SLOVENSKI
Ho »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi ||| Za oznanila se plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol	I	stico, ce se natisne enkrat 10 kr., dvakrat
leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejemu odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.4*
Štev. 23. V Mariboru 5. decembra 1875. Letnik III.
»Učiteljsko društvo za slovenski Štajer."
(Poročilo o 2. občnem zboru 5. oktobra v Celji.)
(Konec.)
G. P er ni š ek poroča o kmetijstvu v narodni soli nekako tako-le: Kdor boče plavati, mora v vodo iti. Kdor hoče v plavanji podučevati, mora sam plavati znati. Kakor je pri plavanju, tako tudi pri vseh drugih strokah človeških umetnosti. Ako hoče učitelj kaj dobrega iz svojega učenca ustvoriti, mora naj-prvlje on sam dobro stvar znati in razumeti. Pa poglejmo na naša učiteljišča: Kake profesorje nahajamo dostikrat tamkaj! Oni so pozvani učeuce odgojevati in sposobne storiti za prevažni učiteljski stan. Pa kakč se to česte godi! Profesorji sami včasi nijso zadosta pedagogično izobraženi; oni le eksperimentirajo tam pred dijaki. Le ti profesorji ne povedč in tudi največkrat sami ne znajo, kak6 in kakb se mora v tem in onem slučaju ravnati. Kako izobraženi in za učitelja sposobni večjidelj učiteljski kandidatje pri tacih okolščinah iz učiteljišč pridejo, vsak sam razvidi. Kako slabo podkovani so večjidelj kandidatje iz kmetijstva 1 Iu bas v tej stroki se od njega obširnega in temeljitega znanja tir ja. Diestervveg pravi: „Ne podučuj ničesar, kar nij za živenje in ne podučuj tega, kar ne bo.“ Kaj naj tedaj v narodnej šoli posebno se učimo ? Gospoda! naš vek je materalističen ! Mi moramo tedaj otroke tega podučevati, kar jim bode v rejalno korist. — Znano je, da se priprost kmet le za take reče zanima, od kojih ima očividuo korist. Pa vsaj nij čuda, ako se kmet in obrtnik briga le za koristno znanje, kajti njemu je tega neobhodno potreba. Kako bi inače zamogel tako visoki davek plačevati! Znano barem je, da morajo baš z roko delajoči stani največ v državno blagajno pošiljati? Da pa se dobro, povoljno stanje iu premoženje kmetu in obrtniku doseže, treba je k temu peljajoče znanosti v šoli posebno gojiti. Narave, naše
23
matere, treba se nam je najpred poprijeti. Ne sme se tu o ino-stranih rečeh in stvareh začeti, nego pri domačih. Kaj je kmetu treba vedeti, kje in kako ta ali druga tuja žival živi; kako živenje je v tropičnih pragozdih; kako se pomaranče in smokve obdeljujejo ? Kajti ne v tujem kraji se nahajoče, nego domače v njegovem obližju ležeče bode on obdeloval. Vemo pa, da so naši rojaki starokopitneži, ki se kot klop starih navad deržč. Oni ne verjamejo pred na korist kake nove izpoboljševaljne iznajdbe, kot da jim je uže očividno. Jih s tacimi koristnimi iznajdbami v kmetijstvu in obertniji seznaniti, je posebno važen nalog narodnega učitelja. Pa ne samo teoretično, nego tudi praktično naj učitelj to svojo zadačo izveršuje. — Da bo pa le to tem ložje dosegel, dobro je, ako pristopi k enemu ali več kmetijskim družbam, katerih naloga, je za napredek kmetijstva skerbeti. Od teh družeb dobil bode učitelj po potrebnosti stroje in druge pripomočke v podporo. — Tudi naj bi se učitelji na krajne in okrajne šolske svete za pomoč, kojo jim ovi odrekli nikakor ne bodo, obernoli. — V šoli naj učitelj nikakor syste-matično poljedeljstva ne podučuje, nego naj ga pri vsakej priliki v druge predmete vriva in združuje.
G. Lapajne: V uormalnib učnih načertih nij posebej ukazan nauk o poljedeljstvu. Nikakor pa ne radi tega misliti, poljedeljstva podučevati treba nij, nego to se mora v druge predmete, osebito v naravoslovje, vverstiti tako, da je povsod in nikjer.
G. Škoflek izraža željo, naj bi se pri izdelovanju čitank posebno na poljedeljstvo ozir jemalo.
Ker poročevalec o „tel ovadbi", g. Anton Leban nij bil navzoč, nego je svoj referat izdelan poslal, sklene zbor, da se cel ta spis v „Slov. Učitelj u “ ponatisne.
O točki „disci plina" poročuje g. Kad. Škoflek. Govornik poudarja važnost disciplino na pospeh šolstva in meni, da naj učitelj kolikor mogoče tudi zunaj sole za disciplino deluje in to po starših. Kajti resnica je, da se roditelji in šolske oblasti s tem zadovoljujejo, da deco v šolo spravč, vse drugo jih ne skerbi več, češ, zato je učitelj tu. Da se tem kolikor mogoče v okorn pride, predlagal bi sledeče resolucije na blagovoljno sprejetje:
a) Učenci, ki nijmajo odpustnega spriČala, morajo se tako dolgo v šolo siliti, da isto dobč. Na to imajo gledati ne samo šolske oblasti, nego tudi občinski uradi. Takove učence tudi ne bi smeli rokodeljski mojstri v uk, gospodarji ne v službo jemati.
b) Pri odpustnih spričalih gledati je na zaderžauje staršev ali rediteljev proti šoli.
c) Neopravičene šolsko zamude imajo se vračuniti, kakor tudi
isti čas, v kojem je bil dotični učenec začasno iz šole izključen.
d) Šolske oblasti naj se ozirajo pri vsakem odloku dotičnih vprašanj na neopravičene zamude, na upornost in nešto-vanje šole od straui roditeljev ali rediteljev.
e) Učenci, ki so posebno marljivi in lepega vedenja cel čas šolskega obiskovanja, naj se odpustč naj prošnjo starišev uže v dvauajstem ali trinajstem letu.
f) Učenci se smejo odpuščati le konec prvega ali drugega poluletja, a vselej le po skušuji pri kojej naj so pričujoči roditelji ali vsaj kraj. šol. nadzornik.
g) Izvrstni učenci naj dobč posebno pohvalno spričevalo od kraj. ali okraj. šol. sveta.
h) Pomanjkljive šolske postave gledč discipline naj se, kakor hitro mogoče popravč, in odgovornost roditeljev ali rediteljev za vedenje njih otrok oziroma rejencev proti šoli, učiteljem in predpostavljenim naj se določi.
