Poštnina plačana v gotovinl izhnja v pondeljek in peiek popoldne. Stane mesečno Din 7'- , in inozenibtvo Din 20—. RaCun p:i poštno-čekovnem žavodu št. 10.666. t^m^m H B fl aaf I iB *^E^m ^B mm ^E^Bf ^m Cena 1 Diu Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, cet.no. Rckopi^i se ne vračajo OgUsi po tarifu. Telefon int. št. t>5. Predpisi giede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s števiikami so plačljive. Štev. 56. Celje, pondeljek 13. julija 1931. Leto XIII. Obremeiiitev reklame Pod tern naslovom objavlja »Tr- govski list« naslednji aktualni čla- nck: Gcspodarsko depresijo povzroča v naših krajih, kakor je obče znano, kriza v odjemu, ki nikakor ni zado- voljiv. Kupčija je saino takrat ren- tabilna, kadar more trgovec že v na- prej računiti, koliko bo po dejanskih prilikah spravil blaga v promet, ker urcdi po teh prilikah potem tudi svcjo rcžijo in sploh svojo kupčijo. Radi tega je ravno v slabih časih kupčije opažati, da se trgovei vedno bolj z.atekajo k reklami, ki naj jirn pomaga dvigniti odjem, ne glede na to, da je reklama draga že sama po sebi in da jo podražuje še posebej rcklamni davek, ki so pri nas še vedno pobira. Reklamni davek sam po sebi ni visok, povzroča pa jv prak- tičnem življenju vendar le neprili- ke, katerim se vsakdo rad ogne. Predpisi o reklamncm davku (tak- si) se ne nanašajo na table in oglase na trgovskih in obrtnih lokalih. Pri- pomba 2. k tarifni postavki 8. taksne tarife izrecno določa, da table in oglasi na trgovskih in obrtnih loka- lih o prednietih, ki se prodajajo v teh lokalih ali ki so se po značaju obrta prodajali prej, niso zavezane taksi za roklamo. Navzlic temu jas- nemu določilu pa se dogaja ravno v zadnjem času, da se zahteva reklam- na taksa tudi za take oglase. Naša podjetja dobivajo iz spodnjih kra- jev po vrsti obvestila, da so morali trgovci za table, ki so tudi pri nas običajno nabijejo na vrata trgovin y!i. v njihovi bližini o posameznih predrnetih, tia primer o milu, kavi- ncm nademestku, čckoladi, pralnih sredstvih. itd., plačati takso na re- klanio, poleg tcga pa še občutno ka- zen. Na enak način se je hotelo pred leti tudi pri. nas postopati, a sc je na encrgieen nastop gospodarskih or- ganizacij vendarle opustila praksa, ki hi ne bila v skladu z zakonom. Poročila, ki narn dohajajo, kažejo, da nekateri organi ne poznajo zako- na. Res je, da se more s pritožbo do- seči odpis takse in tudi kazni, vcii- dar pa povzroča pritožba trgovcu sitnosti in neprilike, poleg tega pa tudi stroške za kolke itd., kar bi lahko vse odpadlo, Co bi organi brali in pcznali zakon. Ta poi'ocila nam dajejo povod, da ziiova cpozorimo mcrodajne faktor- jc na nujno potrebo, da se ukine cbremenitev reklame. V sedanjih težkih časih bi ta ovira gospodar- skega udejstvovanja lahko brez ško- de odpadla. S i'iskalnega stališča donos reklamne davščine ni tako iz- daten, da bi mogel v modernem davčnem sistemu kakorkoli vplivati na državni proračun. ileklamua tak- sa je obremenitev produkcijskega sredstva gospodarskega značaja. Ravno iz tega razloga se obremeni- tev reklame v vseh kulturnih drža- vah vedno bolj opušča ali vsaj zmanjšuje. Ako hočejo merodajni faktorji pomagati gospodarstvu, ne smejo pozabiti tudi na reklamne takse, ki povzročajo gospodarstvu precejšnje izdatke in ga ovirajo v prizadevanju, da dvigne odjem, na- vzlic temu pa državi ne donašajo takih dohodkov, da bi se jim ne mo- gla odpovedati. Po naših informacijah se finančna uprava rfisno bavi z revizijo taksne- ga zakona. Zato je ravno sedaj ak- tualno, da jo opozcrimo, da takse, ki imajo značaj perijodičnega davka, ne spadajo v taksni zakon in naj se jib, koiikor se sniatra, da jib ni mo- gece ukiniti, uredi s posebnimi za- koni, na vsak naein pa vzame resno v pretres potreba, da se obremenitev reklame, ki spričo stacijonarne go- spodarske krize nima eksistenčne upravičc-nosti, brezpogojno Nekega večera ie hu Moaaku in Minokia X "lo mi? °' i i ;„ • , a sc vracala douiov, ko ju je zalotiia hurUl sllež. na bui'ja. Dosegla sta bvO([ in _ zila, da jc brodnik že bil OtlSel j^ pusiii svoj coin na drugi sti-ani re- ke. Ni bil dan za plavanje in drvar- ja sta se zaklenila v brodnikovi baj- ti. Bila sta srečna, ker sta našla za- vetišče, a v bajti ni bilo niti posodc za oglje niti ognjišča. Bila je zelo majhna, siromasiia bajta; imela je lc vrata, okna pa ne. Mosaku in Mino- kiči sta trdno zapahnila vrata in lcgla k počitku; vsak se je pokril s svojim dežjim plaščem, spletenim iz slame. IzpoCetka jirna ni bilo zelo mrzlo, mislila sta tudi, da bo burja knialu odnehala. Starcc je kmalu zaspal, mladi Mi- JUjkiči pa je bedel še dolgo. PosJuSal je vrišč burje in stalno bičanje sne- ga ob vratih. Reka