Letoia., štev. 63 Poštnina pavSaKrana# V njUBijatiT, neeseijadrnezo. marca f92t. Posamezna štev. t K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno ,. 180 S resečno. ...... 15 B ta zased, oeemlja. S00 , ca inozemstvo . . 4% Oglasi za vsak mm vi§5n® stolpca (58 tam) . 2 K «ali oglasi d« SO mm stolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta £t, IGfli Telefon št. 72. Upravrilštvos Soda« ulica it& Telefon it 88. RaCnn kr. poŠt 5efc nradfc štev. 11^42. Ljubljana, 19. marca. Stali smo danes popoldne na Rožniku in poslušali. Votlo grmenje je prihajalo tam od zapada in spomnili smo se onih nedavnih časov, ko so ob Soči rigali topovi smrt in pogin iTakrat so razdevale laške granate naše domačije, dan na dan so padale na krvavi fronti tudi hekatombe sinov našega naroda. Gledali smo bedo našega ljudstva, strah in ubošt-vo naših beguncev — in vendar: Čim bližje so grmeli topovi, tem lažje so utripala naša srca. Iz razvalin porušenih slovenskih domačij,iz grobov jugoslovenskih vojakov je klila žlahtna roža naše svobode. Trpljenje našega naroda nam je bilo sveta daritev na altarju našega osvobojenja in ujedinjenja. Na uho je udarjal daljni šum goriških bitk, naš pogled pa je objel belo Ljubljano in njen prijazni gradič in v duhu smo videli plapolati na njem vesele barve ju-goslovenske države. O časi grenkobe in veselja, o spomladi radostnega pričakovanja! O topovi! Naznanjali ste svobodo, pa povedali niste, da hranite za nas še smrtne strele. Povedali niste, da vas bodemo poslušali enkrat ko bo vaš grom trgal naša srca in ko bo vaš glas mrtvaška pesem. O naše oči, vedele niste, da bodete zrle pošastno črno zastavo vihrati v spomladanskem solncu ko bodo v našem soln-čnem Primorju grmeli topovi. O narod, ki si ostavljal svojo rodno grudo ponižan in raztrgan, pa vendar v zmagoslavni »vesti, da bo zopet tvoja, popoBftSMt tvoja, vedel nisi, da se bos vračal v novo, hujše rob-stvo. O sinovi naši, ki ste padali v grob meneč, da vam ga bo hvaležna svobodna domovina kinčala in negovala. O naše Primorje! Jutri bo Italija proslavljala aneksi-fo Julijske Benečije. V neodrešeni domovini odmeva danes zmagovita pesem italijanskega gospodarja. Nemo, stisnjenega srca, v neizmerni tu-gi stoji na strani pravi gospod te zemlje. Pol milijona Jugoslovanov je izročenih tujemu gospostvu, najlp še pokrajine so odtrgane od materinske zemlje, najžlahtnejše veje so odsekane od jugoslovenskega debla, narodno najzavednejši, kulturno najvišje stoječi, gospodarsko najzdra-vejši del našega naroda obsojen na robstvo. Da ni v njem treznega razuma in da predvsem ni v njem ne-ugasnega prepričanja* da je novo robstvo le doba preizkušnje, jutrišnji dan bi bil morda dan krvavih dogodkov. Srca krvavijo, glava bo ostala hladna, žalost ne bo zamorila iskre velike nade. Mi, ki smo svobodni gospodarji svoje zemlje, bomo jutri opravili posvečeno manifestacijo našega duševnega jedinstva z zasužnjenimi brati, bomo pokazali neodrešeni domovini, da globoko kakor ona sama čutimo nesrečo njenega robstva. Pokazali bomo, da v nas živi enako silna vera v zcpetno združitev. Zavedajmo pa sc, da se ujedinjenje pripravlja v duhu in v dejanju! Bodimo si svesti, tla ostane jutrišnji dan za vedno črn, ako nc zgradimo svoje države v mogočno domovino našega naroda in krepko zaščitnico vseh njegovih delov. Manifestaciji žalosti mora slediti podvojeno delo za ureditev in utrditev naše domovine. Žrtev neodrešenih bratov biti vredno požrfvovanje slo-■boumh jugoslovenskih državljanov. Pozdravljeni predragi naši onkraj ttedro - belo - rdečih mejnikov! V najinem trenutku za Vas in za nas smo zdruzem z Vami v srcu in mislih tako gotovo, kakor nam 3og pomagaj, da bomo enkrat tudi v deianju. Trst na predvečer aneksij ske proslave ECronšta? 2©§aet osvo-beien! Riga, 19. marca. (Izv.) Tukaj se siri vest, da se je opornikom v Kron-štatu posrečilo oregnati iz mesta. Sobota pred žalostno proslavo. Ves Trst je zavit v rdeče-belo-zeleno zastavo. Narod Goldonija. Machiavelli-ja in D Annunzija ve, kako treba vaditi režijo za velike slovesnosti, ki naj bi pokazale to, kar želi narodna Italija. In končno, — gorje onemu, ki ni rczobssr1 „trikolore". Zapišejo ga v črno knjigo, in vrhu tega je verjetno, ča ga obišče v kratkem fašistovska Eiuadr-i. d' azione in mu razbije in pčkiade trgovino, stanovanje . . . Zato so s- zlasti vse trgovine, gostilne, kavarne potrudile, da se čim bolj darežljivo ovijejo s papirjem in platnom v treh barvah. Da so uradi in vojašnice storili več, nego kadarkoli prej c. kr. namestništvo, je razumljivo. — Dan je lep, solnčen in topel, vsa podjetja zaprta, praznik je tudi, in tako je vse na ulici, se preriva, smeje, se malo briga za pomen dneva. Trst ima svoj ..spettacolo", ki se r.a oko prijetno razlikuje od dosedanjih pobojev, in sa-storella, ki je prej šetala s ..