amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah Ameriških.
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of| America.
ŠTEV. (No.) 164___CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 25, 1932	LETNIK (VOL.) XLI
"-----■■■ ■	. .	■	—— —— I	Win	____________________________________. V	/
Kritična napetost v Nemčiji - Sovjeti in volitve v Zed. dr.
L ■	-
PET FAŠISTOV OBSOJENIH NA SMRT VSLED TERORIZ-; MA. — FAŠISTI ZAHTEVAJO, DA SE JIH OPROSTI.
— HITLER GROZI VLAD I. — NEGOTOVOST, KAKA !i BO USODA PARLAMENTA, KI SE SESTANE PRIHOD-W NJI TEDEN.	--
Berlin, Nemčija. — Strahovito razburjenje se je polastilo nemških fašistov. Njih glavna yodja, Hitler in Goebels, očitno grozita kanclerju Papenu in celemu' njegovemu kabinetu neusmiljeno maščevanje, ako bo V resnici usmrčenih pet fašistov, ki so bili v ponedeljek obsojeni na smrt. Smrtno obsodbo je izreklo sodišče na podlagi vladne odredbe, izdane 9. avgusta, s katero je določena smrtna kazen za politična teroristična dejanja. In teh pet obsojencev je kmalu za tem napadlo nekega komunističnega delavca, po imenu Konrad Tie-trzueh, vdrlo v njegov dom v Vasi Potempa v gornji Šleziji ob 2. uri ponoči. Vrgli so ga iz postelje in ga tako dolgo suvali s čevlji v vrat, da so mu pretrgali žilo, Jin je vsled tega izkrvavel.
Fašisti zahtevajo na vsak način, da se te suroveže oprostii in ^za zagovor niso v zadregi. S samoobrambo se pač ne morejo Szgovarjati, ker so sami vdrli v hišo umorjenega, pač pa imajo drug zagovor, namreč svoj — patrijotizem. Nemški fašisti so na las podobni svojim italijanskim bratcem. Kakor sme tamkaj Mussolinijeva druhal brez kazni zalivati svoje žrtve z ri-cinovim oljem in jih drugače trpinčiti, si enako pravico laste tudi fašisti v Nemčiji Oni smatrajo same sebe za edine patriate in kot taki smejo s svojimi ( nasprotniki, ki so sovražniki; države, delati, karkoli jim je ljubo, brez strahu pred kako kaznijo. Tako menijo, da izvr-še patrijotičen čin, ako ubijejo kakega komunista. Nasprotno j pa ožigosajo komunista, ki bi' izvršil umor nad fašistom, ne I Samo kot morilca, marveč tudi' kot veleizdajalca, češ, da je na-1 padel državo, ko je napadel nje! (del — državotvornega fašista. | Takega mišljenja niso samo liavadni faSistični fanatiki, Jnarveč celo nekateri fašistični iiuristi, kar kaže, kako silovito zastrupljena je že nemška po-Jltika. S takimi principi pa se1 Seveda ne more strinjati nobe-j ha vlada, ki hoče biti kolikor, toliko pravična, in tako ni pre-j 'ostajalo sodiščem drugega, kakor da omenjenih pet zločincev obsodijo na smrt.
Ako se bo smrtna obsodba v pesnici izvršila, bo to privedlo tio novih političnih komplikacij. Sigurno je potem, da se fa-Sistliena stranka ne bo spuščala V nikaka pogajanja z vlado, kar bo spravilo v negotov polo-zaj državni zbor, ki se sestane k zasedanju prihodnji teden, •pa bodo fašisti lopnili po vladi, 3e gotova stvar, na kar utegne •vlada odgovoriti s tem, da bo Parlament enostavno razpustih la> češ, da v njem ni nadpolo-^ičnei delovne večine. Nato bo J^orda razpisala nove volitve, pa bo poskusila drug drzen' *0rak, da bo namreč izjavila,' , a l?i nove volitve bile nesmisel,, & bo vladala naprej brez par-| ^enta, v nasprotju z ustavo.
SOVJETI ZA ROOSEVELTA
Z izvolitvijo Roosevelta upajo sovjeti, da bo prišlo do diplomatskih odnošajev med njimi in Ameriko.
Moskva, Rusija. — Sovjetsko časopisje kaže veliko zanimanje za potek volilne kampanje v Zed. državah, kajti smatra-, jo, da bo od izida teh volitev tudi Rusija v veliki meri prizadeta, v dobrem ali slabem smislu.
Veliko sreče voščijo sovjeti Rooseveltu, kajti vsaj upanje obstoja za nje, da se bo z njegovo zmago izpremenilo razmerje med sovjetsko Rusijo in; Zed. di*žavami, dočim z izvo-; litvijo Hooiverja tega ni priča- j kovati. Rusiji gre namreč za to, j da Amerika pripozna uradno nje sovjetski režim, čemur se je upirala vse do zdaj. Dasi se Roosevelt še ni do zdaj očitno izrazil, kako stališče zavzema ' v tem ozliru, vendar se govori,: da je, vsaj intejfesiran v vpraša- J nju.	I,
Kaj pa morejo pričakovati, sovjeti, ako bo izvoljen Hoover,1 se je pa pokazalo na .zadnji': razorožitveni konferenci, ko je i ameriški delegat Gibson kazal : skrajno hladnost, ki je mejila !i že na sovražnost napram so-!: vjetski delegaciji, kar se je go-h tovo zgodilo po naročilu Hoo-Ji
verja.	>
Sovjeti sicer ne kažejo očit-l. no, koliko jim je ležeče na tem,' i da se sklenejo diplomatski od-i nošaji med njimi in ameriško! vlado, vendar pa se to lahko o-pazi iz njih tfeka. Trgovina z j Ameriko bi jim bila zelo olaj- ] šana, ako bi dobila podporo i od ameriške vlade.	1
-o--f
WILL COUNTY ZAHTEVA
VARČEVANJE Joliet, 111. — V ponedeljek 1 se je vršilo v tukajšnjem sodnem poslopju javno zborovanje t davkoplačevalcev okraja Will, ! na katerem se je zahtevalo, da '] se znižajo davki na zemljišča i 25 odstotkov, s čimer se bi pri-' 3 hranilo davkoplačevalcem na leto za okrog milijon dolarjev. .
-o--j
CERMAK ZAPOSLEN V EV-j ROPI	j ]
Berlin, Nemčija. — V pone-! \ deljek je prispel semkaj chica- 1 ški župan Cermak na obisk. U- 1 trujen vsled slavnostnih spre-' < jemov, katerih je oil deležen v 1 drugih mestih, je naprosil, da , mu tukaj ne prirede nikakega' 1 uradnega sprejema in je prišel' I v mesto "inkognito". Glavni na- i men Cermakovega obiska v < Nemčiji je ta, da zainteresira 5 deželo v svetovno razstavo, kiji se bo vršila prihodnje leto vj< Chicagi. Po njegovi zaslugi se j < je ustanovil tukaj poseben od- j 1 bor za to razstavo. — Prednoh je obiskal Berlin, je poletel I Cermak z aeroplanom tudi na'< Poljsko, kjer je napravil zelo j uspešno reklamo za razstavo. '(
PET LETAL
\ PREKO MORJA
i .. -
jTrije odleteli v torek, dva pripravljena za sredo.
—o—
New York, N. Y. — Posebna vnema se je polastila letalcev za prekooceanski polet. V to-' rek so se v kratkem presledku, J kakih sto milj oddaljeni drug 'od drugega, spustili preko At-ilantika trije aeroplani. V zadnjem od njih je cela družina, namreč Geo. Hutchinson, njegova žena in njih dve hčerki. Namenjeni so v London, dočim sta si druga dva vzela cilj me-jSto Oslo na Norveškem. V sre-J do sta se namenila dvigniti še 1 dva aeroplana; v enem od njih i je škotski letalec Mollison, ki j je pred par dnevi priletel iz Ev-;rope v Ameriko, j	-o-
VZTRAJNI LETALKI PRISTALI
1 New York, N. Y. — Potem, , ko ste skozfi' osem dni in štiri ure neprestano vztrajali v zraku, ste v ponedeljek zopet pristali na zemljo letalki Louise McPhetridge in Frances Mar-salis. Dosedanji rekord v vztrajnem letanju ste prekosili za okrog tri dni. Med tem, ko ste letali po zraku, ste porabili 2145 galonov gasolina in 20 ga-lonov olja. Ako bi celi čas leteli naravnost, bi napravili pot dol-!go 17,000 milj.
-o-
JUGOSLAVIJA DOLŽI ITALIJO IN OGRSKO j Belgrad, Jugoslavija. — V j ponedeljkovi izdaji vladnega ' glasila Vreme se javno obdol-luje Italija in Ogrska, da one nosite krivdo za bombne napade na vlake in javna poslopja, ki so se zadnje čase dogajali v Jugoslaviji. Dokazalo sfe je namreč, da so bile bombe izde-l lane pod vodstvom bolgarskih in italijanskih vojaških izvedencev in vtihotapljene v jugoslovansko ozemlje s pomočjo j italijanskih in madžarskih j častnikov. Dalje se je dognalo, j da so hrvaški uporniški izse-jljenci nastanjeni po ogrskih j vaseh ob jugoslovanski meji, kjer uživajo posebno protekcijo ' ogrskih oblasti, in od tam vodijo svojo teroristično propagan-ido v Jugoslaviji.
KRIŽEM SVETA
--—-
—	Blairmore, Alta, Kanada, j — Po posredovanju min. pred- ! sednika province Alberta se je , sklenil sporazum med unijo i premogarjev in operatorji, s čimer se je končala stetvka, ki je trajala šest mesecev, v kateri je bilo 600 premogarjev.
....— Juneau, Alaska. — Nem-. ski letalec W. ivon Gronau, ki je pred nekaj tedni preletel Atlantik, nadaljuje svoj polet okrog sveta in je v ponedeljek zvečer prispel semkaj, j....— Philadelphia, Pa. — Or-1 jaški vojaški zrakoplov 'Akron' je dobil v ponedeljek zvečer j poškodbe, ko so ga vzeli iz hangerja za ponočne vojaške (vaje. Koliko znaša škoda, se ni moglo takoj ugotoviti.
—	Samara, Rusija. — Prva I ženska, ki je biila obsojena na |smrt po novem zakonu zaradi itatvine na kolektivni farmi, je [neka kmetica Gribanova. Njen zločin obstoji iz tega, da je kradla žito na neki farmi.
