september 15 C Mati 7 žalosti 16 P Kornelij + ^ 17_S_HiWa____ J> g 15. pobink. 19 P Januarij 20 T Evstahij 21 s Kv.-Matevž « C Tomaž Vil. 23 P Kv.-Tekla + O 24_S Krv._M.B. Us.+ 25 N 16. pobink. « P Justina 2J T Kozma in Dam. S Venceslav 29 č Mihael 30 p Jeromij + KANSK LOVENEC HRYI SLOVENSKI LIST ® SMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja 3fl tmagel GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four. Slovenian OrganizationsJ KAJSTARRJII UK KAJBOLJ PRILJUBLJEM SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH. (NO.) 182. CHICAGO, ILL., SREDA, 21. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 21, 1938 LETNIK (VOL). XLVIl, so Češko prebivalstvo ogorčeno nad izdajstvom zapadnih C velesil, zlasti Francije. — Pripravljenost za borbo do smrti. — Cehi trdijo, da v slučaju vojne njih položaj ne bo brezupen. — Trdno se zanašajo na pomoč Rusije. Praga, Čehoslovaška. — Na-ravno je, da je češko prebivalko občutilo težo moralnega 'jdarca, ki je padel nanj z izolskim načrtom, katerega 16 prejela zavezniška franco-vlada skupno z Anglijo, P°tom katerega bo naročeno Cehom, da imajo Hitlerju od-°Piti pokrajine, kjer prebilo češki Nemci. Potrtost pa Se je izpremenila v ogorčenje nad obema zapadnim velesila-^ zlasti nad Francijo; s to j6 imela Čehoslovaška dolga leta Pogodbo, da si boste medvojno priskočili na pc-moč, J , bi bila katera od njih najina, toda zdaj v odločil-žem trenutku je Francija pola svojo besedo. . ra izguba zaveznice, na ka-ser° so računali, pa Cehov ni javila v tako resignacijo, da 1 kar na lepem podali. V pedeljek se še sicer ni vede- kako stališče bo zavzela 1| !ada sama, toda iz razpolo-^Ja prebivalstva se razvidi, j Se je to pripravljeno boriti padSmrti- češ, da raje v boju kakor Pa bi sv°j° sv0" zamenjali za koncentrata taborišča v Nemčiji, ni t'u1 položaj' Plavijo Cehi, d0, brezupen, kakor bi se v **valo, ako se primerja le »lov * med Nemčij° in Ceh0" Ko^ff-. • Je sicer, da ima ZAHTEVA ŠPANIJE Španska vlada hoče odpraviti nevmeševalni pakt. 5kfija 140 diviziJ> Cehoslo sliti a Pa sam° 35, toda pomi- Se mora, da bo moral Hit- vaška J ler z - —------- sv0j0 Vsak slučaj zavarovati FVan ,.?aPadno mejo proti ne ClJ1> ker se nič ne ve, ali Poj!«* ta vendarle kdaj pot>.!Je udariti, in tamkaj bo °8tan Val celih 80 divižiJ-da j-T ^ jih torej samo 60, Postavi proti Cehom. Štev Pa se mora vzeti v P°~ Mi da bodo Nemci napa-in 4 1 Pa bodo v obrambi, manj ,!apadanje je treba naj-oblUvakrat več moči kakor Cehosl^bo. Povrhu vsega ima da '. °vaška še to prednost, »o notranje razdalje ni-k Potke i" b0 lahko v sluča-le hitro premikala če- Ženeva, Švica. — Španska vlada je v ponedeljek stavila Ligi narodov zahtevo, da se razveljavi mednarodni pakt za nevmešavanje v Španiji, pri čemer se je povdarjalo, da je poizkus, spraviti tujezemsko vojaštvo iz Španije, itak popolnoma brezuspešen. Zahtevi Španije pa se je uprla Anglija, češ, da se naj s to zadevo počaka toliko časa da se bo razvidelo, kako se bodo stvari razvile na Cehoslovaškem. Nekateri namreč pričakujejo, da utegne postati Čehoslovaška druga Španija, in bi se nato u-krepalo glede nje enako kakor zdaj glede Španije. -o- ROPAR NA NEPRAVEGA NALETEL Kokomo, Ind. — 25 letni Carl Miller, tovarniški delavec, si je hotel na lahek način i zaslužiti denar in je napadel na neki samotni cesti nekega' farmerja in njegovo spremljevalko. Napadeni pa mu je s hitrim gibom izbil pištolo iz roke in ga nato še pošteno pretepel, pri čemer mu je dekle krepko pomagala. Ugotovilo se je, da je bila pištola navadna igrača. -o- KONVENCIJA AMERIŠKE LEGIJE Los Angeles, Cal. — Do 150,000 zunanjih posetnikov ima Los Angeles, kakor se računa, ta teden. Vrši se namreč letna konvencija veteranov svetovne vojne, združenih v organizacijo Ameriške legije. Ugotavlja se, da je sigurno, da bo izvoljen novim načelnikom legije S. F. Chadwick, advokat iz Seattle, in da se bo prihodnja konvencija vršila v Chicago -o- TRETJI TERMIN JIHJTRAŠI Nasprotniki skušajo predsedniku preprečiti ponovno izvolitev. New York, N. Y. — Nasprotniki predsednika Roose-velta se očividno boje, da bi ta utegnil še v nadaljnjih štirih letih izvajati svoj vpliv nad Ameriko, in so zato na delu, da mu preprečijo ponovno izvolitev. Nekateri senatorji, zlasti "uporniki" iz demokratskih vrst, So se izrazili, da bodo šli, ako bo treba, celo tako daleč, da bodo predlagali u-stavni amendent, po katerem bi bil prepovedan tretji termin za predsednika. -o- PO DOLGIH LETIH PRI-ZNAL UMOR South Bend, Ind. — mu ni dala hiiru, je dejal 47 letni Louis Horvath, ko se je zadnjo nedeljo priglasil na policiji in izpovedal, da je pred 26 leti izvršil umor nad nekim Jos. Cecili. Do umora je prišlo, kakor pravi, v Bellevue, O., in sicer med prepirom, ki se je razvil, ko sta pila. V South Bend je prišel pred tremi leti z namenom, da pomaga vdovi umorjenega, in s tem napravi pokoro za svoj zločin. -o- BIVŠI POSLANIK POSTAL PROFESOR EVROPA ZAKOVANA V OROŽJE London, Anglija.— V evropskih državah stoji točasno pod orožjem, pripravljenih za napad, do deset milijonov mož. Od teh jih je v Franciji in v Rusiji, v vsaki po dva milijona, v Nemčiji en milijon, v Cehoslovaški skoraj ehako število ; v Italiji nekaj manj kot pol milijona in v Angliji okrog 200,000. Razne manjše države imajo ostalo. Kadar bi v slučaju vojne bile poklicane še rezerve, bi se to število seveda šie ogromno povečalo. KRIŽEM SVETA ŽIGOSAJO VLADNI ČIN Ostri glasovi iz vrst francoske opozicije, -t— Kaže se na to, da bo Hitler zagospodoval celi srednji in vzhodni Evropi. Pariz, Francija. — Min. predsednik Daladier in ostali člani njegove vlade so imeli brez dvoma iskreno željo, da rešijo Evropo pred grozečo vojno, ko so pristali na načrt, da se razkosa Čehoslovaška, Iz Jugoslavije Nevarna igra s puško, pri kateri bi skoro prišlo do smrtne nesreče. — V Slovenskih goricah je zopet divjalo močno neurje, ki je napravilo ogromno škodo. — Smrtna kosa in druge vesti. Strel v restavraciji Dolenjske Toplice, 30. avg. — V soboto proti večeru je prestrašil mnoge kopališke goste in domačine, ki so se mudili na kopališkem trgu, strel iz lovske puške v restavraciji g. Sitarja. Vsi so bili mnenja, vendar s tem poizkusom za, da seje kdo ustrelil. Vendar v>0 ki, si- ted uPajo Cehi vzdržati o. ako ne mesece, do-bodo dobili zadostne ko°d Rusije, na katero se *apUst.hSo jo druge zaveznice trdno zanašajo. ^STRt-r^0— *EZLJIV TUJEC MU , Chicn nu in strel ni udaril na trg, kjer je bilo zbranih več ljudi. Lcvčeva neprevidnost, da pušča nabasano puško v gostilniških prostorih, je bila javljena orožništvu, ki je puško od\ zelo. -o- Strašna noč v Slov. goricah Sv. Ana v Slov. goricah, 31. avg. — Noč od nedelje na ponedeljek je bila po severnih Slovenskih goricah strašna. Od jugovzhodne strani so se bližali nevarni temni oblaki, ki so navdajali s strahom ljudi po Slovenskih goricah. Okrog pol ene zjutraj je nastopila u-sodna huda ura, kakršne že nekaj let nismo doživeli. Začelo je strahovito grmeti, strela je udarjala neusmiljeno. Po nekaterih krajih, na primer Ihovi, Lokavnih in Štojngrovi je padala tudi toča. Strela je udarila tudi v veliko vinsko stiskalnico pri pos. Alojzu Kuru v Radvenskem vrhu št. 14. pri Negovi. S slamo krito in' vse leseno poslopje je bilo na mah v silnem plamenu. Bližnji vaščani so komaj rešili iz kleti štiri sode. Vse veliko poslopje pa je zgorelo do tal. Ljudje so z velikim naporom o-hranili 10 metrov oddaljeno leseno, s slamb krito gospodarsko poslopje. Ce bi se u-žgalo, bi to postalo usodno za vso vas, ker so hiše povečini pokrite s slamo in stoje blizu druga drugi. Škodo, ki jo je naredila str,ela s tem, da je uničila vse poslopje, vinske Stroga obsodba Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjal 43 letni ključavničar državnih železnic Ivan Zadnik, ker je nekega večera, ko je bil nekoliko vinjen, razgrajal doma ter kričal "doli vindišarski psi'.' Radi tega prestopka zoper čast je bil obsojen na osem mesecev zapora in 300 dinarjev kazni. -o- Strupene jagode Zaradi zavžitja precejšnje količine strupenih jagod se je zastrupil Anton Pobiaš iz Ruš. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer se je šele po nekaj urah predramil iz nezavesti. -o- Avto ubil konja Na cesti iz Ljutomera k Mali Nedelji se je zgodila nenavadna nesreča. Posestnik Karel Belec iz Lukavce, se je vračal od Šadlovega mlina v Grabah domov z vozom, v katerega je imel vpreženega enega konja. Na cesti ga je dohitel neki tovorni avtomobil, kateremu se je Belec ognil. Kljub temu je avto zadel v konja in ga vrgel čez oje, ki se je strlo, konj je pa obležal v obcestnem jarku s strto hrbtenico. Tako trpi posestnik do 4000 dinarjev škode. -o- .Napadena mlada zaročenca Ko se je Valter Križane nekega večera vračal s svojo za- Slika kaže, ko neki sovjetski častnik poučuje rekrute v sestavi strojne puške, da^ bodo P^lje-ni. ako izbruhne grozeča vojna. Splošno se ugiba o tem, ali bo Rus.,a stala na strani Cehoslovask., ali jo bo tako zapustila, kakor ste jo Francija in Anglija. ropenko iz Kamnice pri Mari-kleti, Orodje, pohištvo' itd., ce- boru, ga je v drevoredu tik li*l rv nT rt o v\ o rl I A v\' "W v* a r» v* a i U ni j o nad 25.000 din, lastnik pa je zavarovan le za 4000 din. — Strela je udarila tudi v kapelo pos. Alojza Geratiča v Negovskem vrhu in jo močno poškodovala. -o- Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec" J mesta napadlo pert neznanih moških, ki so se vrgli nanj ter ga v hipu podrli na tla. Njegova zaročenka je pa zbežala po cesti in začela klicati na pomoč. Predno je prišla pomoč so napadalci Križanca temeljito pretepli, da je moral iskati zdravniško pomoč. 'AMERIKANSKI i » SLOVENEC' Sreda, 21. septembra 1938 Amerikanski Slovenec :'?vi in najstarejši slovenski y list v/Ameriki. . JJitanOvljen let« lSSli Izhaja v*ak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tlaka ž PDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Za čelo lefOf\. Za pol leta Za č£trt leta Naročnina s „$5.00 „ 2.50 1,50 Za Cftcaisco, Kanado In Evropo: Za celo leto _$6.00 Za pol lepa _3.00 Za četrt itta ____1.75 Številka ___3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerigg, Katabliified 1891, iHued daily, except Sunday, Monday and tha day after holiday«. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Addresa of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription? For one year - For half a year-- For three month« - _$5,0fl . 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________$6.00 For half a year- 3.00 For three months _______ 1.75 Single copy_____3c Dopisi varnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvo Maj dan ill pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —* Rokopisov ured- piStvo lie vrača. ■ *■ ■ _ . Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Mussolini se stara, za seboj ima že določenega naslednika svojega zeta po imenu Ciano, ki vodi urad zunanjega ministerstva v Italiji. Toda kljub letom, ki lezejo diktatorju na puklo, je Mussolini še vedno duhovit, dasi včasi prav otročje duhovit. Ko je spomladi kazalo leto, da bo letos v Italiji slaba letina, je ta napovedal, da bodo Italijani lahko prestali, kar jim nebo pošilja. Vse kar bo treba je, da bodo Italijani malo bolj svoje pasove zategnili in vprašanje kruha bo rešena zadeva, je tedaj rekel Mussolini. Zdaj pa kaže, da bo po enih krajih vseeno dober pridelek. Zdaj se pa že Mussolini baha, da je to uspeh in rezultat njegovih odredb, ki jih je izdal spomladi. To je na las podobno izjavi tistega Dolenjca, ki je dejal, kadar je bilo vino kislo, da ga je Bog dal; kadar je bilo sladko je pa s ponosom se na prsa potrkal rekoč: Takega sem pa letos pridelal! Uj SBBj; V • r —.'hisrfŠKr*: Kaj se dogaja za kulisami evropske politike? Svetovni tisk je zadnje dni poln samih vesti, razmo-trivanj in ugibanj o položaju v Evropi, ki je nastal vsled Hitlerjevega rogovilenja proti Češki. Politika je to, nevarna politika! Da je to kar počenja Hitler naduto politično blufanje je znano. Noben resen politik ne veruje Hitlerjevim besedam, ki jih je izrekel v Niirembergu na nazijskem kongresu, niti ne besedam, ki so padle pri raznih sestankih. Svet je prepričan, da Hitler blufa — toda za tem blufom postoji nevarnost, da Hitler uspe in sicer tako le: 1. Hitler skuša napraviti v svetu utis, da gre za odrešenje Nemcev v sudetskem ozemlju na Češkem. Da su-detski Nemci niso bili res zatirani, ve ves svet. In tudi Čehi jim zdaj ponujajo domalega popolno avtonomijo, ki jo pa sudetski Nemci ne sprejmejo, ker jih tako podpihuje Hitler. Hitler tudi ne pove, da so Nemci zatirali Čehe dolga stoletja in to zatiranje je bilo res zatiranje, dočim imajo sudetski Nemci vso prostost v okviru Češke države. 2. Svet in vse demokratične države na svetu simpa-tizirajo točasno s Češko, ker vedo, da v tem sporu igra Češka vlogo jagnjeta v nižavi in Hitler vlogo krvoloka vol-xa v višavi, ki se pritožuje, da mu jagnje kali vodo. Svet natančno ve, da če izbruhne vojna, bo za isto odgovorna — je šlo k njemu učit se njego-Nemčija in ne Češka. Te obdolžitve se Hitler seveda pred' vega zdravilstva. Koliko bolni MEDENI PIKNIK V LEMON-TU Lemont, III. ZADNJI LETOŠNJI SHOD na ameriških Brezjah bo prvo nedeljo oktobra. Tedaj bo pri Mariji Pomagaj ob enajsti uri slovesna maša za dobrotnike in seveda tudi pridiga. Popoldne j bo pri Finžgarju medeiji piknik. Kdo ne bo rad prišel na ameriške Brezje in na medeni piknik? Vršil se bo pri lepem ali pri grdem vremenu. Vsi veste, da jih Finžgar dosti vzame pod svojo streho. Je pa tudi vredno, da vas letos pride prav veliko k zadnji letošnji prireditvi na ameriške Brezje. Naš čebelar je dosedaj natočil že 2300 funtov medu. Torej se ni bati, da bi ga zmanjkalo. Vsak ga bo lahko dobil in ta med je pristen in naraven, ki je edino koristen za okrepčilo in zdravilo. Vsakemu je po imenu znan svetovno sloveči župnik in zdravnik Monsignor Kneipp, ki je na tisoče bolnikov ozdravel v Wo-rishofenu na Bavarskem. 'Koliko zdravnikov—tudi slovenskih svetom boji, zato se trudi na vso moč, da bi ustvaril take razmere, da bi padla odgovornost za začetek vojne na druge in ne na Nemčijo. 