Leto štev 45«
Ljubljana, sreda 24. februarja 1928
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
a lahaja ob 4. »jutraj. s=>
Siane mesečno Din 15-—; ta inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifo. Uredništvo >
L)ub1)ana, Knafiova ulica itev. 5/T. Telefon Stev. 7*, ponoči tudi štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvo: Ljubljana,. Prešernov«
ulica St. 54- — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Teleion St. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
RaCun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« jana St 11.841 - Praha čislo 78.180. Wicn,Nr. 105.141.
LJubljana, 23. februarja.
Nocoj se ie zunanji minister dr. Ninčič odpeljal iz Beograda v Rim. Od tam potuje v Pariz, odkoder se vrne preko Ženeve, kjer se udeleži zasedanja Zveze narodov, sredi marca v Beograd. V Rimu se minister Ninčič sestane z 2-Mussoiini jem. v Parizu bo konferiral z gosp. Briandom.
Vest o tem velikem potovanju drja. Ninčiča prihaja precej nepričakovano. Zadnje dni je bilo opažati pogoste avdi-jence zunanjega ministra, ki je tudi po-rovno konferiral z gosp. Pašičem. Raznesla se je vest, da gre za kandidaturo predstavnika Jugoslavije na predsedniško mesto pri predstoječem zasedanju Zveze narodov in poročalo se je. da se bo v zvezi s tem pred Ženevo vršil sestanek drja. Ninčiča s francoskim ministrskim predsednikom. O obisku v Rimu ni nihče govoril.
Brez dvoma je vest o kandidaturi g. Ninčiča na ženevsko mesto točna in z zadoščenjem bi Jugoslavija pozdravila njegovo izvolitev kot veliko čast. izkazano naši državi in kot velepomembno priznanje, da je naša domovina eden najvažnejših mirovnih faktorjev v Evropi
Po našem globokem občutku pa z našo kandidaturo za Zvezo narodov pomen Ninčičevega pota nikakor ni izčrpan. Obisk našega zunanjega ministra v Rimu in Parizu se nam marveč zdi v neposredni zvezi z važnimi dogodki v mednarodnih odnošajih. ki se napovedujejo povodom vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Mj smo na tem mestu že opozorili povsem novo situacijo, ki nastaja v trenutku nemške dezizolacije ter ugotovili, da se pripravlja v evropejski konstelaciji povsem nov položaj. Nemčija postane 8. marca član Zveze narodov in dobi stalen sedež v njeni ekse-kutivi, L j v Svetu Zveze. Lahko kakorkoli premotrivamo novega duha, ki vlada po vojni v Nemčiji, lahko verjamemo iskrenosti miroljubnega razpoloženja nove Nemčije ali pa tudi ne; — vse to ni niti važno vzpričo popolne sigurnosti, da bo Nemčija svojo pozicijo v Zvezi narodov in v njem eksekutivi porabila za povsem konkretna stremljenja. ki se direktno ali indirektno tičejo občutljivih interesov mnogih evropskih držav, velikih in majhnih. Vsega tega v Berlinu prav nič ne prikrivajo, saj se govori in piše, bržkone celo nalašč, dosledno o restituciji kolonijalne posesti, o reviziji mirovnih določb glede priključka Avstrije, o narodnih manjšinah in drugih delikatnih problemih. Skratka, Nemčija je namenjena, da vstop v Zvezo narodov izrabi, kolikor se največ da.
2e dalj časa smo priče velikopoteznih akcij evropejske politike, ki imajo namen reducirati opasnosti. ki jih pred-videjajo zapadni državniki kot posledico nemškega sodelovanja v Zvezi narodov. Francija se posebno trudi, da bi postala istočasno z Nemčijo tudi Poljska stalen član Sveta Zdi se, da ta akcija ne bo uspela, predvsem radi odpora ki se je pojavil na Angleškem. Za nas posebno važno pa je dejstvo, da se čuti zadnji čas tudi Italija prizadeto vsled ojačenih nemških stremljenj, ki zadevajo in motijo interese njene politike. To se je posebno določno pokazalo o priliki besednega dvoboja med Mussolinijem in Stresemannom.
Dve stvari so, v katerih je postala Mussolinijeva Italija zelo občutljiva za. nemške akcije. To je vprašanje narodnih manjšin, ki ga misli berlinska diplomacija sprožiti pred Zvezo, kakor se na glasa na vso moč, in pa zadeva priključka Avstrije k Nemčiji. Oboje je strašilo za Italijo. V tem položaju prihajajo sami od sebe načrti, da naj se Ftaiija ožje zveže z Jugoslavijo, ker ima z njo enako velik interes na tem, da se Nemčija ne pojavi na Brennerju in na Karavankah. V Rimu so sicer ves čas naglašali. da ne bodo pripustili združitve Avstrije in Nemčije, ali Po incidentu s tirolskimi Nemci je njihova občutljivost silno narastla. Bilo bi tedaj zelo verjetno, da bi skušali skleniti z nami prav specijalen dogovor za slučaj, da bi gibanje za združitev pretilo preiti v opasen stadij.
Na tem mestu smo že o priliki Musso-linijevega govora opozorili da nas ta afera stavlja pred alternativo, s kom nai gremo, ali z Nemčito ali z Italijo. Zakaj zdi se. da se bo koncem koncev vendarle postavil ta problem pred nas in da bo zahteval točne opredelitve. Pri tem se ne slepimo s sentimentalnimi domnevami da gre za princip narodnih manjšin in njihove usode, marveč zavedajmo se. da gre za vprašanje moči. za vrrrašanje Velike Nemčije in njene realizacije. Za ta problem gre tako na Brennerju kot na Karavankah, na Češki meji kot v Poljski Gornji Šlezijl v koridorju ob Visli kot v avstrijskem Priključitvenem gibanju; to je glavno in vse drujJo je postransko, je dekoracija Na vprašanje, kdo bi nam bil bo!j opasen. ali Imperijalistična Nemčija ali inrperijalistična Italija, je težko odgovoriti Italija drži nad pol milijona naših rojakov pod svojo oblastjo. Nemčija hoče obdržati Koroško. To bi bilo neena-
Odhod dr. Ninčiča v Rim in Pariz
Nepričakovana in senzacionalna pot našega zunanjega ministra. — Pred dalekosežniim arangementi med Jugoslavijo, Italijo in Francijo. — Oiicijelni komunike o pomenu Ninčičevega potovanja.
Beograd, 23. februarja, p. Veliko senzacijo je vzbudil nocoj nenaden odhod našega ministra za zunanje zadeve doktorja Ninčiča. Tekom dne se je v ministrstvu zunanjih del še trdilo, da doktor Ninčič gotovo ne odpotuje pred 1. marcem. Ob 20. pa se je nenadoma zunanji minister odpeljal v Rim. Popoldne je konferiral zunanji minister z g. Nik. Pa-šKlsm, nakar je odšel v dvor. Pri tej priliki je predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se postavlja za zastopnika ministra zunanjih del za časa dr. Ninčičeve odsotnosti minister ver g. Miša Trifu-novič. Povodom odhoda dr. Ninčiča iz Beograda se pojavljajo v diplomatskih krogih različne verzije.
Ministrstvo zunanjih del je izdalo nocoj o tem sledeči komunike: Radi izmene misli o položaju, ki je ustvarjen v Evropi po Locarnu, je odpotoval g. dr. Ninči& minister zunanjih del nocoi v Rim, kjer se sestane z min. predsednikom Benito Mussolinijem.
Iz našega ministrstva zunanjih del izve vaš dooisnik, da se bo zadržal gospod dr. Ninčič v Rimu dva dni, nakar odpotuje v Pariz, kjer ostane tri dni, nato pa odide v Ženevo in se od tam vrne v Beograd okoli 12. marca. V Lon-
don g. zunanji minister ne pojde, kakor se je to nekod poročalo. V spremstvu dr. Ninčiča potujeta tudi šei njegovega kabineta g. dr. Vukčevlč in pa šef oddelka za Zvezo narodov g. Antič. V diplomatskih krogih se različno komentira odhod našega zunanjega ministra. Trdi se, da je v zvezi z novo nastalim evropskim položajem, ki ga je ustvarilo držanje Italije v zadnjem času, zlasti z ozirom na njen nastop napram Nemčiji in Avstriji. Posebno se naglaša potreba, da izmenja g. dr. Ninčič misli z gospodom Mussolinijem, ker ima po lo-carnskem sporazumu naša država z Italijo sklenjen pakt prijateljstva.
Kar se tiče glasov.o tem. da bo gospod dr.'Ninčič izvolien za predsednika rednega zasedanja Zveze narodov, ki se bo vršilo avgusta meseca, govorijo v naših diplomatskih krogih, da obstoja velika verjetnost, da bo dr. Ninčič res izvoljen.
Na vprašanje vašega dopisnika v ministrstvu zunanjih de! je-li odhod doktorja Ninčiča v Rim odiok Male antan-te, mu je bilo dano pojasnilo, da ni njegov odhod s konferenco Male antante v nikaki zvezi.
Politična situacija
Danes nadaljevanje budžetne debate. — Plenum finančnega odbora. — Radič se zopet opravičuje in izgovarja na novinarje. — Zemljoradmški poslanec Joca Jovanovič zahteva zaščito poslan cev pred neprestanim žaljenjem St. Radiča.
Beograd, 23. februarja, p. Ves današnji dan je potekel brez vsakega važnejšega političnega dogodka. Ni bilo nobene politične konference niti seje. Večina poslancev se mudi namreč še vedno izven prestoiice. Notranji minister Boža Maksimovič, ki je ozdravil, je posetil min. predsednika Pašiiča in imel ž njim daljši razgovor. Kakor se doznava, se je St. Radič v Zagrebu oprostil Boži Mak-simoviču in zopet izjavil, da so listi prinesli lažnive vesti o njegovih napadih nanj. St. Radič ni prišel danes v Beograd, temveč bo prišel šele jutri.
Jutri dopoldne se nadaljuje budžetna debata v Narodni skupščini. Verjetno je, da bodo že jutri pričeli govoriti tudi poročevalci ter da se v petek prične speci-jalna debata o proračunu. Jutri popol-
dne se bo sestal tudi plenum finančnega odbora, da odobri med drugim vladi večje kredite iz 7 odst in pa dolarskega posojila.
»Politika« poroča, da je na včer? "nji seji šefov parlamentarnih skupin posl. J. Jovanovič med drugim opozoril skupščinskega predsednika Trifkoviča kakor tudi vlado na potrebo, da preneha St. Radi neprestano žaliti posamezne poslance. Ako se bo to nadaljevalo ter ne bosta predsednik skupščine in vlada preprečila Radičevih izpadov, bodo poslanci primorani, da si na drug način za^o-tove spoštovanje svojega dostojanstva ter visokega ugleda skupščine. Predsednik Trifkovič je odgovoril, da bo o tej zahtevi obvestil vlado in da jo bo tudi sam upošteval.
Strah pred prečansko fronto
«Vreme» ponovno piše, da skuša Sv. Pribičevič osnovati prečansko fronto. — Iz strahu pred njegovo uspešno akcijo napovedujejo radikali, davidovičevci in muslimani živahnejšo agitacijo v prečanskih krajih.
Beograd, 23. februarja, p. Davi se je vrnil iz Sarajeva v Beograd predsednik SDS Sv. Pribičevič. Njegova uspešna akcija je Izzvala štabi pri drugih strankah ln je n. pr. zaradi tega imel seio glavni odbor Da-vidovičeve stranke, ki je sklenil, da poživi svojo agitacijo med narodo/n, zlasti pa v prečanskih krajih.
Razen davidovičevcev napovedujejo tudi radikali živahnejšo akcijo med narodom ln sicer istotako med prečani. Bosenskl radi-
kali delaijo po izborno uspelem Pribičevi-čevem shodu v Sarajevu na to, da bi prišel v Sarajevo Nikola Pašič na Javen shod, ki bi se naj vršil sredi marca. Kolikor ie doslej znano, Pašič še nI pristal na to ahtevo. Tudi musliman! dr. Spaha so sklenili, da prirede celo vrsto shodov.
Značilno ie, da današnje »Vreme« ponovno piše o Sv. Pribičeviču, da skuša pod svojim vodstvom osnovati prečansko fronto.
Proslava lOOletnice Svetozarja Miletiča
Novi Sad, 23. februarja, p. Danes je bala tu svečano proslavljena 100-letnlca rojstva narodnega borca Svetozarja Miletiča. Proslava je imela nad vse impozanten značaj in se je izvršila ob ogromni udeležbi občinstva v dvoiani mesme občine.. Ob 10. dopoldne je bila orvorjena svečana seja odbornikov raovosadske cbčlne. Prvi je govoril župan Milovan Milovanovič, za nJim Mita Klioin in nato v imenu vlade minister ver Miša Trifunovič. V imenu skupščine je povzel besedo dr. Nikola Subotič, v imenu HSS pa državni podtajnik Josip Pasarič. Končno je bil sprejet predlog dr. Milova-noviča, da se pošlje brzojavni pozdrav kralju in Nikoli Pašiču. Po zaključku seje se je podel ves zbor v cerkev, kjer je bila prirejena slavnost v spomin Sv. Miletiča.
-SS2-
Naša trgovinska pogodba z Anglijo
Beograd, 23. februarja, r. Angleški posla, nik na našem dvoru Cunard je dobil od svoje vlade navodila za pogajanja v svrho zaključitve nove trgovinske pogodbe z našo državo. O tem je bilo obveščeno tudi naše zunanje ministrstvo in je pričakovati, da se bodo naši in angleški zastopniki sestali že jutri poldne.
Ustanovitev družbe za gospodarsko povzdigo Ohridskega jezera
Beograd, 23. februarja, p. Minister za tr. govino in industrijo je podpisal ustanovi* tev delniške družbe z osnovno glavnico dva milijona dinarjev, ki se bo bavila z ribolo* ^om na Ohridskem jezeru, z gradnjo vil in hotelov ter sploh z olepšavanjem okolice Ohridskega jezera.
ko za tehtnico, ako bi ne šlo tudi za drugo. Nemčija kot ekspanzivna sila ne bo pozabila stremljenja proti jugovzhodu, marveč bo skušala oživeti ta program vsai v skrčeni obliki težnje proti Jadranu. To in pa gotovost, da bi Avstrija kot del Nemčije potegnila na svo. jo stran tudi Madžarsko, nam šele kaže situacijo v pravi luči. Po tej osvetljavi se zdi iugoslovensko - italijanska zveza, okrepljena z zvezo s Francijo, naravnost logično nujna.
Toda ne pozabimo, da bi bila taka grupacija res solidno zasidrana šele. če bi jo mi sprejeli iskreno. Iskrena pa bi mogla biti naša zveza z Italijo šele. ako bi se položaj naše narodne manjšine
pod Italijo temeljito izboljšal. O tem bi bilo škoda izgubljati besede, to je za nas aksijom. Toda ali so si tega svesti v Rimu? Dvomimo. In s tem dvomom je postavljen vprašai tudi pred možnost in stabilnost iugoslovensko - italijanske zveze.
Tega dejstva se mora zavedati tudi gosp. Ninčič. Vse, kar bi bilo v Rimu govorjeno in dogovorjen, bo zidano na pesek, ako se Italija nc odloči, da pu sti svojim državljanom, ki so naše krvi. dihati svobodnejše. Preko fn mimo tega problema ne vodi nobena pot k staremu sotrudništvu obeh sosednih držav ...
Pangalos za sporazum z našo državo
Nepričakovane izjave grškega diktatorja za prijateljski sporazum z nami. — Preiskava proti zarotnikom končana. — Med aretiranci tudi polkovnik Mamuras, Pangalosov prijatelj. — No-
ve are
Atene, 23. februarja, k. Ministrski predsed nik general Pangalos ie Imel na banketu v Solunu govor, v katerem je iziavil med drugim: Ko sem zadnjič sklenil, da izpreme-nim politično državno obliko Grčije, sem računal na pomoč vojske. Prepričan sem bi! da je vojska edini zdrav del naroda. Vojska ie vedno stala na čelu revolucij katerih oil ie bil vrniti deželo na normalna pota ter narodu zopet dati svobodo. Zal so vse revolucije ostale brez uspeha. Včeraj sem videl vojsko, danes pa brodovie. To mi je utrdilo prepričanje, da je usoda naroda v dobrih ro kah. Končno je Pangalos izjavil, da Grčija ne more živeti brez Makedonije ta brez Soluna.
Predsednik Pangalos ie dal novinarjem več izjav. Med drugim je govoril tudi o od nošajih Grške n—ram kraljevini SHS In Iz iavil da je bil vedno velik prijatelj Srbov, s katerimi se je boril na solunski irontl pro ti skupnemu sovražniku. Še kot šel grškega generalnega štaba Je omogočil razne olajša ve srbski trgovini preko solunske cone ter je pripravljen, da gre v tej smerj sedai še dalje. Izrazil je upanje, da bo .sporazum skralievdno SHS k matu dosežen v vseh spornih vprašanjih
O srbskih manjšinah ie izjavil Pangalos, da obstoje v grški Makedoniji, kakor so tudi grSke manjšine v Južni Srbiji. Da bi se poravnala nesoglasja tudi v tem vprašanju, je osnova' poseben odbor v zunanjem mini strstvu, k! se bo Izključilo bavil s konvenej
tacije.
jami o manjšinah.
Kakor se izve naknadno, je med aretiranimi in deportiranimi zarotniki tudi potkov-nik Mamuras, vodja atenske vojaške lige, ki ie izvedel lani junija meseca s Pangalosom revolucijo. Tedaj je polkovnik Mamuras šel k tedanjemu predsedniku vlade Mi-hatokopulosu in ga prisilil, da je ostopB v prid Pangalo&u. Aretacija polkovnika Mamu rasa je zbudila veliko senzacijo, ker zana-kuje vse vladne demantije, da je celotni oficirski zbor vdan diktatorju.
Beograd, 23. februarja, r. Iz Aten poročajo da le preiskava proti aretiranim politikom in oficirjem končana. Nekateri aretirani oficirji so pričeli priz-navati svojo udelelžbo v zaroti, medtem ko privatne osebe to zamikajo. Vladni listi pišejo, da ie vlada zelo zadovoljna z izidom preiskave, ker le cela zarota popolnoma odkrita. Pet vtšjih oficirjev, ki so pretekle drri nenadoma izginili Iz aten ske garnizije in ki so bili pristal Plastirasa, je bilo včeraj prijetih. Vsi so se razšli po garnizijah v notranjosti, ker so skušal! na-hujskati vojaštvo k uporu.
Solun, 23. februarja r. Po odpotovamju min. predsednika Pamgalosa so vojaSke ob lasti na ukaz guvernerja poostrile varnostne odredbe. Splošno mnenje ie, da Pangalos kljub sprejetimi obljulbam ne more računati na popolno vdanost solunske vojaške posadke, ker je pustil v Atenah aretira« mnogo oficirjev, ki so dobri prijatelji in tovariši solunskih oficirjev.
Italija in vstop Nemčije v Zvezo naredov
Zanimivi italijanski komentarji o priključitvenem gibanju. — Italija zahteva kontrolo od Solnograškega do Soluna.
no živijo tjavendan. Zveza narodov je
Rim, 23. februarja, s. Časopisje zavzema šeie danes stališče glede likvidacije avstrijsko-italijanskega incidenta. »Tribuna* piše: Avstrijsko politiko moramo še dalje opazovati. Državni kancelar je gotovo opazil, kako odgovornost ima. ako neposredno zapusti politiko Zveze narodov in ako se uda vse-nemški politiki.
»Tevere* piše: Italija bi se borila z vsemi sredstvi proti priklopitvi in bi nanjo odgovorila s prekoračenjem Bren-nerja. Priklopitev Avstrije k Nemčiji bi pomenila obnovo Srednje Evrope z ogrožanjem Trsta. Ako se reče, da Avstrija ni življenja zmožna, je krivda pri vodilnih avstrijskih krogih, ki še ved-
razpravljala o tem vprašanju 7. veliko blagohotnostjo. Italija pa mora v Ženevi zastopati radikalno kirurgično rešitev tega vprašanja.
Od nasledstvenih držav, čijih obstoj sloni na mirovnih pogodbah, sta Poljska in Jugoslavija odgovorili potrdilno na govor Mussoiinija, dočim je češkoslovaško časopisje nastopilo proti Italiji. Kakšno vrednost, pravi list, ima v teh okoliščinah italijansko - češkoslovaška pogodba? Z ozirom na svojo zmago sme Italija zahtevati, da se od Adrlie do Črnega morja, od starega Solnograškega, pa do Soluna ne sme dogoditi nič brez odobritve Italije.
Razvoj preiskave v Budimpešti
Vladna večina pričakuje, da ji prinese opozicija «oljko miru». —
Skrivnostna banka. — Najden ključ Windischgratzove blagajne
Francoski komisar Royero je dal policiji gotove podatke o banki Tuetzhe-
Budiinpešta, 23. februarja, s. Odposlanstvo opozicije, obstoječe iz socijalno demokratskih poslancev Štefana Farka-sa in Properja ter neopredeljenih poslancev obmejnega grofa Jurija Paiaviccini-ja, Štefana Rakovskega in Letavia, se je danes oglasilo pri predsedniku Narodne skupščine ter mu izrazilo željo, naj uporabi pravico, ki mu gre po poslovniku ter naj predlaga, da se skrajša izključitev poslanca Peyerja. da se bo mogel udeležiti debate o ponarejevalski aferi. Predsednik Szitovsky je odgovoril, da bo ustregel želji, ako mu opozicija prinaša oljko miru. Zastopniki opozicije so mu odgovorili, da mu ne prinašajo oljke miru. ker bi bilo to prevelika cena za ugotovitev njihove želje. Predsednik je nato izjavil, da še ne ve, kako bo odločil v tej zadevi.
ly, pri kateri je bilo kakor znano zastavljenih 300 komadov ponarejenih bankovcev po 1000 frankov. Komisar je izrazil željo, da bi hotel vedeti, odkod je imela ta majhna banka toliko denarja. Policija bo danes iznova zaslišala Goe-roeja. ker je francoski policijski inšpektor Doulcet, ki se mudi v Berlinu, tele-fonično sporočil, da so izjave Schultzeja v nasprotstvu z onimi Goeroeja.
»Pesti Nap!o» izve, da je policija zasledila kijuč blagajne Windischgratza v gradu Szaroszpatak. Policijski uradnik je z dvema detektivoma odpotoval v Szaroszpatak. Upajo, da bodo sedaj našli še manjkajočih 6000 francoskih bankovcev.
Francija in locarnske pogodbe
Pariz, 23. februarja, s. Zunanji odbor zbor niče je z vsemi proti 4 glasovom sprejel poročilo posl Paul a Boncourja o zakonskem načrtu glede ratifikacije locarnskih pogodb. V debati je poudarjal ministrski predsednik Briand, da se razven o objavljenem besedilu ni vršila nobena druga diskusija. Naglašal je, da to besedilo ne tangira pravic, ki jih je versaiileska mirovna pogodba dala Franciji. Kar se tiče vstopa Poljske v Zvezo narodov, ie ministrski predsednik označil vse tozadevne probleme, ki so se pojavili, kot nepremišljene. Zveza narodov je edini In narboJjši sodnik v teši zadevi. Treba je, da bodo o njej svobodno in objektivno razpravljali v to poklicani .narodi.
Romunski spomenik našim dobrovoljcem
Beograd. 23. februarja, p. Rumunska vla. da je obvestila našo vlado, da želi postaviti večji spomenik v spomin našim dobrovolj« cem, ki so padli v Dobrudži. Naša vlada ;e to gesto rumunske vlade hvaležno spre« jela. Te dni odpotuje v to svrho pomočnik direktorja tiskovnega oddelka ministrstva zunanj'h del g. dr. Erhartii, da določi z ru« munsko vlado in našim poslanikom Colak Antičem vse podrobnosti glede postavitve ipomenika in svečanosti, ki se bodo vršile ob te i Driliki.
Smrt senatorja Hortisa
Trst, 23. februarja, o. Davi je umrl senator Attilio Hortis. Pokojnik je bil za časa Avstrije duša italijanskega iredentističnega gibanja v Trstu. Zastopal je tržaške llberal ce v bivšem dunajskem parlamentu skozi 10 let ter se je z vsemi silami boril za ustanovitev univerze v Trstu. Tik pred izbruhom vojne med Italijo in Avstrijo je Zbežal v Rim, kjer je nadaljeval svoje delovanje za okupacijo Trsta in Reke. Začetkom L 1915. ga je italijanski kralj imenoval za senatorja- Se istega leta meseca decembra ie bil izvoljen za podpredsednika italijanskega senata. V znak žalosti so Tržačanl izobesili črne zastave. Pogreb senatorja Hortisa se bo vršil na občinske stroške ▼ četrtek.
Vojna med Afganistanom in Rusijo
Kabul, 23. februarja, p. Afganistanski mi. nistrski svet je sklenil, da napove vojno Rusiji. Odrejena je delna mobilizacija. Ru. sija koncentrira svoje čete.
Novi boji v Maroku
London, 23. februarja, s. Reuterjev urad
poroča iz Tangerja: Uradno se sporoča, da so Rifovci postavili proti Tetuanu nove to. pove. V soboto popoldne in zvečer so ob. streljevali notranje mesto. Pri tem je bilo več oseb usmrčenih, odnosno ranjenih,
Prepir za sedeže v Svetu Zveze narodov
Nemčija zahteva izpraznitev leve obala Rena kot kompenzacijo za poljski sedež?—Mussoiini podpira Poljsko, Ame. rika pa Nemčijo.
n Pariz, 23. februarja.
Boj za stalne sedeže v Svetu Zveze narodov stoji še vedno v ospredju mednarodne politike. Danes je vsakomur jasno, da razumeva Nemčija pod »politiko locarnskega duha* neprestano popuščanje zaveznikov v njen prid. Končni cilj Nemčije je popolna revizija mirovnih pogodb. Vsa njena politika se mora presojati iz tega vidika. Tako tudi najnovejša nemška indignacija nad morebitnim razširjenjem stalnega članstva v Svetu Zveze narodov na Poljsko in mor da še Španijo in Brazilijo ni nič drugega kot politična poteza, ki naj izsili nadaijne koncesije zaveznikov. Danes nemški merodajni krogi že dovolj razumljivo namigujejo, da bi bila Nemčija pripravljena pristati na sprejem Poljske med stahie člane Zvezinega Sveta, — Če bi zavezniki izpraznili nemško ozemlje, ležeče na levi obali Rena. To misel je sporočil sam Stresemann v svojem go voru v Kolnu.
Francoski merodajni krogi z vso odločnostjo odklanjajo tako izsiljevanje. »Temps* piše: »Zdaj smo vsaj popolnoma nedvomljivo poučeni o berlinskih namenili. Bili bi odslej neopravičljivi, če bi dopustili, da se razvija spletka, katere sredstva in cilji so nam tako jasno znani . . . Nemčija se je docela razgalila v svoji hinavščini pri vprašanju njene razorožitve in se je vse do zadnjega upirala enakim obveznostim za svoje vzhodne meje, kot jih je glasom renskega pakta sprejela za zapadne meje.» Danes gre Nemčiji, tako se izjavlja v francoskih političnih krogih, za likvidacijo versaiske mirovne pogodbe. Jutri pride pa na vrsto Dawesov finančni načrt. Nemčija je poslej izpolnjevala svoje obveznosti v smislu Davvesovega načrta, ker so bile prve tri anuitete primeroma mahne in ker je zanje prejela kot nadomestilo široke kredite. Toda v osemnajstih mesecih se bodo obroki podvojili 1. 1928. pa celo potrojili in tedaj se bo pričel odpor v Berlinu.
Nemški odpor bo tem trdovratnejši, ker pričakuje pomoč s strani Amerike. »Journal* namreč prinaša interesantno razkritje, da se pripravlja pravcata nem ško - ameriška gospodarska zveza. Vlada Zedinj. držav, ki hoče sindicirati celokupno industrijo in trgovino Nemčije, namerava baje ustanoviti velik ameriški konzorcij, ki bi prevzel nadzorstvo nad nemško produkcijo ter napravil iz Nemčije nekako podružnico Zedinjenih držav. Konsorcij bi prevzel nemške pa-sive, vštevši reparacije. Amerika bi nato prisilila zaveznike k znatni redukciji Dawesovega načrta. Baje so pogajanja za ameriško-nemško gospodarsko zvezo že znatno napredovala.
Na drugi strani pa prihaja vest, da se misli Italija zavzeti za Poljsko. »Petit Parisien* namreč javlja iz Rima, da je dal Mussoiini poljskemu diplomatskemu zastopniku zagotovilo, da more Poljska pri svoii zahtevi po stalnem sedežu v Svetu Zveze narodov računati na podporo od strani Italije.