črnorol-tim" vojakom, nadaljuje sedaj staro, v novo trikoloro zavito tradicijo. Ma-lokateri šetalec ve ali hoče vedeti, da pomeni aneksijska proslava pogreb nekdanjega Trsta. Sredi trikolor mole vspomladnosolnce črnoožgani ostanki Narodnega doma. Delavskega doma in Lavcratora in na svoj način molče trobentajo aneksijo. Na molu in ob rivi so se zbrale množice. Vsi oni, ki morajo in mnogo radovednežev in radovednic. Od daleč na obzorju se pojavlja prvi dim, ki naznanja prihod italijanske vojne mornarice. Množica vpije svoj pozdrav. Ladje se približajo. Pet jih je. Oklop-na križarka „Duilio", „Vittorio Ema-nuele" in tri druge manjše. Pri vhodu v tržaško luko so opravile običajne voske pozdrave, s prezentiranjem, god-> in žvižganjem siren. Tržačani so klicali.svoj „Ewiva" in nekje z Opcin so grmeli možnarji. „Duilio" je v pozdrav streljal s svojo težko artiljerijo, da je grmelo kakor v vojni. Ali so se spominjali onih časov, ko ni mogla ..slavna Marina d' Italia" v našo luko drugače, nego na vabilo narodnega sveta? Niso se spominjali. Tudi včeraj zvečer ne, ko je „Zapfenstreicha" vajeni tržaški monelli, sedaj fašisti priredil velk demonstraejski obhod po mestu in se poklonil sopminu Ober-danka pred vojašnico in Narodnim demom in peli Slovencem: „Va fuori d' Italia, va fouri, straniero!" (Ven iz Italije, tujec!) Spomnili so nas i znova, kaker da se ne spominjamo žr — mi vsak trenutek, — da nas Trst, 19. marca. Popoldne co prispeli v Trst na aneksijsko slavnost minister ..odrešenih dežel" Raineri, aprovizatiiski komisar Soleri, član zbornice podpredsednik Berenini, poslanci Papari in Siparo, senatorji Melodia, Penerano, Sili, Bettoni. Jutri bo pri slavnostnem obhodu osem koloo z osmimi civilnimi godbami in okrog 200 društv. Zvečer bodo kazali pirotehnične umetnosti, šole so zaprte, — izkratka, proslava bo v stilu običajnih proslav v večjih mestih. Da bo razpoloženje boljše, so razglasili ljudem, da je v Črni gori zopet revolucija, da so srbske čete pod Lovčenom pobite in da bo lmeginja Milica kmalu zopet doma. Lastniki avtomobilov so bili prisiljeni, da dajo svoje vozove na razpolago fašistom, ki so napravili poseben odbor za slavnostne sprejeme. Kolporterji kričaje ponujajo po ulicah „L' Annessione", ki je iz5!a kot slavnostni list v prvi in edini številki. Tam je med drugim citirano vojno poročilo generala Diaza z dne 3. novembra 1918.: „11 tricolorc Italiano sventola sulla Torre di San Giusto." L' Annessione pozablja pristavljati, da se je ta trikolora pripeljala pod zaščito jugoslovenski trobojnice in aa je slavna ..Andacc" prispela v Trst pod vodstvom jugcslovenske torpeljerke.. Pazin, 18. marca. (Izv.) Župnik Ujčič in učitelj Žuran iz Vranj pri Boljuncu sta bila danes na podlagi anonimne evadbe aretirana in pripeljana v pazinske zapore. Eakar, 18. marca. (Jzv.) Fašisti in nacijonalisti so danes proslavili D' Annunzijev rojstni dan z obhodom, godbo in govori. Zupan mu je poslal pozdravno.brzojavk«. Benetke, 18. marca. (Izv.) Danes zvečer so sc spopadli /ažrsti in komunisti. Streljali so drug r.a drugega, zadeli so pa neko slučajno v bližini nahajajočo sc žensko in jo smrtno ranili. Trst, 18. marca. (Ir.'.) Tudi v Piranu je došio do spopadov med fašisti in socijalisti. Proti fašistovskemu terorizmu so delavci proglasi stavko. Fašisti so nato ubili nekega delavca, ti so pa zažgali hišo fašista Rossija blizu Portorose. Fašisti so nato napadli hrvatske okoliške vasi in razbijali po nekaterih zasebnih hišah. V Piranu samem so pa razbili pri delavskem voditelju Sanki vso hišno opravo, njega samega so »aretirali"' z.c sa- J in — izročili karabinijerjetn. Stavku-hočeio jočim so zagrozili, da jih bodo z Burno uradniško zborovanje napraviti tujce na zemlji, kjer so oni I orožjem prisilili, da se vrnejo v pone-tujej. — gospodarji. deljek na delo. LJUBLJANA, 19. marca. Za danes, ob 6. uri zvečer jc bil sklican v mestno posvetovalnico ljubljansko ustanovni občni zbor »Potrošačke zadruge''. Kot sklicatelj je fungiral pripravljalni odbor, ki jc prijavil v smislu naredbe ustanovitev zadruge sodišču. Proti sklicanju ustanovnega občnega zbora se je pojavil med uradništvom velikanski odpor. Pripravljalni odbor jc bil namreč sestavljen brez sporazuma in cclo brez vednosti uradniških strokovnih organizacij. V njem so večinoma voditelji cSamopomočir. Ker se je pa občni zbor sklical kar čez noč, in siccr ob neobičajnem času in v mnogo premajhni dvorani, je nezadovoljstvo in nezaupnost kritično zrasla. Sumilo in sklepalo sc je, da hočejo gospodje, ki so osnovali pripravljalni odbor urad-ništvo presenečiti ter kratkim potom izpremeniti »Samopomoč* v novo zadrugo. Na zborovanje je prišlo danes toliko uradništva, da jc bila posvetovalnica in galerija nabito polna in da je moralo veliko nameščencev oditi, ker niso mogli več v dvorano. Zo takoj v začetku je izbruhnila nevo'ja in med burnimi protesti in medklici je bilo skoraj nemogoče, da bi prišli člani pripravljalnega odbora do besede. Šele po dolgem, več kot polurnem hrupu se jc posrečilo doseči toliko miru in soglasja, da je bil izvoljen za predsednika zborovanja predsednik. V dveurni debati je nato uradništvo odklonilo, da bi se občni'zbor danes vršil. Sprejeto je bilo načelo, da treba izbrati za načelstvo nove zadruge zaradi nasprotujočih si interesov druge