3. Hitler podpihuje sudetske Nemce iz razloga, da bi nastala na Češkem civilna vojna in v takem slučaju bi Hitler zalagal uporne sudetske Nemce z orožjem in vojaštvom brez vsake napovedi vojne. Češka bi postala druga Španija. Hitler bi igral glavno vlogo za kulisami, vendar bi to ne dalo povoda Franciji ne Angliji za napoved vojne, ker Nemčija bi ne bila uradno v vojni. Seveda je skoro sigurno, da bi Rusija podpirala Češko. Te homatije bi se vlekle naprej in naprej dokler bi lepega ugodnega dne Nemčija ne planila na Češko ter isto razdelila. Glavni del sebi, nekaj Madžarom in s kakim kosom bi potolažila Poljsko. Ali se bo Hitlerju to posrečilo ? Lahko in ne. Vse od-visi, kako stališče bote pri tem zavzemale Anglija in Francija. Ako se bote slednji dale preslepiti in bote dopustile, da Nemci razkosajo Čehe, potem si bote obe sami sebi podpisale smrtno obsodbo, ker močna Nemčija bo največja nevarnost tudi za Anglijo in Francijo in ves zapad. Hitlerjev program, ki ga je naglašal Hitler v Niirembergu pred nazijskim kongresom je kajpada pohvalil tudi italijanski diktator il duče Mussolini. Seveda, razume se, da ene vrste ptiči letajo skupaj in eden drugim pritrjuje. Za to Mussolinijevo izjavo pa tiči vse kaj drugega. Ta ima slične načrte proti Slovanom, kakor Hitler. Nemci naj pogoltnejo Češko, mi bomo hlastnili o prvi priliki po nekem drugem kosu. To so zakulisni načrti obeh diktatorjev. Vadlanje za slovansko zemljo je to! kov je ozdravil on, katerih niso mogli drugi učeni in sloveči zdravniki. Še zdaj imamo — tudi v Ameriki — Kneippova zdravišča. Ta velik dobrotnik i si ogledali Ljubljano, ki postala človeštva je spisal tudi več knjig i zdaj res pravo moderno mesto, čistilo. Medica ni samo za ženske, ista bi tudi moškim dostikrat bolj prilegala kakor pivo in vino. Včasi so to pijačo imeli bolj v časti, a zdaj hočejo nekaj drugega, kar pa ni dobro." V knjigi je' tudi natančno navodilo, kako se kuha ta pijača. P. Benigen -o- MOJE POTOVANJE V STA-RO DOMOVINO Cleveland, O. Dolgo sem delala načrte, da enkrat obiščem staro domovino. To se mi je posrečilo to leto, da sem šla pogledat svoje brate in sestre v domovino. Težko sem se poslovila od svojega moža in edinega sina. Mislila sem si, da se mogoče več ne vidimo. V New Yorku smo se vkrcali na ladijo in se podali na široko morje. Potnike je vodil skrbno g. August Kolander iz Cleve-landa. Z njegovo oskrbo sem bila zelo zadovoljna in ga vsled tega priporočam tudi še drugim. Nato smo prišli srečno čez morje in vozili smo se po železnici do Ljubljane, kjer me je pričakoval moj brat John, kakor tudi od mojega moža brat Gregor. Snidenje je bilo seveda veselo in ganjivo, kar se popisati ne da. Kar nagledati se nismo mogli eden drugega. Potem smo o Svojem zdravljenju. Valentin Podgorc, duhovnik krške škofije je sestavil slovensko knjigo: "Domači Zdravnik" po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu 1. 1898 — drugi natis. Ta knjiga se dobi v Ameriki od Knjigarne "Amer. Slovenca". V tej knjigi je brati kako on priporoča med ali strd za okrepčilo in zdravilo proti raznim boleznim, da celo za pijačo kot medeno vino ali medico. Tam je brati na strani 89. tole: Neki že čez 80 let star gospod si napravlja sam vino; kuha si namreč v vodi malo strdi, in on trdi, da je ta pijača zdrava in dobra, češ, da ima svoje zdravje in svojo moč v tej starosti od te pijače. Morebiti ima mož prav; le to vem, da tako vino gre človeku prav k teku in :la mu je izvrstno krepčilo in a pri tem ohranila svoje prijazno slovensko lice. Proti večeru smo se podali v mojo rojstno vas Klečet, oziroma v Šmihel pri Žužemberku na Dolenjskem. Tam so me zopet čakali moji bratje in njih soproge in še drugi sorodniki. Takega veselega in prijaznega spreje ma sploh nisem pričakovala, da me bodo tako sprejeli.Drugi dan smo šli v Žužemberk k stricu od mojega moža, ki je po poklicu pek. Ta nas pa je vzel na veselico gasilskega društva na Dvoru. Tam je bilo obilo prijetne zabave in sešli smo se s tremi sopotnicami, ki so potovale nazaj v Ameriko. Doma sem imela polno obiskovalcev. Vsak je hotel vedeti, kako se ima "naš" in "naša" in kako se jim godi, itd. Pot na Brezje in Bled je bila dokaj prijazna. Jaz, ga. Lužar, ga. Peterlin, ga. Pirnat in ga. Breščak iz Loraina smo si ogledale tudi postojnsko jamo. Tam se je nam vsem zelo dopadlo, da ne morem popisati vse lepote, ker je res tako lepo, da bi človek kar ostal in ogledaval naprej in naprej. Na dan sv. Ane smo pa praznovali moj god. Povabila sem tudi go. Breščak na naše cerkveno žegnanje. Tam sem videla zopet enkrat štante z lectom, ki smo ga tudi nakupile za spomin Potem drugi dan smo šli na ogled Sušaka in Trsata in smo si ogledali krasote cerkve in okolice. V mestu Kastelu je nas čakal moj brat Ignac, ki je v službi finančne kontrole. Ta nas je peljal v Opatijo in nam razka zal tamošnjo lepoto kraja Videli smo figova drevesa polna sadu in lorbarjeva drevesa. Nekaj lorbarja sem celo seboj prinesla in ga tu vsadila in že raste. Brat ni nas pustil domov. Morali smo ostati kar tri dni pri njim in bila je težka ločitev od njih. Mislila sem si, Bog ve, če se bomo še katerikrat videli ali ne. Obiskala sem potem še svojo sestro v Sarajevu, ki je v samostanu. Z menoj je šel moj brat John. Ona je naju pričakovala na kolodvoru. Kako vesele smo bile, ko sva se zagledale. Tam sva ostala en teden in sestra je nama razkazala vse lepote mesta. Ohranila si bom v spominu do smrti vse kar sem videla. Prišel je čas ločitve od dragih domačih. Še se domislim, kako težka je bila ločitev od domačih. Prišla sem nazaj v Šmihel, ali zdaj je bilo treba misliti za po-vrat nazaj k soprogu in sinu v Ameriko. Treba se je bilo zopet pripraviti za odhod. Čas se je bližal z vsako uro. Znanci in sorodniki so prihajali od vseh strani, prinašali dosti daril za svojce tu v Ameriki. Izročali so srčne pozdrave po meni svojcem in bratom ter sestram, staršem, ki bivajo tod po Ameriki, Dne 22. avgusta smo se podali v Ljubljano in treba je bilo zopet na vlak in na pot nazaj proti Ameriki. Dne 24. avgusta smo se zopet vkrcali na parnik Normandija. Morje je bilo zelo mirno. Postrežba pa zopet prvovrstna. Zabavali smo se, da je nam čas še prehitro potekel. Nazaj je bila vožnja skoro bolj prijetna, kakor tja. Sedaj sem zopet pri moji družini, ki sem jo našla ob povratu zdravo in veselo. Težka je bila ločitev tam v domovini. Je pa bilo tukaj veselejše snidenje in svidenje. Tem potom pozdravljam moje drage sopotnice go. Mary Majcen iz Sheboygana, go. Mary Zore, go. Breščak iz Loraina, gdč. Fabian, učiteljico iz Chica-ge, g. Rogel in hčerko, go. Peterlin, g. Lužarja, g. Viranta, go. Pianecki iz Clevelanda in go. Baro Kramer iz Californije, go. Marie Prisland iz Sheboygana, go. Mary Strukel iz Clevelanda, družino Florjančič, go. Smole iz Minnesote, go. Pirnat iz Chicage. In vse druge še pozdravljam, katerih imen se ne spominjam. jaznost, ki ste jo nam izkazali. H koncu pozdravljam še vse moje brate in sestro v stari domovini in tudi vse prijatelje in znance. Zahvalim najlepše vse za izkazano ljubezen, dobroto in postrežbo. Ostanem vam hvaležna in nikdar pozabljena Ana Tomšič. -o- KAKO SE SVET VRTI V LA SALJJE? La Salle, III. Dne 24. augusta se je v pre-mokopu ponesrečil rojak Mr. Joe Plantan. Kamen se je u-trgal in mu padel na levo nogo in mu jjp zlomil. Jožetu želimo, da bi k'm'alu okreval. Dne 31. aug. so pa nas obiskali rojaki iz mesta De Pue. Bili so to Mr. in Mrs. Štupar in Mr. John Juvan, naš stari prijatelj. Na Delavski praznik je pa nas obiskal sinko naše naselbine Mi-. Frank Oberstar, s svojo žerp Mrs. Oberstar in z družino. Mr. Oberstar je sin pokojnega Mr. Oberstarja, ki je bil eden izmed odličnih pi-jonirjev naše naselbine. Prinesla sta tudi pozdrave od družine Mrs. Margaret Kogovšek. Z Mr. Oberstarjem se nismo videli že kakih 20 let in v tem času je postal fest zauber rnjož. Dne 25. sept. se bo vršila 35 letnica društva Triglav v SND. Kazale se bodo slike iz domovine in na programu so razne pevske točke. Mrs. Mary Savnik je dala prebarvati svojo hišo, ki sedaj jako lepo zgleda. Nesreča je doletela rojaka Ms. John Baznika, dne 12. sept. dopoldne. Zadel ga je »utomobil, na Joliet in 4. cesti. Mož se nahaja v bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko .obiščejo. Želimo mu skorajšnega okrevanja od te nesreče. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Poročevalec. ALI ŽIVALI /MISLIJO? Da imajo neke živali sposobnost za premišljevanje, je dokazal pred kratkim neki šim-panz iz kalkutskega zoološkega vrta. Neki otrok, ki se je rad mudil pred kletko žimpanza, mu je prinesel nekega dne kokosov oreh. Opica je sad veselo zagrabila, toda oreh je bil prevelik, da bi mogel skozi palice v mreži. Opica je vrtela oreh v rokah, poskušala ga je odpreti in ker to ni šlo, je začela na njegovem edinem mehkem mestu z zobmi vrtati luknjo. Bila je očitno žejna in ji je šlo samo za mleko v orehu. Ker so bili vsi njeni napori zaman, se je obrnila s prose-Čirn pogledom k ljudem, ki so radovedno opazovali njeno početje. Prijela je vžigalico, ki so ji jo bili vrgli, in je skušala z njo razširiti luknjo. Vžigalica se je zlomila, žival se je spet obrnila k ljudem. Neka gledalka ji je sedaj podala močno pilo, s katero je šim-panzu končno uspelo, da je losegel svoj namen. Zadovoljno je popil mleko, gledalci so mu ploskali. Šimpanz je že petnajst let v Se enkrat hvala g. Kolandru i ujetništvu, a se je po vsej pri-za skrb in postrežbo in vso pri- liki spomnil, kako je imel pred Iskren prijatelj. — A: ' Klobuštrin ti. je pravi hinavec Hinavcev se pa že od nekdaj izogibljem." B: "Jaz sem pa mislil, da sta dobra prijatelja". A: "Kaj še, jaz se samo de- lam, kakor bi bil nj.egov prijatelj". * * * Vojaška. — Narednik sa časa Avstrije: "Kako deli»° pokorščino?" Rekrut molči. Narednik: "Butelj, ali ne veš, da je pokorščina dvojni to je pokorščina in nepokorščina". * * * Pri zdravniku. — Zdravi bolniku: "Ali bi mogla placa" ti, če bi spoznali, da je ope" racija nujno potrebna?" Bolnik zdravniku: pa vi smatrali operacijo nujno potrebno, če bi se P^' pričali, da ne morem plačati' 'Ali b> za V trgovini. — Kupec: "2a" jamčeno sredstvo za pokoiic3' vanje miši? Prav, toda vpr^f' nje je, ali bodo miši to žrle- Trgovec: "Boste videli, ^ ko hitro pridete 1-10 dru£0 dve po škatlico. Moj sin ima doma udomačeni miški, ki nočeta Je nič drugega." * * * Presenečenje. — Zidal" ^ padel z odra ter se onesveS Ko s'e je zavedel, so niu P1*1 nesli kozarec vode. "Povejte mi", je rekel voljen, "kako globoko bi <\ moral pasti, da bi mi dali vsi»J pol litra vina". * * * V šoli. — Učitelj zasači J* nezka, kc med poukom £oV s svojim součencem. , . "Janezek, ali nisi j>ravK» zak1'1 'Da! govoril z Mihcem, a nad njim. Janezek prikima: - -Učitelj: "Povej, kaj Pa rekel Mihcu?" Janezek: "Nič!" v. Učitelj: "Saj si vendar P^ f Kar priznal, da si gov011 njim!" . Janezek: "Da!" kaj 31 pn Učitelj: "No, torej, mu rekel?" Janezek: "Nič!" ' Učitelj jezno: "Če priči ne poveš, boš kazi1^ Torej ali si govoril ali m ->t Janezek: "Seveda sem ,, Učitelj: "In kaj si reke' ■ Janezek: "Nič!" jn Učitelj se obrne k M^11 ga vpraša: "No, mi ti povej, kaj sta z Ja kom govorila!" Mihec: "Jaz sem ga vpr ^ koliko je dal za tale zve pa mi je odgovoril: zek>, i" Na te besede so se vsi tudi «clt6J glasno smejali in sam se je moral smejati- Kos v davnimi leti v prostosti do, da je pil mleko iz k0 ''ih orehov. Nemški maršal Goering je namigaval v svojem govo-voru, da so Cehi manj vredna rasa in jih je prišteval k pritlikavcem. Razumljivo, naduti Nemec ne bo imel nikdar dobre besede za Slovane, najmanj pa za tiste Slovane, ki so povzročili v svetovnt vojni glavni doprinos k zmagi nad nemštvom. Goeringu bi bilo dobro svetovati, da naj v svoji nemški nadutosti, ki nima para na svetu, ne bo preveč predrzen in naj ne hvali dneva pred večerom. Kaj lahko se dogodi, da bodo slovanski pritlikavci zopet pošteno na-klestili nemško predrznost in bahavost. Bog ni dal Nemcem nobene posebne pogodbe, da bodo v svetu višji nad drugimi. Le s tisto nesrečno lastnostjo so Nemci oblago-darjeni, ki dela človeka ošabnega in predrznega — te dve lastnosti pa vodita v pogubo, navzdol in ne navzgor! Nemci bi morali to razumeti. "TARZAN NEUSTRAŠENI" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs t*rrv. /v • - ■ i Strašno; ("mi divjak Balzo je ležal na dnu votlega malika, s polomljenimi udi in ves strašno ranjen. V nezavesti ji- še vpil na pomoč od strašnega strahu in bolečin, toda njegovo vpitje je počasi zamrlo, zunaj stoječi ga niso več sjišali. Prepričani so bili, da je s tem zadovoljen njih malik. Slaln-jši in slabejši so postajali vzdihi umirajočega strašno razbitega vojaka Balzo, dokler niso popolnoma utihnili. Balzo je bil mrtev. Ko se njegovo vdihovanje ni več slišalo, so divjaki zagnali strašen krik: "Sedaj pa, poveljnik kagundo, zapovej, da beli jetniki sledijo poprejšnji žrtvi." "Beli jetniki naj bodo hrana našemu bogu!" je zopet zagrmelo iz divjajoče množice. — "To se bo zgodilo," ic zavpil Kagundo in kmalu za tem je prišel z visokega odra na tla, pripravljen di zadosti krvoločni množici in spremlja nove štiri bele jetnike na strašni žrtvenik in jih daruje krivemu maliku. "Ženska naj gre naprej!" je s prstom kazaje na Mary zapovedal čarovnik Kagundo. Hob Mason je naglo skočil naprej, da bi pomagal Mar? in jo ščitil pred divjaki, kateri so se divje smeiali njegovemu početju. Marv je videla, kako mu je bilo hudo ker ji ni mogel pomagati. Ohrtiila se je in Tekla "Zbogom." Jfa'da, 21. septembra 1938 •AM&fttKAttSki SLovenec* Stran S I^MaiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^.......................................................................................................................•> ST*« Zapadna Slovanska Zveza denver. colorado. Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. | Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo J. Miroslavich, 3724 Wii- | „ liams St., Denver, Colo. . T11 2. Podpredsednik: Frank Prirnozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. = NADZORNI ODBOR: | Preisednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. ^ § 2- nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave'., So. Chicago, 111. v | 3- nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: y x- Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio. | <■ Porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. | ^•Porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. § J- Porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo, g 5' Porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: | "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Clycago, 111. □ Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- | ?eSa tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- = ®nie ža sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi g bolniške nakaznice, naj se. pošiljajo na vrhovnega zdravnika. . Z' S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- | narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. g 5d°r želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- | stva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede g fstanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila = m Potrebne listine. Slovenci, pristopajte v zapad. slovansko zvezo i | ...........................................miiiiaiiiiiiiiniiniii............................................................... IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ. Iz poročila našega spoštovanega gl. tajnika je dokaj razvidih'0' da se je v mesecu avgustu vnela vroča bitka med gotovimi po-g«*4 društvi za prvenstvo v sedaj ni kampanji. Pueblo m a8o sta napela vse moči, rabila sta mogočne bombe in sedaj ge Sedata iz obraza v obraz ob meji — zmage. Prihodnje 3 me-nam bodo pokazali kdo bo prodrl najhujšo postojanko. Pue-g ' regiment, kateri je tako neustrašeno deloval zadnjih 8 me-gotovo že utrujen in izčrpan, streljiva jim bo kmalu j/13Jokalo, obratno je pa Chicaški