je bobuela in baj- ta jc omahovala in pokala kakor džunka na morja. Nevihta je straSno bosnela in zrak jo postajal vsak tre- nutek hladncjši. Minokiči je drgotal pod svojim dcžnini plaščem, a konč- no jc kljub mrazu zaspal tudi on. Zbudil ga jc sneg, ki inu je letel v obraz. Vrata bajte so bila siloma odpi'ta in v snežnem svitu je videl Minokiči ženo — Cisto belo ženo. Nagnila se je nad Mosakom — dih- nila nad njim — njen dih jc bil ka- kor svetla bela megla. Skoraj isto- časno se je obrnila k Minokičiju in siopila nad njega. Hotel jc zakričati, a. opazil je, da ne more dati glasu od sebe. Bela žena se jc nagnila nad njim, globje in globje, dokler se ni njen obraz skoraj dotikal njegovega. Videl je, da jc zelo lepa — čcprav ga je bile strah njonili oči. Nekaj časa ga je gledala, nato se je nasmehnila in zašepetala: »Hotc- la sem storiti s teboj kakor z onim. A jic mcrem si pomagati, smiliš se mi — ker si še tako mlad . . . Lop dečko si, Minokiči in sedaj ti ne bom stcrila žalega. A Ce keaaj poveä ko- n>urkoli —pa čeprav lastni materi — kaj si videl to noč, bom to izvedela in tedaj te bom ubila . . . Zapomni si moje besede!« Kc je izgovorila, se je obrnila od njega in odšla skozi vrata. Tedaj se je luügel zopet gibati; planil je kvi- šku in pogledal. A žene ni bilo ni- kjcr več in sneg je divje naletaval v bajto. Minokiči je zaprl vrata in jih pritrdil s koli. Vprašal se je, ali so se odprla vrata le vsled vetra. Mislii jc, da je samo sanjal in da inu jc sncžni soj v vratih prikazal postavo bele zone, siguren pa ni mo- gel biti. Poklical je Mosaka in strah ga je obSel, ker starec ni odgovoril. Z roko jc tipal po temi tja, kjer je imel Mosaku obraz in ta obraz je bil leden! Mosaku je bil trd in mrtev . •. Ob zori je nevihta minila. Ko se jc brodnik w.;\\o pc solnčnem vzbodu vrnil v bajto, je naScl Minokičtja, ki jo ležal nezavesten ob zmrznje- noin telesu Mosaka. Stregli so mu in kmalu se je Minokiči zavedel, a še dolgo je bolehal vsled mraza to strašne noči. Zelo ga je bila prepla- šila starčeva smrt, vendar o prikaz- ni bele zone ni pravil nice-war. Cim so jc zopct pepravil, se je vrnil na delo. Vsako jutro je šel sam v gozd, na večer pa se je vrnil s svežnji le- sa, ki mu jih jc mati pomagala zla- gati. Bilo je v sledeči zimi. Nekega ve- e'era se je zopet vračal domov. Sre- čal je deklico, ki je, kakor je izgle- dalo, imela isto pot. Deklica je bila velika, vitka in zelo ljubka. Ko jo je M'inokiCi pozdraviJ, je odgovorila z glasom, ki je bil ušesu tako prijeten kakor glas pticc pevke. Hodil je po- log nje in začela sta kramljaLi. De- klica je rekla, da ji je ime O - Juki/. Da je nodavno izgubila očcta in ma- ter in da gre v Jedo, kjer ima neke uboge sorodnike, ki bi ji mogoče po- magali, da dobi mesto služkinje. Ne- navadna deklica je ugajala Minoki- čLju, in čim dalje jo je gledal, torn lepša se mu jc dozdevala. Vpraža! jo je, ali je zaročena. Smeje mu je odvrnila, da je svobodna, nato pa ie še ona vprašala Minokičija, ali jo poročen ali če se namorava oženiti. Povedal ji je, da mora sicer skrbcti le za staro mater, da pa vendar vprašanje »časUvredne sinahe« še | * lino pomeni »sneg« in ni nena- ' vadno. SIran 2. »Nova Doba« 13. VII. 1931. Štev. 5G. d Spominsko ploščo na rojstni hi- Si Nj. Vel. kralja Aleksandra na Ce- tinju so odkrili včeraj dopoldne zelo slovosno in ob ogronmi udoležbi pre- bivalstva zetske banovine in Soko- lov, ki so imcli zlet na Cetinju. d Oivoriiev bakarske proge. V nc- dcljo 12. t. m. je bila nova železniš- ka proga Bakar - postaja—Bakar - luka ob navzočnosti prometnega mi- nistra inž. Radivojeviča, zastopnikov državnih železnic in oblasti ter veli- ke množicc probivalstva slovesno iz- ročena promctu. d Vprašanje našiii bolnic. V četr- tek 9. 1. in. se jo sestala v Ljubljani zdravstvena komisija, katere se jo udclcžil tudi načelnik dr. Milcva- novič, odposlancc ministrstva za na- roctno zdravje in socijalno politiko. Komisija, ki ji je predsedoval pod- ban dr. Pirkmajer, jc ves dan raz- pravljala o nujno potrebnem razšir- jcnju Ijubljanskih bolnic. Nekateri clani zdravstvene komisije so se pod vodstvoin naCelnika dr. Milovanovi- ča v petek 10. t. m. dopoldno odpe- ljali v Celje, kjer so obiskali javno bolnico in novo porodniš- nico, odtod pa v Novo Celje, kjer so si ogledali posestvo, ki ga je kupila banska uprava, da ga pre- uredi v bolnico za duševne bolezni in s loin razbremeni umobolnico na Studcncu. d »Zeppelin« nad Mariborom. Or- jaški zrakoplov »Grof Zeppelin 127« je v nedeljo 12. t. m. priredil polet preko Avstrije. Plul je od Dunaja preko Semineringa in Leobna nad Celovec in Beljak, odtod pa preko Dravograda, dravske doline in Ma- ribora v Gradec in nazaj na Dunaj. Pred kolnoCjo je prispel v Friedrichs- hafen. Nad Mariborom se je pojavil okrog 15. Plul je precej nizko in je bil v krasnem vremenu zelo dobro viden. .Njegov prihod je seveda vzbu- dil v Mariboru ogromno senzacijo. d Iz sodne službe. Gosp. dr. Jakob Konda, sodnik apelacijskega sodišča pri višjom dežolnem sodiftču v Ljub- ljani, ki jc služboval veČ let v Celju, je prideljen v službovanje stolu sed- niorice, oddelek B, v Zagrebu. d Vodovod na Vranskem. 