i.
LUI M IwrlMl dalav-akafa Ifudaiva. DaJav-
ol «o opraviéanl 4o v»«g» kor producirlo.
Thia papo* ie dovoiod
lo tho iniorMta of the working oIam. Work, •ra oro oniillod to oil whot thev produce.
ÍLí iti
BTESt h^	o? a*^^Vííw Off ici. 4001 f. 91. Str., Cbicift, III.
"DetaYci vseh dežela, združite se!"
PAZITE'
naètovilko v okUptiu ki m n»K«|« polog vi> éaga naslova. prllopl|o-ooga apodal all
na ovitku. Ako (139 |o êtevilka
todat vam • prihodn|o étovllko naèogo liata po-toéo naročnino. Prosimo ponovit« tako).
t
Ste v. (No.) 438,
6laslli sloveiskicli socialistu.
Chicago, HL, I. tebruar|a February) 1916.
Jugoslovanski socialistična niza.
Leto (VoL) XI.
Mehiko, še vedno Mehiko.
Z Mehiko še ni miru. Dogodki ob Rio Grande ao še vedno voda na mlin naših džingovcev. In vedup »e še ponavljajo v aenatu tisti razburjeni prizori, ki jih provoeirajo besni zagovorniki oborožene intervencije.
* Dne 27. januarja se je zopet zgodilo nekaj, kar jim je dalo novih snovi za rajniraženost, in zopet so zahtevali, da se preneha s politiko 'watchful waiting'.
Pri Brownsville so se ameriški vojaki kopali v reki Rio Grande. Ko sta dva izmed njih priplavala na drugi breg, so ju oboroženi Mehikanci vje-li. Ötirje so bili še v vodi; nanje so Mehikanci streljali, ne da bi jih bili zadeli. Ali ko so hoteli preplavati na ameriški breg so utonili.
Tjeta sta bila artilerista William Wheeler in H. Petersen. Utonili so ser/.ant Owen L. Clement, korporal M. K. King in topničarja H. A. Rhode in Ch. D. Wilton.
Trije lajtnanti in 15 vojakov je odšlo takaj čez reko iskat ujeta moža. Njih ekspedicija je pa ostala brez uspeha. Vojaški uradi se boje, da so Mehikanci oba ustrelili, hoteči se maščevati za eksekucije raznih bamlitskih vodij.
Na ukaz armadnega poveljništva so bili aretirani oni trije lajtnanti, ki so uprizorili ekspedi-ejo čez reko, in uvedena je preiskava.
To je bilo še najpametnejše, kar se je moglo storiti. Če so plavali ameriški vojaki na mehiški breg, so to storili povsem na svojo odgovornost in na svojo nevarnost, proti svojim predpisom in ameriškim zakonom, in zato ne more biti ta dogodek nikakršen povod za oboroženo posredovanje in vojno. Da so štirje vojaki utonili v Rio Gran-de, je žalostno. Ali v Ameriki utone vsako leto mnogo ljudi; komu naj se zaradi tega napove vojna?
Se nekatere druge vesti prihajajo iz Mehike. V prvi vrsti se tičejo Ville. Zadnji teden se že po vseh listih strašili telegrami, da je mož vjet. Kmalu se je zopet pokazalo, kako previden in težko verujoč mora biti čitatelj glede na take vesti. Nihče ni bil Ville vjel, in nihče ne ve, kako se je tisto poročilo pravzaprav skovalo.'
Sedaj pravijo, da sa izvedeli, kje se skriva. Izvohali so ga baje na Terezasovi renči v kenjonu sv. Klare, približno 45 milj zapadno od mesta Chi-huahua. Pravijo, da ima tisoč mož pri sebi. Car-ranzovi uradniki v Elipso priznavajo, da je mor-
da res na navedenem prostoru, ali da more imeti kvečjemu par sto pristašev s seboj.
Iz Madere prihaja brzojav, da so mehii^u ban-diti zažgali zavode ameriške Ndružbe Yoquivo De-velopmeut Co., 80 milj zapadno od Madere in da znaša škoda .'15,000 dolarjev. Nič ne škoduje, če se zaheJeži taka ve#t. Posledic se pa iz tega ne more izvajati drugih, kakor da naj mehiški uradi gledaje če bodo ujeli bandite. V Zedinjenih državah imamo tudi dosti banditov. »Škode napravijo več kakor za 35000 dolarjev. Policija včasi gleda, da jih vjame, včasi pa tudi ne.
V senatu so zahtevali intervencijo v Mehiki, češ da nima Carranza toliko moči, da bi vzdrža-val red in ščitil življenje in i<netje Američanov. To je naravnost smešna pretveza. Kdo ima pa v Zedinjenih državah to moč, da bi ščitil in varoval življenje in imetja Američanov?
Lani je bilo v deželi ubitih osemtisoč ljudi. Kakor kaže, bo letos malo razlike. Pričelo se je že tako kakor lani in predlanskem. Mehikanci so pobili nekaj Američanov ob belem dnevu. To ni nič posebnega. V Chicagi je bil ob belem dnevu na najživahnejšem prostoru, sredi mesta, ustreljen
policist, in krivci so lahko pobegnili. Kdo ščiti v Ameriki žvljenje tstih, ki so tukaj ubiti? Kdo ima v tej deželi toliko inoči, da bi preprečil umore, uboje in zločine sploh?
Ko so v Salt Lake City "po postavi" ustrelili Hillstroma, bi bil sam predsednik Wilson rad rešil njegovo življenje. Pa ni imel toliko moči.
Iz državnih ječ, izpred nosa šerifom in ward-enom vlačijo linčarji ljudi in jih obešajo. Kdo je doslej pokazal toliko moči, da bi preprečil to?
Ob stavkah ubijajo slugerji, pinkertonci, policisti, konstabli, iniličarji nedolžne delavce, ženske, otroke. Kdo ščiti življenje teh žrtev?
Če pravijo džingovci v senatu, da ne more Carranza vzdržavati reda v Mehiki, naj povedo, kdo ga more vzdržavati v Ameriki? In če je treba, da posreduje stric Sam v Mehiki, ker ni tam dosti varnosti, naj povedo, kdo naj posreduje v Zedinjenih državah, kjer tudi ni varnosti.
Amerika ima resnično dovolj opravka v svoji hiši. Dokler ne more doma napraviti reda, nima nobenega vzroka, da bi ga hodila delat drugam. Če ne bi bilo nič druzega, je to že neodpustno zapravljanje časa, ki je za domače delo predragocen.
Socialisti pri predsedniku.
Ko je poslanec sodrug Meyer London vložil "v kongresu svojo resolucijo zaradi mirovnega posredovanja, katero smo svoj čas objavili, jc sklenila eksekutiva socialistične sjranke, da pošlje dva zastopnika k predsedniku Wilsonu, ki naj mu razložita stališče stranke in mu priporočita omenjeno resolucijo. Izvoljena sta bila v ta namen so-druga Morris Hillquit in James H. Maurer.
Dne 25. januarja je predsednik Wilson sprejel oba odposlanca v Beli hiši; predstavil ju je kongrešnik Meyer London.
Hillquit in Maurer sta naprosila predsednika, naj posveti Londonovi resoluciji svojo pozornost in naj porabi svoj vpliv, da se izvrše njeni predlogi oziroma da napravijo Zedinjene države korake za sklicanje kongresa nevtralnih dežel, ki naj bi razmišljal o sredstvih, s katerimi bi bilo ^piogoče dovršiti vojno.
Odposlanci so se razgovarjali pol ure s predsednikom, ki je izjavil, da se bavijo njegove misli že od začetka vojne z vprašanjem, kako bi se dosegel mir.
Sodrug Hillquit je razipatrai posamezne točke, ki jih obsega resolucija in nji-h pomen za trajnost bodočega miru. Sodrug Maurer je izjavil, da so socialisti in organizirani delavci nasprotniki vsakega razširjenja vojaškega in mornariškega oboroževanja. Dejal je, da se ne zgodi pogosto-ma, da bi imel zastopnik delavcev priliko govoriti s predsednikom o vprašanjih take važnosti, kakor je oboroževanje. Predsednik živi v ozračju, ki je naklonjeno oboroževanju; zato bo dobro, če pozna tudi mišljenje socia listov in organiziranih delavcev.
Časnikarjem, ki so izprasevali socialistične odposlance po konferenci, je Hillquit dejal:
Naznanili smo predsedniku stališče socialistične stranke glede na dosego miru. Izrekli smo svoje mnenje, da utegnejo biti vojskujoče se države sedaj bolj naklonjene mirovnemu pogajanju kakor prej in smo upozarjali zlasti na stališče socialistov in organiziranih delavcev *v onih deželah. Omenili smo razvoj dogodkov v zadnjih par
mesecih, ki kaže znatno izpremembo razpoloženja med socialisti in organiziranimi delavci v prid miru.
Govorili smo o glavnih zahtevah predloženega mirovnega programa in smo naglašali, da so take, da izključujejo vsak ugovor, češ da bi mir, ki bi se sklenil sedaj, koristil le centralnim silam. Na drugi strani smo pa naglašali, da je tak program edina mogoča podlaga za trajen mir, zlasti zaradi tega, ker odstranjuje seme novih vojn, ki vedno tiči v težkih vojnih odškodninah in v nasilnih aneksijah. Nastopili smo posebno za postopno razoroženje in. za ustanovitev mirovnega razsodišča, ki uaj stopi na mesto dosedanjih brutalnih metod, S katerimi se rešujejo medna- . rodni spor).
Predsednik je poslušal z velikim zanimanjem. Dejal je, da se bavijo njegove misli od izbruha vojne z vprašanjem miru in da so njegove simpatije popolnoma na naši strani.
lipozorili smo. predsednika tudi na to, da se ni civilni in politični položaj Židov nf Ruskem izza izbruha.vojne v nobenem oziru zboljšal, temveč je postal še naznosnejši kakor prej. Niti židje niti liberalci nimajo na Ruskem toliko moči, da bi vplivali na vlado. Edini način, da se vpliva nanjo, bi bil pritisk njenih zaveznikov ali pa še bolje pritisk Zedinjeni-h držav, ki so najmočnejša sila med nevtralnimi deželami, pa tudi zato, ker se zdi, da se Rusija trudi za tesnejše trgovske in druge stike z Zedinjenimi državami. Hillquit je dejal predsedniku, da bi uradna izjava od njegove strani gotovo močno vplivala na rusko vlado in izrazila ne le razpoloženje Židov, temveč vseh liberalnih elementov v Ameriki.
Predsednik je pokazal veliko zanimanje za to stvar. Bilo je videti, kakor da je le na tem ležeče, da se dobi ugoden trrnotek za primeren korak.
Poslanec London je izročil predsedniku pozdrave svojih volilcev. Wilson je dejal, da ga bo veselilo, če bo se videl socialističnega kongresni-ka v zvezi z njegovo resolucijo.
Srečni pohabljenci.
Po avstrijskih listih je citati:
Pohabljeni vojaki niso danes nič več brez vsa ke koristi za človeško družbo. Mesto da bi pustili pohabljenega veterana, da bi se solnčil na solncu ter pripovedoval strmečiin vaščauom junaške dogodke, preskrbimo ga z novimi telesnimi deli mesto onih zdravih, ki jih je bil pustil daleč zadaj na bojišču, ter mu damo priliko, da dela v kakršni stroki je najbolj pripraven in sposoben. Na tak način pohabljen vojak ni popolna izguba. V novejših časih so umetne roke in noge čudovito izpopolnili. Ne samo, da izgleda tak umeten člen kot pravi živi člen, temveč tudi dela tako. Možje bret rok in nog morejo rabiti zdaj najbolj teška orodja, plezati morejo po lestvah in igrati na goti-benih instrumentih. Večina pohabljenih vojakov iz evropskih bolnišnic je takih, ki so prej v življenju kot zdravi možje bolj uporabljali svoje mišice, kakor pa delali z duhom in ki radi tega trpe bolj vsled izgube svojih členov, kakor pa oni, ki so delali z duhom. Ni samo potrebno, da preskrbe za take pohabljence potrebne stvari za življenje; oni ne prosijo miloščine, temveč iščejo le pomoči, da si morejo sami služiti svoj vsakdanji kruh.
Zato se tudi večina držav v vojni trudi, da takim pohabljencem ne rešijo samo življenja, temveč, da jim ga prikolje kolikor mogoče prijetno. V vsaki državi se trudijo posebne organizirane družbe, da zopet preskrbe pohabljenim kolikor mogoče dobra nadomestila, da jih napravijo iz vojakov v vojni kolikor mogoče dobre vojake v miru na polju industrije.
Vsčpovsod v Evropi so čudne nove šole, kjer se priletni možje uče rabiti svoje razbite člene in dele telesa v koristnih 'strokah, tako da bodo kljub svoji pohabljenosii še vedno zmožni in koristni člani človeške družbe.
Tako na primer je mogoče videti kmeta, ki ga uče, da Ivo zopet lahko rabil svojo umetno roko z uspehom. Zopet bo lahko šel za plugom ter ga vodil in lahko bo rabil tako vile kakor moti ko, sekiro in drugo orodje.
Možje z umetnimi nogami se uče plezati in
opravljati ista opravila, ki so jih prej delali zdravi. To je res prava umetnost modernega časa in v velikem nasprotju z krvavo vojno . . .
Taki slavospevi prihajajo seveda iz uradnih virov. Resnice je toliko na njih, da je tehnika res čudovito napredovala in ustvarja sedaj reči, ki so se še pred par desetletij zdele nemogoče. Ako bi bil kdo našemu staremu očetu pokazal umetno roko, kakršna se danes lahko napravi, da igra violinist z njo lahkotna gosli, bi bil tekel k fajmostru povedat, da je hudič nekaj naredil.
Ali policijske korespondence, ki silijo časopise, da objavljajo taka poročila, imajo le to na mislih, da tolažijo ljudi, češ vojna ni tako staršna, kakor ste mislili. Seveda je to hinavščina, in vsi umetni udje ne odvrnejo krivde od onih tolovajev, ki so zakrivili to klanje.
Gotovo je bolje, če dobi človek umetno roko, kakor da bi bil sploh brez nje. Ali tako vesela reč taka umetna roka vendar ni, da bi si dal človek kar odrezati svojo naravno desnico, le da bi dobil mehanično namesto nje. In če bi ljudje vsaj vedeli, zakaj žrtvujejo svoje zdrave ude! Če bi jih zamenjali z umetnimi za svobodo! Ali za kapitalistične profite in za monarhistično častihlepnost se to res ne izplača.
Iz Pekinga prihaja zopet poročilo, da je sklenil Juanšikaj odložiti svoje kronanje na nedoločen čas, in sicer zaradi "nemirov" v južnih pokrajinah. O teh "nemirih" je danes že toliko znano, da se lahko imenujejo revolucija. Juanšikaj ne bi imel nič obzirov, če ne bi videl, da je grozdje prekislo. Saj je poslal vladno vojaštvo, da bi potlačilo tiste nemire. Ali ko so bile njegove čete parkrat tepene, mu je bilo naenkrat žal krvi.
Prva dežela, v kateri zmaga socializem, bo i-mela sovražnike v vseh deželah, kjer bodo vladali kapitalisti.
Mir za vsako ceno se pravi, da me lahko u-bije, kdor hoče.
Organizacija pred vsem!
Ako bi imeli od zmage kapitalističnih strank samo tisti delavci škodo, ki so lani pomagali demokratom in republikancem do uspeha, bi bila stvar še precej enostavna. Kdor si je trdo postlal, naj trdo leži. Še tedaj se ne sme pritoževati, če se mu drugi rogajo zaradi tega.
Ali z njimi morajo trpeti vsi delavci, tudi najboljši, najzavednejši, najtrdnejši. Če bi se norčevali iz slabih volilcev, kadar jih bo tepel bič, nam ne bi nič pomagalo. Zakaj bolelo bo tudi nas.
V Ameriki nimamo proporcionalnih volitev. Ako bi jih imeli, bi prišlo v kongres vendar precej čedno število socialistov. Glasovi, ki so jih oddali sodrugi, ne bi bili izgubljeni.
Naši zastopniki pač tudi tedaj ne bi imeli večine. Ali v Washingtonu bi bila taka socialistična skupina, da je ne bi bilo mogoče prezirati.
Izkušnje v drugih deželah nas uče, da včasi tudi manjšina lahko kaj opravi. V Nemčiji, v v Avstriji, v Italiji, na Francoskem itd. tudi nimajo socialisti večine. Ali v vseh teh parlamentih jih morajo vpoštevati in v vseh teh državah so dosegli delavci več zakonitih pravic kakor v Ameriki.
Ali proporcionalnega volilnega sistema nimamo, in če ne spravimo po navadnih volitvah več svojih zastopnikov v glavni parlament Zedinjenih držav, nam ostane kdove kako dolgo edini Meyer London.
To gotovo ne bo zadovoljevalo zavednih so-drugov. Saj se bojujemo zato, da bi napredovali in kaj dosegli.
Kakšna sredstva pa imamo za to?
Od meščanstva ne moremo pričakovati, da nam bo pomagalo do zmage. Posamezniki se pač dobe tupatam, da spoznajo pravičnost delavskih zahtev in so sami v sebi dovolj neodvisni, da se pridružijo poštenemu boju.
Toda belih vran je malo. Od njih ne more priti rešitev.
Delavcev pa je veliko. Ako bi bili vsi v naših vrstah, moramo zmagati. Tudi če se ne oziramo na tiste propalice, ki namenoma služijo sovražniku, jih je še dosti, da dosežemo večino.
~ Druge poti ni. Pridobiti moramo maso delavstva. Kajti zmagati hočemo. Socialisti nismo postali za šport; organizirali se nismo za zabavo. Prepričani smo, da je le v socializmu rešitev delavskega razreda. Vemo, da moramo padati nazaj, če ne bomo korakali naprej.
Če so si delavci kje kaj pridobili, vendar nimajo svojih pridobitev nikdar popolnoma na varnem. Ako je bil kapitalizem prisiljen, da je kaj dal, je vedno pripravljen, da vzame, če se pokaže prilika. Delavci morajo biti neprenehoma na straži, in dostikrat le zato ne morejo napredovati, ker jo težko ohraniti, kar je že pridobljeno. Se to se včasi izgubi.	x
Z dobrimi zakoni bi se v tem oziru delavski boj izdatno olajšal.
Delavci si n. pr. v kakšni industriji prištraj-kajo minimalno plačo. Z delodajalci se sklene pogodba. Ali ne le cesar Viljem, tudi kapitalisti znajo prelomiti pogodbe.
Ako bi bile minimalne plače z zakonom zavarovane, ne bi bilo delavcem več treba trošiti svojih sil za to, da jih obvarujejo, ampak bi lahko porabili svojo moč, da bi si pridobili zopet kakšno zboljšanje.
Tako bi si ugladili pot do končne zmage.
Vidimo, da ni drugih sredstev. Kaj nam torej preostaja?
Pridobiti moramo delavstvo. Prepričati moramo tiste, ki še niso prepričani, poučiti vse, ki še niso poučeni.
Stara pesem: Organizacije nam je treba. Kjer ni klubov, jih je treba ustanoviti, kjer so, je, trebs pomnožiti njihove člane.
Zakaj mi ne potrebujemo le več volilcev, ampak več socialistov napO^^«- Nft delavca, ki glasuje enkrat z narra ker sW mu prigovarjali kakor voznik bolnemu RonjiL^jr^ moremo zanašati. Kdor ae da pregovoriti od enega, se da pregovoriti tudi od drugega.
Treba nam je sodrugov, ki glasujejo pri vsakih volitvah z nami, s popolnim prepričanjem in n popolno zavestjo. Tovariši delavci morajo spo-
znati, kar smo spoznali sami: Da sta kapitalizem in delavstvo dva svetova, da ne more biti med njima nobene sprave, ampak le boj do konca, in da morejo ta boj izvojevati le delavci.
Vsega tega razumevanja in spoznavanja pa ne morejo delavci doseči slučajno. Mi, ki že poznamo te resnice,, vemo, da so lahke in enostavne. Toda nezavednemu delavcu se zde težke in nerazumljive. V privatnem razgovoru par dni pred volitvami se mu to ne bo razvozljalo.
Le v organizaciji, kjer je delavec med mislečimi tovariši, ki mu korakama pomagajo na pravo pot, se mu bo odprlo in se bo naučil misliti kakor mi. Tedaj mu bo lahko, kar se mu sedaj zdi težko.
Prolctarci nimajo domovine; toda priboriti si jo hočejo.
Parlamentarna moč brez eksekutivne moči je-prazna pena.
Delavski tajnik Wilson je poslal mirovna komisarja John A. Moffat in R. B. Keatir.g v Cin-einnati, da posredujeta med železnico Big Four in njenimi klerki.
Nemški rajhstag jc bil dne 18. t. m. odgoden do 15. marca.
Ali socialisti kaj mislimo o obroženem pripravljanju?
Frank Petrich. - Prispevek k debati.
Kaj je pravzaprav i to rečjo, o kateri se sedaj toliko govori in pile v amer. časopisju — me-ftčanafcetn in socialističnem — o oboroženi pripravljenosti? — Vsake vrste vzklike je čuti; eni si raz-lagajo ta p)jav tako, kakor vse druge, življenja se dotikajoče reči, seveda vedno s socialističnega vidiika, poznavajoč na njih tudi ostale politične in gospodarske vplive sedanje družbe. Drugi povečajo oči in nekako tako izgledajo, kakor mohame-danec, če ga drugoverec vpraša, naj mu razkaže harem.
Pri nas se je udomačila miselna lenoba. Vse jemljemo kar ex kathedra, kakor katoliški lajiki svojih deset zapovedi. Če se porodi ali obnovi kakšna stara reč, ki so jo bili valovi življenja odnesli proč od naših oči, pa so jo novi valovi prinesli zopet na pogled in če celo kaže, da se to pot ue bo kar tako skrila in mora preiti mimo nas, ker je del našega časa in naše aktivnosti, pa zatiskamo oči. Nekateri bi šli najraje spat, kakor otroci, ko je potres, bi potegnili odejo čez glavo in tako prespali krizo. Ene obdaja mrzlica in tekajo okoli, če bi našli kje kak socialistični fiat, ki bi pregnal ta ujin.
Zatekajo se v komunistični manifest, citirajo razne filozofe, svetnike in agitatorje, zopet drugi molče in čakajo, kaj bodo rekli drugi.
Nekdo mi je pravil zgodbo, s katero bi človek najlaglje ilustriral te ljudi.
