SpodMoiv in abbonamento postal« — Poitntna pl»hw> v eotovtnJ Leto XXV. Ljubljana, 2t januarja 1943'XXI Posamezna številka eni 60 Stev. 3 Donovn in KMETSKI LIST Upiuviildtvo in Jieilnlštvo •UUMOVlKU.« ujumjrtiia Puccmijeva ulica St 5 U nad., teletom SI 2V do 31-26 Račun Poštnp nrantlnloe portruž v Liuhllpnl *» in 711 Izhafa vsak teden Naročnina ta tuzeinstvo Četrtletni ti L. polletno 12.— L. celoletno 24. - L - Posamezna Številka 6(1 cent. Pregled vojnih dogodkov Nemška vojna poročila javljajo nadaljnje srdite boje na vzhodni fronti Tako te nemško vojno poročilo v nedeljo objavilo Na jugovzhodu fronte so nemške čete vnovič cavrnile močne sovražnikove napade deloma v gibljivi obrambi m so prizadele sovražn ku v hud^h bojih in tudi v ostrem mrazu izvedenih borbah težke izgube Na področiu pri Stalingradu so bile nemške čete še nadalje v težkih obrambnih borbah proti ponovnim napadom v množicah, ki pa so se ">pet vs; izjalovili ob nezlom lj-vi volji m hrabrosti braniteljev Posadka trdnjave v Velikih Luk h se je po izdanem povelju prebila k vojni skupini, ki se ie borila za njeno razbromeni r> "s h ipnem še nadalie napadalni in beležijo dobre uspehe Sovražna letala iščejo svojih novib žrtev. Tako ie oetnško vojno poročilo preteklo nedeljo objavilo da so angleški bombniki prileteli v soboto v večern h urah nad nemško državno ozemlje Razen breznačrtnih vznemirjevalnih napadov ria nekatere kraje ie vraei sovražn k tudi rušilne m zažigalne bombe Prebivalstvo je imelo izgube V stanovanjskih okrajih pa tudi na javn h poslopjih in bolnišnicah v Berlinu ie bia povzročena škoda pretežno zaradi požarov. Dve letali sta bili sestreljeni K temu še javljajo poročila iz Berlina, da ie berlinsko nreb'vat-stvo pokazalo vzorno disciplino in velik smisel za samopomoč Angležem se ne posreči z nečloveškimi napadi omajati zavest in strnjenost nemškega prebivalstva, ker v6. da bodo letalski napadi na nemška mesta poplačani z velikimi protinapadi. Ker italijansko in nemško letalstvo na obeh bojnih področj h v severni Afriki uspešno posega v bojne operacije/ se tu in tam tudi angleški bombniki znesejo nad italijanskim ozemljem. Tako so sovražna letala s strojnicami obstreljevala krai Pach'no na Siciliji, pr' čemer so povzroč;la majhne škode na poslopjih, med prebivalstvom pa je bila ena oseba ranjeni. Tud na o'oč:č Lampeduso pod Sic'lijo so bile ponovno vržene nekatere bombe k s^eči h-»z cpc-troiierp-ft 1e bi]0 za(jnji čas večje število angiešk:h in ameriških letal. Z da'jacga vzhoda poročajo, da so tudi Japonci dosegli zadnji čas velike letalske uspehe. šest resnic za razumne gospodarje Po stari navadi se na naših kmetijah o Božiču tzmeniavajo posli hlapci in dekle. Eni odidejo, drugi pridejo Zalibog ie to menjavanje postalo že vedno bolj pogosto dočim so nekdaj iz pastirčkov postajali hlapci, iz hlapcev nadhlapci in končno nekakšni strici na stara leta, ko so onemogli Danes so mnogokie pa že zaposlitve od božiča do božiča prave redkosti. Kmetje tožijo, da posli niso več taki kakor nekdaj, no. pa tudi posli se morejo marsikdaj upravičeno pritoževati Za oba ie postal svet mnogo drugačen gospodarske in eksistenčne razmere so drugačne, pa tudi socialne zahteve poslov so danes višje Vprašanje zadovoljitve gospodarja in posla je danes važno vprašanje, ki mu bodo gospodarji, njih organizacije pa tudi oblastva poslej posvečali pač vso pažnio. Ko smo prej rekli da se o Božiču po stan navadi menjavajo posli, pa se obenem zmislimo tudi na marsikaj, kar naj bi se gosoodar v novem letu odločil premenjati za boljše in pametnejše. Prvo tako zlo Je bilo pred vojno neveliko pravdarstvo Kako ogromne vsote denarja in tudi cele kmetije gredo po nepotrebnem po zlu samo zaradi nestrpljivosti in neponrrrljivo-sti. ki so jo povzročili čestokrat prav maihni in celo malenkostni vzroki, netili in razpihovali pa razni slabi svetovalci, sovražni »prijatelji« strankarska zagrizenost ter nestrpnost in ne-voščljivost. Upajmo, da bo po sedanji vojni to zlo odpravljeno. Drugo zlo ie zanemarjanje gnojišč, pomanjkanje gnojnffn'h jam In slabo (er nepravilno ravnanje s hlevskim gnojem V kmetijstvu je gnoj v pravem pomenu besede — zlato In koliko tega zlata se za našo lačno zemljo izgublja brez haska, koliko se to pozna kmetu na njegovem mošnjičku! 2e pri desetih glavah živine znaša to izgubljanie dnevno lahko po nekaj lir leto pa ima 365 dni! Tretje zlo je še vedno premalo umevano gnojenje z umetnimi gnojili Nekateri gospodarji jih še danes ne uporabljajo, pa se še čudijo. ko jim že davno preveč izmozgana zemlja komaj še kaj rodi Kdor iz sklede samo zaiema in kdor kravo samo molze, jima pa ne daje v dovoljni meri in pravi obliki, kar jima pre, mora tožiti o nerodovitosti zemlje in o »hudobnosti« krave ki noče in noče več dajati m'eka. Četrto zlo Je uporabljanje slabega, neodgo-varjajofega orodja in stroja. Spričo tega je tehnično delo kmetije slabše, naravno, da mora zato tudi njen donos nazadovati Kar je b-'lo pred 30 leti najboljše, po večini danes ni tako. Tehnika napreduje da ie tudi nanredneiši kmet težko sledi A kdor le zmore, naj se že. v vojnem času oskrbi s tehn čnimi pridobitvami, kolikor so mu na razpolago Pri uporabi umetn;h gnojil se Je vendar vselej treba vprašati- kai in koliko potrebuje vsaka posamezna kulturna rastlinska vrsta in kaj ter koliko iei damo z vsak;mi 100 kg tega ali onega umetnega gnojila. Le prepogosto gospodar ne v£. kaj posamezna gnojila vsebuieio in tako dosfkrat ereši ter posameznim rastlinam dale takih umetn h gnojil, ki i;h sorazmerno naimanl potrebuleio N pr detelja ali f;žol predvsem ne potrebuieta tako zelo duš:ka. kakor pa fosforta in kalija. Zato dela go«nodar požrešno, ako fma pr>0ji z aonenim dušikom ali čilsk'm solitrom. Thomasove žlindre ali suner-fosfata ter kalija iima pa sploh ne da ali v premajhni meri. Tako gnojenje je pogrešeno in Od avgusta lanskega leta do 10 januarja letos — poročajo iz Tokija — so Japonski letalci sestrelili ali uničili na tleh skupno 1058 angleških in ameriških letal Japonci so v istem času izgubili 218 letal. Angleži napadajo kraje in mesta. ki so bila prej pod njihovo oblastjo, pa so iih zasedli Japonci Tako so izvedli velik napad na okolico Ranguna kier ie bilo ubitih ali ranjenih nad tisoč ljudi Neka mošeia je bila zadeta v polno in se je povsem zruš la. Sovražni letalci so potem s strojnico obstreljevali prebivalstvo okrog mošeje. pri čemer ie padlo posebno mnogo otrok. Japonci naglašajo. da je bil ta r.apad na naseljene kraje izvršen namenoma. ker Angleži zelo dobro poznajo to mesto. Tudi na morju je borba vsepovsod neizprosna. Italijanske in nemške podmornice križarijo po morjih in noben angleški ali ameriški konvoj ni varen pred njimi Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 10. januarja izredno po-roč lo, v katerem pravi, da je skupina nemških podmornic napadla sovražni konvoj, ki je plul proti Gibraltarju in je bilo potopljenih 16 pe-trolejskih ladij s skupno 89 000 tonami. Potopljeni petrolej bodo angleške in ameriške čete v severni Afriki pač hudo pogrešale. Italijanska torpeda so se že ponovno izkazala kot silo nevarno orožje. Italijansko vojno poročilo od 16. t. m. je navedlo' V noči na 12. Januar so napadle enote Kr. mornarice ob vstopu v pristanišče v Alžiru napadle številne ladje. Ugotovljeno je bilo do danes, da je bila torpe-dirana neka kri žarka in trije veliki parniki izmed katerih sta se dva z gotovostjo potopila, tretji pa Je za-vo7.il na sipino, medtem ko je b:ia križar-ka poškodovana. Ne glede na močan nasprotni odpor so skoraj . vsi drzni napadalci ostali nepoškodovani. — K temu poročilu naj samo še pripomnimo, da pišejo nemški listi o nevarnem tajnem orožju italijan-| ske mornarice. Italijansko vojno poročilo od 19. t. m. poroča, da so v vzhodni Trlpolitaniji v teku živahni boji, v katerih so se močne italijanske zadnje straže zapletle z znatnimi sovražnimi enotami. 