-o--
KLUB V PODPORO ROOSEVELTU
Mountan Grove, Mo. — V ponedeljek zvečer se je ustanovil v tukajšnjem mestu nov1 I klub ,ki L«i< je dal ime "Klub pozabljenih mož in žensk", katerega cilj bo propaganda za izvolitev Roosevelta za predsednika. Vsak član plača .$1 v [kampanjski sklad. Klub je s posebnim pismom pozval Demokratski narodni odbor, naj j deluje na to, da se bo tak klub ustanovil povsod v deželi.
-o--
POSLEDICE ŽOGOMETNE IGRE
Chicago, 111. — Anna Pilger, 3510 Belden Ave., je prišla v ponedeljek pred sodnika in mu ' pokazale svoje črno podplute ' joči ter razložila, kje je dobila ta znamenja. Pretekli petek je šla gledat žogometno igr0, za ' katero je silno vneta. Precej manj pa je vnet za to "otroča-, rijo" njen mož Anton. Ko se je j torej v petek vrnlila domov, jo j , je tam sprejel njen mož precej 1 neprijazno, ker ga je pustila čakati za večerjo. Razsrjen je' skočil proti njej in ji s pestmi'
vtisnil znamenja na obraz. _
Sodnik je za to njega pritisnil za $100 kazni.
MIR PRED VIHARJEM
,V premogarskih okrožjih pri-j čakujeio spopadov.
—o—
j Benton, 111. — Po vsem illi-nofiškem majnarskem distriktu je vladal v torek mir, ki ga pa smatrajo za mir pred viharjem in strah obstoja, da mu bo v kratkem času sledilo prelivanje krvi. Armada stavkujočih premogarjev, katerih število računajo na 30,000, ima namreč namen, da bo potovala od kraja do kraja, kjer so premogarji šli na delo za znižano plačo, in bo skušala svoje tovariše pridobiti, da se jim pridružijo. Kakor pa se je izrazil tukajšnji šerif, bodo tej armadi stopile na pot j oborožene sile, broječe enako število, in skoraj izključeno je, da bi ne prišlo do krvavega spopada.
--o-
LETALCA SE UBILA PRI POGREBU
Poznanj, Poljska. — Med tem, ko so se na pokopališču vršile pogrebne ceremonije za nekim letalcem, ki se je irbil, sta krožila nad občinstvom po zraku dva vojaška letalca. Nenadoma pa sta se zaletela drug v drugega sredi v zraku in oba sta treščila na zemljo. Kolizija je bila za nju usodna, kajti po preteku par ur sta podlegla poškodbam.
-o-
KAM GRE DENAR DAVKOPLAČEVALCEV
Chicago, 111. — Neki časni-ški poročevalec je v ponedeljek izsledil, kako se nekateri poli-tikaši z lahkoto preživljajo na ;račun mestnih davkoplačeval- ' cev. V Riverside Je mestni sanitarni distrikt nastavil skupino štirih mož, kateri nimajo drugega dela, kakor, da vsako uro natočijo iz Des Plaines reke steklenico vode in jo pošljejo mestnemu kemiku. Na vprašanje, kak pomen ima to, je do-1 jbil poročevalec v uradu pojas-1 inilo, da urad hoče vedeti, koli- ( I ko je nesnage v vodi, ne iz ka- i (kega posebnega ivzroka, marveč le tako, da se lahko v knjige zabeleži. — In to brezpomembno delo stane Chicažane vsak mesec okrog $3000.
Velike nevihte na Dolenjskem
Toplice, 5. avg. — V torek proti večeru se je po hudo soparnih in vročih dneh pričelo polagoma oblačiti in drugi dan zjutraj so se že gromadili hudourni oblaki, iz katerih so švigali bliski in udarjale strele. Pričele so padati težke deževne kaplje, katerim je sledila ploha s točo, ki je napravila po vinogradih in polju veliko čkedo. Zlasti vinogradi na Riglju pri Toplicah in dalje Reber do Ljubena, in delno tudi Ljuben. so hudo prizadeti. Na nekaterih krajih je grozdje tako obtolčeno od toče, da je začelo takoj, ko je posijalo solnce, rumeneti, drugod pa leži zbito po tleh. Že naslednjega dne se je nevihta ponovila, ki je prišla izza kočevskih hribov. Strele so udarjale neprestano in tako je udarilo tudi v kozolec mladega posestnika Mische v Podstenicah, ki je bil takoj v plamenih. Na poleg stoječem podu sta spala dva domačina in ker je začela tudi ta stavba goreti, sta v naglici zapustila stavbo. Škode po požaru je precej, a še večjo škodo je napravila toča, ki je zavzela večji obseg kakor dan poprej. V pod-steniški okolici so bile kcšenice popolnoma pobeljene, kakor bi zapadel precej debeli sneg. -o-
Huda ura nad škocijansko okolico
V sredo 3. augusta se je nebo stemnile in začele so padati debele kaplje. Kmalu se je zaslišalo strašno grmenje in nud silnim viharjem in bliskanejm se je usula strašna toča. Med divjanjem nevihte je udarila strela v leseno hišo posestnice Ane Markelčeve v Klenoviku pri Škocijahu, ki se je vžgala. S trudom se je gasilcem posrečilo, da so ogenj omejili in da se ni razširil na druga poslopja. Sko-ro. ob istem času je strela udarila v malo cerkvico pri Sv. Primožu v škocjanskih hribih in užgala pri oltarju. Bližnji kmetje, ki so opazili ogenj, so ga na srečo hitro pogasili in tako rešilii cerkvico pred uničenjem. — Strela je tudi udarila v posestnikovega sina Antona Globevnika v Grmovljah pri Škocjanu in sicer je udarila v klobuk, kje je pustila veliko luknjo, nakar je iskra skočila po , hrbtu in nogah navzdol ter mu odbila na čevlju peto. Poleg njega je bilo še nekaj delavcev, ki : so se kmalu zavedli in nesrečne- , ga fanta odnesli domov, kjer so ■ ga spravili k zavesti, upajo, da bo ozdravel. — Nedavno je bilo ■ poročano, da je divjala toča po." škocjanskih vinogradih, a ta-1 krat je pobila le bolj proti se-| verozapadni strani. Sedanje ne-', urje, ki je trajalo kaki dve uri,1, je pa uničilo tudi južno stran. , Najbolj so prizadete gorico Za- ] lovče, Grčevje, Vrh, Toplice, , Kuglovo, Mevce in Mlada gora. i -o--i
Sirije amer. slovencai i
1 Radi toče ni mogel naprej z vo-: j	zom
•j V četretek 4. augusta se je 1 zjutraj odpravil topliški čevljar Maks Henigman na sejem v 'Črnomelj. Ne daleč od Poljan je bila na cesti tako debela plast toče, da ni mogel z vozom naprej in se je moral vrniti domov.
j	-o-
Smrtna katastrofa pod Tri-vom
Dne 9. avgusta zjutraj se je odpravila 221etna Zor-ka Smerketova, uslužbenka pri upravi Mariborske bolnice, z nekaterimi drugimi turisti iz Mojstrane proti Triglavu. Med njimi je bil tudi profesor Boris Rupnik iz Novega mesta. Sredi poti na Mali Triglav se je profesor slučajno ozrl in že je opazil, kako je Zorka omahnila po visečem skalovju nayzdol, 100 metrov globoko. Turisti-to-variši so takoj pričeli z reševanjem ponesrečenke in se v tem namenu spustili v globok pre-p ad. Med njimi je bil kranjski vikar Dr. Jože Pogačnik, ki je ponesrečenki dal zadnja verska tolažila, kar je bilo pač na mestu, ker je med prenosom iz prepada izdihnila. Omenjena ponesrečemka je bila po rodu iz Mirne peči na Dolenjskem. Pokopana je bila na Dovjem.
-o-
Veliko tihotapstvo Finančno ravnateljstvo v Zagrebu je obsodilo carigrajskega trgovca Abrahama Bohorsidija na globo 2,404.000 Din, ker je tri leta prodajal po Zagrebu vtihotapljene perzijske preproge, ki so bile vtihotapljene pod imenom "povoščeno platno."
-o--
Smrtna kosa V celjski bolnici je umrla Ne-žika Hribarjeva, prevžitkarica z Mrzlice, stara 69 let. — V Mariboru je umrla Olga Vencel, soproga slikarskega mojstra in vpokojena učiteljica stara 62 let. — V Črnomlju je umrl Janez Klobučar iz Butoraja, ki se je svoj dan udeležil bitke pri Cu-stozzi leta 1866. star 88 let.
-o-
Nenavaden letovišoar na Je-TJ	zerskem
Iz Kokre poročajo, da je prišel čez Savinjsko Sedlo na planino Goli vrh velik medved, ki si je privoščil dobro rejenih Vir-nikovih ovac, ki jih je za "špas" podil po planinskih rebrih in jih nekaj tudi zagrabil za vrat. To je predramilo kakih 40 jezerskih lovcev, ki so se obroženi odpravili nad medveda, kateri jo je pa pobrisal čez mejo, v bližnjo [Avstrijo.
i	-o-
Napaden ker je sledil tatovoma
j Posestnik Ciril Zupančič iz .Podbukovja pri Krki na Dolenjskem je neke noči zapazil, da sta ,mu dva lopova ukradla iz hleva komat. Pohitel je za njima in tedaj sta potepuha ustrelila proti njemu in ga zadela v glavo ter ga nazadnje še pretepla. Na pol mrtvega so pripeljali v bolnico.
Prizor iz mesta St. Louis, Mo., kjer je nedavno silna povodenj preplavila ulice, da so bile ponekod tri čevlje pod vodo. Promet po njih je bil skrajno otežkoCen, na nekaterih krajih pa celo popolnoma ustavljen.
Iz Jugoslavffe«
HUDA TOČA JE OBISKALA DOLENJSKE VINOGRADE IN NAPRAVILA OGROMNO ŠKODO. — PLANINE ZOPET ZAHTEVALE SVOJO ŽRTEV. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE, NEZGODE IN DRUGO.
POVODENJ POPLAVILA ULICE
"tjsnsa ž '
&MEEiKAfiSKi SLOVENEC
"Četrtek", 25. avgusta 1982.
^MERIKANSKI SLOVENEC
[ Orvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene ^ ^	list v Ameriki.	Newspaper in America* i
iS! Ustanovljen leta 1S»2. "	Established 1891,	g
1 Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-leljkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holiday«,
Izdaja in tiska:	Published By:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. <
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office: ;
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.'