V Turčiji je svoječasuo bolgarska socialdemo-kratična stranka povela agitacijo, da organizira mohamedanee. Ker pa Turki niso vedeli, da li more biti mohamedanee socialist, so v nekem mestecu izvolili deputacijo, ki je imela vprašati hod-žo, kaj in kako je s to rečjo. Hodžz je deputacijo sprejel, sedel v sredo, deputacija pa po turško okrog njega in mu je povedala, pokaj je prišla. Nato je vzel koran in ga prelistal. In ker častljivi starček ni našel nobene besede v koranu o socializmu, je zaključil, da koran tega n^-prepoveduje. Tako so odslej moslemi lahko spadali v socialistično stranko.. V tem slučaju je jasno, da je stari hodža rabil "common horse seuse", kajti v drugem slučaju bi lahko rekel, ker tega ni v koranu, moslemi ne morejo biti socialisti.
Nasprotno je ravnal neki drugi veliki moha medanec, turški paša, ki je podjarmil Aleksan-drijo in zajel največjo knjižnico na svetu. Ta paša je dejal: "Te knjižnice ni treba; kajti če je v
knjižnici kaj takega, kar ni v koranu, je proti Alahu in jo je treba uničiti, če je pa v knjižnici to, kar je v koranu, pa knjižnice zopet ni treba " In tako je dal uničiti « ognjem eno nejvečjih knjižnic, ki jih pozna človeška zgodovina.
Temu junaku podobno se Obnašajo sedaj eni naši socialisti, ko imajo govoriti o oboroževalnem pripravljanju. Vedno sc boje, da ne bi izgubili s tem vero v aocializem. Po mojem mneuju je taka vera zelo na rahlo vsajena v njih srca.
Kakšni socialisti naj bomo T Revolucionarci-komunisti, na pol pečeni frazerji, da bomo vzeli socializmu vse tisto, kar ga dela kot takega končno zmagovalnega? Ali naj sprejmemo teorijo, da je ideja absolutno neodvisna od gospodarskih razmer, iz katerih se pretaka vse miselno in praktično življenje? Če vzamemo prvo, potem ni treba drugega kakor učiti ljudi, naj bodo dobri, pa naj pretrpe vse, kar pride zlega nadnje, enkrat bo že boljše. Socialističen nauk to absolutno odklanja, in če ne bi, tudi ue bi imel pravice prevzeti tako velike nalogo-, kakor je ta.
Socialističen nauk objemlje vse realno življenje in zato njega staliiče ne more biti na fantastičnem moraliziranju od zgoraj. Socializem jemlje življenje in ga analizira z dneva v dan tako, kakršno je, kakršno se poraja, in z dneva v dan kuje tudi obrambna src Istva, da morejo ustrezati času primemo delavstvu v bojih za njegov obstanek — plus svojega končnega cilja.
Marks, ki je z ozirom na komunističen manifest svoj nazor v nečem izpremenil, vzporeja socialiste v svojem manifestu takole: Komunisti:
"Komunisti podpirajo vsepovsod vsako revo-lucijsko gibanje proti obstoječim družabnim in političnim razmeram.
V vsakem gibanju povdarjajo lastninsko vprašanje za osnovno vprašanje gibanja — naj se nahaja njega oblika na katerikoli stopnji.
Komunisti delujejo kočno vsepovsod za zvezo in sporazum med demokratičnim strankami vseh dežel.
Komunisti zaničujejo vsako prikrivanje svojih nazorov. Odkrito izjavljajo, da se njih cilji dado doseči le po nasilnem prevratu vsega dosedanjega družabnega reda. Naj trepečejo vladajoči razredi pred komunistično revolucijo. Proletarci
izgube v njej le svoje verige. Pridobe pa si ž njo svet. Proletarci vseh dežel, združite sel" Konservativni ali meščanski socialisem:	•
Del buržvazije želi odpomoči socialni bedi, da zagotovi obstanek meščauaki družbi.
Sem »padajo: ekonomisti, filantropisti, huma-nitarci, aboljševalci položaja delavskih razredov, dobrodelni organizatorji, nasprotniki mučenja živali, temperenčniki, zakotni reformatorji vsake vrste...
Nsravni značaj meščanskega socializma se pojavlja šele tedaj, ko postane navadna govorniška figura.
Marks je torej — kako smo že rekli, svoj nazor glede taktike izpremenil, toda samo v toliko,-da je svojemu nazoru dodal, a vzel nič. Dodal je to, da se je delavskemu razredu treba minimalno in maksimalno, na političnem in gospodarskem polju bojevati enako, z dneva v dan h končnemu cilju: socialni revoluciji. V njegovi izpremembi o nasilnem prevratni ostaja samo v toliko spremenjeno, v kolikor bo to nasilje potrebno. Ta po-treba pa ne zavisi le od delavskega razreda, marveč od kapitalističnega. Garancije, da bo kapitalistični razred radevolje izročil vse »plošnemu ljudstvu, ko se bo odglasovalo za podružabljenje produktivnih in distributivnih sredstev, nima nobena oblast.
Dokler je torej tukaj prostor za tako potrebo, je tudi logično, da je treba ^roletariatu za tak slučaj eksekutivne priprave. Če bi me mogel kak moralist prepričati, da bo dotlej že poskrbel, da bodo vsi kapitalisti želeli socializem, in dal za to tudi garancijo 1 (kar je seveda absolutno ne mogoče) bi torej bil zato, da nima proletariat ničesar opraviti z obrambnimi sredstvi, tako pa ne.
Kako pa naj se proletariat pripravi?
V mirnem Času ni dovoljeno pripravljati se. Sedaj, ko se hočejo pripraviti kapitalisti, je pa tisti čas, da se mimogrede pripravi tudi proletariat. Pod eno inštitucijo bomo, ampak namepi in pota so različna, kakor so nameni v industriji, kjer delavstvo dela in producirá, različni.. Kapitalist ima tovarno, da izkorišča, pa zato socialisti vendar ne agitiramo proti zidanju tovarn, ampak štrajkaino zato, ker hočemo iz te tovarne tudi delavci nekaj za naš življenski priboljšek. Današnja politična inštitucija in vsa postavodaji ni za delavca, ampak mi vendar ne propagiramo, da se
vse to odpravi; ravno narobe je, v politično areno gremo, da te politične razmere osvojimo in jih strmoglavimo. ~
Danes delavec ne misli na oboroženo pri-pravljenoat, če ne misli pri tem na vojaštvo; to pa danes ni v prid delavstva, ampak na Škodo. V smislu oborožene pripravljenosti, kafcor je v Švici, kjer se vsak uri in ima orožje doma, bi bilo mogoče delavcem braniti se proti notranjemu in zunanjemu sovražniku, kakor ee danes skuša braniti z glasovnico in štrajki. Razlika bi bila le v tem, da bi potem oboje ie še bolj podprl, med tem ko mu danes ni mogoče.
Nad vse čudno je torej, kako si moralisti razlagajo pomoč in obrambo delavskih interesov, ko mu vendar pri vsaki priliki isto odrekajo, ali pa mu dajejo mesto jeklenega leseno orožje.
Samo pod enim pogojem bi bil njih nauk vzdržljiv: če bi med tem, ko oni pridigajo o socializmu, kapitalističen razred izumrl. To je pa izključeno.
Dobe se tudi ljudje, ki pravijo, da je Marks dejal, da delavci nimajo domovine; ergo, čemu braniti, česar nimamo. Ampak to je napačno, in sicer zato, ker je to le na pol resnica. Če bi bila to absolutna resnica, potem bi morali socialisti takoj nehati s propagando, naj naši sodrugi postanejo državljani in se zavedajo svojih državljanskih pravic, to je, da morejo voliti in voljeni biti. Biti državljan pomeni z drugimi besedami, prevzeti nase odgovornost komune, okrožja, dežele in države. Kdor prevzame prvo, prevzame tudi drugo in mora biti v vsakem slučaju pripravljen braniti to—čeprav v socialističnem smislu — kar je okrajnega, državnega ali deželnega — plys onega, kar pravimo končni cilj. Brez izvrševalne moči pa ni mogoče braniti in moralisti nam tudi v tem slnčaju ne morejo dati garancij, da ne bo nobenih notranjih in sunanjih napadov; dokler ni padel kapitalizem in niso tudi druge države sprejele socialistične vlade.
Oborožena, demokratično sestavljena ljudska vojska, kakor je»napr. v Švici, je edini porok delavskemu razredu v tej dobi in Se dolgo za to, da sme delavski razred računati na trajno pridobljene uspehe na znotraj in zunaj. V»e drugo so prazne fraze, ki ne pomenijo nič. Treba je pregnati miselno lenobo in misliti.
Fordova človekoljubnost
Henry Ford je postal glasovit pred božičem, ko je peljal svojo komično mirovnp ekspedicijo v Evropo. Tudi tisti, ki so od vsega začetka spoznavali obupni nezmi8el vsega podjetja, niso mislili, da bo komedije tako hitro konec, kakor je v resnici prišel. Tudi tisti, ki jim je bila vsa komičnost takoj jasna, niso pričakovali, da postane stvar tako neusmiljeno smešna. Kdo naj bi bil ostal še resen, ko so na Nemškem natovorili vso ekspedicijo, same ponosne svobodne Američane, med njimi mogočne guvernerje in elegantne society-ladies na vlak in jih kakor arestante prepeljali na Holand-sko, da ne pridejo z nikomer v dotiko?
La comedia e finita. Okrog pol miljona dolarjev je veljala. In Ford je moral postati naravnost neuljuden, da ni veljala še več. Kajti dame so hotele, da se jim kupijo nove obleke za neki »prejem; kolik') velja taka roba, o tem se pa probetarski ženi niti ne sanja. Vsa njena družina bi za tisti denar lahko leto dni krasno živela.
Pol miljona je torej šlo. Ford pač računa, da ne bo izgube, kajti svojo ekspedicijo smatra za reklamo, ki mu bo pomagala, da proda letos to-
liko več avtomobilov, da si poplača vse stroške evropskega izleta in napravi še poseben profit povrh.
Pol miljona je veljala ta reklama. Seveda Fordovega pol miljona. Ali tudi Fordu ne raste denar na travniku. Nekdo mu ga mora ustvarjati, in to delajo delavci njegovega podjetja. Tako je Ford pravzaprav zabil delavski denar.
Toda Fordovi delavci se, kakor smo že pogostoma slišali, ne smejo pritoževati. Saj so sijajno plačani. Pred par leti so bile vpeljane mezde po pet dolarjev, in Ford je bil takrat junak ameriškega časopisja. Tudi med delavci jih je bilo mnogo, ki so ga naravnost obožavali zaradi njegovih reform.
, Minilo je nekoliko let od tistega začetka, in sedaj se pač lahko bolj brez strasti sodi o krasotah Fordovega sistema. In kdor noče biti papiga, ki le ponavlja, kar sliši, se lahko prepriča, da tudi v Detroitu ni vse zlato, kar se sveti.
Delavska plača v Fordovi tovarni znaša pet dolarjev. Ali Ford hoče za to tudi kaj imeti. Da si zagotovi uspeh in prepreči "lenuharstvo" delav-
cev, je v tovarni vpeljan- nekakšen Tavlorjev, ta-kozvan "znanstven delovni red," ki priganja delavce in jih strogo kontrolira. Posledice tega sistema se pa ne vidijo le na delevskih plačah, ampak tudi na — delavskem zdravju.
V avtomobilskih tovarnah sploh niso posebno ugodne higienične razmere. Taylorjev sistem, ki hoče izčrpati, vso silo iz delavca, jih še slabša. Iz-mozgan delavec izgubi odporno moč proti bolezenskim kalem in postane posebno lahko žrtev raznih bolezni.
Poročilo bolnišniškega oddelka Fordove tovarne od 1. avgusta 1914 do 31. julija 1915. prinaša o tem zanimive podatke. V omenjeni tovarni v Detroitu je bilo v tem času zaposlenih 15,088 delavcev. Bolezenskih slučajev pa je bilo v tem letu 164,331, in sicer dve tretjini poškodb, ena tretjina pa medicinskih slučajev, torej večinoma notranjih bolezni.
Kdor pogleda natančneje te številke, se mora zgroziti, in Fordova človekoljubnost popolnoma skopni ob njih. Skoraj enajstkrat toliko je bilo tekom leta bolezenskih slučajev kot nameščenih
delavcev! Če bi bile bolezni enakomerno razdeljene na vse, bi to pomenilo, da je vsak delavec najmanje desetkrat potreboval zdravniško pomoč bolnišničnega oddelka in da je bil najmanj šestkrat tekom leta poškodovan.
Te številke pač ne morejo postaviti razmer v Fordovi tovarni v tisto bleščečo luč, s katero bi jih radi ozarili poveličevalci kapitalizma. In če je de-trotskega multimiljonarja tako genilo klanje v Evropi, da ga je vest gnala čez morje, bi imel bližje polje za človekoljubnost pred nosem. Tista vest, ki ga je tako pograbila, ko je čital časnikarska poročila z evropskih bojišč, bi se mu tudi lahko zdramila, če pregleda bolniške številke iz svoje tovarne.
V Berlinu in Parizu, v Londonu in na Dunajn odločujejo druge sile. Tam je Ford kljub svojim iniljonom prav neznatna osebica. V svoji tovarni ima dovolj vpliva, da lahko zboljša razmere; le poštene volje bi bilo treba za to.
Videti pa ni te volje, sicer bi bile razmere že davno boljše.
KRIZ NA GORI.
LJUBEZENSKA ZGODBA.
SPISAL IVAN CANKAR.
"Dobro je, Hanca, da si šla z mano; kadar si ti pri meni, mi je prijetno in mislim, da je že bli» zu tista prihodnost . . . tista prihodnost, Hanca, ko bova živela veselo za gorami. In kadar ',e ni, pomislim nate in nisem več žalosten. Zbogom, Hanca 1"
Podala sta si roko narahlo, prsti so se komaj doteknili prstov in nista si pogledala v oči. Napotil se je v hrib, Hanca se je vračala v globel.
Tih in plašen je bil njegov glas, ko se je poslavljal in Hanci sami se je zgenilo v prsih; bila je žalost, sočutju podobna, ali dvoma ni bilo v njenem srcu. Žalost, kakor ob tistem večeru, ko jo je srečal v globeli in jo je ustavil. Poznala ga je po imenu in po obrazu, kakor ga je poznala vsa globel, toda prej se ni ozrla nikoli, če je šel mimo, tenak in visok, roke na hrbtu, glavo upognjeno. Tedaj pa se je ozrl nanjo z velikimi očmi in jo je prijel za rame z obema rokama. Pogledala mu je v obraz in vse njeno srce je strepe-talo od sočutja in vdanosti.
"Kam, Matet"	____
""Pojdi z mano, nancal Morsš z mano!"" Ljubila ga je in je šla z njim, kamor je vodila pot. Jesen je bila, meglena in tiha; neprijazne sence so se plazile iz globeli visoko v hrib, vračale so se od sivega neb^ po blatnih klancih v globel in so jo napolnile vso do roba. Šla sta roko v roki, preko globeli, zmerom dalje, dokler nista prišla do tolmuna pod hribom. Nočilo se je že, globoko je ležala voda, tiha in črna je bila.
"Glej, Hanca, to je bil nocoj moj cilj; zakaj ti ne veš, kako je meni težko in žalostno na sve-
tu. Šel bi kam, daleč stran — kam? Da ostanem tukaj, ne bi ostal drugače, kakor tam spodaj; tam je tiho, na dnu, nihče bi me ne motil . . . Dobro je, Hanca, da sem te srečsl; tako se mi zdi, kakor da sem te ugledal prvikrat nocoj. Kod si hodila prej t"
" "Poznam te, Mate, pa sem te videla v obraz šele nocoj." "
"Kako je to čudno, Hanca I Glej, Hanca tja, solnce se sveti nad hribom in nisem ga videl prej, šel sem kakor skozi noč. In ko si mi prišla naproti, sc je 'zasvetilo solnce nad hribom. Zdaj vidim, kam gre moja pot; strma je in lepa, tjA gre do solnca, ki sije nad hribom ..."
" "Če ti je bilo težko pri srcu, zakaj mi nisi povedal?" "
Veliko sladkost je čutila Hanca ob tisti uri; tisto največjo sladkošt, ki jo je občutil Zveličar, ko je zadel križ na svojo ramo. Njen glas je bil vdan in poln ljubezni.
"Če si težko nosil, zakaj nisi naložil križa na mojo ramo?"
In ob samem sladkem čutu, ob nezavedni, vdani misli so se stisnile njene šibke, ozke rame in se je sključil hrbet. On je ni videl, tudi ni razumel njenih besed, njegove svetle oči so gledale proti solncu, ki je rdelo na<V hribom. Ali zdelo se je, ko je oprl v tistem trertotku roko ob njeno ramo, da se je naslonil r. vsem telesom in z vso močjo, tako da ji je potisnil čelo k tlom. Za njima se je spenjala v hrib velika senca in na senci je bila njegova roka silna in težka . . .
Žalost kakor ob tistem večeru je bila v nje-
nem srcu, ko se je vračala v globel, molčečo v mraku. Pot se je spuščala strmo navzdol, toda Hanca je stopala počasi, kakor da bi hodila navkreber, z nerodnim bremenom na hrbtu. Gledala je v dolino in strah jo je bilo vasi, ki se je o-klepala rebri, velika, brezoblična, črna žival, topo strmeča v nerazumljivi grozi . . .
Postala je in se je ozrla v hrib. Stopal jc počasi navkreber, po blatnih, spolzkih ovinkih, zavoj pod pazduho, globoko sključen. Ves hrib je bil že v senci, na oni strani pa sc je svetilo žarko rdeče solnce, čez pol neba je bila razlita večerna luč. Stala je in je gledala, zmerom bolj so se Širile njene oči v čudu in strahu. Zdelo se ji je, da hiti zmerom bolj, da je bil stopil s poti v stran in da pleza zelo urno po spolzki bližnjici in da se opira tudi z roko. Če bi zdajle vzdignil desnico, bi jo že pomočil v večerno zarjo. Zzdignil je d es-nico in prsti so bili kakor žarki, z enim samim korakom se je vzpel na hrib. Tedsj je vztrepeta-la Hanca.
Zakaj velik temen križ jc stal na gori. Razprostrl je bil Mate roke in za njim je rdela večerna zarja, pred njim je ležala globel v samotnem mraku. Velik temen križ se je bil vzdignil nad vasjo, križ nad odprtim grobom. Zazibal se je, polagoma se je pogrezal in je utonil v svetlobi, ki je bila razlita čez pol neba . . .
Dolg je bil večer; nepremično je stala zarja na nebu in sence so tonile v njej. Hanca je čakala in že je kljnvala bojazen v njenem srcu.
Stopila je v izbo; oče je sedel ob oknu na nizkem stolcu in je šival; raztrgani rn zakrpani čevlji so ležali naokoli. Oprl je roko ob koleno in se je ozrl proti d uri m.
"Kod si hodila?"
14 "Spremila sem Mateja v hrib." "
"Lep par. Kam se napotil lump?"
" "Na faro k župniku." "
"Hanca, varuj sel"
Ko je sedel sključen na stolcu, je bil oče ves zgrbljen in star. Obraz mu je bil gladko obrit in siv, ob ustnicah je bilo zarezano dvoje dolgih, ohlapno visečih gub, kakor jih imajo aamo cerkovniki.
"Zakaj si govorila z njim t"
Hanca ni vedela odgovora. Zdelo se ji je čudno in nerazumljivo, da bi ne govorila z njim. Kakor da bi zspovedsl oče: Zatisni oči in ne odpri jih č; lezi in ne vstani več!
"Mate je lump. Saj ga vidiš — raztrgan m beraški! Še zdaj mi je dolžan, ko sem mu zakrpal tiste škrpete. Najbrž že niso za nobeno rabo več, pa jih ne prinese. No, jaz tudi ne bom letal za njim . . . Glej, iz tega fanta ne bo nikoli niči V šoli je bil, pa se je izpridil in so ga spodili, zdaj pa ni za nobeno delo. Ne gospod, ne kmet, nič nel Pusti ga na miru, lepo ti povem, drugače se te Bog usmilil Nisem zmerom dober človek, Hanca l"
Ozrl se je nanjo izza rame in v senei je bil njegov obraz še bolj siv in star; obrvi ao visele na oči in čelo je bilo nagubano.
"Naj pride k meni po škornje, dam mu ji-h; tudi lump je siromak. Ampak tebe nisem namenil njemu.
Hanca je stala pred durmi, roke sklenjene v naročju. Ko je oče umolknil, je sedla za mizo, da bi šivala. Roka pa je bila trudna in lena in tudi glava ji je bila težka.
"Kaj jim je storil, vsem? Tako je velik in ubog in koder hodi, se ne ozre nanj prijazno oko. Ozirajo se nanj izza rame z mrkim pogledom, nanj hudodelca, ki ni rekel nikomur Žale besede mi ki bi si slekel suknjo, da bi bili drugi oblečeni . . . Nič ne misli, Mate, stori, kakor da bi ne videl nikogar l"
" "Kaj pa bo na fari?""
Zdrznila se je in se je ozrla. (Nadaljevsnje.)
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko

U. juinri*
Bol. Pod. Društvo
UUf<»u.
Sedet: Frontenac, Kinu.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MRAT1N OBERŽAN, Box 72, K. MinarU, Kan* Podpreds. : JOHN QOR&EK,Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Blagajnik : FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana. Ca piani kar : LOUIS BRRZNULAR, L. Box 83, FVonUma«,
NADZORNIKI t PONORAC JURÔE, Box 207 Rdley, Kan« MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kaan. ANTON KOTOMAN, Prostorna«, Kana.
POROTNI ODBOR i
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa FRANK 8TUCIN, Box226, Jennj Liod, Ark. MATUA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kan«.
Pomota! odbor:
WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana. Sprejomna pristojbina od 16. do 45 leta znala $1.50.
Vaa dopiši se naj blagovolijo pošiljati, §L To« denarne poéiljstvs pa gl blagajnik«.
VOJNA IN ÖLOVEÖKE OČI.