Pri glasovanju se sprejmejo točke sub a, c, d in /, ove sub b in e ne odobrč se. Pri točki sub reu sprejme se predlog g. Pernišek a „uaj se tudi pridui ne odpuščajo1*.
Ker se nihče več za besedo ne oglasi, prečita g. predsednik došle telegrame. Pervi bil je ed treh notranjskih učiteljev: Bedenek, Juvančič in Požeua; drugi od g. Lebaua iz Gorice in tretji od dveh ljutomerskih v Ljubljani stanujočih učiteljic najme gospodičin E. Toman in Ekel. Z gromoviti „živijou bili so telegrami sprejeti.
Predsednik, spodbujaje učitelje za prihodnjo uevstrašeno delovanje in zahvalivši se za obilno vdeležitev vkljub mnogoterim zaprekam in oviram, sklene zborovanje ob '/32 uri popoldne. —
Sedaj zbrali smo se učitelji k skupnemu obedu v dvorani „pri belem volu“, kjer smo se prav prijateljsko razgovarjali in radovali. Sledivše razno napitnice, kakor n. pr. napitnica g. Lapajneta na Nj. Veličanstvo našega carja; g. prof. Pajk-a iz Maribora na „slov. učit. društvo za slov. Stajer"; g. Pernišek-a na prof. Pajk a; g. Lapajne-ta na iz sosednje Koroške in Kranjske dežele došle učitelje; g. Megliča na edinost in slogo itd. bile so z navdušenjem sprejete.
Po končanem obedu ogledavali smo si prijazno, mesto Celjsko in mično njegovo okolico. Mnogi, dopoldnevnega posvetovanja iz raznih vzrokov se vdeležiti nemogoči učitelji, bili so, dospevši z popolduevnim vlakom sč srčnim „dobro došli** sprejeti.
Na večer istega dneva sledila je v istem prostoru „veselica. “ Vdeležilo se je je više 200 oseb, učiteljev in drugih izobraženih Slovencev iz Celja in njega okolice, iz Maribora in cel6 iz Gradca. Pri veselici razveseljevala nas je domača mestna godba z jako dobrim sviranjem raznih komadov in narodnih pes-
23*
nij in pa petje gg. učiteljev pod vodstvom znanega gosp. Rad. Skoflek-a. Nekoje pesni morale so se na željo občinstva ponoviti. Jako hitro nam je miueval čas. Marsikoji je, pogle-davši na uro iz nenaden in nevoljen vsklikuil: „uže čez pol-noči“ ter bi bil rad kazalec za poldneva nazaj porinil, ter se zopet v višje poetične mislij na strani prijateljev ali prijateljic vspel, ko ne bi bil ga g. predsednika nemilosten opominj : Krčmar nijma dalje dovoljenja, zopet ua vsakdanji, rejalui svet potegnil spomnivši se, da: „sreča pozemeljska vsaka je kratka."
Z navdušenjem so bili sprejeti napitnici g. Pernišek-a na navzoča slov. skladatelja gg. doktorja Gustav in Benjamin Ipa-vic-a in g. Lapajne-ta na druge domoljube, kakor so bili gg. Dr. Kočevar, Kapus, Kavčič i. dr.
5. oktobra 1875. leta ostal bo vsem navzočim v prijaznem spominu, dajavši jim pa tudi pogum za nadaljno možko, narodnega učitelja vredno delovanje. — Spomnili smo se besed pesnika, ki pravi: „Na nas se ozira domovina, mi nada, sladki up smo njej“ in v kterikoli ti podobi pride skušnjava zapeljiva, ne vdajmo se, ko vse se maja, mi vsaj trdno stojmo!
Roke v slovo si podajavši razodevala so usta in plamteče oči vseh, da so pesnikove besede:
„Da srce (domivini) zvesto, kakor zdaj Ostalo bo na vekomaj11 našle pri nas glasen odmev.
Telovadba.
(Spisal Antonij Leban-Mozirski.)
(Konec.)
(»(‘sunil umi friaeh sein ist bes-ser denn Gold, und eln geHiimlcr Lelb IhI beHser denn grosscs Gut. JO h ist kein Reich tli um v.u ver-gldchcn cinem gosunden Lelbe.
Jos. 8irach 30, 15.
Gledati je pa treba na to, da se vajo brez graje vršč. — Ako telovadijo istočasno otroci razne starosti v istem prostoru, on-daj najmlajša detca lahkojšo vajo vcrši. — Stoperv v tretjem razredu naj prične učitelj s telovadbo na telovadišču in sicer proste, redne vaje in igre. Te vaje naj se veršč zdaj stojč, zdaj gredč. — Na to lahko preide učitelj k vajam v poskoku in skakanji. (Glej Zimo!) Upeljejo se lahko tudi lahke igre, katere otroci z veseljem igrajo. Na priliko: Na poskušujo teči, žogo metati, črni mož, noč in dan, lesjak hodi okoli, Jaka kje si, po trije vštric, lisjak in kura, lov zunaj kroga, lonec ubijati. Velevažne so tudi različne hoje, in sicer hoja na mestu po taktu
1. boja naprej 2. hoja nazaj	itd. in	druge	hoje, katere se
tudi v Zimovi knjigi dobč. Vaje	v tekanji naj	tudi učitelj	uči
n. pr. teči po taktu naprej itd. (Glej Zimo!-) Sicer naj učitelj pri teh vajah prav previdno ravna. A učitelji večkrat take vaje opuste radi pomanjkanja prostora; to bi ne smelo biti, raje naj učitelj pelje detco na kak bližnji travnik, kajti Kloss pravi: „Bcim Laufen wird die Thiitigkeit der edelsten Organe, der Athrnungsworkzeuge (Lungen) und der vvichtigsten Organe des Blutlaufes (Herz und Gefasssisteme) in einer Weise angeregt, wie es sonst bei keiner Turntibung vorkommt. Zwar werden jene Orgaue eigentlich bei alleu Turnttbungen, und namentlich bei den kraftigeren Turnarteu an den Geriithen, beirn Springen nnd Dergleichen in heilsame Thatigkeit versetzt; ali ei n die Lauf-libungeu sin d noch s p e c i e 11 e r und durchgreifen-der.'1 — Pri skakanju naj učitelj pusti raje majhni poskok dobro in korektno izveršiti, nego	večjega	pa —	slabo.