ljudi kot so v načelstvu »Samopomoči®. Potem ko so opozicija proti pripravljalnemu odboru in poedini člani pripravljalnega odbora v mestoma zelo burni debati, katere so se udeležili med drugimi gg. Sterle, Zaje, Rostan, Lileg, Čessik, Pestot-nik, Verbič, dr. Keršič. iznesli vsak svoje razloge, je prišlo do s poraz, uma. Soglasno je bil sprejet predlog poverjenika Ribnikarja, v katerem se zahteva, da skliče sedanji pripravljalni odbor do prihodnje srede v dvorani hotela „Unicn" ali pa ..Mestnega doma" ustanovni občni zbor, na katerem naj predloži za načelstvo nove zadruge „Osrednja zveza državnih nameščencev" kandidatsko listo. Ta naj bo sestavljena iz kandidatov, ki jih predlagajo posamezne uradniške organizacije do prihodnjega torka. Proti ustanovitvi ..Potrošačke zadruge" se uradništvo sploh ni izrazilo, pač pa sc je poudarjalo nujno potrebo čim najhitrejše ustanovitve te za državne nameščence obvezne gospodarske .organizacije. PoSStiiinS poležal BEOGRAD, 1?. marca. (Izv.) Danes popoldne je Pašič povabil posl. Avramoviča na obnovitev pogajanj. Po razpoloženju, ki vlada v zemljo-radničkem klubu po razccpu ni pričakovati. da bi imela pogajanja uspeh. BEOGRAD, 19. marca. (Izv.) V radikalnih političnih krogih se govori, da je v klubu skupina, ki jc izrazila željo, naj bi bila v rekonstruiranem kabinetu zastopana tudi Protičcva skupina. Kot kandidata bi prišla v po-štev Vujičič in Ljuba Jovanovič. Pni bi prevzel pcrtfclj za konstituanto, drugi pa vere. Beograd, 19. marca. (Izv.) Muslimani dobe v bosanski vladi tri po-verjeništva: prosveto, notranje in trgovino, radikalci dobe eno in demokrati tri. U&ravna rasdelefev Pred p9e&šssifo?n v ! Hfeirtat v tfsrlavi Gornji Sieziji Berlin, 19. marca. (Izv.) Nemčija pričakuje z veliko napetostjo glasovanje v Zgornji šleziji, ki se vrši jutri. Upanje Nemčije se je zadnji čas znatno pomnožilo. Obstoja namreč močna organizacija „Bund der Oberschle-sier", ki šteje mnogo tisoč članov in je zastopal do sedaj stališče, naj bo Šlezija samostojna republika. Danes pa je izdal parolo svojim članom, naj glasovati za Nemčijo. Vendar vlada munističnih organizacij je sklenilo glasovat za Nemčijo. Vendar vlada velika resnost v nemških krogih, v katerih se zatrjuje, da Poljaki koncentrirajo na nemški meji vojaštvo in čakajo na priliko, da vkorakajo. Posebno v okolici Ribnika in Pszczine na južni strani Šlezije nc bo varno glasovati za Nemčijo. Beograd, 19. marca. (Izv.) Za zgradbo ceste Šabac-Valjevo je odobren kredit 1 milijon 20.468 dinarjev. Z delom se prične prihodnji mesec. Beograd, 19. marca, (izv.) u Atsn je došlo poročilo, da sc silno širi _ ____ panska gripa. Posebno mnogo boljševike j smrtnih slučajev je v Sparti, Smirni ' in Filadelfiji. Varšava, 19. marca. Danes je bil tukaj uprizorjen atentat na bivšega vojnega ministra v vladi Kerenskega Borisa Savinkova. Skupina ljudi, ki ga je srečala na promenadi, jc vrgla proti njemu bombo, ki pa ni eksplodirala. Policija je aretirala ceio skupino atentatorjev, med katerimi se nahaja šef boljševiškega dopisnega urada v Varšavi, Peringer. znani komunistični propagandist Balohovič, bolj-ševiški komisar za Poljsko Zid Her-chelbaum, Zid Mosinger in jicljska grofica Zamorska. Nove novžaaice Beograd, 19. marca. (Izv.) Ministrski svet je odobril naročilo tiska 200.000 kosov novih novčanic po 25 par za znesek 50 milijonov dinarjev. Novčanice se bodo tiskale deloma v Zagrebu, deloma v Novem Sadu. — BEOGRAD, 19. marca. (Izv.) Ministrstvo saobračaja dementira vest zagrebških in osjeških listov, da dobe državni uradniki 50 % popusta na državnih žeieznicah. Beograd, 19. marca. (Izv.) Ministrstvo prosvete je razpisalo 344 učiteljskih mest v etarih in novih krajih kraljevine- i BEOGRAD, 19. marca. (Izv.) Danes dopoldne se je nadaljevala skup na koiifcrenca radikalcev, demokratov, muslimanov in lonctskih poslancev o upravni razdelitvi države. Ker so se pojavile gotove diference, se bo vršila popoldne konferenca 7. mi nistri pod predsedstvom Nikoie Paši ča. — Beograd, 19. marca. (Izv.) Popoldne je bila seja ožjega odbora ustavnega odbora pod predsedstvom Nikoie Pašiča; prisostvovali so ministri Trifkovič, Pribičevič, Draškovič ter Ljuba Jovanovič. Ninčič, dr. Voš-njak, dr. Žerjav in Demetrovič. De-metrovič je predlagal,naj bodo oblasti v Bosni zaenkrat tamošnja okru-žja, v Hrvatski županije, v Srbiji o-krugi, v Sloveniji pa" oblasti. Dr. Žerjav je predlagal, da se vztraja na sistemu 15 oblasti z do 800.000 prebivalci in da se v Srbiji pusii za prehodno dobo tudi okruge, dokler jih narod videč ugodnosti samoupravnih oblasti in srezov sam ne likvidira. Po konferenci so govorili za obdržanje okrugov v Srbiji Draškovič, Trifkovič, Demetrovič in Pribičevič, proti pa dr. Vošnjak, dr. Žerjav in Karamehmedovič. Rešitev je odločena na nedeljo popoldne. Rim, 19. marca. (Izv.) Messagero javlja iz New Yorka, da je Giruso že toliko okreval, da more zapustili Ameriko in sc bo vrnil v Italijo, kjer hoče svoje zdravljenje dokončali. BEOGRAD, 19. marca. (Izv.) Sedaj je izvršena končna likvidacija vseh