Natisdv 14.000. Štajerc stane za celo leto satno 60 krajcarjev. Uredništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. Sfajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dne naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo do- tične Številke vposlati. Štev. 25. :n Stajerc. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K t.— s poštnino K 1.20, Za inseratc uredništvo in upravništvo ni odgovorno. Cena oznanil je za: 1 stran K 32.—, l/3 strani K 16.-'/< strani K 8.—, '/. strani K 4.-Vi$ strani K 2.—, V« strani K. !,— Pri večkratnem oznanilu je CftBft po sebno znižana. V Ptuju v nedeljo dne 14. decembra 1902. III. letnik, kla-ina. me. mji 537 tierec g8tf< 607 ceni.] r. lom ni L prav) pozla-I fini rhč. 1 f žepi l, volj ; Našim naročnikom. Od novega leta naprej bodemo izdajali naš list v večji obliki. Priobčili bodemo vsakokrat še več novic kakor do sedaj in se ozirali samo na kmečke koristi. Iz tega nam bode seveda naraslo tudi več stroškov. Zato nam je treba naročnino povikšati. Naš list bode toraj veljal od novega leta naprej za celo leto en goldinar, posamezna številka 3 krajcarje. Zastonj ne dobi lista nišče, ker ni nič na svetn zastonj, in ker mi tudi moramo vse plačati. Trudili se bodemo, da bodemo kolikor je v naši moči kmetom pomagali v sakem ozira. Odprli bodemo tudi novo predalce •v našem listu, v katerem nas bode lahko ,^saki naročnik tudi povpraševal v sodnijs-kih razmerah, o tožbah, o procesih v kazenskih zadevah itd. Radovoljno bodemo hrsakeniu svetovali kam se naj obrne in kako mu je postopati pri tej ali oni pravdi, i Pripovedka o fantu, ki je z mačkami oral. (Dalje.) Čez nekaj časa je bilo pa tam blizu kraljestvo | dano na stavo, da kdor bi z druzega nadstropja vjel I jezdeč na konjn prstan, ki se mu bo spustil skozi | okno, tisti bi dobil kraljestvo in kraljičino. Ko starejša dva brata zvesta, začela sta tudi očeta prositi, (naj bi vsakemu kupil konja. „Bova tudi midva poskusila srečo." Res je Soče kupil vsakemu konja, mlajši pa je na peči z mačkami oral in.se jima je smijal in rekel: „Kako sta vidva neumna, če sta ravno v šolo hodila, ko | gresta tja na stavo!" Ko onadva odideta, pobere on [svoje mačke, vzame mesengasto uzdo, gre tja na [tisti travnik, jo potrese, in glej, takoj pride tisti Imesengasti konj in prinese za mladega kneza obleko ako je že zares potreba neizogibna, da mora koga tožiti. Tu in tam bodemo prinesli tudi kako sliko iz dnevnih dogodkov. Upamo, da nam ostanejo naši vrli napredni kmetje zvesti, in da nam bodejo plačevali kakor do sedaj naročnino redno, čeprav smo jo morali po vikšati za 40 krajcarjev. Vsi tisti, kateri so že do sedaj naročeni in kateri še se na vočijo do prihodnjega L januarja, plačuje samo 60 kr. Naj se toraj hitro naroči, kdoi še se misli v tem letu naročiti. Na naro čila brez denarja se ne moramo ozirati, kei moramo tudi mi vse gotovo in takoj pla čati. Dragi kmetje, gotovo ste prepričani da nimamo pri našem podjetju nikakega dobička, sploh pa ga tudi nočemo imeti Vsaki bode sprevidel, da mu list ya tako mali denar prinese vsakokrat dovol novega, dovolj poučnega koristnega in tud veselega. Vprašali smo več kmetov, ak< jim je prav, da postane list dražji in vs ali opravo. Fant sleče navadno obleko in obleče ob leko princevsk o, katero mu je prinesel mesengast konj. Obleka je bila vsa z mesengom vezana. Fan sede na konja in jezdi proti grajščini. Ko gj zagledajo, pozdravljajo ga kar od daleč in vsi s< hoteli, da bi bil najprej poskusil stavo. Pa je rekel „Le drugi naj prej stavo poskusijo, ki so že del Časa tukaj; jaz sem pa nazadnje prišel, bom pa tud najzadnji igral." Kraljičina ga je tudi od daleč videL in si je mislila: „Ko bi ta dobil stavo, potem h bila srečna." Vsi so stavo poskusili, pa nobeden e vjel prstana. Prišla je vrsta na mladeniča ki je ime mesengastega konja; zaleti se okoli grajščine in h pride pod tisto okno, iz katerega so vrgli prstan, ka seže z roko, pa je imel prstan na prstu. Radi h bili govorili ž njim, pa je kar zletel in izginil in še tja na tisti travnik; ročno sleče mesengasto obleki so bili s tew zadovoljni, ker so prepričani, da bode „Stajerc", ako bode treba za njega par desetič na leto več plačati, gotovo tudi mnogo več prinesel. Toraj naročite se tako hitro, kako je mogoče! Dragi kmetje, ostanite nam, kakor do sedaj zvesti, da pa smo Vam mi zvesti prijatelji, o tem se je gotovo že vsak prepričal! Nekateri farji in dohtarji nas bodejo črtili, naj jim bode, saj vejo zakaj! Ako Vas mi nebi pred njimi svarili, bi gotovo držali ti gospodje z nami. Zdaj pa vidijo, da so se kmetje začeli braniti, da jim ni več za farški, za doh-tarski jarem, zato pa se nas tako bojijo. Ta strah kažejo s svojim ljutim preganjanjem našega lista. No, dragi nam farški bratje in farški podrepuiki, zakaj pa potem vi citate naš list, ko pa ga tako preganjate? Klerikalci letfe navadno prvi na pošto po »Štajerca". Zakaj le neki? Prižnice, (kancelni), spovednice, niisi-joni, farovži, vse, vse seje že porabilo in se še danes rabi proti »Štajercu" in glej, po vsakem takem misijonu, po vsaki taki pridigi smo dobili ravno z istega kraja zopet več novih naročnikov. Pošiljal je »Štajerca" ,,kaplanček" z Maribora in njegovi zahrbtniki k — hudiču, a „Stajerc" pa vedno prospeva, in se bode sedaj celo povečal. Krasen dokaz, da ga kmetje ljubijo, ker je edino pravi kuiečkijlist! Preganjanje. in obleče navadno, pobere svoje mačke in gre ročno dombv na peč z mačkami orat. Ko brata prideta domov, vpraša ju precej, kateri je stavo dobil. Rekla sta: „Nek tak mladenič je prišel, ves je bil v mesen-gastem oblačilu, on je dobil prstan." Nobeden ni vedel, kdo je bil. On pa reče: „Saj*sem vama prej pravil, da sta neumna, Če gresta. Jaz doma z mačkami na peči orjem, pa mi je zmerom dobro.*1 Ko ni vedel kralj, kdo je dobil kraljestvo in kraljičino, razglasil še je jedenkrat, da kdor bo pri grajščini z najvišjega okna zlato jabolko dobil na konji jezdeč, njegovo bo kraljestvo in kraljičina. Ko to dva brata zvesta, spet očeta prosita, naj bi smela iti srečo poskusit; morebiti da dobi kateri zlato jabolko. Oni pa, ki je na peči z mačkami oral, smejal se je in rekel: »Kako sta neumna; saj ne bosta ničesa dobila! Jaz pa bom doma z mačkami oral, pa mi bo Kdor se zavzame za tiste, kateri se preganjaj ta izpolni s tem svojo Človeško, svojo kristjunskfl dolžnost. Vsaki, kateri ljubi pravico, ne bode nikdar zamudil, da ne bi takemu, kateri se zares] preganja, pomagal. Naravno je toraj. da dobijo pre-] ganjani kaj lahko in hitro podporo. To dejstvo pa[ zlorabljajo tudi drup. kateri se množici kažejo' kakor da bi jih kedo preganjal, kat rili pa nihče ne preganja. „Vera je v veliki nevarnosti, sovražniki Kristu-j sovi vladajo na svetu, katoliška cerkev, duhovnik; se preganjajo!" Te in enake besede se slišijo povsod dandal slišijo se v mestih, slišijo se na kmetih. A ne sam da bi se govorile, temveč napišejo in tiskajo se ier se tako razprostirajo med ljudstvom. Ker se je tudi naš list že večkrat podolžil, je proti veri, da je proti duhovnikom, da preganja, da se vera odganja, hočemo dai nekaj besed o tem spregovoriti. Ali je res, da je vera v nevarnosti? Ali je id da vladajo na svetu sovražniki Kristusovi? Odgovori Prava, resnična naša sveta vera ne mor« biti nikdar v nevarnosti. Ona je človeku! tako globoko vtisnjena v dušo in v srce., da je ne| more odstraniti nobena moč celega sveta. Nauki Kristusovi so tuko lepi, tako dobri, da ne bode nik-| dar pravi človek o njih dvomil in dokler bodejo! živeli ljudje, kateri imajo zdravo pamet, se bodejo po Njegovih naukih ljubezni ravnali. Ali je toraj res, da se katoliška vera, katoliška] cerkev kot taka preganja? Odgovor: Ni res! Vsi človek živi pri nas po svojem verskem prepričat in država skrbi posebno pri nas na Avstrijskem, mu tega verskega prepričanja ne sme nihče kalil Katoliki imajo svoje službe božje, svoja cerkvena opravila in država skrbi zato. da se pri tem ne motijo, da celo, ako bi na primer pozabil človek, kateri] je od druge, toraj od tuje vere, vzeti klobuk z glave,! ga zato postava kaznuje. Otroci, vojaki, dijaki i. t. d. zmiroin dobro." Ko ona dva odideta, pobere ni!a-| denič svoje mačke v torbo vzame srebrno uzdo in i gre na tisti travnik, potrese uzdo, pa pride tisti) srebrni konj in prinese za princa obleko. Bila je vsa| z srebrom vezana. On zajaše konja in zdirja proti) grajščini. Od daleč ga že pozdravljajo. Vsi so hoteli,] da