20 sovražnih oklopnih voz je bilo onesposobljenih za boj. V Tunisu so bil! sovražni napadi krajevnega značaja odbiti. Italijanski in nemški letalski oddelki so ponovno napadli alžirska pristanišča. Dve trgovski ladji srednje tonaže sta bili zadeti in je treba obe smatrati za potopljeni. Nemški lovci so sestrelili dve letali. Tudi oporšče La Valetta na otoku Malti so Italijanska letala napadla z vidnim uspehom. O nadaljnjem razvoju orjaška bitke na vzhodni fronti je poročalo nemško vojno poročilo 18. t. m.: Na jugovzhodu fronte se že dva meseca trajajoča ostra zimska bitka nadaljuje z nezmanjšano silo. Z novimi silami podvzetl napadi sovražnika so bili v težkih bojih v glavnem odbiti ali pa so bili v gibljivem bojevanju s protinapadi na trdovratno hranjenih oporiščih zaustavljeni. V najtežjih okoliščinah se bojujoča nemška vojska na področju pri Stalingradu je s trdovratno vzti ijnost-jo in z močno voljo vzdržala več nadaljnj !i močnih napadov. Nemške in Italijanske zračne sile so za lale (sovražniku na vzhodni fronti velike izgube na moštvu, orožju ln vozilih vseh vrst Razdejanih Je bilo 10 ruskih transportnih vlakov. V nedeljo zvečer in ponoči so angleški letale! spet napadli severno Nemčijo in Berlin. Pri tem pa so utrpeli težke Izgube. Sestreljenih Je bilo 25 povečini Stlrlmotor-nih bombn kov. Za povračilo napadov na Berlin so močne sil« nemškega letalstva napadle z rušilnimi, zažigal-nimi bombam' London in povzročile velika razdejanja ln požare. Sest nemških letal se ni vrnila enostransko. Za dušičnato gnojilo izdani denar ne bo dal haska. Peto zlo je žalostno dejstvp, da je največ nagih kmetskih gospodinj pri hiši bolj za gara ča kakor za gospodinjo. Kmetica naj bo v- prvi vrsti res gospodinja, žena in mati, če hočemo, da bo kmetija in družina zdrava gmotno, družina pa tudi telesno in moralno. Ako pa naj kmetica res bo gospod;nja in ona sila, ki hiši tri ogle podpira, tedaj jo je za tako tudi treba vzgojiti in izobraziti. Prilike za to je dovolj in starši, ki za možitev godne hčere niso izučili za drugega ko za garača. so naredili s tem njej. njenemu bodočemu možu in družini slabo uslugo. Do pravega blagostanja se taki ljudje ne morejo povzeti in to celo ne v veliki dobi ko trdi življenjski boj zahteva od kmeta in kmetice mnogo znanja in ne samo golo telesno garanje. Šesto zlo, ki bi bilo želeti, da se v novem O čebelarstvu v Ameriki je predaval svojčas v Ljubljani svetovno znani čebelarski strokovnjak prof. dr Phillips. Odtlej se pač stanje čebelarstva v Ameriki ni dosti spremenilo. Prvotno v Ameriki ni bilo čebel. Začeli so jih uvažati šele 1. 1604., in sicer s Holandskega. Holandske čebele so bile črne in precej hudobne. Razširile so se vkljub temu. Leta 1862 so začeli uvažati italijanske, okrog leta 1880. pa slovenske, ali kakor so jih tedaj imenovali (in pod tem imenom so po svetu sploh znane): kranjske čebele. Za naše čebele je zbujal zanimanje posebno g. J a g e r, po rodu Slovenec, ki je prišel z 18. letom v Ameriko. Poleg Jagra pa jih je propagiral tudi g. B e n t o n, sicer po rodu Američan, a dober poznavatelj naših čebel (saj je živel menda tri leta v Sloveniji). V ameriškem čebelarstvu imamo več razvojnih dob. Prvi panji so bili brez okvirov Ko je iznašel znameniti Poljak D z i r d z o n nanj s premakljiv'm satjem, se je ta način čeV •i-rje-nja v Ameriki hitro razširil. Medtem pa. ko se je razširil v Evropi najbolj Dzirdzonov panj, se je uveljavil v Ameriki poseben panj, imenovan magacinski panj ali tudi kratko: magacinec. Medtem ko zlagamo pr' na-njove skupaj v čebelniaku, jih pa postavljajo Američani vsakega posebej na prostem. Geslo »čas je zlato« velja v Ameriki tudi pri čebelarjenja En panj Američanu ne sme dati več dela ko 3 ure na leto. Uveljavila se je tam Vmaiu in splošno točilnica za med, ki omogoča hitro in smotrno pridobivanje medu Evropci imamo, tako je menil Phillips v Ljubljani, v marsikaterem pogledu napačna mnenja o čebelarstvu v Ameriki. Tako mislimo, da ima tam vsak čebelar bogve koliko panjev in da dajejo panji mnogo medu. Nekoč se je res pripetilo, in sicer v Kaliforniji, da je imel neki čebelar pomladi 263 panjev, ki so se pomnožili do jeseni na 800 panjev in dali tisto leto 45.000 kilogramov medu. Taka primera sta bila pa v ■r>0 letih samo dva in se ne pripeti kaj sličnega /.daj nikoli več. Na enega čebelarja pride v Ameriki novprečno samo po 10 panjev. Leta 1906. je izšel zakon, ki zahteva natančno označbo medu kot hrane (izvor itd.) Tedaj so bile uvedene etikete, ki to navajajo in je zdaj tnko pakovanje medu splošno v navadi Znanstvena raziskovanja o hrani so dognala, kako veliko vrednost ima med kot hrana in to je povečalo potrošnjo, kar je seveda vplivalo na razvoj čebelarstva zelo ugodno. Od tedaj čebe-1 lri 90°/o s premakljivim satjem in prodaja tekoči med in samo lC/o medu se prodaja še v satju. Prva svetovna vojna je vplivala na ameriško čebelarstvo istotako ugodno. Tedaj so k-jpovnii ameriške čebelarske pro;zvode tudi drugi in jih plačevali dobro. Zaradi tega se je povečala proizvodnja štirikratno. Po voini se ie čutila kriza tudi na tem področju Izvoza ni bilo več Ameriški med je bil poceni in čebelarji so bili nesrečni. Američani toraj vsa leta niso želeli uvo-so (pkajj (zvoza. A v sedanji t"oJni je potrošnja medu spet zelo velika. frea 25 ieti se je začelo v Amerki znanstveno raziskovanje čebelarstva, to je: sistematično spoznavanie čebele, njenega življenja in delovanja, njenih potreb, anatomije itd Proučevanje se je vršilo v naravi, z opazovanjem čebel samih Tu sta delala posebno Phill-ps ln n egov prednik v vladnem referatu v Washing-tonu, Miller. Proučevala sta posebno prezimo-v; nje čebel in dognala postopno naslednie- Ko pade zračna temperatura v panju na 13 Vopinj. se strnejo čebele v kroglo (gnezdo). Čimbolj temperatura pada, tembolj morajo čebele tratiti svoje moči, da to gorkoto ohranijo. Kakor povzroča pešanje življenjske moči delo pri nabiranju medu, tako da čebele tedaj kmalu {""Tio, tako povzroča pešanje tudi to delovg-tve. Zimske čebele torej zaradi napora za vzdr- letu poslovi od naših kmetij, je zastarelo mnenje, da je treba tam, kjer je v hiši več moških otrok določiti za bodočega gospodarja pač tistega. ki kaže najmanj brihtnosti. Kako usodna napaka' Ze prej smo rekli, da samo pridnost in garanje ni vse. Mirne duše lahko rečemo, da menda nobena obrt ne zahteva toliko znanja, zdrave presodnosti in kalkulacijske ter strokovne sposobnosti kakor kmetijska. Zato je jasno, da bo dobro mogel nekdaj na kmetiji gospodariti le tisti otrok, ki je telesno za to sposoben in ki Je tako brihten, da bo, ko dora-ste, v stanu zemlji z vedno novimi načini izvabljati bogatejše in boljše pridelke. Takih in sličnih napak in neugodnosti bi mogli našteti še kaj, toda gori omenjene so tako poglavitne, da do temelja vplivajo na gospodarski uspeh in napredek naših kmetij. Zato naj bo na tem mestu dovolj, če se dotikamo le •eh šestih gospodarskih resnic, o katerih želimo, da bi jih smeli že kaj kmalu pozabiti. zevanje gorkote v panju mrjejo. Da se to za-brani, je treba panjove dobro opažiti (varovati pred mrazom), kar je posebno v Ameriki, kjer stojijo panji posamič, vsak zase, zelo važno. Medtem ko so prej mislili, da morajo imeti čebele pozimi mrzlo, vedo zdaj. da je to slabo in da je potrebno ravno nasprotno. V Združenih državah imajo posebno seveme dežele dolge in mrzle zime. ker je podnebje celinsko Zato so prezimovali tam panjove svoje-časno (kakor na Ruskem) največ v podzemskih prostorih in v kleteh. Ker pa dš to mnogo dela ln je v Ameriki čas drag, se dandanes ta način prezimovanja čedalje bolj opušča in prezi-mujejo čebele, kakor pri nas večinoma na prostem ter j!h opažijo. Kjer traja zima od septembra do maja, morajo pustiti ali dati čebelam dovolj medu za zimsko hrano, in sicer približno še enkrat toliko, kakor pri nas. Američani nadomeščajo panjem matice, in sicer vsako drugo leto. To se godi v juliju. Maticam postrižejo peroti. V obdelani gradi Gruda živi svoje lastno življenje, ki je pestro, mnogostransko in skoraj vzvišeno v svoji molčeči lepoti. V njenih zgornjih plasteh prebivajo milijoni in milijarde živih bitij, ki jih imenujemo bakterije ali glive cepljivke. O njihovem življenju in delavnosti nismo do nedavna mnogo vedeli. Najnovejša raziskovanja pa so dognala najrazličnejše vrste koristnih bakterij v zemlji in njihovo veliko važnost za rodovitno prst, — humus. Ce hočemo, da se bohotno razvijejo koristne zemeljske bakterije, moramo grudo obdelati, prezračiti in gnojiti. Bakterije povzročajo mnogovrstne preosnove v obdelani zemlji, na jfri-mer gnitje in razkroj organskih teles One razkrajajo odmrlo rastlinsko, živalsko in človeško telo; po eni strani pa je s tem poskrbljeno, da dobe iz razkrojenih snovi hrano rastline. Posebno važne so bakterije, ki vežejo dušik iz ^raka. Ze pred 50 leti so opazovali drobne go-moljčke. ki se tvorijo na koreninah stročnic (de-lelj, fižola, graščice, leče. graha, boba). Dognali so, da te gomoljčke povzročajo bakterije, imenovane bacillus radicicola. One nabirajo prosti dušik iz zraka ne samo za rastlino samo. temveč kadar odmrjejo. koristijo tudi njeni okolici, ker bogatijo zemljo z dušikom, z najdražjo hranilno snovjo. Bakterije, ki žive svobodno v zemlji in vsrkavajo zračni dušik, imenujemo azotobakter Od njih poznamo danes 4 vrste: azotobacter cro-ococcum, azotobakter agile, azotobakter Beije-rinckii in azotobacter vitreum. Množina tega dušika je znatna, to se pravi: v enem letu dobivamo 10 do 40 kg dušika na 1 ha površine. V zemlji so nadalje autotrofne bakterije, ki se same hranijo One nimajo listnega zelenila (klorofila) in se hranijo z anorgansko hrano. V to vrsto spadajo: nitritne bakterije (nitrosomo-nas, nitrosococcus) in nitratne bakterije (nitro-bacter). Prve izpreminjajo amonijak v dušično kislino (HNO»), a druge okisujejo dušično kislino v dušikovo (HNOa). To presnavljanje Je za kmetijstvo tem večjega pomena, ker je rastlinam dušikova kislina v nekaterih spojinah glavna duš'čnata hrana. Za uspešen razvoj bakterij je potrebna primerna toplina, čeprav vemo, da se bakterije razvijejo tudi pri nizki in visoki toplini. Najugodnejša toplina je 20 do 30 stopinj C. Dokler je zemlja zmrznjena, je življenje bakterij v splošnem bolj počasno. Kakor hitro pa jame premrlost zemlje popuščati in zašije pomladno solnce, se začne tisočero življenje. Delovanje bakterij je od dne do dne živahnejše. Milijoni in milijoni koristnih bakterij začno svoje novo življenje »••-»>■»j.