6. številka.
Ljubljana, v torek 9. jannvarja.
XVI. leto, 1883.
Izhaja vsak dan ive^er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j a k o - og e rs k e dežele za vue leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za -jjobljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bi po
gld
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če s« oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopici naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti „Glcdalifika stolba". D pravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vue adminintrativno utvari.
Anton Evgen Chanzy.
Ako je resnica, da človek, ki je v svojej mladosti prestal mnogo in opasnih bolezni, ostane v poznejših letih zdrav in čil, potem smeli bi mladej francoske) republiki prorokovati lepo in zdravo bodočnost. Komaj se je oprostila tesnih povo.ev ustavnih vprašanj in se otresla nadležnih spletk, ki so jej stregle po mlodem življenji, kar jej nemila osoda prizadene udarec za udarcem. Tuge polno je Se srce vseh Francozov in vseh njihovih prijateljev takraj in onkraj atlantiškega morja nad izgubo Se ne pokopanega Gambette, in že si je vzela neizprosljiva smrt novo žrtev, najboljšega francoskega vojskovodjo, ge nerala Chanzvja. V malo dneh izgubil je narod fran coski dva silna možaka, dva mogočna domoljuba: Gambctto, najgenijalnejšega organizatorja narodnih moči in Chnmvja, najboljšega generala, ki se rime t spored Btaviti s slavnim Moltkejem Bamitn.
General Chanzv, porodivši  se 18. dan marca 1823 v  Nouartu v Ardenah,  ustopil je 1841. 1. 1 vojaško solo v Saint-Cyr ter  služil pozneje v Algi jeni. V ^talijanskoj vojni 1. 1859 odlikoval se je na bojišči pri Solferinu ter bil imenovan podpolkovnikom, v katerej lastnosti se j« vrnil v Afriko, kjer je 1. 1864   postal  polkovnik, 1. 1868. pa brigadni general.   Ko se je začela vojna z Nemčijo, ni dobil nobenega poveljstva; še le tedaj,  ko je Gambetta prevzel vodstvo narodne obrambe, izročilo Bfl je poveljstvo 16. vojnega oddelka pokojnemu Cliaazy-ju. in od tedaj datira še le njegova bojna slava, da se tedaj smelo reče, da je stoprav Gambette bistri vi«. Chanzy-ja potegnil na površje pivnosti in mu dal pri liko, pokazati svojo nadarjenost in svojo nenavadno genijalnost kot vojskovodja. S prva bil je podčinjen generalu Aurelles de PMadine, pozneje pa )e bil sa mostojni poveljnik, in boji,  katere  je imel koncem leta 1870 in januvarja 1871. 1. ob Loiri in Sarthi ostali bodo Nemcem dolgo v spominu,   kajti bavarska, armada pod poveljem von der Tunn a n armada vojvode Meklenburškega izgubila je največ bojevnikov ravno Chanzy-ju nasproti.
Zmagonosno  bojeval se je pri .Villebonu, Jo-mesu, Vendomu, Origny, Beaugeiuy in Colmiersu in to v najhujšej zimi, ko je bilo vse s snegom zame teno, ceste ledene, njegovi voj.nki-novinci slabo ob ločeni in slabo preskrbljeni in še slabeje ali pa tisto nič izvežbani, brez primerne konjice in brez Prusom jednakega topničarstva.    Da se ni zgodil pri Metzu znani Baznine ov zločin,  ali da sta imela Gambetta in Chan?y le nekoliko več tasti popolniti konjico in topničarstvo na vsaj približevalno stopinjo z nemškim, ne bil bi še tako brzo konec Ijotemu boju in možno bi bilo prodreti jekleni okolu Pariza potegneni krog.
Dasi ni mogel odvrniti krute osode od drag;* Francije, pokaral je vender, da so Francozi izvrstni vojaki, sam pa izboren vojskovodja, kar so priznal Nemci sumi. V zvezi z Gambetto rešil je bojno čast svoje domovine; ni čuda tedaj, da je narod vanj sta vil svoje nade in ga   že  naprej  imenoval svojega vojskovodjo v maščevalnej   borbi. — Chanzy  bil je pozneje poslanik v Petrogradu, odpovedal pa se je tega dostojanstva za vlade Muc Mahona in zjduja leta bil je njegov  sidou mesto,  kamor  so zahajali najodličneji gostje iz Rusije, kakor Ign^tjev, Skobe Ijev in prej še veliki knez Mihael, in kjer so imel svoje sestanke z Gamlutto.
Bilo bi še mnogo podrobnosti nuvesti iz živ ljenja tega slavnega pokojnika, a ker itak pripadajo najnovejtej zgodovini, so vsucemu nabili čitateljev več ali menj še v spominu; iz navedenih podatkov pa vsakdo razvidi, da je i izguba Chan/y-ja Franco sko britko zadela, ki>jti,  kakor se izražajo časniki z Gambetto slomljene so jej peroti duševne, s Ch.mzv jem pa bojni meč.