Phone: CANAL 5544	Telefon CANAL 5544
-----P
Naročnina:	Subscription:	i L
Za celo leto________________$5.00	For one year----------$5.00 |
Za pol leta_______2.50	For half a year --------------------------- 2.50 ®
Za četrt leta_________1.50	For three months--------------1,50, t
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe: j
Za celo leto______$6.00	For one year-----$6.00,
Za pol leta__3.00	For half a year-----3.00 j
Za četrt leta	...................— 1-75	For three month«----L/5 ,
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker! r ■ tem veliko pomagate listu.	j/\
--------~ i J
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposiani na uredm-( 1
Jtvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je ]
£as do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov j.
uredništvo ne vrača. i T ----—--—--, I
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at' ( Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.___j j
I
U.:	:
Kam gre 15 bil j ono v? !
Ravnokar izšlo poročilo o prejemku davkov v Združenih , državah od strani davkoplačevalcev kaže, da ljudstvo plača . letno okrog 15 bilijonov dolarjev davkov za razne mestne, ob- ^ činske, okrajne, državne in zvezne davke. Petnajst bilijonov ( je petnajst tisoč milijonov po amerikanski vrednosti bilijona i (v Zdr. državah šteje bilijon en tisoč milijonov, v Evropi en milijon milijonov). V številkah se označi petnajst bilijonov , dolarjev: $15,000,000,000.00. Kaj ne, visoka svota je to. In , toliko približno plačajo v Zdr. državah letno davkoplačevalci za razne predpisane davke.
Poročilo navaja, da okrog štiri bilijone dolarjev od te svote gre za vzdržavanje zvezne vlade in njenega troška, osta-lo gre državam, okrajem, občinam, mestom in vasem.
V tej vsesplošni krizi, ko se čuti pomanjkanje denarja v, vseh panogah gospodarstva, se mnogo govori o ekonomizira-, nju, to je o varčljivem gospodarstvu. Posebni strokovnjaki se izrazujejo, da pri zvezni administraciji bi se dalo z natančno varčnostjo prihraniti letno pol bilijona, kar je 500 milijonov dolarjev. Koliko bi se dalo v vsaki posamezni državi in v vsa- : kem posameznem okraju (countyju), občini, mestu iin vasi, je j vprašanje, ki bi ga morali rešiti krajevni faktorji po takih | krajih. Vsekakor, pravi poročilo, če bi se uvedla stroga ekonomija v vse naše javne urade, bi prav lahko prihranili davkoplačevalcem letno od tri do pet bilijonov dolarjev. Z drugo besedo, davkoplačevalcem bi se na ta način lahko znižali davki za tretjino.	I
Poročilo, o katerem govorimo v tem članku, je vrlo pomenljivo. Gre za koristi vseh državljanov in vseh, ki plačujejo pri raznih lastninah in predmetih, ki iih kupujejo, razne davke. Davki v Ameriki se zadnje čase neprestano dvigajo. Prihodnje leto bo treba plačevati mnogo višje davke, zlasti dohodninski davek, kakor tudi na osebno lastnino. Kongres in senat je potrdil znatno povišanje davkov. Na drugi strani pa se gospodarske razmere vedno slabšajo. Mali ljudje nimajo, ne zaslužka, niti ako se pečajo s kako obrtjo ne morejo do kaj prida dohodkov. Davki pa navzgor. Vsak lahko vidi, kam to pelje.
Odgovorni faktorji, ki sede v raznih administracijah, bo do morali prej ali slej računati s temi razmerami in gledati, da davčna bremena narodu olajšajo, ne pa, da iste vedno naprej in naprej navijajo in nalagajo. Znižajo naj administrativne stroške, odpravijo nekatere popolnoma nepotrebne urade, pa se bodo prihranili milijoni in milijoni.
--o-
Razmere se boljšajo
Meščanski tisk zadnje tedne no široko piše glede izboljša-vanja razmer v Zdr. državah. Poročila omenjajo, da na vzhodu kot v Novi Angliji in drugih delih Unije se delo odpira.! Stare delavce kličejo nazaj na delo in industrija oživlja. Zlasti je opažati oživljer.je v oblačilni in tekstilni industriji. Vse ^ to kaže, da se ladja našega gospodarskega življenja obrača v! novi tok boljše bodočnosti.
Na osrednjem zapadu in zapadu so tega v kaki vidni meri j še ne čuti. Čuti pa se neko življenje, n. pr. na borzah. Cene
KVARTOPIRCI NE BODO VI-j DELI NEBES . . .
Chicago, 111.
I Tako pravijo. Pa menda ne bo res. Zo soboto napovedujejo možem in fantom od fare zaba-1 ;ven večer pri kartah v šentšte-j 'fanski spodnji šolski dvorani. Bazarja ne bomo imeli letos, pa' ; bomo mesto bazarja priredili manjše zabave, ki sicer ne bo-j do posebno odteščile cerkvene1 I blagajne, toda v sili še zlobec < muhe je, danes se nam je treba zadovoljiti tudi z Indijanci. Za | ta večer pripravlja gospodarski odbor cerkve vse dobro in žlahtno, da bo mogla vsem v duši zavladati dobra in židana volja. Zabava se bo pričela točno ob osmih. Prostora je v dvorani več kot ga je bilo lani, ker se je neki Ribničan v hali razkoračil in jo razrinil; tudi dvorana ni več temni kleti podobna, pobiksal jo je nekoliko rojak Salmich. Kar je pa še po-, i sebno, je to, da so privlekli od nekod nek okrasek in ž njim o-, krasili dvorano. Človek, bi mi-I slil, da je demokratski prezident ' že v beli hiši, prohibicija pa v košu njegovem. Pridite in po-1 glejte si ta okrasek, ki bo še tre-, tjemu rodu pri sv. Štefanu do-. bre čase delal. Igrali bomo v dvorani vse igre, od črnega Pe-tra do 66, od nedolžnega mar ja-. ( 'ša do grešnega pokerja. Toda .' pomni, če prideš, pusti kisli o-braz doma, pozabi na slabe čase , in oni večer ne bo nihče govoril.
0	spaki — depresiji. V soboto ! zvečer na svidenje, to je 27. avgusta. Pa samo možje in fantje., Že naprej vidim našo dvorano: j
■	polna bo veselih obrazov in do-, ; bre volje, že zato, ker so se pri
•	sv. Štefanu vendar enkrat spom- ]
■	nili, da je treba časih možem tu-' di take zabave, kjer žena ne bo
1 imela nosu in besede zraven. | > j *
i, Drugače smo pri sv. Štefanu 1 po stari navadi. Brcati se mnogo ne da, so slabi časi. V modi > je, da se veliko godernja. Pa go-' dr n jamo in tarnamo kakor tar-i najo povsod. Pravijo, da se ne-! kam na bolje obrača. Ali nas i vodijo na led, ali je morda res zarja za. gorami. Eno vem, ne bo tako hitro prišlo zdravje nazaj,
kakor je odšlo.
1	*
Ob nedeljah se spravi četrt
-	fare, če ne pol, na naš novi pro-štor, kjer nam naši žilavi fantje
•	žogo bijejo. Ta je bila dobra, da
-	so si igravci dobili svoj prostor, v V pobudo je mladim, ki letos vse /! drugače igrajo kakor druga leta,
| pa je tudi starejšim v dobroto, i j Imamo vsaj kaj veselja za lie-j deljske popoldneve. Človek ne
j ve, kam bi se dal. Na obiske nam ni, ker je vsepovsod vselej le jokanje in cmeranje,, pa jo udarimo na Blue Island, na naše igrišče, pa človek za dober popoldan pozabi na skrbi in tugo ! naših dni. i
j Od druge nedelje v prihodnjem mesecu pa do 18. zvečer bodo imeli naši mlajši misijon. ; Treba jim ga je, ne kakor bi jim j bile duše gar jaw, ne. Dobri so | naši mladci. Toda treba jim je< časih resne besede v angleškem j i jeziku. Upamo, da bo ta teden ; poln duhovnega užitka in poln j duhovnega uspeha. Lani, ko je, ' vodil duhovne vaje Father O-man, so se mladi z zadovolj-!
stvom izražali o vrednosti talce-1
i
: ga tečaja.
*
i Ali bi ne bilo orav. da bi tudi j ^ naša fara stopila v vrsto z dru-j ^ ; gimi in bi skupaj enkrat napra- j. . vili romanje k Mariji v Lemont. j.
Sedaj, ko so domači trucki na,' . razpolago prevoz ne bi bil no-1.
bena težava. Imamo jih sedem ; ali osem, poceni te prepeljejo v j ^ - Lemont. Vsi, ki imajo lastne ( kare bi s svojimi avtomobili pri-j. . šli tjakaj. Pričnite akcijo za to.J. . Marsikdo se je že čudil, zakaj! r ne bi šli enkrat kot skupna dru-j
'žina v Lemont? Prekmurski na-!
■ i i
. rod je šel in je romanje uspelo i ! zelo lepo. Zdaj se pa še "Štajer-_(ci" in "Kranjci" pokažimo. 3 Vem, da bi šlo in bi bilo roma-1 nje lepa slovesnost. V So. Chi-)!cago imajo vsako leto tako slo-_ jVesnost, zakaj bi še pri nas ne . prišla v veljavo. Kaj pravite?
: j	-o-
. "TRIJE. TIČKI" PA "REVNI PASTIRČEK" NA GREANEY
Greaney, Minn.
, I Za božjo voljo, že spet nas l ^nadleguje! Ali še ne bo miruj' pred njim?
j Tako me utegnete nahruliti,
■	ko berete te vrstice. A to pot . vam ne bo žal, če se odzovete.
! Kaj pa bo vendar ?
j Čujte!
i V nedeljo, 28. avgusta, nas' bodo zabavali v tukajšnji javni šoli "Trije tički" pa "Revni pastirček". Iz posebne naklonje-| nosti nam jih bodo uprizorili i-' gralci z Ely. Ako ste že videli katero teh iger, vam ne bo žal, če i jo pridete gledat še enkrat. Če je še niste videli, ne zamudite i prilike.
j Igri se pričneta ob treh popol-, dne. To bo zlasti za oddaljene j bolj prikladno.
j Na svidenje!
■	i
Rev. F. A. Sedey.
TUDI V PUEBLO SO OHCETI
Pueblo, Colo. I
! Tukaj se je poročil sin dobrih katoliških staršev, Joe Fricel. 1
I	Za tovarišico si je izbral B. Mc-i Alistel, iz dobre, katoliške farmar ske družine, ko j a živi le nekaj milj od Denver j a. Nevesta, je sestra Mr. Math Kočevarjeve' žene. — Ker je Mr. Joe Fricel j uslužben pri neki kompaniji V: Chicagi, 111. je drugi dan poj ohceti odpeljal svojo nevesto v j Chicago. — Bog jima daj svoj, sveti blagoslov in da bi bila ved-
: no srečna.