* "i". — Dokumenti groze Ob priliki očiščevalnih akcij oddelkov Oborožene sile proti komunistom na Notranjskem in Dolenjskem so oblasti dobile v roke nekatere važne dokumente, ki potrjujejo že znana poročila o komunističnih umorih, pobojih in ropih Tako pravi prvi dokument: »Po ukazu štaba 1. bataljona Ljube Sercerja N O. je naša patrola dovedla v taborišče sledeče osebe: Dežman Ivan, rojen 13 septembra 1896, Rudnik, biv. Daljna vas 14; Dežman Ivan, roj 13 decembra 1925. Daljna vas, Dežman Pavla, roj. 2. oktobra 1904, Daljna vas, ter jih je dne 15. junija 1942 likvidirala.« — K temu pripominjamo, da se pravi »likvidirati« po partizansko — ustreliti. Nadalie pravi isti dokument: »14. 6. 1942 sta bila aretirana v Tomišlju Satler Ivan. roj. 15 5 1868. Zgornia Šiška, Ljubljana, in Skvarča Reza. roj 15 8. 1882, Dravlje Ljubljana. Ker sta se sumljivo ponašala .in hodila iz kraja v kraj ter prosjačila, kakor sta sama izjavila. Je bilo iz tega razvidno, da sta tudi kradla. Bila sta l!kvid!rana še istega dne. — 15. 6. 1942 je bil likvidiran tov. Steblaj Jože. roj. 1925 v Iški. On ie večkrat de-zertiral in b''l nedisciniin!rnn v • — Dokument sta podpisala neki '<-nmandir Maks in politični komisar Peter G^" r to ime ie seveda izmišljeno. Drugi dokument, naslovljen na poveljstvo prve čete 6. partizanskega bataljona ie »strogo zaupen« in pravi- »Po ustni naredb' komandanta 3. grupe Mir. J Bračiča. mora'e 12 in-ternirancev. ki smo jih rešili iz umetniškega vlaka, tekom 24 ur likvidirati. Likvidacij izvršite talno' Strogo pazite na to, da se o tem ne bo n'česar izvedelo in da vam kdo ne nobegne. Za izvršitev te naredbe osebno odeovariate — Stab 1. bataljona Ljube Sercerja. krimski odred no-lit. komisar Fric Novak 1 r.. 5 Julija 1°4?« Tako je torej bilo ustrelien'h 12 mladen;čev, ki so jih partizani zajeli na prevozu pa se mladeniči niso hoteli izdati kot pristaši komunizma; zato so bili pomorjeni, kratki dokument je torej povelje za umor vseh 12 fantov NadaHnji dokument 1o «e fc-ro^j no besedilu, toda prav tako grozen. PoveHstvo 1 č°tp bataljona Ljube Serceria je dne 5 Julija 1942 sporočilo štabu istega bataljona- »Danps smo ustrelili ženo geštapovca ter vohunko Mfro Lampre-tovo. rojeno Rozman dne 5 12 191R na Igu, bi-vajočo v Ljubljani, ter hčerko staro okrog 4 leta. Zaplenili smo pri njej 1113 lir « — Kai nam pove ta dokument? Da je bil umorjen tudi nedolžen štiriletni otrok, ki partizanom n^č ni mogel storiti n!č žalega. O zaplembi dragocenosti govor- četrti dokument komande 3. čete 1. bataljona »Ljube Sercerja« z dne 26 6 1942. To je seznam dragocenosti, zaplenjenih dne 26 5 ! ga prosili, da so smeli katero izmed kaznjenk vzeti k sebi. Akoravno je bila Hestera bleda in ;laba, bi ji bile plemenite poteze njenega obraza in svetil koari kaj hitro omoeočile zakon. tod« ie sriadal tudi Alfred Kvno. okoristiti z -"i"5»tarievim polomom. »Ah, zdaj vidim, na kaj merite!« je razposajeno vzkliknil. »Nu ... Klaugtonove hčerke sploh ne pridejo v poštev. Agata je postala učiteljica, Betsi pa mora pomagati očetu.« »Saj tudi ne govorim ne o Afati, ne o Betsi,« ga je prehitela Markhamova, »o najlepši izmed niih, o Mariii govorim.« »Marija gospodinji meni,« je odvrnil hladno. »Slišala sem,« je menila stara gospa. »Kako je torej, Alfred ? Mi je ne bi mogli odstopiti... vsaj za štiri, pet mesecev, do poroda? Vem, da bi bila to za vas žrtev, pa verjemite mi, z veseljem bi se vam oddolžila. Nu — mi prepustite Marijo? Ne bi vas prosila tega, če ne £> i i tAiM ftp n?i glavo Nato ie bo^^T nrovrniln miTin^ 7; 7qif-T*Vom. ki ji -in ip bilo Pr«nv n-lma^rnjla k r^o^tplij. Omah-ip v Mi7mo ln io ^iofoM^o ioVolft. Konstanca Markhamova, ki je pravkar hotela zložno použiti svoj zajtrk, se je nemalo prestrašila, ko ji je Filipino kričanje izdalo, da mora biti v sobi njene snahe zopet strahovit prizor. Ogrnila si je jutranjo haljo, pohitela je doli in skušala istočasno pomiriti FHlipo in utišati Popv. »Zgubi se!« je kričala mlada gospa in z gnusom strmela v Popy. »Ven! Smrdiš mi! Naj te ne vidim več!« Stara gospa je poslala Popy v kuhinjo, so sočutno sklonila nad snaho in ji prigovarjala: »Za božjo voljo, nikar se tako ne razburjaj... pomisli vendar na otroka .. Pomiri se, ljubica. Vstani. Takoj bom ukazala, naj napravijo red. Do tačas pa pojdi z menoj, legla boš na mojo postelio in popila svež čaj... Takoj se boš bolje počutila.« Prigovarjala ii je kakor otroku in ji pomagala vstati. Ni se izdala, da jo je v resnici kuhala jeza in nepotrpežliivost in bi nai-raje s krepkimi udarci spravila k pameti to mlado stvar, ki se ni znala obvladati in so ji živci vsak trenutek odpovedali. Kakšna slaba generaciia žensk je bila to — v vsakem o-iru slaba! Niti tega niso bile zmožne, da bi osrečile svoje može! Zdavnaj že je Konstanca Markhamova opazila, da je njen sin gojil do svoje žene le še prijateljstvo. (Dalje) ^-- "'Ženski vestnik Iz Gospod iraške ga kiledatja Se v mirni dobi, Ko je vsega na razpolago, go-jjpodlnirt rada pobrska po kuhinjski knjigi, da poskrbi za čim večjo spremembo v prehrani, ki naj oo zdrava in izdatna. V vojni dobi pa potrebuje gospodinja zanesljiv priročnik, ki ji pomaga zmagovati skrbi in svetuje, kako naj ravna v kuhinji m v gospodinjstvu, da bo izhajala z zalogami, ki so ji na lazpolago. Tak neobhoden pripomoček za varčno gospodinjo je Gospodinjski koledar, ki prinaša letos spet celo vrsto času primernih nasvetov. Naj navedem nekatere: Vojna Juha. Sestvine: 30 dkg olupi jenega krompirja, 8 dkg kruha, 6 dkg grahove moke ali pretlačenega graha. 6 dkg ječmenčka in 2 dkg masti. — V dveh litrih vode kuhamo ječmenček, grahovo moko in krompir. Na masti spraiimo na kocke zrezani kruh s čebulo ln zelenjem in dodamo juhi, preden je skuhana. Po možnosti narežemo v juho eno hrenovko ali drugo klobaso. Meso z ohrovtom ln f krompirjem. Sestavine: 1 kg krompirja, 75 dkg ohrovta. 30 dkg mesa, 1 dkg masti. — Meso narežemo v drobne kocke, razrežemo poparjeni ohrovt in prav tako olup-ljetii krompir na drobne koščke. V masti pražimo drobno zrezano čebulo in petršilj. pridamo meso. ohrovt in krompir, kumlne, soli in malo kisa ter popra, vse dobro premešamo in dušimo na ognju ali v lesenem štedilniku. (Navodilo, kako si sam napraviš leseni štedilnik ali zaboj za kuhanje, je v Gospodinjskem koledarju natančno podano.) Koruzni peč^njak Sestavine: 30 dkg koruznega zdroba, 5 dkg sladkorja. 3 dkg masti in pol litra mleka. — Koruzni zdroh poparimo s pol litra vrele slane vode in pustimo pokritega nekaj časa v miru Potem primešamo mleka (ki smo ga pripravili iz mlečnega praha), dodamo sladkorja, olupljene jabolčne rezine češnje, češplje ali drugo sadje; vse dobro premešamo ln damo v pekači peči. Za zflffavjg isa Ie|trti Večkrat se primeri, da izmučeno izgledate in vaša polt n'ma sveže barve. Kni storiti? P'e-dovi utrujenosti se ne dajo zakriti s šnrnko Evo nekaj navodil, izmed katerih si izberite svdji polti najprmerneiše! Naip"-ei si nrivošč!,e deset nrnut popolnega miru. Pripravite si skodelico mlačoeea čaja !z knnvlic n dva robca. Zamočite enega v čaj. r~p" no l-ru ;n ležite vznak. Nato položite suh robec iz debele tkanine če? prvega ■oo /hlapi Čutili boste kako se vam pod obkladkom iiči krvni obtov li; e v s žvci ponvriaio Cez 10 m;nm od-vzemite obkladek in namastite še vlažno kožo s kremo Z vato obr!