bi on prvi poskusil srečo, pa je rekel: „Le drnj naj prej poskusijo, ki so delj časa že tukaj, p( bom pa jaz." Vsi so poskusili, nobeden ni dobil bolke. Sedaj poskusi ta, pa jo je prvikrat dobil. to ročno odide, da niso vedeli kam, na tisti travni sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, pobere torbo svoje mačke in ročno gre domov na peč z mačkami orat. Onadva prideta domov, bila sta prav žalostna; ta jima pa reče: „Saj sem vama prej povedal, da sta neumna, ko tje hodita. Jaz doma na peti z mačkami orjem, pa mi je zmerom dobro." morajo iti v cerkev ob vsakem prazniku, ker to postava zahteva; ako tega ne storijo, .se kaznujejo. Duhovniki vživajo popolno prostost, tndi kar se tiče njihovega političnega prepričanja, da, celo agitiranja, med tem, ko tega ne vživajo drugi stanovi. ; Le naj poskusi na primer kak učitelj tako agitirati, kakor kak kaplan, potem bode že videl, kaj se mu i bode zgodilo! Naši poslanci v državnem in deželnem | zboru so večinoma .duhovniki, ali pa vsaj ljudje, na katere duhovniki s svojim političnem prepričanjem vplivajo. Duhovniki in cerkve imajo navadno veliko premoženje in duhovščini se godi prav dobro. Saj morda vsaki ve, da se slišijo med ljudstvom večkrat besede : »Duhovniški stan je najboljši stan, ker njemu ne poplavi, voda, njemu ne poklesti toča, njemu ne uniči mraz ničesar!" To se pravi-, duhovnik dobi svoje plačilo, za njega mora država skrbeti in vsaki se lahko prepriča, da gospodje s farovža preslabo ne živijo! Malo kje najdeš duhovnika, kateri ne bi bil prav dobro podrejen. Kje je toraj tisto preganjanje, od kate-rega se toliko govori in piše? Kako si upajo ti gospodje od preganjanja govoriti, ko se jim tako dobro I godi, ko država za njih tako očetovsko skrbi? Kako pa vendar pride, da ljudstvo veruje te laži od preganjanja cerkve in duhovnikov? To pride tako: Mnogo duhovnikov — hvala Bogu.vsi ne |— se v seminarah (duhovskih šolah) tako izšolajo, da se jim že tam vcepi v dušo v prvi vrsti politika, a šele v drugi vrsti dušno pastirstvo svojih bodočih faranov. Politika pa je popolnoma posvetna reč, in v posvetnih rečeh duhovnik ravno Itako lahko zgreši pravo pot, kakor vsak drugi človek, [politično mnenje duhovnika ni vsikdur pravo, posebno ne za druge stane. Vsaki stan si želi to, kar mu koristi. Gotovo pa nam bode priznal vsaki, da so želje kmeta, delavca popolnoma druge, kakor pa [želje župnika, dohtarja, kaplana. Kar enemu koristi škoduje drugemu. Toraj ne sme, in ne more zahtevati, duhovnik, da bi njegovi farani imeli tisto po- Kralj spet ni vedel, kdo je dobil kraljestvo, kdo je dobil prstan in jabolko; zopet je dal razglasiti, da kdor bi imel takega konja, da bi na vrh graščine šel po stopnicah, tam pridobil lep venec in potem skočil jezde na tla on bo dobil kraljevstvo in kra- } IjiČino. Spet to izvesta brata in prosita očeta, naj bi jima kupil prav živa konja. Res jima j ne oče kupi, mlajši se jima pa smeje: »Kako j sta neumna; jaz pa doma na peči z mačkami i orjem, mi je pa zmerom dobro." Potem sta onadva Bdšla, ta pa je pobral svoje mačke in je vzel tisto j zlato uzdo in je šel na tisti travnik, potrese uzdo, pn pride tisti zlati konj in prinese prinčevsko pbleko. On sleče navadno obleko in obleče prinčev-pko ter zajaše zlatega konja proti graščini. Kralj je i bil razglasil, če pride zopet tisti princ, naj se rani, da ga bodo potlej poznali. Ko ga zagledajo, začeli ■ litično prepričanje, kakor je goji on. Ne, nasprotno vsaki državljan ima pravico gojiti in imeti s v o j e politično prepričanje. A vendar pa, če sme vsaki človek imeti svojo lastno politično mnenje, hoče mnogo duhovnikov vsiliti ljudstvu svoje politične nazore. Kateri ai njihovega mnenja, ta se preganja, se sovraži, grozi se mu s — peklom! Ako se na primer kmetje in delavci noč in dan trudijo, da se preživijo, in ako pri tem težkem boju za obstanek zapazijo, da klerikalci njihov boj za kruh, ne da bi ga zlajšali oteškočijo, tedaj se nam ni čuditi ako, jih to razljuti, tedaj se nam ni čuditi ako postanejo sovražniki klerikalcev, ako jih preganjajo. A dobro moramo ločiti celo stvar: Nikdar se ne preganja duhovnik, nikdar ne ozna-njevalec pres vetih Kristusovih naukov, nikdar ne dušni pastir, temveč preganja se, ako se to že zares zgodi, poli tik ar. Le tedaj je ljudstvo duhovnikom nasprotno, le tiste preganja, od katerih ve, da jim je bolj za politiko, kakor pa za vero. Tisti duhovnik se preganja, kateri pri zborovanjih glasno in gladko, dobro premišljeno po cele ure govori, ako pa pride na prižnico, (kancel), niti četrt ure ne more govoriti. Tisti duhovnik se preganja, kateri zanese kot apostol miru tja v zadnjo gorsko kočo prepir in sovraštvo, ker je s svojimi političnimi nazori posegel celo v družinsko življenje. Tisti duhovnik se s pravico preganja, kateri pozabi za časa kake volitve na vse molitve, in hodi od hiše do hiše, da bi nabral glasov za svojega kandidate, tisti duhovnik se s pravico sovraži, kateri piše časopise, da bi ž njimi ljudstvo n a h u j s k a I, da bi zasejal prepir med sosede, samo raditega, ker niso njegovega prepričanja, njegove narodnosti! Kdo pa hujska najbolj Slovenca proti Nemcu? Kakor smo že trdili na tem mestu, to delajo najbolj mladi neizkušeni kaplani in pa njihovi — botri do h t ar j i. No, in ako je ljudstvo proti takim duhovnikom, še to ni p r e g a n j a u j e, ne, ljudstvo jih ne preganja, ljudstvo se jih brani! so ga pozdravljati. Kraljičina je mislila: „Ko bi dobil tale, ki je tako zal, kakor solnce." Vsi so hoteli, naj bi prvi poskusil, pa ni hotel, rekel je: Le drugi naj prej, ki so prej prišli, jaz sem najzadnji." Vsi so poskusili, pa nobeden ni mogel gori. Naposled pa ta poskusi; bil je pa tako ročno gori, kakor bi mignil in v trenutku bil je zopet na tleh, kakor blisk. Nik-do ga ni mogel raniti. Kraljičina pa je bila močno žalostna, ko ni vedela, kdo je bil. Ko pride na travnik, ročno sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, konju sname uzdo, mačke pobere in gre naglo domov na peč z mačkami orat. Ko brata prideta domov, bila sta žalostna, on panju vpraša: „Kako je bilo, ali sta kaj dobila?" Pa rečeta: »Takšen mladenič je prišel, čisto je bil zlat. Ta je dobil venec, pa nobeden ni vedel, kam je izginil." Brat jima reče: „Saj sem povedal, da sta neumna, ko hodita tja. Jaz pa doma Pravi duhovnik — hvala Bogo, da seje dovolj takih — nživa povsod veliko spoštovanje. Vse ga čisla, vse ga ljubi! Kot krasen vzgled zato so naš milostljivi knez in škof sami, katerih pač vsi ljubijo, kerjim ni za politiko, kateri tako živijo, kakor mora živeti pravi učenec Kristusov. Duhovniku pa, ki seje nemir, se bode gotovo povsod tudi nasprotovalo in ako se spremeni to nasprotovanje nazadnje v preganjanje, se nam ni ni čuditi. Naš list ni bil nikdar proti pravim duhovnikom, ako je pa tu in tam opral kakega duhovnika, kateri ni tako postopal, kakor to zahteva od njega sveti stan in poklic, potem bi mu ti gospodeki morali biti hvaležni za to, da jim je pokazal pravi pot, ne pa, da ga preganjajo. Da pa gospodje v dolgih črnih suknjah »Štajerca" preganjajo, to pač ve vsaki dovolj! Na naši strani ni preganjanja, ni sovraštva, preganjanje je na klerikalni strani! Duhovniki naj živijo tako, kakor jih je Kristus učil, potem jih bodemo z veseljem — hvalili! Proti veri se ni v našem listu pisala nikdar ne ena beseda, nasprotno, vsikdar smo zagovarjali našo katoliško sveto vero. Kmetje, kaplanček v Mariboru nas imenuje protestante, luterance, brezverce, o n piše kot duhovnik od nas, da nas morate poslati k hudiču, sodite sami, kje je hujskarija, kje preganjanje, mi se ne bojimo, da bi n a s obsodili! Spodnje-štajerske novice. V Mozirju je po kratki bolezni preminul kaplan g. A. Šijanec, ki je bil tihe nravi injako blagega in plemenitega srca. Med prebivalstvom ni delal sovraštva in ni vnemal nepotrebnih prepirov, kakor to dandanes, žalibog, dela toliko duhovnikov. Pogreb njegov je bil veličasten. Razun lepega števila duhovnikov in velike množice domačih župlanov udeležilo se je pogreba tudi dosti njegovih prijateljev iz Šoštanja, Velenja in še od drugod. In ko so krsto položili v grob, ter so mu pevci Še zapeli nagrobnico v slovo, za pečjo z mačkami orjem in mi je zmerom dobro." Nato je prstan, jabolko in venec pregledoval na peči. Ko je oče prišel v hišo, je pa videl, da ima njegov najmlajši sin tiste reči, ki 60 bile dane v stavo. Oče je precej šel kralju povedat, da ima njegov najmlajši