Vender vsled teh dveh izgub, tako velikanskih da je neki francoski časopis v opravičenej nevolj vskliknil: „Imali li^marck zvezo eelo s smrtjo?" Francozi niso izgubili poguma, niti se utopili v ja-dikovaoje in tarnanje. nKtft smo velikemu pokojniku dolžni, to niso neplodno solze in besede obupa polne« Pokazati treba bolest možakov, ki se nečejo pogrez-niti v tugovanji, ampak se zopet sklonejo in z novini žarom vrnejo na svoje delo. — Naša tuga ne bodi
neplodna. Prist zimo tu pri krsti, okolo katere so irijatolji, meščani, možje iz vseh strank, vojaki in tudi otroci naših tako drazih dežel zbrani, da bo-demo delali na to, da uresničimo ono zjedinenje, katero je bila želja pokojnika".
To se  pravi v roke   vzeti  izvršitev politične oporoke svojih veljakov !
Politični razgled.
Notranja dežel«.
V Ljubljani 9. januvarja.
Slovensko politično društvo iftont** v Trstu sklenilo je v Bttboto v glavnem zboru kakor poroča „Triester Ztg.", peticijo za pro-naredbo mestnega statuta glede po m nošenju sbwen-: kih mestnih odbornikov in deželnih poslancev od lOBterib na štirinajst, za upeljavo slovenskega jezika v nekatere mestno šole, za ustanovljenje slovenske ljudsko sol« v mestu in slovenskega otroškega vrta in za izdanje naredbe, da se morajo magistratni uradniki v teku jednoga leta naučiti slovenskega jezika.
Deželna nadsndnija pražka izpustila je iz zapora k nam pribeglega pisatelja fsrillonuu kateri je bil zaradi razžaljenja kneza Bismarcka v Altoni obsojen, vzlic temu, da bo nemške oblasti zahtevale njega izročitev. Nadsodnija je, ne spuščnje se v razpravo, je li razžalitev nemškega kancelarja politična pregreha, izročitev zatož.enea zato odbila, ker sr. je bil ob jednem tudi obsodil zaradi nedvojbeno političnega prestopka.
Poročali smo že, da je bila v ogrskem državnem zbmu izražena želja, da se celimi r|«\ ki je samo v cerkvenih zadevah še spojeno s Hrvatsko, tudi v U-m smislu loči od matere zemlje ter se na-glaSevalo, da sami M« dmurc.i to lele. —- Kot odgovor na to poslednje prinafa sodo „Katolički list" v Zagrebu sledečo izjavo medmurskega duhovništva: „Slavno uredništvo ! Molimo pokorno, da ovim red-koni prostor ustupiti izvolite: Da bo ra/umijemo! Počim se pitanju 0 Medjumurju po svih i ovinah, a i u saboru žestoko  pretresa,  a  skoro   uviek biva
Bftotnen o 70000 medjumurskih Btanovnika i to katolika — za svetu si dužnost, smatramo u ime toga puka ovnne očit »vati, da niti neprosi, a sa sturiovitib i to važnih razloga niti neŽeli oileiepljenje
Medjutnurja od Btarodavne po sv. Ladislavu uteme-
LISTEK.
Bojarska hči kot kmetska dekle.
(Ruski spisal A. Pufikhi, poslovenil L P.) (Dalje.)
Ne moremo si misliti, kak utis napravil je Aleksej na mlade ženske. Bil je prvi, ki je otožen prišel k njim, prvi, ki jim je govoril o zapravlje nem veselji in oveneli mladosti; poleg tega nosil je na roki talostinski prstan z urezano podobo metulja, mrtvaškega sela. To bilo je vse novo na deželi.
Mlade gospodične bile so vse nore nanj. Posebno   Liza —  hči  našega  anglomana — bila bi ga rada poznala.   Njen oče ni nikdar šel k Berodovu, ravno tako ni  noben Beredovih prišel k Muromskemu. Ona Alekseja  še   ni  videla, dasi KO jej  pravile  njene  mlade sosedinje  mnogo o njem.
Bila je sedemnajst let stara Njene črne oči osvet-I ljevale so nj< ni temni, uli prijetni obrazek. Bila je jedini otrok, zato so jej pustili starši veljati v vsem. Njena trma in njena ved na veselost dopali sta nje nemu očetu In napravljali njeni guvemantki mtifrgo sitnosti in jeze. Ta bila je kakih štirideset let stara devica, ki se je  mnogo  domišljevala o sebi; ime
bilo jej je Misa Jakson, barvala je svoj obraz In
«brvi, čitala dvakrat v letu „Pamelo" in dobivala 2000 rubljev nagrade na leto, ter se prekleto dolgočasila v barbarskoj Rusiji.