š:te odvšno mast. iznovn zamočite robec v čaj in lahno udarjajte z njim po licu. Potem namažite obraz z nemastno kremo in se napudrajte V mirni dobi je dober pripomoček mazilo, ki ga pripravite iz moke. mleka in malo boraksa. To zmes razdelite enakomerno po obrazu in počakajte, da se strdi na koži. Cez 10 m:nut jo odstranite z mlačno vodo in čudili se boste, kako cvetoče, naenkrat izgledate. Takoj potem se malo masirajte, lahno udarjajoč po koži, ki ste jo prej namastili. Primešajte mrzli vodi malo alkohola in se v njej umijte. Vroče obloge so posebno priljubljene v Ameriki. V vrelo vodo zamočite brisačo, ki jo potem dobro izžmete. tako da ni več mokra ampak le še zelo vroča. Tako položite na obraz, kjer naj ostane nekaj minut, dokler ne začne koža hitreje delati. Ko odstranite obkladek. zavijte lice v suho brisačo, pod katero se mora počasi ohladiti. — Tudi obkladki z evkaliptovtm oljem učinkuiejo povoljno. V pol litra vroče vode pride kavina žlica evkaliptovega olja. v vodo zamočite brisačo, izžmele jo in položite na lice Nemudoma posušite kožo pod suhim ogrinjalom Ce se vam mudi, si skušajte pomagati z dom in začudeni boste nad hitrm uspehom nakapajte citronovega soka na kos ledu in drenite z njim cel obraz. Katero ravnanje 1e naiprikladnejše za vaso polt. vas bo uč:la izkušnia Le na nekaj važnega morate paziti: kateri koli teh pripomočkov je učinkoval le tedaj, če ste opazili pojačenje krvnega obtoka! Drobne vesti Izsušen sir postane snet užiten, če ga položimo za nekal časa v mleko Podplate sojzeric in drugih zimskih čevljev te treba skrbno negovati Vsaj po enkrat na mesec bi jih morali namazati s pogrebni lane-n:m oliem. da se z njim dobro preDolč Zlasti nove čevlje bi morali, nredeo j-h prvič obuje-mo dva do »rkrat tako prepoiiti. Pločevinaste škatle, ki se ne daio zlahka odpreti trkliamo pod ravn'tom sem in tja in pri tem krepko pritiskamo. Pnkrov prav kmalu od-skoči Aluminijaste posode ne smemo nikdar čistiti s sodo. temveč vedno le z nvlom. z drobn'm belim peskom in z vročo vodo Madeže od sad'a odoravimo če v posodi kuhamo sadne olupke. Kuhinjske deske, ki so se zve*'!e. zravnamo, če j'h poIo?!mo čez noč z navzgor obnveno vzboklino med dve mokri krpi in j h primemo obtež mo Ce rabimo za obtež:tev kakšne železne predmete — na prmer l:kaln'k — položimo na mokro krpo najprej krožnik, da preprečimo riavenie Madeže od rdečega vina potresemo takoj s soljo in Dokaoamo s citronovim sokom Nazadnje jih i7neremo še z m;lom in dobro poniknemo Goreira se ne ucuši če no'o7:mo n^nio rezino citrore ki |o večkrat izmenjamo Ce aorč:ci nr!mpšamo nekai snli. se prav tako ne izsuši Mulja vski V; as&a žbMgffa i. Logarjev Andrej iz Zapotoka je bil kralj far«'o v. Bil ie zal mladen;č. visokoraščen in čvrst, da so se dek'eta z dopadaniem ozrala po njem Na svojo telesno moč in na svoj fantovski pogum ie bil Andrei nadvse ponosen: ob vsaki priliki se ie Dobahal. koliko svoiih sovrstnikov je že zmagoslavno položil na tla Ko ie odslužil vojake in se ie vrnil v domačo vas Zapotok je začel stopati še bolj pokoneu ko prej. preden je bil potrien ter se še ponosnei-še ponašati z svojo nezmagljivost jo v metaniu in s svojo neustrašenostio . Sicer Logariev Andrej ni bil hudoben, toda kadar se je opil. Je postal siten Vinien je začel dražiti in zabavljat* ter zasmehljivo izivati fante iz drugih vasi Te je kajpada težila niegova obiestnost. vendar se mu niso upali postaviti no robu. ka'ti Andrej ie znal tudi vinien krepko stati na noeah Da bi ea kdo vrgel ob tla, se mu v resnici še ni pripetilo. »Jaz strahu sploh ne poznam!« tako se 1e veri I Logariev Andrej nasnroti tovarišem in se tolkel po koreniašk!h orsih. »Mene ne bo ni-kob n*hče v;del begati!« Kakor večinoma vsem kmetsk:m mladeničem — se ie tudi Logarjevemu Andreju zdelo, da bi bila njegova fantovska čast osramočena, ako bi ne hodil na ponočevan'e: »Noč je za nas fante dan!« je poudarjal. »Dekleta nat ro-noči o>-taiajo doma. toda ra nas far.te ie nočno vasovanje — čast. Fant. ki ponoči ostaja doma k: ne prde pod vaško lipo — je šleva« ... Zaman je mati Logarica prosila sina. na) ponoči o&taja doma, naj z ponočevanjem ne zapravlja svojih mladih moči. toda Andrej se svoii navadi m mogel odreči Ponoči ga n( strpelo na seniku, moral ie ven na vas pod lipo. kier ie h-io že od davn h časov zbirališče zapotoških fantov. -Nocoj Da poidemo malo novasovat v eosod-njo faro k tamkaišniim dpvietom« je neke so-ho«ne noči govori Logariev Andrei pod |'on zbranim fantom »Kdo si upa iti z mano iia9« »Jaz pojdem!« — se je oslasil Napollonov Zan. naizvestejši Andrejev tovariš Ostali fantje so molčali. »Ali drugi ne pojdete z nama?« je osupnil Andrej »Ne. mi v sosednjo faro ne gremo.« je od-eovoril Bolkov Nace odločno. »In tudi tebi in Zanu svetujemo da se ne podajajta tja Mrzlo polje je daleč a Mrzlopoličnni so hudi ko sršeni. Na nas so posebno jezni « »Jaz se mrzlopoljskih pobalinov presneto malo bojim«, je odgovoril Andrei samozavestno. »Le naj «e drznejo lotiti se naju. Teneni bodo! Ali ne, Zan da jih bova premlatila?« »Prav gotovo! Vse Mrzlonolice si upam sam zapodi+i v beg To so zajčji junaki... Pa sama pojdiva Andrej!« »Sat tudi poldeva! Ve strahopetne mevže se pa skrijte svojim dekletom pod postelje, da vas kdo ne sne!« — 1e pristav'1 Andrei zan'č-Ijivo in zavriskal iz polnih pHuč. da 1e gin«no odmevalo po nočni tišini in se ie budil odmev po sn!vajočem gozdu, da je jasno zvenelo tja v sosednjo vas. II. ... Svetla, mlačna noč se je razgrinjala okoli in okoli. Polglasno pojoč sta stopala Logarjev Aodrei in Nannlionov Zan oroti Mrz'emu polju. Ura v cerkvenem zvon;ku je ravnokar odbila polnoči, ko sta mladeniča privriskala v tiho, spečo vas. Vse hiše so bile zavite v plašč % Domači zdravnik Kaj vam svetuje zeltščar Kolmež. CaJ iz kolmeževih korenin in pelina krepi želodec in živce, prežene vetrove in zbuja slast do jedi. Kadar smo prehlajeni in hudo kaš-ljamo, ne pozabimo na ta čaj Kreša. Solata iz kreše čisti kri. krepi želodec, pomaga pri glavobolu, pri poapnenju žil, slabokrvnosti, boleznih na ledvicah i. dr S čajem iz svežih listov zdravimo kožne izpuščaje s tem. da ga vsak dan popijemo ! ali 2 skodelici in devljemo tudi obkladke na obolelo mesto. Kreša žene tudi na vodo in učinkuje odvajalno. Krompir. Da te lahko v kromp;rju tudi strup, je znano In res so se pripetile tudi že zastrupitve 8 krompirjem, če so ga ljudje jedli v času. ko je v kleti klil in poganjal bele izrastke Takega krompirja se moramo varovati. Zreli krompir vsebuje škrob, beljakovino, nekaj sladkorja, tolšče in sodnate soli Kumina podp ra prebavo in je dobro zdravilo zoper vetrove Najbolje je nakapati dve do štiri kapljice kuminove esence v skodelico kamilič-nega čaja Ce napravimo iz te esence obliž. nam bo pomagal pri želodčnih krč h ln bolečinah, ako napravimo obkladek na želodec Lapuh Caj iz lapuha (listja in cvetja), žajblja janeža in sladkih koreninic je zelo koristen za č;ščenje dihal za slabe živce in krče ?e boljši je sok iz svežih listov z mlekom in medom Mačeha. Iz listov in cvetov mačeh kuhamo čaj. ki mu dodamo še kurjih črev. tavžentrož in preslice (v enak-h del h) Ta čaj čisti kri. odvaja in povzroča podnje, poživlja delovanje kože. Zato se uporablja zlasti pr! kožn'h izpuščajih otrok Dober ie tudi za č'ščenie ledvic in za zdravljenje katarja v mehurju. Izpijemo ga vsak dan eno do dve skodelsci. Za iznrvanje in obkladke pri kron;čn;h kožn!h izTji'šča':h se ut>o-rablia močan zvretek: v litru vo^e skuhamo 40 do 50 gramov listov in cvetov. Obkladke je treba -"ako uro ponoviti Majaron daieio liudie radi v kope". v«r ie voda potem prijetnega vonja in btagodeino vpliva na kožo Majaronov čaj krepi živce, pospešuje delovanie kože 'n je zdrav'lo pr! žTS-tenici Z medom ga pijmo pri naduhi ln pri obolenju dihal Majaronov od e-lek uoor^bHaio z dobr m uspehom za obkladke pri otrdelih prs h in tvorih Majaron. skuhan s trpotcem v rdečem vinu ustavi drisko Materina dušica Kdor ima slabe živce, naj devlje v kopel svežo materino dušfeo Ca i iz materfne duš;oe krepi želodec in srce V četrt litra vode damo 20 g listov in cvetov ter osla-d mo z medom Ti čaj ie zp:o dober pr> n?1i'č-nem katarju in dušliivem kašliu. prav tako pri Koliki in Dr nad'maniu (vetrovih) nočnega miru edino iz gostilne je bilo še slišati hrup ?ivl'enia Skoz' odor(a okna 'p ne-priietno razlesalo v noč pet;e piinn h e!->sov. »Id va pogledat kdo se tako grdo dere1« — je vele! An irei svoiemu tovar ni) IV^dprrči sta vstpnila v gost.jno. BilT je prazna le pri eni miz' so sedpl' štir;e fantje. B'I> so to znan' orpteoač' 2r>p'dariev Tone Pe-tebnov Karel Mofnikariev France in Vrbanov I pnčp Vs- so bil' 7p vinien' hrir>'-"VO nen"'i»>Tno se ie glasilo nj'hovo petje Ko sta prišleca vstopila so pevci. utihnili in pričeli grdo gledati izpod klobukov »Peti znate pa res leoo. v' Mrzlopol'čani!« — sp ie or čpl ropati Andrej. »Pri nas v Zapotoku žabe regljajo bolj prijetno!« »Čemu pa po takem nista ostala doma in poslušala regijama žab' Kdo vaiu ie kPoal v Mrzlo polie? — je Močnikariev olan'1 na rope. .Kr'*®" M^^ček )p n'U-ar prevpč np zabavljaj-ta. sicer vama podkurimo pod petam'! »Pred vami revčki pMani m;dva ne bova tekla, le glejte, da ne boste vi pred nam^'* — se je smejal Andrei zaničliivo »NebosUenčki, kal kvakate tukaj, polno? ie- al^ nober;*« se spat tpkoi sicer vas pomečem skozi vrata!« »KogS? Ti. dolgin. boš nas tu v domači vasi komand:raI? Fiks Donava!« — se je raztogotil Vrbanov Lenče in planil izza mize »M! vama že premikastimo kos^' F'--*' ----- kvišku, pokažimo Zapotočanama, kako se teče!