sin prstan, jabolko in venec. Kralj mu je rekel, naj pride on k njemu. Oče gre domov, fantu pove, naj gre h kralju, fant pa reče: „Le pojdite kralju povedat: Kakor je njemu daleč od mene, tako je meni do njega." Oče gre kralju povedat, kaj je rekel sin. Ko mu pove, sinov odgovor, zavzame se kralj in ukaže najlepšo kočijo napreči in s seboj vzame lepo prinčevsko obleko. Ko pride do tiste hiše bil je fant za pečjo in je z mačkami oral. Kralj vpraša očeta, kje je tisti fant, ki ima prstan, jabolko 4 --- solzila so se vsa očesa, kar pač priča, kako ljudshffl ljubi pravega duhovnika, kakršen je bil pen j kojnik. Med mnogimi venci, kateri so se na krst« položili, bil je tudi venec roozirskih tržanov z ns-l pisom: „Miroljubnemu svečeniku!" Ohranimo blagema pokojniku trajen spomin! Pri konzumih vedni lepše. O zmešnjavah o ma-renberŠkem konzumu se nam poroča še sledeče: Ki je bil g. župnik Juri Zmavc iz Remšnika kot ob-| dolženec v konzumski kazenski zadevi zaslišan, se; ga je polastila jeza in kes pa je tedaj rekel: -Vse jI kradlo, kar je bilo pri kouzumu"! Ko pa so Klobu-j carja zaprli, je vskliknil: „Zdaj pa naj še tistegahri diča, kaplana Somreka zaprejo, ki nam je konzqq ustanovil!" Te dve izjavi skesanega in potrtega srci naj bodo vsem klerikalnim botrom konzumov v sva] rilo. Kesanje pride navadno prepozno! Dopisi. Iz Šmartna na Paki. Nekoliko v odgovar »SIovJ Gosp." Ze dalje časa nameraval sem, Vam poročati! o dogodkih v našej občini; kajti Vaš list je eilioij slovenski štajerski časnik, ki se upa povedati resnico tudi tistim, ki so se smatrali do sedaj pri nas zt nezmotljive in nedotakljive. Vaš list odprl je žej marsikateremu oči, da ne verjame slepo vsakenm! mlečnozobnemu kaplančku ali mežnarčku, kateri ččiijej pod "plaščem svete vere soseda proti sosedu, sina proti očetu, stariše proti otrokom, druge zopet proti svojim dobrotnikom, Slovenca proti Nemcu. Ljudje, ki so poklicani oznanjevati resnico, ki je hčerka božja in oznanjevati mir, ljubezen in medsebojno] spoštovanje, netijo povsod prepir in sovraštvo. Le sejte veter, želi bodete vihar! Tako godilo se je pri1 nas zadnji čas ob priliki občinskih volitev in se še godi, kajti „Slov. Gospodar" prinesel je v svoji] zadnji številki jako nesramen in lažnjiv dopis iz na-; šega kraja. V tem dopisu blati se častitljiva oseba! tukajšnega gospoda barona, kateri je največji dobrot^ nik cele občine. Gospod baron živi že 35 let tukaj v občini in se ni nikdar vmešaval v strankarske pre^ pire, pač pa je povsod rad pomagal, kjer je bilo! in venec. Oče pokaže za peč, in kralj reče: „ Takoj ti imaš?" Fant pravi: „Mislim, da imam!" — in pokazal je tisti zlati prstan, zlato jabolko in zlati venec. Potlej ga je kralj oblekel v lepo prinčevsko obleko, katero je prinesel 8 seboj, in potlej mu je rekel:' „Sedaj pojdeš pa z menoj!" Fant je rekel: BZe grem,! toda drugače ne, da vzamem mačke s seboj. Maček ne pustim, dokler bom na svetu." Kralj mu reče, naj jih vzame. Pa je pobral mačke v torbo in nje vzel s seboj. Ko pridejo do grajšČine, vede ga kralj gori. Kraljičina je bila pa prežalostna, ko je dobila tega buteljna. Fant je rekel: »Tukaj imate kar špičaste peči; kako bom pa na peči s mačkami oral?" Naglo so mu morali piano peč pozidati, da je potlej z mačkami po njej oral. Drugi so se mu pa smijali in ga imeli za norca. (Konec sledi.) eba kaj občekoristnega storiti. Koliko storil je on tin njegova družina vsako leto za ubogo mladino in Koliko za cerkev. U6tanoviI je tudi prepotrebno Idrnštvo za zidanje nove cerkve, katere smo res prav potrebni. Daroval je v to svrho takoj 2000 kron in ■ po njegovi zaslugi nabralo se je že okoli 20 tisoč pon. In kakšno plačilo ima? Imenujejo ga brezver- ^ega liberalnega nemškega barona. Čemu pa jemljete Jisočake od nemškega barona, čemu hodijo slovenski veži k nemškemu baronu pomoči iskat? On ne praša, si li Slovenec ali Nemec, on pomaga, kjer treba! Koliko ste pa vi Bprečastitia gospod žup- ik, gospod kaplan in mežnarjevi že storili in dali cerkev? Koliko ste storili za uboge odrasle in za bogo šolsko mladino? Da, res delujete za cerkev, pustite si vsak korak, vsak očenaš plačati. emu vsa ta gonja? Ker se je gospod baron in njim vsi neodvisni, samostojno misleči posestniki, teri neČejo biti več pod Pirtošek župnikovim ku- teljstvom (nadzorstvom), upali pri občinskih volit- ah nastopiti proti dosedajnemu župann. O posto- nju odstopivšega župana niti ne govorimo, prišli i predaleč; mož je obsojen, politično mrtev, pri- oščimo mu zaslužen pokoj. Ali vedenje župnikovo njegovih zavednih kimovcev nam je nerazumljivo! ojte se solit z Vašo »zavednostjo." Kaj je vaša za- dnost? Nič druzega, kakor strah pred farško ma- valnostjo. Ti strahopetni zavedneži se tresejo pred ko črno suknjo, ker vedo, da taista nikomur več odpusti, kekar se ji enkrat zameri, dasi vsak dan oli: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od- ščamo našim dolžnikom!" Ti brezvestni ljudski ujskaČi imenovali 60 našo stranko najpred „demo- raško", kar pomeni toliko, kakor stranko delajočega dstva. Je li delo, bodisi z rokami ali duševno delo motno? Ko se je tem zavednim bistronmnežem z o verodostojne strani pomen te besede razložil, nihče več z demokrati zmerjal ni. Treba je bilo meti druzega agitacijskega sredstva. Imenovali so 3 odslej brezverne liberalce, kateri hočejo vero, pnika in kaplana odpraviti. Ker pa smo ravno o dobri kristjani in vsaj tako globokega verskega pričanja kakor župnik Pirtošek in drugi taki udski osrečevalci sami, volili smo župnika tudi mi občinski odbor. Sedaj, ko ne morejo svojih vernih fcčic, ali bolj« koštrunov več s takimi neslanostmi lati imenujejo nas v slaboznanem „Slov. Gospo- arju,, in pa v „Fihposu" „nomškutarje". Raca na odi, — sedaj ste jo pa zadeli! Zdaj bo po nas! rid občinskih volitev je bil 9 proti 9, toraj obe tranki enako močni. Pri volitvi župana izjavil je kandidat, vrl narodnjak in poštenjak, da sebe ne li za nobeno ceno. Beseda dana sveta naj ti bo, je mož tudi ravnal in oddal prazen listek, isto- io storil je tudi še drug naš odbornik. Na ta na- n prepustili smo jim župana prostovoljno, zlasti, pr proti osebi taistega nimamo prav nič ugovarjati spoštujemo tudi našega političnega nasprotnika, je spoštovanja vreden. Med tem, ko se je kan- ■dat nasprotne stranke udal pritiska in volil sam sebe, dasi je popred g. baronu in drugim jokaje zatrjeval, da sežupanom nikakor ne da voliti. Novemu županu častitamo ter želimo živeti zanaprej v miru in slogi ž njim. Pričakujemo pa od njega popolno nepristranost in pravičnost česar smo pri prejšnem tako britko pogrešali. Svarimo ga pa tudi pred vsemi laži-prijatelji, kateri so delali za njega in ga volili za to, ker so mislili, da jim bode slepo orodje. Tako izrekel je n. pr. prijatelj župnik Pirtošek nekaj dni pred volitvami jako neugodno sodbo o njem (novem županu)!! Ravno tako pisal je ta »krščanski pravični" mož meseca julija t. 1. glede občinskih volitev jako laskavo pismo gospodu baronu, v katerem mu hlini v imenu občine svojo krščansko hvaležnost, med tem ko je za hrbtom udrihal brez prenehanja po njem. Taki možaki so to! Takšen mož je tudi naš pre-častiti gospod kaplan, kateri je o priliki vinske zbirce (beringe) naše voiilce pomiloval, češ, da jih obžaluje, ker so tako daleč zašli in volili z našo stranko. Gospod kaplan, mi tudi obžalujemo Vas, da ste tako hitro pozabili dane besede. Ste li pozabili, kakšnih misli ste bili poprej. Zahvaliti se moramo tudi preč. gospodu braslovškemu dekanu, da se je na dan volitve potrudil k nam in se lahko osebno prepričal, da imamo v našej občini neustrašene čvrste može, ki se nikogar ne boje. — Gospod župnik, ali se ne sramujete slišati tako pikrih, a resničnih besed iz ust priprostih kmetov? Že veČ kot preveč. Vse kar je prepolno gre čez, ali pa poči in vsake reči je enkrat konec. — Celjska Domovina št. 86 t. I. zadeva nas Ponkovljane, kakor znano, zavoljo volitve deželnih poslancev, katere mi po načertu nam vsilajočih kandidatov nismo v poslanstvo volili, in sicer stem, da smo posebno klobaso pekli. No, kaj hočemo reči na ta sirovi dopis? Ja druzega nič, kakor da taisti dopisnik mora gotovo biti iz sorodbine mesarja klobasarja, ki nam klobaso pred-baciva in taisto za olepšanje dopisa rabi. — Ali ne mislite pa, da bi se mi Ponkovljani kedaj tako daleč zmotili in v poslanstvo dohtarje, profesorje ali duhovnike volili. V tej zadevi vas ne poznamo. Občeznani in mnogospoštovani