SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 14 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 15 de abril - 15. aprila 1999
rEDE“	.	.	Obisk Mihaele Logar,
urooar SlOVCnSKO zavesti državne sekretarke za Slovence po svetu
Pred kratkim je bilo izvoljeno novo vodstvo Slovenske izseljenske matice. Novi predsednik politolog in univ. prof. dt- Anton Bebler izhaja iz znane komunistične družine, kjer je bil oče že predvojni revolucionar in agent kominteme, španski borec, minister, diplomat itd.
Ko je nastopil svoje novo mesto, je v tiubljanskem Delu podal dolg pogovor s časnikarko Dragico Bošr\jak.
V	tem intervjuju je nedvoumno začrtal novo pot Izseljenski matici. Dosedaj smo bili do nje bolj rezervirani zaradi njenega °bnašaiija do idejno drugačnih Slovencev P° svetu. A sedaj je nastopila Matica n°vo in še bolj čudno pot: postati hoče Stobar Slovencev po svetu. Sedaj, ko Mtamo oddelek ministrstva in parlamen-^ho komisijo, ki se bavi z izseljenci in Mn skuša pomagati, se Matica po bese-'kh svojega predsednika odpoveduje podpori Slovencev po svetu pri ohraryeva-*1M svoje slovenske zavesti!
Mi nismo zanje Slovenci po svetu, nrnpak največ lojalni državljani tujih držav in prijatelji Slovenije. Poglejmo, N je dejal o tem dr. Andrej Bebler:
»Izraz Slovenci po svetu se mi ... ne najbolj primeren, pa čeprav je med ljudmi nedvomno nekaj deset tisoč Slovencev. Ko je 5. februarja letos skupi-Mr uglednih Američanov delno slovens-foga rodu pisala predsedniku ZDA Billu Clintonu in podprla kandidaturo Slovenje za članstvo v NATO, seje podpisala ”Prijatelji Slovenije". Tudi osebno poz-tom več Američanov, Francozov, Švi-'Arjev, Nemcev, Poljakov in drugih, ki I s°dy'o v to kategorijo, pa čeprav med ^jimi predniki nimajo Slovencev. In \ tocih je med prijatelji Slovenije vse več. ” Po novem projektu predsednika Slo-Vehska izseljenska matica izseljencem za-Mka slovensko narodnost in državljanst-v°- Na vprašanje Dragice Bošnjak: „Ali prepričani, da bodo po svetu prav šumeli vaša stališča o tem, kako Slo-Vehci po svetu pravzaprav ‘niso Slovenci’, ftič pa skoraj povečini tuji državljani in *8°lj’ slovenska diaspora?” je novi pred-Sednik SIM zelo jasno odgovoril:
Peterle v Bonnu s predsedniki evropskih komisij
Predsednik Slovenskih krščanskih de-°kratov (SKD) in predsednik komisije DZ | n evropske zadeve Lojze Peterle se je v jMtnu udeležil političnega foruma o širitvi M'opske Zveze, kije potekal v organizaciji l^htra za študije evropskega združevanja. 0ruma so se udeležili predsedniki parla-Mitarnih komisij za evropske zadeve j 7žav kandidatk oziroma parlamentarnih f*0vnih teles pridruženih držav, ki se ,KVarjajo 2 evropskimi zadevami. Lojze Pe-. e je na forumu predstavil aktualno sta-."® v Sloveniji in se zavzel za to, da bi imele Ve kandidatke, ki se potegujejo za ^S^v° v EZ, možnost vplivati na prihod-Lh i ^^°bo Zveze, čeprav zdaj še niso
V	Popravne članice Evropske Zveze.
i\J
„Upam, da bodo. Za plodno razmerje med Slovenijo in diasporo je nujno upoštevati stvarnost, kakršna je, in ne zastarelih stereotipov. Pri slovenski diaspori gre povečini za tuje državljane, ki želijo biti lojalni Američani, Kanadčani, Nemci, Avstralci, Argentinci in tako naprej. Zato ni primemo navezovati stikov z njimi pretežno ptek slovenskih državnih organov, še posebej ne prek zunanjega ministrstva Republike Slovenije.
Mi zanj nismo Slovenci, samo slovenska diaspora, morda prijatelji Slovenije ali samo nostalgiki, kajti nadaljuje: „Del prijateljev Slovenije bi lahko imenovali slovenska diaspora. Ta izraz je bolj nevtralen. Nihče pa natančno ne ve, koliko takih še govori slovensko, se čuti Slovence in te identitete ne prikriva, koliko jih še vzdržuje stike z drugimi Slovenci in Slovenijo. In tako naprej. Zgolj ugibamo torej lahko, kolikšen delež diaspore se povezuje z našimi nevladnimi organizacijami, med katerimi je tudi Slovenska izseljenska matica. Ocene o stopetdeset do dvestotisočglavi slovenski diaspori zunaj meja republike Slovenije slonijo večinoma na ugibanjih. Znano pa je tudi, da marsikateri Slovenec ali Slovenka v tujini odklanja stike s Slovenijo, z njenimi državnimi organi ali nevladnimi organizacijami. Med njimi so žal tudi taki, ki odklanjajo stik s Slovensko izseljensko matico, čeprav bi bilo sodelovanje lahko obojestransko koristno.”
In kakšno vlogi naj bi SIM pri tem? Nič več pomagati Slovencem v tujini, ki jih pač ni, ker so s tem, ko so odšli po lastni volji ali primorani od fašizma ali komunizma prenehali biti Slovenci, (ali ni nekoč visok komunistični voditelj in kulturnik dejal, da so tisti pisatelji, ki so Nad. na 4. str.
Veleposlanik na pogovorih s Cohenom
Na slovensko pobudo se je ameriški obrambni minister William Cohen 7. aprila v Bruslju sestal z veleposlaniki držav, ki mejijo na ZR Jugoslavijo, pa tudi z veleposlanikom Slovenije. Ameriška delegacija je sogovornikom podrobno predstavila vojaški in človekoljubni vidik operacije zveze NATO Zavezniška sila. Ameriški obrambni minister Cohen je v pogovoru izrazil pričakovanje, da bodo omenjene države še naprej prispevale k utrjevanju stabilnosti v regiji in tudi ob tej priložnosti ponovil, da jim zavezništvo nudi varnostna zagotovila. Sestanka se je za Slovenijo udeležil votlja diplomatske misije pri zvezi NATO Matjaž Šinkovec. Poleg Slovenije so se s Cohenom pogovarjali tudi diplonfetski predstavniki Makedonije, Bolgarije, Romunije, Albanije, Hrvaške ter BiH. Ameriški obrambni minister se je sicer na zavezništvu sestal z generalnim sekretarjem zveze NATO Ja-vierjem Solano, popoldne pa tudi z veleposlaniki članic zavezništva
Državna skretarka za Slovence po svetu Mihaela Logar je napovedala svoj obisk Slovencem v Argentini za ta teden. Veseli smo njenega obiska in spremljevalcev, ker bo tako lahko jasno spoznala našo skupnost, njene probleme, želje in delo. Zaradi kratkega časa, ki ga bo prebila med nami, si bo lahko ogledala le najvažnejše naše ustanove.
Program obiska državne sekretarke Mihaele Logar, voc(je urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na ministrstvu za Zunanje zadeve Republike Slovenije, svetovalke vlade Melite Steiner ter novinarjev Dela, Dnevnika in Naše Slovenije, v Argentini in Urugvaju, od 18. do 25. aprila 1999 je naslednji:
Nedelja, 18. ob 10.45: Prihod na Ezei-zo; ob 13.00: obisk prireditve Zveze Slovenskih mater in žena v Našem domu v San Justo; ob 18.30: Pogovor z vodstvom Slovenskega prekmurskega društva v Bemalu; ob 20.00: srečanje s člani.
Ponedeljek, 19. ob 9.00: sprejem na veleposlaništvu RS; ob 20.00: srečanje z razširjenim Medorganizacijskim svetom v Slovenski hiši.
Torek, 20. obisk Mendoze. Ob 18.30:
Spet je poteklo leto okoli in mesto Buenos Aires je pripravilo veliko tradicionalno knjižno razstavo pod naslovom Feria del libro. Med največje argentinske in mednarodne založbe, ki pritegnejo nad milijon obiskov, so spet Slovenci postavili svoj knjižni prostor kot pred dvema letoma.
Odgovornost je prevzelo slovensko veleposlaništvo v Argentini s sodelovanjem tukaj živečih rojakov. Poleg knjig iz Slovenije bodo predstavljene tudi knjige naših založb Zedinjene Slovenije, Svobodne Slovenije, Kulturne akcije in drugih.
Za široko publiko bo razstava odprta od
Za kosovsko krizo
Slovenski zunanji minister Boris Frlec je 8. aprila na srečanju vodij diplomacy Evropske Zveze o kosovski begunski krizi z državami iz regije poudaril, da se Slovenija aktivno vključuje v prizadevanja za blažitev begunske krize. Votlja diplomacije je kolegom predstavil sklepe vlade, po katerih je Slovenija začasno pripravljena sprejeti dodatnih 1600 beguncev s Kosova, ponudila pa je tudi druge oblike pomoči.V Albanjjo, kjer bodo begunski problem pomagale reševati mednarodne enote pod vodstvom zveze NATO, je pripravljena poslati sanitetno enoto in šest častnikov za zvezo, v Makedoniji je pripravljena urediti zdravniški center, pripravljena pa je nuditi tudi letalske zveze za prevoze na in z območja Slovenija je pripravljena prispevati tudi osebje, ki bi beguncem razdeljevalo človekoljubno pomoč.
razgovor z vodstvom Društva Slovencev; ob 20.00: srecarye z rojaki v Slovenskem domu.