Kar se tiče ige'1 naj se teh malo	nauči,	a te dobro.	—
Nespametno bi bilo veliko iger poskusiti, a se nobene ne dobro naučiti. Pri igri naj bode učitelj se bolj „prijazno resen“ (kakor pravi Ohler) in energičen nego pri navadnem poduku. Učitelj naj se potrudi, da se učenci najpriljubnejše igro dobro naučč, katere potem glede na vreme in letni čas vedno ponavljajo. — Ako otroci višjih oddelkov po 2 uri na teden na telovadišču telovadijo, bode menda zadostovalo; prejšnjim uže znanim in vedno ponavljajočim se vajam lahko si pridruži še nekatere lahke vaje na kozi, drogi itd. kakor jih Kloss, Niggler, Spiess, Miinch in Zima uavajajo. Nij treba, da učenec postane baš izversteu telovadec, ali celo „Schauspieler“, ampak dosta je, da se le telo krepča; n. pr. na drogu naj bode cilj ta, da zna gor in dol pravilno plezati.
Na kozi tudi zadostujejo čisto lahke vaje, n. pr. opora v stezi (Streckstlltz); opora na komolci (Unterarmstlttz), opora v leži (Liegestlitz) itd. Vaje, katere bi bile za deklice nespodobne, naj učitelj opusti, n. pr. vse dolge in visoke poskoke — vaje na drogu in kozi in plezalne vaje itd. — Sicer bode vsak učitelj kot odgojitelj sam uvidil, katere vaje so za dečke in katere za deklico sposobne. — Kdor hoče kaj več poizvedeti o „ženskej telovadbi" naj se naroči na Weber-jevo: „die weiblielie Turnkunst und genauere Auskunft Uber Theorie und Praxis des Madchenturnens. — (Leipzig.)
Tako naj tedaj učitelj telovadbo v narodnej šoli goji, in jaz menim, da bi tako seme telovadbe prineslo bogati sad in blagoslov na polje narodnega šolstva. — V to pomozi nam Bog in sreča junačka! —
O varstvu živali.
(Pri okrajnem učiteljskem zboru 5, avgusta 1875. v Ptuji govoril J. Štrcnkelj, učitelj.)
(Konec.)
Zategadelj se tirja od vseh, kterim jo omika ljudi izročena, zato skrbeti, da tudi v tej reči humanitarno delajo. — Za to se obračam posebno na ljudske šole, da bi one na ta važen piedmet vso pazljivost obračale, in v tem oziru za občno zboljšanje skrbele, kajti šola je tako rekoč mati ali gojiteljica, ktera samo dobro, lepo ljubi, vse neredno in grozovito ali nečloveško pa odstranjuje.
Šola je tu perva in nje stariši so učitelji. Učitelj nado-mestuje očeta in mater, on vzreja in čisti um otroka, on ga vzreja, kot vrtnar svoje drevesce, on mu vse d&, kar mu je za prihodnost potrebno v dušnem življenju, on ga čisti od vseh nečednosti. — Prašam pa, čast. sokolegi:	Kdo drugi pa bode to
na skerbi imel, ako ne mi? Bode morebiti, skerbna mati, kise že o zjutrajni zarji na delo poda, in zvečer domu vpehana pride, ali morda oče, ki že o zgodnem svitu se r. oralom na polje poda, in še le z večernim mrakom ves truden domu verne in komaj včaka, da se vleže na svojo posteljo? — Kdo drugi, vprašam dalje, bi naj vsem tem na pomoč prišel?
Bilo bi pa nespametno, ako bi se na učitelje tirjatev stavila, da bi se za ta predmet posebne ure rabile, ali posebni govori ali nauki deržali. Vsak učitelj naj le takrat potrebne nauke in opomine otrokom daje, kadar se mu priložnost k temu ponuja. — In tukaj hočem na posebne trenutke g. učitelje opozoriti.
Gleda naj se že pri začetnikih na potrebno izobraževanje čutil, kajti to že občna izrejevalua pravila tirjajo, da so vse zmožnosti otroka enakomerno razvijajo in izobražujejo. Zate-gadei ima učitelj tudi čutila usmiljenja in ljubezni ne le samo do ljudi, ampak tudi do živali vzbujati, in je opozorovati, kako si živali same ne morejo pomagati, in človeka v pomoč potrebujejo. — On naj tudi ne pozabi učence podučiti, kako človeka to jako poniža, ako v jezi z živaljo sirovo ravna.
Dobro bode tudi, ako on otrokom dokaže, da so živali glede svoje naturne ali fizične občutljivosti človeku popolnoma enake, da tudi živalim počitek, ugodnost, potolaženje gladu, žeje, prijetno in dobro dene, da one pri vsakem stradanju, pri delu in grozovitnosti bolečine čutijo, kakor človek, tedaj bi nepošteno bilo, jim kaj takega brez potrebe in vzroka napravljati, zate-gatelj se naj tudi njej nič ne stori, kar se od nje ne želi. Česar človek nima rad, tega tudi žival nima rada. Noboden si ne želi, da bi mu se žival pri kakem delu protivila, za tega del naj tudi on njej ne prikrajša tega, kar jej je dolžen dati; no-
beden ne želi od nje poškodovan, ranjen, mučen biti, zato naj se živali nikdar kaj enakega ne stori. — Otrokom naj se hudobnost in sirovo obnašanje do živali na tenko pred oči postavlja, pripoveduje naj se jim dogodke takih sirovosti proti ubogim živalim, opozoruje naj se na njih mnogoverstne bolečine itd.
Drugi moment, po kterem učitelj otroke napeljuje k jasnejšemu in pravemu spoznanju, v tej zadevi je naturno, od stvarnika samo odločeno stališče človekovo proti živali. V ta namen pojasnuje otrokom, kako je stvarnik le sam gospod cele narave, in da je Človek le od njega določen, da uživa stvari, in je po svoji volji rabi, je tudi mori, nekaj za živež, nekaj za druge namene, radi tega pa naj mu nikdar na misel ne pride, ž njimi neusmiljeno ravnati. — On je toraj zavezan za nje skerbeti, je varovati, je hraniti; on je dolžen, je pred vsemi bolezni varovati, jej pomagati in za zdravje skrbeti, in to mora vse z ljubeznijo se zgoditi. —
Tudi živali imajo neko posebno stopinjo razumnosti; človeku so toliko zvestejše, kolikor lepše se z njimi ravna. Učence se o tem prepriča, da se jim zgledi pripovedujejo.