komoenzacijskih pogodb z Avstriio. j Državni prorsšun Beograd, 19. III. (Izv.) V fin. ministrstvu se z vso naglico obdelujejo proračuni. Ker mora biti do srede maja proračun predložen v tisku parlamentu, se morajo vsa proračunska dela zaključiti do konca meseca aprila. Tako bo možno, da finančni minister dobi v mesecu maju vsaj nekaj dvanajstink na Hovi podlagi v proračunsko leto 19214 1922. Po dosedanjih podatkih finančnega ministrstva bo znašal proračunski primanjkljaj za leto 192Q 1921 okoli eno milijardo. Verjetno, pa je, da se bo primanjkljaj zmanjšal, ako bodo vrnjeni krediti, ki niscu bili iztirjani. Beograd, 19. marca. (Izv.) Včeraj je pričelo delo finančnega komiteja pod predsedstvom finančnega ministra Kumanudija. Najpreje je bil vzet v pretres proračun ministrstva pravde, ki znaša 20 milijonov dinarjev. Danes bo pretresen ves proračun; včeraj so bili pretreseni samo deli, tikajoči se Slovenije, Srbije in Črne gore. Proračun je bil včeraj nekoliko zmanjšan, posebno pri materijalnih izdatkih. Za ministrstvom pravde pride na vrsto minister narodnega zdravja. Vprašanje volne od* škodnine BEOGRAD, 19. marca. (Izv.) N* današnji seji demokratskega kluba je bila debata jako dolga in živahna. Razpravljalo sc ni to:iko o sporazumu z muslimani, ki se bo odobril iz višjih državnih interesov, kolikor o tem, da naj vlada pri tej priliki po\e kaj obveznega glede vojne odškodnine. Zavezniki namreč dosedaj Srbiji šc niso čisto nič nakazali od vojne odškodnine, ki jim jo je izplačala Nemčija, razen nekaj živine, ki pa tudi še ni prispela v našo državo. Odbor demokratskega kluba je zaradi tega predlagal, naj država že sedaj prevzame nase izplačilo vojne odškodnine. Finančni minister Kosta Kumanudi se je odločno izrekel proti temu predlogu. Bil bi le za to, da država preko obveznic izda naprej, toliko, kolikor je zagotovljeno, da dobo od vojne odškodnine, izplačila pa nikakor rie more prevzeti toliko časa. dokler ne bo popolnoma jasno, keda j in koliko dobi. Seja je bila ob 13. uri prekinjena in se bo nadaljevala iutri dopoldne. Plebiscit v Zg. Slezki Ljubljana, 19. marca. Za Koroško Zgornja Šleska? Mnogi tesnobno pričakujejo, da se ponovi koroški slučaj in da bo jutri izgubljena najzapadnejša predstraža Poljske. Plebiscit se vrši v sila neugodnem času, ko je Slov?nstvo bolj razdrapano nego kedaj prej. Zapad-ni in južni Slovani smo se šele otresli raznih jarmov. V svetovni vojni smo šele — nekateri nanovo, drugi po stoletnem prekinjenju — zopet stopili v krog narodov, ki se upravljajo sami. Poljski začetnik se bori s starim nemškim praktikom za indu-strijalno visoko razvito deželo. So-cijalna vprašanja, politična vprašanja, upravne zmožnosti, valuta, smer železničnega omrežja, industrijski kalkul — vse govori proti Poljski. Šlezija, ali glasuješ za to, da boš morda nekaj časa brez dela, da se industrija ustavi, trgovina zamre, predno se uvede nov red, nova smer, nova bodočnost, mesto nemška Polj entaciji. Poljak je v tej industriji delavec, kuli, proletarec pod solncem in pod zemljo, reven, neveden in zaničevan. Če potuješ po Zg. Šleziji z povedal Šleski na korist češke Krone, železnico, vidiš v I. in II. razredu le ki je pripadla v 301etni vojni Habs- Nemca. V III. najdeš tudi Poljaka. burgovcem. Nemški katoliški grotl, IV IV. sedi samo Poljak.--To knezi itd. so dobili v Šleziji obširne je ilustracija narodnih, to je socijal-fevde. Večina se jih je v obliki o-.nih razmer, gromnih veleposestev obdržala do | Cesarska nemška vlada je skrbela, danes, tako veleposestvo grofov Eal- da se takšno stanje vzdrži. Poljak, lestrem, knezov Henrkell-Donners- ki se noče vozit' v IV. razredu, mo-marck, knezov von Ratibor, knezov ra prej nehati poljski govoriti, mis-Pless itd. Sedeli testn kov ima četr- liti in čutiti. Redki mladi poljski inte-tino vse Šlezije! V sosednjih pokra- ligenti, Li ro zdelal srednjo ali celo jinah Poznanja in Gali.:je je vsaj visoko šolo; niso dobili državnega poljsko plemstvo obdržalo svoja po- mesta, ali vsaj «<> na Šleskem. Zado-sestva. Razlika je bila, če ne bogve voljiti so se morali s prostimi po-kako velika, pa v nacijonalnem ozi- klici, odvetništvom, zdravništvom, ru vsejedno znatna. j novinarstvom. Med duhovščino pa Leta 1741. je pruski Friderik «Ve- ;so zadnjih 20 let bili Nemci še v veliki* vzel Zg. Šlesko Mariji Tereziji, j čini. Dolnja in srednja Šleska sta ktnalu i Tekom vsega 19. itc^tja so šleski zapadli neodoljivi germanizaciji V j Poljaki bili na vrvici. Politično niso Zgornji Šleski so domači rodovi o- nastopali v narodni stranki, marveč hranili svoj jezik in starodavne šege. glasovali in jih izdal v samozaložbi. Pisatelj ima med nami že svojo čitajočo publiko, ki bo rada sprejeli to njegovo prvo knjigo. To bo prav primeren dar z3 pirhe. «Pomenki» je skromen naslov, v resnici pa se v knjigi pomenimo z marsikom in o marsičem. Tisti, ki žele prijetnega zabavnega čtiva, si bodo knjigo kupili, dobi se povsod. — Narodna Galerija, zbirka izbranih umotvorov slovenskih modernih upodabljajočih umetnikov, je odprta javnosti vsako nedeljo in praznik od 10.