Sreda, 21. ob 20.00: Srečanje z učitelji osnovnih šol in profesorji srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
Četrtek, 22. obisk Montevidea. Ob 19.00: razgovor z vodstvom Prvega slovenskega prekmurskega društva; ob 21.30: srečanje s člani.
Petek, 23. ob 20.00: Predavanje ge. Logarjeve v Slovenski hiši: ..Politika Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu”.
Sobota, 24. ob 9.00: obisk osnovne šole v Slomškovem domu; ob 11.00: obisk osnovne šole v Slovenski vasi (ga. Logarjeva); obisk osnovne šole v Triglavu (ga. Mehta Steiner); ob 16.30: obisk Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka; ob 18.00: obisk šole za odrasle v društvu Triglav; ob 18.30: razgovor z vodstvom Slovenskega podpornega društva Triglava; ob 20.00: srečanje s člani.
Nedelja, 25. ob 17.00: Feria del Libro (program posebej)
Ponedeljek, 26. ob 8.00: Odhod iz Ezeize v Slovenijo.
tega petka, 16. aprila do začetka maja.
Iz Slovenije pride pisatelj Drago Jančar, ki bo imel nedeljo, 25. aprila ob 17 uri v takoimenovanem Slovenskem dnevu -Dia de Eslovenia -glavno predavanje; nastopih pa bodo še Mladinski pevski zbor iz San Justa in kot solist Luka Debevec.
Veleposlaništvo RS in druge naše sodelujoče organizacije vabijo vse rojake, da si ogledajo poleg drugih tudi slovenske knjige in si jih nabavjjo ter se udeležijo predavanja in koncerta.
Haider koroški deželni glavar
Predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Jorg Haider je postal koroški deželni glavar. Poslanci Avstrijske ljudske stranke (OeVP) so zagotovili obvezno dvotretjinsko navzočnost, niso pa sodelovali pri glasovanju. Tako je bil Haider izvoljen z glasovi FPOe.
Novi deželni glavar Koroške Haider je na vprašanje dopisnika TV Slovenija, kako namerava urediti koroško manjšinsko politiko, odgovoril, da bo kot deželni glavar pomiril strasti različnih narodnih skupin. Dejal je, da mu tega ne bi nihče pripisal in da nima namena prilivati olja na ogenj. »Slovenski rojaki so me na zadnjih deželnih volitvah podprli in s tem pokazali, da so z mojim delom zadovoljni. Kot zakoniti predstavnik večine kažem veliko razumevanja za narodne skupnosti,” je še dejal Joerg Haider.
STRANI 4:
Nedopustno krajšanje
Feria del libro
lilIBIi	lil	MMIilBlllllil<HH»llilMli'	UH Ii
nm mi rniiifur « »v i«inirnnra»Tnr r~nrrwiirrnn r mnr'ii t rrnn
-■ mfm r^r-i'-Triifinii[TT~iTrfi rn rnirniirmirmr Tinrarr m ~fiiinnm iiii<miiiw mt—n i m man mmn iniiii—im m m
Zgodilo seje v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
SMO ZA NATO ALI NE?
V	predavanju o strateških zunanjepolitičnih usmeritvah Slovenije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede je premier Drnovšek dejal da bi negativen odgovor Slovenije na prošnjo zveze NATO, naj v primeru napadov na ZRJ zavezniškim letalom omogoči prelet njenega zračnega prostora, dejansko pomenil, da odstopamo od slovenske kandidature za članstvo v zvezi NATO, čeprav formalno tega nihče ne bi rekel.
SLOVENSKI UNICEF ZA BEGUNCE
Slovenski odbor za Unicef vodi akcijo zbiranja pomoči za begunce, pregnane s Kosova, že od konca marca. Po dogovoru z Unicefovim uradom v Tirani bo slovenski odbor s podporo ministrstva za kmetijstvo kot prvo pomoč na ogrožena območja poslal šest ton mleka v prahu. Ob tem je slovenski odbor za Unicef za pomoč zaprosil tisoč slovenskih podjetij. Prve dni se jih je odzvalo 14, ki so prispevala pomoč v višini 284.000 tolarjev.
ZDRAVJE V SLOVENIJI
Za Slovenijo sta značilna nizka rodnost in naravni prirastek. Število mlajšega prebivalstva se zmanjšuje, narašča pa delež vzdrževanega starejšega prebivalstva. Zmanjšuje se tudi stopnja umrljivosti. Najpogostejši vzrok smrti na Slovenskem so bolezni srca in ožilja, ki predstavljajo skoraj polovico vseh vzrokov smrti, sledijo pa novotvorbe, poškodbe in zastrupitve, bolezni dihal, bolezni prebavil itd. Velik problem v Sloveniji so tudi poškodbe in zastrupitve; Slovenija kar za 100% presega evropsko povprečje smrtnosti zaradi zastrupitev. Slovenija že dobri dve desetletji izstopa tudi po samomorih, saj je z visoko stopnjo samomorilnosti ves čas v svetovnem vrhu. V samem evropskem vrhu je tudi po letni porabi čistega alkohola. Iz publikacije Zdravje v Sloveniji, ki jo je izdal Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
PORTUGALSKI PREDSEDNIK
V	SLOVENIJI
Na prvi uradni obisk v Slovenijo je prispel portugalski predsednik Jorge Sam-paio. Portugalski predsednik z delegacijo si je popogovorih s predstavniki vlade in gospodarstvenikov zadnji dan obiska v Sloveniji ogledal življenje in delo kmetije Vr-bank, ki se pripravlja na prehod na biološko kmetovanje. Obiskal pa je tudi kmetijo Požrv, kjer je bila pokušina slovenskih narodnih jedi.
ŽALNA SLOVESNOST
V	PRAVOSLAVNI CERKVI
Na žalni slovesnosti ob napadih zveze NATO na ZR Jugoslavijo se je v pravoslavni cerkvi v Ljubljani zbralo približno 50 ljudi, ki so prižgali sveče. S prižiganjem sveč so hkrati počastili tudi spomin na 6. april 1941, ko je Nemčija napadla prvo Jugoslavijo. Društvo Srbska skupnost sicer v zvezi z dogajanjem na Kosovu apelira na „pripa-dnike in prijateije narodov Jugoslavije, da se vključijo v akcijo zbiranja humanitarne pomoči za žrtve agresije na ZRJ”
KRISTJANI ZA DEMOKRACIJO
Slovenski krščanski demokrati (SKD) so na novinarski konferenci v Celovcu predstavili knjigo Kristjani za demokracijo - deset let Slovenskih krščanskih demokratov; avtor knjige Leon Marc je eden od mnogih, ki so pomagali pri procesu ustanovitve in rasti stranke ter nastanku in demokratizaciji nove države. Ob tej priložnos-
ti je predsednik stranke Lojze Peterle spregovoril tudi o aktualnih dogodkih v zvezi s Kosovom, o novem koroškem deželnem glavarju Jorgu Haiderju, o slovensko-avstri-jski kulturni pogodbi in o vključevanju Slovenije v EZ.
PREDLOG ZA NOVEGA MINISTRA
Predsednik vlade Janez Drnovšek je predsedniku DZ Janezu Podobniku poslal pisni predlog za imenovanje novega ministra za gospodarske dejavnosti. Premier je predlagal, da DZ na prvi naslednji seji za ministrico za gospodarske dejavnosti imenuje prof. dr. Teo Petrin, ki je redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
PREDSEDNIKI PARLAMENTOV V LJUBLJANI
Predsedniki parlamentov Slovenije, Madžarske in Italije, Janez Podobnik, Janos Ader in Luciano Violante, so se sešli na prvem trilateralnem srečanju, na katerem so največ pozornosti namenili razpravi o vlogi parlamentov v boju proti organiziranemu kriminalu in v procesu širitve EZ, podprli pa so tudi prizadevanja vlad treh držav za pospešitev izgradnje panevropskega transportnega koridorja številka 5.
MNENJA OB LANSKEM POTRESU
Leto dni po velikonočnem potresu v Posočju več kot tri četrtine vprašanih v anketi TV Slovenija ne verjame, da bo država obnovo Posočja končala leta 2001, medtem ko jih manj kot petina verjame v državne načrte. Tretjina vprašanih meni, da se je država dobro lotila popotresne obnove Posočje. Četrtina je menila, da še zadovoljivo, četrtina pa, da popolnoma neustrezno. Polovica anketiranih meni, da poraba sredstev, ki jih je država zbrala s t.i. posočnino ni ustrezna, četrtina jih je prepričanih o nasprotnem.
SLOVENCI V EVROPSKI PARLAMENT?
Vodstvo Ljudske stranke Južne Tirolske (SVP) v Italiji se je odločilo, da bo na svoji listi za evropske volitve prihranila mesto za enega kandidata Slovenske skupnosti, stranke slovenske manjšine v Furlaniji-Juli-jski krajini. SVP je tudi sporočila, da je ..zainteresirana za sodelovanje z drugimi manjšinami” v Italiji.
MOCK O SLOVENIJI
Nekdanji avstrijski zunanji minister Alois Mock, ki se je prejšnji teden mudil na zasebnem obisku v Sloveniji, je poudaril, da je Slovenija s stališča Avstrije na najboljši poti, da izpolni pogoje za članstvo v Evropski Zvezi. V sedanji usmeritvi razvoja se bo Slovenija po Mockovem mnenju ob koncu reformnega obdobja izkazala z veliko mero gospodarske moči kot tudi politične in socialne trdnosti. To je tudi v interesu Avstrije, ki jo še posebej zanima stabilnost svojih sosed. Med Avstrijo in Slovenijo ni nobenih vprašanj, ki ne bi mogla biti rešena z odločnostjo, vztrajnostjo in dobro voljo, je dodal nekdanji zunanji minister.