Lisina Blužanka i>ila je Nnstla, dasi nekoliko
starejša, ali ravno t?'ko poredna kakor njena zapo-vedovalka. Lisa JO je piko čislala,   z  jedno besedo
NaBtja \)i\<t je mnogo važnejša osoba na Muromskega
posestvu, kakor vsaka zaupna cofa v kakej franroskej
tragediji.
„Ali smem iti ven?a vprašala je Nast;a svojo zapovednico, ko jo je oblačila. „No, kam pa hočeš?"
„V Tugilovo, k Beredovim, Dasea je tam nod
kuha rje ve žene in povabila me |q na kosilo."
„Čudno," rekla je Lisa. „Gospoda se sovražijo, sluge se pa bratIjo."
„Kaj meni mar gospoda V" odgovorila je Nastju. „.Jaz sem vaša slnžanka, ne psi služanka vašega očeta. Vi in mlftdl Beredov so pa ne sovražita, stara naj se prepirata sama. ako jih veseli."
»Le glej, da vidiš mladega Alekseja Dere.lova
in mi potem poveš kakšen je.''
N.istja jej je obljubila in Liza jo je celo po-poludne težko čakala, da se vrne. proti večeru prišla je Mttbtja
„No, Elizabeta Grcgorjevna/   rekla je, ko je
prišla v Lizino sobo. »Mladega Beredova sem se dobro nagledala, celo popoludne bili smo vkupe."
„Ce)o popoludne vkupe! Povej mi tedaj, kako je bilo V"
BĆe vi telite, — dobro! Sli smo tjeka.;, jaz Anisna Jegorovnn, Nenila, Butika —u
ljene slavne biskupije, sada nadbiskupije zagrebačke. U Medjumurju, mjeseca decembra 1882.
Viuuijc države.
Pri Bprevodu {»iaiiibcttc na pokopališč, „Pere Laehaise" so nadalje se govorili: Falteuf, akademikar in zgodovinar M a rt i u , Gaz o t v imena vlade narodne obrambe, Pevrat v imenu senata in I sambe rt v imenu lista „Republique Franc »isew. Ob o. so bili končani govori; na to deti lrajo delegacije ob veliki tišini množice, le Alzacane pozdravi ljudstvo glasno z „Žtvela Alzacija-Lorenska!" Iznad griča zagrmi grom topov m s tem je končana slav-nost na grobišči. Ljudstvo začne se razhajati. Prija telji umi lega store še zadnjo dolžnost, da spravijo krsto v začasno rako, kar sj je zgodilo pri svitu bakelj. Na dnu rake ležala je vreča, na-poln en a z 1 0 r e n I k o p r s tj o , ki se je poslala iz Metza. V vrečo b:ie so črno upletene besede: „L o t ha r i n g i a metnor, v i o 1 a ta n o n d o m i t a." Ihteč pošiljajo uavvočni zadnje pozdrave svojemu ljubimcu   predno se zapre za njim rakev. Zelja Gam-
bette je bila, da se pokoplje v Nizzi poleg matere vatli kl'r Sa Puste pomanjkanje
sokošolci, 23. decembra zvečer ob 8 uri pa mešani rogovileži zbirali in mej mačjo godbo kričali: „Evviva Oberdank! Abasso Venezia !" (t. j. avstrij ski poslanec, ki ima tam svoje pisarne) „Abasso il coionuello austriaco!" (t. j. kralj Humbert kot častni avstrijski polkovnik).
Težko je bilo razkropiti druhal, drugi večer se je to še le potem posrečilo, ko so prišli vojaki na pomoč. — Ko se je vračal spored od avdijence, katero so meii poslanci tujih vlad 28. decembra o poludne pri sv. Očetu, zalučil je ua tr«u Scossaea-valli nek Va!. Valeriam, 301etni krojač, dva kamna v kočijo, v kateri so je peljal grof Paar, avstrijski poslanec pri papeževem dvoru; pa v srečo ni bil ni on zadet ni poleg njega sedeča tajnika. Ko je policija Valerianija zasačila, rekel je, da ni vedel, d* je ona kočija avstrijskega poslanca in se je hotel samo s tem nad katerimkoli   bogatinom mašče-
trpeti.   Pa ako bi
-1 l j reVpektuje sinovo  željo ter j bilo to res,  kaj naj bi pomenile besede,   katere je
Valeriani mej bičanjem baje i/ustil:  „Ubijem tebe
in tvojega cesarja.......?"