regiment še vedno čil, poln ]oaVtJušenega duha in korajže. Vkljub temu da je Chicago zavze-b Mogočno pozicijo, moram kot poveljnik Chicaškega regimenta 12elo oprezen, da me gotove armade pod spretnim vodstvom ne peneči j o in zavzamejo pozicije za katere smo se bojevali. Dru-^ "Trail Blazers" št. 41, v Denverju, je zavzelo izvanredno G°cn° Pozicijo zadnji mesec, njih izkušeni gl. vojskovodja, sobrat °rge Miroslavich, je izdal ukaz, cla se pokliče v aktivno službo JjDenverska reserva, od 1. do 50. leta z navodilom, da-nas moč-'e armade porine v ozadje. — Mi Chicažani se pod nobenim ^g03em ne bomo umaknili. Ravno se je izrazil gl. maršal in po-S°' Chicage' sobrat Mike Popovich, da ima že pripravljene 'ene zaklade streljiva z katerim namerava razgnati in razkro-" Vse strani. Iz teh poročil je razvidno, da se dan usodopol-Hio - 6 za Prvenstvo bliža k koncu. Nikakor pa seveda ne sme- W«na ne bitk, Sej0Prezi-eti Clevelandska društva, katera so se zavzela da odne-eneJSa:i eno odločenih nagrad, ali pa še celo prvo nagrado. Ob-^ moramo obrniti našo skrajno pozornost tudi na druge Vele',Se.p0stojanke na zapadu, katere so se zadnje čase precej oži- Ln izrabljajo vse sile, da bi se njih čete potisnile v ospredje, toni me veseli ko zasledujem razne podatke glede tekoče kam-Počast 30 letnice obstoja ZAPADNE SLOVANSKE 2anim Iz teh P°ročil ie razvidno da se naše celokupno članstvo Ho i Za napredek in procvit ZSZ. Vsak član(ica), kateri redile ^ svoje redne mesečne prispevke in vdeležuje vsake red-Je> se smatra kot dober član(ica). Ali je pa to vsa odgovor- ftost lioSel)ln dolžnost do Vašega društva, do Vaše organizacije? orga č'ani in članice kateri že dolgo let tvorijo del naše------- gani 'Zacije, se dobro zavedajo, da bratska dela katere naša or-lcateroC^a razšir.ia med svojim članstvom, da samaritansko delo le2ni. naša dobra in skrbna mati ZSZ deli svojim otrokom v bo- SAM0Pn?!Či skozi celih 30 let' NI SAM0 NA PAPIRJU'.NISi° u-agj v ........„................... Sate in C!an' draga mi članica, Vaša sveta dožnost je, da poma-l)rilclOD.?ri(lobite one, kateri imajo še priložnost in priliko da se to prjg Pod zavetje in varstvo naše dobre matere ZSZ. Gotovo ZaVestjo dan plačiIa za Vas in za Vaše bratsko delo, kajti z sladko nesjeŽe\da Ste Pornagali svojemu bližnjemu v slučaju bolezni ali ty'v biti stotero poplačani. c'a Se jo8a dobra mati ZAPADNA SLOVANSKA ZVEZA zasluži, letniee v,.VSaki Posamezni član in članica spominja ob proslavi 30 Člani, ■^'10 T>t> cenil o' skrbrte RazNE BESEDE, pač pa se zavedajo teh dobrot in dela •fraJ. matere napram svojim otrokom iz lastnih skušenj. Torej Pod n - dob en° protekcijo novo članstvo, nove otroke, katere hoče v njetlf. r* m skrbna mati ZSZ z veseljem vzeti v svoje naročje in ŽefeiT^0' vam obilo sreče in napredka pri Vašem delu. Bratski pozdrav, LEO JURJOVEC, ST., (jI. predsednik. ISH SECTION OF OFFICIAL ORGAN TO BE , Tl READY to llle p . anr'evtrnal Vo1«, a new English Section of our Official Organ in the 6ent ; NeanJ J uddcd is scheduled to make its initial appearance next Y? ii'v.J, 600 "lore homes will now receive our paper as it will be also H v F>;it< vho do not have a parent or adult in the Association, ^hi, ^ k-' al Voia' will h.- is-;iii'il i„ the lasi week of every month. We Sltit0 n "Jene8a poštenega in skrbnega delovanja med jugoslovan- Hom.rOClom vteJ deželi, in THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION TH^E BEST HOME SAFEGUARD Help The Organization That Helps You. It is your loyal duty to take an active part in all affairs of YOUR Association. Read below how you may help yourself, your lodge and the Association. 30th Anniversary Campaign Ending on December 31, 1938. FREE MEDICAL EXAMINATION Medical examination fees for adult applicants will be paid by the Supreme Office. No medical examinations are required for juvenile applicants, excepting in the State of Ohio which will be paid by the Supreme Office. COMMISSIONS 50c commission will be given for each juvenile applicant, accepted, providing such applicant pays at least three monthly assessments. New juvenile members will not be required to pay the first month's assessment, but a few month's dues Should be collected. For new adu't applicants accepted, and providing they pay at least three monthly assessments, the following amounts will be paid: $1.00 for every new member insured for S 250.00 §2.00 for every new member insured for $ 500.00 $3.00 for every new member insured for $1000.00 $4.00 for every new member insured for $1500.00 $5.00 for every new member insured for $2000.00 SPECIAL PRIZES The following prizes will be given to the adult lodge enrolling the largest number of new adult and juvenile applicants: First Prize ....................................$50.00 Second Prize ................................$40.00 Third Prize ..................................$30.00 Fourth Prize ..................................$20.00 Fifth Prize ....................................$10.00 A lodge must enroll at least 25 new adult or juvenile members before being eligible for above prizes. ADDITIONAL CREDITS According to the rules in the Special Contest to select juvenile delegates, credits will be allowed for all new members secured in this 30th Anniversary Campaign as soon as applicant completes one year of membership. These credits may be secured by the juveniles themselves, or by adults who may transfer credits to some worthy juvenile. RESOLVE TO DO YOUR SHARE! You should be as interested as any other member. Let all see that you are! How many candidates will you secure this year? At least one new member each month from every loyal and active member in every lodge will make this 30th Anniversary Campaign an outstanding event. It will be a good beginning toward our goal of 5000 juveniles and double our adult membership by the convention of 1941. This Is Easy To Achieve. WILL WE DO IT? resting in third place with only 29 members behind Three Star and Western Star lodges which are tied for first place with 116 new members each. The question is: "Do you want your lodge to occupy first place when the 30th Anniversary Campaign is over on December 31?" If we attempt to achieve our object of being the largest lodge in the Association when we celebrate our Tenth Anniversary next January, we have that first prize cinched. But it means that each and every Trail Blazer will have to get at least one new member, either an adult Dr juvenile, between now and the end slednje bivališče prvega farao- of the campaign. Of course, Chicago and Pueblo will not lay down—they claim they have only begun. What a challenge! We will have to step, and now is the time. Who knows but what some of these other lodges might not perk up and beat us all out. See John Peketz, our secretary, and have him steer you on the Trail for new Trail Blazers. Our next meeting will be on October 17, so we hope that at that time we will be at the top of the heap. One of the Soldiers. -0- RAZNOTEROSTI our Association and its various campaigns, contests and other activities as well as the progress of its lodges and juvenile branches. The other side of the page will carry the Financial Statement and reports of the previous month. There you will find a Juvenile Section for the kiddies to have all to themselves. They will also have things of interest to read about and full information of the work and activities of the Juvenile Department. It is hoped that the children and their juvenile supervisors will always keep us well