kmet iz Hotunj, gospod Jože Zdolšek je sposobnejši za poslanca in zastopnika kmeta, kakor deset Še le komaj izvaljenih dohtarjev, profesorjev ali duhovnikov. Vedite pa, da se gospod Zdolšek svojim sokmetom ni nigdar za poslanca vsiljeval in ne kandidiral, kakor klerikalci in vendar je dobil precejšno število glasov. Mi že vemo kaj delamo, samo to vas boli, ker nečemo tako plesati, kakor vi godete. Dalje je poročal taisti žlabudravi „Naš Dom" št. 24 t. 1. da je kmet Jože Zdolšek ob času volitve na boben tolkel. To je gotova pomota v dopisu. Dopisnik taistega članka je gotovo takrat na sebe mislil, gdo ve, kaj ga je zmotilo, da je narobe zapisal. Ja, na Ponikvi imamo sicer boben, ali škoda, da je koža počila. Želimo in radi bi bili, ko bi nam dopisnik omenjenega dogisa kožo dal, da jo poskusimo, kaki glas bi imela. Toraj ne pozabite glas naše prošnje. Tudi neki ponkovlanski samotar se je v tistem obrekljivem „Naš Dom" štev. 25 t. 1. oglasil. On opisuje namreč, kako je poslušal in gledal na dalj-nodled ob času volitve volilnih mož proti Ponko-vlanski občinski pisarni in dalje tje proti Solčavskim planinam, Seveda da je še tega tudi bilo treba. — No ti nbogi samotar, oj ti nedušljiva sirota, vemo kaj ti manjka, — saj si gledal in se gledaš, pa kam? tje proti zapadu, tje v savinsko dolino, al veš zakaj? Ako nam nočeš sam povedati, bodemo ti povedali v kratkem sami. Vsem dopisnikom gori imenovanih in na nas Ponkovljane doposlanih dopisov, pa srčno zahvaljujemo za njihove klobasarije in jim želimo, da bi jih še Celjska »Drobovina" v bodoče ne zgrešila. Konečno pa vedite, da kedaj bomo zopet klobaso pekli, vam nebomo je3ti rekli, — na strani boste stali, in od daleč jo vohali! Naprednjaki iz Ponkve. Razne stvari. Kakšen je bil prazgodovinski človek? V Krapini na Hrvaškem so izkopali deset odraslih ljudij in nekaj otrok iz prazgodovinske dobe (toraj iz davno pre-tečenih Časov še pred Kristusovem rojstvom.) Dvorni svetnik Ilagen je fotografiral in opisal te ostanke naših pradedov. Značilno je, da so govorilne mišice še tako slabo razvite, da se lahko zanesljivo sklepa, da ti ljudje še niso imeli-govorice. Glave so neizmerno velike, obraz širok, nos ploščat, truplo dolgo, noge pa prav kratke. Najdba bo močno vplivala na Dar-winov nauk. Koliko Stane Strel iz kanona. Avstrijska mirovna družba je izračunila na svojem zadnjem shodu, da velja vsak strel iz velikega topa, kakršne imajo se-dajne vojno ladje, smodnik in krogla 4160 kron. Ako pa se pomisli, da jo tak top po 93 strelih neraben, kar zopet velja 4340 kron, tako da znaša enkratni strel nič manj kot 8500 kron. Čudna prirodna prikazen. Iz Amerike se piše o čudni prirodni prikazni, ki so jo ondi videli dne 23. p. m. ob petih v jutro. V trm času se je pokazal izpod meseca, ki je stal visoko na nebn, ognjen steber, mnogo svetlejši, kakor mesec. Prikazen je v treh minutah izginila. Bila je to najbrže meteorska (metličarska) zvezda. Starost Živalij. Slon učaka največjo starost 150 do 200 let, papiga, vrana in labod 100 let, enako orel in pav, goska 50 let, konj 40 let, pes in rak 25 let, mačka 18 let, koza in ovca 10 let, domači zajec 8 let, poljski zajec 7 let, čebela pa živi po leti 6 tednov, le one čebele, ki prezimujejo, ostaneje delj časa pri življenju. Kaplan zastrupil župnika? 591etni župnik Strnad v Bistrici, občina Polst na Koroškem in njegov kaplan BOletni Tomaž Mažek, sta živela kakor pes in mačka. V nedeljo dne 7. decembra se je župnik Strnad, ko je pri sv. maši zavžil vino, nakrat nezavesten zgrudil na tla. Prenesli so ga v njegovo sobo, kjer je še le po poldrugi uri prišel zopet k zavesti. Poklicani zdravnik je izrekel, da se je to zgodilo vsled zastrup-ljenja. Preiskali so masno vino ki se je izkazalo da je zastrupljeno in sicer z tvarino ciankali. Ljndstvo je nad tem hudodelstvom razburjeno in je vse enegal mnenja, ali javno svoje mnenje izreči si ni upal nikdo.j Zandarmorija je konečno dognala, da je vino iz do-1 mače fare in se je tudi izkazalo, da je k temu vino imel pristop kaplan Mažek, kateri si je priskrbel; tudi onega strupa. Dotični kaplan je rodom iz Prage, Sumljiv je tega dejanja kaplan tako, da ga je de-1 želno sodišče v Celovcu dalo prejeti in ga je zaprlo. Časniki pišejo, da je bil kaplan v neki preiskavi, pri kateri bi imel kot priča glavno besedo župnikj in da gaje baje vsled teh razmer hotel spraviti iz tega] sveta. Videli bodemo pozneje, kaj bode dognala sodnija. Pomešano mleko. Dne 25. novembra sta prišla v Ptuj nenadoma dva uradnika preiskovalnega zavoda za živež v Gradcu ter sta začela preiskovati mlekoj pri mestni mitnici. Našla sta v 18 slučajih mleko pomešano z vodo in se bodejo dotični prodajalci! mleka zaradi take sleparije morali zagovarjati predj kazensko sodnijo. Zunanje novice. Poreka med levi. Neki lastnik zverinjaka v X w-Yorku je hotel prirediti občinstvu nenavadno pred-J stavo ter je razpisal 2500 dolarjev mlademu paru, ki bi se hotel poročiti med divjimi levi v zverinjaka. | Oglasila sta se Nemka Berg in Holandec Horn.| Po dolgem iskanju so našli tudi duhovnika, ki je| šel za dobro plačo v zverinjak poročat. Ženin pe je! precej tresel, ako jo prišla katera zverina preblizu; nevesta pa se ni toliko bala Inov, kakor da bi ;i ženin zbežal. Končno sta bila zvezana ter sta zmagovito med ploskanjem občinstva zapustila kletko.j Huda burja. V Trstu je bila dne 6. tega meseca] strašansko huda barja. Več ljudij je ponesrečilo-! Burja je tri žene vrgla s tako silo ob zid, da so bile težko poškodovane. Jedna teh je umrla, drnga jo v smrtni nevarnosti. Gostija brez neveste. V Starfovi je imel kmet1 Sircev hčerko, ki je slovela za prvo lepotico. Odbila pa je vse snubače, ker je ljubila revnega mladeniča] Dnšana Petroviča. Oče pa jo je prisilil, da se je| udala za bogatim kmetom Rado Božičem. Ko so se peljali svatjo v cerkev, skočil je nenadoma v nevestin voz, preden je mogel ženin prisesti, ljubček! Petrovič ter pognal konje v tek. Šele proti večeroj sta poslala voz nazaj, a njunega skrivališča niso našli. V kljub temu pa se je vršilo gostovanje daljei brez neveste, in ženin je celo plesal. Lev, ki ga je bolel zob. Veliki in stari lev vj zverinjaku v St. Louis v Združenih državah v Ameriki je bolehal za-obolenjem zob. Zobozdravnik mn je vrgel v mesu več porcij morfija, (prašek ki povzroči spanje), lev je zaspal in zobozdravnik mn je s kovaškimi kleščami izpipal pokvarjen izglodan kočnik. Drug dan je imel sicer lev še malega „ mačka--po prašeku, a zdaj je zopet zdrav in vesel. Umor na nemški ladji v Atenah. Ko je prispela pred par tedni nLorelejc, ladja nemškega poslanika iz Carigrada v Atene, ostala je zaradi popravila t pristanišča Pireju. Moštvo in časniki so stanovali v mestu, ladjo je straži! po noči le eden podčastnik. V noči 17. je ime) nočno stražo podčasnik B i e d e-r i t z k i. Ko je prišel po noči časnik stražo pregle-dat, je našel stražnico prazno. Manjkal je tndi železni zaboj z važnimi spisi in blagajna. Biederitzkega je našel prebodenega na krovu.. Ker so pogrešali tudi matroza Kohlerja, ki je spal tudi na ladji, se je mislilo, da je bil tudi ta umorjen in najbrže v vodo vržen. Blagajno in zaboj so našli daleč proč na pečinah, ker ju lopov ni mogel razbiti. Poveljnik ladje je očitno dolžil Grke zločina, vsled česar je prišlo do hrupnih demonstracij. Tudi vlada je odločno protestirala. Pozneje je policija prijela pogrešanega matroza Kohlerja. ki je priznal, da je umoril podčastnika ter oropal ladjo. K pogrebu umorjenega je poslal celo kralj svoje zastopnike, kaljiea pa je poslala krasen venec. Zopet je šel eden v luknjo. Časnik BSI. N." piše o katoliško-narodnem gospodarstvu tako-le: „Božji mlini meljejo počasi, a gotovo.11 Tako govore kaj radi naši klerikalci in sedaj imajo priliko se prepričati o resničnosti tega svojega pregovora. Božji mlini mol jejo počasi katoliško gospodarsko organizacijo, a zmleli jo bodejo gotovo. Zdaj se je zopet podrl jeden teh stebrov katoličanstva v kranjski deželi.. Zvestega prijatelja, dr. Brejca, Janeza Podjeda, predsednika katoliške posojilnice v Cerkljah, je zagrabila roka pravice. Ta človek je uganjal v cerkljanski posojilnici čudne reči — kradel in goljufal je, kar se je dalo, kakor se pač godi po različnih klerikalnih zadrugah. Tako je n. pr. neki posestnik vzel posojila 1000 K, vknjiženih pa ima 1855 K, za kateri kapital tirja sedaj kaplan Kos obresti. £sTeki drugi posestnik je vzel 800 K posojila, vknjižili pa