Na ta način pa učitelj zopet dvojno koristi, učenci so pazljivi in drugič, poiskujejo iz povesti nauk, vadijo se razsojevati in um bistriti. Take povesti ostanejo v mladih sercih. Učitelj Bi naj povesti tako vredi, da različne prednosti pravega ravnanja z živalmi po njih pred oči pridejo, da otroci sami sprevidevaje razsojujejo. So več pozornosti ima še učitelj nato obračati, da otrokom tudi mnogoverstne škode v zadevi slabega ravnanja z živali pojasnuje. Tudi v tem oziru je svetovati, da učitelj učencem nektere dogodke pripoveduje, po kterih se prepričajo, kako je tudi živalim neka stopinja dostojnosti prisvojena. —-
Žalostne dogodke predstavlja učitelj kakor naturne kazni, — dokazujoče nepremišljenosti in samovoljnosti hudobnega in pokvarjenega človeka.
Žalovati je nad tistim otrokom, kteri mlade in slabe živali terpinči, da se zabava nad njimi. Če bi se pa primerilo, da bi sc hudoben otrok najšel, ki tako z živalimi ravna, naj ga učitelj še posebej po zgledih na tenko poduči. Ako je še ena iskrica čutila v takem otročjem sercu, naj si vse prizadeva in porabi, da mu vcepi več ljubezni do živali.
Vse, kar sem obširno razkladal, naj v sledečih točkah povzamem :
1) Učitelj naj že pri začetnikih čutila ljubezni in milje-nosti do živali zbuja.
2) Učitelj naj učence pogostoma o tej reči opominja, posebno kedar je prava prilika.
3) Ako bi učitelj kako terpiučenje živali zapazil, naj on sam to odstrani.
4)	Okrajna glavarstva naj bi občinam zapovedala, strogo po postavi ravnati, vsak prestop kaznovati, in vsako leto enkrat pri cerkvi mučenike živali naznaniti občinstvu.
Dopisi.
Iz Rajhenburga 7. novembra 1875. Učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sevnico in Brežice je v četertom letu svojega obstanka dne 4. novembra v Brežicah pervokrat zborovalo. Predsedoval ter ob 10. uri skupščino otvoril jo g. Jamšek. Po navadnem pozdravu objavi sledeče: a) Deželni šolski svet zahteva po dopisu od 14. oktobra, št. 3290, naj se učitelji, ki imajo med sabo kaj poravnati, ne kavsajo v časnikih, marveč naj se v takih zadevah pri okr. šolskih svetih pritožijo, ter po tej poti pravice iščejo. Naj bi bili pač — želi g. predsednik — eden drugemu prizanesljivi, v zunajnom kolikor mogočo edini, ter drug drugega in s tem čast učiteljstva branili, b) Zbor pozdravljajo pismeno narodni kandidatje mariborskega učiteljišča, c) Kteri in s kakovim delokrogom so nastavljeni okrajni šolski nadzorniki za novo dobo v spodnjem »tajerju. d) Po Kop-schitsch-evih zomljevidih avstrijskih kronovin, kterih v porabo predsednik pokaže, so takoj poseže. Prekratek jo bil čas, da bi se celi dnevni red rešiti mogol, torej najpotrebnejše:
1) V novi odbor so voljeni:
g. France Jamšek, prodsednikj
gg. Ivan Volavšek in Ivan Matko, perovodja;
g. Ivan Kunstič, pevovodja;
g. Jožef Poljanec, denarničar;
gg. Jožef Drozg, Jožef Klino in Anton Kokot, odborniki.
2) Prodnašala sta: a) g. Kokot o vinoreji, b) g. Poljanec o fiziki.
3) Po poročilu blagajnika, g. Poljaneca se jo kazalo, da ostane v društvom blagajnici po odstranjenji odhodkov 103 gld., sicer no vso v gotovini. V odsok za proglodovanje računov so voljeni gg.: Ornik, Volavšek in Kline.
4. Iz poročila o delovanji učiteljskega društva za okraje Kozje, Sevnico in Brežice v protočenem 1874/5tem lotu naj posnamem sledeče:
V trotjem letu svojega obstanka je obstalo učiteljsko društvo za okraje Kozjo, Sevnico in Brežieo iz 28 udov; namreč:
1) P. n. g. Ludovik Joseck, c. kr. okrajni glavar, posestnik Franc-Jožefovega reda itd.
2) g. Matija Šušteršič, posestnik na Vidmu.
3) g. Viljem Pfeifer, deržavni poslanec, župan na Kerškem itd., kot podporniki; daljo 25 gg. učiteljev iz kozjanskega, sevniškega in brežkega okraja kot pravi u^jo.
Ostali gospodje učitelji iz teh troh okrajev so bili tudi vabljeni v naše kolo stopiti. In ker do danes društvenih pravil nazaj poslali niso, je tedaj upati, da nam bodo skoraj po bratovsko v roke segli. Nadjati se jo tudi, da bodo še nokteri odlični gospodje, znani prijatelji šolstva in sploh ljudsko omiko našemu društvu kot podporniki pristopili.
Društvo je to leto 7krat zborovalo in sicer: 3krat v Rajhenburgu, 2krat na Vidmu, enkrat v Kapelah in enkrat v Brežicah.
Prednašanj je bilo skupaj 15, torej za 2 več nego lani in za 4 več nego predlanskem.
V baš preteklem letu se je društvo tudi petja krepko poprijelo. Da, glasili so se včasi obsavski in obsotelski slavičeki, da so mimogredoči na se in svoj pot pozabljali. To je veselo in za verloga pevovodja najboljše spričalo!
Kako bi kaki siromašni pa marljivi dijak iz naših okrajev od veselja poskočil, ko bi se naše društvo včasi s kakim petakom njega spomnilo! — A do sedaj ni bilo mogoče; pa, kar šo ni, še zna pa biti. Človekoljubnosti ali humanosti se sicer žalibože šo okoli in okoli neusmiljeno v lice bije; a prijmimo jo mi nježno za roke in posadimo jo v naši hiši za mizo.
Društvo je že v marsiktorih krajih zborovalo, a nikjer ni imelo sitnosti, nikjer so mu ni nasprotovalo, veliko je bilo povsod več ali manj priznano, večkrat tudi že gostoljubno sprejeto. Da, ima že simpatije med domačim ljudstvom, in tudi onkraj Savo in Sotle jo na dobrem glasu. To je častno za nas!
Ljudstvo so jo v zadnjem času že toliko zdramilo, da le malokdaj za kako reč več plača, nego jeres vredna; in po vrednosti se bode tudi nas ali spoštovalo — ali pa zaničevalo. Pa ako bo društvo tudi v prihodnje tako napredovalo, kakor do sodaj; potem so mora tukajšnje šolstvo v kratkem šo bolj povzdigniti; potem znamo še učakati, da se bo tudi ob Savi in Sotli o našem stanu sploh tako spoštljivo mislilo in govorilo, kakor se o njem misli in govori pri najizobražonejših ljudstvih. Torej združimo se še tesneje in delujmo z vsemi našimi močmi za povzdigo domačega šolstva in s tem tudi za povzdigo našega lastnega stanu — in v nekih letih imamo vse ljudstvo na našej strani, posamezni protivniki potem našej dobrej stvari no morejo več izdatno škodovati.