—12. m ob četrtkih od 15.—17. v Kresiji, Šolski drevored št. 2, I. nadstropje. Tam se ob označenih urah sprejmajo tudi novi društveni člani. Redna članarina znaša letnih 30 K, ustanovniki plačajo K 500. Naj ne bo slovenskega inteligenta, ki mu je pro-cvit naše upodabljajoče umetnosti res nična srčna potreba, da ne bi bil član te odlične kulturne in narodne ustanove. Da bo «NarodnaGalerija» mogla izvrš6 vati svojo vzvišeno nalogo, je treba sodelovanja vseh pravih slovenskih ljudi. — Von Marburg bis Monastir. Te dni izide pod gorenjim naslovom nova knjiga nemškega publicista, našega dobrega znanca Hermanna TVendela v zalogi frankfurtske založbe cSocietat«. To so potni spomini in opazovanja Wendelova povodom njegovega zadnjega potovanja po Jugslaviji v lanskem poletju, ko se je zglasil tudi v Ljubljani. »Frankfurter Zeitung* prinaša par kratkih odstavkov tega dela in pravi: Pisatelj pravi v uvo du, da je v njegovem opisa potovanja po Jugoslaviji napisana besedica cjaz» večkrat nego v vseh njegovih ostalih dc lih. To je tudi res, ali ravno to je, kar daje delu nazornost in pestrost, kar daje čitatelju možnost razumevanja človeškifc in osebnih opazovanj, ki jih podaj8 pisatelj ;z svojega poletnega potovanja. —1 Wendel ima v glavi dobre oči. on zna lepo pripovedovati, in — kar je posebne važnosti — on pozna dobro polnilne in kulturne rarmere v Jugoslavi:i Hugh Conway: 16 Iz teme v luč. Roman. Navsezadnje jo neko jutro vidim samo iti od doma. Vzamem klobuk in grem za njo. Sprehajala se je po hodniku pred hišo gorindol. Stopil sem k nji, vprašal po Terezi, kakor po navadi, ter ostal ob njeni strani. Moral sem poskusiti doseči boljše razmerje med nama. «Vi še niste dolgo na Angleškem, gospica, kaj ne da?» sem rekel. «Nekaj časa — nekaj mesecev», je odvrnila. «Spomladi sem vas videl v Turi nu — v cerkvi pri San Giovanniju . Povzdignila je oči in me pogledala s čudnim zmedenim pogledom. «BUi ste tam neko jutro — s staro služabnico*, sem nadaljeval. <|3a — večkrat sva šli tja*. •^Angležinja ste, bi dejal — vsaj vaše ime ni italijansko*. Odgovorila je na način, kakor da ne bi bila docela gotova tega — ali kakor da bi ji bilo to popolnoma vseeno. štajerskih obrtnih zadrug so bi-i izvo-nazdravljale: ^Pozdravite nam sestre . ]jeni delegati. Obrtni komisar Založ-i brate u Sloveniji!* Enako so ga srč- nik je referiral o pomenu obrtnih za- dolznost je večja kakor dolznos. ,10 pozdravili v osnovnoj šoli istočnog | drug. Sklenjeno je bilo soglasno, da onih mladih nimaničev, ki iz id^a- j Vnčara, kjer je imelo vajo učiteljsko se kolektivna zadruga likvidira in da lizma prenašajo to gorje in ki če j pevsko društvo, ki je pelo eno srbsko Se mizarji in strugarji pridružijo snu-izgubijo to, kar imajo v blagu, iz-1 in eno slovensko pesem, zborno pe-gubijo vse. Res je, da naši kraji in I sem in krasen duet dveh Dalmatink. S„x A—„ „: t___s;,. f 5 KONEC FRANK-SACHSO VE naš čas danes ni za komodno živ-; ljenje, zato je treba vztrajati s tem večjo požrtvovalnostjo; dolžnost je neizmerno večja. Mislimo, da bi morala Jugoslavija, če nas hoče razumeti, pokazati pot nazaj vsem onim, ki brez tehtnega vzroka zapustijo svoje ljudstvo. Zadeva ne bi bila žalostna, če bi bila odprta vrata, da se povrnejo vsi tisti, ki bi se radi vrnili; tako pa je zadeva žalostna. Mesto, da bi vztrajali in dali svoja ohranjena mesta v roke naši mlajši inteligenci, ki nam bo sčasoma dorastla, bežijo od nas. * «MANIFESTACIJSKI ZBOR* so priredili danes narodni socijalci v veliki dvorani hotela «Union». Delali so zanj že dolgo veliko reklamo in na vseh vogalih je bilo nabito, da govori na shodu tudi bivši češki minister vojne, senator Vaclav Klofač. Da je prišel popularni prijatelj našega naroda Klofač res v Ljubljano, bi bilo prišlo na shod mnogo ljudi, da ga vidijo in slišijo. Iz spoštovanja do čeških gostov se je navzlic odsotnosti gospoda Klofača nabralo nekaj publike, ki je izvajanja čeških govornikov sprejela z velikim odobravanjem. Za rarodne socijaliste pomeni shod popoln fiasko, med 300 do 4C0 navzoč-nimi ni bilo njihovih pristašev nac 200. Od ostalih govornikov je vredno omeniti drja. Rybara, ki je priznal, da drži narodne socijalce še po koncu v glavnem malkontentstvo. ki ga je govornik ognjevito zagovarjal. Pi-kantnost njegovih tozadevnih izvajanj bi bila za poznavalce naše novej še politične zgodovine še večja, ako bi bil stal poleg znanca iz preteklih dni Vaclava Klofača. V celoti se da reči, da je bil današnji narodno-socl alistični shod res manifestacija slabosti narodne-socijalistične stranke. * OVIRANJE RAZMEJEVALNE-GA DELA na naši severni meji. Po sklepu vrhovnega sveta zaveznikov gre naša severna meja pri Kozjeku od Sv. Pankracija do Sv Duha po razvodnici med Sakovo in Dravo. Da se izvrše vsa potrebna dela in natančno začrta meja, sta se inženir Leuxner in geometer Pitamic podala v občino Kapljo, kjer pa je gruča na-hujskanih kočarjev na vsak način hotela preprečiti zabijanje mejnih kolov in je izruvala tudi vse že zabite. Zavzela je tudi sovražno stališče napram tamošnjemu