so $1.50, $1.00 in 50c. Vstopnice sej lahko naročijo v glavnem ura- j du Beneš-Masaryk shoda, 225S ——— = . . i Euclid Ave. ali v uradu lista E-nakopravnost. Vsak Slovan b' moral iti na ta važen shod. 435 East 152nd Street $1,35" Hiša, 3 sobe, stranišče; gorke ta s pečjo; lot 40x140; pogoji. Pokličite Mr. Rogers za na