*
London, 23. februarja, s. Odbor spodnje zbornice za zadeve Zveze narodov je sprejel resolucijo proti povečanju števila stalnih sedežev v Svetu Zveze narodov. Tej resoluciji se pripisuje velika važnost, ker so bili na seji navzoči zastopniki vseh strank.
Pred
novo
pešti
Socijaini demokrati zatrjujejo, da organizira vlada pohod mas na Budimpešto. — Jutri se prične parlamentarna debata. — Zasliševanje Schultzeja. — Profesor Maszano vodja falziiikatorjev. d Budimpešta, 23. februarja.
Veliko pozornost je vzbudila resolucija deželnega odbora socijalnodemo-kratske stranke, ki je imel snoči dolgo in burno seio. V resoluciji se ponovno ugotavlja, da vlada ni imela toliko mo-raličnega ponosa, da bi demisijonirala, ko je danes vendar vsemu svetu znano, da je bil ministrski predsednik grof Bethlen popolnoma informiran o začetku in poteku ponarejanja. Grof Bethlen je hotel celo afero prikriti ter se je vdal šele francoski intervenciji, s čemer ni napravil nobene usluge Madžarski pač pa veliko moralno škodo.
Kljub vsem dokazom pa se zdi, da vla da še vedno ni pripravljena izvajati posledice, kar dokazujejo njeni teroristični poskusi na račun opozicije. Izključitev poslanca Peyerja. atentat na poslanca Vaszonyia in agitacija za pohod nerazsodnih mas na Budimpešto so najbolj značilne točke vladnega »delovanja*. Socijalnodemokratska stranka ne bo mirovala, dokler ne izgine vlada ki ima na vesti umore, požige in ponarejanje bankoveev raznih držav. Zato hoče skupno z drugimi demokratičnimi elementi strmoglaviti sedanjo vlado, ki radi svojih zločinov nima nobene pravice zastopati Madžarsko pred svetom.
Sicer je politični položaj trenutno ne-izpremenjen. Vsi pričakujejo z veliko napetostjo pričetek debate o falzifika-terski aferi, ki se prične v četrtek 25. t. m Opozicija ie pripravljena na neiz prosen boj. to tem bolj. ke pravi poročilo večine, da vlada ni zakrivila ničesar. kar bi zahtevalo njeno politično od. govornost.
Veliko zanimanje vlada tudi za zasliševanje Schultzeia v Berlinu. Sdmltze
namreč trdovratno vztraja pri svoji trditvi, da ni bil od 18. novembra lani v nobenih zvezah s falzifikatorii. Francoski kriminalni uradniki ostanejo v Berlinu, dokler ne bo končal preiskovalni sodnik z zasliševanjem Schultzeja. Fran cozi so stavili nastopna politično zelo zanimiva vprašanja: Ali so ga uradniki budimpeštanskega kartografskega zavoda poklicali na Madžarsko? S katerimi osebnostmi se je sestal na Madžarskem in s kom je občeval? Ali je Schul-tze govoril z grofom Telekijem in s poslancem Gombosom? Ali je bil informiran o smotrih, ki so iih zasledovali ponarejevalci frankov? Ali je grof Teleki obiskal letos v januarju Schultzeja v Berlinu? Ali je Schultzeju kaj znanega o izvoru papirja in strojev za ponarejanje? Nadalje so izrazili francoski urad niki željo, naj bi se Schultze prepeljal v Budimpešto, kjer naj bi ga konfron-tirali s princem Windischgratzom v prisotnosti zastopnika francoskih oblasti, kar je predvsem odvisno od stališča, ki ga bodo zavzele v tem vprašanju nemške oblasti.
Kakor poroča »Az Este*. je izjavil francoski kriminalni komisar Royen, da se najvažnejši del Schultzejevih izpove-danj tiče profesorja Meszarosa ki ga mu je predstavil na Dunaju princ Win-dischgratz. Ta izjava izpopolnjuje druge ugotovitve, ki dokazujejo, da je bil Meszaros pravzaprav vodja in idejni organizator ponarejanja. Komisar Royer je izjavil uredniku »Az Esta», da bosta morala najbrže dva policijska uradnika odpotovati v Carigrad in Angoro. kajti po zanesljivih informacijah se mudi sedaj Meszaros v Turčiji. Naloga madžarske vlade je. da zahteva diplomatskim potom izročitev Meszarosa. Tozadevno intervencilo ima izvesti francoski poslanik Clinchant. Profesor Meszaros je bil po vojni večkrat aretiran, toda vselej izpuščen, ker mu niso mogli nikdar dokazati, da je aktivno sodeloval pri zločinih. katerih je bil obtožen. Končno je dobil državno podporo za naučno potovanje v Turčijo, kjer si je pridobil naklonjenost Enver paše. Angorska vlada ga je imenovala za ravnatelja novega turškega narodnega muzeja. Meszaros je večkrat prihajal v Budimpešto, kjer so ga videli zadnjič pred dvema mese-tema.	_
Rumnnska vlada se pripravlja na demisijo
Pred razpustom parlamenta in senata.
Bukarešta, 23. februarja, d. V vladnih kro gih prevladuje mnenje, da je izid občinskih volitev ustvaril položaj, ki onemogočujc na« daljno zakonodajno delo. Zbornica, ki bi se imela sestati danes, je odgodena do 1. mar« ca. Po debati o volilni reformi, ki bo konča« na predvidoma do 5. marca, bo zbornica po končani zakonodajni dobi zaključila 6vojc zasedanje ter bo s kraljevim ukazom raz« puščena. Istočasno bodo razpisane nove vo» litve. Isto velja tudi za senat.
Ministrski predsednik Bratianu je poslal kralju pismo, v katerem podaja svojo ostav ko, katere priobčitev prepušča kralju. Ker je ministrski predsednik še vedno bolan, se je vršila seja ministrskega sveta brez nje« ga. Na tej seji je bilo sklenjeno, da-mora vlada demisijonirati z ozirom na neugoden političen položaj, ki je nastal po volitvah.
Po službenem poročilu je dosedaj znano 6685 izidov volitev v 8704 občinah, kolikor jih je v vsej državi. V 5601 občini so bile proglašene kot izvoljene liberalne liste ali pa one, ki jih je podpirala liberalna stran« ka. Opozicija je zmagala v 683 občinah, v 66 občinah pa so zmagale liste narodnih manjšin. Ponovne volitve se vrše še v 335 občinah. Izid volitev v mestih je naslednji: v 63 mestih so zmagali liberalci, v 50 mestih pa lista združene opozicije, medtem ko so v 3 mestih dobile večino narodne manjšine. V 30 mestih se imajo izvršiti ponovne vo« litve 27. t. m.
Poljsko pismo
c Varšava. 20. februarja.
Te dni se je ustanovilo v Varšavi novo slovansko društvo pod imenom «Društvo mladih Slovanov v Varšavi*, kojega člani so Poljaki, Rusi, Jugosloveni, Čehoslovaki, Lužiški Srbi, Ukrajinci. Belorusi in Bolgari Društvo bo de lovalo za medsebojno kulturno zbliža-nje slovanskih narodov ter bo posvečalo posebno pozornost slovanskim akademikom ki študirajo na poljskih vseučiliščih. Tukajšnja sekcija društva šteje že 150 članov. Društvo je pozvalo vse slovanske univerze izven Poljske, naj stopiio ž njim v stike. Naslov društva je Zielna 46. 5.
Kakor poročajo listi, je »Zveza Ivov-skih odvetnikov* postavila zahtevo, naj bi se v prihodnjih letih preprečilo novim možem polagati odvetniške izpite. Svoj predlog utemeljuje Zveza s prevelikim številom odvetnikov tako, da še sedanji odvetniki nimajo — zadosti zaslužka. Listi pišejo, da je v mestih pač mogoče preveč odvetnikov, da pa je več okrajev, ki trpijo na pomanjkanju advokatov. To na zato. ker poljska inteligenca najraje živi po mestih, kjer se nakopiči preveč inteligentov. ki si delajo medsebojno konkurenco.
Po časopisnih vesteh je znašalo število poljskih izseljencev v Zedlinjene države lani samo okrog 10.000. kar je posledica ameriškega zakona o omejitvi priseljevanja. Izseljeniška struja je usmerjena sedaj v glavnem v Kanado, k čemur je mnogo pripomogel dogovor s kanadsko vlado. Za tekoče leto je predvideno število izseljencev v Kanado 6000 do 10.000. Ako se prišteje temu številu še izseljence v Zedinjene države, znaša letošnie število okrog 16.000 do 20.000 izseljencev.
Gospodarske zanimivosti iz
Srbija je imela po ustanku L 1804. in po kasnejših trajnih krvavih bojih za Ohranitev in utrditev svobode v svojem notranjem življenju težke naloge dovršiti. Inteligence je bilo zelo malo. Prvi vodniki so izšli iz trgovskih vrst. Ogromna večina naroda so bili seljakl Tudi Karadjordje in Miloš sta bila po poklicu trgovca. Bežen pogled za 120 let nazaj ti pokaže, kako velikansko delo je mlada država morala zmagati v tem kratkem razdobju, da je dohitela ostali srečnejši svet. ki ni imel pretrpeti strašnih muk 500Ietnega turškega jarma. Še v pričetku 60 let preteklega stoletja so Turki s svojo vojaško posadko v Beogradu. Danes še vidiš, kje so na kol natikali kristjane. Gospodarske in socijalne prilike so bile izredno težavne. Napredek v kulturi, upravi, v tvorbi meščanskega sloja je moral strmo pot. Šele 1883. je dobila Srbija svo-io Narodno banko kot emisijski zavod. Kar je Srbom v njih sužnosti prišlo v dobro, je okolnost, da so se Turki držali mest in se niso nastanjevali po se-lih in vaseh. Mlada država je morala gledati, da dobi srednji stan, predvsem trgovce, ker brez trgovca ohilni produkti doma ostajajo brez vrednosti. Obrt kot poklic se je počasneje razvijala. V patriarhalnih razmerah, v močni zadrugi so najpotrebnejše predmete izdelovali ljudje sami Kupovali so le malo. Odelo, obutev, pokrivalo je narodno. in navadno domače delo. Trgovina gre pred obrtnostjo in prevzema posredništvo prvotno za blago, ki je produkt domače pridnosti. Prvotna trgovina gre od hiše do hiše. Barantanje — roba za robo. Ali razvoj gre tu s pospešeno naglico.
Država ie imela živ interes, da se v seljaškem narodu hitreje razvija trgov-stvo, ki ie naprednejši in budmejši element. Imela je pa država tudi interes, da se razviiajo mesta (varoši) in mesteca (varošice). Trgov ne poznajo. Nekaj v interesu razvoja mest, nekai zato, da se ni razvijalo po selrh spričo pomanjkanja konkurence oderuštvo (zele-njsštvo zvano, ker se je posojalo na zeleno žito). V orijentu so oderuštvu od nekdaj posebno godna tla po znanem geslu samo 1 %. za dukat samo še enega. v resnici torei 100 %. Zaradi pospeševanja razvoja mest ln zaradi množitve trgovskega stanu je vlada tudi zakonitim potom ugodovala napredek mest v dvojnem pravcu. Tako je leta 1870. izšel zakon, pozneje izpopolnjen, ki dopušča otvarjanje trgovin samo v mestih (varoših) in mestecih (varoši-cah). Izven Beograda, ki je kot presto-lica od nekdaj Srbijancu posebno v časti, zovejo varoši kraje, kjer je sed^ž okrožnega načelnika; varošice pa kraje, kjer je sedež srezkega poglavarja. Samo v takih krajih so bile dopustne trgovine. To je važen privilegij (povla-stica) za mesta, ker umetno povzdiguje privlačno silo takih središč na seljaško okolico. Hkratu je pa to prevažno obramb no sredstvo za trgovce po mestih, ker onemogoča nastajanje nadležne cenejše konkurence izven mest. Ugodnost še danes velja, vendar se v novo pripadlih delih po preudarnih možeh v upravi skuša iti preko tega obsoletnega zakona, ki spominja na slovite cehovske rede z znanimi abotnimi omejitvami. Zakon se torej, ker se je objektivno vzeto preživel, izigrava via facti večkrat s tihim soglasjem centralne uprave. Pomagajo si pa sedaj tudi tako, da proglašajo večja sela in vasi, podobne našim trgom, za varošice, akoprem nima tam sedeža srezki načelnik. Srečni posestniki te ugodnosti velike praktične vrednosti naravno da stiskajo zobe in branijo trdovratno svoje postojanke. Kadar govorimo pri nas — često brez globokejšega premisleka — o izenačenju zakonov za obrtno upravo, le pre-rado ne vemo, kako vse druge so razmere in prilike v prostranem južnem delu naše gospodarsko in kulturno mno-golike države. Te lokalne posebnosti, mnogim le predrage kakor naše nam, bodo trda ovira, ko bo treba res izvesti enakost. Spomnimo se samo na velikanski preobrat povodom izpremembe določil o gostilnah, krčmah in kavarnah. Malo naivno je seveda misliti da bomo tedaj, ko se bo delal za resnico enotni obrtni red. baš mi prodrli s svojimi zahtevami, ki smo si jih postavili, o potrebi prepričani, na shodih in zborih. Iskati bo treba srednje poti, kompromisne rezultate. Mislimo pa, da je za naš rokodelski stan. ki hoče zase obrambe, dokaj boljše, da ne pride še tako kmalu do izenačenja obrtnih zakonov. Sicer se bojimo, da bo le premnogi bridko presenečen v svojih na-dejah. Mi moramo še mnogo pozabiti, predno bomo godni za tako veliko reformo, brez občutka, da smo š!i nazai. Ni še dosti jaka zavest, da smo v docela drugih prilikah. Mogoče je pa. po slučaju morda, da dobimo tudi prav moderen zakon ali celo za svoje prilike premoderen zakon a la zakon o zavarovanju delavcev. Posledica bo. da se bomo pri nas držali novih predpisov, drugod v državi pa bo ostalo pri starem. Narobe kakor v zgodbi egiptovskega Jožefa bodo potem kakor pri zavarovanju debele krave požirale suhe in mršave. tako vsai ne bomo zastonj na glasu, da smo Slovenci bogati glasom statistike.
Zanimiva posebnost v obrtnem življenju je privilegij beograjske občine. Ona ima že izza turških časov edina pravico, da v mestu za plačilo praži kavo. Ta privilegij daje v izvrševanje drugim, proti plačilu seveda. Zakupni-
ki postanejo priviligiranci. Bog daj. da v korist boljše kave. Proti temu privilegiju se pa seveda moreš braniti, zakaj vsak zakon je narejen po mnenju zlobnega šaljivca zato, da se izigrava ali »obilazi*.
V tej zvezi je zanimivo omeniti da je v celi Srbiji uprava obrta in trgovine vse drugačna nego Pri nas. Kdor hoče obrtni list (obrtnico) za trgovino, mora do trgovske zbornice v Beogradu ali Skoplju. Kdor za obrt (zanatska rad-nia), do obrtne (zanatske) zbornice v Beogradu Zbornica pretehta novega zglasilca trgovine ali obrta ter mu omogoči proti plačilu dokaj znatne takse trgovsko ali obrtno samostojnost. Vsak trgovski obrt se vpiše (registrira) pri trgovskem sodišču in potem vpis objavi v »Službenih Novinah*. Obrtnih oblastev v našem in hrvatskem smislu ne poznaio. Glavni vir zbornice so takse iz tega poslovanja in ne doklade. Število trgovskih obrtov jako narašča. Evo pri nas malo znane statistike iz poslednje dobe: V dobi 1919. do 1925. je «Beograjska trgovačka komora* izdala naslednje število odobritev za nove trgovinske obrate v svojem področju: L. 1919. — 2628. I 1920. — 2866, 1. 1921. 2270. 1. 1922. — 3190. 1. 1923. — 2710, 1. 1924. — 3469, 1. 1925. pa 4259. V celoti je število odobrenih novih prijav v tem razdobju znašalo 21.392.
Dr. Fran Windischer
Politične beležke
+ Kam smo prišli? Pod tem naslovom priobčuje včerajšnji «Slovenec» notico, v kateri toži čez razmere v bolnicah. Konča takole: «Pod centralizmom smo prišli tako daleč, da kljub ogromnim davčnim bremenom za resne bolnike niti v najtežjih slučajih ni poskrbljeno. Zdi se, da se bomo morali znova zateči k zasebni dobrodelnosti, da nam otvori po velikih mestih zasilne bolnice, breme zanje pa naj prevzame itak izmozgano prebivalstvo. Vrnite vendar deželam avtonomijo in njih dobrodelne ustanove — pa boste videli, kako hitro se v te zavode vrne prejšnji red in duh.* Tako »Slovenec,* ki ob tej priliki pozablja. da so bili mogočniki SLS tisti, ki so po lastni inicijativi in prostovoljno ukinili deželno avtonomijo ter podržavili in centralizirali deželne dobrodelne zavode. SLS in njeni poslanci so pa na drugi strani tudi tisti, ki se že leta bore proti oblastnim avtonomijam, katerih prvenstvena naloga in dolžnost bi bila skrbeti za socijalno-dobrodelne ustanove in bolnice v poedinih pokrajinah. Prav je, da sedaj tudi že »Slovenec* prihaja do pravega spoznanja, da vprašuje kako daieč smo prišli (po krivdi njegove stranke!) ter da zahteva deželno avtonomijo, ki je še manjša kakor pa oblastna avtonomija, predvidena v vi-dovdanski ustavi. Priznati moramo, da je to od »Slovenca* že mnogo', ker ne moremo pričakovati da bi smel voditelje SLS za njihove grehe direktno in tako žigosati, kakor bi zaslužili.
+ Spor med klerikalci. »Jutarnji list* poroča iz Ljubljane, da se je v nedeljo vršil v Horjulu klerikalni shod, na katerem je došlo do sporazuma med klerikalci, t. j. med pristaši bivšega klerikal, nega poslanca Stanovnika, ki ga pri zadnjih volitvah SLS ni hotela več kandidirati, ter med pristaši župnika v Horjulu. Proti Stanovniku so uvedli na ini-cijativo iz Ljubljane, kakor poroča J. L., pristaši SLS živahno agitacijo, da bi ga odstranili kot predsednika horjulske hranilnice, ki ji načeluje že 30 let. Svojemu očetu na pomoč je pritekel dr. Ivan Stanovnik, bivši ljubljanski podžupan in član vodstva SLS. »Jutarnji list. pravi, da more priti z ozirom na osebo in položaj dr. Ivana Stanovnika v stranki do zelo napetih razmer med obema skupinama.
+ Radičevska demagogija z agrarno reformo v Prekmurju. — Iz sreza Dol. Lendava prihajajo čudna poročila. Od agrarne direkcije v Zagrebu je prišel z ministrskim pooblastilom tjakaj dok-. tor Alkovič. baje inšpektor, ki vrši re-| vizijo na veleposestvu Esterhazi, danes ; Janekovič. Sklicuje vse interesente na j občinski urad v vsaki občini, trdi. da j dobe zemljo sedaj Madžari in kdor ima i denar. Kot njegov pomočnik fungira ne-i ki drugi radičevec in oba prav vidno i agitirata. Vsi Madžari se sedaj vpisuje-! jo v Radičevo stranko, da bi dobili zem-; ljo. Tudi dr. Pernar iz Zagreba in drugi i gospodje so že prišli sem na obisk. Tako je vedno bolj očividno, da smatrajo
■	radlčevci Prekmurje za svojo satrapijo. Čudimo se, zakaj imamo za Slovenijo, pod katero spada tudi Prekmurje, posebno agrarno direkcijo v Ljubljani. Radlčevci uganjajo z agrarno reformo gnusno demagogijo.
i + Zemlporadnikl proti radičevcem in
■	režimu RR. V soboto je imel v Beogra-' du sejo glavni odbor zemljoradniške i stranke, ki je sprejel resolucijo, v ka-i teri naienergičneje protestira proti raz-j sipnosti državnega gospodarstva Paši-i čeve in Radičeve vlade, ki nalaga ljud-i stvu ogromno breme 13 milijard, ne da
bi upoštevala njegovo gospodarsko moč. Ta vlada, naglaša resolucija, izmozga-va ljudstvo z neznosnimi neposrednimi in posrednimi davki, taksami, trošarinami, carinami in drugimi prevoznimi tarifami. medtem ko zapravlja ljudski denar nespametno in brez nadzorstva, ne da bi ga uporabljala za zboljšanje narodnega gospodarstva, s čemer povzroča težko gospodarsko krizo, ki vodi našo državo k bankrotu, narod pa k be-raški palici. Glavni odbor zemljoradni-ške stranke, ki se smatra za predstavnico pravega kmetskega gibanja, obsoja zadržanje Radičeve stranke, ki svo-
jega delovanja ni izkoristila za zboljša. nje kmetskega položaja. Prav tako obsoja Radičevo delo za razdvojitev Srbov in Hrvatov ter njegove izjave, s katerimi žali in podcenjuje Srbe in s tem namenoma izziva nerazpoloženie napram bratom Hrvatom. — S to resolucijo so zemljoradniki obsodili tudi svojega bivšega tovariša posl. Puclja.
+ Fašistovske grožnje proti Jugosla-viji? Zaderski »II Litorale Dalmatico* se razburja, da je tak Italijan kakor je Pellegrinetti, ki je obenem tudi papežev nuncij, govoril na svojem potovanju v Dalmaciji srbohrvatsko, posebno v mestih kakor na Korčuli, ki je najbolj italijansko (!) mesto v Dalmaciji. Fašistov-ski list se menda ne zaveda, da ravno s tem najbolj pobija trditev, da je Dalma-cija italijanska. Omenjeni list pravi nadalje: »Korčula je bolj italijanska kakor Benetke. Dobro je, da obvlada nuncij srbohrvatski jezik; aii pa tudi pozna zgodovino Dalmacije? Dalmatinci so dobri katoliki. In kdo je to dosegel? Benetke, ki so dolgo časa razširjale svojo kulturo v Dalmaciji. Ako bi ne bilo Benetk, bi bila Korčula prav tako turška, kakor je Dubrovnik (!). V teh mestih bi se moralo govoriti vsaj v jeziku rešiteljice Benetk. Italijanska trikolora se mora pač zanesti preko mej, nikdar pa se ne more sneti!* Res, velika in smešna je taka domišljavost!
-f Radičevo potovanje po Bosni Her. cegovini in južni Dalmaciji je bila ena sama velika svečanost od Bosanskega Broda pa do morja, piše »Kmetski list», ki tudi pristavlja, da se čita naravnost kot bajka, kako je narod povsod pričakoval in pozdravljal Radiča »Kmetski list* ima prav, ko piše, da se vse to čita kot o bajki. Tudi takrat se je čitalo kot bajka ko je »Kmetski list* pisal, kako so Stj. Radiča navdušeno sprejemali v Ljubljani in Mariboru. In zelo velika svečanost je bilo Radičevo potovanje, ker se je zaključilo tudi s posebno svečanimi demanti vsega tega kar je Radič na svojih shodih govoril. Ce bi teh demantijev ne bilo. bi Radič sfrčal iz vlade in »Kmetski list* je zelo smešen, ako trdi. da bo Radič šel iz vlade, kadar bo sam hotel in ne kadar bodo h> teli njegovi sovražniki. Besedilo sporazuma naj objavi da bodo tudi njegovi čitatelji spoznali, zakai je Radič mora! samega sebe demantiratl ako je hotel vsaj do sprejetja državnega proračuna še ostati v vladi
Beograjska ruska kolonija in kongres ruskih emigrantov v Parizu
Beograd, 21. februarja
Prestolnica naše države je imela danes izredno živahen dan, kar je bilo posebno dobro opaziti v hiši in pred zgradbo ruske kolonije v ulici Kraljice Natalije št. 33.
Vršile so se namreč volitve za pariški kongres ruske emigracije. Priprave za volitve so bile zelo velike, agitacija močna. Udeležba izkazuje lepe številke. Vendar se je udeležilo volitev samo okolu 3700 Rusov, dasi živi v Beogradu kakih 10 tisoč volilnih upravičencev te vrste.
Borba se je vodila v znamenju brezpogojnega in pogojnega priznanja velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Prvo krilo je zahtevalo brezpogojno priznanje sorodnika ruske carske rodbine, drugo je zastopalo stališče, da se način ruske vladavine ne more določati v tujini, da se zemlja ne sme vzeti kmetu in da je treba maščevanje nad kmeti pozabiti. Zmagala je prva skupina, ki je dobila 2995 glasov, dočim je drusra ostala v manjšini s 639. glasovi. Ostale kandidatne liste so ostale daleč za omenjenima. Za kandidate zagrebških emigrantov je glasovalo n. pr. jedva 5 vo-lilcev, za pristaše cerkvene liste pa 44 volilnih upravičencev. Na podiagi izida volitev je bilo sklenjeno, da se pošlie v Pariz 51 delegatov, med katerimi bo 11 kozakov.
Volitev so se udeležili samo desničarji, t. j. oni, ki nasprotujejo kandidaturi velikega kneza Cirila, ki se je, kakor znano, pred časom oklical za naslednika carske dinastije Romanovih. Pristaši ustavne monarhije, meščanska demokracija in socijalistično orijentirani krogi so bojkotirali volitve ter so nastopali proti njim z vso vehemenco. Zanimivo pa je bilo opazovati, kako se je razvijala ogorčena borba med obema skupinama, ki sta v bistvu priznavali Nikolaja Nikolajeviča za voditelja. Veliko vlogo so imeli v agitaciji ruski letaki, ki so izražali očitno, neprikrito pro-tižidovsko tendenco.
Na ozemlju naše države živi vsesa skupaj 40 tisoč ruskih emigrantov z glasovalno pravico. Glasuje lahko vsakdo, ki je prekoračil 18. leto, tudi vsaka ženska. Število delegatov iz cele Jugoslavije za ruski pariški kongres bo torej precej veliko.
Temeljno načelo ameriške politike
VVasiilngton, 23. februarja, d. Državni tajnik je v svojem včeradšnjera govoru na VVashangtonovi proslavi izjavil med dfugini, da Je postalo Washassrtonovo načeto, naj s« s tujimi državami ne sklepajo nobene trajne posodice, vogelni kamen zunanje politik« Zedinjenih držav. To načelo ne pomeni izolacije aii pomanjkanja pripravljenosti za sodelovanje v nepolitičnih vprašanjih, temveč pomeni da so Zedinjene države pr®« do prepričanja, da so politične to vojaSc« ofenzivne in druge defenzfvn« zveze ne združljive z načeli ameriškega driavisec* reda.
Novi beograjski akademik dr. Toma Živanovič
Na letošnji letni skupščini Akademije znanosti v Beogradu je bil imenovan za rednega člana samo eden. in sicer prof. dr Toma Živanovič. kot dopisujoči člani Da so bili sprejeti: književnik dr. Ivo Andrič in prof. dr. Avgust Mušič iz Zagreba ter dr. Rikard Burian in Gjorgje Jovanovlč iz Beograda. Poleg teh domačih mož je doletela, čast dopisnikov še nekatere inozemske učenjake.
Dr. Toma Živanovič. rojen 19. februarja 1884 v Paračinu. je profesor kazenskega prava na beograjski univerzi Ljudsko in srednjo šolo je študiral v rodnem kraju, univerzo je obiskoval v Beogradu. Potem je odšel v Pariz, kjer se je specijaliziral v kazenskopravni stroki Bil je imenovan za docenta na beograjski univerzi 1. 1919. Svoja dela je objavljal dolgo vrsto let v švicarskih. nemških in italijanskih časopisih, posebno v pravnem vestnFku «Sch\vei-zeriscbe Zeitschrift fur Strafrecht*. Napisal je tudi večje delo »Osnovni nauči krivičnog prava*. Knjiga je izšla v prvi izdaji v letih 1910.—1912., predelana L 1919.—1923. Leto pozneje je izšel njegov komentar kazenskemu zakonu za vojaške delikte. V teh svojih delih je fiksiral dr. Živanovič trodelni sistem kazenskega prava in so tudi tuji znanstveniki sprejeli to razporedbo kot praktično. Deležen bo te razpredelbe tudi naš enotni kazenski zakonik. To je eno polje delovanja drja. Zivanoviča. Drugo polje se tiče njegove pravne filozofije.
Dr. Živanovič je razdelil po francoskem vzorcu pravno filozofijo na dve kategoriji: na filozofijo prava ter na filozofijo pravnih naukov. Filozofija prava obravnava po njegovi razdelivi generalizacijo pravnih ustanov, ki tvorijo posamezne stroke. Svojo novo pravo filozofsko teorijo je objavil dr. Živanovič L 1921. pod naslovom »Sistem sintetične pravne filozofije*. O predmetu je poročal v posebnem referatu tudi »Glas akademije nauka*, ki je prinesel članek o konstrukciji novega pravnofilozofske-ga sistema.