Na ohceti je bilo pa prav lušt-i no. Vsega je bilo dovolj in tudi ; 1 dobre kapljice ni manjkalo, kar ■ | je že nekaj imenitnega v seda-i njem času, ker se ne dobi v vsa- j kem kotu. Še bolj je pa vse oži-, velo, ko je Mr. Germ raztegnil; . tiste svoje instrumente in začel | . igrati poskočne. Vse je bilo v . "luft" in takoj je bila depresija'
II	pozabljena. Mr. Germ nam je za-> j igral tisto, ko so z metlo plesali, i 5 in vse je oživelo ter se začelo vr-
11 teti, da je bilo veselje. Mislila i' sem že, da bo Mr. Germ ta večer J harmonike "znucal", tako je 3; igral. — Tako smo se zabavali - j pozno v noč, da se je že skoro de--ila! beli dan.	!
J Na Union Ave. je zadel vlakj v cestno električno karo, kjer so 1 bile tri osebe precej hudo ranje-^ . ne. Rozi Lahnar je bila tako hu-j] 4i do pobita, da so jo morali pelja-j, "; ti takoj v bolnišnico. Dal Bog, *
•
~1 da bi kaj kmalu ozdravela, kar ; " i ji vsi želimo. — Omenim naj tu-;, a|di, da je preteklo leto, kar je u-\\ I mrl moj brat v Montani, v mestu j, ! Butte in sedaj je umrl še moj j 1 j bratranec Mike Papež. Bog jima ■ I daj večni mir in pokoj. V Mon- ■ | tani zapušča pokojni enega bra- , ! ta, v starem kraju pa dve sestri, j | v Puebli tri sestrične: Lojzo Ko-jčevar, Marjeto Kočevar in Joha- ' ! no Starcer. — Pozdrav vsem prijateljem v Butte, Montani, in bratrancu Valentinu Papež.
Johana Starcer. -o-
NAZNANILO Z GRIČKA ASIZIJ
Lemont, 111.
Pravijo, da do tretjega gre rado, — potem pa naj bo že dobro ali slabo. Ta izrek se letos uresničuje na našem gričku. Dvakrat je bilo že dobro, — a za i,tretje dobro se pripravljamo, t Kdo se pač ne spominja na Decoration day, ko je bila blagoslovljena naša Lurška kapelica. Reklo se. je, da toliko ljudi še ni videl naš griček, a kje je veliko ljudi, — tam brez ničesar ni. Ali sedaj na dan 15. avgusta, j ko je bil slovesen sprejem osmih I postula^tinj v našo kongregaci-1 jo, — trikrat premajhna je bila' naša kapelica na veselje naših j kuharc, ker je skoraj vsega zmanjkalo, in kako so bili veseli Lemontčani, ko so prodali toliko botlčkov, grenke in sladke pija-| če in še mnogo drugega je bilo na izbiro.
Da so naše prireditve tako dobro obiskane se imamo v prvi vrsti zahvaliti našim preč. gospodom župnikom, ki priporočajo te zadeve svojim faranom. Našo tretjo slavnost zopet priporočamo našim čč. slovenskim'
in hrvatskim župnikom, da pra-Ivočasno naznanijo to svojim fa-I ranom. Kaj se zna, katerega sreča čaka.
Torej na Labor day vsi v Lemont. Ta dan je odločen za tretje dobro, ko se bo sreča glede naše So. Chicaške hiše odločila. 'Mnogo tiketov je še zunaj. Pro-! sile bi, da se nam v kratkem vr-1 nejo, da se vse pravočasno uredi, i Dne 5. avgusta čaka sreča enega I izmed tisočev, — pa ne le enega1 | ampak še stotine drugih. S to j ' prireditvijo bo namreč zvezan j tudi bazar.	\
Pripravljajo se vsakovrstne1, stvari. Dobila se bo za par centov na steklo slikana podoba; ali Lurška kapelica na caku ali ■' kolači; in kaj še vsega drugega. .' Ker sedaj pričakujemo tudi dru-' ge narodnosti so priprave tem [jvečje. Kar se tiče postrežbe naj • bodo naši gosti brez skrbi, vse i' se bo dobilo, mrzlo in toplo, gren-•
-	ko in sladko. Torej, na svidenje. , iVspored bo pravočasno nazna-
-	njen.	_	|
i	Šolske sestre, j
i
--o--'
: PISMI) 17. DOMOVINE, I
Cesta-Dobrepolje. J
cj Žalostna vest, o prerani smr- ; } ti naše prelj ubij ene sestre Neže !nas je globoko potrla. Ko je bila j j lansko leto na obisku v Domovi-jni, je bila vesela in zdrava in ko, smo se zadnjič poslovili, je bilo1 i to res žalostno. Vedeli smo, da j se tako vsi skupaj najbrže več i ne bomo videli, a da bo ona pr-' va, ki se bo preselila s tega sve-; ta v večnost, tega ni takrat nihče mislil in nihče pričakoval. Moji dragi sestri Josipini Me-; glen kaj rada verjamem, ko pi-i še, da je z njo izgubila vse, daj ji je bila kakor dobra mati in vedno v veliko pomoč. Mislim in. trdno verjamem, da jo ne bo ni-' koli pozabila in se jo spominjala z molitvami in sv. mašami, ter ji tako povrnila njene dobrote. Naznanjamo tudi, da smo v domovini vse tako napravili, kakor je naročila in sv. maša se je brala pri Sv. Antonu. Prav žalostno so peli takrat zvonovi pri farni cerkvi in pri Sv. Antonu in naznanjali mnogim prijateljem in sorodnikom žalostno vest, da je naša draga sestra odšla s tega sveta. Z Bogom, draga sestra Neža, naj ti sveti večna luč, truplo tvoje pa naj mirno počiva v tuji zemlji, dokler ga angeljska trobenta zopet ne obudi na sod-nji dan, ko se bomo zopet vsi se-šli. Njenemu soprogu Tonetu pa izrekam nad izgubo blage in dobre žene, naj i skrene j še globoke sožalje. Ne obstoji nam sedaj ničesar dragega, kakor da se j vdamo neskončni božji previdno-i sti, brez katere niti las ne pade s človekove glave. Predraga ranjka nam bo pa ostala v ved-nem spominu.
Janez Zernec, brat,
Terezija Drobnič, sestra.
-o-
KATOLIŠKO SVETIŠČE OB JORDANU
Kraj, kjer so v Jordanu kr-, ščevali, leži blizu Jerihe. Doslej . so samo pravoslavni imeli del i'obrežja. Sedaj se je tudi katoli-
Dober odgovor. — Ali je res, gospa, da imate že 30 let staro hčerko ?
—	Seveda je res.
—	Torej ste se omožili zelo
; zgodaj.	j
i — Da, ob 7. zjutraj.
* * ♦
1 Otroci med seboj. — Jurček: |(3e sem poreden, me položi mamica spat brez večerje.
Mihec: Meni se pa to nikoli ne more'zgoditi, ker moram piti
vsak večer po večerji zdravilo. * * *
Strašno! — Tatovi so mi pobrali vse, uro, verižico in denar.
—	Saj si imel pri sebi revolver.
—	Da, to je edino, česar pri
; meni niso našli. j * * *
| Prehitro j-e povedal. Hote-!lir: Ta soba stane SS.OO dnev-ino s penzijo, toda brez vina.
Gost: To mi je vseeno, saj vina itak ne pijem.
—	Če pa vina ne pijete, stane
' soba $10.00. : * * *
l| Kratkoviden stric. — Ah, to
" i so pa res dražestni dvojčki!
' j Pestunja: Saj niso dvojčki, to
' | je naš Jurček z žogo. i * * *
Še ne ve. — Ali je bil tvoj . stric do zadnjega pri popolni . zavesti?
—	Tega še ne vem, ker še ni
bila odprta njegova oporoka, i * * *
J Pri zdravniku. — $5.00 za 1! eno konsultacijo, to je malo pre-!' drago, gospod doktor. J — Predrago? Menda ste po-- zabili, da imate šest bolešni, od
teh dve smrtni.
* * * ,
V slaščicami. — Vaša slaščičarna je pa zelo snažna.
—' Seveda, gospod, toda po čem to spoznate?
—	Ker diše vse slaščice po
milu.	^
* * *
Ah, tako! — Marička, zakaj ne ometete te pajčevine?
—	Gospa, mislila sem, da spada pajčevina k radioaparatu.
* * *
Zdravnikova sreča. — No, ali si imel srečo s prvim pacijen-tom?
—	Sem, vdova je takoj poravnala honorar.
* * *
Brez skrbi. — Gospodinja: Kaj vidim, Nežka! Kako morete vtikati prst v juho?
Kuharica: Brez skrbi, ;rospa> saj ni vroča.
-o-
čanom posrečilo kupiti nek®' zemljišča ob Jordanu. Frančiškani nameravajo zgraditi mal° svetišče, kjer se bodo lahko i'0' mar j i udeleževali svete maše se spominjali skrivnosti Kristusovega krsta.
-o--
ŠIRITF, AMF.R. SLOVENCA I
živežu se tuintam dvigajo in tudii razno blago in materijal se; dviga v ceni. Vse to kaže na neko spremembo, ki prihaja iz j naraščajočega upanja zadnjih mesecev, da narodne volitve ter| izčrpanje zalog raznih izdelkov mora prinesti v tem oziru spremembo v vse panoge ameriških industrij.
Dal Bog, da bi to upanje živelo in se uresničevalo!
*>
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.	(17)	(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
; LEPOTA SLOVENIJE
I JE SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI
' Gorenjska'
To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral
i	vsak Sloevnec, kaj žele sinovi in hčere prekrasne ro-
|	mantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske.
>	kakor tudi jugoslovanske zemlje.
1 Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjsko,
1	bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje nile rod-
>	ne vasice, trge in mesta, svoja pestra gorenjska pdJa J	in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in p'a'
>	nine.
! V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro
'	vseh gorenjskili mest, trgov in vasi. t Ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavlja)0
I	gorenjska mesta, trge in vasi, pestra polja in livade
>	in divne gorenjske gore in planine.