Naš trud in naše materijalne žertve morajo le dober sad obroditi, če no nam, pa vsaj našim potomcem.	Matko.
Iz kozjanskega okraja. (Nova mora. Okrajno šolsko svetovalstvo.) Postava je določila, da so mora s starim letom 1875. nehati stara, in z novim letom pričeti nova mora, in to pod strogo kaznijo. Ljudje zvedevši ali bravši v Koledarju od 1875. 1. to postavo, jeli so se spogledavati, ter med seboj poprašovati, kje in kedo jih bo seznanil z novo mero, bojč se velikih goljufij pri prodajanji in kupovauji. Otroci v šoli sicer novo mero dobro umevajo, a toliko vondar ne, da bi lehko doma o njej druge podu-čevali. Učitelj je navadno edina oseba na kmetih, kteri novo mero dobro pozna, on jo, kteri deco metodično podučujo v vseh predmotih, on tedaj lehko v tem oziru ljudem, med kojimi biva, za koje blagor in omiko mu mora mar biti, veliko koristi. Nedeljskih šol za otroke nimamo več, če pa učitelj oklicati pusti: Vsako nedoljo po cerkvenem opravilu bodo nas g. učitelj podučoval o novi meri, prepričal so bo, da bo skoro vsacega gospodarja, zelo veliko mladih fantov, kteri šo o tem ničesar slišali niso, prod soboj imel. Učitelj z Dobja so jo o tem prepričal, ker tudi on o tern
podučuje. Ko je učitelj že kako l'/3 ure o novi meri govoril, začne naj kaj o kmetijstvu, kakor: o sadjo-, živino in vinoreji pogovarjati se. Obljubi naj jim, da bo, potom ko bodo z novo mero popolnoma seznanili se, predaval o umnem gospodarstvu itd. Co si je učitelj pri pervem poduku z mičnim razlaganjem poslušalce pridobil, jih tudi pri poduku o kmetijstvu ne bo izgubil.
Pretečeni mesec bile so volitve v okr. s. svet Kozjanski. Razun treh članov, voljeni so .še bivši udje. Med uovovoljonimi je gospod France Pravnzajs, pokojni učitelj na Planini (Montpreis). G. Pravnzajs je zlužboval nad 40 let, in je od svojih učencev, kterih je imel zcl6 veliko, prav čislan. Imenovani gospod jo pravi prijatelj učiteljev, mož pravega značaja. Nadjati se imamo učitelji kozjanskega okraja, da bo g. Pravnzajs kot taki v vsakem oziru zagovarjal učiteljske pravico.
Vso čast načelniku okr. š. sv., gosp. okrajnemu glavarju, ktori s svojega nakupava raznoverstne šolsko potrobe, ter jih šolam brezplačno razpošilja. Okrajni š. sv. jo podelil primerno remuneracije nekterim učiteljskim soprogam za trud, ker so podučovale v ž. roč. dolih. —r.
Iz Šturlje pri Vipavi. (.Dalje.) K šesti točki. O četortem in zadnjem prašanji referira g. J. Adlošič. On poudarja v svojem govoru, da naj učitelj posebno zato skorbi, da bode streha na. šolskem poslopji vedno v dobrem stanu. Učitelj kot šolski vodja je tako rekoč pravi oskorbnik šolsko hiše in šolskega imetja, na čemur mora mu več ležeče biti, nego na lastnem imenji. Gledati mora, da niti on, niti njegovi ljudje zid šolske hišo no omažejo in česa druzega no poškodujejo. Vsako male pohabo naj vselej nemudoma na pravo mesto naznanja, da so prec iz začetka popravijo in so na ta način pozneje večim stroškom v okom pride. Učence naj on takoj v začetku snago in vestnosti privadi, to je, da se navadijo biti sami snažni, imeti svojo orodje snažno, ter tujo lastnino ceniti in spoštovati znajo — in tako tudi potem gledajo, da v šoli čosa ne pokvarijo in no onesnažijo. Učne pripomočke, kateri se ravno no rabijo, naj spravlja vselej v varni, zato odločeni kraj, da sc tim načinom poškodovanja obvarujejo. Gleda naj na to, da bodo šolski dimniki saj vodno očiščeni, da so tako nesreča po ognji — odvorno. Kjer bi šo šolsko poslopje s svojim imenjom zavarovano no bilo, naj on šolskemu svetu in občinskemu odboru potrebo zavarovanja nujno prigovarja. —
Dalje priporoča, da naj učitelj učence, kateri so zaporom kaznovani, sam nadzorujo, ker, ako se taki nemirnoži sami sobi prepuščajo, radi v šoli eno ali drugo reč onesnažijo, čornilnike pohabijo, klopi režejo — ali pa šo celo kako učno pripomočke poškodujejo.
Gospod Pernč jo zoper nadzorovanje zaportih otrok od strani učitelja; on pove, da to ni ravno čostni posel, (gotovo, kor bi bil s toru načinom učitelj svojim učencem — policaj. Pis.) ter nasvetuje dalje, da naj učitelj s svojo disciplino nerairnožo tako daloč izobrazi ali vstrahuje, da bodo v šoli, kadar so zaporti, tudi brez nadzorovanja mirni. Najboljšo je, da učitelj vsakemu zapertemu svoje mesto odloči, potom jim kake pismene naloge da izdelali, ali pa kaj na pamet učiti. Samo ob sebi se pa umoje, da morajo zadovajoči zaportoži za obedvoje potrebne zmožnosti
imeti. Kar se kaznovanim otrokom v rečenem obziru izdelati nalaga, morajo vselej z največjo pazljivostjo izveršiti, sicer se jim kazen zapore pomnoži, ker bi morali enaka pismena izdelovanja po dva-, tri- in se večkrat zaporedoma izgotoviti.
Na to vižo bodo kaznovani otroci gotovo mirni in sitno nadzorovanje od strani učitelja odpade samo ob sobi.
Potem g. referent svoj govor še ob kratkem bolj temeljito pojasni, kateri so brez daljno debate odobri in sprejme.