Akademik Živanovič se je s tem baš pripravil za obravnavanje problemov čisteffilozofije ter je uporabil svojo metodo dveh paralelnih pravnih Filozofij tudi prt filozofskih vprašanjih splošnega pomena. V sistemu sintetične pravne filozofije je fiksiral, v nasprotju z dosedanjo doktrino, da eksistira ne samo ena filozofija, metafizika, ali splošna znanost, temveč dve splošni paralelni filozofski disciplini in sicer načelna filozofija ta filozofija predmeta znanosti. I eno i drugo grano pojmuje dr. Živanovič na sintetičen način, kakor tudi dve vrsti pravne filozofije: Prvo kot sintetično znanje o predmetu znanosti, drugo kot sintetično znanje o znanosti To le dr. Živanovič posebno razločno povdaril v svoji razpravi, ki nosi naslov: «Die sistematisehe Einord-nung der philosophischen Lehren und die Konstruktion der zweiartigen syntheti-schen Philosophie*. To razpravo bo objavil berlinski arhiv za sistematično filozofijo.
Dr. Živanovič bo proglašen za akademika na svečani seii Akademije znanosti dne 7. marca. Predaval bo takrat o predmetu »Odnos kazni in mere varnosti*. _
Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico
le >m«4a svoj prvi občni zbor v nedeljo 21. t. m. Zadružniki so nestrpno pričakovali prvega poročila načelstva in nadzorstva o poslovanju zadruge. Občni zbor se je vr S! v veliki dvorani mestnega urada in je bil izredno dobro obiskan. Načelnik zadružne elektrarne dr. Fermevc ie podal obširno poročilo o zadrtržnen razvoju. Zadruga je že 1. 1934. dosegla z elektrarno Falo ugodno pogodbo o dobavi električnega t." k a. Elektrarna Fala Je na lastne stroške brtz Prispevkov zadruge zgradila dalji>ov>d Maribor Ptuj. kar J« šele omogočilo ustanovitev zadruge. Tvrdka Transformator je te-
kom L 1925. četudi s precejšnjo zamudo radi nepredvidenih ovir zgradila krajevno omrežje za mesto Ftuj in občino Breg. To omrežje je že oblastveno odobreno in je smatrati vso električno napravo s hišnimi instalacijami vred kot zelo dobro izvršeno, saj so se vsa dela vršila pod stalno kontrolo priznanega strokovnjaka g. inž. Dietricha. Zadružna elektrarna se ie proti pričakovanju dobro razvila. Danes ima že preko 200 članov z okroglo 4000 vplačanih deležev. Dasiravno je zadruga obratovala pravzaprav šele oktobra 1925., je dosegel konzum do konca leta približno 800.000 kilovatnih ur. Priključena ie že skoro vsa industrija, tako ePtovia, Zorčičev in Korošcev mlin in vsi-važnejši obrati. Tako ie mogoče, da je zadruga že prvo leto dosegla aktivno bilanco, dasiravno ima obrestovati posojilo Pri Pokojnin sivem zavodu ln odplačevati amorti zaeijo. Naša zadružna elektrarna je največja v Sloveniji.
Občni zbor ie po poročilu nadzorstva, katerega ie podal župan dr. Senčar, odobril računske zaključke in poslovanje načelstva. V debati so se izražale želje po znižanju cene tok* za razsvetljavo in malo obrt, češ, da plačuje Ptuj mnogo višje cene nego Maribor in Celje. Priporočalo se je tudi, da bi prevzela omrežje rrestna občina v svoje obratovanje Zadružnikom se ie pojasnilo da začasno cene toku ni mogoče znižati, ker so zadružni deleži skrajno nizki, in je potreba omrežje čimprej odplačati. Proti prevzemu omrežja po mestni občini so ugovarjali zlasti zadružniki z Brega, češ da so z ozirom na industrijo na Bregu ravno v tej občini glavni odjemalci toka.
G. inž. Dietrich je imel lepo zasnovano predavanje o uporabi elektrike za kurjavo in kuhanje. To predavanje Je bilo posebno h t&ga razloga važno, ker ima zadruga zagotovFen močni tok po zelo nizkih cenah. Načelnik je zaključil občni zbor z zahvalo predavatelju inženjerju Čopiču, ki Je dovršil kot tehnični vodja krajevno omrežje. Zadružnike je pozval naEelnik, da se s pritož baimi in prošnjami zaupno obračajo rta rta-čelstvo in nadzorstvo, ki hoče v popolnem sporazumu z zadružniki se zavzeti vedno za koristi zadruge in članov. Opomnil jih je, naj si bodo svesti, da sodelujejo pri izredno važni gospodarski akcili. Ptuj z okolico se modernizira" in v polni nadi pričakujemo če ne tako) pa vsaj za bližnjo prihodnjost vsestranskega njegovega gospodarskega razmaha.
Aretacija grškega vele-defravdanta v Zagrebu
Mož, ki }e poneveril 32 milijonov drahem, r Zagreb, 23. februarja.
V mrežo zagrebške policije se je danes vjela težka riba. defravdant redkega kalibra. To je grški bančni ravnatelj Spiridion Skiades s Krfa, ki je glasom tiralice grških oblasti poneveril nič manj kakor 32 milijonov drahem in sreč no pobegnil preko grške meje.
Kakor je sporočila krfska policija, je Skiades odpotoval s parnikom v smeri proti Sušaku ali Trstu. Naša policija na Sušaku se je prizadevala, da bi Skiade-sa takoj vlovila, čim bi stopil na jugo-slovensko zemljo. Toda to ii ni uspelo. Ker pa so nekateri momenti le govorili za to. da je Skiades že snoči dospel na Sušak in se takoj odpravil z brzo-vlakom v Zagreb, se je šef sušaške policije gosp. Ujčič takoj podal na do t in je danes zarana prihitel na zagrebško policijsko ravnateljstvo, si zagotovil potrebno asistenco in se podal na lov po hotelih. In res ni trajalo dolgo, da je Ujčič razkrinkal in aretiral v nekem hotelu defravdanta Skiadesa.
Pri takojšnji preiskavi je gosp. Ujčič našel v Skiadesovi prtljagi čeke z nakazili na več milijonov drahem ter grških bankovcev za nad en milijon drahem. Navzlic tem iasnim dokazilom de-fravdacije pa je Skiades ogorčeno protestiral proti aretaciji, s povdarkom. da je iz Grčije zbežal iz političnih razlogov. a premoženje, ki ga ima s seboj.
pride v kino „Dws»r"
je njegovo, ne pa bančno.
Veledefravdanta Skiadesa. ki nI dolgo užival svoje sreče, je gosp. Ujčič že z večernim vlakom s čvrsto asistenco vzel s seboj na Sušak. da ga zasliši grški policijski komisar, ki je že tudi prihitel na Sušak. Izročitev Skiadesa pa bo naravno sledila šele diplomatskim potom.
Poneverbe na poštnem uradu v Litiji
' Litijo, pa tudi široko javnost razburja že nekaj dni razkritje velikih malverzacij, ki jih je zagrešila tamošnja upraviteljica Zora Borštnarjeva.
Dolgo časa se je v Litiji šušljalo, da na pošti ne more biti vse prav in točno. Vendar pa je vsaka uradna revizija našla pošto ln poslovanje Borštnarjeve v najlepšem da naravnost vzornem redu tako, da so govorice vedno znova obmolknile.
V četrtek zvečer pa je kakor s treskom prišla cela afera na dan in javnost je do-znala, da surrmičenja nikakor niso bila neupravičena. Z večernim vlakom se le namreč v Litijo nenadoma pripeljal poštni inšpektor dr. Vagaja, izvršil revizijo pošte ter kmalu ugotovil velike nerednosti. 2e takoj prvi rezultati revizije so dokazali, da je Borštnarjeva poneverila velike vsote eraričnega denarja.
Kako je prišlo do nenadne revizije.
Glavni povod nenadne revizije je bila velika razlika v datumih odposlanega in na litijski pošti prejetega denarja, kar se je dobro opazilo pri glavni poštni blagajni v Ljubljani. Sicer je tudi tekom prejšnjih let bilo večkrat opažafi nekakšno malomarnost od strani poštne upraviteljice Borštnarjeve, vendar nI slutil nikdo nič nepoštenega, posebno zato ne, ker so končno vse revizije na litijski pošti Izpadle za Borštnarjevo absolutno ugodno.
Zadnji čas pa so postajale razlike v datumih naravnost sumljivo velike; posebno pri večjih vsotah. To je dalo povod poštni direkciji, da Je sklenila presenetiti Boršt-narjevo z nenadno revizijo. V četrtek zvečer Je torej dospel v Litijo inšpektor dr. Vagaja. Ravno ko je izstopil iz vlaka, je na kolodvoru našel poštno odpravnico g. Berdajsovo, ki se je hotela odpeljati domov na Savo. Poklical jo Je s seboj k reviziji. Sla sta proti trgu v običajnem razgovoru, vendar ie nekdo moral ujeti kake pomembne besede ter ie hitel o reviziji obvestit upraviteljico Borštnarjevo. ki stanuje s svojo materjo v poštnem poslopju. Čisto gotovo Je namreč, da je Borštnarjeva bila takoj obveščena o prihodu revizorja. Usodna vest Jo ie seveda močno presenetila, vendar le Borštnarjeva našla še toliko miru in časa, da je brzo pohitela naj-prvo k bližnjemu gostilničarju, ki ga pa ni dobila doma, nato pa še k mesarju Vrltov-cu tn ga naprosila, da ji posod! 10.000 Din. Vrhovec je ustregel njeni nujni prošnji, dasiravno mu Borštnarjeva že odprej dolguje 14.000 Din.
Na poziv se Je nato Borštnarjeva pojavila v poštnem uradu ln pričela se Je revizija. Dočim je bila blagajna v redu. je inšpektor dr. Vagaja kmalu našel v predalu Borštnarjeve šop čekovnih nakaznic, za katere ni imela kritja. Kontrolnemu organu je to seveda zadostovalo ln Borštnarjeva je bila takoj suspendirana. Ostala pa ie še na svobodi, ker Je sveto zatrjevala, da v nekaj dneh pokrije celotni primanjkljaj, ker da je vsa njena nesreča v tem, da ima dgnaT zunaj izposojen. Omenjala je bogatega sorodnika, živečega baje na Dnnaju, ki Ji gotovo ne bo odklonil po-mo-či v sili
Primanjkljaji.
Preiskava se Je med tem nadaljevala. Kontrolni organi so do ponedeljka dognali, da je znašal celotni primanjkljaj 139.890 dinarjev. Borštnarjeva ie med tem parkrat telegrafirala na gotov naslov na Dunaj, njene brzojavke in ekspresno pismo pa so zapadle zaplembi. Zadeva je končno dozorela tako daleč, da so Borštnarjevo v ponedeljek ob pol 8. orožniki odvedli v zapor tamošnjega sodišča. Pri aretaciji se je Borštnarjeva obnašala popolnoma mirno in se je napram nekomu resolutno izjavila: »Notri grem sama, vun me bodo pa nesli.« Prepričana je namreč, da je vsa njena krivda v tem, da ni pravočasno doznala za revizijo, kar JI izpričuje tudi njena izjava:
Kulturni
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri. Sreda, 24.: »Deseti brat* D. Četrtek, 25.: »Profesor Storicin*. A. Petek. 2$.: »Pegica mojega srca*. Gostova«
nje t Celju. Izven. Sobota, 27.: »Obrt gospe Warrenove». F. Nedelja, 28.: ob 15.: »Naša kri*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Deseti brat*. Ljudska predstava po zni« lanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20. uri. Sreda, 24.: »Zvedave ženske*. C. Četrtek, 25.: »Večni mornar*. B. Petek, 26.: »Tosea*. D. Sobota, 27.: »Orfej v podzemlju*. E. Nedelja, 28.: ob 15.: »Aida*. Ljudska pred« stava po znižanih cenah. Izv.
Celjsko mestno gledališče Petek, 26.: »Pcgica mojega srca*. Gostuje
ljubljansko dramsko gledališče.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Sreda, 24.: »Grofica Marica*. Izv. Premiera. Četrtek. 25.: »Hlapec Jernej in njegova pra»
vica*. D. (Kuponi) Petek. 26.: Ztarta.
Tenor Svetozar Banovec gost zagrebške opere. Naš tenor g. Svet. Banovec je go stoval te dni v Zagrebu v partiii mantovske ga vojvode v operi »Rigoletto«. »Obzor« pfše o Banovcu: Simpatični mladenič fma glasovni materija!, ki zaslužuie mino pozornost fr. opravičuje najlepše nade za bodočnost. Glas ima mehak Urški značaj, topli rso ln zdrav, plemenit zvok metalnega sijaja, kl v barvi zelo spominja na Rijavčev ten->r. Z nadafjnim nevanjern se rr.ti brez dvo.na razširi volumen glasa. »Der Moriren« pa piše: Ljubljansko Narodno gledališče nam ie poslalo mladega, simpatičnega tenorista. Zdi se, da je pevec na momente mlaiša Izdaja Rrjavčeva, na katerega 'živo spe-mirtja. Ko se !e pri pevcu poleulo prvo vzrremrrjenoe, smo čuB mal, a prijetno svež glas ki stoji na zaičetku razvoja. Banovec ie tmrzikalen pevec, ki zna prinesti marsikatero fino frazo bi lepe tone in ki se gotovo še nadalje razvije. Zagrebška publika ie spreiela našega mladega pevca jako prijazno.
Pianist — profesor Anton Trost priredi v pondeijek, dne 1. marca saimostoten klavir ski koncert v Filharmomčni dvorani. Prvo točko njegovega bogatega sporeda tvori No vakova heroična sonata, katero moramo uvrstiti navzlic modernejšemu ustroju med one kompozicije, ki so zgralene v obliki Matičnih vzorov. O tei točki siporeda piše
Anton Trost sledeče: V te matični zgradbi je ta senata mojstrsko zasnovana. Glavni misli, ki se brzo povspne do junaškega poleta sledi v plemenitem kontrastu dnrga tema. Izrazno pojoča melodija. Obe misli, heroično prvo m lirično drugo (recimo motiv ljubezni) razpleta skladatelj z logično pre-pričevalnostd; enkrat zmaguje prva, in zopet prevladuje druga, dokler jih končno ne združi v izrazitem zanosu. Druel stavek ima dva jasno ločena dela. — Novak ljubi slovanske narodne motive. Skoro v vseh delih najdemo slovaške odmeve, od mehke zaljubljene pesmi pa do razposajenega plesa. Tudi v tem stavku postane Novak docela slervašiki in nas po mirnem, nekoliko žalob-nem uvodiu (Andante mesto) — oovede v veselo, razposajeno driržbo. K sklepu nas spomni zopet na junaški motiv tz prvega stavka ta ga združi z mislijo drugega. Na ta način zaključi sonato v harmonično celoto in nam ustvari takorekoč narodnega rimska. Vstopnice za koncert so v predpro-daji v Matični knjigarni.
Razstavo slik priredi v Jakopičevem pavi!'omi akad. slikar Slavko Tomerlin fz Zagreba. Razstava se otvori v četrtek 25. t. m. dopoldne ter traja do vštetega 7. marca t. 1.
Štiri nova eosiovanja g. Jos. Rijavca v Beogradu. Od začetka tekočega tedna gostuje slovenski roiak. tenorist e. Josip Ri-javec zopet v beograjski operi, kjer po:e štiri vloge: vlogo v Ma-sserretovi »Marton«, v operi »Čergari« (dvakrat) in partijo v tirističevi operi »Suton«.
Največii monumentalni francosko-ameriški velefilm, ki je dosegel pri včerajšnji
premijeri kolosalen uspeh.
Vsled velikanske dolžine filma predstave po 2 uri danes ob
3.y 5., 7. in 9. uri
Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure in od 2. ure naprej.
ONO «LJUBLJANSKI DVOR»
Telefon 730. PREDNAZNANILO: Pisma, ki ga niso nikdar dosegla
po romanu baronice Heyking.
Se 14 dni nai bi Vagaja počakal, pa bi se vse drugače Izteklo ... V zapor ji je mati. vsa potrta prinesla domače perilo in odejo in Borštnarjeva je mirno prespala noč.
Hišna preiskava.
Včeraj v torek se Je tekom preiskave ugotovil še nadaljnji primanjkljaj v znesku 30.000 Din. Pri hišni preiskavi, kl se je Isti dan izvršila. Je bila zaplenjena tudi privatna korespondenca Borštnarjeve, a med pismi se je baje našlo tudi znatno število spoliranih p;sem iz Amerike.
Tudi je včeraj sodišče odredilo rubežen; 2arubljena je vsa lastnina Borštnarjeve in mati je izročila hranilno knjižico hčerke z vložkom 5000 Din.
Kain je šel denar?
Zora Borštnarjeva je bila v splošnem v Litiji dovolj popularna in priljubljena oseb« nost. Veljala je za izredno inteligentno žen« sko, odlikovala pa jo je tudi agilnost v so« delovanju pri raznih društvih. Dopolnila je 27 let, njen nastop je bil vedno odločen in resoluten.
Kakor je dognala preiskava, je Borštnar« jeva na rafiniran način manipulirala z de« narjein že od upokojitve prejšnjega uprav« nika g. Kolbeta, po katerem je v marcu 1922. prevzela urad, kateremu je bila dode« ljena že od 1. 1918, namreč takoj potem, ko je v Ljubljani končala meščansko šolo in poštni kurz.	®
Interesantno svojstvo v osebnosti Zore Borštnarjeve je to, da je s svojo energič« no naravo razodevala pravcato moškost, ki jo je kazala tudi zunanje. Nosila je vedno moško športno čepico in športno bluzo, ostrižena je bila prav na kratko in le po krilu se je videlo, da je vendarle ženska. Tesno prijateljstvo jo je vezalo z neko go« spodično, uslužbeno v nekem tamošnjem uradu. Tej tovarišici je Borštnarjeva po go« vorici domačinov dajala tekom časa obilo darov m poklonil. Imenovana tovarišica Zo» ro Borštnarjeve se je takoj po aretaciji pri« jateljice odpeljala na dopust, kar pa seveda ne more dajati nikakega povoda za sumni« čenje sokrivde v kateremkoli pogledu.
Borštnarjeva je že leta sem živela precej preko svojih razmer. Ni sicer naravnost raz sipala denarja, vendar pa se je opažalo, da njeni redni prejemki ne morejo odgovar« jati vsem njenim potrebam. Dasiravno tež« ko bolna na pljučih, je zadnje čase gojila simpatije do tobaka in do pijače, kar je mo» tivirala s tem, da mora pozabljati na svoje skrbi. Ob priliki prejšnjih revizij si je ved« no izposoievala denar od raznih svojih znancev, večinoma trgovcev. Dasiravno so te vsote bile včasih prav znatne, so ji ljud« je vseeno zaupali. Posebno rada je Boršt« narjeva v zadregah stopila tudi v glavno tt» bačno zalogo. Tako je imela izposojene ved ro velike vsote, s katerimi je pri prejšnjih revizijah krila deficit. Primankljaji so ved« no naraščali, vendar pa je za enkrat še skrivnost, kako bi se bila mogla potrošiti baš tako velika vsota, kakor jo izkazuje usodna revizija. Da bi bila Borštnarjeva vse zapravila v Litiji, je izključeno. Na počitni« ce pa i-z razumljivih razlogov nikdar ni mo« gla in je ostala v službi tudi v bolezni, ko je sedela v uradu popolnoma oslabljena. Utegne torej biti kolikor toliko verjetna ravedba Zore Borštnarjeve, da je denar po« sojala, vendar pa osebe, ki je njen denar prejemala, noče izdati. Preiskava med tem teče dalje.
Novomeške senzacije
Dva žejna rokodelca iščeta pijače. — Ljubezniv zaročenec. — Rahločuten hlapec.
Novo mesto, 22. februarja.
Tesar Ivan Zanner in ključavničar Lojze HirJman sta se sešla lani 17. decembra na Kočevskem. Zanner je delal že pred vojno v Vrbovskem in med Kočevci in je poznal te kraje. Dobil je semtertja dobrega kočev« skega žganja, toda za svoje žejno grlo Ie premalo. Hiršman pa je služil pri mnogih podjetjih v Srbiji, kjer je dobival le »me« kano raki jo*. Zahotelo pa se mu je »Ijute rakije*, zato je pustil družino v Srbiji, sam pa jo je ubral v Slovenijo, kjer sta se se« stala z Zannerjem. S Kočevskega sta jo mahnila čez Cernomelj v Semič. V Ručetni gori, kjer raste najboljše vino, sta našla vrata sobe nad Grahkovo zidanico odprta. Razumela sta takoj vabilo usode in vstopi« la. Prizdignila sta par desk na stropu zi« danice in prišla v klet, kjer se jima je ure« sničila njuna vroča želja. Popila sta par li« trov vina m vzela s seboj 5 litrov dobrega tropinovca. Ze precej korajžna sta prišla do zidanice Jakoba Struclja, kjer sta snela vra« ta s tečajev. Tu sta zakurila v štedilniku, si skuhala večerjo, se napila rujnega vinca in šla spat No, seveda ponoči nista hodila ven odlagat preobiio zavžito vino. marveč sta uporabljala kar neko malo kabljico. Zju traj sta pa odnesla za kakih 500 Din pre« mičnin. ki sta jih zakopala pri nekem dreve« (u. Se pre i sta razbila skledo in vrč. pa tudi
kabljico in zakurila z njo. Nato sta šla k cerkvi sv. Roka v Nestopljo vas, v katero sta tudi vlomila in odnesla kelih, pate&o, dva prtiča in svečo. Tudi to sta zakopala pri nekem drevesu in šla po tem težkem delu spat v neki kozolec. Ko se je pa zmra« čilo, se je oglasila Tantalova žeja. Smuknila sta do zidanice Janeza Željka, vlomila v njo, popila kake 4 1 vina in odnesla razven 4 1 tropinovca še za kakih 400 Din raznih premičnin. Tudi tu sta napravila ogenj in sicer kar na tleh. Ko sta pa hotela drugo jutro iti v Ljubljano likof pit, so ju prijeli orožniki in ju oddali v zapore novomeške sodnije .Ker sta priznala vse, so prisodili sodniki Zannerju, ki ga iščejo tudi raziič« na hrvatska sodišča, 6 mesecev, Hirfcmanu pa 4 mesece ječe, poostrene z dvema pošto« ma in dvema trd.ma ležiščema na vsakih 14. dni.
*
Tudi slaščičar Rafael G. je prišel iz Za« greba v Slovenijo, pa ne radi rakije, ampak radi Ane D., v katero je strastno zaljubljen. Oba sta se dogovorila, da se vzameta, to« da ženin je bil bolestno ljubosumen na svo» jo Anico, ki jo je radi tega silno mučil. Anica pa je uvidela, da bi bilo življenje ob strani takega moža pravcati pekel, zato mu je pisala, da ga ne mara več, hkratu pa si je izbrala drugega fanta.
Nato je pridivjal G. lani 9. oktobra v Le« skovec v hišo Anice, ki mu je naravnost po vedala, da ga ne mara več. Tedaj pa jo je G. neusmiljeno oklofutai pa jo je zopet takoj prosil odpuščanja. Tu pa pride domov nevestina mati Ivana in ko vidi hčer ob jo« kano in skuštrano ter zve, kaj se je zgo» dilo, zdirja iz hiše po orožnika, hčer pa za njo. Za njima priteče pobesneli ženin, uda« ri mater s palico, da se je razbila palica in zlomila nosna kost, mati pa onesvestila. Nato dohiti Ano, jo podere na tla in ji sku. ša s palcem iztakniti oči. Opetovano Jo Jo tudi sunil z odprtim nožem v pljuča.
Sodnija je bila mnenja, da ima obtoženec prevročo kri in ga je obsodila na 6 tednov težke ječe in trdo posteljo na vsakih 14 dni in na plačilo zasebne odškodnine po 600 Din obema.
•
Jakob Valentine s Tolstega vrha pri Ko»
njicah je bil že trikrat kaznovan radi tatvi* ne in tudi v prisilni delavnici je že bil, ven» dar pa pravi, da se je v vseh teh zavodih naučil take rahločutnosti in vdanosti na« pram tistemu, pri komur naj služi, da mora pri vsakem odhodu iz službe vzeti nekaj za spomin s seboj. Tudi pri Mihi Repanšku na Mieševem je služil tri tedne za hlapca ln posti I joti a, pa se mu je hiša tako omilila, da je vzel pri odhodu iz službe za spomin veliko »Tantaho*, vredno kakih 800 Din in jo prodajal v bližini.
Ker je ne more vrniti, jo bo moral pač odslužiti oz. odsedeti. Ko prestane 6 mese« cev težke ječe z enim postom in trdim le» žiščem na mesec bo imel zopet priliko iti po svetu na lov za različnimi spomini.
Pred sodniki
Trgovski sluga Tone ima posebno smolo, kamorkoli se premakne, zadene v paragraf. Ze leta 1923. se je pretepal v družbi štirih tovarišev, ki so bili oproščeni, a neljubo sodno postopanje zoper Toneta je bilo pre« leženo, ker je baš tedaj imel neko drugo sodnijsko zadevo. Zdaj je prišla spet ta plesniva ovadba na dan in še ena sveža so ji je priključila. Tone je imel ljubico, za* kaj bi je pa ne smel imeti, — s to ljubico je živel v lepi nezakonski edinosti pod isto streho. Njegov gospodar pa je premalo upošteval, da fant mora preživljati dva, saj ga je po njegovem zatrdilu plačeval preccj jalovo. Tone, ki je brihtna glava, si je pomagal sam in si povišal plačo s hlača« mi, rokavicami, srajcami, nogavicami in drugo tako robo. Oškodoval je gospodarja za 1574 Din. In zgodilo se je, da je zaradi tega naskočila Toneta kar cela tropa pre« strašnih paragrafov; oživel je stari gren iz leta 1923., ko je Jožefu prerahljal rebra in pridružila se mu je še ta nesrečna tatvina. V 3 mesečni ječi bo zdaj delal svojo težko pokoro, poostreno s trdim ležiščem m ža« lostno samoto.
P>?Ha9HMHHHHI
|	Danes
i „Cesaričine vijolice" £
Napeto zanimiva filmska drama, katera ie že od prvega početka Jako in-teresantna, v zadnih dejmih pa je film naravnost ara matičen. Vloge so v rokah najs-avnijših francoskih igralcev največ sinpat.j pa si bo v tem filmu pridobila velika svetovna
umetnica Rsqnel MeUer. Bogata ta razkošna oprema, tnulete so pa na vrhuncu. Oglejte si razstavljene ^fke. Predstave pop. 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
s	Kino Ideal
Domače vesti
*	Spremembe t upravi presbiroja zunanje
Sa ministrstva. Iz Beograda poročajo, da bo šef presbiroja Momčflo Ivkovič po lastni želj imenovan za generalnega konzula, katero mesto miu po činu tudi pripada. Imenovan bo Ivkovič najbrže v Carigrad aH Belstagfors. Kot kandidati za njegovo mesto se imenujejo naš generalni konzul v Newyorfcu Karovič, načelnik zunanjega ministrstva Jova Jovanovič-Marambo, načel nžk zunanjega ministrstva Pera Taletov in sedanji pomočnik šefa presfoiroja dr. Erhar-tič. Slednji je Slovenec.
*	Promocija. Na zagrebški univerzi le bfla te dni gospodična Gabrijela 2 e Ie z-n i k hčerka upokojenega višjega sodnega oflcijala Ivana Železnika na Vranskem, pro-movirana za doktorja vsega zdravilstva.
*	Iz diplomatske službe. Dr. Josip Smod-laka, ki se je zadnje dni mudil na Sušaku, Je predvčerajšnjim odpotoval v Rim, da izroči svoje agende novemu poslaniku pri Vatikanu Jevremu Simifiu. Dr. Smodlaka potuje iz Rima v Berlin, kjer v kratkem nastopi svoje novo službeno mesto kot podanik.
*	Iz tfrtžavne službe Je Izstopil g. Franjo KobaJ, o katerem smo nedavno poročali, da Ie bil premeščen iz Banjaluke v Neve-staje. Prevzel je mesto knjigovodje pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Banjaluki
*	Izpremembe v državni službi. Imenovani so: Predmetni učitelj Peter Modic za profesorja na državni dvarazredni trgovski šoH v Ljubljani v 8. skupini I. kategorije; «ir. Davorin Flis za zdravnika bolnice za duševne bolezni v Stenjevcu; Amalija Etsenzopf za telefonistinJo pri poštnem ln brzojavnem uradu v Velikih Laščah. Rak Habjan, uradnik pri ministrstvu za promet, je iz 3. skupine pomaknjen v 2a) skupino II. kategorije. V območju direkcije državnih železnic v LJubljani sta trajno upokojena uradnika Alojzij Agrež in Karel Skala. Pisar Aleksander Bahovec pr! agrarni direkciji v LJubljani je po čl. 234 uradniškega zakona odpuščen iz državne službe.