5. t. m. se je vršila na Vranskem blagoslovi- tev in otvoritev novega vodovoda ob prisotnosti ocljskega sresKega naeel- nika g. dr. Hubada. Vodovod stane vransko občino le okrog 200.000 Din, ostale stroške pa je krila država. d Prijave konj /a dirko, ki se vrši na Krškoin polju v soboto 15. avgu- sta, sprejema g. Anton Gliha, posest- nik in trgovec v Krškem. Čas za pri- jave je do 13. avgusta. Po tern roku prLspelo prijave no veljajo. Prijav- nina za vsakega konja znaša 20 Din. Prijave naj vsebujejo a) ime in bi- vališče gospodarja konja, b) popis konja, inic, starost, spol in barvo. Za konje, ki so že dirkali, naj se nave- do, kje in kake uspehe so doscgli. d Za gg. učiielje, zdravnike, sod- nike in občine! V založbi Učiteljske tiskarne je izšla prva zbirka pravil- nikov k zakonu o narodnih šolah kot II. zvezek celotne zbirke zakoni- tih predpisov k zakonu o narodnih šolah. Ta zbirka vsebuje vse zakoni- te predpise o zdravstvu in higijeni glede šole, učencev in učiteljev z ob- širni.m stvarnim kazalom in regi- strom vseh zakonov, uredb in pra- vilnikov, ki so izšli v Službenem li- stu in Službenih novinah, in zadeva- jo zdravstvo, ki jih potrobuje vsaka šolska poliklinika, vsak zdravstveni in higijenski dom, krajevni šolski odbor, županstvo upravnih občin, zdravstveni odbor v obCini in vsak sodnik, osobito za šoloobvezno deco in inaloletnike, ker ima v zbirki vse zakonite predpise glede moralno po- kvarjcne šoloobvezne dece in malo- letnikov z obširnim stvarniin kaza- lom in registrom vsen zakonitih predpisov o sodnem in kazenskem postopanju, ki so izšli v Službenein lislu in Službenih novinali. Obširno stvarno kazalo omogoča, da vsako zadevo hitro najdete in prav tako vse določbe, ki so z njo v zvezi. Register vsebuje vsc zakonitc predpise (zako- I nc, urcdbe in pravilnike) o zdrav- stvu ter sodnem kazenskem postopa- j nju (tudi one, ki jih ni v zbirki), da jiii hitro najdete v Službeneni listu in Službcnili novinah. Cena broš. iz- vodu 36 Din, vezan. v celo platno 45 Din. — Dobi se v vseh knjigar- n ah. d Dvojno ali nobeno srečo hočejo lovci. V resnem življenju pa rabimo ivsnejša gesla. Nikdar se ne sniemo zanašati na slepo sreoo, temveč rao- raiiio delati z resnim preudarkom. Mnogi se dajo zapeljati po reklami z najnižjo ceno, ker ne mislijo na to, da je »najcenejše« slabo in da se ne more meriti z boljšo kval'iteto, ki je j nekoliko dražja. Pri negi telesa, po- sobno pa pri izbiri toaletnega mila moramo vedno paziti na dobro in fi- no kvaliteto. Palmira milo nudi naj- boljše. Kdor ga uporablja, je srečen, ker to milo ni, samo neskodljiyo", temveč je s svojimi osvežujočimi učinki tudi podlaga zdravja. 320 d Kdor hcče svež in zdrav ostati, naj popije po en- do dvakrat na te- den pred zajtrkom kozarec naravrie »Franc Jcžcfove« grenčice. Zdravniš- ka poroeila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franc Jožefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez nejirijetnih občutkov in posledic promptno od- vaja. »Franc Jožefova« grendica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 14. julija: Šc vedno nobene bistvene izpremembe sedanjega zna- čaja vremcna, kvečjemu krajevne nevihte z dežjem. Celje in okolica c Otvoritev Obrtneya doma v Celju v nedeljo 19. t. m. se bo vršila prav svečano ob veliki udeležbi obrtništva od blizu in daleč. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban dr. Marušič, ki bo najbiž osebno prisostvoval otvoritvi. Spored slavnostne otvoritve je na- slednji: Ob 6.30 zjutraj obhod godbe po mestu. Ob 7.45 sprejem gostov na kolodvoru in pohod pred Obrtni doin. Od 8. do 9. dop. koncert želez- ničarske godbe pred Obrtnim do- mom. Ob 9. blagoslovitev, otvoritev Obrtnega doma in odkritje spomin- ske ploščc. Od 9.30 do 10.30 ogled razstave Obrtno-nadaljevalne šole v Obrtnem domu. Ob 10.30 okrožni obrtniški zbor Zveze obrtnih dru- štev dj'avske banovine v Celju v dvo- rani Obrtnega doma. Ob 13. slavnost- ni obed v mali dvorani Celjskega do- ma. Ob 16. Vedni letni občni zbor Zveze obrtnih društev dravske bano- vine v Celju v Obrtnem domu. c Koncert »Obiliča« v Celju. Ponov- no epozarjamo na koncert akad. pevskega društva »Obilica« iz Beo- grada, ki se bo vršil v torek 14. t. m. ob ^0.30 v veliki dvorani Celjskega doma. Na sporedu so dela moderne jugoslovcnske zborovske glasbe. Naj nikdo ne zamucli tega koncerta, ki bo gotovo nudil velik umetniški uži- tek, saj je pevski zbor »Obiliča« eden najboljših v državi. c Osebna vest. V Celje je prispel za par dni naš slovenski rojak g. dr. Janko Hacin, gcneralni direktor Agrarne banke v Beogradu. c Na drž. rudarski Soli v Celju so se konecin junija enajstič vršili zre- lostni izpiti. Izprasevalni komisiji je prcdscdoval rudarski glavar g. inž. Vinko Strgar, člani pa so bili gg. ravnatelj šole inž. Ferjančič, dr. inž. Jelcčnik, prof. Lovrenčič, inž. Nies- nor in strokovni učitelj KoŠutnik. Šola beleži letos izreden uspeh. Po dveh lctih šolanja je absolviralo vseh 15 kandidatov, med njimi so 4 polo- žili zrelostni izpit z odličnim uspe- honi. Po izpitu sta absolvente nago- vorila s piisrčnimi, bodrilnimi bese- dami predsednik izpitne komisije ru- darski glavar g. inž. Strgnr in rav- natelj Rudarske šole g. inž. Ferjan- čič. Vodstvu, učnemu osobju Rudar- ske sole in njenim gojencem gre za lcpi uspeh popolno priznanje. c Dan Rdečega križa v Celju je lc- po uspel. V soboto 11. t. m. od 18. do 20. se je vršil v mestnem parku kon- cert ccljskc vojaške godbe ob znatni I udcležbi občinstva. Sokolice so pro- dajale v soboto med koncertom in v nodcljo dopoldne cvetlice. Čisti do- biček bodo razdelili med oškodovan- ce po toči v Dramljah in Šmartnem v Rožni dolini. c Pasja steklina v Sp. Hudinji. Te dui sta so pojavil a v Sp. Hudinji pri Celju dva stekla psa. Eden izmed njiju je pri Majdičevem mlinu ob- giizel i>et psov. Tega psa so ujeli in ustrelili. Ukrenjeno je vse potrebno, da se steklina ne razširi. (' V obmejnem alpskem prcmetu med Jugcslavijo in Avstrijo so do- slcj zadostovale planinske logitima- cije SPD brez vizuma političnih ob- lastev. Odslej pa morajo imeti vsi planinci legitimacije za obmcjni pro- | met vidirane od političnega oblast- va in opremljene s kolkom za 10 Din. V Celju vidira planinske legitimaci- je piedstojniStvo mostne policije. c Sprememba posesti. Zemljišče Prve jugoslovanske lesne industrije d. z o. z. v Zavodni, takozvano Tep- peyevo žago in lesno skladišče, je kupila na javni dražbi tvrdka D. Ha kusch v Celju. c Mesina knjižnica bo, kakor smo javili že v zadnji številki, od 15. do 31. t. m. zaprta. Redno poslovanje bo zopet v soboto 1. avgusta od 5. do 9 zvečcr. r Društvc organisiov za lavantin- sko škciijo je prejolo na udanostno brzojavko, ki jo je poslalo Nj. Vel. kralju z zadnjega občnega zbora, ki se je vršil 6. t. m. v Celju, od kabi- netne pisarne zalivalo. c Umrl je v nedeljo 12. t. m. v celj- ski bolnici v starosti 73 let bivši dra- meljski župnik, duhovni svetovalec g. Josip Kostanjevec. Po upokojitvi je vrsil duhovniško službo v hiralni- ci v Vojniku. Bodi mu ohranjen blag spomin! t Faniovska bitka na Ponikvi. Da- nes ])ono(v;i okrog one je nastal v ne- ki gostilni na Ponikvi prepir med fanti, ki se je kmalu razvil v prav- ("ato bitko z noži. Dva fanta, ki sta bila občutno poškodovana, so oddali v domaCo oskrbo, 39-letnega monter- ja .Takoba Trbovca s Ponikve, ki je döbil dva nevarna vbodljaja z nožem v desno stran prsnega koša in desno slran trcbuha, pa so propeljali še ponoCi s celjskim rešilnim avtom v celjsko bolnico. c S steklenico po glavi. 32-letnega posostnika lvana Cizeja iz Trnave pri Goinilykem je v nedeljo 12. t. m. na neki veselici nekdo v prepiru udaril s steklenico po glavi in ga ob- čutno ranil. Cizej se, zdravi v celjski bolnici. B@li zobje olepšajo vsak obraz. Često y.q zadostuje samo enluatno čiščonjo z prijetno osvcžujočo Clilorortont-pnsto, da se dosože lcp sijaj slouovine. Poskusite najprej z malo tubo za Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobiva sc povsod. nista načela, ker je on še zelo ml ad. Ko sta si bila to zaupala, sta hodila dolgo časa, ne da bi govorila, ven- dar kakor pregovor pravi: Ki ga areba, me mo kuči hodo ni mono vo in. »Kadar je želja tu, ti vedo pove- dati oči toliko kakor usta«. Ko sta dospela do mesta, sta že bila drug drugemu izredno všeč in tedaj jo Minokiči prosil O-Juki, naj pride za nekaj časa v njegovo hišo. Sprva se je boječe obotavljala, nato pa je šla z njim. Njegova mati jo je gostoljubno sprejela in pripravila topol obed zanjo. O-Juki se je vedla tako čcdno, da se je Minokičejevi materi nenadoma priljubila. Ta jo je pregovorila, da je odložila svoje potovanje v Jedo. In naravni konec stvari jo bil, da O-Juki sploh ni pri- šla v Jedo. Ostala je v nisi kot »časti- vredna sinalia«. O-Juki se je izkazala zelo dobra sinaha. Ko je kakih pet let pozneje Minokifiejeva mati umrla, je pred sinrtjo izrckla besede ljubezni in