informed and well supplied with news and reports of WSA juvenile activities in their respective communities. In the past, many English speaking members and many juveniles asked for just such a page as we will now have. It is up to all of you to see that it accomplishes its purpose and we shall expect all of you to see that it is a complete success. V There are still six small lodges that failed to send the addresses we requested in order to send their juveniles-this special edition each month. We cannot send it to them until the addresses are received. We make an urgent appeal for the members- to cooperate in the matter of addresses. Fill out the "Address Coupon" or notify your secretary of your address, especially if you have moved recently. The secretary will notify the publisher of your correct address and you will receive the official organ promptly and properly. Copy or material for the October issue of the "Fraternal Voice" must reach the office of the editor, 3724 Williams Street, Denver, Colorado, on or before October 15. GEO. J. MIROSLAVICH. Najlepšo zahvalo ji moramo izkazati e zaslužene proslave ako ji privedemo v njeno naročje ^luiimniiiniiirniiniitjiiiiiiiniiiDiianiiimtJiiiiiiiimiomiiiinrop IZ URADA DR. WESTERN STAR ŠT. 16. ZSZ. Pueblo, Colo. Članstvu se naznanja,da priredimo prvi jesenski ples v nedeljo 25. septembra v dvorani društva sv. Jožefa. S tem se o-pominja vse člane in članice zgoraj ocenjenega društva, da se vsi udeleže te prireditve,katera je v korist naše društvene blagajne. — Delajmo kadar je čas in prilika. Stopimo skupaj in vsak po svojih močeh pomagajmo, da bo naše delo imelo uspeh. — Ob enem vabimo tudi ostale rojake in prijatelje iz naše naselbine in drugih bližnjih naselbin, da nas poselijo na omenjeni prireditvi v nedeljo 25. septembra. Zato vsem kličem na veselo svidenje prihodnjo nedeljo v dvorani sv. Jožefa na Grovu. — Po-sdrav vsem članom in Članicam tega društva. Louis Lesar, preds Ji!iiiiiiii![]iiiiuiiiiiiniiiiiiiinnnmniiiimuiiiinii[:ni:iiiiiiiiiiimn ZSZ ENGLISH SECTION i THREE STAR LODGE NO. 33 & CHICAGO YOUNGSTERS BRANCH NO. 2, WSA. Chicago, 111. At our last meeting, which was held on September 14th. we had the very good fortune to witness one of the finest and largest assemblages of members of the two lodges since out lodge was created. I can truthfully say that the combined attendance totaled 250 members. Both senior and juvenile meetings were very brief and to the point. After each of the meetings, I showed the motion pictures taken during my vacation and also the pictures of the Chicago Youngsters Picnic, and, apparently, they were enjoyed very much by all. After the senior meeting, re-fresments were served in the form of the good old amber fluid, which added to the enjoyment of the pictures. I wish to extend my thanks to Bro Mike Popovich and the other members of the Liberty Lodge No. 36 of So. Chicago for their kind attendance at this meeting. Fraternally Yours, Leo Jurjovec, Sr., Pres. and Supervisor. TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Colo. This article is written to remind you Trail Blazers that we are in a battle to win the first prize, or any of the five offered ,and that we are now PREBIVALSTVO EVROPSKIH DRŽAV Po zadnjih važnejših političnih dogodkih v Eivropi se je zgodilo tudi marsikaj, kar je vsaj deloma vplivajo tudi na število prebivalcev v posamez-i.ih evropskih državah. Največji vpliv na te številke ima gotovo tudi priključitev Avstrije k Nemčiji, da ne rečemo celo španska državljanska vojna. Na podlagi podatkov, ki se nanašajp na letošnji 1. marec, imamo pred očmi tole sliko: Petere velesile, ki imajo več kot po 40 milijonov prebivalcev, so: Sovjetska Rusija (evropski del) s 137 mili j. ljudi, Velika Nemčija 75.7 milij., Velika Britanija (z Gibraltarjem in Malto) 47.78 milij-onov, Italija 43.3 milij. in Francija 42 milijonov ljudi. Od 9 srednjevelikih držav jih je 5 takšnih, ki imajo od 15 do 35 milijonov prebivalcev. To so:Poljska 34,830.000, Rorriunija 19,620.000, Franco-vi Španija 15,500.000. Jugoslavija 15,410.000, Češkoslovaška 15,340.000 prebivalcev. Od 8 do 10 milij. ljudi imajo naslednje štiri države: republik. Španija 9,500.000. Madžarska 9,150.000, Holan-dija 8,640.000, Belgija 8,480,-000. Od devetih manjših držav Imajo štiri od 6 do 7 milij. prebivalcev, in sicer: Grčija 6,980.000, Portugalska 6,860.-000, Švedska 6,380.000 in Bolgarija 6,340.000. — Od 3 do 5 milij. ljudi imajo: Švica 4,250.000, Finska 3,860.000, Danska 3,800.000, Irska 3,-100.000 in Norveška 2,950.-000. Vse druge države, ki imajo manj ljudi, inienujemo kratko državice. Te so: Litva z 2,550.-000 prebivalci, Letonska 1,-980.000, Estonska 1,150.000, Albanija 1,090.000, Gdansk 20.000, Luksemburg 303.000, Islandija 120.000, Monaco 25.000, San Marino 15.000, Lichtenstein 11.000, Andora 6000 in Vatikan 1000. Vsa Evropa je imela v začetku 1. 1936 526 milijonov ljudi* po podatkih od 1. marca 1938 pa 535,830.000. Pri- ( r^stek znaša torej v dveh letih in dveh mesecih 9,830.000. ali povprečno na leto 4,-523.000. Letni prirastek v odstotkih znaša 0.86 celotnega prebivalstva. , -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsiltdar r:speh! BREZ ZVONOV ZVONIJO V zvoniku katedrale v Ka-tovicah so namesto zvonov postavili več zvočnikov, ki vsak dan razširjajo donenje zvonov ženske cerkve v Monakovem. Poskus se je posrečil, ne da bi Katovičani kaj slutili o svojih "'umetnih zvonovih". Več mesecev je potovala križem po Evropi posebna komisija, ki je imela nalogu, zaslediti za bodoče nove cerkve najlepše doneče zvonove. Pri izboru za pravkar posvečeno katoviško katedralo s<% 011 wil,Vr» respect. me; Vt\\y°l'rsHl,:t.,Ul "thcr members lges, editorial* and articles from the supreme officers, at least we hope that many of you will in >ti thc lodgj;8.;""! contribute reading matter from time to time. ey " """ri'Hiu' reading matici nv>"» lih.v .......... 't 's hoped Vd ,y 1°cah.'tppoint « reporter or scribe to Rather news items, reports, etc., r,,|s y Vou ,, w'lero there are WSA members. Besides material contn- tio'i ta2*K*i«H>, Wi" 1,0 vari""s kim,s "f fratermi1 ncws' jokeS :U,<1 in°r" °cca«" « "Resnica vašega življenja," je dejal profesor, "leži v vašem srcu. Pripadate ženam, ki čutijo utrip življenja neposredno. Te žene — samo ženam je to dano — vidijo resnico v ljudeh, ki jih srečavajo; zunanjost jih ne more varati, takoj dože-nejo globino njihove duše. Celo v propa-lem človeku, v zločincu najdejo opravičbo njegovega življenja in s tem jim je dana ogromna moč, ki giblje svet. One vidijo človeka, zato verujejo vanj; ta vera pa ima moč, da povsem prerodi človeka, ki jih srečava. Marsikdo postane morda za vse življenje nov človek, rešen, bolj plemenit po takem srečanju. In k tem ženam pripadate vi! Seveda, mnogokrat gredo tudi neopažene skozi življenje; o njih nihče ne govori, ter se ne znajo stav-Ijati v ospredje. So kot tihi, čisti studen-ček v gorskem gozdu, ki ga opazi malokdo, ki pa okrepi vsakogar, ki pije iz njega . . Kako nenavadno je vendar govoril danes profesor, je mislila Tanja. S čistim virom me je primerjal! Neka sila leži baje v meni, v mojem srcu, ki naj ostane čisto, četudi dero valovi življenje preko njega . . . Ne daleč od Tanje je stala gruča vojakov rdeče armade. "Saj sem ti vendar dejal, da je ne zade-neš!" je kričal eden izmed njih tovarišu. iVsi so bili pijani in obraze jim je ožarja-la tista vzhičenost, ki kaže svet v popolnoma drugi luči. Poznalo se jim je, da čutijo, kako jim je zdaj odprto