K sedmi točki. O »posameznih nasvetih" prosi gosp. Greboncc perve besede. Potem on v prav obširnem in krepkem govoru iz pedagogičnega kot zdravstvenega stališča verlo biča nove učne čerteže, namenjene eno-razrednim razdeljenim ljudskim šolam; dokazuje taistih popolno neprak-tičnost in neizpeljivost z ozirom na učitelje in učence, kakor tudi staršev učeče se mladine. (Njegov originalni govor bral so na drugem kraji v »Slov. Učitelju." Pis.) Konečno predlaga gosp. govornik, da naj se skupščina izjavi, da se dosedanja ponavljavna šola (to jo polletna po 6 ur na tedon) popolnoma opusti, ter naj so 12- do 141etna mladina vsako nedeljo skoz celo šolsko leto po 2 uri podučuje.
Gospod nadzornik temu nekako ugovarja ter pravi, da kar postava določuje, no smo se ovračevati, ampak postava mora se s svojimi določili spolnjevati.
Na to opazko gospod Grebenec odgovarja, da postava mora se izpolnjevati, toda ona mora tudi izpeljiva biti. Postava natanjko določuje, da spada na jednega učitelja le po 40 učencev, a mi imamo jih pa po 100 do 200 in še več. Zakaj se pa v tem obziru postava no spolnjuje? Ako seje po postavi vložil temelj ljudskega izobraževanja, zakaj seje začelo kar naenkrat od streho navzdol in ne od temelja k višku zidati? Razširijo se naj poprod šolo, — ter pomnoži število učiteljev, da bodo imoli postavno število učencev, potem še le naj se nam tako breme naklada, da ga bodemo tudi nositi zamogli! —
G. M. Zarnik na to pravi, da ako mi sklenemo, da se ponavljavna šola odpravi, bodo se nam drugi učitelji posmehovali in nas nazadnjake imenovali, ter zahteva, da če so bode o gosp. Grebenčevera predlogu glasovalo, glasuje naj se po imenih.
Po daljšej precej ojstri debati spremeni se gosp. Grebončev predlog v toliko, da se namreč skupščina izreče, da se v gori povedanem smislu napravi prošnja na dežolno šolsko svotovalstvo, namreč, da se polletna ponavljavna šola na deželi skoz celo šolsko leto le ob nedeljah, in to vsako nedeljo po dve uri verši. (V tej zadevi je gosp. J. Zarnik v omenjenem »Tovaršu" zopet več neresnic obelodanil. Pis.)
Glasovaje po imenih sprejme se gosp. Grebenčev predlog v rečenem smislu z 20 proti 5 glasovom.
Potem voli se odbor 3 udov, da dotično prošnjo napravi, v kateri namen bili so odločeni gg. Grebenec, Pernč in Rant.
K tej točki sklene se od vseli navzočih učiteljev se enoglasno, da ima prihodnja učiteljska konferenca za tukajšnji šolski okraj biti ti. rožnika 1876, t. j. v torek po binkoštih ali »duhovem" v Senožečah.
Dalje volijo sc k tej točki na nasvet gospodov Ivana in Martina Zarnika še štirje poročevalci različnim časopisom; v to se odločijo kot poročevalec »Slovenskemu narodu" g. Grobenec; „Učiteljskemu tovarišu" g. Ivan Zarnik; »Slovenskemu učitelju" Matija Kant in „Laibacher Schul-zeitung-i" g. Jurij Adlešič. (Tudi v tej zadevi ima omenjena štev. »Uči-teljskega Tovariša" nekoliko neresničnega. Pis.)
Preide se k osmi točki dnevnega reda. Poročevalec o tej točki je predsednik in blagajničar splošne okrajne učiteljsko bukvarnico v Postojni g. Veucajz. Ou naznanja v svojem govoru, da obsega imenovana učiteljska bukvarnica sodaj 144 različnih knjig, katerih zapisnik se je učiteljem Postojuiškega okraja, izvzemši one v Vipavskej dolini, potom cirkulacijo v razvid o svojem času uže poslal. (Konec prihodnjič.)
Iz Materije v Istri 10. novembra '1875. Za jesoči mesec je zborovalo naše krj. š. svetovalstvo minoli tjodon. Dnevni red jo bil jako interesanten in se je isto tako častno vsaka njegovih točok rešila. Kratko poročam: da je spomenuti zbor jako lepe svote namenil za mnogotere potrebe učilnicam Materijske županovine. Tod je ves narod posebno navdušen za narodno prosveto slovensko; osobito pa so vneti za napredek oni, koji spadajo v krog novo ustanovljene »narodne učilne" (ta napis jo naime zalša nad portonom) v Materiji. Evo, organizator te učilne, Ma-terijski župan in poštar, g. Župančič je bil samo v svojo mošnjo globoko posegel, ter je odlično napolnil biblioteko za det.co. Lani mu šine misel v glavo: da naj bi so ustanovila tukaj nova narodna učilna. Sč svojim sklepom jo iznonadil vso šol. gosposko v Trsti i na Volovskem. Vse je imel notirano na niti in kakor strela izpod neba je bila v Materiji zistematizovana narodna učilna. Prav ta čas sem so bil uže do gerla naveličal štajerskih pedagogov, kar sc dogovoriva kot pred šo drug drugemu neznana jaz in g. Ž., ter prevzemom službo te nove učilne prav radostno, kor se mi je bilo zagotovilo: da se mi tu ne bode trebalo boriti z afterpodagogi. Ako bi g. Ž. tu no bilo, no bilo bi še danes učilne o Materiji, jaz pako bi učitoljstvoval letos u Horvatih.
Gg. duhovniki so tu veleprijazni novim šolam. Osobito g. Kraljič, žup., nam je neizmerno velik prijatelj novo šole.
Za uč. zastopnika to županovine je prišel v zbor kr. š. sv. Pornišek. Konočno se določi program za otvorenje Matorijsko učilno.
Otvorilo se je to svotisče narodne prosveto slovesno 9, novembra. Krasen slavolok je kinčal uhod. Topiči so pokali, da je bilo veselje. Mladina i roditelji so šli ta dan k slovesnoj maši. Potom so bilo v učilni šo duhovsko cerimonije po predpis, ritmuzi. Za tem so slodili razni govori v učilni na serce roditeljem in detci, da so se vsi v veri potordili, ter dobili pojem novo šole. Obed in večerja sta bila združena za otvo-ritolje, topiči pako so uvick pucali modju tim. Navdušenje jo bilo jako veliko. —
Matorijščani pa tudi sinemo biti ponosni, kor imamo moj kmeti najlepšo učilno za narod v vsej Istri.	—š.—
Iz Vojnika. Pri učiteljskom zboru 4. novombra t. 1. v Colji jo bilo 24 udov navzočih. Na dnevnem rodu jo bilo:
1) Volitev novega društvenega odbora; 2) Poročilo o zboru „nči-teljske zveze“; 3) Predlogi o prenarcjenjti društvenih pravil; 4) Predlogi drugi.