so mu 1600 K. Takih slučajev je še več. Vs Jed tega je državno pravdništvo dalo zapreti kato-lišlco-narodnega prvaka Janeza Podjeda. V nedeljo popoldne sta dva orožnika pripeljala Janeza Podjeda vklenjenega v Ljubljano in ga oddala deželni sod-niji, kjer je sedaj zaprt. — Zakaj pa same posojilnice ? Bog ve! Hranilnice (šparkase), katere imajo državno nadzorstvo, niso nikdar kaj tacega provzro-čile. Ženitev na sodno povelje. Na Dunaju je bil tožen te dni knjigovodja Matija B., da je Otiliji IT.. ko je še bila ta 14letna deklica, obljubil zakon. Rekel je namreč proti Otilijini materi: „Hranite mi svojo hčerko, nobena druga ne bo moja žena kot le ona". Sedaj je Otilija 181etna ter zahteva izpolnitev dane besede. Ker ni storil tega »ženin" zlepa, Šla ga je tožit. B. se je na vse načine izvijal, a sodnik mu je določil samo 14 dni roka, ko mora prinesti poročni list, sicer ga obsodi. Ubogi ženin je prosil vsaj za daljši rok, toda sodnik mu je rekel, da je imel dovolj dolgi rok 4 leta, a sedaj ni več časa odlagati. In udal se je. Ali bo srečen ta zakon? Gospodarske stvari. Žrebica, ki se poti. Žrebice se včasih nenavadno močno potijo (švicajo). Temu je več vzrokov, ki pa so večinoma posledica neprimerne reje. Ce je bila žrebica večinoma v hlevu vzrejena in krmljena s krmili, ki tvorijo ne le preobilo mesa in masti, ampak tudi veliko toplote, potem je čisto naravno, da se bo ob vsakem večjem pregibu precej spotila. Dajte žrebicam dovolj pregiba ter primerno krmo, t. j. dobro seno (pa ne detelje) in oves. Žrebice z ozkimi prsi, toraj z majhnimi pluči, se istotako rade in hitro potijo; v tem slučaju ni nobene pomoči. Nenavadnemu potenju more biti vzrok tudi kaka bolezen, ki je sicer navaden človek ob njenem pričetku ne pozna; zato se priporoča obrniti se do kakega živinozdravnika. Kako se zdravi driska pri teletih, če ne pride driska pri teletih od prehlajenja, potem ima svoj vzrok v krmi, ki jo dobivajo krave, ali v kužni bolezni, ki napade povrsti vsa teleta. V prvem slučaju je krmo premeniti in pokladati po možnosti dobro suho klajo in krmila, ki ne delajo preobilne kisline v želodcu. Zlasti se je ogibati pokvarjene krme, gnilega krompirja in repe, zaduhle slame itd. Ce je pa driska kužna, potem je vsekakor poklicati živinozdravnika, da bolezen v kali zatre drugače še je več škode pričakovati. Krave, ki so prišle ob mleko, Velikokrat se zgodi. da imajo krave pred oteletvijo mnogo mleka, tako. da ni mogoče z molžo ponehati. Ko pa so povrgle tele, potem pa nimajo skoro nič mleka. Vzroki tega so največkrat različni. Pred vsem je napačno, ako st breja krava do zadnjega molze, ker se to navadno poznej kaznuje. Ako je zgubila krava potem ko jt povrgla tele mleko, potem ni drugače pomagati, ka kor pravilno molsti in vselej skušati dozadnje kaplji pomolsti. Ce so mlečne žleze zdrave in neprernenjem ostale, se bo mlečnost samo od sebe povrnila, kar sf navadno k mala zgodi. Ce se je pa z mlečnimi žlezam zvršila kaka izprememba, da več pravilno ne delujejo potem navadno ni nobene pomoči več, izvzemši, 6 živinozdravnik na podlagi preiskave dožene kak vzrok ki se da odpraviti. Poslano.* Iz Lukavac pri Sv. Križu na murskem polju. Ljub „Štajerc" ne bodeš mi zameril, da spet želim mal prostorček v tvojem cenjenem listu. Ljubi čitatelj nŠtajerca," mogoče, da Vam je znano, da jedne dru zega decembra dobil pred sodnijskim poslopjem doh tar Grossman 3 mastne s pesjim bičem. Zakaj sen mu jih odmeril Vam hočem sedaj naznaniti. Moj pri hodnji zet me je tožil zaradi 200 kron. Cenjenih sen imel 15 svinj in se je nastavila prodaja na dan 2^ novembra. Takrat sem položil dohtorju Grossmannu slavnemu nasledniku dohtarja Rozina, 170 kron Ostalo je še za plačati 30 kron. Jaz sem mu naroči naj iz tirja dolg v znesku 61 kon in od Stromajarj; 196 kron. Takrat je bil namreč moj zagovornik in kot zagovornik in tožitelj delal je na dve strani proti vsakemu. Med tem časom se je ta ljnbi kmečki prijatelj dohtar Karlek spravil zavoljo 80 kron na mojo posestvo in je je hotel prodati, čeprav znaša vrednost svinj 160 kron, in so bile svinje cenjene. Naredil mi je toraj ta kmečki prijatelj nepotrebnih stroškov 39 kron. Ko sem to pozvedal, sem mu takoj prisodil pasji bič, ker sem hotel da pride cela stvar do odvetniške kamore v Gracu. Dne 2. decembra imel sem obravnavo z Makovccm zaradi 60 kron. Dohtar je sedel lepo mirno pri obravnavi, ker je hotel, da bi jaz tožbo izgubil. Jaz pa sem ga počakal doli in sem mu dal tri tople s pasjim bičem po plečah. Ljubi kmetje, dal pa sem mu jih zato, ker sem mislil, da me bode pravično zagovarjal, on pa tega ni storil. Nadalje sem imel upanje, da mi on ne bode delal več stroškov,t ker sem mu bil itak izročil za iztirjati 257 kron. Za vsako to reč je dobil eno po hrbti. Tretjo pa sem mu pritisnil iz ljubezni, ker je bil moj zastopnik in mi je napiavil 39 kron 48 vinarjev stroškov. Vsi stroški radi 200 kron znašajo 95 kron 88 vinarjev. Glejte ljubi kmetje, bilo mu je teh 95 kron 88 vinarjev premalo in hitro si je zmislil še na svinje, čeprav je hotel že posestvo prodati. Naredil je tožbo in zopet 8 kron 49 vinarjev stroškov. Ali tukaj si se opekel gospod Grossman, ker je sodnjja spoznala tožbo kot nepotrebno! Ljubi čitatelji »Štajerca", tako ravnajo slovenski dohtarji z nami kmeti! Ljubi oča Karlek Grossman, ko bi Vi bili dali Vašega Karleka raji čevljarstva učit, bili bi še sedaj na svojem posestvu, ki Vam je bilo prodano za 16.000 kron. Vaš dohtar Grossman nas želi pregnati iz naših domačij, sicer pa mu tega ne zamerim, ker že itak ni pravi kristjan, saj je jedel že leta 1894 na veliki petek pri Kapeli v gostilni g. Horvata gosinje jetra, dokaz — slabe vere. Z Bogom gospod dohtar! ------------- Neustrašeni Mavrin, kmet in sedlar. * 1'redništvo je odgovorno za ta dopis samo toliko, kolikor to zakon zahteva. Loterijske številke. Trst, dne 29. novembra: 81, 88, 55, 90, 72. Gradec, dne 6. decembra: 19, 50, 86, 78, 63. Pisma uredništva. Dopisniku iz Ptujske Gore. Premaganemu sovražniku se odpusti. Dopisniku na Čatežu ob Savi. Stvar je premalen-kostna in preveč osebna, moramo toraj odkloniti. Pišite kaj važnejšega. Pozdravimo. Grebinje na Koroškem. Dopisa ne moremo sprejeti, ker je v tem času nezanimljiv in sploh preobširen. Prosimo kaj druzega. Le naprej! v „Stajerčevau prošnja! Vsakega tistega našega naročnika, kaleri se iz enega kraja preseli v drugi kraj in nam piše. da mu naj njegov naslov (atres) predrugačimo, uljudno prosimo, da vsak tak naročnik, kateri želi, da se mu naš list pošilja v drugi kraj. zapiše poleg novega naslova (atresa) tudi ravno tisti naslov, pod katerem je naš Časnik poprej dobival; tisti, ki imajo na svojih naslovili na desni strani tudi našo številko natisnjeno, naj tudi tisto število zapišejo. To zato, da gre delo hitreje izpod rok in da se ne prigodi jo nikakc pomote. Dobro je tudi, da vsak novi naročnik zapiše tudi hišno številko. Kdor se čisto na novo naroči, to je tisti, kateri „Štajerca" od nas po poŠti Še ni prejemal, vsaki ti>ti naj zapiše na od-rezek denarne nakaznice (postanwajzunge), ki se nahaja na levi slraoi: .,Sem čisto novi naročnik44. Kdor pa nam pošlje denar po poštnem Čeku, in hoče naročnino ponoviti, naj zapiše na sredini čeka. to je nad besedami (grlagfdjein — Položnica te-le-besede: „Ponovim naročnino* ali pa samo število, katero ima na svojem naslovu. Seveda se mora lakoj spodaj pod temi besedami zapisati znesek, katerega pošlje in pa ravno takšen naslov {atres). kako»-Šnega dobiva od nas pisanega ali tiskanega. Ako nam pa kak čisto novi naročnik pošlje naročnino tudi po poštnem čeku. katerega je od kakega svojega prijatelja dobil, in bi se rad čisto na novo naroČil, tisti naj tudi ravno lam zapiše besede ..