PIŠITE PO NJO ŠE DANES! — STANE S !	POŠTNINO
/ $2.00
j KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
! 1849 W. 22nd STREET,	CHICAGO, IL^"
>0000000(X>0(W>0000<K>0<)0<XK><><>0<MK><^
_ „	--------T	■	j
Po trtah in vejah so skakale male opice in cvilile na vso moč, kakor bi hotele opozoriti Werperja, da nevarnost prihaja. In res v par momentih so se odprla številna stranska vrata in iz njih so prihrule pošastne postcive na redko poraščene. Od vse strani so drli skupaj proti Werperju, ki se je tresel od samega strahu in kaj takega ni pričakoval. Bili »o duhovniki gorečega boga, ki so ga častili v oparskem mestu.
Po dvorani so stali močni debeli stebri iz kamna okrog katerih se je ovijalo trtje. Drugače vso prazno in zapuščeno. Stopi proti sredi dvorane in zagleda krog in krog dvorane male linice in iz vsake je zrla pošastna glava in zdelo se je, da so te glave žive in da se premikajo. Na drugem koncu dvorane je zagledal veliki ahar ves okrvavljen. Ko bi le vedel, kaj se bo zgodilo z njim čez par minut.
Ni enkrat se je posvetilo in začelo se je bolj in bolj svetlikati od daleč. Tudi cvilenje in vpitje podobno rjovenju je postajalo bolj in bolj glasno. Šel je naprej in naprej in na enkrat priče do odprtnine, ki je vodila v veliko dvorano. Ko je nadaljeval Svojo pot po stopnicah je zagledal veliko dvorano, ki ni imela nobene strehe, bila je odprta in solnce jo je obsevalo. Ogleda okrog sebe in vstopi.
Potres, ki je nastal'iz mjpojasnenega vzroka v tunelu, pred dvorano, v kateri se je nahajalo o-parsko zlato, je zarušil popolnoma hodnik od zunaj, ix> katerem sta prišla Tarzan in za njim Werper. Zdaj je Werper zašel po raznih hodnikih v popolni temi in je taval več ur semintja, ne vedoč kje je. Že je začel obupavati, da se reši iz tega obupnega polt/žaja, ko kar na enkrat začuje neko cvilenje. Šel je v tisto smer.
Četrtek, 25. avgusta 1932
žfoKkm&skf šEOvENže

NEKAJ ZA ŽENSKE
PRVI, KI JE SKOČIL S PADALOM
V začetku 17. stoletja je živel v zapuščeni krajini Savoj-ske neki Lavin. Zatekel se je bil , tja po burnem življenju, poprej : je pa služil več let v kraljevski vojski in ko je odložil vojaško suknjo, je mnogo potoval peš po : Evropi. Bil je mož pogumnega, pustolovskega duha in -za takrat- : ne čase zelo inteligenten; dobro je bil podkovan v fiziki in alkimiji, bil je igralec in zelo dober risar. Zato mu je začelo mirno , življenje kmalu presedati in v' zakotni vasi, kjer si je bil kupil skromno posestvo, ni mogel dol-, go vzdržati.
Takrat je vladalo živahno živ-' ljenje v Parizu, kjer je vladal namesto bolnega Ludvika XIII.1
v	resnici kardinal Richelieu. Po ( njegovi zaslugi so zavladale v j Parizu prečudne razmere, intrigi je bilo od dne do dne več, vse je slonelo na protežiranju in tako; so romali v Pariz najrazličnejši1 tipi z mnogimi ambicijami in velikimi skominami po življenju na tuj račun. Ti ljudje niso imeli1 kaj izgubiti, pač bi bili pa radii čim več pridobili. Tudi Lavin je' prodal svoje posestvo in se napo-; til v Pariz. Toda sreča ne visi ' kar tako na žeblju in mnogi, ki! so prišli v Pariz z velikimi na-dami, so se morali obrisati pod nosom.
i
Lavin se je loteval raznih poklicev, lečil je, nekaj časa je bili najemni vojak, nazadnje je pa1 postal tajnik neke kneginje, pa1 tudi ta poklic mu ni ugajal; po-! begnil je in nekega dne je ostal brez prijateljev, brez sredstev j in brez vsake pomoči. Tedaj mu j je šinila v glavo nesrečna misel pomagati si z nezakonitimi sredstvi. Prilastil si je grofovsko ime in otvoril sredi Pariza nekakšno pisarno, kjer je hotel dajati nasvete v najdelikatnejših in najintimnejših zadevah. Kmalu je postal zaupnik mnogih ljudi v kočljivih zadevah, ki bi ne prenesle dnevne svetlobe, bil je posredovalec povsod, kjer se mu Sle obetal dober zaslužek in nazadnje se je začel ukvarjati oelo s čarovništvom.
Mnogim svojim klijentom iz aristokratskih krogov je pomagal kot izboren risar in kaligraf, pri tem je pa začel ponarejati o-poroke in cerkvene listine, ki so' bile z njimi podeljene poedincem gotove koncesije za zvesto služ-' bovanje cerkvi, ponarejal je pa. tudi notarske listine, kraljevska' privilegija itd. Tako je v kratkem času zelo obogatel, k njemu so zahajali razni intriganti, afe-j risti, pustolovci in drugi sumlji-'
vi	ljudje. Nato se je začel peča-' ti tudi s politiko, a to mu je zlo-1 milo vrat. Ko se je zavzel za ne-' ko grofico proti kardinalu Richelieu, so ga aretirali, postavili pred preki sod in obsodili na smrt, kar je bila takrat edina j kazen za ponarejalce. Da se reši
i muk, je vse odkrito priznal, za-1 govarjal se je pa, da je ravnal j tako na željo mnogih uglednih' pariških dam. Ta način zagovora' ga je rešil krvnika in kardinal Richelieu mu je zamenjal smrt-j Ho kazen v dosmrtno ječo. i
To ni bila baš najboljša per-'
spektiva za človeka, ki je hotel postati bogat in slaven, vendar je pa bila dosmrtna ječa še vedno mnogo boljša od vešal, odnos-no giljotine. V ječi je začel Lavin kmalu razmišljati, kako bi pobegnil. Videč, da so vrata dobro zastražena in da hodi po hodniku pred njegovo celico noč in dan straža, je hotel po nevarni poti pobegniti iz stolpa, kjer je bila njegova celica. Pri tem mu je dobro služilo znanje fizike. Pred leti mu je bila prišla v roke knjiga Fausta Venancia "Machi-nae Novae", natiskana 1. 1616. v Benetkah; v tej knjigi je bilo prvič narisano in teoretično razloženo padalo. In Lavin je sklenil napraviti si padalo, da bi z uijim pobegnil.
Kot jetnik se je smel po hod-! niku okrog stolpa izprehajati in začel je nadlegovati jetniško u-pravo, naj mu da dežnik, češ, da dež in pripekajoče solnce na iz-prehodih škodujeta njegovemu zdravju. Dobil je dežnik in s tem se je začelo njegovo tajno delo. Iz platna debele rjuhe je izrezal po dežniku kos in ga prišil na spodnjo stran dežnika, rebra dežnika je pritrdil z žico, ki jo je bil potegnil iz divana, vsak konec rebra je pa privezal k pa-j lici dežnika, da bi se to primi-' tivno padalo pri skoku ne obrni-, lo.
Ker je bila njegova celica v najvišjem nadstropju stolpa, okno ni bilo zamreženo. Neke viharne poletne noči si je privezal Lavin padalo k roki in skočil v temno globino. Veter ga je zanesel daleč v Seino, kjer je odvezal padalo in priplaval srečno na breg. Kolikor vemo, je to sploh prvi primer v zgodovini človeštva, da je človek rabil padalo. Leonardo da Vinci je sicer tudi napravil padalo, ni pa imel poguma preizkusiti ga.
Toda Lavina so nekaj mesecev po pobegu zopet aretirali, ker je hotel navezati stike s svojo bivšo klijentelo. Pomagala sta mu pa njegova popularnost in skrivnostni pobeg iz ječe po zraku, 'kar so si razlagali takrat tako, da je moral pomagati Lavinu sam hudič. Internirali so ga v miolanski trdnjavi, kjer je umrl i star 92 let. Zadnja leta mu je bilo življenje v trdnjavi zelo o-. lajšano, ker je obljubil, da ne bo nikoli več letal, niti "copral". j Lavinov poskus je našel tudi posnemalce. Leta 1784. je hotel na enak način pobegniti iz ječe j neki Druet. Napravil si je bil pa ipremajno padalo in zlomil si je i bil obe nogi .Leta 1805. je napra-I vil Carlo Garnerin več poskusov i s padalom in ko je prišel v ječo, je pobegnil tudi s pomočjo padala, pa se je močno pobil. Lavin \je torej prvi človek, ki je uspeš-ino rabil padalo. ]	-o——
(SlRlTE AMER. SLOVENCA'
( ——-------
NA PRODAJ
i farma šest akrov, nova hiša iz opeke, garaža, kurnik. Leži v I Du Page okraju. Cena $5500. |Pišite na: W. A. Stettner, 38 Grove Ave., Elgin, 111.
TO nV 0N0
ŠOLA NA SODIŠČU
Pred angleškim sodiščem je moral pred kratkim 11-letni deček dokazovati sodnikom, da, zna računati, pisati in brati, da s tem reši sodnfijske kazni svo-, jega lastnega očeta. Oče je bil namreč obtožen in poklican j pred sodišče, češ da svojega si-j na ne pošilja v šolo. Oče pa se je opravičeval s tem, da svojega j sina sam podučuje. Da se sodi-, šče prepriča, ali je oče res svo-. jega sina naučil brati, pisati in računati tako, kakor zahtevajo j šolske postave, je hotelo samo1 izprašati fanta. Dali so mu tež-: ka vprašanja. Fant je težavno 1 besedilo prebral brez napake, j Pri pisanju je pokazal, da piše I lepše in bolj pravilno, kakor i vsak otrok njegove starosti, ki i hodji v državno šolo. Nato so mu sodniki dali najtežje račune, ki jih je pa fantek rešil brez napake in s tem dokazal, da je v očetovi šoli več dobil, kakor bi bil dobil v državni šoli. Tega mnenja so bili tudi go-' spodje sodniki, ki so dečkovega očeta oprostili od'vsake obtožbe.