« PMani pre'po"č' p'a"pio na ^'o na- vsVH na Andreia in Zana Stoli zaropočejo, nastane hrup. Iz kuh:nie Dritpče ---- i isrna: M ruite, mirujte' Koj se mi poberite, »In ve, šleve pM^ne. ^ vam!« — je zagrmel Andrej. Prijel je Vrbano-vp"i Levčka okoli pasu. ga dvign.l ko oiTona. odprl vrata in ga vrgel pod kop. DomaČe novice is ^ >Jiii4iMmiif' ►§ pKT N ** ~ i. « *J#«p | H-* Mi * 1 V v "V 4 •< - wmm ' __________H fliiliilil * > - ^ I s- * 'v - ; - ''.-i I' *<■ - • r« --T ? i ■ '»s % is. ' . ' ? s < t* \ ■ ' " f ;" MtoaiMBsBli ■ : ■ : .v.--- T®>2fc££: IT " , i ■ ž;':"-; '--cM - • - I m wmm Italijanska straža sredi hudega mraza v srednjem odseku vzhodne fronte * Visoki komisar pri gasilcih. Visoki komisar je 18. t. m. obiskal Četo ljubljanskih gasilcev v orožju, zbrano pred vhodom Gasilskega doma. Pregledal je razvrščene gasilce in se je podrobno zanimal za tehnično opremo. Poveljnik Venuti je potem naslovil na visokega gosta prisrčen pozdrav. naglašajoč, da bodo gasilci vedno znali izvrševati nalogo, ki je poverjena Ljubljanski pokrajini. Po toplem nagovoru si Je Visoki komisar ogledal urad in vse prostore Gasilskega doma, kakor tudi občinski zdravstveni dom in odsek ljubljanskega živtlskegla urada. * Visoki Komisar za ureditev javnih zaklonišč. Dne 13 januarja popoldne je Visoki Komisar predsedoval v vladni palači sestanku na katerem so proučili položaj lavnih zaklonišč v zvezi z njihovo takojšnjo ureditvijo Visoki Ko-nrrsar ie dsl navodila za takojšnjo ureditev že obstoiečih zaklonišč, nadalje za opremo v javna zaklonišča prostorov ki so za to primerni za zgraditev drug:h lavnih zaklonišč v Liubliani in za ureditev zaklonišč v eledal:šč h ter javnih g!edališk''h dvoranah, pri industrijskih podiet1fh in tvrdkah, v šolah in zavodih ter pri državn!h in uoravnh poslopjih in drugih družbah, ki so od nje odvisne. * Pojasnila in dodatki k naredbi o tujcih v Ljubljanski pokraj!ni. Na prstoinem mestu so izdali potrebna pojasnila k naredbi o tu'c:h v Ljubljanski pokrajini. Naredba o tujcih ne predstavlja ured-tve vprašanja o italijanskem državljanstvu, marveč skuša določiti potrebne podatke za ljudsko štetie Tisti. ki so imeh ao aprila 1941 jugoslovansko državljanstvo in medtem n:so pridobili nobenega tu5ega državljanstva in če so rojen' ter pristojni 12. anrila na pr;kliučerem ozemliu Italiie in so poleg tega prebivali 15 let na tem ozem'iu. se ne smatraio za tujce. Opozarjamo na podrobna pojasnila, ki so i'h priobč 11 Službeni list in vsi naši dnevniki. * ?mrt italijsnskega veleposlanika. V R'mu je umrl Fksc. Francesco Leouio pl. Assaba. ki je do nedavna opravljal odgovorno službo veleposlanika v španski nresto!n:ci Madr!du. Bil je rojen v Rimu leta 1892. ter se je v prvi svetovni voin' boril kot nrostovoliec v činu topni- Jkgga poročn:ka. Odlikovan je bil z bronasto kolaino 7a volaško hrabrost in s križem za zasluge. Pokopali io ea 7elo svečano. * Tvn*i V?>vpo"8 t. Po kratki bolezni je umrl v ljubl*anski boln!šn!ci prof Ivan Vavpotič, akademik5 slikar Bfl 'e med naiholf znan!mi slovensk'mi umetniki Rodil se ie 21 februarja 1877 v K^mn-ku Šolal pa se ie v N"vem mestu, na Duna;u. v Pragi in v Parizu Število njegovi um°*n;n ie ze^o veliko * Jože M-rran + V Liubliani 1e izd'hnil v nedeljo zvečer zadet od kapi. g. Jože Mnrčan, dolgoletni uprav:telj Šlaimenevega zdravilišča, »Vi se pa sami zgubite od tukaj, sicer do-magam še vam na isti nnčn'« — ie ve'el An-drsi ostaVm trem fantom N'hče se mu ni unal u——fi. Molče so drug za drugim izginili skozi vra*a. »■T->z bi b:l SDO^oben za krčmarta. laz! To bi me^al pii?nce pod kan'« — ^e je smeial An-drei. nono^en na svoi č'n. »Hoj. boter krčmar pr:nesite nama Štefan najboljšega, ki ga premorete!« III. Z'dnne volje sta Andrej in 2an dobro uro pozneie zaDustila gostilno. Pred krčmo sta se ustavila, nekaikrati krepko zaukala in nato stopala skozi vas — pevaie Pr š'a sta b'!a do z-adnie vaške h!5e. sto'eče tik ob cesti. Ko sta povsem brezskrbno korakala m;mo poslopja, so izza ogla planile štiri črne oo=tave in navaple na nič hudega sluteča mladeniča. Andrej ie hotel od=kočiti. se postaviti v bran. a tedai ga ie eden izmed napadalcev bliskoma udar'1 z nek;m težkim predmetom po glavi. Andrej ie strašno zakr'čal in se krvav zgrudil na tla. V hiši so se začuli glasovi. oVno se ie odnrlo. Nanadalci. so zdaj naglo zbežali okoli h!še in izg:nili v temi. Napol ionov 2an. ki ga je nekdo drugi udaril po nošah, da ie *esedel, je zdaj naglo skočil na noge in zaklical: »Liudie. pomagajte!« Sklonil se je k Andrelu. ki je ležal na tleh negbno, liki mrtev. Iz globoke, strašne rane na Plavi mu ie tekla kri in se zbirala v ve^ko m^ako.. »Tfb'u so ga! Uboga njegova mati!« se ie zgrozil Zan. Iz hi?e ie tedaj prhitel gospodar s svetiln'oo v roki Od kozoVa sem ie nritekel doma?: sin. katerega ie s^šni Andrejev kr«k prebudil }z sp?nia. Tudi leni hlapec je pr:7"hal od nekod. »Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?« je vpra- ki je med najmoderneiš'mi v Ljubljani. Star je bil šele 53 let. Vsa Ljubljana ga je poznala Doma ie bil iz Gorč pri Kranju in je imel za seboj izkušenj polno življenje Zlasti mnogo je preslal v prvi svetovni vojni in tudi še po njej. Zapustil je vdovo gospo Zinko iz Savnikove druž'ne v Brežicah ter dva sina maturanta • Albin Razpotnik f. V Sem ču so 12. januarja pokopali šolskega upravitelja g. Alb:na Raz-potn'ka. Star je bil šele 49 tet in doma iz Vodic. Mati je bila iz Bele Krajine zato je bil tudi sin vse ž!vljenie navezan na Belo Krajino, kjer se je odlično izkazal kot vzgojitelj in Hud-ski svetovalec. Zapustil je vdovo in dve hčerki. • Komisarja za občini Borovn'co in Logatcc. Za občino Borovnico je bil imenovan za Izrednega komisarja Ivan P e t r i i, v Logatcu pa Gabrijel Oblak. • Nov občinski komisar v Dcbrepoljah. Fašist Enzo Varzelloni je bil imenovan za izrednega komisaria v obč;ni V!dem-Dobrepolje namesto fašista Bruna Domenella. • Prijave vseh od rojstva ali pozneje pohabljenih. Liubliansko mestno poglavarstvo ie po-vab'lo vse zdravstvene ustanove, zdravnike in zdravstveno strokovno osebie. nai do 31 januarja naznanijo vce Dohnblieno roiene in one ki so postali pohabljeni zaradi pozneiš h poškodb ter so v nj!h oskrbi, mestnemu fzikatu. Enako so dolžni priiaviti pehabliene otroke i starši ali varuhi ter morajo svoio pohabMenost prijaviti tudi starejše osebe, če jih niso prijavili ' ■Hlll II«!'IIH'II II —— lllll I I II'III I!■ I|l !■!■■ I I IIIIII I že zdravniki. Zdravstvene ustanove, zdravniki in babice morajo v bodoče pr:javiti vsak nov primer pohabljeno rojenih otrok. * Vsa Ljubljanska pokrajina pod snegom. Ne samo v Ljubljani, temveč po vsem Dolenjskem in Notranjskem smo dobili zadnji čas hude snežne meteže. V Ljubljani je padlo za 40 cm snega, na Dolenjskem pa do 60 cm. a na B'nkih in na Kočevskem ga je blizu meter na debelo. Marsikod je bil na podeželsk:h cestah prekinjen promet, dokler niso plugi izorali snega. Tudi vlaki so nekajkrat imeli zamude. Preteklo nedeljo je vnov'č pritisnil mraz. ki se je v ponedeljek zjutraj še stopnjeval in smo zabeležili —13 r Vreme ce ie spet zjasnilo. • Vodnikova pratika za leto 1943. je pošla. Na zala^i l-na Vodn k^va dri'2ba samo še pripovedno knjigo Janka Kača »Na _„ x<» vedno oglašajo v družbeni pisarni člani, ki bi Imeli radi'letošnje knjig? je družoa pi , d ,.a ponatisniti Vodnikovo pratiko za leto 1943.. ako se javi najmanj pet sto članov. Prijaviti se je treba najkasneje do 20. januaria t. 1. In plačati članarino 17 lir. Prijave sprejemajo: družbena pisarna Puco'nijeva 5 poslopje Narodne tiskane), Kn'irrnrna T'«kovne zadruge, 6e'enh"-"->v-> i in Knjigarna Učiteljske tiskarne, FranCSkanska S. Pisravsaafte čim prej zaostaSo naročnino! šal gospodar prestrašen. »Kdo je zakr čal tako grozno, ko da ga je sama smrt zgrabila za vrat... Ko pa je zagledal v mlaki krvi ležečega Andreja. ie dobremu možu zastala beseda na jeziku: »O. nesrečni fantalini!« je vzdihnil. »2e spet co se tepli!« »Kaj se je zgod:lo' Kdo je storil to?« je pristopi domači sin k Zanu. »Povej, fant! »Midva sva iz Zapotoka.« je začel pripovedovati Zan. »Štirje fantje iz va'e vasi so naiu, vračajoča se proti domu nanadli 'z zasede Mojega tovar ša je eden zahrbtnih naoada'rev udaril po glavi z železom okovano ročico. Do-oro sem to videl.« »Sta pa gotovo sitnarila in zabavliala!« — je zagodrnial hlaoec neprijazno. »Zapotočani ste pravcate zgage!« »Ali je fant mrtev?« le vprašal gospodar in posvetil Andreju v bledi, okrvavljeni obraz. Sklonil se je k niegov:m prsom. »No. d!še še, še je duša v njem. Pošfeno so mu razbili glavo. ali ker je mlad. se bo mogoče izlizal Od-nesimo ga v hišo, da mu pomagamo, kolikor se da pomagati... Oj, ti nesrečna, lahkomiselna mladina! »Kaj pa lazi po drug'h va=eh! Doma na1 bi bil ostal!« — je zabavljal hlapec. »Kdor išče, jo tudi izkupi!