SPORAZUM S HAITIJEM
Stalna predstavnika Republike Slovenije in Republike Haiti pri Združenih narodih sta v New Yorku podpisala sporazum
o	vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Slovenijo in Haitijem. Podpisnika izražata prepričanje, da vzpostavitev diplomatskih odnosov ustreza interesom obeh držav in bo še okrepila mednarodni mir in varnost.
Predvolilni boji so v polnem teku. To nedeljo so volili kandidate peronistične stranke v prestolnici. Bilo je nadvse zanimivo in pametno je, da si zadevo nekoliko bliže ogledamo.
RAZKLANI MENEMIZEM
Prestolnica in peronizem je neka čudna družba. Mesto Buenos Aires nikdar ni bilo peronizmu preveč naklonjeno. Še za časa prvih generalovih let je moral delati prave akrobatske skoke, da mu prestolniški volil-ci ne bi katere zagodli. Po letih izgnanstva, ko se je zmagoslavno vrnil v državo, mu je mestno prebivalstvo pokazalo hrbet in naklonilo edini uspeh radikalom (tedaj je mladi De la Rua premagal peronističnega kandidata za senatorja, nacionalista San-cheza Soronda).
Zgodba se je nadaljevala. Tudi pod Me-nemom ni bilo nič bolje. Presenetljivo zmago je pred leti dosegel kot kandidat za poslanca le sedanji delavski minister Herman Gonzalez. A ta uspeh je bil zadnji. Odtlej se je moral peronizem zadovoljiti s tretjim mestom, za radikali in Fronto. Ko sta se ti dve formaciji združili v Povezavo, je peronizem ponovno zasedel drugo mesto v priljubljenosti - a daleč za zmagovalci.
Spričo prihodnjih volitev mestne vlade in senatorja pa je prišlo do hudih spopadov znotraj stranke. V samih vrstah menemiz-ma je počilo in formacija se je razklala na dvoje. Enemu delu je načeloval pravosodni minister Granillo Ocampo v spremstvu notranjega ministra (Corach kandidira za senatorja), drugemu pa pisatelj in sedanji senator O’Donnell s podporo ministra Hermana Gonzaleza. Tretji listi, ki predstavlja duhaldizem, pa je načeloval Jorge Arguello.
Predsednik Menem se je izredno trudil, da bi vsaj njegovi pristaši nastopili enotno, a ni dosegel sprave. Ločen nastop škodi r\jegovemu ugledu in slabi menemistično premoč v prestolniškem peronizmu proti Duhaldejevimi skupinami. Je kakšna ideološka razlika med obema menemističnima formacijama? Je ni. Gre za osebne ambicije, tovariške povezave in stara nasprotja.
VOLILNI GOLAŽ
Boj je bil besneč. Potek volitev pa je pokazal, do kam segajo ambicije in kakšnih metod so se pripravljeni poslužiti, kadar gre za nek^j volilnih mest. Zmagala je lista pravosodnega ministra in sicer z 38%, proti 34% O’Donnella in 29% Arguella. Tako vsaj je objavila volilna komisija, ki je absolutno pod kontrolo pravosodnega ministra.
Hvala Bogu, da imamo televizijo, ki je lahko vse posnela in potem pokazala, ker sicer marsikdo ne bi mogel verjeti. Šlo je za stari Slovencem znani „volilni golaž”, a seveda v modemi in izpopolnjeni argentinski obliki. Ker so bile volitve „odprte”, torej je lahko volil vsak državljan, ki ni vpisan v kako nasprotno politično stranko, so voditelji list zbobnali skupaj vse ljudstvo, ki je bilo pri roki. Zlasti v mestnih četrtih, kjer so množična bedna naselja (villas miseria) je prišlo do enostavnega kupovai\ja glasov. Koliko so ljudem obljubili (in deyali) za vsak glas? Začelo se je nizko, potem so pa po zakonih trga cene rastle, da so končno dosegle 30 pesov (ali dolarjev) in vrečo jestvin za oddan glas. Obstaya seveda sum, da je bilo to plačano iz javnih fondov. Kdo se bo tako čudi) državnemu deficitu?
Obtožbe padajo zlasti na listo pravosodnega in notranjega ministra. O’Donnell je vložil tožbo na volilno komisijo in zahteval da se razveljavijo izidi na osporavanih voliščih. Namenjen je priti tudi na sodišče, če stranka ne bi ugodila njegovim protestom.
Tone Mizerit
A tukaj bi lahko zapisali tisti evangeljski izrek o „prvem kamnu”. Precej se je govorilo tudi, da so sindikati povezani z O’Donnellevo listo silno pritiskali na člane in jih tudi množično tirali na volišča S strani Arguella pa beležijo obljube raznih kreditov banke province Buenos Aires, ki je pod Duhaldejevo kontrolo. Tako je malo verjetno, da bi tožbe napredovale, še več: Duhalde sam je že častital Granillu ko1 zmagovalcu in namignil Arguellu, n<\i ne rovari naprej, češ, naj se menemisti sam1 bodejo. Arguellovih skoraj 30% je prava zmaga v okraju, kjer je peronizem P0(* absolutno kontrolo menemizma.
Če govorimo o samem pojavu javne korupcije ob notranjih volitvah, je pač treba priznati, da peronistični politični skupnosti manjka še nekaj let do zrelostne dobe. Seveda v drugih strankah položaj m veliko boljši, morda le znatno bolj civiliz1' ran. Pravega demokratičnega čutenja Pa ^ bilo težko najti vsaj pri večinskih strankah.
NAPETOST NE POJENJA
Duhaldejeve častitke pravosodnem" ministru je lahko razumeti. Granillo Ocampo je med prijatelji izjavil, da „ta boj ie zaključen; sedaj pa moramo vsi podpre0 Duhaldeja”. Izraz je prišel guvernerju na ušesa in ga zelo razveselil. Duhalde im* namreč precej težak položaj. Čeprav se<fa) že celotna stranka smatra, da Menem niwa nikakih možnosti za ponovno kandidaturo, pa je tudi jasno, da postavlja težke pogoje za podporo guvernerja. Ta je že izyavil, «a predsednika ne mara ob sebi med voliln0 kampanjo. A te dni je bilo slišati v predsednikovem krogu, da „se da zmagati brez Menema, a ne proti Menemu”.
Predsednik napoveduje nov boj. V gla' vnem je njegov cilj vodstvo peronizma do leta 2003. A marsikateri korak, kot podpor8 guvernerske kandidature bivšega policijskega komisarja Pattija, je naperjen direktno proti Duhaldeju. Do katere meje misl1 Menem gnati svoje maščevanje, ni znano.
Vsi dosedanji pozkusi zbliževanja so se izjalovili. Sindikalisti niso uspeli in sed^jse podira tudi most, ki so ga med predsed' nikom in Duhaldejem pričeli postavlja peronistični guvernerji. Menemu je usp^0 zbrati kar 12 guvernerjev okoli sebe, ki s° pristali na njegovo vodstvo v stranki-sestanku se seveda o kaki ponovni kand1' daturi predsednika sploh ni govorilo.
Zanimiv pa je sledeč podatek: na sodišču se priznali kot veljaven stranki*1 kongres, kjer je bila svoj čas oklicana M®" nemova ponovna predsedniška kandidat0' ra. Bo to vplivalo na nadaljnje zadržaAle predsednika? Ali še upa na kak čudež v zvezi s tretjim mandatom? Tisti, ki ga V0'1'. rayo, trdijo, da je sprejel dejstvo nern° tretjega mandata, sprijaznil se pa ni z ni1111.
Vendar je zanimivo, da je po dolg1*1 mesecih pri javnomnenjskih anketah Per° nistična stranka začasno prekosila Povez* vo. Pri osebah še vedno daleč prednjači Djj la Rua A tudi Povezava ima svoje težave-provinci Rio Negro se v formaciji Solidary fronte stranka Frente Grande noče pri^ I na skupen nastop z radikali. Namenjajo predstaviti z lastnimi kandidati. Vodj stranke Chacho Alvarez je že zagrozil, bo interveniral provincijsko sekcijo sttan ke, a to ne izgleda najboljši izhod.
Te dni se odvija zasedanje argentine škofovske konference. Cerkvena hierarMP je ponovno pozvala politično sren)0 skupni težnji pojavnem blagru. Pozivala P je tudi, naj v strankah in njih vods prevladujeta sposobnost in poštenost, v kev je zadela v tarčo. Prav sposobnost poštenost sta dve vrlini, ki temeljno P manjknjeta v politični vsakdanjosti.
Slovenci v Argentini
SLOMSKOV DOM
Ivan Mrak ponovno na mendoškem odru
Na letošnji Veliki petek je po končani ^targiji dneva Davorin Hirschegger postavil na oder tragedijo Ivana Mraka Človek 12 Kar iota. Predstava je bila dramatiziran l2raz pasijona, ki smo ga isti dan slišali. ■Judež je izdal Jezusa za trideset srebrnikov, i’Uut ga zasliši in ne najde krivde na njem, Velika duhovnika zahtevata smrt Ješue; ljudstvo je že nahujskano proti njemu.
Srčika igre je osebna drama Judeža, 'Uegov notranji boj. Boj med razočaranjem nad Mesijo in neznosnim glasom vesti, ker le izdal svojega Učenika in morda resničnega Mesijo. Končno zmaga obup - in razplet t* Poznamo.