M
V Budimpešti je dvorni svetnik profesor dr. Emil pl. G rosa lani predaval o tem predmetu pred velikim številom poslušalcev. Profesor Groas je izjavil med drugim : Število ranjenih na očeh ae je v bojih zadnjih desetletij vedno bolj večalo. V amerikanski osvobodilni vojni je znašalo število ranjencev na očeh 0.3 proc. vseh ranite v; v nemško-francoski vojni leta 1870—71 1 proc., v rusko-ja-ponaki vojni 2 proc., v zadnjih bojih na Balkanu pa še več. Da število ranitev na očeaih še raste, se opaža tudi v sedanji vojni. Samo v budimpeštanaki univerzni oceani kliniki št. 1 je bilo v prvem polletju v oskrbi nad 500 na očeaih ranjenih, od katerih je 6 proc. o-alepelo na obeH in 60 proc. na e-nem očesu. To je posledica sedanje moderne vojne. Največje število ranitev na očesu so povzročili streli. Sagitalni streli skozi očesa so po večini smrtonosni, pri frontalnih strelih izgubi ranjenec večinoma eno ali obe očesi. Ce so drobci iz železa, se posreči jih dobiti iz rane večinoma z magnetom. — Mnogokrat se pa tudi predmet v očesu priraste in povzroča vnetje. Globoko vnetje v očesu, ki nastane pri ranitvah, tvori nevarnost za drugo oko, zato se mora v interesu zdravega očesa oslepelo oko pravočasno odstraniti. Zdrav razum naših vojakov in njihova požrtvovalnost govorita to, da se nihče ni branil podvreči se operaciji. Oni ranjenci, ki so oalepeli na obeh očea, so se preje oddajali v azile. Oslepeli vojaki pa se morajo vrniti življenju in delu. In to je mogoče: — Fawcett, poštni minister v kabinetu Gladstone, Milton, pesnik " Zgubljenega paradiža", historik Avguštin Thierry, Saunderson, profesor matematike, Rodenbach, član belgijskega parlamenta, vsi ti slavni možje so bili slepi. Toda ne samo take po-aebno nadarjene može, marveč tudi vse slepce je mogoče napraviti zmožne za delo. Da dobe državne in družabne akcije za ogrske slepce, ki so ▼ vojni oslepeli, enotno amer, je stopil sam ministrski predsednik na čelo te akcije. Deželni komite, ki se je aeatavil, je sklenil zbrati slepce v posebni bolnici ter jih oddati potem deželnemu društvu za skrb za slepce. Tre ba je revidirati tudi tozadevni zakon iz leta 1875. in družba za po-aredovanje dela bo morala skrbeti za delo.
fte ena iznajdba.
Kakor trdi pariški list 'Matin', ae je poarečilo nekemu inženerju iznajti aparat, ki ga imenujejo "avtomatični vojak". Ta aparat aeatoji iz jeklenega cilindra, naha-jajočega ae v nekem drugem večjem cilindru, ki atoji navpično k zemlji. S poaredovanjem zelo občutljivega aparata, ki ga gonijo s pomočjo brezžičnega telegrafa, se dviga notranji cilinder iz zunanjega za 50 centimetrov. V tem tre-notku, ko ae je tako dvignil, ae odpre v cilindru avtomatična puška, ki lahko izatreli po 400 krogelj v napravljeni smeri. Ta aparat lahko vodi en aam človek, ki ae naha ja kakik 7 do 8 kilometrov zadaj za bojno črto. Ti aparati ao za
aovražnika nevidni, ker so skriti v zemlji. Nekoliko takih "voja kov" lahko varuje postojanko proti številnejšemu sovražniku. Taki vojaki ao nedostopni strahu, ne morejo ae umakniti ter jih je mogoče voditi z brezžičnim telegrafom. Uničiti jih je moči le enega za drugim, ker nedaleč, a na zelo izpostavljenih in nevarnih po-atojankah lahko zamenjajo prave žive vojake.
Vpraša ae le, če taki avtomati tudi kaj zadenejo in če je Matino-va povest sploh reanična.
Učinki sanj.
Zdravnik dr. Strahlmann v Wildeshausenu poroča: Neki 17-letni mizarski vajenec je v vsaki prosti uri čital popise bitk in bojev. Tudi sanjalo se mu je vedno o vojni. Nekega dne so se mu na prstfi naredili mehurčki. Ponoči ae mu je bilo sanjalo, da je bil sam zapleten v boj in da ga je nekdo sunil z bajonetom v prsi. Prestrašen se je zbudil in koj začutil bolečine na tistem mestu prs, kamor ga je sanjani bajonet zadel. — Da povzroči velik strah lahko mehurčke, je bilo že prej znano, a da u-činkujejo tako lahko tudi sanje, se je šele sedaj pokazalo. — Sanje pa lahko tudi pozdravijo. Ncf-ki vojak je preti štirimi meseci v bitki onemel. Prenesli so ga v bolnišnico v Arnsdorfu. Tam se mu je sanjalo, da ga hoče nekdo z bajonetom suniti v vrat in v sanjah je zaklical na glas ter padel iz postelje. Ko se je pobral, je znal zopet govoriti; pozdravil ga je v sanjah prestani strah.
Rešeni Armenci.
V Ženevo v Sviei je prišlo trideset armcuakih beguncev, in sicer preko Kgipta in Italije, drugi pa pridejo še za njimi. Ti Armenci pravijo, da se je zahvaliti le e-nergičnemu nastopanju konzula Zediujenih držav v Aleppo, ki je poaredoval pri turških vojaških o-blastih, da ni izgubilo na tisoče Armencev v Aleppo in okolici svoje življenje, kakor se je zgodilo tisočerim drugim Armencem. Oni tudi zatrjujejo, da ae nemški konzul v dotičnem kraju ni prav nič potegnil za preganjane Armence. Eden begunskih Armencev, ki je že ONeinde8et let star, je rekel, da jih je Amerika rešila smrti, da pa jih je še na tisoče v Armeniji, ki jih čaka še sužnost. Samo Zedinjene države, je rekel, morejo odpo-nioči temu. Mnogo Armencev je pobegnilo v Rusijo, večiuo pa so pomorili Turki.	•
čedna pisateljska nagrada.
Grof Arakčejev je zapustil 1833 leta 50 tisoč rubljev za nagrado onemu ruskemu pisatelju, ki napiše 100 let po smrti Aleksandra I. torej 1925. 1. v ruščini najboljšo in najpopolnejšo zgodovino vladanja tega carja. Po 82. letih je morala akademija dati na javno znanje, da doteka doba za to tekmo in da mora najvišji znanstveni zbor, ki bo tačas na Ruskem, razsoditi, komu naj se nagrada ppdeli. Prvotna glavnica, naložena na 4 odst., zraste do 1925. leta na 1,918,960 rubljev, od te svote dobi tričetrt t. j. 1,429,220 rubljev s ceno odlikovani. •
Vpraša se le, s kakšno mero bo meril najvišji znanstveni zbor. Neizogiben pogoj dobre zgodovine je n. pr. resničnost. Vendar pa zelo dvomimo, da dobi poldrug rniljon rubljev tisti zgodovinar, ki napiše najpopolnejšo resnico o dobi carjevi o Aleksandru samem.
Rumunska pogodba
Rumunski politik Peter Carp objavlja v "Moldovi", da ima Ru-munija že od leta 1883 sem zvezno pogodbo z Avstrijo in Nemčijo. Pogajanja so se vršila na Dunaju, pogodba je bila od starega Bra tiana in Hismarka podpisana v Gastcinu. Leta 1888 se je pogodbi pridružila tudi Italija. Carp poudarja, da je bila zveza najboljša garancija za razvoj rumunske države in obramba proti vsaki nevarnosti. Nevarnost občutijo sedaj oni, ki so prelomili dano besede....
V splošnem je resnično, da vlečejo na Romunskem stranke in častihlepni politiearji vsak na drugo stran. Od zagrizenih germano-filov do strastnih proitalijanov so zastopane vse struje; največ je ja tistih, ki bi najrajši potegnili tja, kjer bo gotova zmaga. Za de-
želo je res še največja sreča, da ne ve tega nihče.
Tatinski humor.
Kako šaljivi znajo včasi biti tatovi, je videla neka Angležinja pred kratkim. Vdrl je bil po noči v njeno shrambo tat sladkosned, ki je pustil na vilicah nataknjen listek zraven trde kruhove skorje. Na teiu listu je stalo aledeče: "Draga gospa! Jaz se upam streti najdebelejše železne blagajne ali ta skorja je pa vendar le tudi meni pretrda, za to bi moral imeti dinamita. Sicer pa upam, da se boste do tedaj, da se povrnem, še malo bolje kuhati naučili. Z odličnim spoštovanjem B. Sikes." Podobno se je bilo dogodilo tudi že prej drugi gogpe, ki je našla v svoji omari zjutraj pisemce a sledečimi vrstami: "Ako svojega sira ne pojeste naglo, vam uteče. Zaprite ga rajši v železen zabojček, aicer vam res uide. Pa veste kaj t Prodajte ga Francozom, ker pred duhom tega sira bodo vsi Nemci s Francoskega pobegnili."
Bolgarski izvoz.
Bolgarski finančni minister Tončev se je te dni mudil v Bef-linu, ter je porabil to priliko, da je različnim časnikarjem pojasnil, kaj bi Bolgarska lahko vae izvažala v Avatro-Ogrsko in v Nemčijo. Bolgarska je v zadnjih mesecih izpeljala mnogo žita v Turčijo in 10.000 ton žita na Grško, zato zdaj ne more dati Avstriji in Nemčiji dosti žita. Pač pa ima mnogo koruze na razpolago, nam« reč 20.000 vagonov. Jajca iz Bolgarske že dolgo izvažajo v Nemčijo, a odkar je nastala vojna, ji je bil izvoz zaprt. Na otoku Ramadan, na rumunsko-bolgarski meji je dal finančni miniater Tončev pometati v Donavo na tisoče zabojev jajc, ker jih ni bilo mogoče naprej poslati in so začela gni-ti. 20.000 ton koruze bodo po Donavi izpeljali iz Bolgarije v Nemčijo. Drugega žita bo Bolgarija prodala Nemčiji samo toliko, kolikor ga ima več, kakor ga sama rabi
Globočina Jadranskega morja
Kakor poročajo z merodajne učenjaške strani, se je jako napačno presojala globočina Jadranskega morja. Avstrijci in Italijani so a svojih ladij merili globino, ali rezultati niso prav soglašali. Raditega pa so z avstrijske ladje "Najale" še enkrat premerili ona mesta, na katerih je bila doslej označena največja globina. In merjenje je pokazalo, da se je precenjevala globina za okroglo 500 metrov. Maksimum je znašal doslej 1645 metrov, ali sedaj se jc pokazala na istem mestu globočina samo 1118 metrov.
Preobljudena Japonska.
Japonsko cesarstvo meri 400,000 kv. km in ima 47 miljonov prebivalcev, to je 117 na kvadratnem kilometru, med tem, ko jih pri tudi močno naseljeni Nemčiji prid« na kvadratni kilometer le 103. Prebivalstvo glavnega mesta Tokio se množi z izredno hitrostjo ter je znašalo pri zadnjem ljudskem štetju 1,705.028 prebivalcev in sicer 949.661 moških in le 764,367 ženskih. Prebivalstvo japonskega glavnega mesta se je zadnjih pet let pomnožilo za 279,602 glav.
Kaj je i Perzijo?
Drugi državni tajnik, lord Robert Cecil, je izjavil v angleški po-slanski zbornici, da so odšla ruska ojačenja v Teheran, da ščitijo diplomate in podanike ententnih držav. Angleška vlada želi ostati v prijateljskih odnošajih s perzijsko vlado, če hoče ta res storiti vse, da prepreči napade na uradne o-sebe Anglije in zaveznikov.
BAGDAD.
Prodaja smetane prepovedana.
V Avstriji je izšla naredba, ki prepoveduje prodajo smetane in porabo mleka in smetane pri izdelovanju čokolade. ' bombonov in dr. Tudi ne amejo kmeti krmiti prašičev in telet z inlekoin, ako so že več kakor šest tednov stara. Izdelovanje sira ne sme presegati lanske produkcije, deželne oblasti imalo pravico izdelovanje sira še bolj omejiti. Ravno tako smejo deželne oblasti prepovedati porabo mleka v kavarnah ter gostilnah zlasti popoldne. Končno smejo odrediti po potrebi tudi rekvi-zicijo mleka.
Vesti iz takozvanega osrednjega iztoka, oziroma iz Mezopotamije, nam v novejšem času često-krat javljajo o bojih, ki se vrše med angleškimi in turškimi četami za posest starodavnega mesta Bagdada. To mesto, o katerem se že par stoletji ni toliko pisalo, kakor sedaj, postalo je V8led svetovne vojne dokaj znamenito in vsled tega smatramo umestnim, da podamo nekoliko podatkov o starem mestu kalifov.
Turki še vedno nazivljajo Bagdad "slavno mesto". Istina je, da je bagdadska slava baš tako kakor tudi vsa slava osrednjega iztoka. že davno minula, toda vedno jasno nebo, okoličanska pušča va, pekoče solnce, krasne palme in vae drugo, ki je odvisno od narave, je še vedno tako, kakor je bilo pred tisočletji, oziroma tedaj, ko se je bagdadska slava pričela.
Že dva tisoč let pred Kristovira rojstvom je Bagdad bilo mesto. Tamkaj, kjer se reki .Enfrates in Tigris na svojem dolgem potu ena
drugi tako približati, da je v četrt ure lahko doseči bregove obeh veletokov, naselili so ae v davni davnini Babilonci. Ime tega mesta je najti v izvestjih knjižnice Aaur-bani-pala, katera Je najstarejša na svetu in iine Bagdad so našli tudi na Michauzovem kamnu. —
Na tigridskih bregovih je kralj Nebukadnezar ukazal zgraditi u-metno kamenito obrežje, toda vrhunec slave je starodavno mesto doseglo šele kasneje, oziroma v dobi kalifata. Za časa kalifa Man-zura bilo je Bagdad le malo mesto, toda od tedaj naprej je izredno hitrornaraščalo, dokler ni doseglo tako velikost, da je imelo nad dva miljona prebivalcev in kdor je tedaj videl Bagdad, mogel je smelo trditi, da je videl vso Arabijo in vse njene čarobnosti. Mesto je bilo tedaj versko središče vsega Izlama in sredotočje vsega sijaja, kojega je mogel Izlam na vrhuncu svoje slave proizvesti.
Vsa poslopja v Bagdadu ao bila v zgodovinski dobi, kakor tudi sedaj zgrajena iz opeke, kajti tam kaj je kamenje zelo redka pojava in napisom na opeki se je zahvaliti, da se je bagdadska zgodovina ohranila skoraj v svoji popolnosti do sedanje dobe.
V zgodovini Bagdada je sledil kalif kalifu in eden je bil slavnejši od prejšnjega, dokler počet-kom. turške dobe tudi dinastija Abazidov ni pričela nazadovati in z njo zaeno tudi bagdadska slava. Kalifi, oziroma arabski vladarji, so redno izgubljali svojo moč in svoj vpliv, dokler dinastiji Abazidov ni sledila ona Bujidov in tem dinastija Seljukov. Toda kalifi so še vedno ostali poglavarji Izlama in tako je tudi Bagdad še vedno bil središče mohamedanstva obeh sekt. Dasiravno je prva bagdadska slava zatemnela, je mesto še vedno eno izmed največjih in najbogatejših na svetu. Toda nazadovanje se je nadaljevalo. Potniki, ki so obiskali Bagdad koncem dvanajstega stoletja, so sporočili, da je zapadni del mesta bil tedfcj v razvalinah, in da je tudi iztočni del bil deloma brez prebivalstva. Leta 158 so Mongolci pod vodstvom vnuka slavnega Džingii kana osvojili mesto. S tem je tudi za vedno odzvonilo kalifatu in mesto je tedaj za vedno prenehalo biti središče Izlama.
Tudi novejša zgodovina mesta Bagdad je dokaj zanimiva, toda sredotočje vse te zgodovine ni drugega, nego boj za prvenstvo in nadvlado, najpreje med Mongolci in Perzijci in kasneje med Perzij-ci in Turki.
Danes se pa v neposredni bližini atarodavnega mesta vrši boj za prvenstvo med dvema največjima mohamedanskima državama na svetu, med Turčijo in Anglijo.
Cetrt-letni račun Avstrijsko-Slovenskega Bolniško Podpornega Društva v Frontenac, Kans.
OD 30. SEPTEMBRA 1915 DO 31. DECEMBRA 1915.
ZÎ
■5« « p
«J u
« rs
Kraj druitva
DOHODKI
a > a n o ï " o S^jj
1 2
3
4
5
6 8 9
10 11 12
13
14 16 17
15
19
20 21 22 23
Frontenac Kans........
Chieopee, Kans.........
Newburg, Kans........
Mineral, Kans.........
Weir, Kana. ..........
Yale, Kans............
Fleming, Kans.........
Radley, Kans..........
Jenny Lind, Ark.......
Breezy Hill Kans......
Cherokee, ifcans........
Adamson, Okla.......
Maynard," Ohio ........
Franklin, Kans......
Carney, Iowa.........
Winter Quarters, Utah. Black Diamond, Wash..
Ely, Minn............
Witt, 111...............
Huntington, Ark......
Pleasant Valey, Pa. ...
62.17 25.40 6.13 52.19 23.48 26.54 20.33 54.07 44.52 64.93 3.95 26.70 11.95 43.69 21.27 4.64 18.03 47.56 6.60 4.35 4.27
3| â?
a
it ». rt
ö-a
l-rs S «
4» "3
?3 s*.
a
s _ v
«J "3
». rt a
as j* f> *
h rt
t "2 n jrt
~ M
ÛC
125.25 49.60 15.00 114.75 43.50 58.50 47.26 116.25 99.00 136.75 9.00 68.25 30.76
95.25
45.75 10.50
42.76 138.00
14.26 10.60
9.76
20.041« 7.92 2.40 18.36 6.96 • 9.36 7.56 18.60 15.84 21.72 1,44 10.92 5.02 16.24 7.32 1.68 6.84 22.08 2.28 1.68 1.56
5.01 1.98 60 4.59 1.74 2.34 1.89 4.65 3.96 6.43 .36 2.73 1.23 3.81 1.83 .42 1.71 6.52 .67 .42 .39
41.75 16.50
5.00 38.50 14.50 19.60
16.76 38.75 33.00 46.26
3.00 23.75 10.25 32.00 15.25 3.60 14.25 46.00 5.00 3.50 3.26
I}552.671« 1,280.60|«204.82|« 61.18]«428.26
39.94 17.12 4.85 34.67 7.47 13.90 9.56 24.66 19.11 31.82
3.15 6.66 6.10
26.36 9.09 1.14
4.16
' '2.67 .20
2.22 .92 .30 2.12 .36 .90 .68 1.38 1.20 2.02 .22 .42 .44 1.52 .54 .08 .28
' '.Í8 .02
«262.631« 16.70
1.11 .46 .16 1.06 .18 .45 .29 .69 .60 1.01 .11 .21 .22 .76 .27 .04 .14
' .09 .01
On
O <*>
.2 u
e-
S
B 2
« Q
5.
^ o
a
p —» 3 M
£ O
IZDATKI
$ 1.00
$ 4.60
1.60
« .25
.26 .25
287.49 119.80 34.431 267.49 98.19 131.49 103.21 258.96 217.23 298.93 21.23 139.89 65.96 218.88 105.82 22.00 88.16 260.66 31.54 20.68 19.22
rt .2 k- -a Ujt r g/s X «fi	M £ •Il rr -3	|Razni izdatki	C M h * *	Poslano na centralo	ti« . «sa >- o rt C.	Ä > v « Vf .(.	o II « s
	« 102.501« .301		« 102.801	« 184.691		531	85
	102.00	.24	102.24	40.66	' 23. i Ó	16	11
......	43.00	.10	43.10	11.73	20.40	8	6
......	223.00	1.35	224.35	46.06	2.91	'49	35
	80.00		80.00	21.89	3.70	19	6
160. Ó Ó	66.00	.32	216.32	67.21	2.04	27	16
......	70.00	.20	70.20	38.23	5.22	25	14
160.00	207.00	.35	357.36	61.60	......	54	24
......	170.00	.30	170.30	46.93	......	44	20
150.06	209.00	• • • • •	359.00	89.93	......	61	33
	24.00	.10	24.10	13.86	16.73	5	5
	79.00	.38	79.38	60.61	.... .t	30	7
	17.00	.36	17.36	48.62	......	13	7
	115.60	1.65	117.05	102.45	.62	46	26
	11.00	.47	11.47	94.35	• • • • e •	21	9
	8.00	.20	8.20	13.80	• • • • e •	8	2
	91.00	.08	91.08	6.96	9.88	18	4
	124.00	.50	124.50	136.59	.43	61	• e •
	........	.21	.21	31.33	• • • e • •	5	. 3
	' Ï0.00	• • • • •	' 10.00	13.32	2.64	6	1
• • e • • •	14.00	' .05	14.06	10.36	5.19	6	...
DOHODKI CENTRALNE UPRAVE
Gotovine dne 30. sept. 1915..................................* •JJ-J®
Krajevna društva poslala v gl. blagajno........................ l.m.m
Skupni dohodki ...............................................
IZDATKI CENTRALNE UPRAVE
Smrtnina za Mary Jerovc, dr. štev. 9..........................$ J^O.OO
Smrtnina za Katarina Gregorač, dr. itev. 6...................... J™"
Smrtnina za Fedelo Albertiny, dr. itev. 11...................... iü*üü
Društvom doposlani primanjkljaj bol. podpor..................
Stroški seje gl. odbora....................................
Uradne tiskovine ...........................................
Ekspres in poštnina.........................................
Dnevnice in volni stroški...................................
Plače uradnikom.........................................
Društveno glasilo Proletarec............................... .
Skupni izdatki.................................* 77187
92.86 16.05 30.60 4.03 16.90 121.63 40.00
« 7.85|« 7.00|$0.76|«2,811.25|«450.00|« 1,766.00|$ 7.06|$2,223.06[$1,131.07|$ 92.86|675|263
RAZDELJENO SKUPNO PREMOŽENJE
Gotovine dne 31. dec. 1915..................*. ..<•.........«1,329.49
Posojilo na prvo vknjižbo zemljišč............................. 300.00
Posojilo na note .......................................... 1,272.10
Društveni znaki..................................................................................9 90
Skupno premoženje dne 31. dec. 1916.............«2,911.49
POJASNILO
V minulem letu je naša podporna organizacija izgubila precejšnje število članov in članic, klub temu pa smo finančno nekoliko napredovali. Seveda smo pričakovali boljši napredek kot se nam ie pokazal iz celoletnega računa. Da nam ie zaželjeni uspeh izostal, je pripisovati preogromnemu izplačevanju bolniških podpor.	, ...