vse življenje, da ni ničesar, po čemer bi ne smeli seči, in da bi smehljaje prekoračili vsako mejo, celo tam, kjer bi se v treznem stanju zgrozil tudi najzlobnejši med njimi. "Rekel sem ti, da jo bom vendarle pogodil!" je razjarjeno odvrnil nagovoje-ni, majhen, čokat dečko. "Ti ne, jaz pa! Zadenem jo, ker imam zanesljivo roko. No glej!" Ploščat kamen je sfrčal po zraku v vodo, ki se je v hipu skalila, pa postala takoj zopet čista in prozorna. Na mestu, kamor je padel kamen, pa je počasi vzpla-vala riba s trebuhom navzgor. Nekajkrat se je še krčevito zganila, kakor bi se hotela obniti, potem jo je gnal tok nepremično dalje. Dvignil se je vreščeč grohot. Trepljali so se po ramah in nekateri so se pripog-nili, da bi segli po kamnih. Tanji se je skrčilo srce. Ta ribica je vendar tudi kos življenja! Zakaj naj umre? Samo, ker je to v zabavo tej drhali? "Ali se ne sramujete?" je zakričala Tanja na vojake. "Vojaki rdeče armade hočete biti? Vojaki revolucije? Kaj vam je vendar storila ribica ? Ali nimate nobenega pametnejšega opravka?" Iz Tanjinih oči je švigala razjarjenost. V prvem trenutku so vojaki onemeli od začudenja, toda potem so prasnili v glasen smeh. Pri tem so se tresli od radosti, kakor je navada pijancev; hkrati pa se je izlil na Tanjo val surovih dovtipov in kvant. Nato je stopil eden rdečih iz gruče in dejal, zroč ji v obraz: "Ti! Ti! Glej raje, da izgineš domov! Riba se ji smili! Zdaj je doba, v kateri se nikomur nihče ne sme smiliti. Niti lastni oče ne! Poglej, lastnemu očetu sem se odrekel, javno, v časopisu celo! Ker je bil tak kulak, (Gruntar, oderuh, izžemalec) prekleti! Prav so imeli, da so ga poslali na Solovke! In ta tu besediči zaradi ene same neumne ribe! Meša se v naše zadeve! Da, le glej, če hočem, sploh ne ostane sledu po tebi, nam pa se ne zgodi prav nič, ker smo vsi čistega proletarskega porekla ! Sploh pa, ve ženske, vaš čas je minil ; kar hočemo storiti z vami, storimo!" Stopil je proti Tanji in v njegovih drobnih, globoko ležečih očeh je sijal tak divji, nesramen pohlep po njej, da se je Tanja osupla okrenila in odhitela. Nekaj sekund je slišala korake, ki so jo zasledovali, a kmalu je bila zopet sama. Hodila je počasneje, si globoko oddahnila in si pogla-dila lase z obraza. Sonce je neusmiljeno žgalo, zrak okoli nje je bil težak kot svinec, tam nad reko pa se je začela dvigati stena temnih oblakov. Oh, res nevihta, je mislila; to je tisto, zaradi česar se čutim tako nenavadno težko. Da, profesor ima dozdevno res prav: živim z življenjem prirode . . . Veliko poslopje je bilo prazno. Bilo je že po peti uri in ob tem času bi mogel videti tu kvečjemu še katerega izmed službenih predstojnikov, za katere niso veljale uradne ure. Ko je Tanja počasi stopala po širokih stopnicah, ni srečala nikogar, le iz dalje izza nekih vrat je donelo udarjanje pisalnega stroja. Najbrž je bilo treba dovršiti nujen obračun. Tanja je odprla vrata svoje pisarne. Tovariš Vladimiov je bil še tu. Videti je bil drugačen kot sicer. Z rokami na hrbtu je hodil hitro in nemirno sem in tja po sobi. Ko jo je videl vstopiti, je hipoma obstal in jo pogledal. Opazil je vlažne pramene las, ki so ji viseli na čelo; njegove oči so obstale na njenem obrazu, ki je Jbil rdeč od bežanja, in na njenih velikih očeh, še polnih strahu. Kot vselej mu je pokimala z glavo — seganje v roke so vendar odpravili — in postavila stroj na navaden prostor, ne da bi čakala ukaza, kajti tovariš Vladimirov je bil zelo redkobeseden. Nato je stopila k oknu in ga hotela odpreti. "Ne, pustite okno zaprto!" ga je slišala govoriti za seboj, in ko se je okrenila, je stal tik za njo in jo gledal. V njegovih očeh je ležal isti izraz živalskega poželenja, pred kakršnim je pravkar zbežala. Še z večjo silo kot prej se je zbudila v njej bojazen. Osuplo ga je pogledala in pritisnila obe roki na prsi. Hotela je zakriča-tii Njegove roke so segle po njenih. Hotela se mu je iztrgati in zbežati; toda njegov prijem je bil močnejši in pod njegovim srepim pogledom je zamrla volja do odpora. Njegov dih z vonjem po žganju ji je udaril nasproti in šele zdaj se je zavedela, da so bili koraki, s katerimi je prej meril sobo, koraki pijanca. Da, bil je pijan, brezupno pijan, tako kot tam ob bregu rdeči, ki so hoteli pobijati ribe! Zdaj je tudi razumela, da je izgubljena, da zanjo ni rešitve. Kdo naj bi slišal njeno klicanje? Strojepiska tam za vrati v prvem nadstropju ? Pa tudi če bi jo slišali, ali bi bili ti klici kaj posebnega v poslopju, v katerem so spodaj sedeli jetniki? (Dalje prih.) Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za L1939 sprejemamo do I. novembra 1938 , Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem im znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordr«, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO in vse druge dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava slovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ZAHVALA Marshfield, Wis. Dve vrsti zahvalo bi rada izrekla na tem mestu, namreč za prijazno postrežbo, ki sva je bila deležna na potovanju, in pa za izredno presenečenje, ki so ga nama pripravili naši otroci in naši prijatelji za 35 letnico najinega zakonskega življenja. Pred kratkim sva se odpeljala na obisk v Duluth, Minn., v Kanado in nato v Calumet, Mich., da tam obiščeva kraje, kjer smo prej živeli. Mislili smo, da bo vse tako, kakor je bilo pred 20. leti, ko smo odšli od tam, a ko smo prišli tja gori, smo videli, da se je tako izpremenilo, da nam je bilo vse neznano. vZahvalo želiva izreči Mrs. Stavfel, h kateri smo najprej prišli, za lepo postrežbo, in nato Mrs. Kokar, in njeni družini enako za dobro postrežbo ter za prenočišče. Želimo, da bi vama mogli kdaj povrniti. Zdaj pa naj omeniva še drugi dogodek, za katerega čutiva dolžnost, da izrečeva zahvalo. Več let je že kar sva se ločila od svojih bratov in sestre, ko sva se vzela v zakon. Najini otroci so se razkropili po svetu, a vendar še niso pozabili na naju. Ne morava opisati, kakšno veselje in presenečenje sva letos doživela ob najini petintrideseti (35) obletnici. Kako so prišli z daljnega kraja vsi skupaj nas počastit. Kako sva bila užaljena ko sva zvedela, da ne bo nikogar na obisk za ta delavski praznik. Mislila sva, da so vsi na naju pozabili. V soboto večer, 3. septembra, sva se pa opravila, da greva na Marshfield Fair z našim prijateljem John Kobe. On je seveda vedel, kaj se pripravlja okoli našega doma, zato je pa naju nagovoril, da se peljeva z njim, ampak ni imel miru. Kalna enkrat mu pade v glavo, da se vrnemo nazaj. "Kaj boste gledali to živino, ko je imate dovolj doma" je rekel. Ko je nas pripeljal domov, sva se pa kar ustrašila, toliko je bilo ljudi in pa avtomobilov, da sva mislila, da se je nekaj hudega pripetilo doma. Ko pa začne na harmonike igrat potem sva si šele oddahnila. Ko pa prideva v hišo, sva pa videla, kaj se je delalo doma. Miza je bila napolnjena z vsem, kar si človek lahko zaželi. Vsedeva se in prideta najine hčere Annie in Lillie in nama pripneta šopek na prsa. Za njima pride deklica Hermine Ribich, ki nam izroči dar s kratkim ginljivim nagovorom, ki ga ne bova nikdar pozabila. Miza je bila okrašena z dvema poročnima kekoma. Cez 35 let sva pa vsak enega zaslužila. Lepo se zahvaliva Mr. in Mrs. Anton Ribich, za en kek, Mrs. Peter Rotar in pa Mrs. John Brayer pa za drugega. Iz srca se zahvaliva svojim otrokom, tudi Mr. in Mrs. Anton Ribich, Mary Zore, Rosie Bizjak, in Mrs. Joe Pauček za ves vaš trud in delo, kar ste ga imeli, da je vse tako lepo uspelo. Dolžna