V igri je Juda Simonovega, človeka iz Nanota, utelesil Pavle Šmon. Kot začetnik 86 je kar dobro vživel v vlogo, dobro je ubvladal besedilo in ga jasno podal. Večja sProščeno.st v karakterizaciji bo prišla brez dvorna z odrsko izkušnjo. Velika duhovnika Uannana in Kajfo ter levita Natanaela so zelo prepričljivo poustvarili Jože Štirn, Nesti Bajda in Matjaž Grintal. Vsi trije so se
izvrstno postavili v vlogah, ki izražajo neizprosno stališče Sinedrija: Ješua iz Nazareta mora umreti, ker ogroža veljavo templja in izročila. Kot predstavnika civilne oblasti sta nastopila - v blišču in sfinju oblačil -Tine Šmon kot Poncij Pilat in Vladimir Triep kot herodijanski princ Antip. Oba neoporečno, odločno, doživeto.
Predstava nas je povedla - kot auto sacramental - v resnično velikotedensko razpoloženje, kjer se je odigrala velika drama človeštva.
Kot pri prvem Mraku (Herodes Magnus) je režiser sam prevzel skrb za sceno, luči in zvok. Ani Grintal Hirscheggerjeva je izdelala kostume, pri šepetanju pa ji je pomagal Vladimir Triep.
Vse priznanje režiserju Davorinu, ki se je znova lotil tako zahtevnih dramskih tekstov in mendoški skupnosti posredoval kvalitetno odrsko predstavo. Mimogrede je s tem osnoval šolo za slovenski jezik - in se že pozna napredek pri mladih igralcih.
Vir
Začetek Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka za leto 1999
V soboto, 6. marca je bil sprejemni izpit 23 prvi letnik, ki je obsegal narek, branje, recitacijo poezije in pogovor v slovenščini. Uaven znanja slovenskega jezika je bila Zadovoljiva. Od 28 dijakov, ki so končali osnovnošolske tečaje po slovenskih kraje-Vt'ih domovih v Velikem Buenos Airesu in j*eh abiturientov tečaja ABC v Slovenski N se jih je vpisalo in opravilo sprejemni
■zpit 26.
En teden kasneje je bil uraden začetek N^ja, ki je že 39. po vrsti. Profesorji so se 2Lrali na šolski seji, kjer so uskladili še 2adi\je podrobnosti glede umikov, vpisoma dijakov, prisotnosti profesorjev pri a°polnilnih izpitih in podobno.
Eo popravnih izpitih so razredniki Pričeli vpisovanje po letnikih. Dijaki so kot Pogoj
za vpis v višji letnik prinesli ^ritniško nalogo z naslovom: „Škof Anton "'Ortin Slomšek: življenje in delo”. Poleg ga so prinesli še potrdilo o vpisu v argen-^ko šolo in spričevalo prejšnega letnika.
Prvi letnik se je vpisalo 27 dijakov; v Ngi 24 in dva dopisna; v tretji 24, v četrti . en dopisni ter v peti letnik 15 dijakov. ak° je v tem šolskem letu vpisanih 110 Nnih dijakov in trije dopisni.
Razredniki so dijakom izročili raz-
Velikonočni prazniki vsako leto razgibajo življenje po domovih, saj zahtevajo kar nekaj priprav: peko potice, barvanja pirhov, splošno čiščenje in še kaj. Tudi v Slomškovem domu so se priprave začele že pred cvetno nedeljo. Kot je tradicionalno, je imela slovenska šola na skrbi pletenje butaric, za kar je voditeljica Saša Zupan Omahna navdušila nad trideset žena in deklet, ki so napletle okrog 150 ličnih butaric, fantje pa so spletli veliko butaro. Duhovno pripravo za praznike je vodil msgr. dr. Jure Rode v petek pred cvetno nedeljo ob veliki udeležbi vernikov. Na cvetno nedeljo je dušni pastir prelat Jože Škerbec v spodnjih prostorih blagoslovil oljke in butarice; rahel dež je sicer preprečil procesijo po vrtu Slomškovega doma, zato so se verniki ob prepevanju pesmi na čast Kristusu Kralju po stopnišču pomaknili v gornjo dvorano k službi božji. Branje Kristusovega trpljenja sta z globokim občutkom podala Tone Rode in dr. Štefan Godec, mogočno ljudsko petje pa je poudarilo sodelovanje vseh številnih navzočih.
Visok obisk. Slavje cvetne nedelje v Slomškovem domu sta se udeležila tudi bivši glavni tožilec RS Anton Drobnič s soprogo Lidijo. Po skupnem zajtrku v gostinskih prostorih je bilo srečanje z njhna. Predsednik Slomškovega doma Marjan Jože Loboda je gostoma zaželel dobrodošlico in nato v kratkih besedah orisal delo v Domu. Po predstavitvi je nadaljeval pravnik Anton Drobnič in s slikovitimi ter živahnimi besedami orisal današnji položaj v Sloveniji. S svojega mesta je imel res širok pregled vsega življenja v Sloveniji, zato je imela njegova beseda še posebno težo. Trnjeva pot demokracije v domovini je po njegovih besedah še dolga, a vendar poti nazaj ni. Marsikoga sta presenetila njegov pogum in jasnost v stališčih, za katerimi stoji. Pač vreden soborec domobrancev, katerim se je kot mlad dijak pridružil in katerih križev pot je doživel. Po milosti božji je ne le ostal živ, ampak tudi neokrnjen v svojem prepričanju in tako doprinesel pomemben delež k slovenski samostojnosti.
J. T.
množene tiskovine s koledarjem šolskega leta, umikom in napotki. Podali so uvodne nasvete in odgovarjali na vprašanja glede objavljenih napotkov. Starši naj podpišejo odrezke tiskovine kot dokaz, da so seznanjeni z vsebino.
Sledila je sv. maša, katero je daroval delegat Slovenskega dušnega pastirstva prelat Jože Škerbec. Prisotni so bili dijaki, njihovi starši in stari starši, številne učiteljice slovenskih osnovnih šol ter profesorski zbor. Mašo je vodil profesor slovnice in slovstva odv. Štefan Godec, berili sta brala ravnateljica in profesorica zemljepisa Neda Vesel Dolenc in pa profesor in ustanovitelj tečaja dr. Marko Kremžar. Ljudsko pelje je vodila profesorica slovnice lic. Terezka Prijatelj Žnidar.
Po končani maši je pozdravila navzoče ravnateljica. Kratek nagovor je zaključila s temi besedami: „Ob veselem dogodku za slovenski narod - beatifikacija škofa Antona Martina Slomška - velikega narodnjaka Slovenca in vzgojitelja, bodimo še bolj poslušni njegovemu geslu: ‘Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa. ključ do zveličavne narodne omike’. Vsi skupaj z roko v roki stopimo pogumno, vztrajno in veselo na pot novemu šolskemu letu!”
Plečnikova sakralna umetnost
Nimamo drugega kot svojo kulturo
V zajetni monografiji z naslovom Plečnikova sakralna umetnost si je dr. Damjan Prelovšek zastavil več ciljev: najprej odpreti nov pogled na najpomembnejši del ustvarjanja enega najpomembnejših arhitektov tega stoletja Jožeta Plečnika (1872-1957), predstaviti čim večji del njegove sakralne umetnosti - ne le Plečnikove cerkve, ampak tudi kapelice, oltarje, liturgično po-sodje itd., ter dokazati, da je bilo Plečnikovo ustvarjanje v prvih desetletjih ..avantgardno v evropskem in svetovnem merilu”.
Ob predstavitvi monografije v izdaji Tiskovnega društva Ognjišče je avtor, sicer dolgoletni sodelavec in vodja Umetnost-
LOGARJEVA V TRSTU
nozgodovinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, član Evropske akademije znanosti in umetnosti, od lanskega leta pa veleposlanik R Slovenije v Pragi, opozoril tudi na potrebo po bolj sistematični obdelavi bogate zapuščine Jožeta Plečnika.
Prelovšek je opozoril na velik prispevek in pomen Plečnikovih razstav po evropskih prestolnicah, ob tem pa na v Sloveniji še vedno premalo navzočo zavest, „da je Plečnik naš najpomembnejši umetnik vseh časov”. Ob tem je Prelovšek pribil: »Spoštujmo svojo kulturo, saj kaj drugega nimamo!”
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar in državni sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri sta se v Trstu na delovnem srečanju sestala s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Povod zax\j je bilo nedavno sprejetje deklaracije v državnem zboru o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. 19. aprila bo Franco Juri v Rimu, kjer se bo sestal z nekaterimi vidnimi predstavniki italijanskih oblasti, skušal pa se bo sestati tudi s podpredsednikom italijanske vlade Ser-giom Mattarello. Pred tem sta se Logarjeva in Juri hotela seznaniti z mnenji in stališči različnih predstavnikov slovenske manjšine o možnostih poteka sprejemanja za-
ščitnega zakona (ali po skrajšanem postopku, dogovoru znotraj italijanske vladne koalicije ali postopku v parlamentu).