blagra za sinovo ženo. In O-Juki je rodila Minokičiju deset otrok, deč- kov in deklic. Vsi so bili lepi in zelo svetle kože. Deželani so imeli O-Juki za Cudo- vito osebo, po naravi različno od njih samih. VcCina scljakinj se po- stara hitro, a O-Juki je izgledala so potem, ko je bila mati desetih otrok, tako mlada in sveža kakor oni dan, ko je prvič prišla v ta kraj. Neko noč so bili otroci že legli in O-Juki je šivala pri luči papirnate wvotiljke. Minokiči, ki jo je gledal, jo rckel: »Ce tt tako gledain, ko šivaš in ti luč pada na ob!raz, moram misliti na Cudno prigodo, ki se mi je zgo- dila; ko sein bil osemnajst let star. Tedaj sem videl nekoga, ki je bil lep in bel kakor si sedaj ti — zares zelo podobna ti je bila.« Ne da bi dvignila oči od svojega del a, je odvrnila O-Juki: »Pripove- duj mi o njej . . . Kje si jo videl?« Tedaj ji je Minokici pripovedoval o grozni noči v brodnikovi bajti, o beli ženi, ki se je bila ustavila nad njim, se nasmehnila in šepetala, ter o tihi smrti starega Mosaka. In re- kel je: »No vein ali sem bedel ali sanjal. A edino takrat sem videl bitje, ki je bilo lepo kakor ti. Vsckakor ni bilo človeško bitje in bal sem so jo — prav zelo sem se je bal — ker je bila tako bela! . . . Zares, nikdar ni- sem bil siguren, ali so bilo sanjo ali žena snega.1« O-Juki je vrgla svoje šivanje na tla, vstala, se sklonlla nad Minoki- čija, ki je sedel, in mu zakričala v obraz: »To sem bila jaz — jaz — jaz! O- Juki je bila! In rekla sem ti, da te bom ubila, Ce kedaj zineš besedo o tcni! • . . Ce ne bi bilo tch spečih otrok tukaj, šo ta trenutck bi te ubi- la! In sedaj pazi, da zelo, zelo dobro skrbiš zanje, ker če bodo kedaj imeli vzroka, da se pritožujejo nad tabo, bom storila s teboj tako, kakor za- služiš!« 6e ko jc kričala, je postajal njen glas tenak, kakor piš vetra; — nato se je raztopila v svctlo belo moglo, ki so je dvignila k stropu in izgini- la skozi odprtino za dim . . . Nikdar je niso več videli. (Iz anglešcine. F. I. R.) Kvalitefo veliko iablro, vedno nove moderne vzorceinnizke cene nudi manufakturna in modna rgovina Miloš Pšeničnik, Celje c Nesreča pri Tillerjevi koči. Ga ! Blažonova, soj)i'oga davčnega nad- upravitelja v p. in tajnika Gremija trgoveev v Celju, ki jc bivala že te- ) (ion diii na oddihu v Logarski doli- j ni, se jo v nedeljo 12, t, m. okrog } 14.30 solnčila pri spodnjem bazenu poleg Tillerjeve koče. Nenadoma je piiletel od višje ležcčega drugega bazona težek kamen in padel ge. Blažonovi na levo nogo. Gospa je do- bila občutno poškodbo na nogi, ni. pa še ugotovljeno, ali je kost po- škodovana. Gospo so prenesli v ko- čo, dunes dopoldne pa so jo prepelja- li z avtomobilom domov v Celje. Ne- sreca se je zgodila zaradi noprevid- nosti nekega setalca, ki je sprožil kamen. Vsekakor bi si bilo treba oinisliti varnostne napravo in sva- lilno tablice. o V cestni jarek jc padol davi v Kostrivnici 70-letni bcrac. Josip Bub- Cck. Ko je korakal po costi, se je pri- peljal voz. Berač se je izognil, ker pa slabo vidi, je zdrsnil s ceste v jarek. Pri padcu se je poškodoval na glavi in obrazu. Prepcljali so ga v celjsko bolnico. c S kolesa je padel v nedeljo 12. t. m. 20-lotni cinkarnigki delavec Jo- sip Zagozon iz Šinarjoto pri Celju in si poškodoval levo roko. Zagožcn se zdravi v celjski bolnici. Štev. 5G. »Nova Doba« 13. VII. 1931. Stran 3. IU03 od in (uqop onpajzi as pj c Nalozljivc bolczni v Celju in celj- skem srezu od 22. do 30. juiiija: Ti- Juzne bolezni: v eeljskcmi srezu je ostal edini bolnik še tlaljo v oskrbi. Škrlatinka: v celjskom srezu je ostal eiiiili bolnik še dalje v oskrbi. Ošpi- ce: v mestu Celju je na novo obole- lo 5 otrok,. ki so ostali v oskrbi. Da- vica: v ccljskem srezu sta ostala od prej 2, na novo sta obolela 2, ozdra- vel je 1, ostali so še trije v oskrbi. Sen: v ccljskem srezu sta ostala od prej 2, 1 je ozdravel, ostal je še 1 v oskrbi, v mcstu Celju je na novo obolela 1 oscba in ostala v oskrbi. (' Bedka prilika. Bolder zaloga tra- ja, se bo pradajal »Steru« delon po 8 Din v Trgovskem domu Stermec- ki, Ccljo. 