*	Smrtna kosa. V acboto 20. t m. Je preminul v Mariboru g. Karlo VVashlngton -\Valenta, centralni inšpektor Južne železnice v p. Pogreb se ie vršil včeraj na mestno pokopališče v Pobrežju ob številni udeležbi občinstva. — V Gradcu je preminul v ponedeljek 22. t m. v 23. letu starosti g. Herfried Kasper, slušatelj šumar-ske visoke šole na Dunaju, sin ravnatelja Mestne hranilnice v Ptuju in brat glavnega ureinika »Marburger Zeltung«.. Umrli je stal tik pred svojimi končnimi izpiti, ko ga je zavrama sušica položila na bolniško postelj, katere ni več zapustil. Po-kojnik je bil pri svojih tovariših in znancih radi svojega odkritega značaja zelo priljubljen. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše sožaliei
*	Vodstvo splošne bolnice v Mariboru, razpisuje pogodbeno mesto bolnične babice, začasno v provizorni lastnosti proti obojestranski mesečni odpovedi. Če bo službovanje zadovoljivo, se uvrsti babica po zakonu v skupino zvaničnikov. oziroma služiteljev. Prejemki v naTavi: prosta hrana, stanovanje, kurjava in razsvetljava; v gotovini 1000 Din letne plače in 17 Din dnevne draginjske doklade. Prosilke samskega stanu naj vložijo prošnje do 25. februarja.
*	Škodljivci Slovenije. »Jutarnji list« poroča iz Ljubljane o ogorčenju naše javnosti, ker ne namerava poštna uprava zgraditi za čekovni urad novo projektirano poslopje in hoče kupiti v to svrho stanovanjsko hršo Jadransko-podunavske banke na Miklošičevi cesti Koncem svojega poročila pristavlja zagrebški list: »Kakor doznava naš dopisnik iz popolnoma objektivnih strokovnih krogov, je zgradba »Jadransko-podunavike banke najprimernejša v to svrho.« Vprašaš moramo, kdo so tisti »popolnoma objektivni strokovni krogi« in v katerem interesu zagovarja »Jutarnji list« nakup lriše Jadransko-podunavske banke? Ni človeka v Ljubljani ne glede na politično prepričanje, ki bi zagovarjal ta nakup. razen par Idudi mogoče, ki so direktno interesiran} pri Jadransko-podunavskl banki. Ce pa misli »Jutarnji list«, da mora zagovarjati ta nakup zato, ker je poštni minister radičevec dr. Šuperina, potem lahko ugotovimo, da mu Je s tem napravil zelo slabo uslugo.
*	Radičevci na delu. Poštni naidzornik dr. Fran Janžekovič je z odlokom ministrstva pošte ln braoiava od poštnega ravna-nateljstva v Ljubljani premeščen v istem svojstvu k poštnemu ravnateljstvu na Ceti-nju.
*	Porotno zasedanje v Ljubljani. Pri
ljubljanskem deželnem sodišču se prične prihodnji ponedeljek prvo letošnje porotno zasedanje. Doslej so razpisane naslednje obravnave: v ponedeljek dne 1. marca se vršita dve obravnavi, prva proti Ivanu Žni-daršiču zaradi tatvine, druga proti Josipu Primcu zaradi goljufije; v torek dne 2. ■marca pnoitl Alojziji Kernčevi zaradi goljufije; v sredo dne 3. marca prot Ani Špila-hovi zaradi goljufije ter proti Francetu Ko-privcu zaTadi uboja. Nekoliko obravnav se še pozneje razpiše.
*	Dramatična šola za slovenske pedagoge v Zagrebu. Na višji pedagoški šoli v Zagrebu Je letos nad 40 slovenskih slušateljev ki se hočejo razen strokovnega študija usposobiti tudi za izvenšolsko prosv. delovanje. Ker bo večina imela priliko, da sodeluje kasneje pri raznih naših dramatičnih društvih, ki pogre5ai0 baš dobrih režiserjev. je slovenski klub naprosil rojaka g. Hinka Nuilča. režiserja Narodnega gledališča v Zagrebu, za pouk v dramatiki. O. Nučič se je rade volje odizral vabilu ta je brezplačno o tvoril dramatsko šolo. Vršijo se strokovna predavanja o režlranju, sestavi odra, ter praktična predavanja o gledališču. Tako smejo naša podeželska dramatična društva upati, da dobe v dogiednem
času dobro lzvežibane voditelje ta režiserje. Gospod Nučič si bo pridobil s tem svojim plemenitim delom zahvalo ta priznanje vsega našega naroda.
*	Velika monopolska afera le bila te dni razkrita v Zagrebu. Ze dalje časa se je opažalo v monopolskem skladišču tobaka, ga zagrebški trafikanti jemljejo vedno manjše količine tobaka ln zlasti cigaret »Vardar«. Uprava monopola si je brezuspešno belila glavo s to zagonetko. Za-gionetka Je bila še večja, k0 Je zagrebška inšpekcija monopola doznala, da ponujajo neki ljudje zagrebškim trafikantom tobak ta cigarete s 6% provizijo, dočim jim dale skladišče samo 5 %. Ta čudna situacija je trajala skoraj leto dni, nakar končno niso prišli na sled veliki goljufiji. Pri kontroli knjig velezakupov z dežele se Je ugotovilo, da so nekateri veiezakupi izkazali v knjigah mnogo manj tobaka, kakoT le bilo izkazano pri momopolskem skladišču. Uvedena Je bila stroga preiskava, ki je trajala cela dva meseca. Pokazali so se nepričakovani rezultati. Dognalo se je, da so nameščenci skladišča tobaka v Zagrebu kupovali tobak in cigarete na ime nekaterih podželeskih velezakupmkov ter dobivali ve-lezakupnišk® provizijo 8.5 %; trafikantom pa so prodajali blago s 5 % provizijo. Na ta način so nameščenci oškodovali rnono-polsko upravo za 400.000 Din. V afero ie zapleten tudi bivši ravnatelj mestne hranilnice v Karlovcu Martin Carič, ki je bi! te dni aretiran zaradi defravdacije. Upravnik skladišča je premeščen, goljufija pa naznanjena državnemu pravdništvu, ki je proti krivcem uvedlo preiskavo.
*	Zadoščenje za obrekovanje. Dne 23. t m. se je vršila pred okrajnim kot kazenskim sodiščem v Mariboru razprava o tožbi g. Lovra Petovarja, veleposestnika v Ivanjkovcih, proti Antonu Lumirju, trgovcu v Mariboru. Svoječasno so že klerikalni listi, predvsem mariborska »Straža« v času volilne borbe obširno izrabljali proti Petovarju obdolžitve, ki Jih ie spravil v lavnost Anton Lumir. Kasneje je urednik »Straže« vse obdolžitve preklical in obžaloval objavo v časopisih. Anton Lumir pa je ponovno pred ravnateljstvom Slovenske banke dolžil g. Petovarja, da je oškodoval Križevsko opekarno za 5 milijonov dinarjev, da je dobival velike množine opeke od te opekarne, ne da bi jo plačal ter da je na ta način upropastil podjetje in oškodoval Lumarja, ki je bil delničar. Na podlagi obtožbe g. Petovarja je nastopil g. Lumir dokaz resnice o svojih trditvah, ki se mu je pa na celi črti ponesrečil. Sodnik je v razlogih sodbe, v kateri Je obsodil Lumirja radi obrekovanja, izrecno povdaril. da so očitki Lumirja popolnoma neosno-vani, kar dokazuje cela vrsta prič, pregled knjigovodstva Križevske opekarne in knjižni Izvlečki Slovenske- banke. S to sotdbo je g. Petovarju dano zadoščenje za dolgotrajne žalitve, kojih povzročitelj je bil Anton Lumir.
*	Pismo Stoje Markovičeve cettajskemu sodišču. Cetinjsko sodišče je prejelo te dni pismo s poštnim žigam »Podgorica«. v katerem prosi znana odmetnica Stoja Mar-kovič, ki je nedavno pobegnila iz cetinj-skih zaporov, naj sodišče nikogar ne obtožuje zaradi njenega bega »Nikdo nri nI pomagal pri begu razen boga; bog pa mi je pomagaj, ker sem bila po krivici obsojena.« Pismo je podpisal tudi nien stric dr. Vu-kašin Markovič. Pravita, da se nahajata v Tiperskih planinah.
*	Ponarejevalca izpričeval ta diplom Je beograjska policija Iztaknila v osebi Danila Cerovca, dobro jI znanega pustolovca, ki Je doslej že večkrat imel opravka s paragrafi zaradi tatvin. Zadnje čase pa se je izdajal za podravnaielja Jadranskio-podu-navske banke ter z raznimi ponarejenimi dokumenti izvrševal sleparije. Poleg drugih faizifikatov ima policija v rokah Cerov-čevo ponarejeno maturitetiio izpričevalo in ponarejeno diplomo subotiške pravne fakultete, s katero ie želel postati vojaški sodnik, in ie nedavno vložil tozadevno prošnjo na vojno ministrstvo. Ker pa Ce-rovcu manjkajo vse potrebne šole, bo sedaj študiral pri ričetu.
*	Sleparija z »univerzalno filmsko šolo« v Pančevu se razkriva v vedno večji dimenziji. Veliki kapetan Mandrovič, ki vodi preiskavo, je doslej ugotovil, da je reklami obeh sleparjev, bratov češljarevič. nasedlo okrog 500 mladih devojk in fantov iz raznih krajev države; deklet največ iz Osije-ka in Zagreba, fantov pa iz Beograda, Novega Sada in Subotice. Vsi so morali plačati prvi prispevek 10 Din, četudi je reklama oznanjala, da nova »Filmska družba« razpolaga s kapitalom 2,250.000 D!n. Zadnje čase pa sta sleparja izvabila vsakemu kandidatu še po 120 D:n za filmsko revijo »The Bioscope«, ki sta jo napovedala. Oba sleparja sta že pod ključem, preiskava pa se energično nadaljuje.
*	Smrt vsled veronala. V Sisku je te dni vzbudila senzacijo vest o nagli smrti učiteljice Katarine Mihelčič, solidne in splošno spoštovane nastavnice. Ker je trpela na živcih ta ni mogla spati, je Mihel-čičeva pogosto lemala brom in veronal. da Je lažje zaspala. Tudi 17. t m. je vzela zvečer dozo veronala, nakaT je trdno zaspala in se ni več prebudila. Ko se tudi naslednjega dne ni prebudila, so jo prepeljali v bolnico, ali pomoč je prišla prepozno; nesrečno učiteljico je zadela kap vsled zastrupljeni a z veronalom. Dosegla Je starost 45 jet
*	Skok Iz III. nadstropja — v zakon. — Kakor smo nedavno poročali, je v Beogradu slušateljica na Juridični fakuitetl Natalija Eškenazi skočila s tretjega nadstropja univerze ter se močno poškodovala. Naha-Je se še v bolnici, a bo v kratkem popolnoma ozdravila. Vzrok obupnega njenega koraka je bflo dejstvo, da je njen zaročenec, absolvirani medšcinec Aca MLloJkovič, ki nadaljuje svoje študije v Ženevi, postajal vedno »hladneiši« ter le sumila, da s»
bliža konec njene dobavne sreče. Temu pa nI bilo tako. Aca Je prtdhel tz Ženeve ta je že storil potrebne korake, da gresta z Natalijo iz bolnice pred poročni oltar. In tako
je obupni čla zaljubljene Natalije našel srečen ln skoraj romantičen konec.
*	Predložen v smrtno kazen, a obsojen na 6 mesecev ječe. Pri zagrebškem sodišču se je vršila razprava proti Franju Juraču iz KraBevca, Id je s čevljarskim nožem zabodel svojega brata Ivana, tako da je ta umrl zaradi izkrvavlieoja. Možak Je bil dalje obtožen, da je posilil 1. 1924. Marijo Ba-Ionovo v Drači, da je ukradel pet bukovih dobel da je v Kraijevcu napadel neko žensko in jo poškodoval fn da je 1. 1923. umoril Ignaca Novaka. Za razpravo Je vladalo med publiko zanimanje, kajti državno pravdništvo je zločinca predlagalo v smrtno kazen Spričo pomanjkljivih dokazov pa ie bil možak obsojen samo na 6 mesecev ječe in to le zaradi prekoračenje silobrana s čevljarskim nožem.
*	6000 vagonov premoga v skladiščih. Železniške direkcije v naši državi potrebujejo dnevno 800 do 900 vagonov premoga. Državni rudniki produoirajo dnevno 450 do 500 vagonov. Omenjene direkcije kupijo dnevno od državnih premogovnikov 270 vagonov, od Trboveljske prermogokopne družbe pa tudi 270 vagonov, ostalo potrebščino pa krijejo razna, privatna podjetja. Premoga iz državnih rudnikov Je danes v skladiščih že nad 6000 vagonov.
*	Nov most v Bohinju. Ob Bohinjskem jezeru se je prošli petek sestaja komisija, ki ]e uredila vse potrebno za gradnjo ka-menitega mostu čez Savo pri Sv. Janezu. Most se prične graditi v drugi polovici prihodnjega meseca. Lepota Bohinjskega jezera in njega okolica bo s tem mnogo pridohlla.
*	Trojčke, in sicer 2 deklici in 1 dečka, je porodila Julija Korene, žena bajtarja in kovača v Zloganjski gori pri Škocljanu. Tri mesece jih je vse tri sama dojila in negovala. Vsi trije so zdravi in se dobro razvijajo. Ker je mati, ki živi v velfki revščini, pri tem preveč oslabela, je na prošnjo potujočega gospodinjskega tečaja, ki se baš nahaja v Škocijanu, sprejel eno deklico do enega leta v oskrbo »Dečii ta materinski dom kraljice Marije« v Zavodu za socljal-no-higijensko zaščito dece v Llubljani.
*	Konja ubila svojega gospodarja. V nedeljo se je zgodila na cesti Ludberg-Ko-privnica težika nesreča. 60 letni seijak Blaž Horvat iz Kirtnijaka se je peljal s svojo obi-teljo b roječ o sedem žensk, k svojemu sorodniku. Prispel Je dopoldne In se zadržal tam do 4. popoldne. Oba konja, kd sta bila mlada in srborita, je imel na dvorišču. Okrog 3. je pridTvel po cesti avtomobil katerega sta se kotrja tako prestrašila, da se nista mogla umiriti niti do časa, ko se je Horvat pripravi! za odhod. Preden se je odpeljal s svojo ofciteljo, je Horvat še rekel, da se boji voziti se s tako preplašenimi konji. In res ga slutnja ni varala. Pot od Subotice proti Kutnjaku vodi navzdel ta konja sta pričela teči v divjem diru, da fih starec ni mogel zadrževati. Na nekem ovinku pa se je voz prevrnil v obcestni iarek. Horvat in dve ženski sta prišli pod konja, ki sta s kopiti razbila Horvatu lobanjo, da je ostal na mestu mrtev. Štiri ženske Pa so bile tež ko ranjene. Gledalcem se je nudil grozen prizor. V jarku je ležal starec pod krvavimi konjskimi kopiti ves zmečkan, a okrog njega vse okrvavljene štiri ženske. Poklicani zdravnik je nudil ranjenim ženskam prvo pomoč ter jih dal odpeljati v bolnico v Koprivnici, dočim so mrtvega Horvata spravili v Kutnjak.
*	Dva mornarja utonila. Blizu otoka Raba je predvčerajšnjim na odprtem morju zalotil vihar manjšo trgovsko ladjo »Ante Torte« teT jo prevrnil.. Pri tej priliki sta utonila dva mornarja, dočim so se ostali trije srečno rešili.
■naaHBBBBissaHBngieB&CEsaBEiEBBa
Ker nam je danes nenadoma prispel dolgo pričakovani dragoceni film s
Henny Porten
(Mati ln dete) smo primorani ukiniti predvajanje našega edino pravega francosko»nemškega filma Madame Sans Gene, ki je napolnil našo dvorano z vzhičenim občinstvom ter ga od«
goditi na poznejši čas.
Iz Ljubljane
u— Člane »Jugoslov.-češkoslovaške lige pozivamo, da se nocoj zanesljivo udeleže izrednega občncgi zbora v mali dvorani »Kazine« ob 19. Vsi brez izjeme.
u— Na poslovilni večer g. gsn. konzula dr. Peneša pozivamo vse narodno občinstvo. Najboljši prijatelj je nam bil. zato je naša dolžnost, da mu priredimo ob odhodu najprisrčne.iše slovo! Občinstvo prosimo, da pride točno ob 20., da se udeleži sprejema g. generalnega konzula!
u— Čr-janka društva »Kazine« se vrši zopet v četrtek od 17. do 20. ure.
u— SokDl I v Ljubljani. Pogreb preminulega brata Alojzija Janežiča se vrši danes cb pol 3. popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice. Udeležba v civilu s sokolskim znakom. Odbor.
u— Društvo »Treznost« v Ljubljani ima i svoj sestanek danes v sredo ob 18. v brez- j alkoholni točilnici. Dnevni red: 1) Jacke Lcndon, kralj alkohola (predava br. Cer-kver.ik), 2) Obljuba novih članov.
u— «L'ubljanski Grad». Napredno kulturno in politično društvo »Ljubljanski Grad« j je priredilo s sodelovanjem društva »Treznost« dne 20. t. m. na Gradu drugo predavan« o alkoholizmu s predvajanjem filma »Vozar smrti«. Preko sto gradarjev je z napetim zanimanjem sledilo izvajanjem preda vateija dr. MSkiča, ki jim !e nazorno pokazal sliko današnje »suhe« Amerike In Izrazil željo, da b! se prohibicija vpeljala tudi pri nas. Po nad pol ure trajajočem govoru dr. j Mškiča. ki mu je sledilo dolgotrajno ploska i
nje in pritrjevanje, se ie pričelo s predvajanjem filma »Vozar smrti«, ki živo pokaže v 6. velikih dejanjih škodljivost aikohola za človeSki orgasisetn ln človeško dražbo. Nav
zočl so pozorno sledili dejanjem te nadvse krasne draime, ki v najostrejši goloti kaže bodo, povzročeno od alkohola. Po predavanju so se razšli ljudje, živo se pomenkujoč ta z željo, da bi se kaj takega večkrat prire-<filo na Gradu.
u— Darilo. Mesto cvetja na krsto pokojnega g. Bernarda Cescuttija ta na krsto ge. Frančiške Kastelic je daroval podpredsednik Trgovskega društva Merkur v LJubljani g. Riko Tory v prid podpornega sklada tega društva znesek Din 200. Iskrena hvalal Želimo obilo posnemalcev!
u— Zagoneten slučaj. Kakor smo včeraj poročali, so v soboto zvečer našli težko ranjenega v mlaki krvi mladega mehanika Ladislava Tomšiča ter ga prepeljali v bolnico. Od interesrrane strani smo naprošenl za ugotovitev, da ranjenca niso našli v bližini kavarne »Central«, marveč na dvorišču hiše št. 43 ob Sv. Petra cesti.
u— Prodaja čevljev tovarn Peter Kozina & Ko. po znižanih cenah v trgovini Aleksandrova cesta 1 in Breg 20 se izjemno podaljša do konca tega meseca, ker se nI moglo vseh odjemalcev postreči, na kar se cenjeno občinstvo opozarja.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnje drrnve so bili naznanjeni sledeči smrtni slučaji; Bojana Barlič, sprevodnikova hči, 11 let; Al. Mihelčič, krojač, 18 let; Alojzij Zehrer, železničar v p., 68 let; Ana Voga, čuvaTjeva žena. 40 let; Ivan Bajt, trgovski poslovodja, 67 let; Josip Krašovec, pečar, pomočnik, 38 let; Katarina Kunst, zasebnica, 70 let; Pavla Lavuč, učiteljeva hči, 1 mesec; Vinko Marčič. kapetan v p., 47 let; Stanko Modic, klerik, 18 let; Franc Zgonc, pleskar in gostilničar, 41 let; Andrej Sever, sluga v p., 46 let; Nikolaj Završnik, carinski deklarant. 20 let; Alojzij Zajec, posestnik in hotelir, 66 let; Frančiška Porenta, zasebnica, 69 let; Josipina Gerkman, zasebnica, 73 let; Maks Vasle, mizarski vajenec, 20 let; Bernard Cescutti. trgovec, 33 let; Jožef Turk, dninar, 35 let; Marija Ambrož, bivša kuharica, 68 let; Karolina Kumberg, zasebnica, 69 let; Josip Kambič. sin dninarice, 6 tednov; Frančiška Kastelic, trgovčeva žena, 56 let; Marija Ražun, hči kretnika, 17 let; Vincenc Laznik. urarski vajenec, 18 let
u— Policijske prijave. Od ponedeljka na torek so bHi prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 poskušen vlom, 1 goljufija, 1 telesna poškodba. 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 izgred, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek neprevidne vožnje,
2	nezgodi, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 pobeg od doma, 5 prestopkov cestnega policijskega reda in 15 prestopkov avtomobilskih predpisov. Aretirane so bile
3	osebe. In sicer vse radi beračenja.
u— »Ja ču vas danas još sve naiupati.« Včeraj okoli 10. dopoldne se je poj avti v stanovanju Mirni Reboljeve v Čopovi ulici okali 45-leten bradat neznanec in naše! doma samo 12-letnega sinčka. Neznanec Je brez besedii otroka pograbil in ga z vso sito pahnil proč od vrat ter stopil v sobo. Notri si je vse natančno ogledal ln ko le pahnil preplašenega dečka zopet v stran, mu je zagrozil: »Ja ču vas danas Još vse naiupati!« Tujec se je nato obrnil in izginil. Kaj je neznani bradač iskal v hiši, je ostalo doslej še skrivnost
u— Ubegel dečko. Od svojih staršev, stanujočih v Trnovskem pristanu št. 40. je v nedeljo pobegnil 15-letni Viktor Hudeček po poklicu zlatarski vajenec. Hudeček, ki je nagnjen k raznim avanturam, jo je popihal baje proti Dalmaciji.
u— Plašljiv konj povzročil nesrečo. Po-sestnlkova hči Marjeta Stržišar iz Kot pri Igu je vozila v ponedeljek z enovprežnrm vozom po Ižanski cesti proti mestu. Na ižanski mitnici je privozil nasproti nenadoma tovorni avto In dasiravno Je vozil šofer čisto počasi, se je konj ropota stroja tako prestrašil, da se je spustil v divji galop proti mestu. Stržišarjeva, sedeča na vozu, ni mogla konia obdržati. V diru se Je voz naenkrat nagml in pokopal Strži-šarjevo pod seboj. Dekle je zadobilo pri padcu močne notranje in zunanje poškodbe ter Je bilo takoj prepeljano z rešilnim vozom v bolnico.
u— Tatvina na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru je izmaknil v ponedeljek neznan uzmovič Mariji Hočevarievi iz Domžal zavitek z vsebino 6 parov belih nogavic, kosom batista, nekaj klopšičev sukanca ter nekaj kosi rjave, sive in črne volne v vrednosti 400 Din.
u— Poskušen vlom. V stojnico branjev-ke Katarine Hafnerjeve na vogalu Bleivvei-sove in Vošnjakove ulice je poskušal udre-ti v noči na ponedeljek neznan svedrovec. ki se mu je posrečilo že odstraniti visečo ključavnico. Od posla pa ga je bržkone prepodil kak slučajen nočni pasant ali stražnik tako, da je ostal njegov trud brezuspešen.
u— Posodi no Pavlica . . . Kakor smo že poročali v eni zadnjih številk, je pred nekaj dnevi ubežala iz dermatologičnega oddelka javne bolnice znana pustolovka 22-letna Elza Mantel, in sicer kar v bolniški obleki. Ker Elza seveda ni megla hoditi okrog v taki obleki. Jo je v dTužbi svoje istotako pobegle tovarišice Pečaverjeve mahnila ponoči k neki svoji znanki v Šiško, ki sta ji ukradli nekaj obleke. Elza, ki je rada elegantno oblečena z ukradeno obleko ni bila zadovoljna, zato se Je v soboto naenkrat pojavila pri služkinji Pavli Lastnakovi v Hilšerjevi ulici št. 7, ki jo ie poznala samo napd. Znala je govoriti tako prepričevalno in ljubeznivo, da ji je Lastnakova zares posodila celo lepo obleko, perilo in celo klobuk ter saJoše, seveda pod pogojem, da dobi vse skupaj na-
slednjega dne nazaj. Elza J« seveda to
svečano obljubila, vendar jo Je Lastnakova pričakovala zaman in še čaka.