Vsekakor bi bilo izrednega pomena, da vsi predstavniki izdelajo skupen dokument, ki vsebuje vse temeljne točke soglasja, kot je pred kratkim storil DZ. Z omenjenim dokumentom naj gredo k italijanskim oblastem, da bi se le-te seznanile s tem, da obstaja minimalna skupna želja manjšine. To bi okrepilo tudi pozicije Slovenije v Rimu. Pri tem je bila omenjena tudi možnost verbalne note slovenskega zunanjega ministrstva italijanskemu zunanjemu ministrstvu o vprašanju časovnega roka postopka sprejemanja zaščitnega zakona.
s Slovenci v Beogradu ni stikov Smolle o vstopu Slovenije v EZ
. Parlamentarna komisija za odnose s . °venci v zamejstvu in po svetu je v dveh bh od ustanovitve vzdrževala redne stike slovenskimi izseljenci v drugih državah in °Vensko manjšino v Italiji, Avstriji in na 'tv^rskem; po besedah predsednika koklje Marijana Schifrerja (SKD) imajo do-^ e stike tudi s Slovenci na Hrvaškem ter v sni in Hercegovini, nasprotno pa nimajo benih stikov s Slovenci v Beogradu in iz k tttočja Zvezne republike Jugoslavije dos-
1	niso prejeli še nobenih prošenj za h" jj,/ ° aji kakšno drugo vrsto pomoči. ^er Pa je predsednik komisije Schiffrer,
Ni
Nd
H
sam slovenski izseljenec v Argentini, Predstavitvijo tega parlamentarnega
0vnega telesa 9. aprila na mesečni novi-
narski konferenci vodstva državnega zbora poudaril, da omenjena komisija vse svoje odločitve sprejema domala soglasno in da je »slovenstvo po svetu nekakšna stalnica, za katero smo Slovenci navdušeni in ki nas še vedno skrbi”. Komisija je bila ustanovljena konec maja 1997 in med njenimi prednostnimi nalogami so predvsem spremljanje in obravnavanje problematike avtohtonih slovenskih narodnih manjšin v zamejstvu in Slovencev po svetu, vzdrževanje rednih stikov z njhni ter poročanje državnemu zboru o pomembnih zadevah s tega področja. Poleg tega bo komisija v prihodnje poskušala zbrati tudi informacije o parlamentarcih slovenskega rodu po svetu.
Evropska Zveza lahko postane uspešen projekt, če zna njena članica izkoristiti možnosti, ki jih povezava ponuja. Vendar pa vstop v EZ terja notranje reforme in tudi odpoved lastnim pravicam, česar ne bi smeli zamolčati, je poudaril koroški Slovenec in poslanec v avstrijskem parlamentu Karel Smolle na predavanju v Ljubljani 8. aprila, ki gaje pripravilo Slovensko društvo za mednarodne odnose. Slovenija se mora po besedah Smolleta odločiti za koncept »Slovenije plus”, kar pomeni, da bi morala država z veliko domišljije in optimizma nadgraditi že obstoječe potenciale in ob tem začeti pri izobraževanju. Slovenski vstop v EZ bo med drugim omogočil reševanje nacionalnega vprašanja brez spre-
minjanja meja. Smolle je izrazil zaskrbljenost nad počasnim prilagajanjem Slovenije na vstop v EZ, pri čemer je navedel lansko poročilo Evropske komisije, ki ugotavlja zamude pri slovenskem približevanju Zvezi. Pri tem je poudaril, da je Slovenija veliko pomanjkljivosti že odpravila. Avstrija se je med vključevanjem v EZ, podobno kot Slovenija, soočala s številnimi težavami, npr. vprašanji regionalnega razvoja, nakupa in prodaje zemljišč ter varstva okolja in s tem povezane konkurenčnosti, problematiko tranzita in vprašanjem kmetijstva, je povedal Smolle. Vendar pa je bil za državo vstop
v	EZ uspešen, saj je Avstrija znala razviti dobre gospodarske in trgovinske stike s Nad. na 5. str.
IlllllUiii1 (IIII      II IHiilmilPIll Kill I iSfeMMijifflf
Gospodarski vestnik
PISMA BRALCEV
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Stisnimo pasove
Poseben vladni dekret (t. 314) je v začetku tega tedna krepko posegel v račune posameznih ministrstev. Tako smo lahko zvedeli, da bo s tem prvim korakom vlada v svojem proračunu prihranila 130 milijonov dolarjev. A to je šele začetek in kaj mil začetek. Celotni proračun bo moral gospodarski minister Roque Fernandez skrčiti kar za 1.000 milijonov dolarjev (prvotno je bilo govora o 1.500 milijonih).
LAŽ IMA KRATKE NOGE, OPTIMIZEM TUDI
Vlada z ministrom na čelu je še do pred nedavnim vztrajno trdila, da zadnja svetovna kriza, zlasti pa gospodarski potres v sosednjem Brazilu, ni prizadela domače ekonomije. A številke govore drugače in Roque Fernandez jih končno je moral priznati. Kar poglejmo: leta 1997 je argentinsko gospodarstvo zraslo za 8,6%, kar predstavlja res velik skok in svojevrstni uspeh. Naslednje leto je notranja bruto proizvodnja še rastla, a nekoliko manj: 4,2%. Za letošr\je leto je minister lanskega decembra napovedoval rast v višini 3%. Potem je pod silo razmer skromno napovedoval, da ne bo gospodarskega razmaha, kar v tehničnem jeziku predstavlja 0% rast.
Po treh mesecih je prevladal realizem. Optimistični predvidi so prepustili mesto nekoliko bolj zdravemu realizmu, in vladni funkcionarji so pričeli napovedovati nazadovanje gospodarske dejavnosti. Končno je bil uradno napovedan padec 1,5% notranje bruto proizvodnje. To ni nikogar presenetilo, saj so mnogi že ves ta čas bolj realno svarili pred gospodarskim nazadovanjem.
Sedaj pa je prihitela v državo delegacija Mednarodnega denarnega fonda ali kot ga tukaj poznamo FMI. Nam že znana, nasmejana in kratkokrila Teresa Ter Minassian je popolnoma jasno povedala, da FMI predvideva dva in pol odstotni padec gospodarske dejavnosti in da se FMI boji, da bi Argentina sledila nevarni poti Brazila. Treba je spraviti v red številke, kar pomeni, da je treba pospešiti davčno nabirko in znižati stroške. Mednarodna denarna ustanova zahteva, da vlada ukrene vse, da se krepko zniža državni deficit, ki je vladi očividno ušel iz rok.
Grobar...
Nad. s 1. str.
emigrirali, ‘bivši’ slovenski pisatelji?), ali ohranjati njih slovensko zavest, dvigati slovensko kulturo ali poskušati nuditi izse^encem bistvene slovenske prvine. Vse kulturno in narodno delo, ki je ohranjalo Slovence v ZDA več kot sto let, v Argentini ali Avstraliji tudi že precej več kot 50 let, ni nič vredno, ker pač - komi-nistična trditev in praksa - narodnost ni vrednota, je. le iluzija! SIM in preko nje Slovenija naj ohranja le spomin na izseljence, dokumentira in plačuje svoje raziskovalce o izseljenstvu, se zanima za razne take dosežke kot npr. cesta Repu-blica Eslovenia ali podobno in išče korenine tuje govorečim radovednežem o svojem rodovniku iz daljne, nepoznane in eksotične Slovenije.
Novi predsednik je namreč dejal dobesedno:
„Ena od temeljnih nalog Slovenske izseljenske matice je pomagati ohraniti spomin na slovenske izseljence in njihov prispevek k razvoju okolij, kjer so se
Tukaj moramo seveda ločiti tehnično in politično področje. Kot vedno, se je vlada pogajala z delegacijo FMI in končno pristala na trde zahteve. Dekret 314 priča, da je že začela izvajati predlagani program. Do tu tehnično lice. Vemo pa, da je tako obljubljanje in podvzemanje ukrepov običajno v prvih dneh, potem pa se prvotno navdušenje poleže in celoten postopek zvodeni, zlasti v volilnem letu, v katerem se nahajamo (glej komentar „Iz življenja...” na str. 2). To je pa politična plat problema. S strani gospodarskega ministra je sicer zaslediti pripravljenost za resno izvajanje programa, a celotni položaj včasih voz zapelje z začrtane poti.
PROSIM, NEKOLIKO REALIZMA
Seveda bi bilo nespametno zapasti kakemu skrajnemu pesimizmu. Številke sicer niso prijazne. Poletja so zelo zadolžena in bodo v letošnjem letu potrebovala 4.615 milijonov dolarjev za poravnavo raznih dolgov. Poljedelstvo se nahaja v krti-tičnem stanju, kar je povzročilo napoved kmečke stavke, kateri se je to pot pridružila celo provladna Sociedad Rural. Hude poplave v območju „vlažne pampe” predstavljajo dodaten problem, katerega seveda ni kriva vlada. Argentina je še pretežno odvisna od primarnega zlasti poljedeljskega izvoza; cene tem produktom pa so zelo padle na mednarodnem trgu in smo zašli v protislovje, da za večji izvoz prejmemo mary deviz. Lahko bi še naštevali.
Vendar ima argentinski produktivni aparat še vedno dokaj sile v sebi. Razni ekonomisti napovedujejo konec krize v prihodnjih mesecih. Napovedi se sukajo med tremi meseci (torej sredi zime) pa do osem mesecev (na pragu poletja). Ker v napovedih soglašajo tako vladni kot opozicionalni strokovnjaki, jim je pač treba verjeti.
Zanimivo pa je, da ni istega soglasja med podjetniki. Vsaj tretjina izraža pesimistične napovedi, le tri procente pa jih trdi, da nimajo problemov. Nad čim se pritožujejo ostali? Največ (34%) jih jadikuje nad pomanjkanjem kredita, 28 % industrialcev protestira zaradi subsidjiranega uvoza, 18% jih skrbi znižana gospodarska dejavnost, 13% postavlja na prvo mesto težav
nastanili. Treba bi bilo zbrati in urediti obsežno dokumentacijo. Ta je zdaj razpršena, nepovezana, neprimerna za znanstveno in raziskovalno rabo. Marsikaj propada, predvsem v tistih nekdanjih slovenskih skupnostih, ki so prenehale organizirano delovati. Potrebna bosta dogovor in sodelovanje med Arhi- ' vom Slovenije, Znanstveno raziskovalnim centrom SAZU, SIM in vsemi drugimi, ki imajo dele te dokumentacije.