141 c: Najdeni predmeli. Na vrtu re- stavracije »Wilson« v Gaborju so bili najdeni naslednji predmeti: srebr- na ovratna verižica z obeskom, žep- ni nož in svičnik. Najdeni predmeti se dobe v restavraciji »Wilson«. Sport OglašuSie! t SK Celje : SK žeiezničar Mari- bor 2 : 1 (1 : 1). V iiodcljo 12. t. m. popoldno so je vršila na Glaziji v Celju prijateljska nogometna tekma med SK Ceijem in SK Železničarjeni iz iViaribora. Zmagali so Celjani v razmerju 2 : 1 (1 : 1). Igra je bila v prvi polovici izenačena, v drugi po- lovici pa so bili Celjani v premoči. Celjani so igrali zeflo požrtvovalno, lako da se gostje s svojo dobro teh- niko zlasli v drugem polčasu niso mogli uveljaviti. Železničarje smo videli že bolje igrati. Sodnik g. Ja- nežič je v 11. minuti drugega pol- časa i/.kljLiCil kapetana SK Železni- earja. Kor se ta ni takoj odstranil, z igrišča, je sodnik igro odžvižgal in odšel. Bolje bi bilo, da bi bil sod- nik nialo počakal, da bi se bili du- hovi pomirili, Sodnik mora na vsak način skušati izvesti igro do konca. S takimi nastopi se samo odtujuje občinslvo in se kvari smisel za s])ort. Po odbodu sodnika je sodil igi o g. Wag-tier. Priobčitev vojnega razporeda Mestno načelstvo v Celju (vojaški oddelek) razglaša: Vsled naročila komandanta vojnega okrožja Celje Str. Pov. br. 1163 z dne 2. VII. t. 1, tcr komandanta dravske divizijske oblasti Str. Pov. Dj. br. 2460 z dne 20. VI. t. ]., se vrši v neaeljo na Gla- ziji ob Ljubljanski cesti priobčitev vcjnega razporeda obveznikom, da- jalcem živine in prevoznih sredstev. Z ozirom na gornje se pozivajo vsi v me.sto Celje pristojni vojaški obvez- niki rojstnih letnikov 1881. do 1909 ter vsi v mestu Celju bivajoči last- niki konj, mezgov, volov, vozov, oseb- nih in tovornih avtomobilov ter mo- tociklov in sicer neglede na pristoj- nost, da se v nedeljo 19. julija 1931 točno ol.) 8. zjutraj osebno zglasijo na Glaziji ob Ljubljanski cesti, kjer jim bo tumkaj poslujoča komisija priobčila vojni razpored. Vsak ob- veznik mora s seboj prinesti vojaško izpravo, lastniki osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov pa nove evidenčne številke. V izogib strogc kazni se opozarjajo vsi po pred- njem v poštev prihajajoči, da se temu razglasu točno odzovejo. Ne- vednost o tem razglasu ne opravi- cujc. Dopisi Selce pri Frankolovem. V naši okolici jo postalo preccj živahno vr- vonje, ker je neki posestnik pričel propagirati za odcepitev Selc od ob- čiiic Frankolovo. Ker nekateri o tej zadevi nismo bili dobro poučeni, smo prošnjo podpisali. Ko smo pa videli, da smo s tem napravili veliko napa- ko, smo podpise na prošnji prekli- cali in podpisali novo prošnjo, da ostanenio pri občini Frankolovo, ker njiin je Frankolovo veliko bližje in ima občina vzorno gospodarstvo. Iniaino še druge vezi s Frankolovim. Kmetje imamo svoje zasebne mline v občini Frankolovo, svoje pridelke prodajamo skoro le na Frankolovo in na Frankolovem sta dve posojil- nici, ki se jih poslužujemo in ki nam ZAHVAL\. Ob nenadni in težki izgubi drage soproge in tiiame, gospe Jerčke Poderžaj smo prejeli toliko blagodejnih tolažil, da se nam ni mogoče zahvaliti vsa- kcmu posebej. Zato izrekamo vsein, ki so v teli dnevih z nami sočustvo- vali, najicpSo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. Hočevarju za njegovo vcli' o požrtvovalnost, gospem in gospodičnam sosedov, ki so lajšali bol- nici zadnje težke dneve v bolezni, vsem prijateljem in znancem za poklo- njene krasne vence in cvetje, in vsem, ki so pokojnico v tako častnem Stcvilu spremili na njeni zadnji poti. Oglašujte ^ar „Nova öotoi««! Celjc-Breg, 15. julija 193t. Žalujoči ostal!. James Oliver Curwood: 33 Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Zdaj te razumem!« je rekla potem in njene roke so se kreevito oklenile pisma, »skoraj leto dni sem bila bolna, Derry. Mislili so, da uinrem. Takrat ti je moral to pisati. In ko mi je bilo spet bolje, so mi i'ekli, da si mrlev, in potem nisem več pisala in si msem želela niCesar drugega kakor da bi tucli jaz umrl(a. In potem, skoraj loto dni nato, je prišel k meni polkovnik Rcppington in bil jc tako razbur- jen, da je njegov ljubeznivi stari glas drhtel, ko mi je povedal, da se mu zdi, da še živiš. Njegov pri- jatelj, je rekel, se je pravkar vrnil iz Britanske Ko- lumbijo in on mu je povedal, da jc pred tremi leti srečal na lovu na grizly-medvede nekega moža, ki jo poznal Angleža Connistona. Skoraj sto pisem smo razposlali, da smo ga našil, Jacka Otta, ki je bil s teboj v gorab. In takrat sem mahoina vedela, da si še živ, toda nisem mogla odkriti, kje, in tako sem prišla sem Cez .. a< Stavil bi bil, da se bo zdajle spustila v jok, toda premagala je solze in se nasmchnila. »In — našla sein te!« je končala zmagoslavno. Privila se je tesno k njemu in se oklenila z roko ^ r°e njegovih pleč. Potem sta šla dalje. Pravila mu kr^°. .S!V°J01^ prihodu v Halifax, kako ji je dal pol- ^ j v ill If I > v Mont. ppillS'ltm Pisma na dobro ljubeznive ljudi da je n^Ul in Wi»nipegu in kako je hotel slučaj, neke Ceto'i?9' dne odkrila njegovo hne v seznamu lutreje odpoto?!^ 1)Olicije" Da j° takrat kal> llaj" tako vedel. dla I)roti Princeu Albertu, jc žc Ko je prišla do tr^.i • Tr zapadu in rekel: °U) J° Keith <*»™> P°kazal T'roti KV rIn ^kn'rfr.rM1 n°vi svet- Pozabiva starega! Ah ti je tako prav, Mary Josephine?