-o--
JUBILEJ ULIČNIH HODNIKOV
Meseca junija 1. 1782 so v Parizu na cesti Rue de 1'Odeon položili prve hodnike za pešce, kar je v tistem času bila prava senzacija. Kmalu so začeli delati obcestne pločnike tudi po drugih pariških cestah, nakar je ta vzgled našel posnemovalce po številnih evropskih mestih. Še 1. 1780 je dekret francoskega kralja strogo prepovedal metati skozi okno na cesto pomije in umazano vodo, češ, da je to za ljudi, ki kaj takega dobijo na glavo, zelo neprijetno. Ta navada, metati pomije kar skozi okno na cesto, je bila menda v Parizu splošno razširjena. Povzročala je strašen smrad po pariških ulicah. Zaradi tega smradu so se francoski
kralji tudi preselili iz Pariza v v Versailles.	j
-o-
DVA TEDNA Ž J. V Z RAZPO-| ČENIM SRCEM
V nekem strokovnem listu po-! roča dunajski zdravnik dr. Pe-i trowych o možu, ki je trinajst' dni, torej skoraj dva tedna, živel z razpočenim srcem. Srce je utripalo v tem času z neverjetno I življenjsko silo. Pri dviganju nekega bremena je mladi mož j hipoma začutil bolečino v levi j !strani prsi in dih mu je zastajal, j •Spravili so ga v bolnišnico. Zna-i ! menja so kanala, da mu je po-i i čilo srce. Ko so ga po smrti ob- j I ducirali, so videli, da je res ta-j , ko; živ pa je ostal toliko časa le! ! zaradi tega, ker je kri lahko u-jhajala v prsno duplino in ni o-jvirala dosti delovanja srca. Če-| prav gre le za izjemen, izredno j redek primer, vendar dokazuje i to žilavost človekovo.
-o--j
NESTRUPENI MORFIJ
Berlinski kemik Schirokauerj sporoča javnosti, da se mu je' posrečil dalekosežen izum. Izna-| šel je postopek, ki omogoča izde-j i o vranje morfija brez strupenih | 'primesi. Kar je na tem mamilu j dobrega in blagodejnega, ostane, j kar pa je človeškemu zdravju' opasnega, odpade. Odpade med; drugim tudi to, kar povzroča, da' se morfinisti ne morejo odvaditi j strupa ko se enkrat navadijo! nanj. Nikakor pa ne velja misliti, da je prof. Schirokauer s svojim preparatom ustvaril nado-jmestek za morfij. Odvzel mu je i samo škodljive primesi. Iznajdba je zdaj v preiskavi, in sicer . jo preiskujejo v Berlinu in New , Yorku. Ko bodo strokovnjaki iz-i rekli svoje mnenje, pride zdra-| vilo v promet in se bo prodajalo turl-i brez zdravniškega recepta, j	—o—
MOČ NAVADE
Slaven profesor — tako se be-; re v veliki medicinski reviji — ' je bil tip raztresenega profesorja. Nekoč se je s kočijo odpeljal na daljšo pot. Da bi izrabil čas, si je vzel na pot šop tiskanih strani svojega novega medicin-'
skega dela, ki jih je hotel pre-1 | gledati med vožnjo. In res! Uče-' ni gospod je medtem popolnoma j pozabil, da sedi ob odprtem oknu poštne kočije, ne pa doma za 'svojo pisalno mizo. Zato je vse-ilej, ko je preči tal stran, iztegnil; | roko in prebrano stran spustil! skozi okno na cesto. Seveda je bil trdno prepričan, da polaga strani po stari navadi na drugo stran pisalne mize.
j	-o-
j KAKŠNA ŽIVAL JE POLŽ? ■
i Francosko kmetijsko ministr-, stvo bo moralo v kratkem sporočiti svojo odločitev v važnem I vprašanju, za kakšno žival se | smatra polž, za domačo ali div-1 jo? Vinogradniki v Burgundiji se namreč že dolgo ponašajo s , stranskim produktom svojega poklica, z vinogradniškim polžem, ki velja širom Francije za | prvovrstno poslastico in gre do- j jbro v denar.
I Vinogradniški polž živi od trt-! nega listja. Lov na te polže pa j je postal tako intenziven, da smatrajo vinogradniki svoje ko-j risti za ogrožene, ker vse išče vi-! nogradniške polže. Zato so se \ burgunski lastniki vinogradov lovu na polže odločno uprli, pri |tem pa so pozabili, da jih v tem ne podpira noben francoski za-;kon. Francija ima sicer natančen zakon o ribolovu in lovu na | divjačine, zakonodavci pa so po-ipolnoma pozabili na zakon v zaščito polžev. Nikjer ni zapisano, komu je dovoljeno loviti polže in kje je to dovoljeno, kje prepovedano. Tako se dogaja, da si lastniki vinogradov in posestniki tolmačijo pravico do polžev drugače kakor polžji lovci in iz tega različnega tolmačenja nastajajo spori. Neki odvetnik, ki :e imel ponovno opraviti pri sodišču zaradi polžev, pravi, da bi so polži zaradi svojih rožičkov morali uvrstiti med "rogate" domače živali. Lovci na polže pa se zagovarjajo, da polžev niti ne love v mreže, niti jih ne streljajo in da zato ni potrebno nobeno posebno dovoljenje.
--o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
ROJAK! IZ ZELENEGA ŠTAJERJA
RAVNOKAR
smo prejeli prvo knjigo:
1ESTA DRAVSKE BANOVINE'
Ta knjiga vsebuje krasni opis mesta Celje in raznih krajev iz Zelenega Štajerja.
Knjigo krasi nad 30 lepih pokrajinskih krajev. Morda bote našli svoj rojstni kraj v njej, če ste iz teh krajev doma.
Vsak Slovenec, zlasti pa rojaki iz prelepega zelenega Štajerja, bi morali imeti to zanimivo slovensko knjigo v svoji hiši.
Knjiga se prodaja z ozirom na sedanje slabe čase za malo ceno samo
40 centov s poštnino vred
Pišite še danes ponj o in v pismo priložite znamke, ali pa poštni Money Order ter pošljite naročilo na:
i	Knjigarna Amerikanski Slovenec
1	1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Jacob Gercnd Furniture Co.
704-706 West 8th Street. Sheboygan, WU.
Pi ipoto6*jno naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi iis ponofti Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Ttlefon: 377-1 — 4080.. W.
KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO,
Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo.
Merchants & Miners Bank
Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hccla Street, Laurium	Sixth Street, Calumet
NOVI NASLOV
je potrebno, da v času selitve sporočite Upravi lista takoj. Najbolje, da v času selitve naznanite na dopisnici ali v pismu vaš novi naslov PAR DNI V NAPREJ, recimo teden, ali vsaj TRI DNI V NAPREJ. Navedite v pismu, kateri dan se bote preselili na novi naslov in Uprava bo skrbela, da z dotičnim dnem, ko bote prišli na novi naslov bote tudi že list prejemali na novi naslov. Obenem je sedaj
NOVA DOLQCBA •
v veljavi, da namreč pošta računa izdajateljem časopisov po 2c za poštnino za vsako obvestilo, kar je bilo poprej prosto. Ako pa naročniki sami točno poročajo svoje nove naslove, to odpade. Zato prav uljudno prosimo vse naše drage naročnike, da v času selitve nam takoj ijj če le moč par dni v naprej sporoče svoj novi naslov. S tem bodo pomagali, da bodo toč;io list prejemali za novi naslov in pomagali bodo listu, da ne bo imel stroškov za poštna obvestila.
Pri sporočanju novega naslova se poslužite spodnjega kupona, katerega iz« polnite, izrežite in pošljite na Upravo lista.
I-------KUPON------■
I UPRAVA "AM. SLOVENEC",
1849 West 22nd St., Chicago, 111.	j
^	Cenjeni: — Sporočam Vam, da se bom preselil(a), na novi naslov I
1 ,	I
, aiie ............................................................................................ in prosim, da mi •
I
• začnete s tem dnem pošiljati list na novi naslov.	I
'	I
|	Ime ................................................................................................................. 1
|
Novi naslov ............................................-....................................................
|	Mesto .................................................................................................................. |
| | Moj dosedanji stari naslov je bil: .................................................................... |
I ^ Naslov ................................................................................................................. |
t
J J Mesto ............................................................................................................... |
KRUTA PROPAGANDA 'T
Varšavski dnevniki so pisali o komunistični propagandi. Policija je namreč prepovedala komunistom lepiti na zid svoje oglase in vabila. To pa je imelo slabe posledice za — golobe! Komunisti — ki ne smejo lepiti propagandnih letakov na zidove — pri-vežejo golobom na noge dolge ozke trakove s svojimi gesli. Naposled ti trakovi obtičijo v vejah dreves ali med žico. Tako so golobi obsojeni na žalostno smrt. Stražniki jih včasih iz usmiljenja postrelijo, ker jim ne morejo priti blizu in jih rešiti. Še večje muke morajo včasih prestati mačke. Komunisti hočejo, da bi i imeli njihovi rdeči plakati čim ! see uspeha. Zato jih navežejo 'mački na rep ter z nožem odre-' žejo konico repa. Mačke, ki mi-j ( javkajo od bolečin, zanimajo mi-j , mogredoče, ki jih zasleduje z oč-j mi. Večkrat se je že dogajalo,' j da so se zakadilo pobesnele mač-{ jkc v usmiljene ijudi, ki so jim j hoteli pomagat1'. Slični dogodki! zberejo veliko ljudi, in propaganda ima uspeh.
j	-o-
JUBILEJ ŠAMPANJCA
Letos je minilo 250 let, odkar je benediktinec don Perignon iznašel kipeče vino, ki je prineslo francoski Champagni svetoven ' sloves in gospodarsko blagostanje. Zato so letos teden dni slavili ta dogodek in vsak tujec, ki se je letos med 26. in 29. juni-j jem mudil v Reimsu, se je lahko j napil šampanjca zastonj, kolikor , je hotel. Don Perignon se je ro- 1 ' dil v St. Manehouldu, ki je kakor Reims središče šampanjske vinske industrije in njenega izvoza.
-o--
j ZNALI SO SI POMAGATI
| To so atenski šoferji. Tudi v Atenah so avtotaksiji kakor drugod zavarovani zoper nezgode. Dokler je posel cvetel, ni mislil nihče na to,da bi se dalo tudi to zavarovanje izkoristiti za goljufije, kakor se dogaja često pri drugih vrstah zavarovanja, časi so pa postali slabi, zaslužek je majhen in vozači so si mislili: '.če morajo zavarovalnice plača-1 ti, kadar po nesreči prekucnemo kakšnega pasanta ali storimo kakšno drugo škodo nehote, zakaj ne bi plačale, tudi če storimo to hote?