Posebej tu priobčeni račun izkazuje, koliko je vsako poaamezno društvo vplačalo v letu 1916 v bolniški sklad, in koliko da je izplačalo bolniških podpor. Večina društev je, ki so več izplačala podpor kot vplačala v bol. sklad. Primanjkljaja v bolniškem skladu minulega leta imamo «1,108.00; U primanjkljaj mora biti pokrit prejalislej. Torej naj vsa prizadeta druitva strogo nadzorujejo svoje .bolne člane, ker 1« s popolno pozornostjo pri izplačevanju bol. podpor nam bo mogoče v par mesecih pokriti nastali primanjkljaj.
-- am ■ ■ "
PROLETAREC
LIST ZA INTIKS91 DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IU AJA VS.! Kl TOREK.
— Lactaik la tséa)at«l)i —
Jagaalaiaaska dalas ka tiikoiaa dialba
« -àicaf«, llliaaia.
Naročnina: Za Am<riko $2.00 ta calo tate, 91.00 ta pvl lata. • Za Evropo H.I0 ta calo lato, »1.26 ta pol lata.
Oglati po dogovoru. Pri spremembi kimaliila je polti novega nasnaniti tmdi tiari natlom.
— McUMalU«*
v Wikl. —
Vaa pri tot ba glada nerednega poéiljanja Ueta ia drugih neradnosti. & poàiljati
predsedniku družbe IV. Padlipcu. SOJ» W. 25. Pt. feie«™, IU.
PROLETARIAN
Owm4 •mi p«kll«lMd »»mi Tmmmdmy kr
tautk Slavi« Varíaai't Pakiakiag Ciapii)
__ Chieife, líliaaia^_
Subscription rataa: United SUtea and Canada. $2-00 a year. $1.00 for half v ear. Foreign countries $2.(0 a year, $1.26 for half year. -:- -:- -:- -:-
Advertising ratet o m agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC" #
W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
LJUDSKA POLITIKA.
Izvzemši Avstralijo imajo vse države tega sveta,'kar jih je u-stavnih, meščanske večine v parlamentih. Med vsemi vladajočimi strankami pa ni ne ene, ki bi bila storila kakšen resen korak, da bi se načelo ustavnosti raztegnilo tudi na mednarodno politiko in da bi se bili narodi rešili najusodnejše sužhosti.
Posledica te zanikrnosti je sedanja vojna.
Ali brezbrižnost za zunanjo politiko ni edino, kar se more in mora očitati v tem pogledu meščanskim strankam in njih voditeljem. Drugi greh, katerega posledice zdaj tako grozno tepo evropske narode — pa tudi Ameriko, vsaj proletarsko Ameriko — je lakaj-ska uslužnost napram militarizmu, s katero se odlikujejo vse te stranke. —
Gotovo imajo taki velikanski dogodki, kakršna je sedanja vojna, globoke vzroke, in noben pameten človek ne verjame, da jo je mogel Viljem ali Nikola ali katerikoli izmed kronanih zločincev le po svoji volji in na svojo pest začeti. Tudi v tem slučaju so vladarji le re-prezentanti. Butci po milosti božji si v svojih psihopatičnih bučah lahko domišljajo, da so pooblaščenci nebes in ravnatelji usode, pa so vendar le sredstva razmer, v najboljšem slučaju od ljudstva bogatu plačani klcrki kakšne klike.
Na vsak način pa so le repre-zentanti majhne manjšine. Ko so si vzajemno napovedovali vojno, namesto da bi bil vzel vsak izmed njih kol v roko in šel sam proti "sovražniku," če so se hoteli pretepati* niso izvršili tega podlega hudodelstva niti kot zastopniki buržvazije, dasi bi bila že to le manjšina. Ali krog brezvestnih špekulantov, ki je stal okrog vsakega "veličanstva", je bil še manši.
Vojna dokazuje politično slabost evropske buržvazije in njen poraz.
Kriva pa je buržvazija sama, in če bo poleg delavstva tudi ona kaj trpela*ob posledicah klanja, je to zanjo pravzaprav le zaslužena kazen.
Po vseh parlamentih se je socialna demokracija, odkar si je v njih priborila glas, dosledno in z vsemi sile mi bojevala zoper militarizem. Nikdar, do tistega časa, ko je vojna že izbruhnila, kar je seveda postavilo vso situacijo na glavo, ni bil v nobenem parlamentu oddan ne en socialističen glas ne za orožje, ne za rekrute. Ako bi se zbrali vsi socialistični govori, izrečeni v parlamentih v razpravah o vojnem proračunu in ob kočljivih prilikah politične napetosti, bi se sestavila prav čedna protimilitaristična knjižnica, polna najtehtnejših argumentov.
Ob vsaki priliki pa so meščanski poslanci preglasovali socialiste in pomagali vedno požrešnemu militarizmu, da je dobil svoj plen. Vojaški moloh si je tfmel dovoliti vsako nezakonitost, ne da bi bil kdaj kaznovan. V Avstriji so dali brez parlamentarnega dovoljenja graditi dreadnoughts; avstrijski parlament je moral to izvedeti iz Anglije! V delegacijah ni bilo ne enega meščanskega delegata, ki bi bil vsaj grajal to predrznost.
Avstrija je isdala ob priliki mobilizacije v dobi balkanske vojne blizu štiristo miljonov brez vsakega dovoljenja. V času, ko "ni bilo mogoče" dobiti 17 miljonov za železničarje, ko je bilo devet miljonov za izstradane državne usfciž-bence nedosežne svota, so lahko sipali sto in sto miljonov za militarizem iz rokava.
Ko je bil mastni račun predložen delegacijam in so socialisti predlagali, naj se pozove vlada na odgovornost, so meščanski dele-gatje skomizgavali, češ; Hudo je res, ali kaj moremo druzega kakor plačati T
Plačevali seveda niso sami, ampak denar se je nsgrabil iz ljudskih žepov.
Ako ne bi bile vlade dobile mogočnega utilitarističnega aparata, povečanega od leta do leta, oboro-ževanega od peta do glave, dresi-ranega do blaznosti; ako ne bi bile meščanske stranke napram militarizmu pohlevne kakor lakaji brez samozavesti; ako se ne bi bila morilna mašinerija gonila do točke, na kateri je eksplozija skoraj neizogibna, ne bi bila nobeni vladi napoved vojne tako lahka, kakor so si jo napravili odgovorni in neodgovorni hudodelci.
Evropa ima zahvaliti svojo nesrečo meščanski politiki. Z demokracijo, svobodo in narodnostjo na jeziku so buržvazne stranke služile reakciji in absolutizmu, v svoji zaničevanja vredni podrepnosti pričakujoče nagrado od vlad, ki bi bile morale biti pravzaprav njih sluge.
Grozote, ki jih seje vojna tako bogato nad narodi, se ne dajo pre prečiti. Ali iz kr/ave nesreče je treba črpati vsaj nauk, ki se nam vsiljuje.
Ljudstvo se more obvarovati takega -gorja za bodočnost le tedaj, če se otrese varuštva mešČanskiH strank in tudi v politiki postavi na svoje noge.
NOV POLICIJSKI ŠKANDAL.
Zadnji četrtek je bila v Chicagi okradena Washington National Park Bank. Tatovi so odnesli nekaj čez 15000 dolarjev. Policija je začela takoj zapirati ljudi in do polnoči jih je bilo deset pod ključem. Drugi dan so pa imeli prave tatove. Bilo jih je pet, na čelu neki Eddie Mack, znan kot eden najsmelejših žepnih tatov v Ameriki. Na 614 vzh. 50. Place ima baje razkošno urejen dom, katerega si ni prislužil z delom.
Mack je pred državnim pravd-nikom priznal ves zločin z vsemi podrobnostmi. Dejal je pa še nekaj več, iz česar se, če je resnično, izleže nov policijski škandal. Dejal je, da so bili o tem ropu dobro poučeni nekateri policisti in gotovi umazani političarji. Povedal je tudi njih imena, in trije njegovih tatinskih tovarišev so to potrdili. Za gotovo podkupnino so jim nekateri policisti dajali trajno zaščito in jih navajali na zlodejstva.
Band iti so dejali, da je bila med gotovimi policisti in političarji ta-korekoč liga, ki je skrbela za to, da dobi v Chicago najdrznejše kri-minalnike in da more neprenehoma poživljati tukajšnje zločinske elemente in delati s tem čim več težav oblastim.
Državni pravdnik Hoyne je izjavil, da ni to odkritje zanj nič novega, ker je bil že pred par tedni obveščen, da se neprenehoma im-portirajo zločinci v Chicago, in sam je storil korake, da bi jih vjel. Čim dobi veleporota vso stvar v roke, bodo baje imena prizadetih objavljena.
Policijo sta obdolževala tudi Charles Kramer, znan pod imenom "Big Polly", in pjegov brat Harry, "Little Polly". OWa sta prišla iz New Yorka, kjer sta imela sitnosti v času Rosenthalovega u-mora. Priznala ata, da sta prišla v Chicago le z namenom, da ople-nita navedeno banko. Tudi Mack, Alex Brodie in Harry Feine so lu-peži iz New Yorka. Vsi pravijo, da je bil vlom v banko skrbno pripravljen in nekateri so jo večkrat posetili, da so vse temeljito pregledali.
Smrt v ognju.
V malem mestu Drumright, Okla., je v soboto v neki restavraciji nastal ogenj, ki je vpepelil tri bloke trgovskih hiš in povzročil okrog 200,000 dol. škode. Kolikor je znano, sta najmanje dve osebi prišli ob življenje.
Ljudsko oboroženje.
Mednarodni kongresi so najvišja instanca socialistične lnternacionale. Njih sklepi so za socialiste zakoni, in sicer naj ob vezne jii zakoni, ker so jih socialisti sami sklenili in niso bili od nikogar drugega vsiljeni. Ksr je bilo na takih kongresih sklenjeno, velja, dokler ni na kakšnem drugem kongresu nadomeščeno z drugim sklepom.
Zato velja tudi sklep, ki zahteva, da se odpravijo stalne vojske, ali da se uvede namesto tega splošno ljudsko oboroženje. V nasprotju z veljavno določenim socializmom torej ni tisti, kdor zahteva tako oboroženje, ampak tisti, ki raznaša blede fraze o miru za vsako ceno, ki hoče, da naj se socialisti z ogorčenjem odvrnejo od vsakega o-rožja in ki mora logično po tej poti priti do "krščanskega" zaključka, da je treba ogrje prenašati, da se sili ni upirati, in da je po klofuti na eno lice nastaviti še drugo lice.
Internacionala je izrekla zahtevo splošnega ljudskega oboroženja na pariškem kongresu 1889.; na poznejših kongresih je potrdita to zahtevo. Že v tem leži dokaz, da se ni le površno ba-vila s tem vprašanjem, ampak da ga je zelo temeljito razmotrivala; sklepala ni le zato, da bo nekaj sklenjeno, ampak ker je morala priti s svojega stališča ravno do tega sklepa.
Neverjetno omalovažavanje mednarodnih socialističnih kongresov tiči v tem, Če pravi kdo, kakor siuo slišali nekega sodruga, da je bil sklep o splošnem oboroževanju storjen le zaradi tega, da morejo socialistični zastopniki v parlamentih sklepati nekakšen kompromis z meščanskimi strankami, češ kadar jim te pravijo, da hočejo' vzeti domovini stredstva za obrambo, jim lahko z onim sklepom odgovore, da ji hočejo dati še boljšo obrambo kakor stalno vojsko.
Podtikati internacionalnemu kongresu, da sklepa nekaj, česar sam ne verjame, se pravi smatrati take kongrese za prazno komedijo. In Če bi se res tako delalo, tedaj sploh ne bi bilo socialistične stranke in lnternacionale.
Toda kdor je zasledoval zborovanje teh svetovnih delavskih parlamentov, se je moral prepričati, da jc malo kongresov, na katerih bi se tako resno in temeljito delalo kakor na mednarodnih socialističnih kongresi-h. In kar se tam sklepa, ni pesek v oči buržvazije, temveč jasnost glede na socialistična načela in socialistično taktiko za vse, v prvi vrsti pa za Člane socialistične stranke.
Če so mednarodni kongresi zahtevali splošno ljudsko oboroževanje, so pa imeli tehtne razloge za to, in v debatah, ki so se razvijale zaradi tega vprašanja v komisijah in na zborih, se lahko najdejo ti razlogi.
Socialistična stranka se bojuje za socializem. Ali ne bojuje se v socialistični družbi, temveč v kapitalistični, v kateri učinkujejo kapitalistične razmere in kapitalistični pogoji, poleg njih pa tudi še razmere in pogoji starejših družabnih oblik, ki so si ohranile eksistenco še v naši, po večini kapitalistični dobi. O Tibetu z njegovo teokraci-jo pač nihče ne trdi, da je kapitalistična dežela. V Prusiji imajo takozvani junkerji veliko moč in velik vpliv, pa niso kapitalisti, ampak po svojem mišljenju in hotenju so zelo protikapitali-stični. Na Ogrskem nimajo industrijalci politično skoraj nobene veljave; vso moč imajo v rokah a-grarni aristokratje, ki so fevdalni do kosti, torej protikapitalistični. Podobne razmere so v Runiu-niji. V.es svet še ni enakomerno industrijalno razvit, torej tudi še ne enakomerno kapitalističen, ampak mnogo iftočnih sil je še v njem, ki ga vlečejo nazaj, misleči, da se more kapitalizem z reakcijo premagati. Katoličani, ki silijo v srednji vek in ga opisujejo kot najlepšo dobo zgodovine, zastopajo v svojem stremljenju gotove, naravnemu gospodarskemu razvoju zelo nasprotne interese. Vsa mala buržvazija, ki ima med mnogimi narodi še vajeti v rokah, verjame, da se kapitalizem, ki jo uničuje, lahko prepreči s postavami zoper truste, z visokimi carinami, s prepovedjo tujega blaga itd.
Največje in za bodočnost najodločnejše nasprotje v sedanji družbi je to med kapitalističnim razredom in delavskim. Najznačilnejše je to nasprotje. Toda edino ni. Tudi med velekapitalistom in malim obrtnikom je nasprotje; na drugi strani je nasprotje med delavcem in malim mojstrom, Nasprotje je med kapitalistom in farmarjem; ali nasprotje je tudi med delavcem in farmarskim izkoriščevalcem ter podraževalcem živil.
Socializem ni slep za vsa ta nasprotja, ampak jih študira, in kjer je treba, se bojuje z njimi. Slep pa tudi ni za njih posledice. Iz takih nasprotij nastajajo konflikti, konflikti sc ostre, in tako nastajajo vojne.
Če bi mogli preprečiti vsako vojno, bi bilo gotovo najbolje. Toda če bi bil socializem tako močan, da bi lahko preprečil vsako vojno brez izjeme, tedaj bi lahko porabil to moč za odpravo kapitalističnega sistema in za ustanovitev socialistične družbe. Doslej pa še nima te moči, in medtem ko smatra za svojo dolžnost, da poskuša preprečiti vojne, račvnia tudi z možnostjo, da je ne more preprečiti.
Socializem pa ni le teorija in filozofija. Na njegovi podlagi je organizirana realna, živa stranka. Njena naloga je ustvarjati pogoje za urcfrni-čenje socializma in braniti tiste pogoje, ki jih je že uresničila, pred uničenjem.
Splošna volilna pravica ni socializem. Toda za dosego socializma je to neizogiben pogoj. Povsod, kjer je ni bilo, so socialisti napenjali vse sile, da so jo priborili. Na Ruskem, v Avstriji, v Belgiji, Se prej na Francoskem je tekla kri za to pravico. Sklepčni boj zanjo se je v Avstriji pričel na strankinem zboru 1. 1905., javno razglašen je bil na velikanskem shodu v Sofiensaele in njih okolici, in še tisti večer je imelo delavstvo pravo,
krvavo bitko z dunajsko policijo; potem je sledila Praga, potem druga mesta.
Delavstvo si je to pravico priborilo in s tem se je za dober korak približalo svojemu cilju. Tako je z društveno, z zborovalno pravico, s koalicijsko (štrajkarsko) pravico, s tiskovno svobodo. Če je pridobitev teh pravic napredek za delavstvo, je naravno, da bi bila izguba nazadovanje in oddaljevanje od cilja. Torej ni dovolj pridobitev, ampak treba je tudi pridobljeno varovati in ščititi.
Nevarnost za vse take in še večje pridobitve, ki se bodo množile, Čimbolj bo socialistična stranka napredovala, pride lahko od znotraj in od zunaj.Domači sovražniki delavstva preže vedno na priliko, da zmanjšajo njegovo politično moč. V Nemčiji, kjer je Bismarck dobro računajoč vpeljal splošno in enako volilno pravico za državni zbor, so se množile zahteve po nazadnjaški izpre-membi, čimbolj se je množilo število socialističnih poslancev. Tekom sedanje vojne, ko prenaša delavstvo največja bremena, se oglašajo učenjaki a la Chamherlain na Dunaju, ki zahtevajo uničevanje demokratične volilne pravice. Da se take reči lahko zgode, dokazuje Rusija, kjer so v par letih dvakrat poslabšali volilno pravico, dokazuje Kitajska, kjer hoče Juanšikaj po sili zamenjati republiko z monarhijo.
Lahko pa pride taka nevarnost tudi od zunaj. Če bo reakcionarna država premagala napredno tako, da jo more podjarmiti ali pa vsaj po svoji volji diktirati pogoje, bo uničila njen politični napredek. V anektiranih deželah stori to celo radikalno. Ko je Avstrija okupirala Bosno in Hercegovino, ni bilo tam do aneksije,»trideset let, nobenega parlamenta, nobene volilne , nobene zbo-rovalne, nobene društvene pravice; ime "socialist" je bilo prepovedano; polkične stranke so bile nemogoče, socialistična še posebno. Ko je Nemčija odvzela Franciji Alzacijo in Loreno, je bilo tam za desetletja vse konstitucionalno življenje ustavljeno.
Napram takim rečeni ne more biti socializem ravnodušen, ker se tičejo njegovih lastnih interesov. Tu ne gre za to, če bo Francjože ali pa kralj Peter izgubil svojo krono, ampak za to, če ne bo socializem v svojem razvoju pahnjen daleč nazaj, tako da bo moral v težavnejših razmerah začenjati tam, kjer so naši pokojniki začenjali že pred mnogimi desetletji.
Da se more braniti zoper to nevarnost, zahteva socialistična stranka splošno ljudsko oboroženje. Ta narodna obramba je za slučaj potrebe namenjena zoper vsakega sovražnika, ki bi se hotel dotakniti ljudskih pravic, pa naj pride od zunaj ali pa od znotraj. In ta ljudska obramba je nujno potrebna, ker bo sovražnik imel orožje, dokler ni ves svet socialističen; zoper orožje se pa z litani-jami in lepimi moralnimi pregovori nič ne opravi.
Razume se, da zahteva socialistična stranka za ljudsko obrambo najpopolnejšo demokratično organizacijo. Njeni internacionalni sklepi so v tem oziru popolnoma jasni. Zato se ne more taka ljudska obramba niti od daleč primerjati z militariz-1110111. Oba se razlikujeta kakor hrib in dolina.
Militaristl rabijo frazo, da je že sedanja armada "oborožen narod." Toda na tem je le toliko resnice, da je v deželah, kjer velja splošna vojaška obveznost, ves narod prisiljen pod puško. Ali tisti hip, ko pride pod puško, ni več narod, ni \eč ljudstvo, temveč vsakdo je le del ogromne mašinerije, s katero ravna in operira vladajoča sila po svoji volji, medtem ko je mašineriji odvzeta vsaka volja. Čim je državljan oblekel uniformo, je vojak, in ni več državljan. On sme le še slu-šati. O11 je "militariziran".
Socializem zahteva oborožene^lržavljane, pa ne vojakov*. Isti državljani, ki naj, kontrolirajo politiko, isti državljani, ki naj odločajo o vprašanju vojne in miru, bodo gospodarji svoje puške in svojega konja.
Vojna, katere noče ljudstvo, postane kratkomalo nemogoča, ako se uresniči socialistična zahteva. To je garancija za mir, dokler je le vzdržljiv, ne pa prazna roka.
Kadar bo ljudstvo moglo uresničiti .socialistično zahtevo ljudske obrambe, bo že zelo, zelo navzeto socialističnega duha. Razume se, da ne bodo kapitalisti odnehali od utilitarističnih sistemov ; ljudska obramba postane praktično mogoča, kadar se delavsko ljudstvo dovolj otrese kapitalističnega političnega varuštva. Tedaj pa to ljudstvo tudi ne bo začenjalo takih vojn, kakršne napravljajo sedanje vlade.
Ali pripravljeno bo moralo biti zoper reakcijo v lastni deželi, zoper kapitalistično protirevo-lucijo; in ravno tako bo moralo'biti pripravljeno zoper napad kakšne reakcionarne dežele.
Kadar bo svet socialističen, tedaj bomo lahki* govorili o svetovnem mini in spravili vse orožje v topilnice. Dotlej pa velja geslo: Proti militarizmu 1 Za oboroženo ljudstvo I
OTROÔKE MISLI.
Mile vprašuje radovedno: "Gospodična! Ali je Bog Hrvat ali Srbt"
Učiteljica je oštela fantiča, ki je zamudil šolo, ker je bil šel žogo bit. Vprašala ga je: "Ali ne veš. kaj postane iz dečkov, ki se hodijo žogat namesto v šolo?"
"Da," je odgovoril mali modrijan, "prvak
žogarjev v kakšni ligi. pozneje pa Billy Sundav."
a
Katehet: Drejee, kam pride človek, ki ropa, krade, mori ...	'
Drejče: Tak človek pride v ječo. Katehet: No dobro. Ampak kam pride potem, kadar ga izpuste in kadar umrje T
DrejČe: Takrat je v kinematografu:
ROOSEVELT JE GOVORIL.
Kako bi moglo biti drugače sedaj, ko je militarizem in oboroževanje na dnevnem redu, sedaj ko govore vsi, eni za veliko armado, drugi pa za brezpogojen mirf Roo-jg seveltov ugled je že znatno padel; odkar je bilo vsako njegovo dejanje kakšno pavlihovstvo; sedaj je čas, da se Rooseveltov ugled lahko zopet popravi. In Teddy razume to.
V nedeljo je govoril v Brook-lynu, torej takorekoč v New Yorku, v zavodu za umetnost in znanost. O duhu njegovega govora pač ue bo nihče dvomil. Zahteval je "pravo armado" kot pravi militarist.