čisto novi naročnik." Štajerski deželni odbor je sklenil v svrho popolne izobrazbe viničarjev o obdelovanju amerikans-kih trt tudi v letu 1903 po eden stalni viničarski knrs en sicer na: 1. deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru, 2. deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, 3. deželni viničarski šoli v Ljutomeru in 4. na deželni osrednji trtnici na Spodnjem Brega pri Ptuju prirediti. Ti kurzi pričnejo se s 15. febrn-varjem in končajo s 1. decembrom 1903. V Mariboru se bode v letu 1903 14, v Ljutomeru 12, v Lipnici 20, in na Spodnjem Bregu 30 mladih zemljiško-posestniških in viničarskih sinov sprejelo. Ti dobijo tam prosto stanovanje, celo hrano in razen tega še po 8 kron na mesec. Izobrazba na teh kurzih je v prvi vrsti praktična in samo tako daleč tudi teorična, kolikor Be to za preddelavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno izkaže. Po sklepu kurza dobil bode vsak udeležnik spričevalo o svoji uporabnosti. V svrho sprejema v enega teh knrsov imajo prosilci svoje nekolkovane prošnje najpozneje do 10. januarja 1903 poslati deželnemu odboru. V teh prošnjah označiti je natančno, v katerega zgorej imenovanih poučnih zavodov želi prosilec vstopiti in je še pridejati: 1. Izkaz, da je dotični 16. leto svoje starosti že prekoračil, 2. nravnogtno spričevalo, katero je potrditi po žup- nijskem uradu, 3. zdravniško spričevalo, da prosilec ne trpi na kaki nalezljivi bolezni in 4. odpustno spričevalo ljudske šole. Pri nastopu morajo se prosilci zavezati med celem časom kurza (od 15. fabruvarja do 1- decembra 1903 nepretrgano v kurzu ostati in se vsem v izobrazbo se tičočih določil deželnih strokovnih organov podvreči. Gradec, dne 20. novembra 1902. 755 Od štajerskega deželnega odbora. — 9 — azAlednice za božič in novo leto! 100 komadov za 3 krone, dobro izbranih za 4 krone, finih za 5 kron, najfinejših za 6 kron izdeluje tiskarna W. Blanke-ja v Ptuju. Trgovino z mešanim blagom IgMliino za vino, žganje in s trafiko, ki je oddaljena od farne cerkve I minut in od železnične postaje pol ure, se da v najem. Več pove Pirsch pri Sv. Jerneji poŠta Sv. Duh Loče pri Poljčanah. 740 |epo veliko posestvo na Koroškem se pod ugodnimi pogoji in po nizki ceni odda. To posestvo je oddaljeno poldrugo uro od železnične postaje in lo uro od mesta Pliberka (Bleiburg), leži na lepem ravnem kraju in kga 63 oralov (johov) iravnikov, gojzda in njiv. Na tem po-sestvu sloji lepa zidana hiša, ki ima 3 sobe, 2 kleti. kamro, 1 kuhinjo in veliko lepo podstrešje. Hlev tik hide je z obokom Iban; za 24 glav živine z uto za steljo. Zgoraj je lep prostran skedenj parmo. Tega hleva se tiči zopet veliki skedenj z veliko parmo in z za voze. Nad to uto je lepa lesena žitnica. Tik hiše je uta za drva. jski hlevi imajo veliko dvorišče, skozi katero je napeljana dobra te-i voda. V^e je v dobrem stanu. Iščejo se samo pridne roke za obde-[janje. — Zraven se tudi proda nekaj gospodarskega orodja. Celo posestvo se ceni 13 tl$0C mOlt, 8 tiSoč kron ostane inta- anih, ostanek se mora izplačati. Omenjenih 8 tisoč kron se plačuje amortizaciji, to je lako, da se z obrestmi vred plačuje tudi kapital. , Več se izve pri načelniku posojilnice TomaŽu Piršivrilik V berku (Bleiburg) na koroškem. 743 Iščem učenca lončarsko obrt, kateri je od poštenih starišev in ima dobra šolska Sevala. Ker imam veliko lonČarijo, se bode pri meni mnogo naučil. - Naslov: Wesiag Josef, lončarski mojster v Ptuju. 753 Pekovski učenec Ken, vsaj 16 let star. se takoj sprejme v učenje pri Jos. Ornig-U tnju. 750 tedka priložnost! ~W Nobena sleparija! En par močnih zimskih Štifletnov za možke ali ženske s suknje-J podšivom (furo) in dvojnimi (dopelšnimi) podplati se dobijo za samo 3 goldinarje m trgovini Bratov Slawitsch v Ptuju. naroČilu zadostuje, ako se pove samo dolgost podplatov v centimetrih. Zima se e dosti, ki se do spomladi ne stopil; vsaki sprevidi je letos pri- GTlpo.a J čela zgodaj, »«lt"&a boile da se atelje ne bode zamoglo več dobiti Iz tega vzroka sem vpeljal OrOStllO SteljO (Torfstreu) v balah po 100 kilogramov S ride Že radi tega ceneje kot slama, katere tudi primanjkuje, ker ivam v celih vagonih. Prosim tedaj cenjene posestnike zemljišč in vinogradov, da naročila takoj zaupno napravijo meni. ker se po takem blago lahko je kar od kolodvora, in se tako prihrani dovoz v moj magacin. Popis o prednostih, tega blaga kot nastelje in gnojilnega tva se lahko vedno pri meni pogleda, kjer tudi z ozirom na mno-naročenega blaga naredim primerno ceno. Spoštovanjem Jos. Kasimir v Ptuju >a z materijalnim in barvnim blagom, deželnimi pridelki, zaloga yea iz kletij W. Hince-ja v Ptuju in zaloga piva Bratov Reining-haus iz Sleinfelda. Učenec zmožen nemškega in slovenskega jezika se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj se pošljejo na g. Maksa Koserja na Framu pri Racah. (Frauheim bei Kranichsfeld. 724 50 polovnjakov izvrstnega vina lastnega pridelka, za kojega pristnost se jamči, proda veleposestnik v Halozah. Naslov pove iiprav-ništvo „Štajerca". 732 Hlapca k volom ateri je priden in močen (starejši ima prednost) sprejme V. Lenoscha v Ptuji. 735 Učenec za trgovino z mešanim blagom. kateri je zmožen obeh deželnih jezikov, se sprejme v učenje pri K. Filrat-n v Radgoni, poštno predalo. 730 Viničar kateri ima štiri delavne moči, se sprejme pri Francu Vehovar, po. sestnik vinogradov v Framu pri Racah. 746 Resnična ženitna ponudba 25-leten posten fant, kateri ima 5000 kron gotovine, se želi priženiti k vdovi brez otrok ali pa k deklici, ki ima vsaj 4000 kron gotovine, ali bogato posestvo ali pa kako obrt. Ponudbe je poslati do 10. januvarja 1903, Če mogoče s fotografijo vred, pod naslovom: .Srečno življenje" N. N. št. 125, poste restante Missling na Štajerskem. 751 Proda se malo posestvo. Hiša ima dve sobe, kuhinjo in klet. Tik hiše je hlev in skedenj. Najbolj pripravno je to posestvo za kakega rokodelca. Hrami so pokriti z opeko (ciglom). K posestvu spadata dela gozda in dva vrta. Vprašati je pod naslovom : V Dvoru hiš. št. 21, pošta Pliberg (Bleiburg), Koroško. 741 Čudovito glasbeno orodje! Novol Novo! Trombino je najbolj zenzačna iznajdba sedanjega časa. To glasbeno orodje, ki se je v vseh društvenih krogih tako hitro priljubilo, je izvrstno in elegantno narejena trom-peta z močnim glasom, na katero moremo trobiti, samo ako se pridenejo k temu pristojni trakovi z notami, torej brez učenja, brez znanja not in brez napora, takoj vsako melodijo. Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tembolj. ako kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrstnejši godec, dočim prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil. Najlepša zabava za hišo, društva, veselice, izlete (tudi s kolesi). Vsak trak z notami ima 1—2 igri (pesmi, plese, koračnice itd.) in vsakemu. instrumentu je priložen bogat imenik pesmij. Trombinu stane z lahko umevnim navodilom: I. vrsta, jako fino poniklana z 9 glasovi 3 gld. 50 kr. II. vrsta, jako fino poniklana z 18 glasovi 6 gld. — Trakovi z notami za 1 vrsto 30 kr. Trakovi z notami za H. vrsto 50 kr. Razpošilja po poštnem povzetju : Henrik Kertčsz Dunaj I., Fleischmarkt 9—901 70S brati! Podpisani priporočam svojo bogato jO posebno v Švici nakupljenih zlatih in srebernihr ur, veliko zalogo zlatnine in srebernine po čudovito nizkih cenah. Sreberna oklepna verižica 30 cm dolga. 15 gramov težka gld. 110 : ; : 30: ; 50 : ; : 3-20 n 80 , „ 100 „ „ - o— Ura budilka gld. 1*50 in 1'90. — Sreberne žepne ure od gld. 4'— dalje. nikelnaste gld. 2-50. Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj in poštnine prosto-_ A j- urar in trgovina zlatnine in erebamlne, delničar prve »vicar- s'PROZ OP!! 8k0 ,ovarn,'!ke ^uiM ur v Šilu In Genovi, zalagalelj C. kr. dolenjske železnice. Ljubljana, glavni trg. Vse blago je pri c. kr. kontroličnemu uradu puncirano, 746 —'10 — Karl Penteker urar, srebrar in zlatar 598 glavni trg št. I Ptll] glavni trg št. I tik mesarja gospoda Luttenberger-ja priporoča svoje ure, prstane, veri= žice za ure in uhane. Vse po najnižji ceni. Za vse ure se jamči. Švicarske žepne ure iz nikelna za m tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepne UTe od 4 gold. 50 kr. a.naprej. Budilnke za 1 gold. 50 kr. in više. Vsa popravila se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči. mm Opozarjam še mojo bogato zalogo uDattOD in prstanov iz srebra, zlata in drugih kovin. Srebrn) prstani «a zarofenc« od iO kr. naprej. Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vit ale (Gopei) mlatilnice z najnovejšimi podlagami (lagerji). lahko tekoče Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železni čno postajo j voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo ! poštnine prosto in zastonj. 621 j Brata Slawitsch 11 j FRANZ SODIA tyornica pušk t Spod. Borovljah na Koroškem (Un"rF^;;M,r~ j priporoča izvrstno puške, kakor puške za šrot in kro^lje, najizbomgij dovršite v za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovanet^ nike s podobami pošiljam vsakomur,, kdor mi pošlje 15 kr. v inarka poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohyafl v Ptuju priporočata izvrstne Šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ Minerva A............100 „ — „ Minerva-C za krojače in čevljarje ... 