; In so se zmenili s kramarji, j ki prodajajo na vozičkih vsakovrstno robo. Ti so natovorili voziček s črepinjami in ga zapeljali v prijateljski avto. Zaželje-ne posledice niso izostale; zavarovalnica je morala ugotoviti prevrnjen voz s pobito stekleni-no in je molče plačala. Denar sta si potem delila dogovorjeni šofer in kramar. Ta igra se je več-'
'krat ponovila in so jo začeli posnemati že po drugih grških mestih. Končno pa so zavarovalnice le nekaj zasumile in so zadevo dale policiji v roke. Sedaj si morajo atenski šoferji izmisliti kaj novega.
—	Santiago, Čile. — V provinci Atacama se je pripetila v petek v nekem bakrenem rudniku eksplozija, pri kateri je prišlo ob življenje pet mož, med njimi tudi neki Amerikanec.
j	-o--
j Na smrt obsojeni. — Kaj bi si želeli pred usmrtitvijo ?
—	Prinesite mi porcijo o-■'strig; nikoli jih nisem jedel iz
■; strahu, da bi se ne zastrupil, .j * * *
■j Ne na dolgo. — Slišal sfem, da ,! se je vaša hči pomirila s svojim
■	j ženinom.
j — Pomirila se je res, toda ne ! za dolgo, kajti čez tri tedne bo
■	svatba.
* * *
Kompromis. — Prodam ti to lepo praznično obleko za $30.
—	Ali bi je ne mogel dati ce-
■	neje, če bi jo oblačil samo ob de-1 lavnikih?
-o-
Najzanimivejše vesti ao v \rr.er. Slovencu; čitajte gal
———■—1.1 in
:|DR. ALLAN J. HRUBY
. Specialist za pljučne in srčne
bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lord Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. razen »red| ob sredah 9 do 11 dep.; ob »obotab l do 4 ooo.
NA PRODAJ DVE FARMI
Ena obsega 80 akrov, lepa ; 65 akrov za obdelovati, 15 akrov pašniki namakani od potoka; hiša 7 sob; hlev 40 čevljev; štiri milje od mesta; . $2700, ugodni pogoji. — Dru-: ga farma 125 akrov, 80 akrov : za obdelovati, 45 akrov gozdo-. |vi, lepa cesta, 2 milji od žel.
■	postaje; hiša 7 sob, skedenj in hlev; $4000, polovica v .gotovini.—R. Dunn, 418 Wilson Ave., Janesville, Wis.
Hlavatyjeva Lekarna
1858 W. 22nd St., Chicago Tel. Canal 0151—0164. SLOVENSKA LEKARNA
Izvršuje zdravila točno in zanesljivo po zdravniških predpisih, Prodaja vse druga I zdravila in toalete.
:	-■>.:■:•:•:..	■ ■...• -/..v .<■ s . vamooBMra*^^^.................................-„.- - .	_ ,	,	_
Pred kratkim se je vršilo v Chicagi zborovanje frizerk, pri čemer so gornje štiri deklice pokazale, kako je najnovejša moda v frizurah, ki ho veljala za letošnjo jesen.
Kmečki piint
AVGUST ŠENOA: ^ Poslovenil Joža Glonar '
"Pač res," se je nasmejal Marko, pokazal velike bele zobe in vrgel plašč, torbo in pas na skrinjo ter prislonil puško k oknu. Nato se je pretegnil in sedel k župniku, ki je bil že mirno sedel v kot. Ko so gostje tako sedali za mizo, sta se dvigali iz postelje dve žolti glavici in od strani gledali kakor dve miši, a ko se je orskok pretegnil, sta šinili boječe pod odejo, ni pa se prestrašila tretja glavica, ki se je pokazala za veliko pečjo. Bil je črno-las deček kakih šest let star, z velikimi črnimi očmi in v platneni srajci. Sklenil je roke na hrbtu, se postavil pred brkatega Marka in ga začel popolnoma mirno ogledovati.
"No, čigav pa si ti, sinko?" je vojak vprašal malega.
"Jaz sem Stepko Gregorič," je odgovoril mali resno, ne da bi trenil z očesom.
"Bog te živi, sinko! Ali si priden ? Ali že znaš moliti?"
"Znam," je odgovoril deček, "kdo pa si ti?"
"Jaz, sinko moj, sem vojak."
"In čemu imaš puško?"
"Da streljam Turke."
"Glej puško," je rekel mali in pokazal s prstom na Zid, "tudi moj ata je streljal Tur-
"Dobro mu je Bog dal, junak," je rekel župnik, "ker je Ilija dober in potrpežljiv človek, ki zna prenesti vsako nevoljo."
"Da, da, bogami," in uskok je udaril s pestjo po mizi, da se je deček popolnoma prestrašil, "vidi se mu, da je nekaj vreden. Toda čuj, Ilija, brat moj po Bogu, tvoj mali mi je pravil, da si streljal Turke. Vse kaže, da mali ne laže, saj vidim na zidu pušo in s srebrom okovano pištolo. Lepo orožje, pri moji veri! Tako se ne zasluži za plugom, s takim se ne streljajo vrane. Glavo dam, da je to srebrno kovanje tičalo za pasom kakega Turka iz krajine in da mu ga je Ilija na bojišču vzel."
"Bo že tako," je prikimal župnik.
"In tudi je, brat Marko," je potrdil Gregorič, ki je sedel zraven Kate.
"Toda kako to, da si odložil puško in prijel za plug, boter? Povej mi no!"
'Ker že ravno izprašuješ," je odvrnil Ilija, "ti bom po pravici povedal, samo ne smeš se jeziti, če bom posegel nekoliko nazaj. Vedeti moraš najprej, da se nisem rodil v tej vasi, ampak v Ribniku, tam dalje za Dubovcem na fran-kopanski gospoščini. Frankopani kmetom niso slabi gospodje. Biča in palice pri njih ni, toda Frankopani so junaki, nemirna kri, ki se bfje z vsem svetom, in kamor gredo oni s svojimi sabljami, gredo njihovi kmetje s puškami in kopji. Bil sem dvajset let star, brate moj, mlada kri. Prokleti Turki so držali Liko, naši ljudje pa so pogosto hodili k njim na krvave gostije. Prišla je vrsta tudi name. Šel sem, kakor so mi rekli, in sem se počasi privadil puški in nožu, in ker sem bil mlad in bojevit, so me starejši neredkokrat pohvalili. Nekoč .-i-bilo 1. 1535. — smo prišli do Obrovca ; Turki so pritisnili, izgubili smo Obrovac, malo nas je odneslo življenje, mene pa so ranjenega ujeli Turki. Bil sem lep, vražji deček. Turkom sem se zasmilil, pa so vsi začeli siliti v mene: obreži se, poturči se. Jaz pa sem po svoji materi dober kristjan in ne prodajam duše za denar. Suženjstvo pa je velika nevolja, turško suženjstvo skoro smrt. Okujejo te, pretepajo te, žejen si, gladen, ne veš, ali si človek, ali si pes. Bilo mi je hudo, veš, jako hudo. Kaj naj storim? Rekel sem Turku; vaš hočem biti. Norci so mi verjeli. Vzeli so mi okove, nakrmili me in napojili, dali mi denarja, neki njihov spoštovani pop pa me je učil, kako velik svetnik je njihov prerok. Jaz sem vse te dolge litanije poslušal, kakor da me je rodil sam Mohamed in prišel je čas, ko bi bil moral drugi dan biti obrezan in zatajiti krščansko vero. Prišla je noč, trda noč. Pol dne sem se bil veselil, gostil Turke, sramotil — Bog mi grehe odpusti! — krščansko gospodo, pil sem in Turki so mislili, da sem pijan zaspal. Ko so začeli smrčati, odprem oči in vzamem malo puško, nož in mošnjo cekinov. Po trebuhu sem se plazil do Zrmanje in ob nji sem prišel do morja. Našel sem barko in v nji mornarja, ki me je za polovico mojih cekinov pripeljal v Sen j, odkoder sem se vrnil domov, z Bogom, Mohamed! Seveda mi ni dalo miru! Znova sem zgrabil za kopje. S svojo četo sem stal v Dubici. To je bilo 1. 1538, ko se je bil ban Peter Keglevič. Gospodje Zrinj-ski, čijih last je bila Dubica, so nam naročili, naj se hrabro branimo. Bili smo ljudje, da nas je bilo veselje pogledati, izbrani kakor golobje, toda redko sejani. Turkov pa cela šuma: deset na nas enega. Spominjam se še, kakor da je bilo danes. Nas kakih dvajset Zrinjevskih strelcev je poslal kapetan, naj zasedemo goščo nad cesto, po kateri so morali priti Turki.
(Dalje prih.)
"Pojdi no sem, sinko," je rekel vojak, prijel dečka z obema rokama, posadil ga na svoje koleno, mali pa mu je molče zdaj ogledoval dolge brke, zdaj zopet otipaval bleščeče okove. Med tem je Kata prinesla večerjo, Ilija pa vrč vina.
"V posteljo idi," je pokarala Kata sina, "kaj nadleguješ gosta! Za tebe ni večerja, zate je postelja."
"Pustite ga, botra Kata," jo je prekinil Marko in dečka pogladil, "naj sedi mali junaček. Boga mi, lep je, prav po svoji materi se je vrgel."
"Ravno mu treba tukaj sitnariti okoli vas, ki ste se na potu tako utrudili," je odgovorila Kata in zardela nad Markovim poklonom.
"Pustite ga! Tudi jaz imam doma dečka. Oči ima kakor robide, zdrav in močan je kakor kak dren. In če se tako klateč pod orožjem po belem svetu namerim na takega sokoliča, se mi srce smeje in poljubim ga pamesto svojega sina."
V očesu se mu pokaže skrita solza in junak poljubi dečka na čelo in nato doda: "Ej, ni me mati rodila za to, da bi gledal, kako mi cvete moj zarod, ampak za to, da po svetu kosim turške glave."
"No, no, boter Marko!" se je pošalila Kata, "pustite no Turke in turško kri, pa se rajši lotite mojih žgancev in našega vina."
Marko se je res lotil in jedel in pil kakor pravi junak, pa tudi gospod župnik se je krep-čal z uskokom vred, kakor da je tudi njega rodila gorska mati. Govoril je malo ter se samo blaženo smehljal, pa bi tudi ne mogel prav govoriti, ker je Marku vince razvezalo jezik, da je začel pripovedovati o raznih junaštvih in govoriti o knezu Juriju Slunjskem, o banu Nikoli, o Lenkoviču in kako je moril okoli Virovitice, kako razbijal okoli Vinjega dola in v Liki nagajal Turkom, kako ga je turška sablja pri Jelini zasekala v ramo in kako je v Krbavi dobil brazgotino na lic.u. Junak je govoril kakor govori vila, pil pri tem kakor kraljevič Marko pri krč-marici Janji, otrok pa ga je z odprtimi ustmi poslušal kakor kakega popa. Nazadnje je Marko ves vesel zaklical:
"Ti, sveti oče, ali nima Ilija dobro, ali ne sedi kakor čebela v polnem ulu?"