« »Da!« je šepnila in spet in «»™,i -i • * J , . , vp l jq smuknila njena roka med njegove prste in lezala topio in zaupno v njo- govi. XV. Šla sta dalje mimo raztresenih skupin divjih jablan in ceder, skozi zlato jutro nad vlažno zemljo, v čudovitem zraku, ki ju je navdihoval s toplimi vonjavami. In zdaj sta stala ob reki, in njune oči so plavale po njeni žolti, blesteči se širjavi. Mesto je ležaJo skrito dalcč za vorig-o gričev in noben g-las iz niega ni prišel do njiju. Ko so leteli njuni pogledi po reki navzgor, ob toku skrivnostne, romantične reke, sta videla tarn, kjer se je zdelo, da se stikajo zolene stene obrežnega gozda, vrata v zapadno deželo sii'oko odprta pred njima. Keith jih je pokazal Mary Josephini in tudi žolto obrežje, leskečoče se sipine, in ji pripovedoval, da skriva ta pesek celo tukaj, tisoC milj ,da-leč od izvira zlato v sebi. Zlato z gora, ki mu še noben človek ni našel pravira. Sanje njegovega starega prijateljstva z Dugganom so bile, da najdeta to zlato, ki mora biti skrito gori ob izviru Saskače- vana. Zdaj ga pojde iskat z Mary Josephine Počasi sta šla naprej in on jo je peljal tako, da sta prišla do jase iztrebljenega gozda, kjer je stala hiša njegovega očeta. Srce mu je zastalo, ko sta ob- stala pred njo; težko breme je stisnilo njegova prsa. Gozd ni bil nič več preredCen in negovan. V štirih letih so pognali mlajši rodovi rastlin in divja gošča se je bohotno širila med drevjem. Šele ko sta prišla na nokaj ikorakov Cisto blizu k hisi, jo je Mary Jose- phine opazila. Nenadoma je obstala, kajti to, kar je tu videla, ni bila niti neobljudena, niti zapuščena hiša. Spoznala je na prvi pogled, da tu nihče ne sta- nuje, da pa vendar prebivalci niso odšli. Bila je iz- t.cgnjena, čedna zgradba z visokim rdečim dimni- kom. Zastori so viseli na oknih in trije pleteni stoli so stali na široki, proti reki obrnjeni verandi, toda dvoje oken je bilo razbitih in dvoje stolov polomljc- nib. Tu ni bilo življenja, tu so živeli samo duhovi živcčih. Hiter pogled v Keithov obraz jo je prepričal, da jo prav videla. Njogove ustnice so bile tesno stis- njene, njegov obraz je bil Cudno trd. Roko v roki sta prišla k hiši in zdaj so se njoni prsti nežneje sklenili okoli njegovih. »Ka.j ti jc?« ga je vprasala. »To je dom Johna Keitha, kakor ga je bil za pustil pred štirimi leti,« ji je odgovoril. Sumljiv prelom v njegovem glasu je bil vzrok. da je odtrgala pogled s poslopja in pogledala spet v njegov obraz. Opazila je, kako razburjen je bil, če se je še tako prcmagoval. V grlu se mu je trgalo; nje- gova roka je stisnila njeno, da jo je zabolelo. »Dom Johna Keitha?'« je tiho šepnila. »Da, dom Johna Keitha.« Pobesila jc glavo, da je slonela na njogovi roki mehko in nežno. »Mnogo ti je moralo biti do njega, Derry.« »Da!« Spustil je njeno roko; čutila je, kako so se na- pele miäice na njegovi roki, ko je krčevito stisnil pesti. Njegov obraz jo foil bo!, odreveneli pogled nje- govih oči jo je prestraäil. Zdaj je brskal po žepu in potegnil ključ iz njega. »Ko je umrl, sem mu oblju- bil, da pridem sem, in si vse ogledam kakor bi on jemal zadnje slovo,« je rekel. »Ljubil je to hišo. Ali hočeš iti z menoj?« Globoko je zajela sapo. »Da!« Ključ je odprl vrata, ki so vodila izpred verando v hišo. Ko so se škripaje obrnila v zarjavelih tečajih, ji je zavel mrazeč in zatohel zrak naproti. Keith je stopil čez prag; en sam pogled mu je povedal, da se še prav nič ni izpremenilo; vsaka reč je stala &e praiv tarn, kjer jo jc bil pustil tisto noč, ko jc odšel, da iz- sili pravico od Judgea Kirkstona. Neka nepomembnn. malenkost ga je še posebno pretresla. Na zaprašeni mizi je stala skleda z žlico. Živo se je spomnil, kako je tisti večer večerjal — mleko in kruh je bilo. Skleda z žlico je stala so zmiraj tu po štirih letih! Ni po- mislil, da se ta skleda prav tako ni mogla premak- niti, kakor vse druge stvari povsod okoli. Čudež je bil le, da je stala na mizi, kakor bi jo bil šele sinoči rabil. Najbolj vsakdanje reči v sobi so ga najbolj prijele in močno se je moral brzdati, da ni izgubil živcev. »Pravil mi je o tej skledi z žlico,'« je dejal John Keith in pokazal na mizo. »Da, cclo o tem mi je go- voril. Vse mi je natanko popisal, kaj najdem tu, do to malenkosti. Vidiš, zelo je ljubil svoj dom. Celo te sklede z žlico in toga, kje jo je pustil, ni mögel po- zabiti.« Zdaj je bilo Keithu lagljo. Stari dom mu je pri- šcpetaval tisoeero spominov, in pripovedoval je Mary Josephini o njih, ko sta počasi hodila iz sobe v sobo, doklcr ji ni živ stal pred očmi John Keith, mož, ki ga je premagal njen brat. To jo je ganilo in pretreslo, in povedala je svoje misli: »No, Derry, ti nisi bil tisti, ki ga je pognal v smrt! Kaj ne, da ga nisi?