učitelju, češ da je bila Kaplja prodana Srbom in da so bili podpisi za Jugoslavijo ponarejeni. Zahtevala je, da se občina priklopi Avstriji. Pod takimi razmerami sta se inženirja vrnila v Maribor in bosta nadaljevala svoje de!o šele potem, ko bosta imela dovolj močno asistenco. Nahujskanci predstavljajo sicer le neznaten del občanov, komaj 50 od 1054 prebivalcev. Svetovati bi jim bilo, da se presele v Avstrijo. * KAJ PA TO? Iz Maribora nam poročajo: Pri tukajšnjem Sokolu telovadijo s privoljenjem vojaške oblasti tudi vojaki, ki so seveda podvrženi vsem predpisom sokolske telovadbe. Telovadba se vrši v telovadnici državne gimnazije. Na svoje največje začudenje je prejel Sokol pred par dnevi dopis ravnatelja drž. gimnazije, dr.Tominška, v katerem je rečeno, da ravnateljstvo iz načelnih razlogov nikakor ne more dovoliti, da telovadijo v šolski telovadnici tudi vojaki! Kakšni načelni razlogi pa so v tem vprašanju merodaj-ni za drja.Tominška? * ALI JE NASTOPIL SLUŽBO? Višji sodni svetnik in bivši poverjenik za pravosodje Fon še ni nastopil svoje službe, ampak je samo parkrat fungiral kot votant kazenskega senata okrožnega sodišča v Mariboru * MASARVK NAŠIM DOBRO-VOLJCEM. Češkoslovaški konsul v Splitu, g. Herčman, je predal zvezi dobrovoljcev zahvalo predsednika Masaryka na pozdrav z njihovega zborovanja. Predsednik Masarvk izra- 3LAVE. V zadnjem času so se našim oblastem prijavili legijonarji iz tabora Franka-Sachsa in drugih ter izjavili, da so pripravljeni stopiti pred sodnijo in prestati kazni, ki bi se jim naložile. Frank-Sachsova družin* prosj za amnestijo. Od kod vse to? Madžarska se nahaja v težkih finančnih "rilikah ter nc more več podpirati inozemske propagande. Zato so se obrnili na — Radiča in na njegovo stranko, da bi se ta zavzela pri vladi in dvoru za — amnestijo. S tem je konec Frank-Sachsovih hujskarij in končno bodo vendar tudi naši sovražniki uvideli, da so nasedli lažni-ku in protivniku našega ujedinjenja in osvebojenja ter bodo ostali pred vsem svetom blamirani in osmeši. * DEMONSTRACIJA PROTI JUGOSLOVANOM V ZADRU. Predvčerajšnjim je v mestnem gledališču v Zadru predaval profesor Agnoletti iz Firenze o «civilizaciji» ter pri tem prostaško žalil in napadal Jugoslovane. Navzoči policijski komisar je proti temu protestira!, občinstvo pa je komisarja napadlo in ga vrglo na ulico. Po mestu so se potem vršile barne demonsracije. * SLOVENSKI ULIČNI NAPISI V MARIBORU. V Mariboru bo se te ilni dosedanji nemški ulični napisi zamenjali s tablicami s slovenskimi uličnimi napisi Tudi hiša so dobilo nove hišne Številke s slovenskim oznamenilom ulice. Tn tako jo izginila krinka, ki nam je kazala do slej Maribor kot navidezno nemško mesto. * ZARADI ELEKTRIFIKACIJE CELJA in okolice se je vršila 18. t. m. v prostorih Zadružne zveze ob navzočnosti zastopnikov mesta in okolice in industrijalcev seja ožjega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da se najprej zgradi ožje omrežje za Celje in okolico, kateremu bi se potem priklopih oddaljenejši kraji. V svrho izvedbe načrta se ustanovi delniško društvo z glavnico 12 milijonov kron. Inetresirane tvrdke se pozove-jo, da predlože projekte in ponudbe. Splošno se je nagiašala potreba, da se izvrši projekt čimprej. Zastopnik elektrarne v Fali jc izjavi!, da se z gradnjo daljnovoda prične takoj, kakor hitro bo pogodba podpisana. ~ IZENAČENJE URADNIŠKIH PLAČ. Iz Beograda se nam piše dne 15. t. m.: Danes so se vršila v finančnem ministrstvu posvetovanja zaradi izenačenja uradniških plač. Konstatiralo se je, da se načrti raznih organizacij ne krijejo. Sodniki so zahtevali, da dobe dinarske plače in povrh še doklade. Da se pride do popolnega pregleda, se skliče enketa v Zagrebu. Posl. dr. Žerjavu se je ob tej priliki dalo zagotovilo, da bode regulacija najkasneje z novim proračunom izvedena. LJUDSKO ŠTETJE v novih krajih (logaški okraj) se bo vršilo v dneh 21. do 30. aprila po stanju od 31. ja-r.uarja. * ZAHTEVE BOKELJANOV. V Kotoru so imeli zastopniki vseh bo-keljskih občin sestanek, na katerem so sklenili poslati konstituanti predlog, v katerem se zahteva, naj bo sedež oblasti v Kotoru ali v Cetinju. rodno-socij. voditelji, ki našega sta * NOV DVOREC V BEOGRADU. Fi^nč. ministrstvo je odobrilo kredit 5 milijonov dinarjev za izvršitev končnih del v novem dvorcu v Beogradu. Poslopje je dograjeno in bo tudi notranja uprava dovršena do letošnje jeseni. * PODOFICIRSKA ŠOLA ZA VOJNO MORNARICO. Ministrstvo vojne in mornarice je odredilo, da se sprejme to !eto v podoficirsko šolo vojne mornarice 250 gojencev. Od tega števila se jih bo 100 izbralo za poedine stroke (za artilerijo, mine, torpedo itd.) a ostalih 150 za telegrafsko šolo. * IZSELJENIKI ZA VOJNE SIROTE. Kakor čitatno v jugoslovanskem tedniku «Jadran». ki izhaja v Buenos Aires, je nabrala tamkajšnja Narodna odbrana «Jadran» lepo vsoto 61 tisoč joči se mizarski zadrugi v Celju, ostali pa drugim strokovnim zadrugam, ki se ustanove v kratkem. * ŽOdinarske novčanice. Koncem aprila poteče rok za izmenjavo SCdinarskih novčanic. Ali večina teh novčanic je zamenjanih žc zdaj. Finančno ministrstvo je izdalo tou novčanic 170 trilijonov, a sedaj je zamenjanih žo čez 109 miljonov. MUijon, ki še ni zamenjan, jo gotovo v Inozemstvu ali pa so izgubljene, tako da se g<>!