Predlagam več konkretnih akcij. Ena od teh bi, bila skupno prizadevanje za ohranitev slovenske kulturne dediščine in za ohranitev spomina na izseljenstvo in na vlogo Slovencev tudi pri razvoju okolij, kjer so živeli in delali v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in tako naprej. Ena od naših dolžnosti je, da ohranimo spomin pri, nas in da dejavno prispevamo k ohranitvi tega spomina tudi tam, kjer so bili nekoč Slovenci. Ponekod so cela mesta, naselja, reke, trge in drugo imenovali po Slovencih ali na pobudo Slovencev.
Tisto, čemur bi lahko rekli skupni imenovalec, je poseben odnos do Slovenije, želja za vzdrževanje stikov, iskan-
Od 9. do 21. januarja letos je bil v Sloveniji "Seminar slovenskega jezika in kulture za učitelje iz Argentine in Avstralije”. Za konec tečaja so udeleženke in udeleženci sestavili glasilo pod geslom ‘’Slovenija, dve celini isti cilj”, za katerega sem napisala kratek prispevek. Več primerkov tega glasila je ostalo v Sloveniji, vsak od udeležencev pa je vzel svojega. Besedilo je sledeče:
SLOVENI J A-ARGENTINA,
AR GE N TINA-SL O VE NI J A
„Slovenija-Argentina. Kadar pomislim na ti dve besedi, se enkrat počutim kakor mati, ki ima dve hčeri in jo vprašajo, katero ima rajši. Obe imam enako rada, saj sta obe moji, čeprav sta si različni. Ena je starejša, druga je mlajša. Obe sta zanimivi in lepi. Vsaka na različen način. Starejša je bolj majhna, ima bogato zgodovino in kulturo. Je urejena, resna, lahko bi rekla malo vase zaprta. Pozna seji germanska, vzgoja. Medtem ko je mlajša bolj velika, njena zgodovina ni tako obširna, a je tudi zanimiva. Njen značaj je razposajen, živahen in tudi melanholičen. Vzgajala se je v špansko-italijanski šoli. Vesela sem, da se je starejša Mi razbremenila svojih težav in postala samostojno in svobodno dekle, tako kot je mlajša že dolgo časa. Obe pa morata še rasti in se razvijati v čim popolnejši osebi. Drugič se pa počutim kakor otrok, ki ima dve materi. Eno, ki, ga je rodila, drugo, ki ga je posvojila. Prvo
davčni pritisk, 4% pa jih joče, a ne ve zakaj (ne ve/ne odgovori).
Na čem torej gradimo naš skromni optimizem? Te dni je ustanova Price Waterhouse izvedla anketo med glavnimi investicijskimi družbami. Te so se soglasno izjavile za povratek velikih finančnih fondov v latinsko Ameriko. Vse napovedujejo da bo Argentina v skupini treh držav, ki bodo prejele največji del tega dotoka kapitalov. Pred njo bo le Mehika, a naša država bo pred Brazilom. In dobro vemo, da dotok kapitalov pomeni gospodarski razmah. Seveda, ta bo prišel do izraza šele prihodnje leto... če ne bo medtem prišlo do kakega poloma. Za popolnost tega pogleda pa omenimo le še eno temno senco na obzorju: rastoči zunanji dolg. Ta bo najhujši problem bodoče vlade.
je korenin. Nekateri se živo zanimajo za kulturno sodelovanje, pa tudi gospodarsko, ki ga je vsekakor še premalo in bi ga bilo dobro okrepiti. Na splošno pa bi lahko rekli, da gre za psihološko navezanost. Ne nujno na Slovenijo kot državo, pač pa na slovenstvo kot kulturo in jezik. Pri največjem delu diaspore gre za občutek povezanosti, ne pa tudi pripadnosti. To je naraven proces, ki ga prinese čas. Nekdanje klasično slovensko izseljenstvo odhaja v zgodovino, ponekod je že odšlo, domala povsem se je zgubila kategorija ‘zdomcev’ in se stopila s tistim, kar je še ostalo od izseljencev. ’’
Seveda mu ni všeč, da so tudi drugi, ki se bolj zanimajo za izseljence kot oni. Tudi naj bi bilo samo eno društvo, ki bi prevzelo delo z emigranti - se razume da pod levičarskim vodstvom, ki je postavljeno samo za to, da uniči njih slovenstvo, kot je Bebler sam dejal. Vsi drugi, ki imajo bolj pozitiven odnos do nas, pa so krivi vnašanja poitike, ki je škodljiva K^jne, kako lepo je bilo včasih, ko je partija ukazala, SIM ubogal, izseljenci pa bili diskriminirani zaradi politike in ideologije?
imam rada, ker mi je dala življenje, druao. ker meje vzgajala, mi dala družino, prijatelje, ljubezen, možnosti, da sem rasla v svobodi in krščanskem duhu. Dala mi je pa tudi možnost, da sem spoznala tebe, mati Slovenija. Govorila mi je o tvojih lepotah, navadah in kar je najbolj važno, naučila me je govoriti tvoj jezik in ljubiti te. Zato sem ji zelo hvaležna. Vesela sem, da sem te, mati Slovenija, po dolgih letih lahko obiskala-Da sem dobila kontakt s teboj, da seru te ponovno občutila. Nisi mi več tako tuja, oddaljena, nedosegljiva. Bolj te čutim in spoznavam, bolj te ljubim. Kot pra-
vi	španski pregovor: ‘Lejos de los ojos, lejos del corazon’. Prevedeno bi rekli' ‘Daleč od oči, daleč od srca’. Zato bom še hodila k tebi, mati Slovenija, mati kis1 me rodila, na obisk, k tebi mati Argentina, mati ki si me posvojila, grem Va domov”.
V letošnji 3. številki je revija „Rodi>a gruda” na strani 14 objavila članek o tem tečaju pod naslovom „Kot mati z dvema hčerama...” V njem je navidezno dobesedno citirano omenjeno besedilo, v resnici je Pa v drugem delu nerazumljivo in nepojasnj^ no izpuščenih nekty besed in stavkov, 1° bistveno spremenijo njegov smisel. Zgorel je v temnejšem tisku natisnjeno vse, kar je izpuščeno. Okrnjeni del se v „Rodni gnid1 bere takole:
„Drugič pa se počutim kakor otrok, & ima dve materi. Eno, ki ga je rodila, drugo, ki ga je posvojila. Prvo iman* rada, ker mi je dala življenje, ker me Je vzgajala, mi dala družino, prijateljft ljubezen, možnosti, da sem rasla v svobodi in krščanskem duhu. Govorila mi je 0 tvojih lepotah, navadah in kar je najlm važno, naučila meje govoriti tvoj jeziki ljubiti te. Zelo sem ji hvaležna. Vesela sem, da sem te, mati Slovenija, po doHf, letih lahko obiskala. Da sem dobila stiks teboj, da sem te ponovno občutila. Še bo,n hodila k tebi na obisk, mati Sloveniji mati, ki si me rodila, k tebi, mati Art)#11' tina, ki si me posvojila, grem pa domov ■
V tiskarski stroki se rado govori 0 škratu, ki marsikdaj kakšno zagode. Ker se je pa tokrat škrat malo globlje vrinil v besedilo, mi je glede na revijo, v kateri Je bilo to objavljeno in na razliko med obema besediloma jasno, kakšne namene je ii,,e
Olga Sladič FU1*1
Naj navedem še nekaj stavkov, v kat6" rih razvija Bebler te misli:
„Naravnost škodljivo pa je ljudi ‘lZ diaspore vpletati v naše strankarski razprtije in jih v te namene izrabljat'1-" Zanesljivo je to ena od stvari, ki bi P morali najprej urediti med seboj. DoW0 je, da je sistem pluralen, da je na področju več subjektov. Slabo pa je, ^e>' odnosi med njimi pogosto niso korekW*• Žal se očitno nismo mogli izogniti šk° dljivim vplivom strankarske poli tudi, v odnosih med nevladnimi org^ zacijami. Od tod pa seveda ni dalec ® poskusov podobne delitve tudi v slov<ef& ki diaspori, kar ji očitno škoduje."
Nismo mislili, da se bo Izseljen® matica spustila v tako umazano de ■ Njena naloga naj bi bila pomoč izseUe° cem, pa zavestno in izrecno zanika vo slovenstvo, samo upa, da bo kdo 0 njih invertirtal svoj denar v Sloveni)1-Sramota, da nekdo tako izda bistven namene društva, ki naj bi bilo ponioc11* izseljencem, in se sprevrže v njih gro1° ja! Iz tega vemo, da je bil naš odnos SIM pravilen in da more biti za Pra’ Slovenca tak še naprej!
Buenos Aires, 15. aprila 1999	SVOBODNA	SLOVENIJA
Stran 5
Ssfe, Novice
Pisali smo pr
KRŠKO - V jedrski elektrarni se je začel redni letni remont, ki bo predvidoma trajal ® dni oziroma do 19. n itij a. Glavni namen 'Udne remontne ustavitve, ki končiče 15. S°rivni cikel, je mei\java goriva in izvajanje Vseh vzdrževalnih del, pa tudi preizkušanje °Preme, ki bo zagotavljala varno, zaneslji-v° in neprekinjeno obratovanje elektrarne med naslednjim gorivnim ciklom. Letošnji l^dni letni remont bo obsežnejši od običaja, saj bodo med njim opravili tudi več Upravljalnih del, ki izhajajo iz programa "učrtovane posodobitve. Ta med drugim Predvideva tudi zamenjavo uparjalnikov, kr nty bi se zgodilo leta 2000.
LJUBLJANA - Ameriški center v Ljub-
ljani
vah
je pripravil videokonferenco o pripra-na računalniški „problem leta 2000”.
ovedali so, da bo največ težav utrpela ^drastruktura, ki jo poganjajo računalniki, ^ opozorili, da se je treba na morebitne ^ve dobro pripraviti, da bi se jim čim učinkoviteje izognili.