« Domači sin Ivan in N--iooljonov 2an sta dvignila nezavestnega Andreja ter ga počasi in prevdno odnesla v h:šo. Položila sta ga na posteljo in domača hčerka mu ie začela močiti glavo in nežno 'zmivati strašno rano. Toda zaman se ie trudila dobra deklica z ranjencem, mladenič se ves čas ni zavedel in ni dal od sebe nobenega znaka živlienla V takem staniu so ga zlutrai prineliali v domači Zapotok Kdo nop!še erozo uboge matere, ko so 1i prinesli v hišo napol mrtvega sina' Ko je zagledala njegov mrliško bledi, okrvavljeni obraz, njegovo strašno rano. ki je še vedno krvavela, ie zakrčala presunljivo in se onesvestila. — Nemudno poklicani zdravnik je bil kmalu pri raniencu. obvezal mu ie rano. zmajeval z glavo in rekel- »Rana ie lahko u^od-. polna Mladen'č ima udrto čren nio in nre*re-sp"e mešane Po^ied-re bodo brezdvomno težke, ozdravlienie je skoraj izkliučeno. Nekdanji ne bo ta fant nikoli več: če ne umre, bo I ostal slaboumen do smrti.« I Sele čez dva dni se ie Logariev Andrei nre-) dramil iz nezavesti Čudno, vročično zmedeno so mu žarele oči Prčel ie b'esti: zdaj je Dro-sil zdaj erozil. m^hal z rokami okol' sebe in včasih tako zakričal, da so se prisofni zgrozili . Bleda prerradena. za dvajset let postarana je stregla mati bo'nemu s'nu. jokala nad njegovo nesrečo in dobro materino srce ji Je krvavelo v brp'mejni žalosti Napolionov Zan le b;l pozvan na sodišče. Fant je pogumno izpovedal vse podrobnosti one UcnHne noči Na sodn;kovo vprašan ie. če ie nre-poznal napadalce, je odgovori: »Onega, ki je udari Andreja, sem videl v obraz. Bil le Vrha-nov Lenček Ostali trije nanadalci so pa b!li Lenčka vredni tovariši: Petelinov Karel. Znej-dariev Tone in Močn'karjev France. Vsi iz Mr7i°qa polja. Malo prej smo bili skupaj v gostilni.« Se tisti dan so odšli orožniki v Mrzlo polje in aretirali omenjene štiri fante, ter j;h vklenjene odpeljali v Višnjo goro Pred sodnikom je Vrbanov Lenček pri7nal svoje deianie Tz-I govarjal se je s pijanostjo: kar se pa ni upoštevalo. bil ie obsoien po stropem zakonu na d"p teti ostresa zapora na plač!lo telesne poškodbe in poravnavo vseh stroškov ... Niecovi tr;je pajdaši so pa bili kaznovani z nekajdnevnim zaporom. Logariev Andrej je okreval šele po več mesecih hudih bolečin. Toda ž njim se je zgodilo fc>J.lw».. J. * III lil ivra.-i Štev. 3 Nezgorljlvost Znanost je prišla do jako zanimivih poskusov glede nezgorljlvosti. Ako si na primer omočiš prst z etrom, ga smeš potem brez škode potisniti v raztopljen svinec. Opekel se ne boš, ampak še celo prijeten hlad boš čutil. Nobene nevarnosti tudi m, če ga vtakneš v krop, pomočivšl ga poprej seveda v eter. Ako ovlažiš roko v raztopini žveplenaste kisline, ki si ji prtdejal salml-jaka, jo lahko brez nevarnosti pogrezneš v razbeljeno litino. Okoli L 1820. Je Spanec Leoneto zad vljal občinstvo s svojo neobčutnostjo nasproti ognju. Kar tako je prijemal razbeljen železni drog, raztaljen svinec, pil vrelo olje itd. Na glavo si je polagal žarečo železno ploščo, pa nI bilo videti drugega ko gosto soparo. Isti učinek se je kazal, kadar si je položil razžarjeno ploščo na stopalo aH na jezik ali pa srebnil tretjino žlice vrelega olja oziroma držal malone žarko 2e"ezo med zobmi. Ker Leoneto nI razodel svoje skrivnosti. Je Italijanski profesor Sembatini delal sam na sebi poizkuse: v kratkem Je dognal, v čem tiči tajnost. Evo je! Ce se natreš s kislinami, zlasti z žveplom, ki je razredčeno z vodo, je koža odporna proti vročini žarovttega železa. Sembatini je pozneje ugotovil, da je raztopina galuna v nekem stanju še ugodnejša za tak učinek, ako se rabi kot mazilo. Nadalje so telesni deli neobčutljivi, kadar se razdrgnajo s trdim milom ln potem operejo. Lahko dospeš tako daleč, da se gladiš z žarkim železom in si pri tem niti dlake ne osmodiš. Enak uspeh se da doseči z Istimi pripravami na jeziku in ustih. Ta nezgorljivost se razlaga kot posledica slabe prevodljlvosti. ki jo imajo posredniki nasproti vročini, ali pa zaradi hlapenja teh snovi, ki ga povzroča razbeljeno železo ali krop. Vsako t .-dno telo namreč, ki prehaja v kapi jI vo, ali vsaka tekočina, ki hlapi, porabi od sile mnogo toplote. „Luiia trka ljudi" V Orientu so ljudje preverjeni, da povzroča glavobol mesec s svojimi žarki. Kitajci pravijo, da Izvira »težka glava« od zagonetnih sil, v Birmi pa so zavarovani v nazor, da Izvirajo duševne bolezni in jakost razburljlvostl od raznih faz meseca. Tudi v srednji Afriki naletimo na vero, da mesečina povzroča glavobol. Zato se najdejo V tej deželi ljudje, ki ne gredo ob mesečini iz hiše drugače kakor s tropskim klobukom na glavi. Zanimivo je posebno to, da je razširjena vera o škodljivosti mesečine večinoma v tropskih deželah. Ce se že danes toliko govori o vplivu meseca na človeško zdravje, se nikarimo čuditi, da je bila lahkovernost v tem pogledu še mnogo večja v minulih časih Besede, da »Luna trka« človeka, niso vzete Iz zraka. Neko zdravniško strokovno glasilo je naprosilo zdravnike, naj odgovore na stavljena vprašanja. Odgovori so prinesli zanimiv vpogled v bistvo stvari. Tako n. pr. je pisal prof. Artur tako, kakor je bil povedal zdravnik: telesno je mladenič ozdravel, a njegov duh je ostal zavit v temo... Govoril ni veliko; kar je povedal, je bilo več ali manj nezmiselno. Zaman je hodila nesrečna mati okoli zdravnika za duševno bolne, njenemu sinu ni mogel nihče več pomagati. »Njegova bolezen je neozdravljiva,« so odgovarjali zdravniki. Odslej je Logarjev Andrej živel žalostno življenje. Vsem domačim je prizadeval mnogo strahu, žalosti, sitnosti in skrbi. Dokler še ni mogel zapustiti postelje, niso imeli z njim ravno velikih neprilik; toda, ko se mu je zacelila rana na plavi ko ce ie telesno spet toliko okrepil, da je lahko hodil, je pa postal nadloga ne samo svoji materi in sestram, ampak vsei vasi. Vs< so se ga bali, imenovali so ga Logarjevega norca Domači hiši je delal veliko škodo? Vzel je kladivo in razbil stekla no oknih nnb;i->i a in skromna dekleta — in živel boš potem srečno in zadovoljno do kon--ca koncev dni svojega življenja, amen!« Gospod Joško se je zamislil po tej pridigi. Podprl si je glavo z rokami, zamižal in ušesa so mu pri tem skrivnostno zamigotala. Beseda »moderno« je bila zanj od nekdaj privlačna. Priznati si je moral, da bi mu bilo res malo nerodno spregovoriti o ljubezni in zakonu po dosedanjih šegah in običajih. Ali tako, po oglasih — kako je to lahko, kako preprosto! Ponuja se lepo dekle, rado bi v zakon — ti ji samo odgovoriš na njen oglas, povabiš jo na sestanek in stvar je sklenjena! To je res moderno, juhu! Posojilnica človeške krvi Ali poznate vranico? Tudi ljudje, ki so se v šolah učili o ustroju ln organih človeškega telesa, so v zadregi, če jih kdo vpraša, kakšne naloge opravlja v človeškem telesu vranica. Na izpitu je vprašal profesor mladega medicinca ,kako deluje vranica. Pripravnik za zdravniški poklic je prebledel od zadrege in je odvrnil, da je vedel, a žal pozabil. Profesor ga je šegavo ošvrknll: »Nesrečnež, vi ste edini, ki je sploh to vedel, pa še vi ste pozabili« Sploh je bila vranica dolgo časa skrivnosten organ. Opazili so, da je obložena z veliko množino rdečih krvnih telesc, vmes pa so našli tudi vla-kenca mišičevja. Zakaj to, je bilo dokaj časa nejasno. Prvotno so mislili, da je vranica žleza, imeli so tudi druge razlage, a nobena ni mogla dolgo držati. Ni preostajalo drugega, ko opazovati organ in s poizkusi dognati njegovo mesto v celotnem gospodarstvu človeškega telesa. Tako je nastalo naslednje mnenje: Vranica ni nič drugega kakor neke vrste pokopališče za nešteta krvna telesca, ki se vsak dan izločajo kot nerabna ali izrabljena. Vranica jih mora uničiti ln dokončno izločiti. Tak odgovor je dosihmal odlično rešil vprašanje, na katero bi po zgornji anekdoti odgovoril samo en medicinec, vendar je še ta pozabil, čemu je vranica v telesu. Najnovejša raziskavanja pa so odkrila nov, dalekosežni pomen vranice. Znani fiziolog Bancroft sklepa na osnovi mnogih opazovanj in poizkusov, da ima vranica važ-. nejšo nalogo v telesu; ureja namreč, količino ali obseg krvi v telesu. S tem odkritjem se ni izprcmenflo prejšnje menje o vranici. Ta organ je zares nekako »pokopališče krvnih telesc«. A mimo tega ima še nalogo, ki jo je bil odkril učeni Bancroft. Ta učenjak je potoval po tropičnih deželah, visoko do večnih ledenikov And. Na potovanju je vsak dan meril, koliko krvi imajo njegovi spremljevalci. Količina krvi v človeku se da določiti približno takole: Dotičnik mora vdihavati ogljenčev oksid, plin, ki se kemično spaja s krvnim barvilom. Nato se mu odvzame nekaj krvi. Ce vemo. koliko ogljan-čevega oksida je vdihala ta oseba in izmerimo količino ogljenčevega oksida, ki je v odvzeti krvi, lahko rečemo: v tej krvi je na primer tisočinka vdihanega ogljenčevega oksida. Po takem se je ves plin razdelil v tisočkrat večjo količino. Ali z drugimi besedami, v vsem telesu je tisočkrat toliko krvi kolikor iznaša odvzeta