« »Ne, zakon ga je pognal v smrt. Povedal sem ti, da je umrl na zmrzlih pljučih. Na koncu bi bil rad delil z njim leta, ki so mi v življenju še dana, če bi bilo mogoče. Toda McDowell tega ne sme nikdar zve- deti; nikdar ne smeš govoriti z njim o Johnu Ke> thu.« »Razumem, Deny, razumem.« »Tudi tega ne sme vedeti, da sva bila tu. Zanj je John Keith nizkoten morilec in dolžnost mu uka- zujc, da ga mora obositi.« Njene oči so iskale po njegovem obrazu. Se nik- dar ga niso tako poglodale. »Derry,« jo äepiula. »Kaj?« »Derry, ali John Keith še živi?« Stran 4. »Nova Doba« 13. VII. 1931. Štev. 56. grcsta na rokc. Odcepitev Selc od občine Frankolovo bi bila za nas Selčane velika gospodarska škoda v tern itak že zelo resnem gospodar- skem položaju. Zato prosimo kr. bansko upravo in sresko načelstvo, da našo okolico pridrži nerazdeljeno v občini Frankolovo. — Cudno se nam tudi zdi, iz kakih razlogov ne- kateri gospodje iz Novo ccrkve in Vojnika agitirajo za odcepitev, ker smo uverjeni, da niso za to od ni.kogai1 pooblaščeni. Šmarjeia pri Celjii. O skrajno za- ncmarjeni in popolnoma pokvarjeni brvi v Šmarjeti smo že svoj čas po- ročali v »Novi Dobi«. Do danes pa se še nihče ni ganil, da bi se brv po- pravila. Tudi županstvo Škofja vas se menda ne čuti pristojno, da bi se zanjo pobrigalo. Da se preprcči ne- sreča, ki se bo tarn prej ali slej zgo- dila, pozivamo sresko načelstvo ozi- roma orožniško stanico v Celju, da si to zanikrnost ogleda in povzroči popravilo. Smešnice K Grbi pride nabiralec darov za zavod za zanemarjeno otroke. »Prosim Vas, dajte mal prispevek za vzgojo naših otrok!« Grba: »Denar ja nimam, pač pa Vam lahko dam na razpolago par zaušnic.« »Zakaj ste prisolili napadenemu klofuto, ko ste mu iztrgali verižico za uro?« »Ker ta goljuf ni imcl na verižici nrc!« N a p r o d a j vsaka množina trdih bukovih tepanih drv Franko Celie seženj 300 Din. Mehke 250 Din. Trgovina Schauperl, Dobrna. Na produj : Trgovina, gostilna, trafika, 2 hiS;, 7 oralov zemlje na deželi za 220 000 Din. Hiša s pekarno, njiv.a, invenfar, 3 sobe 85 000 D n, h>ša s trgovina 45.000 Din. Karol Breznik, Celje. 2 2 Prometen lokal na ulico v rnestu se takoj odda. Na- slov v upravi iista. 3—2 Omara za led in kopalna banja se takoj po ceni proda. Celje, Jurči- čeva ulica 1. 2—2 Dve stanovanji v Celju, vsako obstoječe iz 4 sob, kuliinje, kopalnice in pritikiin, se oddata s 1. IX. 1931. Naslov v upravi Iista. Sprejmejo se učenci in učenke za krojaško obrt. Naslov pove uprava iista. Ueenec s potrebno Solsko naobr«/:bo. ki ima veselje do tr^ovine s špecerijski;n bla- gom, se sprejme. Naslov v upravi Iista. Pes volčjak prave pasme, mlacl, 3 rnesece star, se po ceni proJa. Naslov v upravi Iista. s primerno Solsko naobrazbo, ki bi imel oskrbo pri starch, sprejme trgo- vina z ^alantesijo in igračami Krarr.ar & Mislej, Celje. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro« daja devize in valuie. 21 letna inteligentna gospodicna išče s užbe pri pošteni rodbini pri otrokili in nekaj pomoči gospodmji. Govori slovcn- sko in hrvatsko. Cenj. dopise na upravo Iista. Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za isfe popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor^ Soslanj I Moderne tiskovine vseh vrst: knjfgc, Icpako. letake, pisomske glave, :iverie. vabila in drugo Vam nudi v t k ti 3 n Š ix - vedbi in f>o zmerni ceni ZVEZNA T Lasfna knjigoveznica izvršuje vsa v njeno stro- ke sjjr.dijoca dela, kakor vczanje knjig, za- pisnikov, molitveni- kov itd. Ljud- ske knjižnice imajo popust. VCELJU Franjo Dolžan ZR?!!? kleparstvo, vodovodne instalacije, straiovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navodene stroke spadajoča dela in poprawlla. — Cenc zmerne. ————— Postrežba točna In «olidnal Inserirajte v „NOVI DOBI"! Kina vino i zelezom „Eritrotit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele In rekonvalescetite. Stara Eekarna sPpb Orlu* Mr. Ph. lYO Tonfcič CELJE, Olavni —trg Aleksandrova ul. Najvarneje in najUQodneje se nalaga denar pri pupiiarnuyarnem zavoüu, ki že obstoja 64 iet Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOU TRG O* fastni p^iadi pri kalodvoru) Prlhranknm rojakov v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ya vlagajo sodišča ter naiožbam cerkienega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo. H'fisilnica daje pcso< jila na zemljišča po najnliji obresini meri Vss prošnie rešoje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poieg premoženja hraniinice še mesto Celje z vsem premozenjem in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnik. — Otlgovoren za konzorcij »Move 7;obo« in Zvezno I skarno Milan četina. ~ Oba v Celju.