Roosevelt je dejal:
"Zahteva kontinentalne vojske ni nič druzega, kakor da naj se da deželi namesto moderne puške stara flinta na kamen. Kar potrebujemo, to je prava armada."
Roosevelt je kakor že neštetokrat govoril o kršitvi belgijske nevtralnosti in je dejal, da je bilo nečastno, da niso takrat Zedinje-ne države nastopile. Bilo bi pa še hujše, če bi Zedinjene države prepovedale izvoz streliva in s tem pospeševale interese Nemčije.
"Pred enim letom je dejala naša vlada, da bo zahtevala od nemške vlade najstrožjo odgovornost, ako bo potapljala potniške parni-ke in pri tem morila ženske in 0-troke.
"Zopet in zopet je Nemčija, predrzno se rogajoča našemu svarilu, potapljala pasažirske ladje in morila neoborožene ljudi, dokler ni njih število doseglo tisočev. Naj se to zgodi od nemških, avstrijskih, turških ali bolgarskih sub-inarink, kakor se bo morda v bodoče naznanjalo, kaže vendar le namen Nemčije, vodilnega duha centralnih sil, da poda tukajšnji vladi priliko, da se izogne uresničenju svojih lepih besed.
" V časopisju je sedaj čitati, da barantata Nemčija in naša vlada res za število dolarjev, ki naj jih dobi ameriški narod kot plačilo za svoje pomorjene žene in otroke. Smrt naših žen in otrok naj se popravi z denarjem. Zahtev» nizke prostosti je, ki pričakuje od nas. da naj više cenimo dolar kakor življenje, in da naj rajši vprašujemo svojo lastno strahopetnost in slabost za svet, kakor da bi držali večnih načel pravičnosti. Če • pojdemo po tej poti, se odenemo z večno sramoto.
"Na nesrečo je jasno, da se mnogo naših mož v javnem življenju boji Nemčije in da so iz strahu pred ameriškimi Nemci, ki delajo razpoloženje, pripravljeni žrtvovati čast dežele svojemu strahu. ...
"Glasovi meščanov francoskega in angleškega porekla ne prihajajo v poštev, in zato čutijo političarji, da store brez strahu lahko kaj proti Angliji in Franciji.
"Jaz sem — je dejal Roosevelt — za zadostno pripravljenost, tako da bomo lahko varovali mir in lahko odvrnili sramoto in nesrečo, ako izbruhne vojna.
Mislim, da moramo varovati lastnino, ali predpostavljati bi morali humanitarnost, in naposled bi morali pokazati, da se ne bojimo kaj tvegati in da smo pripravljeni prenašati trpljenje in izgube za svoje ideale." ....
Razume se, da je imel Rosevelt mnogo poslušalcev in mnogo aplavza, in prav tako se razume, da so njegove besede marsikoga močno prijele. Kljub temu nima Roosevelt skoro z nobeno besedo prav. Dolarji ne bodo vrnili življenja a-meriškim ženam in otrokom, ki so l\ili potopljeni; toda če bi bil še mlljon ameriških vojakov pobit in pohabljen, ne bi nifi to vrnilo življenja ne enemu utopljencu. Z vojno se take reči ne popravijo.
Ali Roosevelt potrebuje pretveze za "pravo armado". Militarizem bi Roosevelt rad vpeljal v Zedinjene države, in jasno je, da nima socializem z Rooseveltom nič skupnega.
Pogrešana submarinka.
Izmed štirih podmorskih ladij, ki so bile na poti iz New Yorka v Pensacola, se je "K-5" v megli izgubila. Uradniki mornariškega oddelka izjavljajo, da ni nobenega povoda za kakšne skrbi. Najbrže^f je submarinka v megli izgubila spremljevalne ladje, pa jih ni mogla najti. Zadnjič so jo videli v ne« deljo zjutraj na višini Cap Ro-main.
Predsednik Wilaon se vozi naokrog in napoveduje nevarnoat Zedinjenim državam. To je dobro. Pred leti pa ni bilo nobenega Wilioua naokrog, da bi nas opozoril na nevarnost, ko je
ear Rockefeller okupiral Ameriko.
• • •
Tristo zelenih hudtôkovl Socialisti moramo biti za mir za vsako cenol Namreč v Ameriki. Če bi slučajno bili v Evropi pod peto kakega o-šabnega monarha, moramo pa biti za "zmagovito nadaljevanje vojne" in potem šele za častni mir
—	častni mir — č-a-a-astni miri Triato zelenih hudičkov !...
• • •
Mir za vsako cenol — In če bi se slučajno pripetilo, možda jutri ali pojutrišnjem (iluzija gor, iluzija dol)t da napade našo republiko katerakoli monarh ¡etična sila, recimo taka sila, ki socisliste obeša že samo zato, ker se imenujejo socialiste, mi bi seveda dovolili okupacijo — ker smo za mir po vsaki cenil — in potem bi se pustili obešati recimo kakih pet let — in potem bi pa napovedali krvavo revolucijo novim tiranom
—	potem šele — potem--
• • •
Kje je naš — ne patriotični, ne narodni — temveč človečanski ponos t Zedinjene države so se porodile iz krvave revolucije, iz krvave vojne. Niti sam kardinal Qibbons, niti Billy Sunday ne more tajiti tega. Ali je kateri socialist v Ameri-
TRSCICE
KAJTEBRIOA
ki, ki bi rekel, da ni bila potrebna vojna, <la ni bila potrebna krvava revolucija, ki je porodila Zedinjene države t Rad bi ga poznal! In če bi bila takrat večina Amerikancev (nekaj je bilo takih) rekla: "Mir za vsako cenol" bi bile Zedinjene države še danes kolonija engleškega kralja in Amerikanci bi morali danes pošiljati svoje sinove v krvave jarke na Francosko, kakor jih pošilja Canada.
• • •
Res je, da ae Amerika ne more niti izdaleč primerjati temu, kar ini hočemo: imamo tiranstvo, imamo korupcijo in doati drugih grdih reči. Ali poleg tega pa imamo nekaj ugodnosti, nekoliko svobode — čemu bi ae lagali, da nimamo 1 — kakršne ne uživa ljudstvo nobene druge države na svetu izvzemal Švice. Vse te ugodnosti, ve« ta košček svobode ni dobilo ameriško ljudstvo kar lopo na krožniku, temveč vae to je bilo pridobljeno s kivjo; če ni bilo pridobljeno s krvjo, potem so Washington, Jefferson, Hancock, Franklin; Paine, John Brown, Lincoln i t. d. — zgodovinska laž! In če so bile te ugodnosti zapisane s krvjo, ali niao še danes vredne, da jih branimo s krvjo, ako
pridejo v resno nevarnosti
• • •
Mi vemo, da je naša republika kapitalistična; vsaka republika do danes je še kapitalistična. Obenem pa vemo, da je republika kolikor toliko izraz demokracije, torej za par stopnic bližja našemu
cilju. In recimo: Naj danes pride kak Roosevelt ali kdorsibodi in poskuša ovreči republiko in sebe proglaaiti za kralja ali ceaarja nove monarhije. Kaj bi tedaj rekli socialisti T Ali ne bi vstali vsi kot en mož in se protivili politični monarhiji v A-merikif In gotovo bi bili tudi demokratje in republikanci, ki bi ae temu protivili. Ali se ne bi mi — hočeš, nočeš — borili z njimi vred za obrambo repulblike proti ustanovitvi monarhije, ki bi vsekakor hotela pomandrati še ta košček svobode, kar je imamo T Gotovo bi to storili 1 Kajti bila bi naša prokleta dolžnost, da to storimo. Mi pa morda ni naša prokleta dolžnost, da ravno to storimo, če grozi republiki ravno tako nevarnost od strani kake tuje monarhistične sile, ki bi hotela podjarmiti Zedinjene države in jih narediti za svojo kolonijo t V tem slučaju ne bi se ameriški delavci borili za ameriške kapitaliste, niti za svojo kapita-liatično vlado, čeprav bi se borili z njo vred, temveč bi ae borili za tiste pravice, ki si jih je pridobilo ameriško ljudstvo z dragoceno krvjo, in katere bi bile v nevarnosti, da jih izgubimo. Kajti
bolje je: drži ga, kot lovi ga — ko je prepozno. • • •
Sinnma summarum: Ako ima neodvisno, politično svobodno ljudstvo nekaj pravic, ki si jih je priborilo s krvjo v revoluciji, in če so te pravice v nevarnosti pred tujo politično silo, ki teh pravic ne prizna in jih tlači pri vsaifci priliki v svoji državi, potem so razredno zavedni delavci v svobod-
nejši državi moralno dolžni, da jih branijo tudi z orožjem in da predveem pokopljejo hinavsko parolo "Mir za vsako cenol" dokler živimo v kapitalistični družbi in dokler je vojna mogoča. • • •
Imamo ameriške sodruge, ki so tukaj rojeni in ki ne vedo nič o svetu izven Amerike razen is knjig in časopisja. Ti sodrugi pravijo: "Kakina blaznost, če bi mi podpirali vojno in se borili za kapitaliste, ki so naši največji sovražniki in ki i-majo vso našo domovino. Nam je veeeno, pa naj nas vlada ameriški Rockefeller, japonski mikado, angleški Jure ali nemški kajzer. Tiranstvo je tiranstvo!" Tem sodrugom je treba zatrobiti na ušesa da ne vedo kaj govore, da ne znajo ceniti koščka avoje svobode — vemo pa mi, koliko je
vredna, ki aino prišli iz tiranskih monarhij. • • •
"Glaanrk" ob Gorenjem jezeru je legel k vee-nemu počitku. To je tisti list, ki je ob času velikega štrajka rudarjev v bakrenem okrofju na-vsomoč zagovarjal magnate bakra, akebe in vse delavstvu sovražne sile. To je tisti list, ki je srdito napadal " Proletarca," ko je zvesto stal na strani stavkarjev. Udarca, ki mu ga je takrat prismolilo zavedno delavstvo, ni prenesel, in zato lahko rečemo, da ga je strajk ubil. Ni sicer lepo drezati mrliča, ki se ne more braniti, ampak greh, ki ga je "Glasnik" izvršil nad delavstvom, je tako velik, da mu ga tudi po smrti ne odpustimo.
12 SPOMINOV "BARNEY" BERTSCHEJA.
Ljudje postanejo na razne načine slavni. Zgodovina, pisana v zmislu vladajočih slojev, polaga venec slave kraljem in cesarjem na glavo. Njim se ni bilo treba potruditi pravzaprav nič več, kakor da so prišli na svet. Od rojstva jim je bila odprta pot na tron; tam je pa glorija usojena vsakemu, kdor sede nanj. Poleg njih dovoljuje oficielna zgodovina še tistim nekronanim smrtnikom slavo, ki so znali v službi kronanih ubiti mnogo ljudi in pri*opati dosti sveta.
Tupatam je kakšen velik talent premagal zapreke, ki se postavljajo v naši družbi neodvisnemu duhu na pot, pa je ustvaril na polju znanosti, književnosti ali umetnosti kaj tako velikega, da ni bilo več mogoče prezreti, in je na tem polju dosegel slavo. Mnogo več je seveda tistih talentov, ki so se bojevali, ne zaradi slave, ampak zaradi svojih ciljev, pa so bile sovražne razmere močnejše in so jih porušile.
Naša kapitalistična doba je izpreraenila marsikaj, kar se je razvilo v prejšnjih, drugačnih časih. Vsi drugi interesi se morajo umikati kupčij-skim. Od starega železa do vesti ni ničesar, kar še ne bi bilo postalo predmet kupčije. Tudi senzacija je med temi- predmeti, in profitna špekulacija pribavi slavo ljudem, katerim se sicer dajejo le malo laskavi primki.
V Chicagi je prišel "Barney" Bertshe med glasovite ljudi. Kdor objavlja svoje spomine v največjem večernem* listu, je gotovo "famous." In "Barney" Bertsche jih je objavil v "Daily News." Kratek čas odkar ga je guverner Dunne pomilostil in so ga izpustili izza mreže, je že veliki kapitalistični list začel objavljati njegove "memoare."
Mnogo pavlihovskega je v naši družbi. Ce ne bi bilo gotovo, da so njeni dnevi že precej šteti, bi bilo treba resničnim, a nepriznanim talentom priporočati, naj nastopijo najprej pot v kaznilnico; potem imajo vsekakor več upanja, da pridejo do uspeha — v časopisju, v vandevillih ali kjersižebodi — kakor Če hodijo po ravni poti.
Sicer jo je pa kapitalistični list topot dobro zadel. Seveda ni bila težava posebno velika. Bertscheja je spravil prazaprav državni pravdnik Hoyne na konja, ta pa se ima zahvaliti chicaški policiji, kateri je postal Bertsche taka napota, da se ga je hotela na vsak način rešiti in jc zato uprizorila znano streljanje na Lake in Randolph' Street. Ta policijska nehvaležnost je tako ujezila Bertscheja, da je sklenil potegniti pajčolan raz policijske tajnosti in je razkril Hoynu vse svoje znanje o tem za državnega pravdnika sila zanimivem predmetu. V procesu zoper policijske funkcionarje je bil Bertsche glavna Hcynova priča, in že tam je vsakdo lahko spoznal, da je njegova povest zanimiva.
Daily News so si dali torej od njega napisati spomine.
Najprej opisuje Barney Bertsche, kako je postal v Pittsburghu žepni tat, kako so ga pozneje zasačili, ko je okradel v Parizu bančnega sla in kako je dobil za to štiri leta v ondotni kaznilnici. Ob tej priliki se spominja s toplimi čuv-stvi svojega velikega in debelega prijatelja bivšega župana Busseja. Njemu se ima zahvaliti, da so mu skrajšali bivanje v kaznilnici; njemu se i-ma tudi zahvaliti, da je po svojem prihodu, ko je v kratkih mesecih zapravil 12.000 dolarjev, dobil službo prodajalca pri Busscjevi premogarski družbi s plačo 200 dolarjev na mesec.
Od tega uvoda prihaja Bertsche do opisava-nja, kako si je uredil gostilno na Fifth Ave. in Madison Str. In tukaj se pričenja zanimivejši del njegove istorije.
Človeku bi se zdelo skoraj nemogoče, kaj da se je vse godilo v tej gostolni. Toda kdor se jc naučil gledati na ta svet brez pobarvanih in polep-šavajočih naočnikov, in kdor se je povrh se nekoliko seznanil z našo ljubeznivo policijo, bo vendar verjel, da je v bivstvu resnično, tudi če Bertsche tupatam nekoliko pretirava.
Policijsko - zločinska posredovalnica.
Bertschejeva gostilna je postala na eni strani podružnica policije, na drugi pa podružnica gotovih zločincev, skupaj pa posredovalnica med policijo in zločinci. Zgodilo se je na primer, da so detektivi aretirali kakšnega žepnega tatu "boljše vrste" ali pa kakšno drugo veličino iz hudodelskega sveta. Po predpisih bi ga bili morali odpeljati seveda naravnost na centralno policijsko postajo rn ag tam oddati. Če pa ni bil navaden majhen falotekf so ga odpeljali v Bertschejevo gostilno in tam se je stvar poravnala. Pogodili so se z aretiranim z?. odkupnino, in ko je plačal, so ga izpustili.
To so bili že vsakdanji dogodki brez vsake posebnosti; ta kupčija se je opravljala, kakor se je za baro prodalo pivo in žganje.
Izsiljevanje do samomora.
Nekega gostilničarja v notranjem mestu so privedli korumpirani detektivi naravnost do samomora. Kupil je nekolikokrat brušeno stekleno posodo, ki je bila pokradena v departmentnih trgovinah ali pa pri premožnih privatnih rodbinah. Kden izmed detektivov je izvedel, kje je bil vir tiste posode, pa je nekega dne posetil gostilničarja. Pozdravil je, izpil običajno steklenico žganja, potem je pa zahteval 50 dolarjev od gostilničarja, češ da jih nujno potrebuje.
Gostilničar je vprašal, zakaj da naj ravno on plača teh 50 dolarjev. Nato je detektiv pomežik-nil: "Ali plačate 50 dolarjev, ali pa bo hišna preiskava v Vaši razkošno urejeni rezidenci. Kar se tedaj zapleni, bo vredno več kakor petdeset dolarjev, ne glede da boste tudi sami aretirani in obtoženi zaradi sprejemanja in kupovanja ukradenega blaga."
Gostilničar je trdil, da ni imel niti pojma, da so bile dotične reči ukradene. Ali detektiv je bil nepopustljiv. Boječ se javnega škandala, je gostilničar izplačal zahtevanih petdeset dolarjev. Toda ko se je prvič vdal, je bila njegova bodočnost že zapečatena. Kakor človek, ki pade izsiljevalcu po poklicu v roke, jc moral tudi omenjeni gostilničar plačevati vsak teden, zahtevani zneski so pa postajali večji in večji.
To neprestano odiranje, spojeno z grožnjami, je pa napravilo gostilničarja tako nervoznega, da ni imel nobenega mirnega trenotka več, in nekega dne se je obesil.
Korupcija od rok do rok.
Če je bil kakšen policijski kapitan premeščen z ene postaje na drugo, je zapustil svojemu nasledniku popis zločinskih elementov, živečih v on-dotnem distriktu. Novemu glavarju so morali tedaj plačevati tribut za protekcijo kakor prej staremu. Bili so to raznovrstni grešniki, žepni tatovi, prodajalniški tatovi, preroki, ženske, ki love ponoči po ulicah, lastniki sumljivih hotelov itd. Prostitutka, ki noče biti nadlegovana, mora plačati 1 do 10 dolarjev; to je odvisno od tega, če je mlada ali stara, čc zna dobro ali sjabo loviti, če jc bolj elegantna ali bolj prosta. Čc plača svoj tribut, ima mir na ulici, in tudi v hotel, kamor odvede svojega kupca, je ne pridejo nadlegovat. Lastniki takih hotelov mor/ijo pa tudi plačevati policiji "primerne" davke, da jim ne dela sitnosti.
Žepni tatovi, ki sc ne bavijo z malenkostmi, plačujejo policiji svojo dačo in morajo, kadar pogrezajo svoje prste v tuje Žepe, le paziti, da ni v bližini tak policist, ki ne pripada trustu. Če ga zasači le tisti, katerega jo okradel, ni to nič hudega. Policist ali detektiv ga je v takem slučaju sicer aretiral, toda odvedel ga je v Bertschejevo go-Rtilno, in tam se je stvar poravnala.
Dvakratna nagrada.
Bertsche se je udeležil tudi znane sleparije, katere žrtev jo bil dr. Kirby. Kakor jo znano, je plačal Kirby 20.000 dolarjev goljufom iz denarja, ki je bil vložen v njegovi banki. Bertsehc jc tedaj
plačal 2000 dolarjev policiji, da se ne bi trudila z iskanjem pravih zločincev.
Dosti zanimivo opisuje Bertsche, kako je oddal onih 2000 dolarjev kapitanu tajne policije. Prinesel mu je znesek v urad in mu povedal, za kaj da gre. Kapitan je vzel 1000 dolarjev in dejal posredovalcu, naj odda drugi tisočak drugemu predpostavljenemu, kateremu naj pa ne pove, da je plačal že njemu tisoč dolarjev. Bertsche je storil tako, in na ta način je dobil detektivski kapitan še 500 dolarjev od drugega tisočaka, skupaj torej 1500 dolarjev. v
Fini kožuhi.
Enkrat sta dva detektiva na patrolnem obhodu srečala moža in zeno, o katerih je bilo znano, da sta prodajalniška tatova. Detektiva pa nista vedela, da stojita pod zaščito njunega kapitana. Daai nista imela aktualnega povoda, sta vendar aretirala par in ga odvedla na policijsko postajo. Nato sta se takoj s patrolskim vozom odpeljala do hiše, kjer je stanoval zakonski par.
Pri hišni preiskavi sta našla dragoceno kožu-hovino, o kateri nista prav nič dvomila, da je nakradena. Imela pa nista nobenih dokazov za to; in na policiji tudi ni bila naznanjena nobena tatvina kožuhovine. Mogoče, da je v dotični trgovini niso opazili, ali so pa že imeli izkušnje in vedeli, da se ne dosože s takimi ovadbami pri policiji nič, le da napravi človek sam sebi pota in sitnosti.
Detektiva sta pobrala kožuhovino in jo oddala v kapitanovem uradu. Nekaj ur po aretaciji je prišel kapitan v svojo pisarno. Ko je zvedel, kdo je bil aretiran, je ukazal, naj izpuste oba, kožuhovine naj jima pa ne vrnejo. To se je zgodilo.
Drugi dan je to blago izginilo iz kapita.iove-pa urada. Seveda, saj ni njegova pisarna skladišče.
Nekaj časa pozneje so se pokazali ženski člani kapitanove rodbine z dragocenimi kožuhi na promenadi. Morda bi se brez prevelikega truda ugenilo, kako so dame prišle do tega dragocenega blaga.
Kaj bi z izsledovanjem!
Drug primer detektivske prakse je sledeči: Lastnik neke gostilne jc kupil od tujega človeka obleko. Pozneje se je izkazalo, da je prihajala ta obleka od velike tatvine, pri kateri so tatovi razstrelili blagajno z dinamitom.
Dva detektiva sta izvedela, da je tisti gostilničar kupil obleko. Aretirala sta ga in pripeljala k Bertscheju, kateremu sta ga izročila, da izvrši "proces" v zadnji sobi, to se pravi, da se pogodi z njim za odkupnino, ki naj ga reši policijske celice in sodnijc. Bertaehe je aretirancu lepo razložil, kaj in kako, in posledica te razlage je bila, da je gostilničar plačal 150 dolarjev, da ne pride njegovo ime med obtožence.
Detektivoma je hotel dati opis moža, od katerega jc kupil obleko. Pa sta mu odgovorila, da jima ne gre za noben opis in za nobeno zasledovanje in raziskavanje, ampak le za denar.
Izkoriščanje prostitucije.
V času, ko je fic cvetela prostitucija, so imeli detektivi in višji policijski uradniki zlato žetev. Neki kapitan je imel dva moža le za to nastavljena, da sta hodila od bordela do bordela in pobirala že prej določene zneske, plačane zato, da jc policija zamižala, če se je kaj zgodilo. In zgodilo se je pogostoma kaj, tako da se jc prijateljstvo s policijo že izplačalo. Na ta način so se nabrale ogromne svote za policijo.	/,
Tudi k Bertscheju v gostilno je prihajalo dosti ljudi, ki so Želeli protekcijo policije. Bert-Fche so jo s takim človekom pogodil, sprejel je denar, pa ga je oddal na določeno mesto, kjer je povedal, Česa si dotični želi.