LJUBLJANA - V razstavni dvorani Naro-**e in univerzitetne knjižnice je ob 100. bietnici izida Cankarjeve pesniške zbirke dotika in Župančičeve Čaše opojnosti Predsednik Slovenske akademije znanosti J11 Umetnosti dr. France Bernik odprl razs-v° Slovenski pesniški prvenci. Predstav-111 so originali prvih izdaj pesmaric, pes-almanahov in avtorskih pesniških °irk do konca minulega stoletja iz zbirke ‘ urodne in univerzitetne knjižnice.
LJUBLJANA - Prireditve v sklopu Slo-'prtskih glasbenih dnevov v organizaciji estivala Ljubljana bodo letos trajale od 13.
0	16. aprila, potekale pa bodo v znaku spomina na preminulega slovenskega skla-^Jelja Primoža Ramovša. V štirih dneh bo ^ sporedu pet koncertov, skupaj bo na tej cionalni manifestaciji moč slišati 32 nih del, od tega 19 novitet, izvajalo
jih bo približno 300 nastopajočih. V simpo-zijskem delu z naslovom Ideja celostne umetnine ob koncu tisočletja se bo 30 udeležencev iz 13 evropskih držav posvetilo odnosom med glasbo in družbo ob koncu tisočletja.
LJUBLJANA - V zgodovinopisni zbirki Korenine založbe Nova revija sta izšli kryigi Izgubjjeni spomin na Antona Korošca in Volja do dela je bogastvo. Po besedah urednika zbirke Korenine Marjana Drnovška je namen Korenin predstaviti „zamolčane” dogodke in posameznike, edini kriterij za uvrstitev posameznega dela v ta knjižni program pa „visoka znanstvena kakovost” in avtorski pristop.
LJUBLJANA - Razum in vera si nista v nasprotju, med njima ni tekmovanja, zato tudi vera nič ne pridobi, če razum oslabi in ne verjame več vase, je eden ključnih poudarkov zadnje okrožnice papeža Janeza Pavla II., ki je v knjigi zbirke Cerkveni dokumenti pravkar izšla v slovenščini. Dr. Anton Stres, ki v uvodu opredeljuje aktualnost okrožnice, poudarja, da gre za izrazito spravno in dialoško besedilo, katerega trenutek objave je več kot primeren; velik del filozofije se potaplja v dvomu, nekdanje preveličevanje razuma pa se zaradi vrste svetovnih kriz obrača v svoje nasprotje, v zanikovanje njegove vrednosti.
LJUBLJANA - Mestno gledališče ljubljansko prvič v zgodovini poklicnega teatra na Slovenskem postavlja na oder Burkaški misterij italijanskega dramatika in glumača Daria Foja, dobitnika Nobelove nagrade za književnost leta 1997. V Burkaškem misteriju nastopa šest igralcev - „nastopačev, glumačev, bleferjev”, kot ustvarjalca giba in nastopaških veščin pa sta k predstavi pomembno prispevala umetniški par Natalija in Ravil Soultanov, diplomanta cirkuške akademije.
SEEFELD, Nemčija - Mitja Valenčič je slalomski tekmi nemškega prvenstva v
^ :em smučanju osvojil tretje mesto, za Hacinom Florianom Eekertom in Britanki Alainom Baxterjem. Matjaž Vrhovnik Wl peti, Jernej Koblar pa deveti. Koblar Je osvojil še drugo mesto v veleslalomu. , KlM, Italija - Slovenska judoistka Janja Tt11*! je na predzadnji tekmi za svetovni . *al v Rimu v kategoriji do 48 kilogramov I^Sla tretje mesto. Lamutova je v predte-ovanju premagala reprezentantke Kita-H e’ Poljske in Madžarske, nato pa v polfi-0..“ klonila proti svetovni prvakinji in Jjg^ki zmagovalki Kubanki Savon. Tre-PrJriesto sl je zagotovila potem, ko je že v sekundah dvoboja premagala do-d^'ko Zanette. Mlada slovenska judois-^ Je s tem uspehom dosegla tudi normo ^sstop na svetovnem prvenstvu, ki bo j*bra v Birminghamu.
LJUBLJANA - Slovenska reprezentanca
kltriični gimnastiki je na svoji prvi uradni tekmi presenetila prav vse strokovn-
%ni
Ij. 1,1 osvojila 15. mesto. Na tekmovanju, (J*® se ga udeležile tudi najmočnejše sve-jT e reprezentance, so Tina Čas, Mojca
V	e> Maja Gradinjan, Anja Čuček in Nina Mij^t po prvem dnevu zasedle celo bid! n° sedmo mesto in za sabo pustile ju Minipijske prvakinje iz Španije, vendar v^ji s kiji nato naredile preveč napak. *ttta ' Madžarski šahist Giula Sax je ^Sovalec blejskega šahovskega festivala joJe na turnirju A, najmočnejšem izmed . na Bledu, dosegel šest zmag in trikrat Wi2lral. Drugo mesto sta osvojila Nemec li /‘bni in Hrvat Kožul, najboljši slovenskost pa je Igor Beljavski na petem
mestu. Na blejskem festivalu sta nastopila 202 šahista.
COTTBUS - Najboljši slovenski telovadec Mitja Petkovšek je nastopil v finalu na bradlji velike nagrade (grand prix) v Cott-busu. Novo sestavo, ki jo je prvič prikazal občinstvu, je izvedel dobro, žal pa mu je spodletelo pri doskoku, tako da je izgubil nekaj točk in zdrsnil na 7. mesto z oceno 9,25.
ESTORIL - Katarina Srebotnik si je kot novopečena profesionalka priborila prvo mesto na teniškem turnirju WTA v Estorilu z nagradnim skladom 142.500 ameriških dolarjev. S tem podvigom je četrta igralka na svetu, ki je na svoji prvi udeležitvi na profesionalnem turnirju zasedla prvo mesto. Trenutno zaseda 139. mesto lestvice.
TOKIO, Japonska - Maja Pohar si je z uvrstitvijo v osmino finala odprtega badmintonskega prvenstva Japonske (200.000 dolarjev nagradnega sklada) priigrala največji uspeh v karieri. Premagala je namreč domačinko Harutake z 11:6 in 11:3, s čimer se bo na lestvici IBF povzpela pod 30. mesto.
TELLURID, ZDA - Na mladinskem svetovnem prvenstvu deskarjev na snegu v ZDA so prvi dan tekmovali v „boerdercros-su” in snežnem kanalu. Pri mlajših mladinkah je v snežnem kanalu Špela Dobiv-šek zasedla deveto mesto, Krai\jčai\jka Špela Lokar pa je bila 43. Pri fantih je Marko Grilc, lani bronasti v kombinaciji, pristal na 12. mestu, Domen Bizjak na 36., Jure Prek pa na 46. Pri mladinkah, ki so se pomerile v „boerdercrossu", je edina slovenska predstavnica Ana Vran zasedla 20. mesto, Simon Sedmak pa je bil 24.
VELIKONOČNA PROCESIJA
bo za Slovence na Calle Belgrano 3863, v kapeli, v kateri je vsako nedeljo sv. maša. Najprej bodo slovenske jutraqjice, nato pa velikonočna procesija po dvorišču salezijanske gimnazije. To je prva slovenska ve-lkonočna procesija v Bs. Airesu. Zato poskrbimo vsi, da bo čim lepša. Kdor ima narodno nošo, naj pride na procesijo v njej. Otroci naj pridejo na procesijo v belih oblekah. Prosimo vse, da se strogo drže navodil rediteljev. Na ulici pred kapelo naj nihče ne postaja!
SLOVENSKI IZSELJENIŠKI ODER
Cerkvena dvorana v Ciudadeli Bela nedelja 24. aprila
D. Nicccodemi: UČITELJICA
komedija v treh dejanjih
Začetek ob 17. uri. Konec ob 19. uri VSTOPNINA 3, 2, 1 v predprodaji kot do sedaj Čisti dobiček v korist slovenskih beguncev
ECUADOR, Guayaquil 26. marca
Prosimo Vas, če bi nam lahko pomagali, da bi prišli v Argentino, kamor smo se prvotno namenili, pa ija nismo mogli oditi, ker nismo še imeli vizumov. Tu smo popolnoma zapuščeni, brez sredstev, brez zaslužka, brez kruha, brez vode, v grozni tropski vročini, izpostavljeni gotovi smrti, če se nas ne bo usmilil Bog. Na obstanek tu ni upanja, čeprav bi vseh šest naših lahko delalo. Ne želimo si bogastva. Hoteli smo samo rešiti otroke, se preživeti, sedaj pa smo padli v tako nesrečo, ko smo se odločili za sem. Prosimo Vas, pomagajte nam, da pridemo k Vam v Argentino.
Nesrečna primorska družina ŠPANIJA
Prisrčna voščila za praznik Gospodovega vstajenja pošiljamo v imenu slovenskih visokošolk v Španiji našim dragim rojakom, ki so našli nov dom v Argentini. Lepo pozdravljamo!