1. G. načelnik razjasnjuje, zakaj je odbor volitev novega odbora na dnevni red postavil; on pravi, da danes novovoljeni odbor še le z začetkom bodočega leta voditeljstvo prevzame; da je pa volitev zato za danes postavljena, ker bi znabiti po zaderžkih k zboru v januarju le pičlo število udov prišlo, ter bi se volitev ne mogla tako natančno izveršiti. G. Lopan meni, naj se novi odb >r v začetku društvenega leta, v januarju po pravilih voli in da gotovo toliko udov k zboru v januarju pride, da se bo zamogla volitev novega odbora redno izpeljati. Temu nasvetu večina ne zbora priterdi.
2. G. Bobisut je, kakor odposlanec učit. društva, poročal o letošnjem zboru štaj. „učit. zveze" v Mariboru. To je pa gg. čitateljem deloma iz udeležitve, deloma po čitanju o zboru učit. zvezo znano; torej o tem no govorim.
3. G. Weiss predlaga: Ker so pri našem učiteljskem društvu ne le samo učitelji celjskega okraja, ampak tudi učitelji drugih sosednih okrajev, zato so naj naslov: „Okrajno učiteljsko društvo celjsko" izpremoni v: Učiteljsko društvo celjsko (sprejeto). Nasvetoval je še več prenaredeb. Voljeni so bili v odbor za popravljenje društvenih pravil po predlogu g. Bo-bisuta: gg. Weiss, Lopan, Miklavec.
4. G. Bobisut naznanja konečno, da bodo v prihodnjih zborih pred-našali gg. Miklavec (o odgoji in uku), Tisch (dalje iz telovadbe) in Bobisut (daljo iz naravoslovja z ozirom na to, kako si more učitelj k temu uku sam učne pripomočke brez posebnih stroškov pripraviti.) — Šolsko delo smo tedaj spot pričeli; otrok je mnogo truda dosta. V Vojniku imamo vse natlačeno, šolski prostori so vsi premali. V 1. razredu je 170 otrok; moral se je poldnevni poduk vpeljati. 2. razred jih šteje 89, 3. razred 86. V seji 11. novembra t. 1. jo kr. š. svet med drugim sklenil, za naglo razširjenje vojniške šole v 4razredno prositi. To se je že zgodilo in že je tudi prošnja iz Celja v Gradec šla; vsaki dan se dovoljenje pričakuje. Prihodnja šola v Ljubečni nam vzame lo okolo 30 otrok. Tudi šola celjske okolico ima veliko število otrok; v 1. razredu jih je 190, seveda s poldnevnim podukom in podučitelj podučuje na teden 32 ur. Sliši so, da je tudi kr. š. svet celjske okolice še za eden razred prosil; za šolske sestre pa že v drugič prošnjo vložil, kar se mu je že enkrat od višjo šolsko oblasti odnikalo.	—Ž—
Slovstvo.
(llaushaltungskunde filr Volksschulen), spisal vitez pl. Herman, c. kr. šolski svetovalec, obsega 132 strani v mali osmerki in se dobiva v Gradci v „društveni tiskarni" po 36 kr. To knjižico smo liže predzadnjič omenjali. Dasiravno je v slednjem času precejšnjo število slovenskih knjižic na svitlo prišlo in to imajo slovenski učitelji v pervi versti naročevati in razširjevati, vendar priporočujemo tudi omenjeno knjižico našim čitateljem prav živo, in to iz sledečih vzrokov. Slovenska knjižica „Nank o gospodinjstvu", izdana po družbi sv. Mohora, obsega premalo
za učitelja in učiteljico, vsaj je tudi bolj za naše kmetske gospodinje namenjena. Nemško knjige od Klenkeja in Prato so skoro preveč obširne, a Climina in Holčabekova „Haushaltungskunde“ imate na eni strani marsikaj nepotrebnega (n. pr. o kemičnih aparatih), a na drugi jima marsikaj manjka. Herman pa obravnava vse, kar v gospodinjstvo meščanskih, uradniških, tergovskih in sploh gospodinj boljšega stanu pripada. Vse pa pripoveduje prav razumljivo, ne preučeno, ne preprosto. Knjižica jo podučna toliko za učitelja, kolikor za odrasle učenke. Svčte, katere pisatelj dajo tu gospodinjam, so zlata vredni; zato tudi mi to knjižico še posebno vsem učiteljicam, učiteljskim soprugam in drugim priporočujemo.
(Anton Janežičev): „Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch fiir Anfanger zurn Schul- und Privaiiintcrrichte“ je ravnokar v devetem natisu doveršen. Obsega 18 pol v velikej osmerki in velja v tiskarnici družbe sv. Mohora in pri vseh slov. knjigarjih 1 ghl. 30 kr. Ta slovnica
— poterjena od vis, ministerstva za uk kot učna knjiga za srednje šole
— bodi priporočena vsem ki se hočejo temelj.to naučiti lepega slovenskega jezika. Priporočuje se pa zlasti Nemcem, ki se hočejo slovenščino učiti; to ju tudi njon pervi namen.
Šolske novice in drobtine.
(Znamenje časa.) Deželni šolski svet na Dolenjem-Avstrijskem je določil, da mora po vseh šolah v tej deželi nemščina učni jezik biti, namreč tudi po šolah onih občin, v katerih se kak sl vanski jezik govori. Naučno ministerstvo je normalno učne načerte za Galicijo sprerainilo samo v onih točkah, po katerih bi so utegnilo nemščini škodovati, ali po katerih bi so polskemu jeziku na škodo nemščini in rusinščini prednost dajala.
(Iz Ormuža) se nam 25. novembra poroča: Danes smo pa zopet volili učiteljskega zastopnika v okrajni šolski svot,. Namenili smo se bili voliti zopet g. Kovačiča, a kor jo g. nadzornik rekel, da tisti, ki ni bil poterjen od deželnega šolskega sveta, ne more (? Urod.) biti voljen, ska-zali smo zaupanje g. Ivanu Kosi-ju, narodnemu učitelju pri sv. Lenartu. To jo uže 3. izvoljenec, bog ve, če bodo poterjen. —
(V Ljutomeru) je izvoljen v okr. š. svet g. J. Kryl, učit. realke.
(I/. Proseka) se nam o učiteljski pripravljovalnici poroča, da jo lani izmed 11 rednih učencev 8 dodelalo, in kakor zvemo, so vsi dobro sprejemni izpit v Kopru napravili. Letos jo pa vseh učencev 25. (To kaže, da je šola v dobrih rokah. Ured.)