Povratka k poštenju ni!
Bortsohe pravi v svojih spominih, in to je posebno važno, da ne moro človek, ki jc enkrat gre-
šil, začeti boljšega življenja in postati posten, ker mu policija sama brani to.
Policisti in detektivi ga poznajo, vedo, da so ga imeli enkrat v rokah zaradi tatvine, goljufije ali druge reči. Tedaj zahtevajo od njega tribut kakor od vsakega zločinca.
Zgodi se n. pr. da ga sreča ziian detektiv in zahteva od njega denarja. Mož lahko pripoveduje, kolikor hoče, da nima denarja in da noče imeti več opravka z zločinom. Detektiv mu da razumeti, da naj se drugi dan pokaže na gotovem me« stu in da naj prinese gotovo svoto s seboj; če ne, —.
Za slabejše značaje zadostuje že ta "če ne". Grožnja, zavest, da ima na sebi pečat nekdanjega zločina, ustvari nedoločen strah, ki premaga kmalu moža. Čc pa ne stori, kar se zahteva od njega, je navadno lahko prepričan, da bo kmalu aretiran in da se že najde kakšna tožba, ki ga pritira pred sodišče . . . Tako mora zopet krasti ali goljufati, da more plačevati policiji zahtevano dačo, in povratek v pošteno družbo mu je kratko-malo onemogočen. Rešiti se more le na ta način, čc more pobegniti prav daleč proč od Chicage, ali
pa če se obesi.	*
m
Izza dolgotrajne preiskave in precej številnih procesov z detektivi in policijskimi uradniki, ni to, kar pripoveduje Bertsche, npbeno presenečenje več. Njegovi spomini le pomnožujejo poli-eajske korupcije.
Policijski procesi so dvignili mnogo prahu. Župan Thompson je začel delati red pri policiji. Načelnik Healey jo hoče osnažiti. To so vse že stare reči. Tudi pred Thompsonom iii Healeyem so delali red in snažili. In kakor prej se bo doseglo tudi sedaj toliko, da bo nekaj časa mi, in ljudje bodo verjeli, da je vse v redu. Dokler ne pride zopet kakšen škandal na dan, in tedaj se bo zopet snažilo in se bo zopet delal red.
Kakor zločin, tako ima tudi korupcija svoje glavne vire v kapitalističnem družabnem redu, v vsegamogočnosti denarja, v privlačni sili denarja.
Rekli so, rekli, da pride Svoboda. Rekli so, rekli, da pride sam car, in da prinese na krožniku zlatem Jugoslovanom republiko v dar.
Pravili pravljice žreci so zviti,
veliko dete verjelo je vse; veliko dete strmi zdaj in gleda: Nada njegova je krma za pse.
Srbska dežela, puščava otožna, tvoja so polja polita s krvjo, s tvojih sinov so kostmi pognojena, vrana le kroka nad pusto planjo.
Daleč jc car in še dalje Svoboda; blizu je beda le, groza in smrt. Mesto cvetočih vrtov in življenja krije deželo mrtvaški zdaj prt.
"Zazvonite, na stolpeh zvonovi, da so mili glas razleže vam čez plan." "Ni zvonov pri nas več. Le topovi iz zvonov rjovč tam s hriba noČindan".
„.j
Kristus je pogledal skoz oblake dol na zemljo, kjer učil je mir. Zgrozil se je. Nauk blage duše svet privedel na krvav je tir.
Angleški parlament je v tretjem čitanju sprejel zakon o prisilni vojaški službi.
Poslanec aodrug Hirsch jo v pruskem deželnem zboru dejal, da zahtevajo njegovi tovariši nedotakljivost Nemčije, da pa zahtevajo to načelo tudi za vse druge narod*. Če nočejo vlado ničesar slišati o mini, so v očitnem nasprotju z razpoloženjem vseh narodov, ki povsod hrepene po miru.
. - -t-1
adv hrti 8KMHNT
SLOV, DELAVSKA
dM M. IVIWU

PODPORNA ZVEZA
lMkm9mTMjak^úm 1909
v drtovi «O
Sedež: ConemauQh, Pa.
OLAVNI UBADNIK1:
Predaedaik: FRANK PAVLOVClC, 4« Main St., Conemaugh, P». Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, B. P. D. 2, bo« 50, West Nawtoa, Pa. Taiaik: ALOJZU BAVDEK. 4« Main St., Conemaugh. Pa. Poinoftni «ajaia- IVAN PBOSTOB, bo* 120, Export Pa Hlagainik. JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ava., Clavelaad, Ohio. Pomotai blaga j c. ik: JOSIP MABINClO, 5805 St. Clair Ava., Cleveland,
ZAUPNIK:
ANDBEJ YIDBI0H, 170 FrankUa Maiu St., Conemaugh, Pa.
NADZOBNIKI:
Vil J KM SITTEB, L nadzornik, 46 Main St., Conamaugh, Pa. F BAN TOMA2IČ, 2. nadaornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVfiE, S. nada., 1 Craib St., Numrey HiU, N. S. Pittaburgh, Pa
POBOTNIKI:
IVAN GOBSEK, L porotaik, Box 195, Badley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KABL1NOEB, 3. porotnik, Oirard, Kanaaa, B. F. D. 4, Box 8«
VBHOVNI ZDBAVNIK: F. J. KBKN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
P0M02NI ODBOB: OLAVNI UBAD v hiši it. 46 Main St., Coneraaugh, Pa. &PBNDAL IVAN, Coneraaugh, Pa., Box 781. OAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GABBENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa. BOVC FBANK, B. F. D. 5, Box 111, Johnstown, Pa. SUHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLBB ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa.
Uradno Glaailo: PBOLETABEC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Oeajena društva, oziroma njih uradniki, ao uljudno prošeni, poiiljati vae dopise in denar naravnoat n* glavnega tajnika in nikogar drugega. I enar na, ae pošilja glaaom pravil, edino potom Poštnih, Expreanih, ali Baačaih denarnih aakaanie, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opaxijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivoeti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri hodnje popravi.
GOVORI PROTI OBOROŽE VANJU.
V nedeljo večer je osemnajst mirovnih družb priredilo shod proti oboroževanju v Washington, D. C. Seat kongresnikov je govorilo proti oboroževalnim načrtom Wilsonove vlade. William J. Bryan in Henry Ford sta poslala telegrame, ki so se na shodu prečitali in so izzvali burno odobravanje. Tupatam se je izrekla kakšna pametna beseda, večinoma so pa bile pleve.
Že večkrat amo povedali, kaj mislimo o meščanskih mirovnih družbah, ki delajo ideologičen mir v kapitalistični družbi. To so modrijani, ki še dandanes mislijo, da delajo vojno posamezni ljudje in da se delajo in preprečujejo z besedami. To so ljudje, ki nimajo o pravih vzrokih vojn nobenega pojma.
Povedali smo tudi, kaj mislimo o Bryanu in Fordu. Bryan je stal poleg Wilsona ves čas, sestavljal je vse note za Nemčijo. On je podpisal tiste besede, da "ne bodo Ze-dinjene države opustile nobene besede in nobenega dejanja, da popolnoma zaščitijo varnost svojih državljanov." In Bryan ni tak o-trok, da ne bi bil vedel, kaj je podpisal. Bryan je pisal v Nemčijo, da bi bila kršitev nevtralnosti, če bi Amerika prepovedala izvoz vojnega materijala v katerokoli deželo. Nekega dne se je pa Bryan spomnil, da ne more biti veličina poleg Wilsona in da se mora ločiti od njega, če hoče postati kaj več. In tedaj mu je dejal zbogom in je {»ostal fanatik miru.
Ford je pa dovoljno pokazal svoje sposobnosti s komično mirovno ekspedicijo v Evropo.
Tudi z Bryanom in Fordom ne morejo socialisti imeti nič skupnega.
Zlato in srebro v Ameriki.
V preteklem letu je bilo v Zcdi-njenih državah pridobljenega zlata v vrednosti $98,891,110, srebra pa so pridobili 67,485,600 unč. Po množini dobljenega zlata zavzema država California prvo mesto; tam so dobili za 23,005,800 dolarjev zlata. Potem sledi država Colorado z zlatom v vrednosti $22,191,-200, tretje mesto pa zavzema Ala-ska — okrog 17 miljonov dolarjev, Navada — za 12 miljonov dolarjev zlata. Ostale države, kjer tudi izkoriščajo zlate rudnike, pa niso dale več kakor po 8 miljonov dolarjev zlata. Po pridobivanju srebra pa zavzema prvo mesto država Nevada, kjer so pridobili lansko leto 13,793,000 unč srebra.
nji nastali, še ni dognano. Sto-osemdeset tisoč funtov biezdimne ga smodnika je bilo uničenih in škodo cenijo na 100,000 dolarjev. Tudi nekaj poslopij je bilo uničenih, toda ta niso imela posebne cene. Požari so si hitro sledili in njih svetloba je sijala na 30 milj okrog. Ulice v Wilmington, Del., pet milj od pogorišča, so bile jas no razsvetljene. Do eksplozije ni prišlo nikjer, le ogenj je pustošil. Prvi požar je nastal v skladišču smodnika za puške št. 1. V tem poslopju so delali ožgani delavci. Odtod se je razširil na drugo skladišče zavoda št. 3., potem pa na su silnico in na skladišče za razkladanje, ki je oddaljena nekoliko sto čevljev. Dve uri pozneje, ko je ogenj že gasnil, je nastal nov požar v smodnišniei štev. 3. in je uničil 1200 funtov brezdimnega smodnika. Ta požar je bil neodvisen od prvih.
Važen odlok za delavce.
Mestni pravniki v Moline, 111., smatrajo za zelo važen in daleko-sežen odlok, ki ga je v slučaju Pavla Haradona proti Marseilles Manufacturing Co. iz East Moline izdala državna industrijska komisija v Illinois. Haradon je izdela-•val posodo na način, kakor mu je dejal njegov delovodja, pri krožni žagi je pa izgubil več prstov. Raz-sodiščni svet mu je priznal 462 dol. odškodnine; družba je pa zahtevala revizijo, češ da je bil Haradon zaposlen pri skladanju strojev in da družba ni odgovorna, če je bil ranjen pri delu, ki ni spa dalo ined njegove dolžnosti. Državna industrijska komisija je. pa potrdila prvi odlok.
Ogenj v smodnišnici
V «mednišnici DuPont Powder Co. v Carneys Point, N. J. «o nastali štiri požari, in pri tem je bilo opaljenih sedem delsvcev, trije med njimi nevsrno. Kako so og-
Priseljevanje hočejo otežčati.
V kongresu je poslanec Barnett v soboto vložil načrt zakona, ki obsega nekoliko izpremenjeno zahtevo inteligenčne izkušnje in drastične ukrepe proti priseljevanju Azijatov. Pristaši tega načrta upajo, da zmagajo z njim. V odboru je bila sprejeta opomba, da se izkušnja literarnosti ne nanaša na osebe, ki so preganjane iz verskih ozirov. Glavno hoče načrt prepiečiti priseljevanje japonskih in indijskih delavcev v enaki meri, kakor velja doslej za kitajske delavce.
Poškodovana ladja.
Parnik "Philadelphia", ki je last American Line ,je trčil blizu Carnaroon Bay z ladjo Ben See in je bil tako težko poškodovan, da se je moral vrniti v Liverpool, odkoder je bil odplnl za New York. Poškodovan ni bil nihče. Potniki se odpeljejo z "Adriatic" v Ame riko. Hujše je bilo z "Ben Lee". Eden izmed mornarjev je bil ran jen na smrt. Vsi so morali zapustiti ladjo in so se izkrcali na "Ban-
don
ff
!
Satansko pismo,
Kolikor toliko gpoftovani mi go-b po dj urednik I ' 4 I
Vaši dopisniki pričenjajo svoje obligatne pisari je ponajveč s prekuhano prošnjo, da jim prepustite malo prostora v svojem takem in takem listu. Seveda jih jaz ne bom posnemal, kajti za to, kar pi sem jaz, bi si vsak urednik oblizal prste, in zato se razume kar samo ob sebi, da boste rajši izpustili magari uvodni članek kakor pa moj prispevek in prav tako se razume samo ob sebi, da mi boste nakazali honorar kakor se spodobi. Lahko bi zahteval ček, kakršne dobiva Theodore Roosevelt, in priznati bi morali, da sem skromen. Toda jaz sem še blažjega srca nego mislite, pa podarim vse, kar presega dolar od vrstice, vašemu tiskovnemu skladu. Tako bogatega darila pač ne dobite vsak dan.
V tem pogledu ae torej menda razumemo. (Seveda se, saj smo — v Ameriki. Urednikova opomba; upravnikovega smeha pa ne znajo v tiskarni natisniti, kajti v strojih imajo doslej le črke, številke in interpunkcije).
Sedaj pa k stvari.
Med svpjimi sotrudniki imate neflega Jtebelina. Well — ta človek je živ dokaz božje modrosti; kakršnega moža je ustvaril, tako ime mu je pa dal, kakor ptiču perje, da ga človek po njem spozna. Bebelin! Yes I To se popolnoma vjema.
Rad bi vedel, če smatrate za svojo nalogo, da blamirate ljudi vpričo slovensko-ameriške javnosti, ali pa ste sploh tako hudobne ga srca. Tertium non datur; to se pravi, druzega razloga ne more dobiti, da ste natisnili njegovo pismo o Satanu.
Kakšna megla pa je spočela te ga junaka, da se je sploh kdaj u-pal dvomiti o Satanovi eksistenci T Kdor prihaja s takim priznanjem na dan, je že izgubil partijo, kjer se igra za modrost in neumnost. Saj je lakko, da je človek neumen; to se dogaja pogostoma; ali če je tako bitje pametno, bo vsaj skrilo svojo nčumnost. In če je bil on tako slaboumen, da je dvomil o Satanu, naj bi bil ta dvom potajil ; saj še kača utaji noge. Ampak Bebelin — pravi Bebelin!
Da pride kdo, pa mi pravi: O solncu dvomim — á la bonheur; pogovoril bi se z njim znanstveno. On bi nemara mislil, da je le v naših očeh taka svetloba. — Saj vemo, da ni vse tako, kakor se zdi. CVso včasi verjeli, da se suče soln-ce okoli zemlje, zdaj pa mislijo, da je narobe, je tudi lahko mogoče, da se suče zemlja okrog domišljene svetlobe. Zakaj ne bi mogla biti spektralna analiza i-maginacijat
Ali če se napihne Bebelin. pa se izpove, da je dvomil o Satanu, tedaj ne morem reči nič druzega. cakor — no. Bebelin 1
Satan je. To je jasno, kakor be-i dan.
Satan je, ker mora biti. To nam iriča vera. mitologija, brezštevilne povesti; celo Goethe ga je poznal, Molnar ga je pa spravil kot glavno osebo na oder. Se divjaki vedo, da je Hudič. Ali njegova eksistenea »e lahko znanstveno dotare. Vpraša se le, če pojde tak dokaz Bebelinu v glavo.
Nemara poznate filozofični stavek : Vse, kar je, je potrebno. To se pravi, da ni ničesar brez vzro-<or, prav povzroče vzroki, pa mo-
ra biti. To je še čisto primitivna filozojija, ampak tudi abeceda jt potrebna.
Proaim, napnite aedaj malo svo je možgane, kolikor vam jih je pač Bog dal za vaše siromašno u redništvo, pa izkušajte slediti mojemu višjemu izvajanju in sklepa uju. Nič se vam ni treba mučiti zaradi nasprotnih argumentov, za kaj moje logike ne izpodbijete.
Ali bi mogla cerkev izhajati brez boga T
Bil Morda ga uči sploh le iz navade. Kaj pa ima od njega? Le neštevilne opravke. In morda ga še danes ali jutri odpravi, kajti včasi ji dela same sitnosti in ji je le na poti. Prevdarite, v kakšne zadrege jo spravlja sedaj, ob času vojne! Ali je hotel vojno ali je ni hotel T Ali bi jo bil mogel preprečiti ali ne T Kdo je močnejši: Bog ali kajzer Viljem!
Torej vidite, da so z bogom težave. In za cerkev ni absolutno potreben.
Kako je pa s Satanom? Ali bi mogla izhajati brez njega?
Ne, in stokrat ne. Če nimaš ko ga plašiti z večnim pogubljenjem, lahko zapreš versko prodajalno Kdo bo dajal za maše in kupoval orgije in poslikana okna, če se ne bo bal pekla in si ne bo mislil, da se je treba rešiti njegovih muk? Nebesa z vsemi rajskimi slastmi dobe veljavo še le s peklom.
.lasno je torej, da je pekel po treben, s peklom pa tudi Satan. Razume se to sicer samo ob sebi, ali ker vem, da ste bolj kratkih misli, vam pripomnim, da so vere osnovane na monarhičnem princi pu. Nadalje ne pozabite, da bi grešniki pogasili ogenj, kar ga ne bi potrebovali za zimo in bi si na pravili iz pekla nadnebeška nebesa, če ne bi bilo žive "sile, ki bi preprečila to. Ta sila je hudič.
Potreben je Satan tudi kot vir in začetnik vsega zlega. Ne po zabite, da velja povsod zakon na sprotja. Dobrota ne bi bila dobrota, če ne bi bijo zlega, kakor ne bi bilo lepote brez grdobe, višave brez nižave, miru brez nemira Ker je zlo na svetu, je tudi do brota; zlo prihaja od vraga, dobrota od zlega, torej niti za dobroto ni neizogibno potreben bog. Čim imamo hudiča, imamo zlo in dobroto.
To je na dlani, in s tem je doka zano, da je Satan potreben.
Prosim, potrkajte sedaj malo na svojo glavg. V abecedniku filozofije je rečeno: Vse ker je, je potrebno. Na to se sedaj spomnite
Ne vem, če ste se učili matematike kaj več, kakor da štejete na prstih do deset. Ampak neko matematično pravilo — in matematika je eksaktna veda — pravi: 'Če je a enak b, je b enak a.' Torej vidite: Stavek se lahko obrne, in če morem reči: 'Vse kar je, je potrebno,' tedaj pravim po enakem pravilu lahko: 4Vse kar je potrebno, je.'
Dokazni sem, da je Satan potreben. Krgo sem dokazal: Satan je!
Kdor more izza vsega tega še dvomiti, zasluži, da je — Bebelin. Jaz se pa čutim sposobnega, da kandidiram prihodnjič za kardinala v kongregaciji inkvicizije in ob priliki za črnega papeža. Mislim, da sem dovolj manifestiral sposobnost in poklic.
S peklenskim pozdravom
Vrtoglav Pridušar.
INICUATTVA IN PREDLOG društva "Delavec" štev. 51 S. D.
. Z. v Cleveland, O.
Cleveland, O
Na redni seji dne 9. t. m. je društvo soglasno sklenilo, da se objavi spodaj navedeni predlog v glasilu S. D. P. Z.
1.)	Predlog, da naj bi se vršila »rihodnja konvencija S. D. P. Z v mestu Lorain, O.
2.)	Ako zgoraj navedeni pred-og propade, da se vrši konvencija (po sklepu zadnje konvencije) v Pittaburgh, Pa., potem pa ape-
iramo na članstvo S. D. P. Z , da se ne vrši na Buttlcr Street, in sicer iz sledečih razlogov:
Minulo jesen v mesecu septembru se je vršilo glavno zborovanje Slov. Nar. Pod. Jednote v i-stem mestu in sicer v prostorih K. S. Doma na Buttler St.
Nekateri g. delegatj« in tudi člani naše podporne organizacije so bili na omenjeni ulic! v Pitta-burghu nekaterim nedobro došli,
ker so jim grozili s kamenjem in so celo enega člana zadeli s kamnom, da se je moral z ulice odstraniti. In vsled tega marsikdo smatra mesto Pittsburgh za nepriljubljeno, posebno tujim nepoznanim gostom.
Vsa ona društva S. D. P. Z., ki se strinjajo z zgoraj navedenim predlogom, naj takoj obveste glavnega tajnika in mu odpošljejo rezultat odglasovanja, da se potem še vse pravočasno ukrene, ker prihodnja konvencija S. D. P. Z., se ima vršiti prvi pomdeljck v mesecu majniku tega leta.
V Ckveland, O. januar 9. 1916.
Društveni pečat.
Predsednik Mihael Lukner.
Tajnik Edward Branisel.
Blagajnik John Zaletel.
Kar socializem pribori, mora tudi braniti.
NaŠi
m otrokom zagotovi le socializem bodočnost.
Če ne hodiš v cerkev, še nisi s tem dokazal, da si socialist.
MIMMMMtMMMMMMf
C
: Stran Ko* i:
ČLANOM J. S. Z. I
Član, ki zapusti kraj ali želi prestopiti v istem kraju v drug klub, mqra to naznaniti na klubo-vi seji in poskrbeti, da mu klubov tajnik izpolni na zadnji strani Članske knjižic« "transfer record." v
V
V tem slučaju mora poravnati tudi vse tekoče prispevke vitevši mesec, ko prustopi.
To je potrebno radi točneji» kontrole nad člani.
TAJNIŠTVO J. S. Z.
TAJNIKOM J. 8. Z. NA ZNANJI
Tajniki klubov dobe v kratkem j glasovnice za glasovanje o pred-J logu za odbor, ki naj stopi v sporazum za spojenje 8. L. P. s S. P. in za volitev kandidatov za predsedniško kampanjo, izvrševalnega odbora stranke in za tajnika skupne stranke.
Rezultat je poslati, kakor je na-značeno na glasovnicah, t določenem roku v kraj, od koder so bile poslane.
Na glavni stan ni poiiljati glasovnic.	Tajništvo J. 8. Z.
Celoletni račun A.S.B.P.D.
od 1. januarja 1915 do 31. dtctmbra 1915.
Dohodki skupnih društev.
Smrtninski sklad članov....................................$2,601.42
Bolniški sklad članov......................................................5,773.76
Upravni sklad člšnov............................................................................923.78
Rezervni sklad članov............................................................................230.97
Izvanredni prispevki ............................................................................1,934.76
Smrtninakl sklad članic........................................................................1,168.36
Upravni sklad članic................................................70.68
Rezervni sklad članic............................................................................35.34
Vstopnina..............................................................................................21.60
Prememba oporok................................................................................2.76
Skupni dohodki......................................$12,663.30
Isdatki skupnih društev.