TISKARNA
r Amerikanski Slovenec ^
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejvih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
i____ _
flfrlB	____AMERIKANSKI SLOVENEC	Četrtek, 25. avgusta 1932. ^
Znanstvene in poučne knjige
ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski
Slovenec:
AJDOVSKI GRADEC, Dr. J. Tominšek .................... 20c AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk„..$4.00
BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Humek ........................................................................$150 DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah žup-
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25 DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov ........................................ 25c DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA, Dr K Oswald ....................................... 75c
FILOZOFIJA, Fr. Veber ....................................................51-50 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25
GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za prak- GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostima američkih gradjana ..........................L..... 25c
IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in
IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov-KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege
K"T FTARSTVO R TCalickv ...........................$2.00
KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00 KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Useničnik.................... 85c KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA Dr T v Grafenauer ..............................$1.00

LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ............................ 31c MILOSRDNOST DO ŽIVALI ........................................ 25c
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji..........................$1.00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič.................... 75c NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka.............................. 25c O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena
OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem življenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko ....................................-.......... 15c OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik.................................. 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom $1.00
PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po........................ 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem........ 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ........................ 40c POGLED V NOVI SVET .............................................. ISc POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ...................$1.50 POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................... 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos.
PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o le- PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec ................................... 45c RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VE- RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov,- latinsko-nemški. Al. Benkovič —............................... 25c RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1-25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka................ 45c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o Ravnanju s sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdeluje- SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal...........$5.00 SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2. SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega preporoda.... 50c SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvezek. UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50 VINARSTVO. Andrej Zmavč .......................................$2.00 VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba ................................................ 40c VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL. VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca................. 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva........................ 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in od- ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE- GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 50c ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov.
ZDRAVILNA ZELIŠČA .................................................... 35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. No- ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA. Iv. Grafenauer ...............................................................$1.25 ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden. 1.—6. zvezek. Vsak zvezek po .................................... 60c ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal.............................$1.50 ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Do- ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva.
EVROPA PLETE SAMA SEBI VRV
• Petletni boljševiški načrt je v toku realizacije. A že se pripravlja nova, še ogromnejša "pjati-letka". Čeprav se ne bo sedanja do zadnje črke izvršila, a izvedla se bo; in tega je kriva v prvi vrsti Evropa sama. Kaj preti Evropi, so namignili moskovski revolucionarji že s poskušanim dumpingom. — Toda kaj pa Evropa? Se je mar kapitalistični svet zavedel nevarnosti ter se zavaroval z enotno fronto proti "pjatiletki" in "dumpingu"? Odgovarjajo nam dejstva: Pjatilet-ka po revoluciji opustošeni deželi sploh ni mogoča bre1?, tuje pomoči. Opustošeni Rusiji je preskrbel ljudi in kapital za izvedbo pjatiletke tuj, kapitalistični sVet sam! Iz Nemčije, A-merike in drugih krajev so prihajali tisoči inženjerjev in drugih strokovnjakov v Rusijo, kot v Obljubljeno deželo, da so začeli graditi mogočni industrijski aparat ter tehnično izobraževali boljševike.
Stroje za novovzgrajene tovarne je oskrbel inozemski kapital. Sovjeti so zanje plačevali z dumpingom ali jih pa jemljejo na kredit, za katerega jamči-j jo kapitalistične države same! Sovjeti se v inozemstvu zadolžu-i jejo, njih dolgove pa bodo naj-' brž morale plačevati države iz lastnega žepa, kot so morale nekoč dolgove carske vlade. Zato pa se skušajo odškodovati s čim večjim uvozom boljševiškega blaga. Značilno piše poljski jezuit p. Urban pod vplivom Knickerbocker jeve knjige "Boj z rdečo trgovino", ko pravi: Italijani že uživajo velike množine makaronov iz ruske pšenice, žgo v svojih kuhinjah in lokomotivah sovjetsko nafto, za katero so jim zgradili ogromne shrambe bolj-ševiki sami. Francozi kurijo s kavkaško nafto skoraj vse svoje vojno brodovje, Anglija uvaža ruski les ter ga plačuje s tekstilnimi stroji, ki bodo izdelovali materijal za Indijo in Kitajsko, kjer je dozdaj bilo samo man-chestersko blago! Tega počen j a-nja ni mogoče drugače nazvati — piše francoski "Le Corespon-dant (10. april 1932) — kot zadrgo na lastni vrat. Države kar tekmujejo, katera bo več storila za pogin Evrope, kakor obupani obsojenec, ki se boji, da bi ga kdo ne prehitel pri obeše-nju, češ boljše, da pred zadavi je-njem tudi jaz sam kaj pripomorem do vrvi, ne moj sosed — visel bom pa tako in tako!
Kako smotrno si plete Evropa vrv za boljševiška vešala, je z ^nazorno in natančno statistiko pokazal poljski strokovnjak dr. M. J. Ziomek v avgustovski številki "Przeglaad powszechnega", ki pa jo moremo tukaj podati le v glavnih obrisih: Podaje pregled mednarodne trgovine s sovjeti :
1. Pomen inozemske trgovine za sovjete	|
Cilj komunistične stranke je: j pritegniti ves svet v območje Zveze socialističnih sovjetskih' republik. V začetku je kazalo širjenje komunistične ideje velike upe; a kmalu so uvideli, da bo treba ravnati zlasti napram kapitalističnim državam previdne je. Uvideli so, da se je treba najprej postaviti na trdna tla, se osamosvojiti od vsake odvisnosti irugih ter šele potem začeti prikovati druge države v svojo odvisnost. Njih načelo je: ročaji, pa gotovo!
Najvažnejša naloga mlade sovjetske republike je torej bila, osamosvojitev na gospodarskem, 'inančnem in vojaškem polju! roda v deželi brez industrije, lizke prosvete in gospodarske culture je bilo treba ustvariti lajprej vsestransko industrijo, i to prej ko izbruhne kaka voj-. la proti sovjetom, predno se :ačne bojkot ali gospodarska j >lokada — česar se boje bolj-
ševiki bolj kot vsake vojne.
Osamosvojitev od inozemstva 7 je prva naloga, pjatiletke. Druga " pa je: pokazati inozemskim delavcem, kaka je socialistic, grad-1 nja in kaj zmorejo graditelji prvega komunističnega kraljestva storiti dobrega za svoje delavce in kmete. Šele potem bo boljševiška propaganda lahko priteg-1 nila širše mase v "boljševiški J raj".
e Za svojo pjatiletko so potre-i bovali boljševiki več milijard _ rubljev. Doma jih ni bilo, poso-;. jila pa tudi ne, zato so proda-
-	j aH stare dragocenosti za nakup e'strojev in sirovin, za industria-e'lizacijo dežele, ter za plačevanje ;- strokovnjakov. S temi naročili
-	se je začelo kupčevanje z ino-
-	zemstvom. Za inozemska naro-
-	čila je treba mnogo denarja. Pro-. dati je bilo torej treba zadnji t kos kruha v inozemstvu ter ga !- tako odtrgati ustom lastnega na-:i roda. Ljudstvo naj pač par let i strada, saj se mu potem obeta toliko lepša bodočnost po uspeli pjatiletki. Tako menijo vsaj sovjeti. Zato so dozdaj kar preplav-
i ljali svetovni trg z nafto, lesom in pšenico, samo da bi dobili denar za nakup strojev in za najem t strokovnjakov, ki naj zgrade ko-. munistično barko XX. stoletja, . ki bi se edina rešila v kapitali-z stičnem potopu!
-	2. Značilnost sovjetske trgovine
l Drugim državam je glavni a cilj trgovine čim največji dobi-ček — cilj gospodarske vrste. ^ Sovjeti pa zasledujejo predvsem , politične namene. Inozemska tr-govina jim je obrambno orožje L proti sovražnikom. Kadar gre n. v pr. kje za izsiljenje priznanja ^ Sovjetskih republik, pošiljajo v n tisto državo več naročil, pa manj j_ svoje proizvodnje. Pri tem je g sovjetska trgovina silno gibčna e in lahko izpremenljiva, zlasti še, ker je bila dozdaj monopol. Sred-stva in način naročil in izvoza I! zelo lahko menjajo. Zdaj pošlje-) jo sem ogromne množine, pa na-' glo prenehajo, potem naročijo veliko blaga, pa ga spet v trenut-'j ku odpovedo. Ce spodleti na eni strani, nadomestijo zgubo takoj ~t na drugi. Značilno je tudi, da e sovjeti prodajajo na gotovino, v kupujejo pa na kredit, in to na r dolgotrajni. To je tudi po petlet-nem načrtu, da delajo kupne po-i godbe z inozemstvom na večletne odplačevalne obroke. Večino uvoza v Rusijo imajo večje kapitalistične države, polovico samo Nemčija in Amerika.
i Razvoj sovjetske trgovine j® z od 1. 1929 baš nasproten trgovini 3 drugih držav. Te se skušajo gle-. de na krizo zadovoljti z domači-. mi proizvodi — uvažati čim naj-t manj, izvažati pa kar največ! 0-j bratno sovjeti. Ko svetovna tr-. govina drugih pada, sovjetska . raste. Po boljševiških podatkih je znašala sovjetska aktivna bilanca 1. 1929 okrog 1300 milijonov Din, 1. 1930 pa je presegal | izvoz uvoz za 700 milijonov Din. :iV zadnjih dveh letih so cene s sov j. blagu zelo padle. Vsled te-ijga so morali glede na pjatiletko ) zelo povečati uvoz, da je ostalo • ravnotežje.
1	(Konec jutri.)
-o-
Katoliški Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerika"-ikem Slovencu"!
NAROČNIKOM V INDIANAPOLIS IN OKOLICI
naznanjamo, da je sprejel zastopništvo za list "Amer. Slovenec" Mr. Frank Radež, 739 No-Holmes Ave., kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list "A. S.", prodajati knjige, slovnice plošče iz naše knjigarne ter vse drugo, kar je v zvezi z našim podjetjem. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu 'gredo na roko in pomagajo Ši-Jriti kat. list "Amer. Slovenec"!
Uprava "Amer. Slovenca".
O TEM IN ONEM