(G. Franjo Klaič), znani pervak mej hervatskim učiteljstvom, delaven podagog in marljiv šolski pisatelj, podal se je kot ravnatelj zagrebških glavnih šol in kr. preparandije v zaslužen pokoj. —
(Javna zahvala.) Slavni odbor „Narodne šolo“ so je uže zopet spomnil naše ubogo doce, tor ji poslal raznega šolskega blaga v vrednosti šestih forintov. Za ta blagi dar se podpisani v imenu obdarovano doce najiskreneje zahvaljuje ter ob enem „Narodno šolo1* vhem krajnim šolskem svetom po Slovenskem v obilo podporo priporoča.
Krajni šolski svet v Planiui 22. novembra 1875.
Jul. Mayer, predsednik.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Najšpergu (Mondsberg, okraj Ptuj) s 550 gld. in stan. do 15. dec. na kr. š. svot. Podnčiteljska služba v Vojniku s 480 gld. (oziroma 400) in stan., do 15. dec. na kr. š. svet. Učiteljska služba v Ptuji (5 r. š.) s 700 gld. do 20. doc. na kr. š. svet.
Učiteljska služba v Polji (lraz. s., okraj Kozje) s 550 gld. in stan. do 15. dec. na kr. š. svet. Podučiteljska služba v Kam c ah pri Mariboru (2razr. š.) s 490 (380) in stan. do 20. dec. na kr. š. svet. Podučiteljsko služba v Ljubnem (2razr. š., okraj Gornji grad) s 440 (330) in stan. do 15. dec. na kr. š. svet.
Na Noriškem: Nadučiteljska služba v Kamnjah s 500 gld. in stan. do 19. dec. in učiteljska služba v Povrni s 400 gld. in stan. do 19. dec. na kr. š. svet.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: Gospodična Marija Vidic (iz Ljubljane), podučite-ljicav Reiehenburgu; g. Fr. Manih, podučitelj v Malokah;^g. Šinkovec (ljublj. učit. k.) je dobil službo pri sv. Lamprechtu (na zg. Štajerskem.) G. Jože Potočnik, učitelj v Monšpergu, je šel v pokoj.
Na Kranjskem: G. Jože Kramer v bkofjiloki je šel v pokoj; g. Jurij Bežek	(uč. kand.)	zač. učitelj v Preserji; g. Iv. Remic	(uč.	k.),
zač. učitelj v	št. Jurji pod	Ljubljano; g, Jož Zajic (uč. kand.)	zač.	uč.
v Krašnji; g.	Jan. Bohinc	(uč. k.) z. uč. na Polici; g. Fr. Dular	(uč.	k.),
zač. učbelj v	Semiču, g. Iv Lenarčič, z. uč. v Postojni, g. Fr, Medic
(Ij. uč. k.) z. podučitelj v Ljubljani. G. Burnik (uč. k.) zač. učitelj v Št. Jurji. —
Na Goriškem: Gospodična Ema Toman, učiteljica na c. kr. vadnici v Gorici. G. J. Hro vatin iz Gorjanskega prido v Nabrežin.vG. Jak. Jolšček iz Brestovice v Gorjansko. G. Andr..Starc iz Mavhinj v Št. Polaj. G. Ivan Sluga iz Avberja v Brestovico. G. Fr. Zakrajšček z Nabrežine v Mavhinj e. G. Matija Leban je postal 2. učitelj v Sežani. G. Jož. Trampuž je poterjen v Kostanjevici. G. Blaž Sedevčič iz Žabolj prido v Šempas. G. Oton Dic iz Bilj v Žablje. G. Jernoj Rajar iz Lokavca v Bilje. G. Anton Čargo iz Al ture v Istri v Lokaveo. G. Matevž Lapajna z Barke v Bedano. Gospodična Zupančič je imenovana učiteljica trorazredne mešane šole v Bovcu.
Popravek. V zadnji številki „Slov. Učitelja“ na strani 348 naj se bere v 12. versti od spodaj : Šolsko leto se je začelo 3. listopada s sv. mašo — a končalo 11. kimovca s sv. mašo in zahvalno pesnijo.
Pisatelj.
i_3	Podubileljska služba
na naroduej šoli na Ljubnem z dohodki IV. razreda i prostim stanovanjem se razpisuje. Prositelji imajo svoje prošnje potem predstavljene šolske gosposke vposlati do 15. decembra 1875 krajnemu šolskemu svetu na Ljubnem. (Post Laufen).
Okrajni šolski svet Gornjegradski, dne 14. novembra 1875.
Prvosednik: Hitim 1. r.
2_3 Podublleljska služba
na uarodnej šoli v Konjicah s služnino 480 fl., oziroma 400 fl. i prostim stanovanjem sc razpisuje.
Prositelji zmožni slovenskega i nemškega jezika imajo svoje prošnje potem predstavljeno šolske gospodske do ‘20. listopada t. I. vložiti pri krajnem šolskem svctovalstvu v Konjicah.
Okrajni šolski svet Konjiški, dnd 23. vinotoka 1875.
Prvosednik: IImmm I. r.
1Po tlut Meljska služba
na narodnej šoli v Šmaiji pri Jelšanah z dohodki 4.80 fl.. oziroma 401) fl. in prostim stanovanjem se razpisuje do konca meseca novembra t. 1.
Prošnje se imajo oposlati krajnemu svetu v Sruarji pri Jelšanah. (St. Marein bei Erlachstein).
Okrajni šolski svet Šmarski, dne 18. oktobra 1875.
3—3	Prvosednik: IlaaM 1. r.
3-3 JPodutMeljska služba
na narodnej šoli v St. Pavlu poleg Prebolda z dohodki 480 forintov, prostim stanovanjem in kurjavo se razpisuje.
■ Prositelji zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru i pisavi imajo svoje prošnje potem predstavljene šolske oblasti vposlati do koncai mesca listopada 1875 krajnemu šolskemu svetovalstvu v St. Pavlu poleg Pi'ebolda.
Okrajni šolski svet Celjski, dnč 11. oktobra 1875.
Predsednik: Haas I. r.
V podpisani knjigarnici in pri vseh bukvarjih se dobiva
„Mali prirodopis"
s podobami.
Spisal dr. Netolizcka, poslovenil Lapajne.
Ta knjiga, ki obsega živalstvo, rastlinstvo in rud-uinstvo, je najboljša tega zaderžaja, ter v nemškem originalu že od sl. ministerstva odobrena.
Priporočujc se narodnim učiteljem in učencem, učiteljskim in šolar s k im bukvarnicam, ter vsakemu, po večji izomiki v tej stroki hrepenečemu.
Cena 80 kr.
3-10
Bušak-ova & Irrgang-ova
knjigarnica v Bernu.
O o o
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Stajor.11 Za uredn. odgovoron Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Maribora.