Izplačane bolniške podpore.................................$8,816.60
Za poštnino ............................................. 24.67
Vrnjena vstopnina in asesm...................................6.12
Skupni izdatki.......................................$8,846.19
Dohodki Centralne upravo.
Gotovine dne 1. januarja 1916..............................$ 913.41
Skupna društva poalala v gl. blagajno........................ 6,003.79
Vrnjeno posojilo John Mali................................ 200.00
Obresti posojila.......................,................... 6.00
Prodani društveni znak.................................... 1.06
Skupni dohodki ...........................?..........$6,124.26
Isdatki centralna uprava.
Izplačanih posmrtnin......................................$2,686.00
1,296.59 68.16 50.00 39.50 18.20 71.10 497.22 80.00
Doplačani primanjkljaj bol. podpor.........................
Stroški sej gl. odbora.....................................
Izguba očesa L. Gregorač, član dr. št. 6......................
Uradne tiskovine.........................................
Exprès in poštnina........................................
Dnevnice in vozni stroški..................................
Plača uradnikom .........................................
Društveno glasilo Proletarec. ..............................
Skupni izdatki........................................$4,794.76
Skupni dohodki...........................................$6,124.26
Skupni izdatki ........................................... 4,794.76
Ostane gotovine dne 31. dec. 1915...........
Na posojilu..................................
Društveni znaki...............................
.$1,329.49 . 1,572.10 9.90
Skupno premoženje dne 31. dec. 1915....................$2,911.49
........$2,696.46
Narastek blagajne.
Premoženje dne 31. dee 1914.......................
Napredek blagajne v letu 1916. .
........$ 215.08
IZKAZ SKUPNIH DOHODKOV V BOLNIŠKEM SKLADU IN IZPLAČILO !&| BOLNIŠjfctfi 1*Q^POR OD 1. JAN. 1915 DO 31. DEC. 1915
« > A XQ E •o > aS «n	h >3 iS 00 «S .M »o M JS « "5.C >	1 Izredni prispevki.	Skupno vplačilo.	Izplačali bol. podpor.	Več vplačali kot izplačali.	Več izplačali kot vplačali.
1	$ 540.00	$ 183.00	$ 723.00	$ 853.50		$ 130.50
2	166.75	52.25	209.00	167.00	$ 42.00	
3	134.25	44.75	179.00	325.00		146.00
4	524.25	177.00	701.25	818.00		116.75
5	200.25	67.00	267.25	394.00		126.75
6	245.25	81.75	327.00	370.00		43.00
7	46.60	15.50	62.00	80.00		18.00
8	182.25	60.75	243.00	259.00		16.00
9	471.00	157.25	628.25	720.00		91.75
10	434.25	144.00	578.25	679.50		101.25
11	646.75	214.50	861.26	1,086.00		224.76
12	70.50	23.60	94.00	,193.50	........	99.50
13	285.00	96.50	381.50 •	323.00	58.50	
14	123.75 I	40.75	164.50	67.00	97.60	
16	445.50	148.76	594.25	727.50		133.25
17	186.75	62.25	249.00	139.00	110.00	
18	112.50	37.75	150.25	431.00		280.75
19	234.00	78.25	312.25	380.00		67.75
20	528.00	176.60	704.50	572.60	132.00	
21	81.75	28.25	110.00	10.00	100.00	
22	63.00	21.25	84.25	85.00	........	.76
23	61.50	23.25	84.75	136.00	........	5
	$5,773.76	$1,934.75	$7,708.50	$8,816.50	$540.00	$1,648.00
IZPLAČANE POSMRTNINE IN POGREBNI STROSKI OD 1. JAN. DO
31. DEC. 1915.
>03
2
-s
jo >
v
Ime in priimek
6 5 1 10
5 12
8 0 8 9 2 19
4
»
6 11
Jacob Kuplcn ..........
Ignac Mismaah ..........
Martin Oplotnik........
Andrej Novosat........
Terezija Mesojednik
Louis Pančur ... .......
John Ocepek ...........
Vincenč atrovs .........
John Konduč ..........
Ivana Frank ...........
Josip Heidinger........
Kari Orehek...........
Anton Vehar..........
Mary Jerovc...........
Katarina Gregorač......
Fedelo Albertiny.......
martin obrežan, gl. predaednik.
t HR t « U	Starost obsmrtl.	Izplačana svota.
19 7	49	$ 300.00
423	46	150.00
127	33	300.00
694	55	150.00
554	54	135.00
tO 54	43	150.00
1635	46	160.00
1354	45	160.00
578	34	150.00
1246	32	160.00
188	80	150.00
1714	31 ,	' 150.00
1233	44	150.00
600	24	160.00
1376	35	150.00
1591	63	160.00
		$2,685.00
PONGBAC JURS CHE
John Cerne,
gl. tajnik.
Glavai nad «orni odbor:
MARTIN KATZMANN
frank 8tARCHICH, gl. blaga jaik.
a:íton kotzman
rezultat glasovanja.
Članstvo S. P. je pr«d kratkim glasovalo o dveh vprašanjih:
1.	Ca naj odpade konvencija skupne stranke, ki bi se morali
i vršiti letos in če naj eksekutiva Stranke izdela platformo za volitve;
2.	Če naj se odpravi informacijski urad v glavnem stanu stranke I
Ns prvo vprašanje je velika večina odgovorila "da," na drugo pa ne.
Konvencije torej letos ne bo in eksekutiva izdela platformo, ki pojde na splošno glasovanje.
Informativni urad ostane.
VABIJO NA DEBATO.
Chicago, 111.
Jugoslovanski socialistični klub itev. 1 v Chicagi naznanja:
Po klubovem sklepu se je zadnji petek nadaljevala teden prej pričeta debata o oboroževalnem pripravljanju. Udeležba je bila zelo velika. Referent sodr. Kristan je na kratko ponovil glavne poteze svojega poročila, potem je odgovarjal na razna vprašanja, nato se je razvila debata. Govorili so so-drugi Žikič, Savic in Petrič.
Ob 12. ponoči pe je seja zaključila s sklepom, da
se debata nadaljuje r petek 4. februarja,
in sicer v prostorih "Radničke Straže," 1944 S. Racine Ave.
Pravico, da se udeleže debate, imajo vsi člani Jugoslovanske socialistične sveže; sicer je pa javna in so lahko tudi drugi rojaki nav-coči, ako se zanimajo za to vele-vaino vprašanje. .
Poročilo se pa$ ne bo moglo ponavljati. Toda referent je predložil "Izjavo," ki obsega sintezo njegovih izvajanj, in informira vsakega, kdor se želi udeležiti debate. To izjavo najdejo čitatelji v zadnji številki "Proletarca" na 5. strani.
Nanjo upozarjamo tudi ostale klube in njih Člane in jim priporočamo, da se zanimajo za ta predmet V klubu je bilo namreč že priporočeno od ene strani, da naj se sprejme predložena "Izjava" in predloži eksckutivi Jugoslovanske Socialistične Zveze, da sc bavi s njo; z druge strani je bi-■*o pa sugerirano, naj se prevede "Izjava" v angleščino in poda skupni stranki kot iniciativen predlog našega kluba. Nobena sugestija sicer še ni dobila oblike predloga in se ni o njej glasovalo; toda po dosedanjem poteku debate je zelo verjetno, da se td^zgo-di in lahko je mogoče, da se bodo vsi naši klubi tedaj morali baviti s predmetom. Vsekakor jim bo to olajšano, če se že sedaj zanimajo za našo debato.
Naj ima kdo o tem in o drugih načelnih in taktičnih vprašanjih socializma kakršnokoli mnenje in naj se pokažejo v razpravi kakršnakoli nasprotja, vsekakor so take debate koristne in zbujajo zanimanje za poglobitev v socializem.
Vsi sodrugi in rojaki v Chica-gi in okolici so pa še enkrat vabljeni na sestanek v petek, ko se debata nadaljuje.
S socialističnim pozdravom Filip Godina, tajnik.
vabilo na shod.
Herminie, No. 2., PA.
Jugoslovanski socialistični klub št. 63 v lleriainie No. 2., Pa., priredi
dne IS. februarja
javen shod v Slov. Del. Domu na Herminie No. 1. Začetek ob 2. popoldne.
Govornik bo sodrug Etbin Kristan iz Chicago, in sicer bo govoril o Jugoslovanski akademiji v Ameriki in o bivstvu socializma.
Sklicujoči klub vabi na ta zanimivi shod vsa v bližini se nahajajoča društva S. N. P. J., nadalje društva, spadajoča k S. S. P. Z., k S. D. P. in P. D., društva S. D. P. Z. in vse slovensko občinstvo sploh. Predmet, o katerem se bo razpravljalo na shodu, je važen, in za vsakega rojaka je koristno, če se pouči, kaj se namerava z Ju gosi. Akademijo, da si more potem napraviti pravo sodbo. Vsem tovarišem delavcem kličemo: Dobro došli! Na svidenje!
Za soc. klub št. 63
John Trčelj, tajnik.
Radley, Kansas.
Po sklepu zadnje skupne konference Jug. socialističnih klubov v Crawford Co., drž. Kans. se bo vršila prihodnja konferenca dne 6. februarja 1916. v Franklin, Kans. točno ob 2. popoldan. Torej se uljudno vabijo sodrugi in so-družice, da se udeleže te skupne seje, na kateri bodo tiste točke rešene, katere so zaostale na zadnji konferenci. Sodrugi in sodružice, če hočemo svoje ideje stvarno rešiti, jo naša dolžnost, da se udeležujemo skupnih sej.' Nemogoče je posameznim sodrugom kaj rešiti, če pa pridemo v večini skupaj je pa gotovo rešeno, za kar se bomo zavzeli. Torej na svidenje dne 6. februarja!
John Goršek.
Milwaukee, Wis.
Jugoslovanski socialistični konferenčni odbor štev. 4 v Wisconsin ima svojo
REDNO SEJO v nedeljo, 6. februarja t. 1. ob 9. dopoldne v prostorih Udruženja broj 9 na 400 So. Pierce Str., Milwaukee.
Sodrugi tajniki, pridite vsi, ker imamo rešiti važne reči in ne bi smel izostati noben tajnik. Voliti moramo tudi nov odbor za prihodnje leto.
Pristop imajo vsi člani Jugosl. Soc. Zveze.
Thomas Stepich, taji
Cudahy, Wis.
Jugoslovanski konferenčni odbor za Wisconsin priredi v nedeljo C februarja ob pol 3. popoldne
JAVEN SHOD v Columbia Hall, 719 Packard av., Cudahy, Wis., z dnevnim redom: "Kdo so in kaj hočejo socialisti." Govoril bo sodrug Persich iz Milwaukee.
Vse sodruge in prijatelje iz Cudahy in okolice vabimo, da pridejo na ta shod.
Thomas Stepich, konf. tajnik.
Franklin, Kans.
Tem potom obveščam vse člane Socialističnega kluba št. 80 v Franklin, Kans., da se v polnem številu udeleže seje, ki se bo vr*ila prvo nedeljo v februarju dopoldne; to je 6. februarja. Na dnevnem redu imamo več važnih stvari, ki jih je treba rešiti. Sploh pa, cenjeni sodrugi, Če se ne boste bolj zanimali za socialistične ideje, potem vara ni pričakovati rešitve od drugih. Mi nismo potrebovali samo tistih vaših 25c, ki ste jih plačali pri vstopu v socialističen klub, če vas pa potem nikoli več ne vidimo, pač pa vas potrebujemo, če hočete biti člani socialistične stranke, da zahajate tudi redno na socialistične seje in tako pripomorete do boljšega razvoja socialist, stranke. Omenim naj še, da se je dalo pri našem klubu lepo število članov vpisati, ali pričakovati je od njih boljšega zanimanja kakor doslej. Saj je vendar edina rešitev za nas trpine v socialistični stranki; torej vam še enkrat kličem na svidenje dne 6. februarja.
S socialnim pozdravom
L. K., tajnik.
Red Lodge, Mont.
Imena odbornikov tukajšnjega Soc. kluba za leto 1916 so sledeča:
Tajnik J. Gerkman, Red Lodge, Mont., b. 44; zapisnikar J. Urleb, Red Lodge, Mont., b. 734; organizator M. Zibert, Red Lodge, Mont. b. 50 Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri sodr. J. Urlebu.
Soc. pozdrav
John Gerkman.
PROŠNJA DO ČITATELJEV.
Radley, Kans.
Socialistični klubi v Crawford County, Kana., so sklenili, da u-stanove skupno okrajno knjižnico, ki bo služila vsem klubom. Ker je vsak začetek težak, prosimo tem potom vse sodruge in prijatelje, če imajo kakšne knjige, ki so jih že prečitali in jih ne potrebujejo več, da nam jih pošljejo za našo knjižnico. Vsak dar bo hvaležno sprejet. Kdor bi nam hotel prodati kakšno knjigo, ga prosimo, da nam tudi to naznani in pove ceno.
John Goršek, Box 195, Radley, Kans.
NAZNANILO.
Na roki imamo sopet 150 "Ameriških Družinskih Koledarjev", katere smo dobili nazaj. Kdor ga sedaj hoče imeti, naj takoj pošlje 40c na naslov:
"Proletarec," 4008 W. 31st St., Chicago, ni.
Glasilo hrvatskih in srbskih socialistov v Ameriki je "Radnička Straža." Ishaja tedensko na o-smih straneh in stane $2.00 sa celo leto. Naslov : 1944 So. Racine Av., Chicago, m.
LISTU V PODPORO.
Jack F. Bergant, Export, Pa. Exprès od kol. $1.36. — Jugoslovanski soc. klub št. 1, Chicago, 111., $5.00. — Jos. Pangre 25c, Jos. Gross 25c, Ant. Tušek 25c, John Drab 25c, Ker sem dobre volje 10 et, Neimenovan 10c, Neimenovan 10c, Kamarajčoft 10c, James Wright 10c, Fr. Kastelec 10c, P. M. Clain 10c, Fr. Kenig 5c, And. Wirt 15c, Jack Svečnik 25c, Fr. Jelnikar 25c, Ig. Perine 25c, Jos. Tomažič 50c, Ant. Flisek 20c. Skupaj $3.50 in poslano po Louis Bric. Vsi v Herminie štev. 2., Pa. — An-j ton Koss, Euclid, O., 25c. — John Matjazich, Coll in wood, O., 50c. — Anton Serjak, San Francisco, Cal., 25c. — Skupaj $10.86. Zadnji izkaz $11.15. Vsega do danes $22.01.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARIZONA. LoweU in okolica: William Krall, box
3596.
ARKANSAS '
Fort Smith — Jenny Lind: Frank Oo-
renc, K. P. D. 3, Box 165 in Job. 8a dar, box 103. Huntington: Karol Petri*, box 204.
CALIFORNIA. San Francisco: A. R. Borich, 530 Vermont 8t.
COLORADO. LeadvlUe: Joe Zakftek, 310 W. 2nd St. Pueblo: Charles Pogorele, 508 Moffat St., Anton Oblak, 1235 Taylor ave. INDIANA. Clinton: Karol Poglodiè, L. Box 02. Indianapolis: J. Bruder, 710 Holme» nt. Kokomo: Louie Zakrajšek, 803 W. Woodland Ave.
KANSAS. Breezy HÜ1 in okolico: W. M. Smol-nik.
Columbus: Martin Jureêko, R. R. 8, box 60.
Corona: Blai Mezori, box 162. Dunkirk-Plttaburg: Thomas Wölk, R.
K hos 172 Franklin—Girard: Fr. Wegel, box 88. Frontenac: John Bedene, box 154; Joe.
Uijiek, box 7. Mulberry: Anton Sular R. F. D. 1. Mineral: Fr. Kotitz, box 32. Pittsburg: Andrej Podlesnik R. R. 8,
box 102; Jakob Selak R. R. 8. Radley: John Gorftek, P. O. Stone City: Mike Fine, box 496.
MICHIGAN. Detroit: F. C. Oglar, Joe Preimer in Thoe. Petrir.
MINNESOTA. Chisholm: Math. Richter, box 308. t Ely: John Teran, box 432; Fred. Wider, box 342 in Iguatz Praznik, box 542.
Ereleth: Jaeob Ambroži«, 419 Pierce st. i
New Duluth: Albert Hrast,- 811—95th Ave.
MISSOURI. St. Lonls: V. Cainkar. 2213 Gravois av.
MONTANA. Bear Creek: Frank Daniiek, P. O. Butte: Ig. Bozovičar, 2337 Walnut St. East Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200. Klein: M. Meznarich, box 127. Red Lodge: John Gerkman, box 44. Baundup In okolica: Frank Novak, box 13a
NEW YORK. Little Falls: Frank Gregorka, 2 East
Casier Street. New York City: L. Markun, 129 E.
29. St.
OHIO.
Cleveland: John Prostor, 5805 St. Clair Ave., Anton Pozareli, 5810 Prossa Ave., Math Petrovéiè, 1096 E. 67. 8t., Andrej Bogataj, 6906 8t. Clair ave., Edward Branisel, 6025'Glass ave. In Louis Stegovee, 1107 E 61 St. Collinwood: Anton Kužnik, 452—15Sth St., Gustav Kabaj, 446 B. 156th St., Jos. Skupek, 1107 E. Ölst St., in Joe Kunèiê, 439 E. 156th 8t. East Palestine: Jaek Isteniek, 436 E.
Martin 8t. Girard: Frank Baa, box 365. Olencoe: Naee llemberegr, L. Box 1. Lorain: Geo. PetkovSek, 1717 E. 29th 8t.
Struthers: John Rayer, box 540 in M.
Urbas, box 357. Wooster: John Kriimantië, box 360. Yonngstown: John Petriê, box 680 in
L. Zupane, 903 Himrod ave.
OREGON. Oregon City: Frank Sajovie, 131—18tk St
OKLAHOMA. Adamsoa: Joha Zabavnik, box SI. Red Oak: Joe Kogej, box 3.
PENNSYLVANIA. Beadling: Mart. Letinski, box 93. Bessemer: Louis Hribar, P. O. Broughon: Jacob Dolenc, box 181. Canonsbnrg: John Koklieh, box 276. Clarldge: John Mlakar, box 68, ia Fr.
Zurman, box 255. Conemaugh: Andrej Vidrich, Anton Oa-brenja, Frank Podboj in Frank Pavlovi«, box 523. Darragh: Karol 8lavië, box 252. Dunlo: Frank Kautiê, box 72. Fits Henry: Frank Indof, box 113. Forest City in Vandling: Frank Rataie
box 685 in Anton Drasler, box 9. Oarrett: Stephen in Mrs. Zabrie, R
F. D. box 53. Oreensburg: Frank Matko, Key Stène Hotel.
Hermiale: M. Burner, box 351. Irwin: John Trielj, R. F. D. 3, box 106.
in Louis Bric. Johnstown: Msth. Gabrenja, R. F. D. 1. box 120, in Jaeob Kocjan, 274 Laacn 8t.
Ali kaši jate ?
toa. W. Va ".la pU m rilo vodo. w> poetaU upadi bolj hudi. In kar mod delal v tovarni pri «Unl vročini, aam muml piU v* liku voda. čtlnl maolf varovam Balinmu m PIJu Ca In ko aam por»bil auo Hno •«aklanloo uHo)t knialj popolnoma prnuahal in aadaj aam sdrnv."
Ako kaši jate, odpravite vaš kašelj! To lahko storite, ako vzamete
Severa's
Balsam for Lungs f
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 50c v vseh lekarnah.
Bolečin« v prsih.
In nuna druge bolečine afUhko odpravijo i mulrKujeiijein delov s4£VEItA'S GOTHAS© OIL (Sevan>voUotft*rd»koOUe). Ja to maillo velika toAline vradnoati. Cena Ko in fiOo v VMth lekarnah.
Severov Almanah aa Slovane«
ta leto 191« M tedaj lahko dobi v lekarnah aH od na«. Zagotovit« ae, da dobit« »ve-sek Ur ga imejte vedno pri roki akoil oalo lato.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDSy IOWA
Edini slovenski pogrebnik |
MARTIN BARETINČIC
« » S3« BROAD STREET
TEL. 1475
JOHNSTOWN, PA. i
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nam ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, do sc lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
DANAŠNJE CENE:
100 Kron za $13.30
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek in glavnica $669,672.99 Hr. nilne uloge $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILUONOIS.
Razfiirlte svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! "Proletarec" ima v svoji književni zalogi aledeče knjige in broiure. Požlji-te naročilo ie danes:
Makaim Gorki: Mati. mehka vezba ...............................$1.00
Upton Sinclair (poslov. J os. Zavertnik in It. Kaker): Džungel. Povest
is chlcažklh klavnic ............................................76
Enrlco Ferrl: Socializem in moderna veda......................... .60
Država prihodnjostl..............................................20
Proletarlat.....................................................10
Etbin Kristan: Nevarni socializem ................................10
Komunistični manifest..........................................20
Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10
Socializem.......................................................10
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Nafta bogatstva" .............10
Kapitalistični rasred.............................................10
Vojna ln socljalna demokracija...................................15
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katollžko svetovno nazlranj«
is svebodna znanost . . . . .................... ...............26
O konsumnih družtvih............................................10
Moderni poUtičnl rasvoj.-Moderni gospodarski razvoj-CllJi socializma .10
Zadružna prodajalna aU konsum ...................................06
Stirl črtice. (Poljndne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)................ JO
Kako je lep vojažkl stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10
Katoližka cerkev ln socializem .....................................10
Spoved papeža Aleksandra .........................................10
Francka ln drugo.........................................*..... .25
Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto.
PROLETAREC, 4008 W. 31st St^	CHIOAGO. ILLINOIS.
McDonald: John Zabkar, R. F. D. 2,
box 143. Lloydsll: Anton Grbec, box 35. Manor: Fr. Demšar, box 253. Marlanna: Louis Miheve, box 25. Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253. Morgan: J. Kvarti«, box 453. Pittsburgh: Blaž. Novak, 0558 Rowaa Ave.
R«adlng: John Pesdire, 343 River 8t. Smithton: Joseph Radisek, Central
Hotel.
South Fork: Jakob Rupert, box 238. So. Fork.
W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 8,
box 50.
Wickharen: Luka Kralj, box 58. WUlock: Jak. Miklauži«, L. Box 3.
UTAH.
Mnrraj: Vine. Braniselj, bex 1. Scofleld: John Brezovar, box 27. Wlnterquarters: John Reven, box 108. Blackhawk: Fr. Dergsnc.