količina Tako so torej opazili Bancroft in njegovi spremljevalci, da se količina njihove krvi. ki so jo vsak dan merili, izpreminja po tem, kakšna je temperatura: če je le-ta padala, se je manjšal tudi obseg krvi, oziroma ie rasel, če ie rasla temperatura To so dognali tudi sicer: zadostuje, da vstopiš v vročo sobo in že se količina krvi dvigne. Prav za prav je čisto umljivo, zakaj se v višji temperaturi poviša količina krožeče krvi. 2ile, zlasti pa kožne žilice, se pod vplivom gorkote razširijo, zato mora pritečl več krvi. Vprašanje je le: kje neki vzame telo v vsej naglici več krvi? Ne moremo si misliti, da bi se ta kri takoj izdelala, tako hitro ne deluje tovarna za krvna telesca v našem organizmu. Tudi ne smemo pozabiti, da se količina krvi prav tako naglo zmanjša, kot se je povečala. Bancroft je začel razmišljati, ali ni kje v telesu rezervoar krvi, ki v danem trenutku izbrizga, zahtevaano količino ali pa odvišno kri sprejme vase? Kje je to skrivnostno skladišče? Učenjak je pomislil to-le: količina krvi v telesu se dožene tako, da izmerimo ogljenčev oksid, ki ga je kri sprejela vase. Ce pa je kri v rezervi, mora biti na zelo skritem mestu, kamor ne more plin prodreti: nekje ob krvnem toku utegne biti tih zaliv, kjer so krvna telesca zavarovana pred izpremembami, ki jim je podvržen ves krvni tok. Bancroft se je spomnil vranice. In — ni se zmotil. Dokazano je, da so številna krvna telesca, ki jih vidimo v vranici, zares neporabljena: poizkusi z živalmi so pokazali, da je vranica — če žival miruje — brez ogljenčevega oksida, ki ga je med poizkusom vdihala ln ki si je osvojil vso ostalo kri. Oksid prodre šele pozneje v vranico in ostane v nji delj časa nego drugod: zopet dokaz, da vranica ni neposredno podrejena krvnemu krogotoku. Po takem je tista rezerva rdečih krvnih telesc shranjena v vranici za slučaje, ko potrebuje organizem več krvi. To se je dokazalo tudi s poizkusom zastrupljenja z monoksidom: kri v krvnem krogotoku je imela odgovarjajočo količino oksida, dočim ga v vranici ni bilo, ker leži izven krvnega-»obrata« To pa velja zgolj za mirujočo žival. Brž ko se žival nekoliko giblje, stopi vranična kri v krogotok. To pričuje, da gibanje telesa zahteva večjo količino krvi nego mirovanje, zato jame vranica takoj delovati: shramba z rezervno zalogo S3 odpre in telo vzame to, kar potrebuje. Ce vemo, kako majhna je vranica, se nam ne zdi verjetno, da b: bil ta organ bolj pomemben. Človeška vranica namreč ne tehta po smrti vač ko 120 do 270 gramov. Eancroft pa je liotel dognati, koliko tehta vranica v živem telesu. Zasnoval je način, ki naj bi mu razkril to skrivnost. Z dokaj preprosto operacijo je pritrdil na robove vranice kovinske spone, ki naj bi omogočile, da se z Rontgenovo osvetljavo dožene dejanska lega in obseg tega sicer nevidnega organa. S posnetki od strani in od zadaj se je res dognala velikost, posredno pa tudi teža vranice. Zanimivo je primerjati številke, ki jih je dobil Bancroft pr: raznih živaiih Zamahnil je z rokami in dvignil glavo. Na licih mu je poigraval nasmešek. Ko so ga prijatelji obkolili, da bi proučili prav od blizu ta nasmešek, so začuli njegov glas, ki je spominjal na plašno šepetanje: »Pa naj bo!« Kapitulacija gospoda Joška Strbunka je bila torej gotova, prijatelji so pa vsi v en glas za-vriskali: »Živel naš spreobrnjenec!« »Živel naš novi ženitveni kandidat!« »Živela njegova bodoča zakonska polovica!« Ta večer je slavila vsa družba tako. da se je ob;čajni »ob desetih« zavlekel do polnoči. Zmerom novi Štefani bizeljca so romali na nvzo, dokler se ni navsezadnje razlegla po krčmi ona vesela: Mica, stara kljuka, pit si ga ne upa, mi pa ponavadi pijemo ga radi--—- Drugo jutro je zdravil gospod Joško mačka v podobnih pripetljajih. Potegnil je nekajkrat žepa suknjiča je izvlekel zdaj pa zdaj tudi ste-kleničico z brinjevcem, ki ga ie upotrebljaval v podobnih pripetljajih. Potegni lje nekajkrat krepko Vmes je čital ženitne ponudbe iz svežnja jutranjih listov. Mačka je do večera ozdravil, ali neveste v oglasih ni našel. »Norosti — to ni zame!« se je razsrdil navsezadnje in vrgel časnike v koš poleg pisalne mize. »Same nesrečnice v ljubezni — stare device, ločenke, vdovice — kaj bi z njimi? Ne, ne. Joška Strbunka ne boste ulovile v past!« Kljub temu nI izgubil nade, in nekega večera je iztaknil v časniku naslednji oglas: »Omo-žila bi se rada zelo lepa, mlada gospodična...« Gospod Joško je blaženo vzkliknil, kakor da Je zadel temo v loteriji. »Vendar enkrat!« se mu je smehljalo srce. »Ta bo za mene! Mlada je in lepa in to celo zelo lepa, kakor je naglasila v oglasu... Zelo lepa! Kako se to prijetno čita, kako to ščegeče po duši. Bože moj, kakšna mora biti šele v resnici, ko že na papirju diši po njeni lepoti! Vsekakor bo to nekaj zame...« To noč dolgo ni mogel zaspati. »Zelo lepa« gospod;čna iz oglasa se je tako rekoč zasidrala v njegovi domišljiji, v njegovem hrepenenju. In vsa se je bleščala — kakor pav z razprostrtim repom na soncu. Polnokrvna, bujna, jedra! Kipeča mladost Oči — dvoje sijajnih diamantov. Lasje — mehki, kakor svileni. O, kako bo sladko, ljubiti tako divno bitje, povesti jo pred oltar in potem — kot zakonsko ženo—v vonjivo ozračje domačega ognjišča! Ze drugi dan je oddal na pošto pismo, v katerem je »zelo lepo« gospodično iz oglasa zaprosil, naj mu pošlje fotografijo in naj odredi sestanek. In nestrpno je čakal, dokler nI po dveh dneh priromal odgovor; fotografije mu na žalost ne more poslati, ker je slučajno nima pri roki, ali zato nikar obupati, kajti na sestanku bo itak videl njo sšmo. »Dragi gospod Joško« — kakor ga je nazvala v pismu — naj pride na sestanek v sredo ob štirih popoldne tja pred park. Tam pod tistim kostanjem, ki stoji baš pred vhodom v park, naj počaka na njo. Spoznal jo bo po vrtnici, ki jo bo nosila v roki, da mu jo pokloni, kakor svoje ljubezni željno srce, a on naj si zatakne v gumbnico rdeč nagelj. In še to: njej je ime Olga. Gospod Joško je bil navdušen. Ta odgovor in odrejeni sestanek! Samo dejstvo, da mu ni poslala fotografije, govori o njeni skromnosti. Da je ona reka nečimernica, takoj bi tekla k fotografu. Toda ne — ona je skromna, napuh ji je tuj. In skromnost je najlepša ženska čednost! Dejstvo pa, da je odredila sestanek pod Vranica žive mačke je tehtala 246 gramov, mrtve pa 88 gramov. Nadaljnji poizkusi so dokazali, kako pomembna je ta »hranilnica« za rdeča krvna telesca« pri izguol krvi. Bancrott je vzel mački tzvesino količino krvi in potem izračunal težo vranice. Dognal je, da je postala vranica za pet šestin lažja. Po takem je vranica telesu takoj nadomestila to, kar je bilo Izgubilo. Ce prenesemo to na človeka, dobimo naslednji rezultat: človek lahko Izgubi 100 kubičnih centimetrov aH eno desetinko litra krvi, ne da bi se zmanjšala količina organizmu potrebne krožeče krvi: to izgubo nemudoma poravna vranica Zaanimiv je tudi ta-le poizkus, živali, ki so jim z operacijo izrezali vranico — kar jim ob normalnih okoliščinah ne ograža življenja — so manj časa nego normalne živali vzdržale zastrupljenje z ogljenčevlm monoksidom. Manjkala jim je vranična rezerva krvi, ki bi nadomestila zastrupljena krvna telesca. To je samo del Bancroftovih raziskavanj. v poljudnem članku se nismo mogli dotakniti niti vseh najvažnejših Izsledkov. Ze iz tega, kar smo povedali. lahko posnamemo nekatere zanimivosti o skrivnostih našega organizma: Predvsem vidimo, da količina krvi v človeku ni stalna ln neizpremenljiva, marveč se Izpreminja z zalogo v vranici. Take lzpremembe se dogajajo vsak dan: naj se le izpremeni temperatura. ali se razširijo oziroma skrčijo žile. da, pri vsakem clelu, ki zahteva povprečno dihanje, dalje pri vsakem poškodovanju, ki je združeno z izgubo krvi — se odpre krvno skladišče v vranici tn obseg krvi se poviša ali zniža. že po tem lahko presodimo važnost vranice za vzdrževanje človeškega zdravja; poslej bomo nje-go.o vlogo in nalogo laže razumeli. Vranica lahko do neke mere čisti kri, ko sprejema vase krvna teltaca; s svojim mišičevjem pa to prečiščeno kri izliva v žile, kadar tako veleva korist telesa. Po takem je vranica regulator krvi in prav to daje temu organu veliko važnost. Zanimanje za nio tedaj ni omejeno zgolj na ožji krog raziskovalcev in strokovjakov MWM«tMB»miWiHJWmH»IWIW minili —— ŠKOTSKA Neki Škot pošlje v zamazani kuverti, ki je iz skeposti ni hotel stran vreči, poslovno pismo in se takole opraviči: »Oprostite, da vam pišem v umazani kuverti. Toda ko sem pismo vrgel v poštni nabiralnik, je bilo popolnoma ncomadeževano.« OCE IN SIN Francoski dramatik Crebillon (1674—1762) je za svoje duševne proizvode vselej potreboval tuje pomoči. Niegov sin (1707—1777) je bil pisec nekih spolzkih romanov. Ko so očeta nekoč vorašali. katero je njegovo naislrbše delo, je pokazal na sina. Le-ta pa ie odgovoril »Najbrž zato. ker ti ni pri tem nihče pomagal.