sem vam za vse, kar ste storili v tej naši slavnosti. Vsem sva hvaležna, kateri ste kaj pripomogli, da smo se tako v veselju zabavali cele tri dni. Sledeči so bili navzoči: Mr. in Mrs. Frank Boyance in hčere, Mary, Anne in Yvonne, Miss Tillie Boyance, Mr. in Mrs. Anton Ribich, Mrs. Mary Zore, Mrs. Magdalena Kovacic, Mrs. Frank Ribich in hčerke, Hermine in Dianne, družina Joe Germ, Mr. in Mrs. Frank Jenko, Mrs. John Planinsek, Mrs. Mary Sebance, Mrs. Christina Pungarcer, John Planinsek Jr. in John Zore, vsi iz Sheboygana, Wis. Joe in Annie Boyance, Mrs. Rosie Bizjak, Mr. in Mrs. Joe Pauček, Mr. in Mrs. Anton Pu-cel, Mr. in Mrs. Steve Božič, Mrs. Mike Rotar in hčerka, Mary Anna, Mrs. Anna Jankovič, Mrs. Mary Novak, Matt Poto-kar, John Kobe, Anton Kostja-vec, in Mr. Škrjanc, vsi iz Mil-waukeee in West Allisa; Mr. in Mrs. Jos. Remitz iz Wisconsin Rapids; Mr in Mrs. Anton Ko-mak iz Chicago; družine Frank Krainc in Louis Triplat iz Pitts-ville, Wis.. Frank Parkel Jr. in družine Joe Stamcer in Frank Parkel iz Willard, Wis. Vsi moji bližnji sosedi, Mr. in Mrs. Matt Boyance in sinček Gerald, družina Floyd Johnson, Miss Agnes Boyance, A1 Merkel, Mr. in Mrs. Anton Sumrak, Mr. in Mrs. John Brayer, družina Peter Rotar, Frank Rotar, Joe Stine, William Luchterhand, Jos. Donnerbauer, Mr. in Mrs. Marvin Schmidt, Mr. in Mrs. Henry Schmidt, Mrs. A. Leonard, Mrs. Gleishner in hčera Margaret, in Anton Strukel. Vem, da sva katero ime izpustila, pa prosimo vas vse kot naši prijatelji, da oprostite, če niste omenjeni. Ker je v božjih rokah našo kratko življenje, veva, da ne bova toliko časa živela, da bi vsem plačala za to veselje, ki ste ga nama naredili. Prosila pa bova, da ne bo Bog na nobenega pozabil naših sorodnikov in prijateljev. I S pozdravom, Mr. in Mrs. FRANK BOYANCE, SR., (Ogl.) Route No. 1, Box 85. KAKŠNO JE CARSKOJE SEW DANES kim prekrščen v Puškinov park in ki je neizmerne važnosti Ko eden najboljših zgledov vrtno-stavbene umetnosti osemnajstega stoletja na vsem svetu ter ]« poleg tega tudi v kar najtesnejši zvezi s poetičnim pesnikov® ustvarjanjem, je v popoln® razpadanju. Mnoge dragocene skulpture v parku so uničene a' so izginile. V skoraj popoln^ razpadu so tudi krasni pavl,]0* ni, ki so stavbarska dela zf menitih arhitektov GuarengjJ* Rastrellija in Kamerona- Vr Dne 4. avgusta t. 1. je izšel v "Izvestjih" poziv, ki ga je podpisal neki član Puškinove družbe, ki se zavzema za varstvo zgodovinskih znamenitosti v Carskem selu, katero se zdaj imenuje Puškin. Vsakogar, ki je kdaj prej videl to krasno rezidenco ruskih carjev, zgrabi bolest in zgražanje, ko vidi, v kakšno stanje je prišel ta biser pod sovjetsko vlado. , "Mesto Puškin, nekdaj Car-skoje selo," pravi pisec tega članka, "ima izredno umetnost-no-zgodovinsko vrednost. Tu je v liceju preživel Puškin svoja otroška in mladeniška leta. Puškinov licej (del velike palače carice Katarine), velika palača s parkom in druga poslopja, so pravi historični spomeniki Puškinove dobe. Toda, tako licej kakor park, sta danes v skoraj popolnem razdejanju. Cela desetletja ni bilo to licejsko poslopje, ki je zdaj razdeljeno v z raznimi pornografskimi privatna stanovanja in je po-|karijami. Večina kipov polnoma zanemarjeno, nič pre- poškodovanih . . . že zaradi P novljeno. V 4. nadstropju je tik poleg sobe, v kateri je stanoval Puškin, napravljeno stranišče iz desk. Stene po stanovanjih, na hodnikih in v vežah so vlažne in zapackane, mnogo oken pa je pobitih . . . Nekdanji Kata- rinin park, ki je bil pred krat- zgodovinske prostore." vesni nasadi so poruvani in un' čeni. Ribniki in jarki so tako r mazani, da se iz njih razsi^ smrad. Vsako poletje P°staV1Jo-v parku kopico neokusnih trg vin in lokalov. V znameniti ^ meronovi galeriji je sedaj ^ stavracija. Na zgodovinske® umetniško najlepšem delu pa so zgradili kopališče in v ko kamnito stranišče! KraS. kipi in skulpture pa so P01 .kriti čec- Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" $2.00 kateremu je znižana cena in sta~he samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinoia Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdo vezan v platno— $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois tete do spomina tako velike?3 i * mil ^ nacionalnega pesnika, Ki 1 ? mesta pomenijo domovino $ katerih varstvu so tekla nJ va mladeniška leta, je sovj vlada dolžna, da čimprej 111. najtemeljiteje na novo ure 1 ZARADI RIS JE IZGUBIL IN OKO Novo mesto, 31. avgusta. Že večkrat se je čulo, da nekateri ljudje ubijajo ribe z raz-strelivnimi snovmi, zlasti z di-namitom. To je vedel tudi 20-letni posestnikov sin-edinec Jože Žugelj iz vasi Podklanec pri Vinici. Fant je že večkrat videl učinek tčga razstreliva v Kolpi in vedno si je želel, da bi prišel do dinamita. Njegova želja se je te dni izpolnila. Seznanil se je z nekim tihotapcem, ki mu je za malenkosten znesek kakih 10 din nasul polno prgišče razstreliva. Jože se je nato takoj lotil posla. Vzel je pločevinasto škatlo, na-sun vanjo dinamita in železne drobce, vse skupaj žalil z glino, skozi katero je napeljal vžigalno vrvico. Škatlo je nato zaprl z močnim pločevinastim pokrovom in bomba je bila gotova. Vse to je napravil v odsotnosti domačih v eni uri in odšel z bombo na ribji lov. Ko si je poiskal pripraven in skrit prostor, kjer je največ rib, je mladenič prižgal vžigalno vrvico, ni pa znal pravilno ravnati z dinamitno bombo. Škatlo je namreč predolgo zadržal v roki in posledice so bile strašne: nastala je močna denotacija, silen puh je vrgel fanta ob tla, kjer je obležal ves razmesarjen in kri mu je lila iz neštetih ran. Bil je poškodovan po rokah in nogah, na obrazu in sp^ ^ vsem telesu, a vendar je ; a e-nil toliko moči, da se je dvig ------ "—------- v kaF opotekajoč se napravil, se ., sto korakov, nato je pa °m'1 jt S polja so prihiteli vaščan^ ga prenesli na njegov don1-mor so poklicali zdravnik* Šobra, ki mu je nud^l P zdravniško pomoč. Nato so ^ ta prepeljali v bolnišnico & 1 j enih bratov v Kandijo- ^ niki so se zelo zavzeli za n?- ^ neža, vendar ni bilo druge®A hoda, kakor da so »u y obe roki. A da je tragedy hujša, je ubogi Žugelj dane t"' ies* di oslepel na . desnem Kljub neznosnim boleči«^), jih trpi, pa leži mladenič P^ noma mirno in brez vsak1 ^ kakor da v njem ni 110 življenja. Usmiljeni brati^^ lo trudijo, da mu lajšaj0 POSLUŠAJTE- PALANDECH'S TRAVEL Folklore Radio ProSra" Jt Every Sunday from 1t0 " (1(S Station WWAE - 1200 ki'°c) NA PRODAJ. v zameno ali v najem i.age" cot- iz opeke z 8 sobami; podstrešje, klet, zaprt p^rč, kurjava na vročo vodo, na 1653 Cermak rd. Kaj imate vi? — Janata, 4257 Cermak "d., Chicago. LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 East 72nd St., New York, N. Y. POTNIŠKA PISARNA, ZASTOPSTVO PARORODNIH DRUŽB. — NOTARSKI IN DRUGI POSLI V /VEZI S STARIM KRAJEM. Cone denarnih pošiljk: Za $ 5.00.. 11.85.. 23.00. 45.00.. Din .. 200 .. 500 .1000 2000 Za $ 6.35.. 12.25.. 29.50.. 57.00. Lir . 50 . 100 . 500 1000 Pošiljamo tudi v U. S. Dolarjih. — V slučaju nujnosti izvršujemo nakazil« po brzojavnem pismu in direktnem kablu. NASLOVI diplomatskih predstavn' Jugoslavije v Amen Poslaništvo jugosla^ Legation of Jugoslav 1560 - 16th Street Washington, D- u * 1ati; Jugoslovanski Kon^' ,avi3 Consulate General of Juh 745 Fifth Avenue, New York, N- * c"sl»viJ Consulate General of J"^ §40 N. Michigan * (6th floor) Chicago, I'1- DR. F. PAUHcH ZOBOZDRAVN^ 2125 So. 52nd A^f (poleg Douglas Eleva CICERO, Tel. Cicero vsaki da» URE",.— p,„ srede od 9 a. m. do » Ob nedeljah po dogov ^^ A