-c-Tc ne izmenjajo. Med do sedvj zamenjenimi novčanicami se je našlo 4900 falzifikatov. * DOBRODELNA PREDSTAVA. V korist plemenitih narodnih in člove koljubnih ciljev «Jr"-slovanske Matico in «Kola slovenskih sester®, se vrši jutri, v nedeljo v opernem gledališču dobrodelna predstava, katere se udeleže zunanji udeležniki ter naši češki gostje. — Ves dohodek je namenjen omenjenim organizacijam, ki ga bodo znale porabiti v olajšavo bede naših zasužnjenih bratov. Nesreča je velika, zato bodi pomoč izdat nejša. * , marveč da je po izjavi zdravai-kov zaradi velike razburjenosti pri napadu dobil hud živčni napad, od katerega posledič doslej še ni okrevaL Denar je nosil na potovanju zaradi večje varnosti v nogavicah in je bil njegova last. Vse drugo — pravi naš informator — bo dognala preiskava. * POŽAR V IDRIJI. Pred par meseci je posestnici Mariji Likar v Idriji pogorel hlev in vsa živina ter streha domače hiše. Le kozolec ji je še ostal. Pretečeno nedeljo ponoči pa je posrorel tudi kozolec, les, ki je bil pripravljen za popravilo, vozovi, krma in razno gospodarsko orodje. Sumi se, da je zlobna roka zanetila požar slej ko prej. Posestnica ima ogromno škodo. * REDKA SUŠA. V celi zapadni Evropi je zavladala letos suša, kakršne ljudje ne pomnijo. Ženevsko jezero n. pr. se je znižalo toliko, da je sedaj njegova površina padla za pol metra pod normalni nivo. Kar pomnijo ljudje, se ni še konštatiral tolik padec vode. Največja suša, za katero se ve, je bila leta 1860., a tedaj se jc površina jezera znižala samo za 36 centimetrov. Letošnja ozimina v Vojvodini in cene pienice Ozimina v Vojvodini kaže do sedaj jako dobro. Polja, posejana s pšenico in z rižjo, so gosto pokrita. Pred nekaj tedni se je v trgovslch krogih razširila vest, češ da je letošnja ozimina slabo uspela. Izkazalo pa se je, da so bile te govorice razširjene i; špekulativnih namenov, ker so upali žitni veltrgovci, ki imajo polne zaloge, da bodo na ta način cene umetno držali ali pa še dvignilL V dveh pretečenih letih je bila v Vojvodini pšenična žetev slaba. L. 1919. je ovirala dozorevanje žita neprestana mokrota. Pretečeno leto se je sicer še ceio meseca junija upalo, d> bo žetv prvovrstna. A uspela je samo slama. m?d tem ko je zrno ostalo jako lahko. Dobra oanaška pšenica tehta normalno 80 kilogramov na 100 litrov, lansko leto pa je tehtala povprečno le 74 kilogramov. Med tem ko se pridela v dobrih letinah 16 do 20 metrskih stotov pšenice na hektar, je zaostala lanska žetev skoro za polovico. Se dobre tri mesece imamo do prihodnje žetve. I Dunaj 1*65, avstrijske krone 1'—. Berlin, devize: Italija 250'95 do 251'75, London 243'75 do 244'25, Newyork 62"055 do 62*195, Pariz 433 50 do 433*95, Švica 1078 90 do 1081'10, Dunaj 17*73 do 17*77. Praga 82'25 do 82'45, Budimpešta 17'68 do 17*72. Vremensko poročilo. Linbliana 306 m nad morjem D ai 13. muc 7. ari 1*. ari ti. ari M 5 S 7*3 4 740 9 740 6 B S a J* HZ Vetrovi Nebo O« 14« 9 2 jLaevvzb. si. og. vzh. e1. jgzp. megla ' juno , 3 pol. obL o Sredina vderajžnia temperatura 8-0, normalna I t Vremenska napoved: Tet obl. lažno vreme Solnce vzhaia ob £'04 zanaia ob !8'12 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. DOBER DAN! in nikakih bolečin ne bodete imeli, če uporabljate Fellerjev Elsa fluia in Elsa krogljice. 6 dvojna-tih ali 2 špedjalni steklenici Elsa fluids 42-- K 6 škatljic Elsa-kroglic 18-— kron. Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Feilerjeva obrazna pomada močnejše vrste 15— K Fellerjevo pravo medicinalno lilijno mlečno milo z znamko „Elsa'' 19—. Felierjeva Tan-nokina pomada za rast las, veliki lonček 15— K — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Eagen v.Feller Donji Stubici, Elsa trg št. 351 na Hrvatskem so vseskozi zanesljivi in priporočljivi. 436 Zlatorog je MM samo pruo^rsfnili srnin, vsEirnje SS% idbRoIidb Kisline. Glavno zastopstvo za Kranjsko: 517 . Bum in drtsg9 LMiana« 6©iu©sv«lska c. 7. Ziatoregi Svloarske are, zlatnine in srebrnlne nudi strokovni nrar F. KoroSec, Sv. Flo- rljana nlioa 31. Vsako popravilo se izvrši vestno z garancijo. Staro zlato in srebro so vzame t zameno. 227 62—26 IfniAnAn priden in pošten, se sprej VdjGUcl, me v krojaško obrt. 607 Henrik PlUer, Prečna ulica 4. 3-3 639 gostilničarji, pozor! 3-1 Lesene pipe za vino vseh velikosti, naj boljše kakovosti, kakor tudi medene pipe za vodovod itd. nudi A. Sašnitc, želez nina, Zaloška e. 21, Ljubljana. SaJataroJSa slovenska plesHarslia in ličar SM dsisonico Dunajska cesta ie' so priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 53 62—28 različne pnevmatike, i| šiva lni stroj i in vsakovrstni deli po oenl pri Batjeln, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvo kolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. Mehanična delavnica Earlcvška cesta št. 4. 273 12—6 Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnristovski čevlji domačo~a izdelka. 