160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Dell (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 643 Kranjski prašičji redil ni prašek. Cenjeni gospod! Mojo svinje niso žrle in so bile mršave. Slučajno dobil som od nekega mojih ljudij za- poskušnjo en za-] vitek prašičjega redilnega prašeka; in čuditi se je. jaz svojim svinjam; ne morem od tega časa zadosti s krmo postreči, tako hlastno zrejo in se jako del>eiijo. To je povzročil ta izvrsten redilni prašek,! katerega iz hvaležnosti vsakomur najtopleje priporočam. Prosimj da mi takoj pošljete po pošti 5 zavitkov takega redilnega prašeka. S spoštovanjem 31./10 1901. Jožef Englisch, železniški mojster, Belišče v Slavoniji. Ta prepis se popolnoma tako glasi kakor original, pisan na dopisnici, katera je markiranana s i filari in z 2 vinarskima markama, Ljubljana. 3./10. Spoštovanjem Ivan Plantan, c. kr. notar, Pri zdravih svinjah, so H iste stare aH mlade, zadostuje en zavitek doktor pi. trnkoexy-jevega prasičjeaa redilnega prašek* za so vinarjev, da postanejo mesnate, debele in mastne, meso postane tudi okusnejse. Pet takih zavitkov velja samo 2 kroni. Dobiva se v vseh trgovinah, ako pa ne, pa po pošti Naslov se glasi; Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, m Pri toj se tudi dobiva: dr. piv Trnkoczyja balzam (že :so let • tovnozan). 1 stekl. 20 h, 12 steklenic 2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poŠt-1 nine, 6 ducatov samo 10 kron, poštnine prosto. — Izborne želodečne kapljice (enake prejšnjim Marijaceljskim kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 stekl. 2 kroni. —I Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h, 6 skate1 i -10 kron. — Kašljev, pljučni m prsni sok ali zeljiščni sirup. 1 stekl. 1-12 kron, 6 stekl. o kron. — Drgnilni, udov :n pro-tins ki cvet. 1 stekl. 1 krono, fi stekl. 4-60 kron Tinktura zoper kurja očesa. 1 skekl. 80 h. 6 stekl. 3'50 kron - Raz-tvarjajoči Čistilni čaj. 1 zavitek 1 krono, 5 zav. 4 krone. -Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta sredstva. . 691 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj ra»] žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-j hati i. t. d. 30 — 11 Najizvrstnejše in najboljše tamburlce (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja prva sisečka tovarna tamburic J. Stjepušin Sisek (Hrvaško). tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi :ta 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne instrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine. Za vsaki inštrument se jamči. Veliki cenik (Preiskurant) s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj- li I Pri slabem prebavljanju in njegovimi postranskimi posledicami, kakor pri kolcanju, pri zgagi, pri napenjanju želodca in sploh, ako se v Človeku preobilno napravi kisline; ako ima čut. kakor da bi bil preveč napolnjen itd., se naj vzame na en košček sladkorja 20 do 40 kapljic A Thierry-jevega balzama. S tem se doseže, da takoj nehajo bolečine, da se ukrepi želodec in poneha kašelj. Ta balzam je tudi za zunanjo porabo ter vpliva na rane tako, da kmalu zacelijo in več ne skelijo. Posebno naj se pazi na zeleno, v vseh državah zaznamovano varstveno znamko (marko) nuno in na zavitek, v katerega so vtisnjene besede Ieli dien. Brez leh znamenj naj se vsako drugo tako zdravilo kot nepravo ne sprejme. Dobiva se la balzam po poŠti (frankirano) brez vsakih drugih stroškov, in sicer Vi malih ali pa 6 večjih steklenic za 4 krone, katere se morajo prej poslati. Naslov je: Apotekar Thierry (Adolf) Limited, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rooački-Slatini. A.Thierry-jevo pristno centffolijen vlačilno mazilo je najkrepkejšo vlačilno mazilo, katero s tem, da povzroči temeljito čiščenje, bolečine olajšuje in to Še pri tako zastarelih ranah. To mazilo odstrani skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vfakc vrste. S pošto 2 lončka 3 kome 60 vinarjev. Apotekar Thierry (Adolf) Limited, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri RogaČki-Slatini. Ogiblje naj se ponarejenja in pazi na gornjo na m loi.čeku vžgano varstveno znamko in firmo. 745 Allein ecbter Balsam an tar SchotiUB*'-*."1*"** tot ^ A. Thierry in Pregrada lii ftchi.'ieh-SlM'rbrerti Ravno sedaj je izšla zopet knjiga (2. izdaja) viničarski kažipot (Weinbauers* Berater), navodilo kako se zopet nasadijo vinogradi in kako se morajo obdelovati (knjiga ima 35 podob)i Izadjetelj te knjige je JANEZ BELLE, potovalni učitelj deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru oh Dravi. Knjiga je pisana v slovenskem in nemškem jeziku in velja eno krono 20 vin. s poštnino vred 1 K 30 h. ?s dejstvo, da se je prva izdaja, fin sicer 2000 knjig) v enem letu popolnoma izprodala, jamči za to, da je ta knjiga za vsakega vinorejca velike važnosli Cena slovenske knjige je samo 30 krajcarjev. Dobi se v knjigarni W. Blanke v Ptuju pa tudi v vseh drugih knjigarnah.___________________________ = Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~ te meso, najfinejše klobase o j* vedno svežno (frišno) blago, priporoča po naj-g nižji ceni J J. Luttenberger | (/> mesar v Ptuju. (/> Zunajna naročila odpravijo se cd vestno in hitro! sss!! Vsaki dan dvakrat se dobijo SVeŽe (frišne) plfoti v pivovarni » Tomaža Gotza v Mariboru. T1^ LT Brata Slawitsch v Ptuju trgovina z nurenberskim in galantrijskim blagom prodaja igrač, dTO&nega blaga, različnega obuvala (Schuhwaren), različne RužnhOPine (Pelzwaren), pletenin (Wirkwaren), __ __ . perila za možke, posebno tudi za delavce. „ - _ „ - _ _ Na debelo. v p Ma drobno. Priporočava vse v to stroko spadajoče reči, po jako nizki ceni in prosiva kupce, naj poskusijo, da se bodejo o najini ločni in pošteni postrežbi prepričali U na(ini poddružniei (filiali) ravno tam, kjer se pride čez most v mesto, se dobi vso manufaktUMO blago, pravo domače platno za ruhe in za perilo, kakor tudi za vsako obleko. Posebno izvrstne Odeje imava v zalogi, potem lople robce, sploh vsakovrstno zazimo potrebno blago, kakor pletene'srajCC (Jagerhemden), suknje, Strikane nogaoiee in rokavice, hlače za možke in ženske tudi jako trpežne in tople ZltRSKC Rape. PrAKivii clriittitaf ^el° ODleko za moškega ali za žensko kakor srajco (Jagerhemd), hlače, nogavice, roRa-XI UM V d Mi ll M it . pjcervse jako toplo, dobite že samo za 4 Rrone. Ravnotam imava tudi trgovino Špecerijskega blaga in sicer: najfinejšo ogersko mOKO (melo), izvrsten pravi domači JpCb, svinjsko maŠČO in vse drugo, kar spada k špeceriji. 698 Ako naroči kdo kaj po pošli, se mu točno pošlje in sicer po poštnem povzetju (Nachnahme), ako nama ni znan. Hranilnica (šparkasa) v Ptuju. P. n. Dokazano je. da shranjuje mnogo kapitalistov svoje efekte in drnge vrednosti tako, da niso v slučaju ognja ali pa vloma varne. Radi tega smo kupili in postavili veliko jekleno kašo katera ima predalce, ki se dajejo v najem. Kaša je iz veleznane fabrike S. J. Arnheim v Berolintl. Konstrukcija te kaše je jako močna in varna, ker je tako urejena, da ni mogoče, da bi kdo v njo vtrl. Mi priporočamo to kašo vsakemu, kateri hoče vrednostne reči shraniti. Shranijo se lahko: denar, zlatnina, dolžne pisma, zlate in srebrne reči. Vsaki, kateri kaj ta-cega shrani dobi svoje predalce, (imenovano safes), katero je dvakrat zaklenjeno. Ključi za predalce se njemu izročijo. Za najemnino je plačati po sledečem načrtu: Velikost Visokost 15 cm Širok ost Globokost za 1 leto z;i ' s leta za V« leta K 3.— 1 25 cm 46 cm i k a— IT 5.— 2 25 cm 26 cm 46 em K 12.- K 7.— — K 5.— Ta shramba je mnogo boljša, kakor vsaka domača kaša. Vsakdor, ki ima v njej kako predalce, je lahko predpoldan od 9 do 12 ure po svoji volji porabi, in mu ni treba zato ničesar plačati. v Vsakemu najemniku je za potrebne dela (kakor odrezovanje kuponov itd.) velika prostrana dvorana na razpolago. Ta iznajdba se je v vseh velikih mestih jako dobro obnesla in.se splošno porablja. Uljudno prosimo naj si ogleda vsaki, kateri se hoče naše naredbe poslužiti to kašo, ker smo prepričani, da bo njo popolnoma odobravljal. Z odličnim spoštovanjem Hranilnica (šparkasa) v Ptuju. 13 Frane Schiitzpi; E^tS* zastopnik najboljše fabribe za stroje 1 Ph. Mayfarth-a iz Dunaja prodaja mlatilnice, slamoreznice, stroje za jabolkejmleti ter sploh vsakovrstne^stroje. Stroji se lahko tudi pri njem ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate). Blago je vso zanesljivo. Pogoji so zelo ugodni. 