Iz Maribora
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1
a— Nemška gospodarska ofenziva v Ma" riboru. Mariborski Nemci polagoma spoznavajo, da na političnem polju nikdar več ne bodo igrali odločilne vloge. Tem tesne-Je pa se oklepajo zato svojih gospodarskih postojank. Dobro se zavedajo, da smo Slovenci gospodarsko za enkrat še š.b-kejši. Krizo, katero preživlja na gospodarskem polju slovenski živelj, Nemci seveda na vse mogoče načine poglabljajo in izrabljajo. Dočim so že preje z vsemi sredstvi ščitili vsakega svojega pristaša, s# sedaj začeli naravnost odkrit boj proti slo-venskemu trgovstvu. Novi stanovanjski zakon jim ta boj žejo olajšuje, ker Imajo sedaj pravico prostega ra-zpologanja z lokali. Iz teh prostorov pa hočejo izrinit! slo-venske trgovce In iih tako naravnost uničiti ali pa vsaj prisiliti, da se izselijo drugam. Tako Je najem v Gosposki ulici malone vsem slovenskim trgovcem odpovedan. Gdč. Ivanka VVeisl Je marala svojo tT-govino že likvidirati, sedaj pa so prejeli odpoved oziroma nemogoče najemninske pogoje še ostali slovenski trgovci, kakor Erzin, Baloh in drugi. Trgovcu Majeriu so navili najemnino tako visoko, da ie niti največji tovarnar ne bi zmogel. Radi tega je tudi cn prisiljen prepustiti lokal nemškemu konkurentu. Briveč Ulčar, ki Je že 15 let v istem lokalu, je moral napraviti prostor nemškemu urarju. Taki slučaji se dan na dan množijo. Nujno potrebno bo, da se podvzamejo primerni koraki v zajezitev te nemške ofenzive. Predvsem naj mestna občina odpove lokale v magistrat-nem poslopju nemškim trgovcem ta na ta način pripomore Slovencem do eksistence. Prav tako bo treba ponovno načeti vprašanje zasilnih lokalov v paviljonih na Aleksandrovi cesti, proti katerim so se baš nemški občinski očetje z vsemi štirimi borili.
a— Huda konkurenca mariborskih gostilničarjev so razni vinotoči. ki rastejo kakor gobe po dežju. Vinogradniki zlasti v bližnji okolici mesta so začeli splošno prakticirati tako, da svoj pridelek na drobno razpnodajajo, ker ga sicer ne moreja spraviti brez lastne izgube v denar. Že nekaj let sem občutijo mariborski gostilničarji to hodio konkurenca Dočim se ob nedeljah po vinotočih ljudje kar drenjajo, zevajo mariborske gostilne praznote. Za letošnje leto je že do sedaj prijavljenih v najbližji okolici nad 150 vinotočev. Ne je razmeroma nizke cene (liter po 8 do 10 dinarjev), ampak tudi krasni izprehodi v lepo okolico Imajo pač za meščane posebno privlačnost, ki je še tako solidna postrežba po mestnih gostilnah ne moTe nadomestiL
a— Počitniška zamenjava dijaštva v ČSR
Poročali smo že, da sta uvod3e češka in ju-goslovenska JčLIga obširno akcijo za zamenjavo dijaštva med počltnicml. Starše ln dijake opozarjamo, da so že sedaj na razpolago tozadevne vprašalne pole, ki Jih naj Interesenti izpolnijo v upravi »Tabora« Jurčičeva ulica, ali podružnici »Jutra«, Barvarska ulica. Informacije pa dajejo tudi vsi odborniki lige v Mariboru. Vsak, ki hoče dati svojega otroka na Češko, se zaveže, da bo sprejel češkega dijaka pod enakimi pogoji za dobo 1. do 2. mesecev.
a1— Zdravstveno stanje v Mariboru. Od 15. do 21. t m. so v Mariboru obolele 3 osebe na davtci, na škrlatinkl Je Izmed 9 bolnih oseb ozdravilo 5. na legariu pa je bila bolna 1 oseba. Smrtnih slučajev zaradi nalezljivih bolezni ni bilo.
a— Društvo bančnih uradnikov v Mariboru Je na svojem občnem zzbom minulo soboto ponovno izvolilo za predsednika g. Franja Skaza, uradnika tukajšnje podružnice Ljubljanske kreditne banke. V Imenu ljubljanske organizacije se Je udeležil zba-rovanja g. Niko Gogala, prokurist Iste banke v Ljubljani.
a— Nenavadni dar Je našla neka Marija Š. v Marboru, ko se je minulo nedeljo vrnila v svoje stanovanje. Na postelji je milo jokalo komaj 7 dni staro dete, ki ga Ji Je nekdo v njeni odsotnosti prinesel v hišo. Ženska seveda ni vedela, kaj pečen z otrokom In ga Je odnesla na policijo, kjer so ga nato oddali neki stranki v oskrbo. Kakor Je dognala preiskava,. Je otroka ostavila nezakonska mati Marija Č.Hzoper katero je uvedeno kazensko postopanje.
a— Dete v kanalu. Glavni kanal, ki vodi po Kopališki ulici mimo Narodnega doma v Dravo, ie pred par dnevi naplavil cb izlivu otroško trupelce, ki je moralo že dalj časa ležati v vodi. Sumijo, da Je brezsrčna mati vrgla otroka živega v kanaj, ker na truplu ni najti nikakih znakov nasi-silja. Sodna komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico, kjer se Je včeraj vršila obdukcija. PoSicija ie pridno na delu, da izsledi zverinsko mater.
a— Zopet nesreča v Rušah. Včeraj se je v Rušah težko ponesrečil 301etni hlapec Fr. Koščak, uslužben pri g. Pogačniku. Pomagal je pri razkladanju železnega kolesa za fužine. Po neprevidnosti nekaterih pomočnikov je nad pol tone težko kolo zdrknilo z voza ter pokopalo pod seboj hlapca Ko-ščaka, ki se ni mogel več umakniti. Zlomilo mu Je križ in več reber. Težko ranjenega so po prvi zdravniški pomoči prf peljali v mariborsko bolnico.
t
Onozarjato BO, da eden pat j> negavic z žigom ln znamke )U/ (rdečo, modro aH zlato)
„klju6"
traja kakor Štirje pari drugfat Kupite eden par In prepričajte «e. — Nogavice brez liga .ključ" «o ponarejene. ^
Maši onstran granic
Fašistovska kriza v Trstu. Na zbo rovanju fašistovskih železničarjev je govo ril posL Ricci, ki je prišel iz Rima, da reši krizo v tržaškem fašiju. Naglašal je, da se t Trstu pridno dela in da se to delo ne sme motiti Prišel je, da spravi stranko v trdno in stalno ravnotežje. Histeričnih zvi* jač stranka ne potrebuje. Tok normalnosti ne sme zadeti na nikake ovire in Mussoli* nijevo delovanje se ne sme zadrževati z lo» kalno in osebno pretiranostjo in brezobzir« nostjo. Fašizem je korakajoča armada. Nih če se ne sme postavljati proti njenemu po« bodj in desorijentaeijo morajo nehati za vedno,.. Hud poper za kapetana Lupeti« no, ki je sedaj odžagan in je konec tudi njegove slave, kakor je izginil marsikateri fašistovski nasilnež njegove vrste! Rieci je obljubil, da bo z vso svojo močjo branil interese Trsta. Takih napovedi so Tržačani čuli že nebroj, obistinila se ni še nobena.
p— Nikolo Tommasea zlorablja fašistov« 6ki «11 Popolo di Trieste® pri svojem vsak« danicm vzdihovanju po Dalmaciji. V pre« dalih tega lista je Dalmacija čisto italijan« ska zemlja in gorje onemu, ki bi trdil, da Italija nima pravice do nje. «Popolo» grozi « pestjo onim mornarjem, ki so v Šibeniku odstranili beneškega leva, ki pa ni bil nič drugega nego spomin na nekdanje italijan« sko tiranstvo, kakršnemu Dalmatinci noče« jo več zapasti. Fašistovsko glasilo profani« ra spomin na Tommasea. On je bil propo« vednik miru in lepega sožitja med obema narodoma in neznano mu je bilo vsako tako razpoloženje, kakršno kažejo fašisti proti Jugoslovenom. Ako bi Tommaseo vstal iz groba in videl fašistovsko početje, bi se zgražal, zjokal bi se in izginila bi iz nje« govega plemenitega srca vsaka gorečnost za Italijo. Fašisti bi ga proglasili za svojega eovražnika in preganjali bi ga, Tommaseo pa bi se veselil jugoslovenske Dalmacije!
p— Fašisto\'ski dom zgradijo v Sempe« trj na Krasu. Fašistovski politični tajnik je pričel nabirati denar in iskati pomoči pri raznih faktorjih. Sedaj poroča svojim tova« rišem, da bo mogoče najbrže že v kratkem času pričeti graditi fašistovski dom v Sem« petru.
p— Rokoborec svetovnega slovesa je
Tržačan Giovanni Raicevich. Te dni se je vrnil v Trst po odsotnosti 25 let. Zbežal je bil svoj čas pred avstrijsko vojaško suk« njo. Postal je sloveč športnik. Slovesno so ffa sprejeli v Trstu, kakor to znajo Italijani. Raicevich je bil v vojni italijanski vojak n sedaj je fašist. «11 Popolo di Trieste» ga proslavlja in pozdravlja v njem »jeklenega orjaka, ki je nosil po cestah sveta silo in harmonično lepoto večnih oblik plemena*.. Vnrašamo, katerega plemena? List izraža
gotovost, da zmaga tudi v borbi v Trstu, (to se je zgodilo), na kar bodo upali na bodoče zmage italijanske domovine... Ta« ko torej! Z vso naglico treba asimilirati «drugorodni» živelj, da bo nosil slavo Itali« je po svetu in ji pribojeval bodoče zmage. Lepo pa je, da govori «11 Popolo® tako od« kritosrčno.
p— Padanje tržaškega prometa. Za me« sec januar t. I, izkazuje tržaška trgovsko« obrtna zbornica nadalnje padanje prometa. Izkaz se glasi: Prihod po koonem kvintalov 1,099.703 napram 1,486.491 leta 1925., po morju 1,201.302 napram 1,159.655 leta 1925.; skupno 2,301.005 napram 2,646.146 leta 1925. Odhod: po kopnem 891.399 napram 1 mili« jonu 26.122 leta 1925; po morju 744.626 na« pram 961.166 leta 1925; skupno 1,636.025 napram 1,987.288. Skupnega prometa je 3,937.030 napram 4,633.434 v januarju lani. Leta 1925. se je občutila v prometu izguba okoli štiristotiaoč ton v primeri a prejšnjim letom. Tržaški trgovski krogi so v skrbeh in pravijo, da je izkazana izguba skoro tri« stotisoč kvintalov v mesecu januarju gla« sen opomin za one, ki imajo v rokah usodo tržaškega prometa. Hamburško konkurenco s Trstom podpira sedaj še nemški bojkot, ki se občuti tudi v Lombardiji pri uvozu v Nemčija Fašistovskemu glasilu ne gre v glavo, da hi se tudi Češkoslovaška odtego* vala tržaškemu pristanišču. V Trstu se je imek) ustanoviti pristaniško avtonomno za« stopstvo pa ga še vedno ni. Pribito ostane to, da fašistovska politika ne koristi Trstu.
p— Smrtna kosa. V tržaški bolnici je umrl g. Fran Bratina iz Skril j na Vipav« skem. Iz Barkovelj poročajo, da je umrl g. Fran Guštin, posestnik in bivši gostilničar. V Vrtovinu je umrla ga. Marija Črnigoj, mati g. Venčeslava Črnigoja, višjega želez« niškega uradnika v Ljubljani,
p— Videmski prefekt na Sveti gori. Pre« fefct dr. U. Ricci je posetil Sveto goro v spremstvu več gospodov iz Vidma in Gori« ce. Sprejel ga je prijor Inama, ki se je v svojem govoru globoko klanjal Mussolini« ju. Prefekt je pohvalil italijanske frančiška« ne na Sveti gori, da vrše mirovno in dobro« delno delo.
p— Zakon o «podeštatih» je že objav« Ijen v uradnem listu in stopi v veljavo z dnem 5. marca t. L Odpravljajo se s tem zakonom občinski sveti in župani in uva« jajo se «podeštati», to je od vlade imeno« vani občinski načelniku LTstanavljajo se da« Ije občinska svetovalstva, katera imenuje prefekt v občinah, kjer bo smatral to za potrebno. Priprave za imenovanja še niso izvršena. Po poročilih iz Rima je pričako« vati aplikacije zakona še pred prvim juli* jem.
Iz Celja
e— Glasbena Matica. Mladinski zbor in orkester Glasbene Matice v Ceiju nastopi.a v mesecu aprilu pri svoji I. lavni produkciji, kier se bodo peli večglasni zbori za mladinski zbor ter izvajala J. Haydno-va »Otroška simfonija«. Dne 14. marca ob pol 11. uri dopoldne priredi Glasbena Malica v mali dvorani Celjskega doma letošnje mladinsko predavanje s koncertom pod naslovom »Francoska glasba«. Sodeluje vi-jolistinja gdč. Vida Jerajeva. ki poučuje ietos gosli v Celjski Glasbeni Matici. Dne 16. marca se bo vršil koncert vijolmlsta g. K. Sancina in pijanista g. prof. Hug. Kroe-inerja iz Gradca. Dne 15 marca bodeta igrala oba imenovana tudi v Ljubljani pod okriljem ljubljanske filharmonične dTužbe.
e— Prehod čez Voglajno. Za železniškim mostom nad carinarnico je peljala pot preko lesene brvi na Stari grad in na hrib sv. Jožefa. Pri zadnji veliki povodnji pa je Voglajna to brv odnesla. Kdor hoče prit! sedaj na drugo stran potoka, mora napraviti ovinek ali mimo Rebeuschegga ali pa čez brv pri Grenadirju. Ker se v občinskem svetu šele rešuje vprašanje ,ali naj se postavi čez Voglajno most ali brv in še ni pričakovati, da bo eno ali drugo v par mesecih dogotovljeno, bi se radi številnega prometa v tem okoiišu izplačalo, da bi kdo začasno prevažal ljudi čez Voglajno s čol-nr.m. Kak invalid ali sicer kak podjeten človek bi nušel pri tem nekaj časa lep zaslužek. Tudi mestna občina bi mu šla gotovo na roko.
e— Državna krajevna zaščita dece in mla
dire v Cciju priredi 6. marca ob 3. popoldne v telovadnici mestne osnovne šole »pravljični popoldan za deoo«. Pravljice bo pripovedovala gdč. Manca Korranova iz Ljubljane. Mladini bodo prinesle pravljice velo urico, odraslim pa razvedrilo in zabavo. Vabimo k mrcogobroini udeležbi.
Iz Trbovelj
t— Tukajšnje orožništvo je aretiralo vče« raj dvoje elegantnih dam in ju odpremilo k okrajnemu sodišču v Laško. Prizor je opazovalo mnogo ljudi, pred katerim sta d.'nii zakrivali svoj obraz z boami.
t— Po novem pravilniku so bili upokoje« ni naslednji rudarji s pokojnino do 800 Din na mesec: Franc Alif (800 Din), Anton Bla« nI (800), Jernej Borštner (536). Alojz Bol« te (728), Ivan Barovič (800), Anton Bola (776). Jakob Bukovšek (680), Jože Cešno« var (776). Ignac Drnovšek (800), Jakob Ho« i šek (SOO), Franc Jurič (632), Ivan Izlakar 0), Nikolaj Kovče (800), Jakob Kreže 752), Franc Kotar (800), Peter Lautar (800), Jrrij Murn (560). Miha Prestar (800), Ja« ■ cb Poboljšar (600), Matija Pader (800), Anton Poljšak (752), Ivan Ravnikar (800), l ranc Šunter (728), Franc Setinšek (800),
Valentin Štor (800), Jakob Skrabar (800), Anton Sikovc (800), Marko Seme (680), Jo* že Vajdič (464), Ciril Voga (608), Fran Žer« ko (752).
t— Nezgodne rente za utrpele nezgode so bile priznane sledečim: Ivanu Sešku, Pe« tiu Gričarju, Antonu Vrcetu, Francu Trolji, Toni Čebin in Jakobu Rzeničniku.
t— Težak slučaj. Včeraj dopoldne so od« premili iz Hrastnika rudarjevo ženo M ari« io Kuharjevo z njeno komaj porojeno de« klico v ljubljansko bolnico.
t— Ponesrečil pri delu. Rudar Alojzij Le« gvart iz Hrastnika si je pri delu v obratu Ojstro tako nesrečno zlomil desno nogo pod kolenom, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. G. Legvart je pri ga« silskem društvu v Hrastniku plezalski vod« ja, zato mu želijo še prav posebno člani te« ga društva, da bi kaj kmalu okreval.
»
v kojosalni veseloigri
ssetesia"
_pride v kino „DV0R"
Poslano
Podpisana Anton in Roza Pečnik, rudarja v Trbovljah izjavljava in obžalujeva, kar sva govorila slabega o g. Ivanu Pustu, po« sestniku v Trbovljah « Loke, ker sva mu s tem delala veliko krivico. Zahvaljujeva se, d je odstopil od obtožbe ter sva plačala tu« di vse stroške.
V Trbovljah, dne 29. januarja 1926.
ANTON in ROZA PEČNIK.
je najboljša za šivanje, vezenje m luknjičanje.
Dobi sc v vsaki modni trgovini
Glavna zaloga pri	44
g)j ako vri i SpiJ/er,
Zagreb. 2rinjski trg t5.
Vremensko
fiteoroolki zswod * Ljubljani. 23 februarja 1926
Viš;m barometra 308 8 m
Kraj	Čas	Barom.	Temper.	Sel. (ia-Si »»/o	Smer vetra in brzina v m	Oblačnost 0-10	Vrsta p os opazovanju	adavine » mm do 7 ure
opazovanja								
1	7.	7698	2-7	93	NNW 1	10		0
Lju' ljana . . 1	8.	7703	28	94	N 0—1	10	megla	
(dvo;ec) i	14.	768-8	107	63	SW 1	1	megla	
l	21.	770-7	70	78	NE 1	2		
Zigreb . . .	8.	769 4	8-0	87	S 1.5	9		0
Beograd . . .	8.	766 4	70	92	NW 1.5	10		0
; Sara evo . . .	8.	767-8	s-o	83	mirno	10	pršica	dež 0.1
Skoplju . . .	8.	7672	7-0	91	NN\V 1.5	10		0
j Gruž-Dubrovnik	1 .	765-3	1 20	67	mirno	H		0
! Praga ....	7.	769-0	50	—	WN\V 5	5		dež 3.0
Solnce vzhaja ob 6 50, zahaja ob 17'38,.luna vzhaja ob 11-33, zahaja ob 4 27. Dunajska vremenska napoved za sredo; Večinoma jasno in trato vreme.
Šport
Občni zbor ISSK. Maribor
Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor ISSK. Maribor, ki stopa že v sedmo leto svojega uspešnega delovanja in inicijative za ugoden razvoj športa v vseh panogah, zlasti nogometu, hazene in tenisa v Mari« boru in mariborski oblasti. Sodelovanje ma. riborske podružnice SPD. z Mariborom pa daje ugoane perspektive za razvoj zimske« ga športa zlasti smučarstva, ki ima v legi našega Pohorja dane vse predpogoje.
Klubov predsednik g. ravnatelj Ciril To* man je otvoril občni zbor in pozdravil de« legata LNP. g. Kostla. predsednika MO. g. Radoliča in predsednika mariborske po« družnice SPD g. dr. Seniora.
Iz obširnih poročil odbornikov in načel« nikov sekcij nogometa, tenisa, hazene, zim« skega športa ter lahkoatletike, posnemamo, da beležita najbolj ugoden razmah tenis in hazena, manje nogomet; dasi je klub razvil ravno v nogometu vsestransko delovanje, so izostali pričakovani uspehi, ker je igral« cem manjkala prava športna, disciplinirana vzgoja in potrebna nesebična ljubezen do kluba. Kljub temu ie bilanca dela in uspe« hov razveseljiva. Klubov o nogometno mo« štvo si je priborilo v preteklem letu preho* den pokal LNP ter drugo mesto na prven« stveni tabeli mariborskega okrožja. Obču« dovanja vreden je bazenski rim, ki se je tekom jesenske sezone razvil v eno naj. boljših rokometnih družin v mariborski oblasti. Na I. damskem lahkoatletičnem mi« tingu v Mariboru so zasedle klubove haze« našice prvo mesto.
Finančno«gospodarsko delo je bilo, kakor posnemamo iz poročil blagajnika g. Vode« ba in načelnika uprave igrišča g. Rogliča, presenetljivo veliko. Denarnega prometa je bilo okoli 375.000 Din, investicije za napra« vo tribune in ograje okrog igrišča, ki se se* daj planira, so znašale nad 70.000 Din.
V odbor, kateremu zopet načeiuje agilni športni delavec g. Ciril Toman, so bili izvo* Ijeni sledeči gg. srezki poglavar Ivo Polja* nee, Verstovšek Zdenko, Doležai Lojze, Wagner Maks, Rudolf Vodeb in dr. Stamol; načelnik hazene sekcije ga. Zora dr. Ravni« kova, nogometa g. Hvalenc, tenisa g. Rado« van Šepec, zimskega športa g. Goiubovič, lahkoatletike g. Cizelj in uprave igrišč g. Ivan Roglič; prefledovalci računov: gg. De. tela, Merčan m Pogačnik.
Želimo, da bi zlasti slovenska javnost v Mariboru obračala večjo pozornost in mi« dila klubu vsestransko podporo, ki jo prvi slovenski športni klub tudi zasluži.
Cross-country prvenstvo LLAP za 1. 1926.
Ljubljanski lahkcatletski podsavez razpi« suje za 21. marca t. 1. cross.country prven« stvo LLAP. za moštva, kakor tudi poedin« ce za leto 1926. Dolgost proga znaša 7500 metrov. Proga, kakor tudi mesto in čas star ta se objavijo naknadno. Prijave s prilcže« no prijavnino v znesku 30 Din za moštvo, za poedinca pa 15 Din je poslati najkasneje do 14 marca t 1. ob 12. uri na naslov: g. Hinko Stepančič, Gradbena direkcija, Tur« jaški trg. Naknadne prijave se ne spreje« majo. Tekmovanje s« vrši po pravilih JLAS Nagrade so: 3 kolajne s pnznanicami za pr« v a tri plasirana moštva in 3 kolajne s pri* znanicami za prve tri najboljše plasirane poedince. Predpisi za moštva: Nastopiti smejo moštva od najmanj 4 tekačev, od katerih 3 najboljša določijo uspeh moštva; prvi na cilju dobi 1 točko, drugi 2 točke itd.; moštvo z najmanj točk se proglasi za zmagovalca. Ravnotako se najboljši trije plasirajo kot poedinci brez obzira na to, kateremu moštvu pripadajo. Moštva enega kluba z manj kakor 4 tekači ne morejo star« tati. — LLAP.
Službeno iz LNP. Danes v sredo 24. t. m. v kavarni Evropa ob 20. seja p. o. in ob 20.30 seja u. o. — Tajnik IL
Službene objave LLAP. JLAS javlja, da je na prošnjo Beogr. LahkoatL Podsaveza in z ozirom na slabo fin. stanje klubov izven Zagreba v zmislu čL 12. točke 17. iz« premenil propozicije cross«country prven. stva države, ki se vrši v Zagrebu 4. aprila t. L v toliko, da lahko tekmujejo za prven« stvo tudi poedinci, tako da ne morajo od vsakega kluba nastopiti samo moštva. Opo« zarjajo se vsi klubi, člani LLAP, da mora« jo prijave za državno prvenstvo v cross« countryju poslati JLAS»u potom LLAP.a, in sicer najkasneje 14 dni pred dnevom pr. venstva, t. j. do 21. marca t. 1. Z ozirom na to, ker ni Beogr. Lahkoatl. Podsavez do konca 1. 1925. javil, ako more izvesti dr. žavno prvenstvo (za moške), se izvedba istega v zmislu sklepa glavne skupščine JLAS.a avtomatski prenese na Zagrebški Lahkoatsetski Podsavez. Prvenstveno tek. movanje se vrši torej v Zagrebu dne 4. sep. tembra t. 1.	Tajnik I.
Splitski Hajduk bo marca meseca igral dve tekmi na Dunaju, in sicer proti Wa« ekru.
Sparta : Slavija. Nedeljska prvenstve« ra tekma med praško Slavijo in Sparto, pri kateri je zmagala Sparta je bil 38. prvenst« veni boj med imenovanima kluboma. Sparta je zmagala pri dvajsetih, Slavija pri enajstih tekmah. Ostale tekme so bile neodločene. Score, ki priča o srditosti teh bojev, znaša 72 : 67 za Sparto.
Skoraj neverjetni rekord v smuških sko kih je s 70 m postavil Norvežan Tulin Thams. Njegov rojak Rund je izven kco» kurenee dosegel celo 70.5 m.
Se enkrat Paolino : Diener. Iz Berlina javljajo, da se bo na zahtevo Paolinovega managerja Descampsa, ki trdi, da odločitev razsodišča v zadnjem boju med Paolir.om in Dienerjem ni bila pravična, vrši! ponoven mateh med imenovanima boksarjema in si« cer aprila meseca v Parizu.
Novi odbor zagrebške Concordije. Na nedeljskem občnem zboru je bil soglasno izvoljen nastopni novi odbor: Predsednik Bosnič, odborniki gg. Dembie, Kos, Mudrov čič, Pavelič, Nikica, dr. Prebeg, Rosmanit, Sudar, dr. Senoa, Vrbančič, Dragutin in Zangl.
5. K. Ilirija (damska sekcija). Odboro« va seja v četrtek dne 25. t. m. ob 20. uri v damskem salonu kava-u Emona. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Načelnik.
Vremensko poročEo od 23. t. m.
Kranjska gora ob 7. zjutraj: Temperatu« ra — 3 stp. C, barometer se dv:ga, brez oblakov, mimo, brez vetra; sren 10 < m.
Ptohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj. Tempe« rt tura + 1 stp. C, jasno, brez vetra, za zim« ski šport neugodno.
Gospodarstvo
Neprilike pri Gddaji državnih dobav in pri javnih lici-
Med obrtniškimi, trgovinskimi in Industrijskimi krogi se čujejo opetovano pritožbe nad raznimi nerednostmi, ki se dogajajo pri oddaji javnih dobav, ter nepriiikami, ki one mogočaio domačim podjetnikom in dobaviteljem mnogokrat udeležbo na iavnih dobavah in ficitaefJaih. Opetovano se pritožujejo domači interesenti nad dejstvom, da se daje prednost inozemskim izdelkom pred domačimi proizvodi, dasi zakon o radnama Izrecno določa v čl. 140.. da se mora dati prednost domačim, četudi so do 10% dražji kakor inozemski proizvodi.
Zaradi opetovanih pritožb je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Llubljani na zadnji predsedstveni seji sklenila, prirediti o tem vprašanju, ki postaja zaradi rastoče nezaposlenosti in stagnacije vedno bolj pereče. podrobno anketo ter pozivlia tem potom vse interesente, ki se udeležujejo Javnih licitacij in dobav, da S najpozneje do 8. marca sporočijo:
1.)	Kakšne neprilike so imeli pri javnih licitacijah in izvrševanju javnih dobav;
2.)	Kaj najboli ovira udeležbo domačih dobaviteljev na iavnih licitaciiali: ali in v koliko previsoke takse, predpisi o kavciJi, zavlačevanje likvidacije ali izplačil, prekratko odmerjeni dobavni termini, odnosno kateri drugi vzroki?
V interesu stvari ie. da se na iavnih dobavah interesirane tvrdke v čim večji meri odzovejo zborničnemu vabilu in navedejo podrobno' in konkretno vse ovire udeležbe in dodelitev javnih dobav.
Znamenito zgodovinsko mesto Lipsko, kl je tretje največje mesto Nemčije, je zaslovelo po vsem svetu predvsem zaradi svojega mednarodnega velesejma, ki se prireja dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Lipsko ie nadalje središče cvetočih nemških industrij, kakor krznarstva, izdelovania glasbenih inštrumentov, kovinske in tekstilne industrije. Slovi pa Lipsko tudi kot najvažnejše trgovinsko mesto Srednje Nemčije, zlasti po svoji trgovini s kniteairr.i.
Na Upski velesejem prihaJafo trgovci iz najoddaljenejših dežel. Zlasti negove pomladne prireditve posečajo tulci v velikem številu. Tako je izkazovala lanska pomladna prireditev med 180.000 posetrriki 17.162 ino-zemcev, ki so bili iz naslednlih drlžav: iz Poljske, Češkoslovaške in Rušile 5430, iz Avstrije In balkanskih držav 3790. iz Zapadne Evrope 2660. iz Italije fn Švice 1380, tz Anglije 260, iz Amerike in drugih preko-morskih dežel 977. iz severnih držav Evrooe (iz Švedske, Norveške, Nizozemske, Danske) 950, iz ba1ti«cSi držav (tz Finske, Estonije Litve itd.) 715.
Števiio razstavw»lcev na lanskem pomlad nem sejmu ie znašalo 13.996. med katerimi le bilo 692 inozemskih tvTdk. in sicer iz Amerike. Belgije, Danske, Gdansika, Anglije, Franciie, Nizozemske. Italije, Letske, Avstrl je, Poljske, Rumunije. Rusiie, Švedske, švi ce. Češkoslovaške hi Madžarske.
Lansko jesensko prireditev ie poestilo 9200 inozemcev, a med 12.200 razstavljaio-čimi tvrdkami le bilo 656 Inozemskih. Te prireditve so se prvič udeležili tudi razstav i!alci iz Severne Afrike, naimreč Tripo&a. V celem je n>ed 656 inozemskimi tvrdkaimi bilo zastopanih 17 narodov.
Jugoslovenskih razstavljalcev na Lipski velesejem ni, dasi se produciraio v naišd državi razni proizvodi, ki bi se mogli uspešno ra^zpečavati v NemčiH in za katere bi se go tovo izplačala propaganda na tem sejmu, katerega posečaio poleg Nemcev kakor rečeno tudi številni inozemci. Koliko prihaja posetnikov na Lipski velesejem iz Jugoslavije ni razvidno iz statistike, ki io imaimo v rokah. Priporočljivo bi pač bilo. da bi si naši gospodarski krogi ogledali v čim večiem številu ta sloveči mednarodni velesejem ki se bo otvoril 28. t. m. ln bo traJal do 6. marca, tehnični se'em do 10. marca t. 1. Dejstvo ie da bodo trgovinski stik! med obema državama vedno precejš»ii. ker oddaljenost med obema državama ni velika. Za živalme trgovinske stike med obema državama pa govori predvsem to. da je naša kraljevina pretežno agrarna država, dočim ie Nemčija pretežno industrijska država 7. ogromno produkcijo najrazličnejših industrij sklh izdelkov.
Narodna banka SHS
Stanje 15. februaria 1926.
(V milijonih Din: v oklepaiih razlike napram stanju 8. t. m.).
Aktiva: kovinska podloga 427.8 (—13.5); posojila 299.4 (+3,5): račun za odkup kronskih novčanic 1152.9; račun začasne ra-z-menjave 348.3: državna dolg 2966.3; "vrednost državnih domen, založenih za izda'a-nie novčanic 213S.3: saldo raznih računov 569.0 (—82.0). Skupno 8902.4.
Pasiva: vplačani del glavnice 28.4. reser-vni fond 7.4; novčanice v obtoku 5704.9 (—119.9); državni račun začasne raz menjave 348.3; dTŽavne terjatve po raznih računih 170.9 (+48-.5): razne obveznosti 427.3 (—20.5): državna terjatev za založene domene 2138.3; nadavek za nakupovanje zlata za glavnico in fonde 76.5. Skupno 8902.4.
a noro čila
Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Pšenica: baška. 2 vagona 285—287.50 Turščica: baška. stara, 1 vagon 145: glavna proga. nova. 3 vagoni 114: sremska za maj, pariteta Indtiia. 10 vagonov 132; srbinska, pariteta Gbren-ovac, 2 vago.ia 118. Tendenca mlačna.
Živinski sejem v Mariboru (23. t. m.) je bil iako dobro obiskan. Kupčiia ie bila zelo živahna. Prignanih je bilo 611 glav in sicer 13 konjev, 215 volov, 368 krav in 6 telet. Od tega je bilo prodanih 318 glav: med tem za Avstrijo 41, za Italiio 69 komadov. Cene za 1. z žive teže so bile naslednje: debeli voli 8—8.50. poldefceli 7—7.50, biki za klanje 4—6.25 klavne krave debele 6.50—7, plemenske krave za klobasarje ,3—4 molzne in breje krave 5—6, krave za klobasarje 3—4. molzne in breje krave 4.50—6 50 mlada živina 5.25—7.75 Din. Mesna cene govedina 8—19, teletina 12.50—20. svinjina 12.50—27 Dm m ks.