« kostanjem, govori o njenem romantičnem duhu, o njenem pesniškem okusu To vsekakor pomeni, da je ona dobro vzgojena mladenka, da ni izmed onih modernih deklet, ki jim je zakajenost kavarniških prostorov ljubša od svežosti božje narave In z vrtnico v roki se mu bo približala! Vrhunec romantike! A sedaj — k šefu! Treba si je zagotoviti dopust za sredo, za ves dan. »Pa kaj vam je, gospod Strbunk?« ga je vprašal smehljaje se dobrodušni vladika pisarne. »Vi, zmerom tako zdravi, čvrsti, kakor dren — kaj ie takemu junaku potreben dopust?« »Eh, srčna napaka mi dela preglavico!« si 'e hitro izmislil gospod Joško in globoko vzdihnil. »Pa ni mogoče tej vaši srčni napaki vzrok zapeljivi rod Evinih hčerk, gospod Štrbunk?!« je pomenljivo pomežiknil zviti vladika »No, naj bo! Verjamem vam. Uživajte celo sredo v naročju majke narave, ki je najboljši zdravnik, a v četrtek, upam, boste na svojem mestu v pisarni spet zdrav in vesel korenjak, kakršen ste bili doslej!« Gospod Joško je šel in se med potjo skrivnostno muzal: »Imenitno sem ga potegnili Kaj ti veš. v kakšnem naročju bo užival gospod Joško Strbunk v sredo' Vsekakor to ne bo naročje majke narave, ampak naročje mogoče najlepšega dekleta na svetu...« Cim se je v sredo zjutraj prebudil. 1e pogledal najprej proti oknu. Sonce' Divno jutro! V vejevju breskev pred oknom so se spreleta-vali in žvrgoleli liščki. Na ta znameniti dan v življenju gospoda Joška zjutraj navsezgodaj sonce — to je dobro znamenje. Srečo mu bo prinesel ta dan. Ravno tako dobro znamenje je tudi okoliščina, da gospod Joško to jutro ni vstal z levo nogo, kakor večkrat doslej, ampak z desno. Ti tam na breskvi, lišček veseli, žvr-goleči. pridi semkaj v sobo, da te gospod Joško terasi sredi vast. so kmetje pri oranju naleteli | na sledove tlaka. Podrobnejša preiskava je poka* zala. da so bile tam tri hišice z enim prostorom, ! po 6 do 7 60 m dolgim ln 3.6 do 5 m širokim Dve Izmed njih sta bili opremljeni z močnim tlakom iz grušča. Na sredi prostora je bilo okroglo, 50 cm široko ognjišče iz kamna Tretja, največja hiša. pa je imela navadna ilovnata tla na vogalih pa so stali močni kamni ki so nosili leseno ohišje, špranje v stenah pa so bile pre vlečene z ilom. V tej hiši je bilo ognjišče. 1.45 m široko ln 1.85 m dolgo, v jugozapadnem kotu prostora. V nasprotju z drugimi naselbinami llirsko-halštatske dobe, ki so jih doslej v velikem številu našli na štajerskem, obdane s krožnimi utrdbami je prof. Schmld v Forminu prvikrat naletel na neutrjeno keltsko vas Iz prvega stoletja pred našim štetjem. Zmerom jasnejši postajajo obrisi keltske naselitve Podravja, zmerom nove najdbe pa tudi nazorno razkrivajo neposredni prehod keltskega ljudstva v rimsko kulturo Način grad nje hiš je sicer še značilen za predzgodovinsko dobo, nekatere najdbe posodja pa že očitujejo rimski vpliv, ki je prihajal po stari rimski državni cesti preko Akvileje, Emone in Celeje. volie?« »Pri zobnem zdravniku sem bil.« • A to vendar ni. da bi se človek tako od srca smejal.« »Zakai ne, ko ga pa ni bilo doma!« NERODNA SKRIVNOST MNENJE! — Od česa ima vhS sosed bulo na glavi? — Od mnenia. draga soseda. — Kako je to mogoče? — Prav lahko. Snoči ko se Je vračal domov, je mislil, da sem jaz njegova žena. • ZLOBA Pesnik Frank Wedek'nd ki so se ga zaradi njegovih strupenih opazk vsi bali si le rad ort-vo?M pisatelja Maxa Halbeia Ko mu le Ha!N» nekega dne ves nesrečen prepovedoval da mu ie niegov dvele*n' nečak raztrgal rokotvs ni®» gove najnovejše drame te Wpdekind nedolžno vprašal: »Ali zna mar že čitati?« V TRGOVINI S CFVLJ1 »Vem. milostlj-va kakšne čevlie bi radi: znotraj velike in zunaj maihne — takih pa na žalost nimamo na zalogi « Z ASTON.! KAR »Povel no.« reče Nerorta Kund!ču »zdal se H ie že tre'1'č posrpčlo nsr"1 =e np da bi bil kal oIpč-sI K°ko pa fo nanraviš'« •Zelo eno*»avno Oo^nod čna n'aČ3m'' zak»-čem — in potem ie gotovo naimanj pol ure na vidim več.« A TAKO! »Cul sem da stojte z eno noeo že v zakonu.« »Res. samo ne v svoiem.« X Država pritlikavcev z vsega sveta. Malo-komu je znano da živi na svetu vsega skupaj kakšnih 56 00 pritlikavcev. Raztreseni so skoraj po vsem svetu in zato ni nič naravnejšega, kakor to. da se tudi pr tlikavci žele nekoč združiti ter ustanoviti, da se tako Izrazimo, svojo lastno drža.o. Heki budunpeštanskl llliputanec, po imenu Julij Gont. je baje že naredil načrt, kako bo po vojni ustanovil državico, ki se oaJo v njej nas? ■' MIL pt!tl'kavcl vsega sveta. To bo urez dvoma edinstvena in izredno zanimiva Iržavi^, na svetu X Najvišje mesto na svetu. Prestolnica Bolivije, La Paz, ki leži 3840 metrov nad morjem, je do nedavna veljalo za najvišje mesto na zemlji. Pišoč o Tibetu pa je Robert Byron navedel, da je na vrhuncu podolja Sumblja naselbina Fan, in sicer natanko pred prelazom Tang-lajem, visokim nad 3000 m. La Paz, k! šteje 100.000 duš, se še lalje sme imenovati najvišje »velemesto« eveta, saj Farija Se nI na zemljevidih. X Korenje in lasje. Cela stoletja že zaman iščejo lek za plešavost Svoj čas pa je poročal list »Le National« o preprostem in cenenem sredstvu, ki ga je zagovarjal neki avstrijski učenjak. Zoper Izpadanje glavnega okrasa po njegovem ni boljšega pripomočka, nego če ješ obilo surovega korenja. Ob vsakem obedu in ob vsaki večerji užite določeno količino mrkve, pa se vam ne bo bati plešote. Kdor pa je že golobučnik, mu bodo lasze v kratksm z novo silo pognali. X Keltska vas pri Ptuju Ze leta 1936. so v Forminu pri Ptuju v neki gramozni jami naleteli na sledove keltskih in zgodnjerimskih grobov. Kar so našli, hranijo v mestnem muzeju v Ptuju. Kmalu nato se je deželni muzaj v Gradcu vnovič pozanimal za stvar in vseuč prof Valter Schnvd je dal ponovno prekopati kraj Pri tem je našel več grobov z okostnjaki in pepelom V grobovih s pepelom, ki predstavljajo preproste plitke jame, so našli sulice, pasove Iz železniških verig tn bronasto pesodje, prstane, lončene vrče 'n v tehniki ulivanja lepo okrašene lončke Ugotovil je tudi kraj, kjer so davni predniki sežigali trupla. Bila je to 1.55 metra dolga in 1.25 metra široka ploskev, na kateri je bilo še mnogo oglja ln ostankov sežganih trupel. Prof Snhmid je pr!šel do zanimivega odkritja, da so davni prebivale! Ptujskega polja po navadi mrliče moškega spola se-žegali. žene pa so pokonavali. To razlikovanje potrjuje domnevo, da Ke'ti niso predstavljali enotnega plemena, temveč je njihova kultura vsebovala mnogo tuj h primesi. Po redkem nakliučiu pa je orof. S-hmtd odkril tud! naselbino, kateri so grobovi pripadali. Na njivah k! so na vzvišeni »Skrivnost ohranitve zdravja je v tem: jejte čebulo, vsak dan jo jejte'« razlaga zdravnik pači jentu. »2e prav,« zategne bolntk. »toda ... kako naj to skrivnost zase ohranim ?« VENERA Kmet (pred sliko boginje Venere)- »Glej jo ša toliko nima d? bf si sraico ob'°kla. za fotogra-franie oa se ji ne zd> škoda denariat« od r>rovpvy<>*T5, veselja poljubi na pan'g!avo bleščečo glavico!... Vse dopoldne ie posvetil svoji toaleli. Po te-ropH.-ipm *r:tju ko <-e 'e tudi n-anudral — prv'č v življenju! — je prebrskal do dna v=eb'no dvo-krilne vel'ke omare, v kameri ie 'mel «wswHe-ne Kvoip obleke, in se ie naposled odločil za Črno obleko, ki jo ie nos:l samo ob :zred"!h. svečanih pr!J1kah. Se kravato pod vrat. tudi polcnfnder na slavo in hald! AM. sto gromov, kal ie 'o? Hl^če niso d"""!! zlikane Brž torej h kro'aču da bo vse v redu! Tn tako ie sedel gospod Joško ono! dne. ko so zazvon'11 !t v!crk:h 1'n mestn:h zvon:kov zvonovi, v zlikan'h hlačah 'n z rd^fm nageliem v gumbnici na vr'u slovečeea »Z'a*eea sodčka« in naroč:l za sebe prvovrsten obed. ki ga ie zalival z dobr'm pivom. Po obedu v kavarno na Črno kavo. Pedi tu. miši cigarete ln sanla zlate san^e o sreč' k' fla čaka na sestanku . Točno "b šHr!h ponoldne stoli pod kostaniem ob vhodu v park. Po dobrem obedu ie tudi dohro r"7no'o?pn. Kliub temu se ffa loteva nekak nemir. Razumli!vo Kaltt nr!š's» bo -na gifrna žena. lepotica nad lepoticami! Prišla bo kfkor "iffel. da ga povede s seboj v raj... Ka1? četrt ure ie minilo, a nie še od nikoder! No. visoka go^noda rada zamuia. pa se je zak^^nila tudi ona To bi vendar moral vedeti. dragi moj, in nekoliko krotiti svojo ne-stmnost. Bo pa potem sreča, ki te čaka. večia: bogato bo nagradila tvojo potrpežljivost ... Pr'čel je stopicati pred kostaniem. snrehajatl se. T>nleo 1e tako stoo;cal in se sprehalal, ko ner,«ri„m., 7?>7(iite 7a hrbtom čudne glasove: »Go-go-go-go- -f« Zatikal "e ie na peti kakor strelavka. Pred nJim je stala visoka, koščena ženska n^kazen v ž>nn'"anl ohlannl hali!, s čtrrm vehedravim klobukom na glavi. Kakor strašilo Iz koruze' izaaja za konzorcij »Domovine«: Jost£ Keisner Nenavadne maihne oči «o mež''kale proti njemu kakor dvoie 7befan;h kresnic sredi ooletne noč', široko raznoteenjena us*a pod šiiiacfm noc:fem so hotela na vsak nač'n nr;čarati na plo