722 Priporočam razun mojega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga: Ogersko melo po 11, 12, 13, 14, 15, kr., vajn-perle, rozine, hge, rožiče in kva%. Vsakovrstne dišave (gvirce), salpeter, smolo. Speh, svinjsko mast, maslo, švicarski sir, sol, in harinke. Riž po 10, 12, 14, 16, 18, 20. kr. Kavo po 1 gl., 1 gl. 20, 1 gl, 40, 1 gl. 60, 1 gl, 80. Sladkor v grudah, kockah in zdrobljen. Spiritus za goreti, za žganje in jesih delati. Mast za čevlje muzati in mast za vozove. Vsakovrstne farbe, tirne/ ter-pentin, in vsakovrstno blago najboljše vrste in po najnižjih cenah. Jos. Kasimir v Ptuji poleg „Štajerca", kjer je bila poprej moja trafika. 707 iU\ Orogerija ali prodaja z dišavami \m max Wolfram v mariboru Herrengassc št. 33, priporoča t-1 6 r i ■t i * PokUitte apno za krave, da se pridela več in boljšega mleka in povzdigne jalovina. Oeetooa ali fesi-bova esenca t 1lt litra te kisline da 10 litrov JmoČ-nega, čisto okusnega namiznega jesiha. Vsake vrste zelišča, katera priporoča žup- |J5*| nik Kneipp so frišna vedno v zalogi. 5151**1 *#*!---------------------------------------------------------------------[3£x Snovi za mošt za napravo zdrave domaČe pijače. En liter narejene take pijače velja 3 krajcarje. » V Ptujski mestni plinarni (Gaswerk) se prodaja 7*7 wr koks. T* ••••••• mestna hranilnica v m\i 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4*/» nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.838.560-42. 3. Posojila na hipoteke se s 5°/« nimi, menična posojila s 51/«0/« nimi in zastavna posojila proti 5% mm' obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 6. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali Čeka postne hranilnice na račun fltev. 807*870 zvrtiti. Vloznice se oddajajo na zahtevaaje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno draitvo «Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti &ViV« nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke se ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. 4= pari čeTrljeTr za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbiiimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev 7, obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. Zaloga čevljev Jiingwirth, Krakov 21. Poštni predal 29. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. 462 — 14 — Vsakemu poljedelcu se priporoča ..dr. P. Schuppii-ja navodilo za živinorejske tečaje na Oberhofu". V tej knjigi se nahajajo poučljivi predpisi in nauki o živinoreji in živino vzgoji, mlekarstvu in sirarstvu. Dobiva se v vsaki knjigotržnici po nizki ceni. vlad. dršaunega mesta Uo-kraMfeifeenlMegtfti de- naraizavdd. Giro kont# *ri potlrtuhiici aval. ogersk. banke priporoča se glede vsa- ' kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Urad»e ire ia postaranje s strankam ob de-i laroikih od a-ia ure. | «wt ogtr$k Občtnje t n Ravnateljstvo. - 15 — Trgovina z barvami in ščetinarstvom. J. Sorko v Ptuji. Ungartorgasse 4, nasproti velike kasarne. 2iTa.jrn.Izje cene! frodaja vsakovrstnih oljnatih barv (farb), firneža, terpentina, [lakov, sikatifa, bnmolina, laka za polituro, laka za usnje železo, papirja za fladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne bakrene bronce, kakor tudi vsakovrstne suhe barve. V logi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva štofe, rute i. t. d. = Ščentinar>sko blago. sporočam vsakovrstne pinzellte in pripravo za laznro, ;rtače, za obleko, krtače za glavo, za Oevije snažiti; konjske ;rtace iz čiste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe vozove snažiti, gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike, vso pleteniČarsko blago i. t. d. iidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene. Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela. 4 S spoštovanjem £ SorkO, Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto m soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehe kakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30S-H3Simir in v kopališču samem. -. ORM :■';. G. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten PortUnd-CCItttnt v vedno jednakomerni, vse. od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene predpise gledč tiakovne in odporne trdote dakč nadkriljajoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. 744 Stavbinsko podjetje. Stavbinsko podjetje. Ladislaus Johann Roth inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss) Stavba cest in pOlOP, kakor tudi traciranje taistih. PodzemsKa dela: (Tiefbauten) kanaliziranje, polaganje cevij. vodovodne stavbe. SfaPbe na poorsju (Hocbbauten) in sicer: vile, hiše in gospodarska poslopja, fabrike in javna poslopja, adaptacije vsake vrste. Stavba mOStOV iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo. UOdna Stavba: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. Razen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamenlna dela iz petona, trotoarje iz petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojasnila in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Roth 623 inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. 16 Občinska hranilnica v Ormoži (Gemeinde-Sparkasse in Friedau) obrestuje vloge po 4VI« in jih sprejema vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne in vsako nedeljo od ' 2o. do 11 ure dopoldne. Obresti se pripisujejo polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobijo isti popolnoma 4%% obresti. 656 Ravnateljstvo. Močen učenec >■■■■■■' z dobro šolsko izobrazbo se s celo oskrbo spretne v učenje. Karl Rayer, trgovec v Arzclinu pri Vojniku. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Andropogon Postavno zavarovano dokazano najboljše sredstvo za rastenje las. Zdravniško priporočeno. Uspeh zajamčen. Izdelovanje in glavna razpošilja Inica. P. HERRMANN v Zg. Pulskavi na Štajerskem (Ober-Pusgau in Steiermark). Dobiva se v steklenicah po 3 krone tudi pri sledečih firmah: v Ptoju: Brata Slawitsch; v Mariboru: M. Wolfram, J. Martinz, G. Pirhan, A PriBternilt; v Celji: A.Kolenz; v Radgoni: Pontek & Kramberger; v Celovcu: A. Schaffer; v Ljubljani: V Petrio: v Slov. Gradcu: Bastiantschitsch; v Poljčanah : Krautsdorfer; v Konjicah: A. Stepischnig. Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin Most št. 194 (Brux) Češko. Dobra nikelnasta reniontoarka .... gld 3-75 Prava srebrna remontoarka..... „ 5'25 Prava srebrna verižica...... „ 1*20 Nikelnasti budilec......... „ 1*75 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč pri- znalnih pisem. Ilustrirani katalog zastonj in poštnine pronto. 610 Red Star Line, Antvverpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v Mew York in v Pkiladelphijo. - Dobra hrana. — Izhorna oprava na ladijl. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaji ali Ant. Rebek, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. 537] Carl Hantich državno izprašani nadlogar, gozdarski zemljemertc in oblastveno potrjeni civilni zetnljetnertc v Mariboru Priporoča se v zanesljivo Izvrševanje vseh v geometrično in gozdarsko svrho spadajočlh dal. m Redka prilika. Čudovito po ceni. 400 kosov za 1 gld. 80 kr. Ena draž. pozlačena 36 ur natančno tekoča lepa anker-ura z kazalom u sekunde, za ketero se jamči tri leta, 1 eleg. verižica za gospode, 1 praii srebrni prstan za gospode ali dame z žlahtnim kamnom, v ognju poi!fr cen, 1 par pravih srebernih uhanov, oboje ces. kr. puncirano, 1 fini nastavek za smodke z bernstajnom, 1 garnitura manSetnih in srajfl gumb iz double-ziata, patentovana zapona 3% zlata, 1 f žepni nožitlf usnjata mošnja, 1 prakt. žepno toiletno zrcalo z etuijem, 1 ff žep* tintnik. 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 spisovnik za pisma, porabeatt vsakogar, 36 komadov kin. čudežnih cvetlic 3 kom. Čudovitih prero-kovanj, ki vzbujajo smeh in Se 300 različnih predmetov, ki se v hi!i potrebujejo. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja proti postnemu povzetju ali če se denar naprej posije samo 1 gld. K)-:. skoz razposiljavnico Ch. Jungwlrth, KrakaW, F. Risiko izključen. Za neu^-jajoče se vrne denar. Crevljarjem Priporočava fini žamfit (Schuhsamt), lastin in vse kar rabi čevljar za izdeloj vanje finega, pa tudi močnega in trpežnega obu Cena jako nizka, blago dobro. 70s Brata Slawitsch, P tuji Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk; VV. Blank« v Ptuio.