622 23 Ant. in Jož. Brajjer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. iiglašeTalsc glasovirje? v Ljubljani Vfolfova ulica 12- ftrrraj«m uglaievanja ter popravila glasoviijev in harmonijev specijelno strokovno, točno in ccno. 435 62-19 Stavbeno podjetje Jakob ^odopivec Zagorje ob Savi Izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela po najnižjih dnevnih cenah. izdeluje načrte in proračune pri poveritvi dela brezplačno. 480 6—3 Pri prempii s Slsiiji se sprejme 510 kot gradbeni vodja. Tozadevne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače se naj vpošijejo na upravnišfcvo »Jutra* pod geslo „Stavbeaik". izbrano, noi-.vno, belo ali rdo^e, novo ali staro, po vrlo nizki ceni na malo ali veliko, nošilja v poslanih sodih Ciglar, trgovina vina, Stnbira, Hrvatsko, Zagorje. ° 828 £0—18 DRAGO BESELJAK Anončni In Informačnl zavod, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. za modema In umsina klepara kovinska dela,i umetno in stavbno ključavničarstvo (Treibziseleur), prevzema vse v to stroko spadajoče predmete in popravila. 70 Priporoča se 496 3—3; Evan Ponikvar, Ljubljana Konjuška uSEca št. i. ima vedno v zalogi vsakovrstne sobne, kmečke peci in štedilnik kakor vbo v to stroko spadajoče 74 potrebščine. 524 4-1 Cene nizke! Cene nizke! K/70 2-1 dvonadstropna z devetimi stanovanji (eno takoj prosto), veliki vrati, obsežnim vrtom v bližini južnega kolodvora, Eposobna za špedicijsko podjetje, ae pod ngodnlml pogoji proda. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana. Pritlična hiša skoraj nova, z vrtom, 5 sob, kuhinja, klet, mizarska delavnica, vodovod in elektrika, v bližini Ljubljane, se prodi. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO R/71 BESELJAK, Ljubljana. 2—1 Ure, zlatnino in mMm 161 kunite najcejero pri tv-dk:. 52—27 ivan Paftiž, Ljuiiljan?, Stari trg 20. se iz proste roke lopo posestvo z vinogradom in lepim gozdom ter sadnim vrtom, četrt ure od rudnika in postajo Krmelj, Dolenjsko. Ccua 90.000 K. Več se izve pri posestnih« Janeza Starina, Gabrijele St. 25, pesta Krmelj, Dolenjsko. 536 ODUHB m vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Siobu pošta la žolsi. nostija Domžale rri Ljubljani. V popravila prevzema tndi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema v*a naročila in moderniziranje tvrdka Eov&čcvlo i Tršan v Prešernovi uliol 24. 5, kjer so sprejema 304 v sredo ln v soboto. 20- 7 Csamcev) potrebuje državni rudnik. Biti morajo po poklicu rudarji. Ponudbe na Upravo Senjskih 532 Rudnika, Srbija. 4-2 lahtevaifte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih „<------ Jadranska montanska družba Brzojavi: „Montana". d. Z O. Z. Telefon St. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) — . , . . . Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse indn-rroaaja in Kupuje »trljske izdelke, spadajoče v radarsko, fažinarsko na debelo: emporf. in kemijsko stroko. 463 26-.°. Eksporf. iyniiliti*tTilTXtiiiiiiiiTTirrYri r r ritrininuirmn U O a DTTTT Trgovina z Hemiii®! TRIGLAV, G.m.b.H. ORESDčN-A, ZinzensSorferstraBe 2 P. Brzojavni naslov: Triglav, Dre3den. Telefon it 10.5(0. 379 Največje ugodnosti! 6-3 TTtiiTTmuriimunmim^puiTrrr n K1 to V o t I* TTTTl s-s iščejo 1. Vpraša so pri 537 2—1 Stavbeni družili, Ljubljana Levstikova ulica št. 19. Mestni stavbenik IVAN BRICELJ Ljubljana, Slomškova (9 Telefon 527 472 5 se priporoča za vsa gradbena dela, za napravo na-- - črtov in proračunov. - - GJ C o» c-> a> s >o s o O f. Ljubljana 426 52-38 Hestni trg 25/1. o a a o< a rt rt a rt I. SANDRIN LJUBLJANA. Velika zaloga vsakovrstnega 244 26—6 usnja kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa na debelo •"fpBSj Mestni trg 6. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9. Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke in plašče. Obleke po meri se zgotovljo točno po naročilu v: Konfekcija za dame. Uredništvu ©tsSeke na e ©jfeieic©, ^©siršmke za gospode« p®m8adne foaSefie za dame« msderaizeraeiie kostumov v osmih dneh. _ ., , Lastna zaioga naifinefiega blaga in žimšc (RoBhaart za ooleke. , n _A ^^^ „ o&rofce! Cene deSu za moške obleke 60$ K, ženske kostume 650 K. 516 6-3 S. Potohiik9 $@8@nburgowa ulica 6/1« LjybSiana. 9 i sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in Druge vloge pod najugodnejšimi flaAMAio ^ prevzema vse bančne posle poS najugodnejšimi pogoji. geograD, Celje,Dubrovnik,Kotor,Kranj, ® £jubljana, jžaribor, jUJetkovic, Opatija, " Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, &st, Wien. 9 52-29 Schicht Sila nas uči Hediii! Zalo uporobljejo likuiene gospodinj« samo kot nojboljie prelzkuSeno, pravo Schich iovo milo" z znamko , Jelen", 342 6-6 Schicht m pranje perilo, kekor iudl za vsako drugo malenje t kuhinji te hiJI. Milo » .JELENOM" dobiva «e sedaj povsod v naslednjih velikostih: % Ig komadi, 2-dcbiL V* tornadi. 4-dcbtL Zastopstvo za Slovcnijd ima tvrdka J. Globo čnik m drog v Ljubljani. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ta- in inozemstvu. P ■i..... 1------