Društvo slov. kat. visokošolk „Čebelica” Svobodna Slovenija št. 15.;
14. aprila 1949
Slovenija	mo
Lončeni bas
Lončeni bajs
Poleg običajnih ljudskih glasbil - harmonike itd, so Slovenci poznali še druga. Na primer lončeni bas. Bil je izrazito spremljevalno glasbilo. Že ime pove obe njegovi značilni lastnosti: narejen je iz gline in se uporablja za bas, torej za spremljavo, za ritem plesnim melodijam. Vendar pa nam različna poimenovanja lončenega basa in druga pričevanja povedo, da je bil zelo razširjeno glasbilo po dobršnem delu slovenskega ozemlja. Najdlje, vse do danes se je ohranil v Beli krajini, kjer ga imenujejo gudalo ali dipleiyak. V Prekmur-
SLOVENIJA
icLlO00
ju je bil znan kot duda, vuk, vugač, vugaš, medved, na Primorskem kot pinja, na Štajerskem nioga, kuga, mehurjeva muzika in na Dolenjskem kot bas, lončen bas, baston, boben, duda in muga. Za izdelavo basa potrebujemo lončen lonec. Čez odprtino v loncu napnemo svinjski mehur. Sredi te opne privežemo s spodnje strani kakih 30cm dolgo sirkovo paličico in bas je pripravljen za igranje. Na bas se igra tako, da se s stisnjeno dlanjo ali prsti drsi po paličici gor in dol, pri tem sije treba roko vlažiti z vodo.
Osebne novice
Rojstvo: V četrtek, 25. marca je Francija Močnika in Ano roj. Strle razveselila prvorojenka, ki bo pri krstu dobila ime Nada Belen.
Srečnim staršem naše čestitke!
Smolle...
Nad. s 3. str.
sosedami. Smolle je spregovoril tudi o izvolitvi svobodnjaka Joerga Haiderja za novega koroškega deželnega glavarja. Po njegovem mnenju Haiderjeva izvolitev pred evropskimi volitvami ter volitvami v avstrijski zvezni parlament pomeni velik izziv socialdemokratom in ljudski stranki, saj bo FPOe po vsej verjetnosti še napredovala. „Haider na zborovanju mesarjev govori za klanje, na zborovanju ovac pa proti temu,” je menil Smolle in dodal, daje tako ravnanje oporečno tako iz političnega kot moralnega vidika. Sicer pa je sta za Haiderjev uspeh po Smolletovih besedah dva vzroka: naveličanost volilcev nad koalicijo strank SPOe in OeVP, ki sta zasedli vse položaje v držve, ter evroskepsa.
Krsti. V cerkvi Marije Pomagaj so bili v soboto, 10. aprila krščeni: Aldana Sofia Čeč, hčerka Marka in ge. Lucijane roj. Servin; botra sta bila Danijel Vester in ga. Marija Zurc Čeč; krstil je župnik Jože Bokalič CM; Avguština Marija Žnidaršič, hčerka Vilija in ge. Claudie J. roj Bilous; botra sta bila Rafko Ahlin in Vanina Bilous; Tomaž Pavel Marolt, sin Pavla in ge. Lilijane roj. Bohinc; botrovala sta Gusti Čop in Urška Marolt Diaz Bruno; krščeval je prelat Jože Škerbec.
V Ramos Mejia pa je bil krščen Matija Tomaž Kočar, sin Tomaža in ge. Ane Kristine roj. Farreras.
Čestitamo!
Poroki: V petek, 9. aprila sta se v moronski stolnici poročila inž. Dimitrij Kokalj in Marta Same. Priče so bili ženinovi starši Janez Kokalj in ga. Frančiška roj. Jenko ter Oskar Marino Same in ga. Petrona Nicolasa Oliva de Same. Poročil je g. Jure Rode.
V Mendozi sta se poročila Maruška Štirn in Janez Šmon iz Tacna. Novoporočencem čestitamo in želimo sreče! Smrti: V Ramos Mejiji je umela Karla Čarman (77), v Martinezu pa Ela Škulj roj. Dolšina (86).
Naj počivajo v miru!
iXKiiiiaywiiWiani'W nwii'i ii')iii''i|iiiw|,ii>i|Miwi|ii <" 'BgBMBBWSBafttWBWMBKa&HwuBaMwaiii^ytMTnr^iTniiiiitMWMiiiTiniiiiii mmi n mmwuwmin
Mali oglasi |
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmai\je z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF
Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uradne ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder)
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
Slovensko zavetišče
„Rožmanov dom”, kot se ga navadno imenuje, je nastal potem, ko je bila slovenska skupnost gospodarsko že bolje stoječa. Gre za popolnoma zasebno ustanovo, ki je nastala na pobudo nekaterih socialno zavzetih posameznikov. Ustanovilo je dom 23 rojakov dne 21. julija 1968 v Slovenski hiši. Že 12. 9. 1969 je dom prejel pravno osebnost od zvezne vlade. Odbor je najprej poiskal primemo zemljišče s kolikor toliko dobro ohranjeno stavbo. Zemljišče meri 1.568,52 kvadratnih metrov. Ustanovni predsednik je bil Jože Žerovnik, podpredsednik pa Matevž Potočnik, kije bil nato predsednik od 1974-1983, za njim pa od 1983 Peter Čarman. Jože Žerovnik pa kot tajnik deluje od 1977. Sv. Sl. je 14.8.97 prinesla dopis Petra Čarmana o 25. obletnici Rožmanovega doma. Objavljajo se imena 53 rojakov, ki so v teh 25 letih dobili zatočišče v domu, pa tudi imena petnajstih tedanjih stanovalcev...”
(ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 570).
Knjigo lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjenikih. Cena broširanemu izvodu $ 80.- trdo vezanemu pa $ 100.- Dostavimo jo tudi po pošti. Priporočena poštnina za Argentino $ 10.-; za Ameriko $ 45.-; za Evropo in ostali svet $ 55.-
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imel
dipl. iur. Anton Drobnič
z naslovom
„Slovenija — pravna država?“
v soboto, 17. aprila ob 20.15 v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imel priznani slovenski pisatelj in publicist
Drago Jančar
v petek, 30. aprila ob 20. v Slovenski hiši, R. L. Falcon 4158
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar
e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica C uk,jati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p°š[1 pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA doli ostale države po svetu 130 USA dol.; vse ® pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošt° 75 USA dol. za vse države.
ne „Eslovenia Libre“^)
Stavljenje, oblikovar\je in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R-L-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Čeke
Srečanje širšega odbora SDS
v Slovenski hiši v soboto 24. aprila ob 19.30 uri.
SDS Argentina
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
13. aprila 1999
1 dolar
1 marka 100 lir
175,58 SIT tolaij«v 97,44 SIT tolarjev 9,84 SIT tola
Mihaela Logar,
državna sekretarka za Slovence po svetu
bo imela predavanje:
,,Politika Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu“
v petek, 23. aprila, ob 20. uri v Slovenski hiši
Obvestila
SOBOTA, 17. aprila:
SKA vabi na predavanje Antona Drobniča o temi: ..Slovenija - pravna država?” ob 20,15 v Slovenski hiši.
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
V Slovenski vasi ob 19. uri občni zbor slovenske hranilnice SLOGA
V Slovenskem domu v Carapachayu ob 21, uri jesenski ples.
NEDELJA, 18. aprila:
Občni zbor: Naš dom - San Justo.
Kosilo Zveze slovenskih mater in žena v San Justo, v Našem domu ob 13.
SREDA, 21. aprila:
Srečanje z učitelji in profesorji z go. Logar ob 20. v Slovenski hiši.
PETEK, 23. aprila:
Predavanje ge. Lorgarjeve v Slovenski hiši ob 20. uri: ..Politika RS do Slovencev v zamejstvu in po svetu“.
SOBOTA, 24. aprila:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
V Slovenskem domu v San Martinu zahvalni večer v priznanje Katici Dimnik.
Redni občni zbor
Slomškovega doma
bo v nedeljo, 25. aprila, ob 10.30 uri.
Vsi člani lepo vabljeni!
Naš dom San Justo
Nedelja, 18. aprila, ob 10.:
Občni zbor
ob 13.:
Kosilo
Zveze Slovenskih mater in žena iz Našega doma
Vsi prav lepo vabljeni!
CAMARA DE COMERCIO ESLOVENO LATINOAMERICANA SLOVENSKO - LATINSKOAMERIŠKA TRGOVSKA ZBORNICA
CONVOCATORIA
De acuerdo con el articulo 15° de los Estatutos Sociales, se convoca a los SerioreS Socios a la 8a Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dia 26 de abril de 19$ a las 20 horas en el Centro Esloveno, sito en Ramon L. Falcon 4158 de la Capi*0* Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designation de dos asambleistas para firmar el Acta de la Asamblea.
2) Election de tres miembros de la Comision Escrutadora.
3) Consideration de la memoria, Balance General, Inventario, Estado de Gastos 1 Recursos e Informe del Organo de Fiscalizacion, correspondientes al Ejercicio N° iniciado el 1° de enero de 1998 y fmalizado el 31 de diciembre de 1998.
4) Election de los miembros segun lo detenninado por el art. 10° de los Estatutos Sociales. Por dos anos: el Presidente, el Secretario, el Tesorero, 2 Vocales TitulareS.
1	Vocal Suplente de la Comisi6n Directiva y 1 Titular y 1 Suplente del Organo de Fiscalizacion.
Buenos Aires, 22 de maržo de 1®$ COMISION DIRECT!^
V	Slovenski hiši ob 19.30 srečanje širšega odbora SDS.
NEDELJA, 25. aprila:
Občni zbor v Slomškovem domu v Ramos Mejia ob 10.30 uri. PONEDELJEK, 26. aprila:
Občni zbor Slov. latinskoameriške trgovske zbornice, ob 20. v Slov. hiši.
ZAZIVIMO SAMOZAVESTNEJŠE:
Si stvari, ki prinašajo presenečenja. Ena teh je MASTERCARD - CARTA SLOGA Vsak dan je več rojakov, ki s to odlično kartico, brez nepotrebnih zadreg urejajo svoja plačila Saj upoštevajo i\jene prednosti.
Našo kreditno kartico spremlja brezplačna kartica MASTER ASSIST
za vso zdravniško pomoč na potovanjih, odškodnino za zgubljeno prtljago, itd-Mastercard-Carta Sloga — če kaj veljaš, jo imaš!
Telefon: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!