Dunajski goveji sejem (22. L nu) Dogoo
2185 glav; od tega iz Jugoslavije 46. Cene nespremenjene. Za kg žive teže notirajo; vo li I. 1.55—1.80 (izjemno 1.85—2.1S). D. 1.25 -1.50. III. 1.05—1-20, biki 1.10-1.45, (1.60) krave 1—1.40 (1.55) ta slaba živina 0.60— 1 šiling.
Dunajska borza za kmetilske produkta.
(22. t. m.) Koncem prejšnjega tedna se ie tendenca na ameriških borzah okrepila. Na dunajskem tržišču kakor Običajno majhen promet. Čene se drže. Uradne notice nespremenjene. Notirajo vključno btatgavno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 39.50—40, madžarska, potiska 44—46.50: rž: marchfeldslka 27—27.50: turščica: 20.25—21.25: oves domači 28—29.
= Služben! tečaji za mesec marc: ! na-
poioondor 218; 1 turška lira 247; 1 andaSci funt 276; 1 dolar 56.60; 1 kanadski dolar 56.35; 1 zlata nemška marka 13.50: 1 poljski zlatnik 7.65; 1 avstrijski šiling 7.98; 100 francoskih frankov 287: 100 švicarskih fran-kovl093: 100 italijanskih lir 229; 100 belgijskih frankov 253: 100 nizozemskih goldinarjev 2270: 100 rumunskih leJev 24.30; 100 bolgarskih levov 40: 100 danskih kron 1475; 100 švedskih kron 1520; 100 norveških ki on 1190; 100 pezet 800: 100 grških drahem 80; 10 češkoslovaških kron 168: 1 milijon mad-žarsikh kron 796 Din.
—	Položaj na tržišču ialc. Proddkcija jajc v državi se je spričo ugodnega vremena pričela večati. Zaradi tega so tudi cene oslabele, tako da se v Sloveniji na drobno dobe že tudi po 1 Din komad. Boifše blago se prodaja pr! nas na drobno 00 1.25 do največ 1.50 Din komad. NakniHie cene v državi so povprečno po 1 Din komad. Povpraševanje iz inozemstva ie prav majhno, ker je povsod velika produkcija- Cene povsod padajo.
= Občni zbor taia Kreditni zavod za trgovino in industriio v Ljubljani dne 8. marca t. 1. ob 10. v sejni sobi zavoda v Ljubljani.
= Likvidacija. Kmetijska nabavna in pro dajna zadruga v JevnicI, r. z. z o. z., se Je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo na prijavo terjatev.
—	Konkurz je razglašen o imovini Jakoba Planinska, posestnika in trgovca v Kandiji Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Novem mestu 10. marca ob devetih.
= Odprava konkurza. Konkurz. razglašen o imovini Mateja Zorka, trgovca v Št. Juriju ob južni železnici, ie odpravljen s orttrdilom vseh upnikov, po S 167. k. z.
= Direkcija državnih železnic, maštasko odelenje, Ljubljana, razuisvje ponovno oddajo prevoza raznega materijala od postaje Rnfcek do črpalke v Ze&ah. Natančnejši pogoji so razvidni pri mašinsUfem odelenju di rekcije. Rok za vlaganje ponudb do 8. marca t. I. do 11. ure.	300
Borze
23. februarja.
LJUBLJANA. (Prve Številke wwpraJteva-nja, druge ponudbe tn v oktepaJfh kupčijsM zakFui3ci.) Vrediote: invesMoHsko 76— 77.50, Vojna škoda 278-^82, zastavni Kranj ske 20—22, komunalne Kranjske 20—22, CeJJ ska posojilnica 200—205 (201), Ljubljanska kreditna 200—220, Slavenska 50—0, M«r-kantikia 100—104, Kreditni 175—185, Strojne 0—125, Vevče 110—0, Stavbna 90—10», Se-šlr 115-120 (115). — Blago: les: bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.6« m. 13$4X23 Xl4 cm. 55 vagonov 30—31. (30). 2.45 m. 12'AX22Xl2'A can. fco vag. nakl. post 10 vagonov 25—26, (25); gabrov! hlodi (bel gaber) od 2.50 m naipr., od 38 om prem. na prej, zdravi, ravni, fco vag. nakl. post 400— 0; hrastovi plohi, neobrobijetii, od 30 do 50 mm, od 2 m napr., fco vag. meja tranz. 0— 950; hrastovi plohi obrobljeni. 43 mm, 2.65 m in 53 mm 2.80 mt vse od 18 do 30 cm. fco Postoina tranz 0—1300: bukova metli-šča 27X27, 1 m dolž., Ia, foo vagon meja 0 —775; smrekovi hlodi od 25 cm prem. napr. 4 m dolž., fco Domžale 250—0: celulozni les, fco meja 210—0; premog: nespremenjen; poljski pridelki: zaključek: turščica času prtm«rno suha, pariteta Vin-kovci, gar. zdravo prispetje do Ljubljane. 1 vagon 120—120, (120). Drugače same ponudbe nič povpraševanj.
ZAGREB. V bančnih vrednotah slabši promet kakor včeraj. Vojna škoda nespremenjena. — Dinar mednarodno nespremenjen. Od drugih deviz so mednarodno čvrstfrjši London, Newyork in Pariz. Na zagrebškem deviznem tržišču dovoli blaga. In tervencije ni bilo. Promet 14 miliionov Din. Notirale so devize: Dunaj 799.7—S03.7, Berlin 1352.5—1356.5. Italija izplačilo 228.07 —229.27, London izplačilo 276.21—277.41. Newyork kabe! 56.72 in po! — 57.02 in pol, ček 56.673—56.973. Pariz 203.55—205.55. Praga 165.13—169.13, Švica 1099.75—1097.75 valute: dolar 56—56.30. mK 0.0798— 0.0.802: efekti: bančni: Eskomptna 121— 122. Hipo 66.5—67.5, Jugo 105—106, Praštediona 976—980, Srpska 144—145. Ljubi j an ska kreditna 200—0; industrijski: Eksploa-tacija 29—30, Isis 60—61, Slavonija 42—43, Trbovlje 390—0, Vevče 105—0. državni: investicijsko 77—78. agrarne 44.5—45.25. Vojna škoda, promptna 279—280, za februar 280—280.5, za marc 282—283.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2280— 2282. Atene 80—83. Dunaj 801—851.5, Berlin 1354—1355, Bruselj 258—25S.75. Bukarešta 23.75—24.2. ItaKia 228.65—228.75. London 2761.75—276.85, Newyoik 56.8—96.825, Pari? 204—205. Praga 168.6—!6«.65, Švica 1095.7—1C95.9.
TRST, Devize: Beograd 43.70-^)3.90, Dunaj 349—354, Praga 73.50—73.M Pariz 89.72—89.611. London 121—121.10. Newyork 24.80—24.90. Curih 478—480, Budimpešta n.0,317—0.0351. Bukarešta 1025—10.75. Valute- dinarji 43.50—43.8-0, dolarji 24.70— 24.85. 20 zlatih frankov 95—93. zlata lira 478.80.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.46—12.50. Berlin 168.65-169.15. Budimpešta 99.20— 99.50, Bukarešta 2.99—3.01. London 34.45— 34.55. Milan 28.44—28.56. Newyork 708— 710.50. Pariz 25.44—25.60. Praga 20.9775— 21.0575. Sofija 5.13—5.17. Varšava 89.54— 89.95. Curih 136.29—136.79. Valute: dinar ji 12.4250-12.4S50. dolarji 707.50—711.50.
CURIH. Beograd 9.13. Berlin 123.70, New york 519.625. London 25.26, Pariz 16.626, Ml lan 20.8725, Praga 15.38, Budimpešta 0.007275, B-ikarešta 2.22, Sofiia 3.75. VaTŠa va —.—. Dunaj 73.175.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.625, v Berlinu 7.37, v Londonu (opcfc dne) 276.

Letošnja Amundseiiava ekspedicija na severni tečaj
Bližajo se pomladanski dnevi in ž njimi rastejo opomini Amundsenu da se bo kmalu treba odpraviti na pot v ledene kraje. Lanska ekspedicija. ki se je o nji že splošno mislilo, da ie vzela nesrečen konec, se je sicer vrnila nazaj v domovino, toda odkritja, ki si iih je svet obetal, so izostala. Amundsenu ni preostalo nič drugega, kakor da se odloči za nov polet na severno toč1 naše zemlje.
Letošnja ekspedicija bo nosila ime po dveh članih, ki se je bosta udeležila. Prvi je seveda Amundsen, izkušeni in odporni severni medved, ki so mu dobro znane prilike na ledenem koncu zemeljske oble. Drugi je Ellsworth. znani Amundsenov tovariš od lanskega leta. ki je pomagal Amundsenu do lanske ekspedicije z denarno podporo svojega očeta.
Letalo, s katerim pojdejo Amundsen in njegovi sopotniki na sever, je italijanskega izvora. Preizkusila sta ga Amundsen in norveški mornariški poročnik Rijser-Larsen lani na iesen. Zračni ladji je ime «Norge», opremil pa jo je italijanski letalski polkovnik No-bile. Dolga je 105 metrov, v premeru na najširšem mestu meri 20 metrov ter ima 19 tisoč kubičnih metrov prostora. S shrambami za bencin tehta 11 ton. nese pa lahko 21 ton. Motor" razvijajo vsak 260 konjskih sil in ženejo letalo z maksimalno brzino 110 kilometrov na uro. Pri ekonomični vožnji 80. kilometrov na uro porabi stroj 1 Vg bencina na uro.
»Norge* bo letela iz Rima čez Mar-seille, Pariz in London ter se bo ustavila po potrebi v Oslu in Ljeningradu. Potem bo nadaljevala vožnjo do Kings-baya. Izhodišče proti Aljaski bo Sval-bard.
Posadka ladje bo štela osem Norvežanov, šest Italijanov in enega Šveda. Vrhovni vodja ekspedicije bo sam Amundsen, glavni pilot bo Larsen, navigacijo bo oskrboval Nobile. pri krmilu bosta Hergen in Wisting. izvestitelj-sko službo prevzame Gottwald, ja. telegrafista bo Olonkin. kot vremenoslovec pojde zraven Malmgren. kot novinar Ramm. Poveljstvo nad stroji bo imel inženjer Omdahl. Ekspedicija bo imela šest italijanskih strojnikov, ki pa še niso določeni. Zrakoplov bo plul pod norveško zastavo
Sredstva za ekspedicijo je letos pre-skrbei norveški »Aeroklub*, ki ga upravljajo glavni meceni: dr. Rold Thomessen, Maor Johann Sverre ter Alf B. Bryn.
Posadka se bo seveda morala pripraviti na to, da bo uživala strogo raci-jonirano hrano. Čokolada in biskvit bosta poglavitni preživili zrai-.oplovcev. Na ladji bo za en mesec provijanta. Vsak mož dobi za vožnjo kožuhasto vrečo iz kože severnega jelena eno padalo, čevlje za sneg in smuči. Razume se, da pritiče vsakemu članu ekspedicije še drugo, kar je za tako potovanje nujno potrebno.. Orožja in m"iicije bo naložila ekspedicija po potiebi. Tudi priprave za znanstveno raziskavanje bodo zelo izdatne. Amundse" bo napravil več snimkov ter obeta prinesti nazaj s seboj celo film o monotonem življenju na skrajnem severu naše zemlje.
Ekspedicija se bo na svoji vožnji posluževala vseh pomožnih sredstev, da pride čimprei in čim lažje na cilj ter doseže, česar ni pred njo še nihče dosegel.	_
Zagonetna carjeva hči v Berlinu
Ze mesece in mesece se vleče med ruskimi emigranti pravda, je-li res, da se nahaja hči umorjenega ruskega carja Nikolaja še pri življenju ali ne. Nihče ne more jasno povedati, ali gre pri dami v berlinskem sanatoriju za skrbno preračunan trik ali za resnico. Poročali smo že o tej misterijozni gospe Čajkovski. Ona ne govori nič. leži kakor mrtva, srce ji le rahlo bije, okolu njene bol-
niške postelje pa se še nadalje zbirajo emigranti iz Rusije in jo gledajo. Prevladuje zopet mnenje, da težko bolna gospa ipak utegne biti carjeva hči Anastazija. ki io ie rešil neki vojak ali častnik rdeče garde, ko so boljševiki ubili carsko rodbino.
Sporočilo pravi, da je bila ena izmed carjevih hčera le napol usmrčena. Rdečim vojakom ie bilo naročeno, da morajo trupla mrličev pometati » iamo. Oni, ki so bili dolžni izpolniti ukaz. pa so bili pijani in so posel opravili zelo površno. Na ta način se ie baje posrečilo enemu izmed stražnikov oteti napol mrtvo carjevo hčer Anastazijo. Preoblekel jo je. se poročil ž njo ter io odpeljal čez rumunsko mejo. Njun beg ie bil strašen, poln muk in trpljenja Žensko so poleg moškega spremljali tudi njegovi sorodniki, da so lažje maskirali pobeg. Tako sta prišla Anastazija in njen spremljevalec v Rumuniio. Komaj sta prekoračila mejo. so doznale boliše-viške oblasti za beg in so poslale za beguni vojaške oddelke, ki -sa iih i.iso več dosegli
Toda Nemesis je sledila dalje.
Rešitelj carjeve hčere je bil v Rumu-niji zavratno ustreljen na ulici. Ba.ie je bil umor naročen. Zdai je sklenil rešiteljev brat. da prevzame nase dolžnosti pokojnika in je zbežal z Anastaziio iz Rumimije Potovala sta peš do Berlina, kjer sta se nastanila v nekem hotelu. Tja prišedši. ie zadel damo tako močni živčni napad, da so jo morali spraviti v sanatorij. kier si ie Dolžnima 70"et opomogla
Vse to se ie godiio že pred šestimi leti. Dne 27. februarja 1920 se ie skušala dama vreči skozi okno. Pri prvem samomorilnem poskusu so jo zadržali, drugič pa se ji ie nakana deloma posrečila. Anastazija ie padla v nek prekop.
Metamorfoze filmske dive
Lipne Ha natiiri
iana JHlaid v vlogi starega berača
iz katerega so jo z velikimi težavami rešili in potegnili na suho. Padec pa ji je vzel dar govora, brez katerega je ostala do danes. Ker ni govorila z nikomur, so jo zdravniki proglasili za zblaznelo in so jo tudi spravili v zadevni oddelek v Dalldorfu.
Bolnica ni dala od sebe nobene besede. ležala ie in še vedno leži kakor mrtva. Le fizično se ie toliko popravila, da so io pred meseci vzeli iz oddelka v Dalldorfu in io izročili privatni zdravniški oskrbi v sanatoriju.
Tu so zdravniki ugotovili, da se je lotila gospe Caikovske tuberkuloza, ki ni več ozdravljiva. Ker je dama dobila dva krepka udarca s puškinim kopitom no glavi, je tudi nieno možgansko stanje zelo slabo.
Cim se ie med ruskimi monarhisti raz-znalo. da se nahaja Ča.ikovska v zasebnem sanatoriju v Berlinu, so io začeli obiskovati v velikem številu. Prišli so celo odposlanci ruske carice-mate-re Dagmar ki živi na Danskem. Začeli so nabirati denarne darove, do omogočijo pacijentin.ii obstanek v sanatoriju. Pozneje ie baje prevzela vzdrževanje ge Caikovske neka nordijska država, ki teden za tednom nlačuie račune zdravilišča. In vendar navzlic vsemu temu še vedno ni iasno. ali ie gospa Cajkov-ska zares carjeva hči. Ruski monarhisti pritrjujejo. Zato pa so nemške novine tem boli skeptične in nalašč zapletajo osebnost gospe Caikovske v večjo misterioznost. kakor je v resnici.
idischgratz m izsiljevanje
Madžarska talzifikatorska aiera postaja čedalje boli dolgočasna. Na pozo-rišču so vedno ene in iste figure in le redko se pojavi nova nijansa. vredna kronistove zabeležbe.
Tak dogodek je bil prešle dni. ko je prišlo v Sarospatak na posestvo princa VVindischgratza pismo iz Bombaja. Policijska oblast, ki je podvrgla vso prin-čevo korespondenco kontroli, je pismo takoj zaplenila ter ga po navodilih, ki jih ima. odposlala budimpeštanskemu državnemu pravdniku.
Vsebina pisma ie presenetljiva. Pojasnjuje princu pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče naseliti v Vzhodni Indiji 100 do 150 madžarskih bivših oficirjev, ki so na Madžarskem več ali manj brez pravega poklica. Kakor se je naknadno dognalo, gre v tem primeru za častnike Ozstenburgovega detašmana, ki so se izjavili pripravljeni izseliti se, če jim kdo Preskrbi primerne pozicije na tu-iem.
Pismo, k: je v splošnem navidezno nedolžno pisano, pa ima najbrže kake zahrbtne motive. Poznavalci prinčeve afere namreč zatrjujejo, da ni verjetno, da bi imel VVindischgratz pri stvari čiste roke Bržčas je spadala tudi ta stvar v politični komplot. ki ga ie ari-stokrat snoval ter ga hotel izvesti v zvezi z razpečavanjem ponarejenih ban kovcev. Oblasti, ki imajo pismo v rokah. proučujejo vse možnosti in skušajo dobiti v roke nov materijal. ki bi pokazal. kako sistematično je bilo zasnovano falzificiran.ie in plasiranie francoskih tisočakov.
Jezero z zlatim dnom
V Kolumbijskih Andah leži 3000 metrov nad morjem iezero, o katerem sodijo strokovnjaki, da leži na njegovem dnu plast čistega zlata. Neki angleški potapljač se ie pred časom pogreznil na dno jezera in ie prinesel iz globine zlate šleme dragocene uhane in druge predmete, ki so bili po njegovi sodbi nekoč last starih prebivalcev v bližini tega iezera. Praprebivalce te naselbine je baie iztrebila svoiečasna španska invazija.
Jezero igra tudi drugače zelo veliko in pomembno ulogo, ker sodijo domačini, da žive v niem zli duhovi. Da bi ubla žili srd in mržnio demonov ood vodo. so domači prebivalci začeli metati v iezero dragocene predmete, nakit in slično. Kasneje, ko so Španci vdrli v deželo, ie bilo domače prebivalstvo naravnost Prisiljeno nekam skrivati svoje imetje. Vrnilo se ie k jezeru in pometalo vam velikanske zaklade. Oku-
Danes slavnostna preml-era najlepšega filma te sezi|e
(Visoka pesem materinske ljubezni)
v katerem igra glavno vlogo umetnica svetovnega slovesa ljubljenka
vse kino publike
□	Razkošje in bogastvo. — Brez sreče in zadovoljstva. — Mlado poročeni mož pro. B	da bodočega otroka, a mati se raje odreče bogastvo nego otroku. — Materino sr-.
□	ce. — Brani kot levinja svojega otroka. — Raje v smrt v valove deročega hudo.
S	urnika, nego se ločiti od svojega deteta. — V hladnih valovih Rešena po težkih
g	^mukah. — Zmaga materine ljubezni in plemenitosti srca.
R	Osobito lepi in romantični naravni posnetki. — Prekrasna vsebina. — Izvrstna
□	režija. — Izvanredna igra ostalih sodelujočih kot: Willy Fritsch, Ema Morena,
□	W Zieterle, W Ziegelmann tn F Kayssler
g	Neizbrisen je vtis ki ga na vsakega napravi ta prekrasni filmi
E	Predstave fodao ob; 4., '/28., ^S. in 9. ari.
B	Predpradapi vsiojjais ad SO. do '/st. ur®. Cene navadne!
§	E&litn*- KINO MATICA
g	vodilni kino v Ljubljani. — Telefon 124.
lbCIEOPOCODOOOOnDOODC
patorji novih krajev so ponovno skušali izvleči blago iz vode, toda napor je bil v primeri s pičlimi uspehi skoraj ničev Vendar so Španci odnesli sami kar ie bilo mogoče. Ostavili so le tisto, česar niso mogli doseči in izvleči na suho
V novejšem času so se vršili zopet poskusi, da se blago dvigne iz vode. L. 1904. ie začela posebna družba raziskovati jezersko dno. Privlekla ie na dan dokai dragocenosti zlato in dija-mante. Kakor poročajo sedaj, leže v blatu na dnu iezera še vedno velikanski zakladi, ki pa iih ne bo mogoče dvigniti brez velikega aparata, za katerega je potreben ogromen kapital. To. kar ie spravil na dan omenjeni in-ženjerski potapljač, je torei le malenkost onega, kar je še vedno zakopano in nedostopno človeškim očem in ro kam Toda čim se to le še pozitivneje dožene. se ni bati da Američani ne bi
našli potrebnega kapitala za dvigalne priprave. _
X Zamenhofova ulica v Draždanah V Draždanih so pred kratkim krstili neko uli> co v predmestju Leuben po sestavitelju es« peranta, dr. Zamenhofu, ki je umrl L 1917,
X Koliko vode ima Ženevsko jezerc1} Divno Ženevsko jezero ki leži med Švico in Francijo, je 65 km dolgo m 14 km široko. Njegova površina znaša 582 km2, njegova največja glohina pa 310 m Inženjer ji so izračunali, da vsebuje jezero 89 milijard kubičnih metrov vode.
x Angleški letalec Allan Cobham na ci' lju Allan Cobham, ki je 11. novembra za« pustil Croydon ter letel proti Kapstadtu, je dospel na cilj dne 18. februarja. Pri opušča« nju na zemljo mu je prirejalo ljudstvo pri« srčne ovacije. V odgovoru, ki ga ie imel ie« talec pri sprejemu, je povdarjal. da so po« trebni za take vožnje močnejši stroji, ka« kor jih imajo današnja letala. Splošno se smatra, da bo niegov polet zelo okrepil zračne zveze med Evropo in Južno Afriko.
Juš Kozak:
Otok Prvič
(Idila.)
Leja je bila nevedno dekle. Ni poznala časa, ne družbe. Zato sta ji ostala prikrita strah in bridkost Marsikatero noč je čutila, kako ščemi žerjavica v njej. le dih bi zadostoval in vsa bi stala v plamenih. Čudna sla jo je svarila pred ognjem, bežala je pred samo seboj.
Kopala se je, hodila po gorah, nosila je seboj podobo slavnega slikarja, a v življenje tovarišic se ni umela potopiti. Dokler ni izprosila in je smela k morju, j
Naročili so ji sobo s hrano, določili dan in uro prihoda. Blagi starec don Pietro je prejel toplo, poverljivo pismo. Tako je odšla.
Vlak je drdral po bregu nizdolu. Tam spodaj se je soince odbijalo v širokem zrcalu in slepilo Lejine oči. Stala je pri oknu, iskala v svojem zemljevidu, se smehljala in naposled je odprla okno. Navdušeno je pozdravljala. Koga? Morsko dlan. po kateri bo vsak hip hodila.
Zvečer je dospela v kopališče. Našla je lepo sobico, okna na morje.
Srce ji je utripalo. V zadregi je gledala krog sebe. Vsako stvarco je par-krat obrnila. Nato se je nagnila skozi
okno in oprezno opazovala. Spodaj na vrtu. pod streho vinske trte se je smejalo par mladih ljudi. Pri drugi mizi je sedel postaren duhovnik, poleg niega mlad, zagorel krajan.
Leji je postalo tesno v tem tujem svetu. med razposajenimi, mladimi ljudmi. Najrajše bi se bila skrila pod odeio in zaspala. Toda. — preje ie naročila večerjo na vrt.
Počasi se je spuščala po stopnjicah. V hipu io je pozdravil molk. iz katerega so prežale oči.
Sedla ie zase. Tako težko ii ie bilo. da bi se zjokala.
Don Pietro je ostro opazoval. Mladi krajan je zardel do ušes.
Ko je povečerjala. ni vedela, kam z rokami. Zagledala se je v nebo. na katerem so lesketale zvezde, debele kot češnje.
Pri sosednji mizi jo je pričelo živahno dekle oponašati. Leja je izpod trepalnic opazila, kri ii ie udarila v lica. od jeze je otrpnila.
Tedaj je vstal don Pietro ter se plemenito približal
»Gospodična, vi ste danes prišla?«
Leji so se otajali udje. Prijazno sta čebljala z rešiteljem, ki ie bil tako prijazen in domač.
»Oprostite, to je moj nečak Jovo.
! Poleti in pozimi mornar, zdai prevaža mene. Veste kaj. zvečer po večerii se rad vozim, pojdite z nama!*
Tiho je plaval čoln Vesla so komaj slišno udarjala. Razkazala sta ii kopališče, zavili mimo skalnatega Domola ter drseli pod zvezdami.
Lejo ie prevzelo. Tajna tesnoba ji je stiskala grudi Iz morskih in nebesnih globin je dihala vanjo.
«Včasih ie svet tako skrivnostno lep. da ga ne more objeti srce.* ie tiho dejal don Pietro.
Cez čas je zopet prekinil molk. «Vi ste potrebni počitka, danes ste se pripeljali. Jutri bo zgodaj vroče.*
Spremil jo ie do vrat in se poklonil: »Do svidenja, zjutraj. Jaz ne morem več spati Jovo me odpelje nazaj pod zvezde. Čudne skrivnosti se človeku odpirajo.*
Dolgo ni zaspala. Bala se je noči. Sanjalo se ji ie. da se venomer nagiba k njej Jovo. kadai se upre v veslo. Vselej se mu ie poizkušala umakniti. Proti jutru je zdrknila s oostelie in se zbudila na tleh.
Zjutraj je stala / zadregi pred Jo-vom. izgubivšim oči v njej. Čutila ie. da ii plamte lica.
Don Pietro jo je seznanil z mladimi gosti.
»Pojdite se kopat z njimi.* ie sveto-: val, »jaz sem prestar za to.*
Ena izmed deklet se ie zasmeiala: i «E, don Pietro plava lepo. le rib ne zna i loviti.* Starec ii je požugal s prstom.
Leja se je ozrla na Jova. ki ie stal za ; Pietrom ter io ljubil s črnimi očmi.
«Lep je Jovo.* kakšno visoko čelo. kako rdeče ustnice!*
Smeje so se vrgli v vodo. pljuskali, prekopicevali. to se ie morje smejalo.
«Školjke. školjke.*
Leia ie kmalu vedela, kako se iih išče.
Medtem je neopaženo priplaval od nekod Jovo. Ona ga ni opazila Začutila je. da io je nekdo stisnil za gležnje ter se mu ne more izviti. Strah ii ie ie-mal sapo.
«Ja . . . a . . azl* Ze je zajemala vodo. Tedaj jo ie neznana sila izpustila Ko se je dvignila, ie zagledala Jova.
«Don Pietro ne zna loviti rib.* se ie smejal skozi zobe
»Kaj ie to?*
»Nič. ribo ie vlovil.* so se hahljale družice.
" »Vi ujamete veliko rib.* je vpraševala Leia. še vedno v zadregi.
»Zdaj bom vsak dan eno.*
Drugo jutro ie pokazala donu Pietru ' pismo domov: »To noč se mi ie zdelo.
da me je morski volk ugriznil. Še sedaj se mi pozna.*
Don Pietro se je smehljal: »Koliko ste pa vi stari, gospodična Leja?*
«Že dosti let. na še nisem nikoli nikogar poljubila.« Sladko se ie l.ahliala. Jovo ie povesil oči.
Spoštljivo se ie dvignil don Pietro: »Moja roka. gospodična, vi ste kraljica belih rož in moje sive glave.*
Sprehala sta se ob vodi. Jovo pa je stal za oleandri. »To ni riba,* je zaše-petal in zardel kot cvet nad njim.
Odslej je ni več lovil za nogo. V njeni navzočnosti mu ie zastajala beseda.
Don Pietro se ie skrivnostno smehljal: »Ubogi fant.*
Nekega dne ie prosila: »Jovo. vozi me po morju.*
Čoln ie zdrsel mimo pomola, plavala sta na temno-modrem morju V dalji so moleli beli skalnati otoki iz njega. »Tam so moie skale! Glej!* «Vozi me tja.*
Previdno, z veščo roko je ustavil čoln med skalami. Nežno, kakor bi riba zaplf vala.
«Splezaiva gori!*
»Težko poide!* Počasi je privezal čoln. se pognal na skalo in dvignil Lejo za seboj.
Tam sta sedela in molčala. Morje j«
Zdrastvo
Statistika slepstva v Češkoslovaški
Ko motrimo češko slepčevsko šolstvo. vidimo takoj, da niso hoteli Cehi prav nič zaostajati v Avstriji za Nemci. Kakor hitro je bil ustanovljen prvi zavod za slepe na Dunaju 1. 1804., že so misiili Cehi na svoj lasten zavod, ki je bil osnovan v Pragi že 1. 1807. (180S.).