W. Virginia. Davis ln okolica: Jos. Skuk, box 348. Thomss: Frsnk Kocjan, box 272. Mil burn in okolica: Anton Stražiiar.
WASHINGTON. Roalyn: John Zobec, box 10. WISCONSIN. Kenesha: Frank žerovee, 18 Howland
Ave.
West Allie: Frank Punear, 477 — 53rd Avenue in Frank Bender, 471—53rd Ave.
WYOMING.
Reliance: Lovr. Uienitnik, box 05.
Rock Springs: Math Batirh, box 427 in F. 8. Tavcher. 674 Ahsay Ave.
8ublet: Anton Blasich, box 75.
8uperlor: Lucas Groser, box 341.
ILLINOIS.
Aurora: John Blaachits, R. 7. D. 4, box 68.
Chicago: Frank Atel, Frank Zaje, 4008 W. 31 St., Mike Kàstrun, 3022 Van Buren 8t. in Frank Barbič, 2243 W.
23 8t.
Cicero: Frank Mrgole, 5028 W. 25. PI.
Donlsvllle: Frank Jerich, box 168.
Johnston City: John Slivnik, box 599
La SaUe: Veneel Obiri, 438 Berlin 8t In John Rogel, 427 Berlin 8t.
Livingston: Frank Krek, P. O.
Nokomls: John Mekinda, box 607.
Nokomls in okolica: Frank Deželak, box 317.
Za Oglesby: Tom. Kralj, La Balle, Dl.
Springfield: Frank Brcgnr, 1701 Peoris Road.
Panama: Jos. Ferjsniii, box 10.
Stsunton: Anton À usee, box 158 in Joe Mostar, box 351.
Waukegan—North Chicago: Paul Pek-
lay, 220 Belwedere 8t.
Witt: John Zupančič, box 34.
važno za Člane j. b. z.
Glasom izida splošnega glasovanja članstva J. 8. Z., se vrši v
juliju 1916. aai ibor. Datum In kraj obdriavanja sbora m naznani pozneje.
Vsled tega sklepa plavajo ¿lani J. 8. Z. s januarjem 1916 tekom 10 mesecev—to je do konca oktobra istega leta—po 5o več mesečnih prispevkov sa pokritja stroškov sbora. Z januarjem bodo torej mesečni prispevki za zvezo 25c od člana. To naj člani in krajevni tajniki J. 8. Z. vzamejo na znanje, da ne bo nepotrebnih reklamacij.
TAJNIŠTVO J. 8. Z.
Em najboljših socialističnih revi i v angleškem jeziku v Ameriki je: •'INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 ■ Ohio St., Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
Ii 410 BRAID AVE., KEIOSNi, Vi
Telefon 1199
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno ielesni-ške postaje, Lyons, BI. Telefonska štev-.: 224 m.
Dr. Richters Pain Expel 1er
sa revmatične bolečine, sa bolečin« otrpnelostl pov la
Pravi ae dobi U v zavitku, kot r%m kaže ta slika. N« vzemite ga, ak« nima na zavitka nafte tržne znamke s Sidro.
25 in 50 eentov v vseh lekarnah, sil pa naročite si »a-avnoet od
F. Ad.RichterlCi.
74-80 Washington
Street,
New York, N. T.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastepa ia nik siiitik.
¡specialist za tožbe v odškodnin» kih zadevah. St. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3999
Dr. W. C. Ohlendoif, M. b.
Zdravnik sa netraaje Mosi la raaocolnlk.
4«drav«ižka pretakava brespls*«« fie tati j« 1« adravila. 1924 Bin« IaU*4 Ava, Chicago. Uradu je «d 1 ta • y»
Cd.; «d 7 ta 9 sv«4er. lava« Ohtaafi v «M b« laiki aaj pitaj« al«v« "
«J.
Iamtai pre 9T99 W»
Tel. Lawn tal« ITCl
Socialistične sliki Id karti.
"Piramida kapitalizma", • slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s Hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" s anglel kim napisom. Cene slikam so 1 komad 19e; 1 tueat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad Sel 1 tu ca t 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi sa kraje sveta.
.INTERNATIONAL pub. oo. 1311 k. «th 81,
Cleveland. Ohie.
MODERNA KNTGO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno d «še ca privatnike in društva. SpreJ» mamo naročila tudi isren mesta»
Imamo moderne stroje, cene in poštena postreiba.
fcRATJZ HOLAV, 1688 Blue Islajid Ara, (Adver.)	Okievr* I
IZ NEW TORKA V PETROGRAD PO ŽELEZ
NIČI
Grof Sergej T. Šulenburg iz Rusije je bil te «lili na banketu massachusettskega tehnološkega zavoda. Tam je tudi govoril. Zanimivo je bilo v njegovem govoru to, da bosta po njegovem mnenju v treh ali štirih desetletjih stari in novi svet zdruiena z želoenico čez Alasko in da se bo mogoče v brzovlaku peljati iz New Yorka v Petrograd eec berinsko ožino.
Odkar je zgrajena sibirska železnica, ni to res nič nemogočega. Most berinško ožino bi bil pao že sam po sebi nekaj velikanskega, toda izza naštetih tehniških čudežev naše dobe ne spada nikakor ined nemogoče reči. Ali kdo bi se bil drznil pred petdesetimi leti misliti na tako možnost f
Železnica, na katero misli Šulenburg, pa ne bi bila le velikanska prometna žila. Njen pomen bi segal tudi tja, kamor ruski grof najbrže niti ne misli. Železuice so tudi socialne institucije, in ta, ki bi spajala Ameriko « Evropo, Zedinjene države z Rusijo, bi bila še posebno velikega socialnega pomena. Železnicam ima kapitalizem mnogo zahvaliti za svoj razvoj, toda socializem tudi. In zveza, o kateri govori šulenburg, bi storila za napredek socializma na Ruskem toliko, da bodo marsikateri ruski grofi nemara še obžalovali ta rezultat.
Le naj grade že+eznice, velike železnice 1 Na
njih ao bo vozil socializem do svoje končne zmage. Na njih se bo vozila svoboda do svojega tri-umfs.
MILJON VOJAKOV.
Predsednik senatnega odbora za vojaške zadeve, senator Chamberlain je v soboto izjavil, da upa, da poda odbor brez dolgega zavlačevanja dovršen načrt zakona, ki se pobriga za vse potrebne faktorje za ustanovitev narodne vojske v številu enega miljona mož.
Pričakuje se, da se bodo nekateri člani senatnega odbora odločno potegnili za to, da se z vsakim programom o zvišanju vojske spoji vladno izdelovanje vojnega materijala. Ksr se tiče mornarice, se kažejo znamenja, da bo za leto 1917. ugodno «prejet «natno pomnožen program stavbe novih ladij.
Po dosedanjih znakih se zdi, da sprejme senatni vojaški odbor nekakšne predloge o kontinentalni vojski. Ali ti predlogi bodo glavno posvečeni popolni reorganizaciji stalne vojske na podlagi števila 235,000 mož, s čimer se poviša predlog vojnega tajnika Garrisona skoraj za 100,-000 mož.
Jasno je, da se pripravlja kongres za militarizem. In to ne more presenetiti nikogar, kdor pozna interese, ki so zastopani v kongresu in kdor ve, kakšne ideje porajajo ti interesi. Gotovo se potegujejo za oboroževanje v prvi vrsti tisti, ki hočejo delati mil jonske kupčije. Zato je važno, da se podržavi vsa industrija vojnih potrebščin. Kadar ne bodo imeli velekapitalisti dobička od šrapnelov in kanonov, se bo kmalu pokazalo, koliko jim je v resnici ležeče na oboroževanju.
Buržvazija tudi nima lastnih idej. V evropskih državah vidi militarizem, pa misli, da sploh ni drugega načina obrambe kot militaristični. Naj
se imenuje vojska, ki jo suujejo, kontinentalna armada sli pa milica, na vsak način je militari-stična institucija, lu z njo nimajo socialisti kaj opraviti.
KAKO PLAČUJE DRŽAVA.
V državi New York je senat izvoHl odbor za civilno službo, čigar naloga je bila preiskati razmere v državni službi. Načelnik odbora Clinton T Horton je podal izjavo, iz katere je razvidno, da koraka država sama na čelu izkoriščevalcev. Zlasti stenografi in stcnografistice so škandalozno slabo plačane; v enem oddelku znaša plača 240 dolarjev na leto. So pa tudi razlike. Preiskava je dognala, da je bilo dne 1. junija 1915. petindvajset stenografistic v službi; ena je Imela 240 dolarjev, ena pa 1000 dolarjev na leto. Odboru se zdi — m drugim ljudem najbrže tudi, — da je ta razlika le nekoliko prevelika. Najobičajnejša plača je menda 480 dolarjev. Odbor meni, da se za take sramotne plače ne morejo dobiti sposobni ljudje, ko se plačuje v privatni službi dvakrat toliko, ter zahteva, naj napravijo stenogra-fisti ob sprejemu izkušnjo, po tem naj se pa uredi plača.
Kapitalistična država je izkoriščevalka. To je davno znano. Če zahteva socializem, da naj se podržavi jo podjetja, zahteva poleg tega tudi socialistično upravo. Kajti le ona more varovati delavce in uslužbence izkoriščanja.
MIROVNA LADJA — LADJA SOVRAŠTVA.
V soboto se je pripeljalo z ladjo "Rotterdam" 4.1 članov Fordove mirovne ekspedicije v New York. Vsi so bili nezadovoljni. Vsi so pripovedovali,'da je nastala popolna nesloga, davno preden je*ladja Oscar II. dosrgla svoj cilj. Kden izmed udeležencev je dejal, da je barka postala znana kot ladja sovraštva, davno preden je priplula na Norveško.
"Če regulirate otroško delo, regulirate zločin. Prav bi bilo za nas, da odpravimo otroško delo, ne da ga reguliramo. Prišel bo čas, ko ne bo amerbiti nihče izpod 16 let zaposlen v tovarni, jami ali kamnolomu".—Meyer London v kongresu.
"Zastopniki starih strank bodo kmalu prisiljeni, da bodo sklepati sociable zakone, ker so socialisti zbudili javno mnenje in bodo bičali republikanske in demokratične zakonodajce, da bodo sprejemali zakone ne le v prid otrokom, ampak tudi za moške in čenske delavec."—Mever London v kongresu.
"Nekateri pravijo, da je zakon o otroškem delu neustaven. Nekateri ljudje se takoj obrnejo do konstitucije za pomoč, ako jim manjkajo argumenti. H grobu gredo in iščejo tam pamet. Kakor da je bila vsa modrost z ustanovitelji usta-' ve položena v grob. Toda ne bomo se odrekli pravici, da prilagodimo zakonodajstvo potrebam svoje dobe."—Meyer London v kongresu.
Med militarizmom in med močjo za obrambo svojih pravic je prav tako velika razlika kakor med avtokratično monarhijo in svobodno demokracijo.
Statistika nezakonskih otrok.
Poročilo, ki ga je izdal dr. Norton W. Bland iz državnega Statističnega urada za Ohio, pravi, da je med 1000 rojenimi otroci 17 nezakonskih. Skupno število rojenih otrok je bilo lani 101,801, med temi jih je bilo od nezakonskih mater rojenih 1748. Od teh novorojencev je imelo 1058 nezakonske matere, ki so bile manj kakor 23 let stare.
Ogoljufani Indijanci.
Odbor, ki je preiskaval zadeve Indijancev v državi New York, je sporočil, da se je godila krivica Indijancem v državi New York iz rodu Seneea in Indijancem sedmerih narodov.* Mnogo jih je bilo oalcparjenih za svoja posestva. O-menjeni odbor bo preiskal vso stvar in skušal doseči povračilo.
Gene odpadkov rastejo.
Mesto New York je doslej plačalo v sedemnajstih letih 3,750,-(XX) dolarjev za odvažanje odpadkov. Sedaj ponuja neka družba mestu, ne le da bo zastonj odvažala odpadke, ampak da plača še 900,000 dolarjev za to pravico. Odvetnik družbe jc pojasnil, da se iz teh odpadkov posredno dobiva glicerin, ki stoji sedaj visoko v ceni, ker je potreben za izdelovanje nitroglicerina.
Bresdratna telegrafija.
Mornariški tajnik Daniels je formalno odobril načrt za vladno kooperativno službo brezžičnega brzojava, ki bi obsegala vse ameri-ftke republike in zagotovila vsak fias zadovoljivo spojitev med njimi. Načrt bo izročen državnemu oddelku in se predloži vsem vladam, katerih se tiče. Glavne do-loflbe so sledeče:
I. Vaaka vlada poseduje in kontrolira vse postaje brezžičnega brzojava na svojem ozemlju.
2.	Kjer se ne more izvesti vladna last in kontrola, stori vlada korake, da more prevzeli in upravljati postaje v slučaju potrebe.
3.	Vsaka vlada poda koncesije za izmenjavo poročil, zlasti za u-radne transakcije in za tiste vesti, ki gredo za podpiranjem trgovskih atikov in za izmeno raznovrstnih mednarodnih poročil.
Lovington, 111.
Poročati imam iz tukajšnje naselbine žalostno vest, da nam je u-grabila kruta smrt rojaka Leopolda Povše v najlepši dobi življenja. Rojen je bil r. 1888 v Dobovici, pošta Dole pri Litiji. Pokojnik je postal žrtev stroge zime, ki menda povsod hudo razsaja. Dne 3 jan. je bil še čil in krepak, na večer i-stega dne se je prehladil, nakar so se mu dne 9. jan. pluča vnela in je tudi dne 14. jan. isti bolezni podlegel. Pokojnik je bil zelo ugleden in vobče spoštovan ter povsod priljubljen fant. Z njim je tudi 80C. tiket izgubil zopet en glas. Spadal je k Local No. 30 U. M. A., Loyal Order of Mosse št. 684 in S. S. P. Z. št. 7, kar znači, da se je zavedal proletarskih dolžnosti. V stari domovini zapušča 2 brata in 2 sestri, ter tukaj u Ameriki 1 sestro in 2 brata, na katerih željo je bil dne 16. jan. po katoliških obredih pokopan! Pokojniku bodi lahka tuja gruda.
Pr. Plazzotta.
Milan Pugelj:
SAMOTAR.
II.
Kadar je zašel nadalje proti mestu, jc dosegel stransko in daleč iz mesta iztegnjeno drevoredo-vo progo, koder so se naseljevali komedijantje. Popoludnfc so tam vsekrižem kričale velike lajne s hreičečimi in sarkastičnimi basi, s cvrčečimi in žvižgajočimi visoki-
mi piščalkami in z razpranimi in ostrimi glasovi trobent, ki so rezale ves sum in krik kakor noži. Dopoludne pa je vse to spalo in bilo popolnoma neobljudeno. Ra->:« n zarjavelega komedijanta, ki je lezel neumit in razdrapan po stopnicah v nizki leseni voz, in razen nekaterih starih in grdih žensk, ki so dremale pred štirio-glatimi in ponekod podolgovatimi platnenimi kolibami v žarkih jutranjega solnea. ni videl človek nikogar.
Ob takih mirnih urah je prlsa-jal on, ogledoval nadnaravno velika dekleta z dvemi in tremi gla \ami, ki so bila naslikana na o-promne platnene, plahte zunaj kolih. in obiskal zlasti večkrat velik šotor, ki je nosil na pročelju rdeč in ogromen napis "Panoptikum."
Ko jc spustil za njim gospodar zaveso ob vhodu, je zavladalo o-koli njega tajinstveno gibanje strojev, ki se je širilo od vseh strpni in se združevalo v enakomerno in pridržano kovinsko šumenje. Polumrak je ležal po prostoru in v njem se je zamolklo svetlikala z zlatom obšita obleka u-inirajoče mučenice, ki je ležala pod steklom na žebljih, visoko dvigala p? Ki in od časa do časa odpirala svoje velike steklene oči. Tam dalje je ležal na postelji ruski veliki car Aleksander z veliko, grdo in z* vajočo rano na prsih, ki so mu jo prizadeli sovražniki vlade. Tudi .on je umiral, a težko in primerno junaku. Siva brada se mu je stresala na prsi, in prsi same so ječale in škripale v smrt nem boju. Desna roka se je hotela dvigniti s krčevito stisnjeno pestjo, a padala je nazaj* in se tm dila brez uspčha.
•V tistem mraku, ki je bil hladen in vlažen in med čudnim kovinskim šumenjem strojev, ki so pregibali ta voščena in mrliška telesa, se je mudil dolge letne do-y>oludneve in gledal zlasti golo in
beli» žensko • polnimi boki in krasi ai prsi, z ogromnimi lasmi in čudolepimi, močnimi nogami. O-na jc hotela uiti, glavo je vila nepretrgoma v stran; a močna črna gorila, pokrita z žametno in dolgo dlako in hlastno vrteča oči, jo je iHtisnila trdno v svoje naročje in jo privijala s svojo ploščato in Črno roko nase kakor z železnim in neizprosnim okovom. Če bi ta bela ženska stopila med ljudi, hodila med njimi in obračala vanje svoj čarobni obraz, bi bilo število njenih častileev neizmerno. Blesk njenega tilnika, zamatnna in mehka belina njenega polnega in čvrstega telesa, čudni in pomembni ogenj zamolklih in velikih oči in tahlo skoro čutno šumenje razpu-ščenih črnih las, ki so se oprezno Vidili po hrbtu zdaj proti desni in zdaj proti levi strani, vse to je v polumraku in med množico čarobno strmečih in s pretečimi in me-stoina groznimi kretnjami dihajo-čih in zihajočih žen in junakov, grabilo prsi s strahobo in plaho privlačnostjo.
Samolar iz vile je hotel oditi, a ni mogel od ženske, ki je strahotna vrtela glavo in se izkušala iz\ '* iz groznega objema zaljubljene gorile. Jaka strast je ležala v vsem in on si je želel, da bi imel nož ali močno ostro suli* co, ki bi jo zasadil z vso silo v žametni kožuh divjega pohotneža. Razburil se je, zardel v glavo, napel oči in jih nevede žalil z ostudno živalsko jezo.
Če je prišel drug samoten obiskovalec ali gospodar sam, se je nenadoma iztreznil, kakor bi se prebudil iz nenavadnega otrpnje-nja. Ves zardel, ves nemiren in drhteč je zavil kakor iznenaden in osramočen med druge figure, gledal brez cilja vanje, mislil na-z3j in napenjal ušesa, kakor da bi moral čuti nekaj o sebi, nekaj o tem, da ga je nekdo zalotil v takih mislih, v nedopustnih osnutkih in dejanjih.
(Dalje prihodnjič.)
Socializem ni nauk potrpljenja, temveč nauk boja.
Nedolžne žrtve.
Koliko človeških življenj je izgubljenih vsako leto zavoljo tega. ker se zdravljenje bolezni opušča po zanikrnosti ali vsled skoposti. Velikokrat slišimo izraze: "Saj ta bolezen je le malenkost in bode prešla brez zdravljenja." Ncne-ri*varna bolezen se mogoče ustavi, če se pa to ne zgodi, se pa «premeni v nevarno, ali celo neozdravljivo bolezen. Pri vsaki nepriliki zvezani z izgubo okusa, zabasano-sti, koljenju ereves, in slabosti, vzemite takoj Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, to vam bode očistilo črevesje, ter ga oja-čilo in vam pomagalo prebavljati, odstranilo vam bo nervoznost in pridobilo okus. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Jo«. Triner. izdelovalec, 1333—39 So. Ashland A ve.. Chieago, 111.
Za nevralgije, in otekline udov in bolezen v mišicah vam priporočamo Trinerjevo mazilo (Lini-ment). Cena 25 in 50c, s poštnino vred 35 in 60c.
% POZOR!
Slovenske gramofonske plošče! Nova izbira, nove cene! Pišite po cenik! Prodajam tudi Columbia gramofone in plošče v vseh jezikih.
Anton J. Terbovec, P. O. Box 1, Cicero, 111.
V Vain o upraiatyel T;
DO mi opravil
30 W Mjb.ljl in Mjctrtje £ J
Konzularne
VQfetlkl
zadrv»
207 Htnovtr st.
Milwaukee. Wis.,
M. A. Weisskopf, M, D,
Izkušen zdravnik.
Urad nje od 12 A. IL —8 P. II in od 8—10 P. M. V sredo in as deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47«.
1101 Bo. Ashland ave. Tel. residence: Lswndsl«
James F. Steplna,
predaudnik.
Christian R. Walleck.
I. podpreti«.
fcnanuel Berauek.
II. pod preda.
Adolf J. I rasa,
blagajnik.
Ravnalel|skl odhar
MU-KmI Zin
binan u« I Beraub Or. Anion HÜuikM A bei Itevia John Kucik A. V. Ücrlaaw John C. Krau
JimM f. Suplat C. K W«ll*r k
AMERICAN STATE BANK
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
finPRTil" Pondeljek in v četrtek do 8J zvečer, UUrniU. vse druge dneve pa do 5J popoldan.
lOO kron $13.30
10 K...............$1.40
20 K...............2.70
50 K............... 6.65
100 K.............$13.30
200 K . . . .......... 26.50
500 K . . . .......... 66.50
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-6* Bluc I» I and Avenue, Chlcago, U».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite sc na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South MJllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.
Vse delo garantirano.
POZOR!—Kadar se nahajate v gostilni,
3 pristne
2 zdravilne
oahtevajte vedno dobre, zdrave ia pristne pijače, in tv •o A. Horwatove: Importlranl Brlnjevec, SUvovec, Tropi novec. Grenko Vino in Kranjski Grenčec. Moja tvrdka
je prva in edina samostojna, ki importira žgane pijače in zelišča naravnost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite ai. da je A. Horwatovo pravo, zdravilno grenko vino napravljeno iz najboljšega californijskega rudečega vina ia i» rvajzdravpjftih starokrajskih zelišč ter nadkriljuje v»e druge pijače te vrste za človeško zdravje. Ravno take Kranjski Orenčec. Po®ebno ako pijete slabo žganje, a« bo nikdar škodovalo, če denete polovico tefa grenčeea vmes.
A. H OR WAT, 1827 West 22nd Street, Chicago, 111.
Stud do jedil.
V lekarnah
Cena $1.00
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabšani prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
i
slast do jedi, ojačen život in moč za misliti.
Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerievo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti
Nerednosti po jedi zaprtju
kislo ali grenko kolcanje
riganje
plin — ujed.
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
JOS. TRINER
Izdelovalec.
13331339 So. Ashland Ave.
Chlcags, III.
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kašlju pri rokah. Morali bi najraje imeti Triner's Cou«h S*d*tiv« katere ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kašlju. bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25c in 60c. Po pošti 85c in 60c.