V	ta namen je bilo prepuščeno na Hrad-čanih obširno poslopje brezplačno. Univ. prof. dr. Alojzij Klar je sestavil pravilnik. Zavod je imel dva dela, in sicer vzgojevališče za slepe in pa zdravilišče za bolne na očeh. V zavodu so bili v zavodu le 4 gojenci L. 1808. in 1809. so izvrševali v zavodu že očesne operacije. L. 1812. so razširili zavod z oddelkom za deklice. Prvi ravnatelj je bil vitez Platzer. Poučevali pa so razni mestni učitelji brezplačno. Prvi učitelj, ki se je docela posvetil pouku slepcev, je bil Josip Bezecny.
"Ker so se izobraževali slepi gojenci ra Hradčanih le v osnovnošolskih predmetih in v glasbi, v tipičnih obrtih pa le malo. je bilo potrebno misliti na ustanovitev zaposlovalnice za slepe. Prof. Klar se je o tem posvetoval z ravnateljem dunajskega vzgajališča za slepe I. V. Kleinom. Klar je ustanovil nato nov zavod na šoli za odrasle slepce, ki so se vadili v raznih tipičnih obrtih zlasti v pletarstvu m ščetarstvu. pa tudi v glasbi. Zavod je dobil ime po svojem ustanovitelju »Klarov ustav slepcu«, ki ga nosi še danes. V obeh zavodih je danes okrog 160 gojencev.
Poleg teh dveh zavodov je v Pragi tudi še »Deylov internat« s 35 gojenci in pa Dom za slepe in bolehne deklice na otoku Kampa pri Pragi s 50 gojen-karni iz vse republike.
Za slepo deco nemške narodnosti obstoji izza 1. 1913. šola za slepe v Ustju na Labi s povprečno 30 gojenci
Največji zavod za slepe je oni v Brnu za Moravsko in Šlezijo. Ustanovljen je bil 1. 1846 in šteje danes do 180 gojencev. Obsega: 1.) oddelek za manjnadar-jene slepce; 2.) otroški vrtec; 3.) pet-razredno strokovno šolo; 4.) obrtnona-daljevalni tečaj; 5.) oddelek za poučevanje klavirja, orgel gosli in pihal, poučevanje glasbene teorije, cerkvene elasbe itd.; 6.) oddelek za uglaševanie in popravljanje klavirjev; 7.) oddelek za pletarstvo in ščetarstvo. Gojenci se izabrazujejo v zavodu 10 let.
Leta 1922. je ustanovila država za slovaške slepe otroke zavod za slepe v Levoči. Gojenci ostanejo v zavodu dotlej, da dobe splošno izobrazbo in pa da se nauče kakega tipičnega obrta.
V	zavodu jih je okrog 40.
Iz navedenega sledi, da se vzgaja v vseh sedmih zavodih za slepe okrog 500 gojencev, kar je od okroglo 500G vseh slepcev lepo število. Ker šteje republika poleg tega še 5 zavetišč, domov in delavnic za slepe, in sicer v Brnu, Smichovu, Trebovi, Chrlicah pri Brnu in Hvezdiicah. v katerih je zaposlenih okrog 240 odraslih slepcev obojega spola, smatramo, da skrbi naša bratska Češkoslovaška za vzgojo in polije pa tudi za starost in onemoglost slep cev posnemanja vredno.
Na šolah in zavodih za slepe deluje kvalificirano učiteljstvo, od katerega za hteva prosvetna oblast strokovni izpit za poučevanje slepcev. Vseh učnih o§eb ie okrog 50 učiteljev in 15 mojstrov.
Društveno življenje slepcev je zelo živahno. Republika šteje 6 slepčevskih društev. Ta so: 1.) Podporno društvo samostalnih slepcev, ustanovljeno leta I r'2. Ima 228 rednih članov, lastno delavnico in prodajalnico. 2.) Združeni sa-mostaini nevideči s 130 rednimi člani. 3.) Društvo za negovanje slepih v Bratislavi. 4.) Češki slepčevski tisk v Pra-tri. ki izdaja v točkopisu časopis »Zora*. 5.) Društvo češkoslovaških nevidečih esperantistov. ustanovljeno-1. 1922. Ima 65 članov in izdaja v točkopisu espe-rantski časopis »Aurora». 6.) Udruženje
pljuskalo, Leji je bilo tesno na samotni skali.
Jovo je vzel njene roke v svoje. Skozi meglo ga je gledala. Videla je, da je
dihnil vanjo, omamljena se je umaknila. Še preden se je zavedel, mu je vrnila
poljub.
«Ali me imaš rada, Leja.>
Ni mu odgovorila, skrila mu je glavo na prsih. Tako sta sedela do večera.
Ko sta se vračala, je vpraševal Jovo: «Leja?»
«Jovo!» je šepetala.
Ta večer sta sedela kakor otroka.
Don Pietro se je žalostno smehljal. r Po večerji je odšla Leja v sobo. Vroče ii je bilo srce. Vzela je iz miznice zemljevid. Smehljaje je merila. Našla je. Zaznamovala je s piko. Tam je zapisa-
li Prvič! Prižela je papir na grudi in še dolgo je strmela v noč, odkoder so se razločno čuli udarci vesel.
Don Pietro pa je premišljeval: »Danes sta se poljubila. Angelj pa že dviga svoj meč, ker človeku ni dano živeti v paradižu. In vendar so trenutki v živ-'ienju, kakor so tam na morju pod zvezdami.«
Par dni nato je prišla mati po Lejo. Drugo leto se je vrnila z zaročencem.
Na samotni skali je posedal Jovo. V kopališču sta Leja m zaročenec lovila ribe.
Z izgubljenim zemljevidom se je pozabilo ime otoka.
Don Pietro je vsak večer posedel z Lejino materjo in se z otožnim smehljajem spominjal svoje kraljice.
(svaz) slepčevskih društev. Poleg naštetih je še več drugih društev pod vod stvom videčih, ki skrbijo za slepce.
Ako še navedemo, da polagajo skoro na vseh zavodih za slepe veliko važnost na učenje mednarodnega esperant-skega jezika, smo povedali v glavnih potezah vse.	Jos. Kobal.
Pretok krvi in njega pomen.
Ideja, kako izkrvavelemu človeku rešiti življenje z dotokom tuje krvi, je že dokaj stara. Poskusi, ki so jih delali v prejšnjem stoletju s prenašanjem živalske in človeške krvi, so se morali ponesrečiti, ker takrat še niso poznali tistih bioloških zakonov, na katerih temelji moderna transfuzija krvi. Kri enega človeka se pač ne sklada vedno s krvjo drugega človeka. Bilo je treba dolgega in neumornega tihega dela v laboratoriju, predno smo dospeli tja, kjer se danes nahajamo.
Kri sestaja iz trdnih in iz tekočih snovi. Ce pustimo kri nekaj časa v kaki posodi, se trdna in tekoča snov kmalu ločita. Težka krvna telsca padejo na dno, na vrhu pa plava lažja krvna tekočina. Kako se kri dveh bitij sklada, vidimo najlepše na sledečem vzgledu: če zmešamo v epruveti rdeča krvna telesca kake živali s krvno tekočino kakega človeka, se krvna telesca najprej medseboj zlepijo, potem pa se celo razkroje. Isto se zgodi, če vbrizgamo človeku živalsko kri v žile. Živalska krvna telesca se v človeški krvni tekočini strdijo in razkroje. Oboje pa vpliva na človeški organizem zelo škodljivo. S strjenjem krvi se utegnejo zamašiti važne žile, z razkrajanjem krvnih telesc pa nastajajo strupene snovi. Zato se človeška kri z živalsko ne more nadomestiti. Pa tudi vsaka človeška kri se ne sklada s krvjo poljubnega človeka, ker tudi v njej se rdeča krvna telesca razkroje. To dejstvo je prvi ugotovil Dunajčan Landsteiner in ga na-zval izohemoiizo. Po tem, kako se kri ljudi strjuje in razkraja, če jo med seboj pomešamo, ločimo štiri vrste ljudi. Kateri krvni skupini pripada kak človek, določimo v par minutah po metodi, ki jo je iznašel Američan Moss. Človek, ki pripada eni izmed grup 1, 2, 3, 4, ostane celo življenje v taisti grupi. Znanstveniki so ugotovili, da se more le kri gotovih grup medseboj mešati, če naj ne nastopi strjenje in razkroj.
Preden prenesemo kri z enega človeka na drugega, moramo torej dognati, kako se njuna kri sklada. Priporočati je, da si vsak človek dobro vtisne v spomin, v katero krvno skupino spada, da more v slučaju potrebe priskočiti sočloveku na pomoč. Med svetovno vojno je bil v ameriški armadi uveden običaj, da je vsak vojak dobil označko, v katero krvno grupo da spada. Ce je bil kak vojak težko ranjen in so se njegovi tovariši ponudili, da mu oddajo kri, so po označbi hitro našli primernega samaritana in krvna transfuzija se je mogla nemudoma izvršiti. Za zdravega človeka ne pomeni oddaja pol litra krvi in ali celo več nikake opasnosti, ker zdrav organizem kri hitro nadomesti. Nasprotno, dostikrat je puščanje krvi celo koristno.
Načinov, kako pretočimo kri s človeka na človeka, je dvoje. Pri prvem uporabimo aparat, ki ga je izumil Nemec Oehlecker. Tisti, ki kri oddaja in tisti, ki jo spreiema, ležeta drug poleg drugega in zdravnik pretoči kri skozi cevko v dva kanala, ki vodita v žile. Drugi način se imenuje po Američanu Percyju. Po tej metodi odvedemo oddano kri v parafiniran steklen bat in jo še gorko vlijemo pacijentu v žile, pri čemer ne prideta oba človeka v neposredni dotik. Obe metodi sta se dobro obnesli.
S krvno transfuzijo dosežemo v bistvu sledeče: Človeka, ki je na tem, da izkrvavi, bodisi vsled kake poškodbe, bodisi vsled kake bolezni, je mogoče s prenosom primerne množine krvi rešiti smrti. Uspehi krvne transfuzije mejijo včasih naravnost na čudežnost. Pri krvnih boleznih, ki so v zvezi z veliko anemijo in pogostim krvavljenjem, je dostikrat mogoče doseči s transfuzijo krvi izboljšanja bolnikovega stanja in celo popolno ozdravljenje. Pri mnogih boleznih pa vpliva transfuzija ugodno v tem smislu, da pridobi bolni organizem z dovedeno krvjo novih v vcepljeni krvi nahajočih se beljakovin. Pri krvnih zastrupljenjih, ki so često združena s poginom rdečih krvnih telesc, je transfuzija velikega pomena, ker nadomesti s svežo, življenja zmožno krvjo poginula krvna telesca in tako pospeši ozdravljenje.
0 kemiji
• •• v*
živcev
NaSe stoletje Je stoletje živcev. Vsi bolehamo na živčnih nedostatkih. Nervoznost je bolezen, lastna odraslim in otrokom. Zdravimo lo na vse mogoče načine, največkrat seveda brez uspeha, ker nam sodobno življenje pač onemogoča smotreno iečenje.
Da moremo proti tej bolezni uspešno nastopiti, si moramo biti najprej na jasnem, kaj so pravzaprav živci, iz kakšnih kemičnih snovi se hranijo In vzdržuj eJo ln kakšno nalogo imajo v telesu. V splošnem definiramo pojm živcev t besedami: »ZtvcI so srebrno-bele nitke, ki prepletalo naše telo in ga usposabljajo, da čuti.« Predaleč bi prišli, ako bi hoteli govoriti o raznih flvč-nfh sistemih: o cerebrosptaalnem, jcangljl-sketn. centripetalnem ali centrifugalnem sistemu. rzpregovorimo le par besed o kemiji živcev; o napačnem sosnavljanju. ki povzroča najtežje živčne bolezni, ki jih
lahko ozdravimo samo, ako preprečimo to poglavitno zlo, to Je napačno sosnavljanje.
Dva angleška zdravnika, Mott in Galil-bertin, sta se intenzivno bavila s tem vprašanjem in prišla do zanimivih rezultatov. 2e davno sta opazovala, da spremlja splošno otrpnjenost možganja, kakor Jo opazujemo pri umobolnih, izrazita onemoglost možgan, v zvezi s kemično Izpremembo možganske ln mozgovne tekočine. Ta izprememba se pojavlja predvsem v kupičeniu žolča (cholina), ki ga smatrajo za razkrojni produkt zamotanih kemičnih spojin ln se lahko nahaja tudi v krvi.
Sedaj so poizkusi do vedi i do novih rezultatov, namreč da se take bolestne izpre-membe živčnega omrežja ne nahajajo le pri splošni ohromitvi umobolnega, temveč tudi pri raznih drugih živčnih boleznih, kakor pri vnetju živcev, povzročenem po alkoholu, pri tajnostmi azijski bolezni »beri-beric ln pri različnih drugih boleznih, kjer je v krvi tudi žolč. Množino cholina v krvi dokaiemo kemičnim potom in s pritiskom krvi. Ta ugotovitev ie pri marsikateri bolezni zelo važna. Potom vivisekcije se je dognalo, da še da množina cholina v živalski. krvi tvoriti umetnim potom s tem, da živce razrežemo. Živci delujejo tri dni, nato pa postanejo neobčutljivi. Po preteku tega časa opazimo, da se pomnoži količina vode, a zmanjša količina fosforja; potem traja še paT dni. da je razkroj popoln. Pri zelo močnih živcih le možno, da polagoma zopet ozdravijo in se vrnejo v prejšnjo kemično sestavo. Obolelost živcev torej obstoji najbrž v tem, da se fosfor vsebuj-ča mast izpremenl v brezfosfornio, ki io organizem vsrka ln ki končno pride v kri. Ta živčna obolelost se prej pojavi na zunanjih kot na možganskih živcih. In tu le mesto, kjer Je treba pričeti z vzpostavo obolelega živčnega sistema, s sredstvi, ki povzročajo reakcijo in novo tvorbo.
Dopisi
KRIZE NA GORENJSKEM. Predpust Je za nami. Raznovrstnih zabav Je bilo polno. Skrbelo se le tudi za politično zabavo, ker imamo nekaj agitatorjev klerikalne stranke, ki se povsod! postavljajo in radi govore o sami Cisti SLS. Klerikalci So hoteli razcepiti gasilno društvo, pa se Jim nI posrečilo. Društvo ie soglasno obsodilo klerikalne zgagaije. Kako pa Je z občinskimi seiamS ln kje se vrše? Pri glasovanju o stavljenih predlogih in pri sklepu seje je hrup in vpitje. Predlogi, ki niso klerikalcem po volji, se ne vpoštevajo. Naša traperesna deteljica misli, da so pri nas sami pristaši SLS. Borno že pokazali, da to ni res.
VRHNIKA. Minulo nedeljo je praznoval g. Jos. Lenarčič veleposestnik in industrijalec iz Verda svojo 70-letnico. Ob tej priliki je vrhniški Sokol svojemu dobrotniku napravil serenado z bakljado,. petjem ln pozdravnim nagovorom g. Šifrerja. Slav-Ijenec se Je globoko gin j en zahvali! za izraze hvaležnosti ter pogostil pevce, kakor tudi naraščaj in navzoče člane ln članice. Bil le lep večer, ki Je dokazal, da naTod ljubi in Je hvaležen onim, ki v svoiem do-brostanju ne pozabijo na potrebe ljudstva. Slavljencu in njegovi cenj. gospej soprogi, kakor celi družini želimo vse najboljše, k temu jubileju; drugim pa pravimo s pašnikom: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžan. Na mnoga leta! Zdravo!
IZ VINICE PRI ČRNOMLJU. Vinica Je ob vsakem deževju, posebno pa v kopni zimi in spomladi odrezana od Črnomlja radi nerabne ceste. Potnik, ki se vozi po tej cesti, si misli, da se nahaja nekje tam v Slavoniji, kjer ne poznajo kamna in ne v kraški, kameniti Belokrajini. Cesta od Dra-garuša dio Črnomlja ie na nekaterih mestih zopet letos na pol metra globoko, razorana. Zato ni čudno, ako ie pred leti g. Z. kot minister z avtomobilom obtičal v blatu na ravni cesti. Letos bi mu še hujša predla. Namesto da se cesta na nekaterih mestih z debelim kamnom tlakuje, si.plje cestni cd bor v to blato prav drobno tolčen, na pol preprstel peščen gramoz, ki čez zimo zopet razpade v blato. S tem, da se blato na blato vozi, ne bo cesta nikdar utrjena, kar se lahko opaža vsako pomlad. Tak mehek peščenjak spada kvečjemu na trdo tlakovano cesto ta ne na mehko cesto brez tlaka. Svetujemo cestnemu odboru, da neobhodno potrebna mesta takoj sedaj tlakuje, namesto da jih z drobnim gramozom posiplje brez koristi Prosimo sreskega poglavarja, da zastavi vse svoje moči pri cestnem odboru, da ne bo tako brezmiselno sipal naš denar v blatno brozgo brez vsake koristi.
KRŠKO. Maškerada, ki Jo Je priredil na pustni torek dramatični odsek, je v vsakem oziru uspela. Maske so bile Jako okusne in originalne. Najoriginalnejša skupina so bili madžarski falzifckatorji in videmski tihotapci. Pri tekmi mask je dobila prvo darilo gdč. Kriegerieva, drugo gdč. Kerino-va in tretje g. Hugo Rumpret. Darila so bfla izvirna dela umetnikov gg. Stovička, J Iraka ta Stiplovška, ki so skupno z zagrebškimi slikarskimi akademiki gg. 51U kom, GtobočnBcom ter Kczjekom dvorano sijajno dekorirali ter jo izpremeniti v pravo razstavo fantastičnih slik. Bodi jim na tem mestu izrečena najlepša zahvala za njihov trud. Tudi naš Joško se Je s svejišm orkestrom sijajno odrezal. Dramatični odsek je začel takoj po pustnem rajanju zopet z resnim delom, vsak večer se vršijo pridno vaje za opereto tridejanko »Čevljar baron«. ki bo v soboto ta v nedeljo dne 6. in 7. marca t l. Za to sezono se obejato še »Rotajvnjačl«.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Ker bivši dekan na naše predloge ta prošnje zaradi »tare šole v bližini župnišča ni popolnoma nič upošteval, ponavljamo to prošnjo In prosimo, nal g. župnik napravi v tem oziru red. Kakor znano, je služilo poslopje, ki se imeHuje »staira šola«, za cbčinsfco pisarno ta stanovanja. Rajnemu g. kanoniku gotovo ni prljalo, da bi kdo v bližini žup-nišča stanoval aii sploh mimo hcdil. Zato
je naperil proti občini tožbo, v kateri le trdil, da je poslopje cerkvena last ta ne občinska. Ubogi farani so morali plačati velikanske stroške za dolgo pravdo ta občina, ki je menda ena največjih v Sloveniji, moTa imeti svoio pisarno v tujih hišah. Da-siravno je tudi v Šmarju velika stanovanjska kriza, je poslopje, ki je potrebno samo popravila, prazno in zapuščeno, prepuščeno vsem vremenskim neprilikam. Ali bi ne bilo umestno popraviti hišo in izročiti boljšim namenom? Ali pa podreti in iz materijala postaviti novo stanovanjsko poslopje? Proč s politično zagrizenostjo in na delo! Tukajšnja graščina podira drevje v Lcč-necu in bo izvažala v velikanskih množinah železniške pragove. V četrtek 17. februarja so otroci posestnika Verka na Mestinjem igraje se z vžigalicami zanetili ogenj. Pogorelo je gospodarsko poslopje. Ker je pihal močan veter, se je samo sreči in požrtvovalnosti gasilcev iz Šmarja zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Na stanovanjski hiši v bližini so vsled vročine popokale vse šipe. V soboto dne 27. t. m. cb 8. zvečer in v nedeljo 23. t. m. ob pol 4. popoldne priredi Dramatični odsek Sokola v Šmarju veseloigro »Charlejevo teto«. Ce se hočete zopet enkrat od srca nasmejati, pridite vsi od blizu in daleč. — Maškerada sokolskega društva 14. t m. Je uspela nad vse sijajno.	Šmarčan.
Iz demokratske stranke
Občni zbori krajevnih organizacij SDS v mariborski oblasti. — V Zrečah pri Ko« njicah se je vršil občni zbor tamošnje or« ganizacije, ki šteje že nad 50 članov, dne 15. t. m. Za predsednika je bil izvoljen po« sestnik in lesni trgovec Ivan Varčnik, za taj nika posestnik Dušan Hus. — V Framu je bil občni zbor 18. januarja, za predsednika je bil ponovno izvoljen pos. Karol Černej. — V Pristavi se je vršil občni zbor dne 2. t. m. Na občnem zboru je pristopilo 7 no« vih članov. Za predsednika je bil zopet iz« voljen pos. Alojzij Pavlič, za podpredsed« nika pos. Milan Con, za tajnika Avgust Schonvveter, za blagajnika Josip Hodnik, za odbornike Janez Počivalšek, Janez Otore« pec in Anton Zmaher. Organizacija je po« slala tudi nekaj svojih članov v politično šolo v Celje. — V Gornjemgradu se je iz« vršil občni zbor dne 20. t m. Za predsea« nika je bil zopet izvoljen pos. Franc Pod« brežnik, za podpredsednika dr. Stanko Sajo* vic, za tajnika Franc Kocbek. — Občni zbor kraj. org. v Sv. Barbari v Slov. goricah se vrši v nedeljo 28. t. m., istotako občni zbor k. o. v Grižah in v Zrkovcih pri Mariboru ter ustanovna občna zbora v Sv. Martinu pri Vurbergu in v Sv. Antonu v Slov. gor.
Pretekli teden se je vršilo pet občnih zbo« rov krajevnih organizacij demok. stranke.
V	Sevnici se je vršil sestanek ob navzoč« nosti delegata iz centrale g. dr. Rapeta. Raz pravljalo se je o podrobni taktiki in delu stranke za dotični okoliš in odredilo, da se skliče redni občni zbor k. o. za 28. mar« ca ob 8.30 dop.
V	Srednji vasi v Bohinju jc bil občni zbor k. o. SDS številno obiskan: za njim se je vršil ustanovni občni zbor SSDUnije. Obe« ma zboroma je prisostvoval g. delegat Fran Majcen.
V	Vidmu pri Krškem se je vršil ustanov« ni občni zbor k. o. SDS, na kojem je po« ročal g. dr. Rape. Novo izvoljeni odbor ob« stoji iz sledečih mož: predsednik Nunčič Anton, posestnik; podpredsednik Mikolav« čič Ivan, posestnik; tajnik Fran Vogiar; bla« gajnik Jare Štefan; prosvetar Aparnik Goj« mir, odborniki: Mikolavčič Marko, posest« nik; Han Anton, oskrbnik; Stancer Anton, cestni mojster, Podjed Kari, posestnik; Kna pič Janko, uradnik v p.; Omahen Ivan, že« lezničar; Novak Slavko, agrarni inženjer; Ivačič Franc, uradnik.
V	Kotredežu je bil občni zbor k. o. SDS združen s predavanji g. ravnatelja Šlajpaha o živinoreji. Gospod ravnatelj Jug pa je poda! poročilo o političnem položaju. Oba predavatelja sta žela za svoja izvajanja dol gotrajno odobravanje.
V	Zagorju ob Savi je na občnem zboru poročal g. dr. Rape. Poročevalce je izjavil imenom demokratske stranke, da bo storila vse za rešitev krize, v kateri se nahajajo radi nesocijalnefa postopanja Trboveljske družbe rudarji in je bila v to svrho odpo« slana tudi primerna brzojavka na g. narod« nega poslanca dr. Gregor Žerjava, da izvr« š. vse primerne korake v zaščito rudarjev.
Mladinska organizacija
V	četrtek 18. t. m. se je vršil redni občni zbor «Edinostei» Ljubljana ter se je izvolil naslednji odbor: Predsednik Patik Anton, v odbor pa br. Rebolj, Videtič, Šimnovec Leop., Gjud M., Černe in Paškulin Emil. Preglednika računov: br. Mandclje in br. Da Damos.. Imenom «Zveze» je pozdravil zborovanje br. R. Šimnovec. Novi odbor nam jamči, da bo kos svoji težki nalogi, ki jo ima izvesti. — Zdravo!
Tržič: V nedeljo 23. t. m. ob 14. uri pop. se vrši v prostorih g. Iv. Lončarja I. red« ni občni zbor «Edinosti». Dnevni red obi« čajen. Zbora se udeleži tudi delegat iz Ljub l^ane. Udeležba za vse obvezna. Dobrodo« šli tudi novi člani.
»Ljubljanski Zvon" za mesec februar
•Ljubljanski Zvon* za mesec februar le« ži pred nami. Na uvodnem mestu govori skladatelj Anton Lajovic o umetnostni po« litiki, razmotrivajoč razmerje umetnika in umetništva do svojega naroda in obratno, razmerje naroda do tujih kultur in vpra« šanje umetnostne politike. Pisatelj Juš Ko« zafc nadaljuje svoj roman «5entpeter», pes« nik Pavel Golia prispeva kOplet «Truba« durjeva izpoved®. Dr. Nikolaj Preobraženi ski niza dalje interesantne slike »Nove Ru« sije«. To pot je na vrsti pisatelj Jakovljev s črtico »V rojstnem kraju«. Cvetko Golar se oglaša s pristnim domačim glasom »V goricah«. Drlca Alma Sodnikova pa piše o Vebrovem estetskem sistemu v luči tradi« cijskih estetskih teorij. Srečko Kosovel ob« javlja drobno skico »Ponižanje«. Dr. Fran Goršič govori o Dušanovem zakoniku v slovenščini. France Bevk nadaljuje svoj roman «Beg pred senco«.
Književna poročila prinašajo oceno Ri« bičičeve knjige sZavratne pošasti» iz pere« sa doktorja Kalina, referat A. Debelja> ka o slovenskem prevodu Boccaccijevega «Dekamerona», Debeljakovo kritiko knjiži« ce Fridolina Žolne: Tokraj in onkraj Sotle ter Rudolfa Binterja razpravioo o sloven« skem debatnem ali komornem pismu v mi« nuli 60. letni dobi. Vladimir Levstik govo« ri o romanu Jovana Palikoviča «Prograni», J. Šega o »Pripovedkah« Iva Andriča, V lat dimir Levstik o Krklečevem »Dostojev« skem« in o prevodu Svetislava Stefanoviča «Pesme nad pesmama« v srbščini.
Kronika prinaša nekaj o spomeniku sep« temberskim žrtvam ter informativen član« čič o kulturi in umetnosti v novi Rusiji.
Vsebina revije je zelo bogata in pestra. «Ljubljanski Zvon« toplo priporočamo. Re« vi j a se naroča pri Tiskovni Zadrugi v Ljub ljani, Prešernova ulica 54.
Če hočeš dobro kuhati
kupiš najbolišo aluminijasto posodo le pri tvrdki Stanko Florjančič, trg. z železnino Ljubljana, Sv. Petra cesta.	56
UMI
dobi stalno mesto pri podjetju v Ljubljani. — Reflektira se samo na prvovrstno moč. — Pismene ponudbe z referencami na upravo .Jvitra" pod „Radlo telefonist".
tu
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in do najnižji tarifi Rajko Turk, carinski posrednik,
Ljublja.ia, Masarykova cesta 9., nasproti carinarnice. Vse informacije brezni i,*nnl
MiiBiiaiaMBiHaBUimu

eventualno še kake druge pisarniške mobilije, dobro ohranjene iščem za
takoj. — Pismene ponudbe pod ,,Pisarniško pohištvo11 na upravo »Jutra".

iz sluvcnskih premogovnikov
vseli kakovosti, v ctl b vagon h po origt-Gal.niS ceav.li premeg^vnlKoV za Comflo uporabo kakor tndi za industrijska podjetja in razpečava oa debelo
inessmski premog in koks
vsake vrste In vssfeeja Izvora tel priporoča posebno prvovrstni Ciškoelovašii ia asgle&fci koks za livarne in domačo qpo* rabo, kovaški premog, trsi premo; in brlkete
KasSo^s PioislBi wM ia pRSog, i t ? LM
CSIblo&ioeva cesta Me*. 15/1.	ro-i
E3SC3GO0E3
»Jntrov» roman
LOCIFER
k«te>«f* tkMlpikO« upeU tmMu, prMhtes« • (u-tMtiSoiBt upMlJajl od u-totka du lun.-«, ki prin*. Sajo ui4o^mu člUU&j*
• tnt«rwMiBlm »uu>l Tanjan mk hip prMei fieofc, ki ma I« »Udi ras-otaraBje Id k«ntarnaelja ia topet prcaaneteij« tako. da so eitaMU nestrpno priCa-kerali vcako aadaljensja romala, ]• lilel la M dobiva pri DR»I «Jctra» v LjuMjaol.
Vsi ki so sa Sitall in oni, ki niso imeli te prilike, naj si sa takoj na r oče za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena kojlsa!
Sax Rohmer:	52
Rčeči četektiu
—	Seton, Seton! je vzkliknil, za božjo voljo, povej mi resnico! Ali misliš....
Prenehal je in ginjeno vzdihnil. Seton paša ga je gledal s svojim hladnim zaupljivim pogledom ter mu mirno dejal:
—	Davi je še živela, Gray. Culi smo jo. Iz tega lahko sklepaš, da ji niso storili nič žalega. Več ti ne morem povedati.
Lord Wrexborough si je odkašljal in vzel iz mize listino.
—	Imam neko stvar zate, Ouentin, je dejal resno, ki se je danes odločila. Dobil si mesto v Kairi. Odpeiješ se v torek.
—	Vi me naganjate iz Londona, oče? je dejal Gray in gledal zamišljeno skozi okno. Ne vem, kaj sem storil.
—	Ničesar nisi storil, je dejal lord Wrexborough, česar ne bi smel storiti pošten možak. Vendar ti moram pod takimi okoinostmi povedati, da si, odkar si odslužil svojo vojaško dolžnost, vedno smatral življenje za neko vrsto brezdelja. Govorim ti odkrito vpričo Setona, ker vem, da soglaša z menoj. Moj prijatelj, zunanji minister, te je velikodušno postavil na mesto, ki ti odpira karijero, katera ni nič manjša, ponavljam, prav nič manjša kot njegova.
Gray se je obrnil in globoko zardel.
—	Vem, da vam je Margareta v tem oziru nekaj povedala, radi Rite Irvin namreč... toda dam vam svojo besedo, da je bil tak korak nepotreben.
Zapazil je hladni pogled Seton paše in dodal:
—	Margareta je dobra duša. Seton, kaj praviš ti k temu?
Setonovo rjavo lice je lahno zardelo, ko je mirno dejal:
—	Jaz sem mnenja tvojega gospoda očeta. Mislim, da me odkrito smatraš za pravega prijatelja. Kot tak ti odkrito povem sledeče: vzemi mesto v Egiptu. Ni dobro, če ostaneš v Londonu. Ko bomo našli gospo Irvinovo, bo tvoja prisotnost samo neprijetna nesrečnemu možu, ki željno pričakuje novic v Prince's Gaten. Jaz sem odkrit človek in ti to tudi odkrito svetujem.
Smehljaje se mu je ponudil roko. Ouentin Gray. kojega tempe-
rament je bil kot živo srebro, je takoj pristal na prijateljev nasvet Krepko je stisnil ponujeno mu roko in vzkliknil:
—	Stari, dobri Seton. Reši jo, prosim te... za Irvina!
Obrnil se je k svojemu očetu ter mu dejal:
—	Hvala vam; vedno imate prav. V torek bom pripravljen. Ali odhajaš, Seton?
—	Da, se je glasil odgovor. Višji nadzornik Kerry preobrača vse kote kitajskega predmestja, da najde Kazmino skrivališče in nočem zaostati za njim.
Lord Wrexborough si je odkašljal in se zasukal na svojem vrtečem se stolu.
—	Dragi moj Seton, je dejal, kaj mislite, ali boste uspeli?
Seton paša se je rezko nasmehnil:
—	Mnogi pripisujejo uspeh razumu, je odgovoril, in neuspeh nesreči. Arabec pa pravi: »Kismet!«
38. poglavje. Sin Sin Wajeva pesem.
Gospa Sin, ki jo je njen mož zbudil iz globokega opijskega spanja, je prišla v predsobo, po kateri se je vlačil težak dim. Njeni barvani lasje so bili v neredu in njene črne oči so se stekleno svetile. Toda celo v svojem napol pijanem stanju se je premikala naprej kot plesalka, zibala se je v bokih in stopala na prstih v čevljih z visokimi petami.
—	Zbudi se, ženka moja, je hripavo vzkliknil Sin Sin Wa. Samo blaznež se vdaja črnemu dimu? kadar ga oblegajo šakali.
Gospa Sin se mu je zadovoljno nasmehnila — slednjič ji je pa pogled obvisel na telesu višjega nadzornika Kerryja, ki je ležalo zleknjeno na tleh. Tu so se njene punčice tako zožile, da so bile samo še male točke, potem pa so se hipoma razširile. Stopila je korak nazaj in prestrašeno gledala.
V tem trenutku je Kerry globoko vzdihnil, premaknil roko in se zvalil vstran.
Sin Sin Wajevo oko se je čudno svetilo, toda ni se premaknil, tudi Sam Tuk, ki se je bil sesedel v svoj naslonjač, ni ganil niti mišice. Toda gospa Sin, ki je bila še napol v svojih opijskih sanjah, je odprla svoj kimono in izvlekla iz notranjega žepa dolgo bodalo. Sklonila se je kot mačka, ki se pripravlja k naskoku.
Toda Sin Sin Wa je stegnil roko in jo krepko prijel za zapestjem.
—	Ti bedasta ženščina/je dejal kitajski, od kdaj pa ne kaznujejo več umora v Britanski državi?
Gospa Sin se mu je iztrgala in sikajoč od jeze mu je divje zrla v obraz.
—	Rumena opica! Rumena opica! je kričala divje. Eden več ali manj je pač vseeno sedaj.
—	Eden manj? je zamrmral Sin Sin Wa in čudno zamišljeno pogledal Kerryja.
—	So že tu! Ujeli so nas.
—	O ne, je odgovoril Sin Sin Wa, on je poštena duša, prihaja sam.
Prenehal je, potem pa je znova začel govoriti angleški.
—	Ubila bi ga rada, kaj?
Gospa Sin mu je, menda nevede kaj govori, odvrnila tudi angleško:
—	Ne, blazna sem. Pusti me, da se strežnem, stari norec.
Spravila je bodalo in zamišljeno dvignila roko k čelu.
—	Kaj še nimaš dovolj noža, kaj? je zamrmral Sin Sin Wa.
Gospa Sin je stisnila roke in se dotaknila z njimi svojih ustnic.
Nosnice so se ji razširile in začudeno je strmela v smejočega se Kitajca.
— Kaj hočeš reči s tem? je vprašala.
Sin Sin Wa se je nerazumljivo zganil, kot imajo to navado Ori-jentalci.
—	Nič drugega, kakor da si svojega Sira Luciena malo pre-krepko sunila.
Punčice v njenih očeh so se spet skrčile in ostale majhne. Hripavo se je nasmejala in odkimala z glavo.
—	Kdo ti je pa to povedal? je vprašala zaničljivo. Tale lutka ga je umorila. Tako sem ti rekla.
—	Ti si mi to rekla?... Ha, ha! Stari Sin Sin Wa ni bedast!
Stegnil je svoj rumeni kazalec, pokazal na svojo ženo in dejal:
—	Gospa Sin ga je umorila! Kar nič ne laži in ne prerekaj se!
Gospa Sin ga je gledala divje kot zver, ki hoče napasti svoj plen.
Stopila je korak naprej in se mu tako približala, da se je njen temnopolti obraz skoraj dotaknil rumenega, smehljajočega se lica Sin Sin Waja.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5*—%
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din 10'—%
Pouk v nemški ste-nograliji
ieli gospodična. Ponudbe t navedbo honorarja na upr. •Jutra« pod .Zvečer«. ^
Radovijica
V sredo, dna 24. t. m. ob 8. uri zvečer bo predaval
v Sokolskem domu
g prof. Dolian 1* Ljubljana o temi: «Kako je nastal svet in človek«. Vstop prost. Pridite vsi. Sokol-ako gledališče uprizori v nedeljo, dne 28. t. m. ob V.8. uri zvečer Molnarjevo igro »Vrag«, Id je iela nsneh po vseh svetovnih o&h.
S
Pravljice
Opozarjamo Se enkrat na današnji večer pravljic, ki ••a priredi Atena v mali ■ivorani Narodnega doma. Ta večer bo izredno zanimiv, ker je z ricitacijo praviiie združeno tudi petje otroških pesmi. Pravljice recitira gdč. šturmova, otroške pesmi Adamiča, Mu-sorgskega poje operni pevec g. Subeij, pev.-ke točke spremlja na klavirjjj gdč. Vogelnikova. Začetok točno ob 5. uri popoldne. Med pri-dnašanjem se ne bo pustilo nikogar v dvorano. Vstopnine ni; pobirajo se
f.roslovoljni prispevki za litje stroškov.	4355

Plesni odsek A. S. K. «Primorje»
naznanja, da se vrši redna
plesna vaja
v nedeljo 21. t. m. Pričetek ob 8. uri. — Odbor.
4055
Krompirja
prebranega, zdravega, debelega in rožnatega, nudi več vagonov Ivan Ravnikar, trgovec, Mursko Središče, Medjimurje. 4301
Dobra kuharica
zanesljiva, katera opravlja tudi druga hišna dela, se sprejme takoj v boljšo hišo. Ozira se le na delazmožne osebe. Naslov pove uprava »Jutra«.	4285
Krajevni zastopniki
za Slovenijo se iščejo za dober predmet. Ponudbe na upravo »Jutra« pod znamko <Stalen zaslužek«. 4271
Ljubljanski Sokol
opozarja svoje članstvo na
odhodnico
peneraln. konzula C. S. B. brata drja. Otokar Beneša, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani • Zvezde«. — Pridite v iim večjem številu, da se dostojno poslovimo od svojega ustanovnega člana. — Zdravo! — Odbor. 4330
Strokovna org. nat, hot., kav. in gostiln, uslužbencev
javlja svoj
redni občni zbor
ki se vrSi dne 28. febr. 1926 ob 2. uri zjutrsj v kavarni Central z dnevnim redom: 1.) čitanje zapisnika; 2.) poročilo predsedstva; 8.) poročilo blagajnika: 4.) volitev odbora; 8.) slučajnosti. Dolžnost vsakega člana je, da »e tega stanovsko važnega občnega zbora sigurne udeleži.
Sokol I.
priredi v soboto dne 27. t. m. ob 20. uri
predavanje
Govoril bo o temi: Kaloll-rizom v srsdnjem veku Se od prej dobro mani predavatelj gospod J. Zupančič. Udeležite sa predavanja v Jim večjem Številu. Zdravo
V društva «Soča»
v Ljubljani
predava v soboto
t7 t. SL v salonu pri •Levu« Sel Mrfjonskega zavoda g. dr. Ivo P i r e o •socijalni hlgljeni«. — To predavanje bo vsebovalo .Iva dela. V prvem delu bo predaval o rarvoju higije-ne po prevratu v Jugoslaviji. V drugem delu — po Lratekem odmora — P* 0 zdravju bolezni in stanovanju. Vse to predavanje bo spremljal c lepimi velikimi skioptHSmmi slikami. Vabljeni «Sačam» in sploh vsi, "ki se ta taka poučna, idravstvena predavanja ta-r,imate. Metek ob M:20. ni zvečer. — Vstop post
Služkinja
za vsa dela, ki zna tudi nekaj kuhati, se išče k ugledni obitelji brez otrok v Splitu. Ponudbe je nasloviti na tvrdko: R. Bunc in drug, Ljubljana I, poštni predal 83.	4111
Trgovski vajenec
Iščem za 151etnega fanta, siroto brez staršev, boljše rodbine, mesta v večji trgovini. Cenj. ponudbe pod • Sirota« na upr. «Jutra».
4257
Vrtnarja
samskega stanu, veščega v obdelovanju zelenjadnega in sadnega vrta sprejmem takoj v službo. Hrana in stanovanje v hiši. — Eventualno oddam zele-njadne vrtove in cvetlič-njak v najem. Najemnik je lahko oženjen, toda brez otrok. Stanovanje, obstoječe ii 1 sobe in kuhinje, na razpolago. Matija Dolničar, Šmartno ob Savi p. Moste pri Ljubljani.	4177
Saie © Čevljar, pomočnik
vešč svojega poklica, išče siužbe za takoj. Najrajši bi stopil v stalno delo. Naslov r upravi «Jutra«. 4279
Perfektna sobarica
pridna in poštena, ki zna tudi nemško, se sprejme takoj. Naj se oglasijo samo takšne, ki imajo dobra dolgoletna izpričevala. Naslov v upravi « Jutra«. 4273
Gospodična
zdrava in izobražena, išče služba pri otrocih. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro •Otrokoljubna 2614». 4272
Mesarski pomočnik
išče mesta za takoj v Ljubljani ali Celju. Cenjene ponudbe na naslov: Julio Toplak, Varaždin, Kurelčeva ulica.	4209
Delovodja
z izpitom za orodje ter strojno montažo, Specialist za štance, pmše ter ostrega orodja, 251ctna praksa v Nemčiji, zmožen slovenščine, nemščine ter italijanščine, išče primerne službe. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Takoj L. S. 21».
4297
Mesta gospodinje
pri ločenem ali samostojnem gospodu želi mlada, inteligentna, samostojna gospa, gospodinjsko in trg. naobražena, ki bi event. obojestransko pomagala. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Osamosvojitev«.
4267
Gospodična
samostojna knjigovodkinja, vešča tudi vseh ostalih pisarniških poslov, išče primerne službe. — Cenj. ponudbe pod značko »Zanesljiva 19» na npr. »Jutra«.
4320
Izurjene vezilje
za ročno vezenje z zlatom sa sprejmejo. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Zlato vezenje«.	4162
Išče se kuharica
za skupno kuhinjo, ki bi kuhala za 17—18 ljudi. — Biti mora snažna, pridna in poštena. Stanovanje prosto, plača po dogovoru. — Stara mora biti nad 35 let in za snubitev nesposobna. Naslov pove npr. »Jutra«.
43-12
Krojaške pomočnike
in prikrozevalee za fino delo rabim. — Ponndbe na naslov: JelovSek, Ljutomer 4358
Mesta pri šivilji
želi gospodična, ki gre meseca brezplačno. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »C. B.»	4356
Šofer-mehanik
8 151etno prakso in prvovrstnimi referencami. sa-mostojen reparater, inteligenten, zdrav, zmožen 4 jezikov, ki je potoval po več državah, želi stalnega nameščenja. Cenj. ponndbe pod »Tonring štev. 40» na upravo »Jutra«.	4359
Službo hišnika
ali sluge išče oženjen par brez otrok. Nasiov v upr. »Jutra«.	4351
Boljše dekle
pošteno, išče mesta pri boljši družini. Naslov pove uprava »Jutra«.	4310
Natakarica
išče službe v prometni i stilni v mestu ali na dei Ponudbe na naslov: Hri-bernik, Vič 48.	4337
Kroj. pomočnik
išče stalno mesto z oskrbo v hiši — za malo in veliko delo. Nasiov pove uprava »Jutra«.	4
Kuharica
pridna in poštena z večletno prakso, išče mesta. — Ponudbe na upravo »Jutra« ped »Samostojna 2641«.
4310
Dober kovač
lahko tudi oženjeen, za sekira In lopate, dobi stalno slnžbo blizu Ljubljane. Stanovanje v hiši. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Kovač«. 4309
Tapetniški vajenec
se sprejme, event. tudi s hrano pri tapetniku Avgustu Pavle, Ljubljana, Vegova mika 10.	4298
Pletnka
dobro Isurjena se sprejme stalno službo. — i v Rožni dolini 4322
takoj Poizvo
mis.
V Celju
ali v bližini, iščem mesto kontoristinje ali prodajalke Ponudbe na upravo »Jutra« pod «5000 Din kavcije«.
4S26
Mesta hišnice
ilISa pridna tn poštena vdova. naslov v upr. »Jutra«.
4299
Mesta shige
stalnega, iščem ta takoj, nsjrajša na deleli. Zmožen sem slovenskega, nemškega in sbohrvatskegs jezika. — Cenjene ponudbe na upravo »Jntra« pod »Stalnost 2657» 4325
Prikrojevalec
izurjen. Išče službe v tovarni za čevlje. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro «515».	4316
Sobarica
želi službe. Ponudba na upravo »Jutra« pod šifro
Zanesljiva 2051». 4318
KOKS — CEBIN
VVolfova 1/n. Telefon: 56.
481/111
Vrhniško opeko
premog in chva dobite najceneje pri Vinko K r l s t u Trnovski pristan štev. 22.
2 železni blagajni
štev. 2 Wertheim Co. in št. S Wisse Co. — Naslov pove uprava »Jutra«. 4102
Z znatnim popustom
do lastne cene razprodaja
vso
zimsko pletenino
tvrdka Henrik K e n d a Ljubljani, Mestni trg 17.
4059
Motor
dobro ohranjen, se po zelo
ugodni ceni proda.	Kje,
pove uprava »Jutra«.	4336
baterija
za Ford avto je najcenejša in najizdatnejfca.	IV
Benečanskl jarem
kompleten, prodam. — Vse, voz in gonilno kolo (Sehwungrad) v dobrem stanju. Poleg tega voi za rezanje tavolet. Cena po dogoveru. Anton Ratkovič, Brezovica, Sv. Jernej ns Dolenjskem.	3967
Tehtnica za živino
se ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra«.	4265
Dva pletilna stroja
St. 8/32 cm In št. 88/4" cm prodam. Naslov pove upr. •Jutra«.	424«
«Indijan Scant»
s priklopnim vozom, skoraj nov, se proda. Ponudbe na npr. »Jutra« pod oglasno štev. «4244». 4244
Gonilni Jermeni
Ia izdelek Inozemske tvrdka Carl Budischowtky Sfihns, Wlen. zastopstvo In taloffa Rudolf D t r ž s J v LJubljani, Kolodvorska «1. St. 28.	4048
Motorno kolo
močno, s
prodam ali zamenjam
lažje. — Mišjak, "
Novo mesto.
Smflial, 43Ai
Pooeni se proda: (lambrije)
leseni zid
2 m visok, v celem 35 ma, iz hrasta in smreke
2 ogledali
156—76 cm in
2 napisni tabli
(Spiegelglas) 150—60. — Naslov pove upr. »Jntra«.
4315
«Ilirija»
Kralja Petra trg 8, tel. i
premog, drva, koks, cement.
75
<(Bela nedelja 1926»
Odgovorite takoj, odnosno vrnite sliko. A. S. 4313
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupi Pavel Homan, Kočevje št. 18 4234
Hmelovk
lepih, 6—8 m dolgih kupim vsako množino. Točne ponudbe pod »Hmelj« na podružnico »Jutra« v Celju.
4201
Pupe
(moške modele) ta izložbe kupi konfekcijska trgovina JelovSek, Ljutomer. 4357
((Ljubljanski Zvon*
letnike 1911, 191.6—1923 kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen 266» »Jutra«.
upravo 4333
Železna postelja
zložljiva, s e takoj kupi. Ponndbe na upravo »Jutra«
pod »Postelja«.	4324

Kupim hišo
z nekaj vrta v Ljubljani, najraje novo zidano. Ponndbe pod šifro «Sigurno plačilo* na upravo «Jutra» 4149
Enonadstropno hišo
Hiša z vrtom
z dobTo vpeljanim mizarstvom, se z vsem vred proda. Delo 8 4 delavskimi močmi za leto 1926 je že preskrbljeno. Ponndbe na upravo cjutra* pod značko »Sigurno delo*.	4300
Kovaška dela
vseh vrst izvršuje redno, solidno in po primerni cent V. Urbančič, kovaški mojster v Ljubljani, fcabjak. Preskrbi tuui kolarska dela 67
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg.	168
Radio-klinika
popravlja sestave, dele, slušalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J. Goreč, Ljblj. kreditna banka.	25-a II
iSESffCfcv
J* T. RABIČ *J
\Oy. Ljubljana ^orsknJ^
Iščem sobo
z 2 posteljama in b poseb-rrim vhodom, v sredini mesta, najraje v bližin} Evrope ali pošte. Pismene ponudbe pod «Sportnik» na upravo <Jutra».	4264
Na hrano
se sprejme 2—3 boljše gospode. — Istotam ae odda
soba
z električno razsvetljavo. — Dopise pod «Boljša hrana* na upravo «Jutra>. 4262
Sostanovalec
se »prejme s 1. marcem. Naslov pove uprava «Jutra» 4240
Trgovec
poročen, brez otrok. Išče stanovanje za maj. Plača tudi za več časa naprej. Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Mirna stranka 2*.
4209
Krasna soba
opremljena, se odda. — Naslov pove npr. cjutra*.
4335
Opremljena soba
zračna, se odda 2 gospodoma, gospodičnama ali zakoncema brez otrok. — Naalov pove npr. «Jutra».
4338
Soba
se odda po nizki ceni. — Naslov pove upr. «Jutra».
4305
Akademičarka
išče mesečno sobo. Ponudbe na upravo »Jutra« pod «2064«.	4328
Opremljeno sobo
po možnosti v bližini sod-nije, išče soliden gospod t 1. marcem. Cenjene ponudbe s pogoji pod značko •V bližini sodnije« na upr. »Jutra«.	4327
Dva gospoda
Hiromant
psihografolog in fizionomist N. S a d I u c k i sprejema: dnevno od 9—12 dopoldne in od 2—7 popoldne. Ne-brojna zahvalna pisma od klientov. Do 28. februarja ostanem v Kranju, hotel •Stara pošta« št. 6. — S 1. marcem sem na Jesenicah. hotel »Kolodvor« št. 7
j:'t
Klavir
jako dobro ohranjen, dober glas, se ceno proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 4183
Oddajte takoj
moške slamnike v snaženje
da Jih dobite pravočasno. Sprejema do 15. aprila P. Slagdič, Ljubljana. 60
^□□□□□□□oooannc
sprejmeta t in stan«
_____ takoj na brano in stanovanje t vso oskrbo za 700 Din mesečno Naslov pove upr. »Jutra«.
4323
z vsemi pritiklinami in vrtom prodam radi solitve po ugodni ceni. Stanovanje kupcu takoj na razpolago. Naslov pove upr. »Jutra«.
4350
Hiša v Ljubljani
na prometni cesti, v kateri je dobro idoča gostilna, se pod ugodnimi pogoji proda Pismena vprašanja na upr. »Jutra« pod značko »Ljubljana 2700».	4346
Kupci, pozor!
Proda se v predmestju Ljubljane enonadstr. hiša t velikim vrtom, pripravna zs obrt, s dvema prostima stanovanjema, po telo nitki cenL Ponudhe os upravo •Jutra, pod »Hiša St. 2697» 4344
Proda se hiša
nova, tik rudnika Buda Jama pri Laškem, pripravna ss krojača ali čevljarja, ker se obs obrtnika rabita. — Naslov: Ignae Koritnik, Dol pri Hrastniku. 3871
Prodam posestvo
v Izmeri 10 oralov v naj-lepii ravnini poleg oeste, hiša In gospodarska poslopja vsa novo tn t opeko krito, voda in elektrika pri hiši. Pojasnila daje Janez Jenfco. Sp. Brnik 83, pošta Cerklje pri Kranju. 4S03
Stanovanje dobi
tisti, ki odkupi pohištvo. Naslov pove upr. »Jutra«.
4341
Priprosto sobico
iščeta 2 dečka (gresta kot sostanovalca) v bližini Po-lakove tovarne. Naslov v upravi »Jutra«.	4348
Trg. družabnica
ali družabnik za dobro vpeljano trgovino t mešan, blagom v Industr. kraju na Dolenjskem, se išče. Potreben kapital 40—50.000 Din. — Naslov na upravo »Jutra« pod značko »Koro-panjon 6».	4052
Družabnika
za avtodelavnico, transport in taxo, iščem — Ponudbe pod »Koncesijoner 402« na upravo »Jutra«.	4353
Iščem mesto kot
lesni pejemalec
ali pristopim kot
družabnik
k dobičkanosnerou podjetju s 40.000 Din. Naslov pove uprava »Jutra«.	4331
Za dobro uvedeno obrtno podjetje se išfie
15.000 Din posojila
proti 15%nemu obrestovs-nju. Naložitev je absolutno varna. Ponudbe pod šilro »Varno 15» na npr. »Jutra« 4314
Neka izvozna d. d., ki drži v Tntu skladišča ter ima priliko izvozili čez morje velike količine
I
išče zveze z merodaj-nimi producenti. Nuine ponudbe pod .Holandija" na upravo .Jutra*	1174
Javna dražba.
Dne 6. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne se bo vršila pri okrainem sodišču v Radovljici prostovoljna javna dražba
eMonadsfropae hiše,
zelo pripravne za večjega obrtnika. V hiši je stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, 1 kleti, dva velika in en manjši poslovni prostor, vodovod n elektrika. Hiša je oddaljena 2 njnuti od radovljiškega kolodvora ter je sodno cenjena na 140 000 Dn. Izklicna cena 80 000 Din Diažbeni pogoji so na vpogled pri i>kr. sodišču v Radovljici. Pojasnila daje lastnica hiš?, K3INKA HORVAT, modistinjja v LJUBLIANI, Dalmatinova ul.
štev. 10 11. nadstropje desno. 1160 s
ooanonnoDDDanoi
I. in IL razreda za izvoz, dobava 1926,
m* kupim -m
po sledečih množinah: okrog 2C0 m3, 4 in 5 m, širine 16 cm,
debel. 16 mm, okrog 200 ms, 4 in 5 m, širine 16 cm,
debel. 20 mm, okrog 400 m», 4 in 5 m, 5irlne od 12 naprej debel. 20 mm. Sprejemam tudi posamezne manjše partije Ponudbe naj se vpošijejo pod značke „C 112" na Oglasni zavod Kovačič, Maribor Slomškov trg 16.	ll'<
! Klobuk brezplačno !
dobi vsaka deseta dama ako kapi novega i modnem salone E. Djukanovič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
(Poleg hotela Tratnik).
78 i
Kadar nujno rabite poslovno knjigo,
načriano in vezano po Vaši osebni želji
.................................................................................................
bodete najbolje postreženi
V KNJIGOVEZNICI K. T. D. V LJUBLJANI,
43-5
Kopitarjeva ulica 6/II.

Državna uradnica
mirna in solidna, išče v sredici mesta pri boljši rodbini opremljen« ali prazno mesečno sobo. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod «St- 2700».	4349
Lepa, zračna soba
se odda enemu ali dvema gospodoma. — Naslov pove uprava «Jutra».	4343
Boljšo sobo
v bližini parka alj sodnije išče soliden gospod. — Ponndbe s poboji ns upravo »Jutra« pod »Solnčna«.
4S54
Sostanovalec
se sprejme takoj k boljšemu gospod«. Soba Ima poseben vhod ln elektr. razsvetljavo ter se nahaja pri glavni pošti. Naslov pove uprava »Jutra«.	4340
Stanovanje
2 sob ln kuhinja ter lep lokal ta krojaiko ali »ev-ljarsko delavnico, te odda v novi hiši takoj v Ger-hičevi ulici št. 9. 4339
Krojaški mojster
samostojen, velike postave. 34 let star, želi tnanja t
fospodično velike postave, rednost imajo blondinke, tudi če so revnega stanu. Cenitev ni izključena. Ozira se le ns ref-ne ponudbe, ki Jih je poslati na upr. »Jutra« pod značko »Vesel krojač«.	4345
Samostojen
posestnik
se želi oženiti. Ponudbe s sliko pod »Mladost« na upr. »Jutra«.	4502
7 upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod nastopnimi šiframi: N. Bergman, Boljša bodočnost, Bogastvo, Bouward, Cevlfl v komisijsko prodajo, Centrom, Delavna, Delnice, Dober glas. Eksistenca, Hitra edsločitev, Holf-mann, Hiaciata. 1. K., K. W. R. drva. Kopirni okvir, Moka, Mir 1593, Možnost. Oprema 1768. Okolica, Pla-nlne. Pomladne tajnost. Poštena 1794, Plačam takoj. Poštena 20, Prilika. Preselitev, Resna moč iS, Resnost 200, Sava 3971, Samski, Srednje velike posta, v s. Soba Stalnost. Treznost, Tajnost zajamčena. Ugodna prilika 2553, Velikemu ro«po'la. Zakon narave, Zidana hiša, Z. R., Zorica in Nada, 1381, 1871, 9999, 1SS6, 1863.
Kupujem stalno
Kostanjev les za tanin
po tovarniških dnevnih cenah.
ERNEST M&RIUC - Celje,
Frankopanska milica 4.
1131 s
3 F
3£
■BI
^iekarfta banka
fugosInvanskESi hranilnic
Brrojsvl
Hipotekam*
v Ljubljani
Tale ton
173
> (prej Kranjska deželna banka) i_i
izvršuje vse bančne posle čn transakcije
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju
ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut In deviz.
63 s
3E
DE
\