Ali je bil tudi samo slučaj, da je policija dne 22. ia 23. decembra samo devet rogoviležev zaprla, od katerih so bili samo trije obsojeni (jeden na mesec, dva pa vsak na deset dni j zapora), a ne zaradi demonstracije, temveč zaradi uasilstva proti javnim organom? Ali je samo slučaj, da je velika množica onih šest iz zapora izpuščenih naudušeno pozdravila? Nikakor ne, kajti vse te demonstracije so plod agitacije irredentovcev, ki ljudstvo proti Avstriji hujskajo, da bi jo prisilili napovedati vojno. Da je njih agitacija že mnogo privržencev dobila, pričajo že večkratna zasramovanja in kamin, ki so v najnovejšem času leteli v šetajoče se gojence germanskega kolegija in nemški govoreče duhovne, katere imajo za Avstrijance; priča napad, katerega so 29. decembra trije napravili na siromaka Fus-serja kot Avstrijanca, gro/eč mu prebosti ga, in so še le potem zbežali, ko so slišali, da se lju Jje po stopnicah bližajo. Včerajšnji napad pa je jasno pokazal, da vsa ta protiavstrijska agitacija od posebnega društva izvira. Včeraj je namreč nek 26 let star tiskalniški stavec, Rigattieri Eogenio di Gio-vanni po imenu, 0 desiti uri predpoludne šestkrat zaporedoma z revolverjem ustrelil proti avstrijskemu grbu na palači avstrijskih poslancev in potem re vol ver na tla vrgel. Zaprt je pri izpraševanji obstal, Ifefkititji ^tt ^e      odločen („decisa") s temi streli v avstrij-
I ski grb   protestirati proti  Oherdankovim morilcem.
Z ulice ni mogoče videti, ali je avstrijski grb poškodovan. — Italijanska vlada na videz sicer varuje avstrijsko poslanstvo in hospic S. Maria deti' Anima, ker pred vsakim stojita celi dan po dva policisti in se jima po noči še /.andarji pridružijo; pa kaj pomaga to, ako trpi, da časopisi vedno proti Avstriji ščujejo! Tako n. pr. je smela „La lega della democrazia" svobodno vse patrijote vabiti in saro tovati, naj vsak po dva solda darujejo za Oberdan-kov spominek. Ne vem, ali so te demonstracije in Sč u Vanj a proti Avstriji italijunskej vladi všec, ali pa sama trepeta pred Italijo irredento, vedoč,  da jej
svoje m njega oo.e
se upira vsem prošnje m Parižanov, da naj jim pusti pokojnika. Še jedenkrat pojde deputacija k njemu s ponudbo, da tudi mater ob državnih troškdi prenesti v Pariš iu vsej obitelji postavijo krasen mavzolej. — Opomnje vredno izmej dogodkov zadnjih duij je to, da ste dve godbi devetega okraja, gredo k sprevodu v palačo Bourbonov, :-;avile jo p cd rusko poslanstvo, ki stanuje daleč, proč od nje pota, ter zasvirale pred palačo kneza Oriova nagrobiiico od Chopina. — Vlada prevzela je odgovorno it za govore Biisson-a, P i vrata, Devts-a in Billot-a; vsi drugi govori so privatnega značaja.
Govori se zopet jedenkrat 0 OtUtopu ■Iiw»ii«r-cka. V berolinskih diploma tičnih krogih imenuje se ta novica seda;, ko so vsi nemški listi polni na-glaševanja, kako je potrebno pomnožiti nemško voj-skino silo, jako nepridiprav Najnujnejša eahtevanja berolinskega vojnega ministarstva so sedaj uuie.^čenje voiske ob vzbodnje) meji, osnova nov h strategičir.li železo e. in dopolnitev topništva; zraven se še mar-siku t govoriči o mobdizovanji. Ako se is pomisli na domnevanje, da pride ua mesto sedanjega ruskega poslaniku pl Saburova ua posebno zahtevanje Bis-mareka njego osobni prijatelj knez Orlov: tedaj je težko verjeti v resničnost omenjenega od8tOpa.
Iz Crtrijffrad« se čuje, da je Visoka Porta V formalnem oziru zahtevala od Rusije odpoklic ruskega generalnega konsula v P h ili pope I u Krebla. Vesli o skupljenji ruske vojske ob meji Ai menije v Mali Aziji so neresnične. Poslanik Nelidov ;e »>ri Porti zatrdil, da so vse jednake govorice brez podlage. V Erzerumu se vedno še zu pirajo somišljeniki armenske zarote.
že preseda in utegne zanjo osodepolna postati, ako bi hotela jo zatreti.    M. Lutman, kaplan aH* Anima.
Iz PoMtoJine 8. januvarija. [Izv. dopis.] Ko bi človek samega sebe dobro spoznal, ljubil bi svojega bližnjega. Iu ko bi potem vladala ljubezen mej narodi, mirno bi drug poleg druzega živel' in blagostanje povrnilo bi se na zemljo. Kedor je z bistrim očesom pri nedeljskej „Besedi" v Postojinski čitalnici opazoval zbrano množico vsakovrstnega občinstva, kako ljubeznjivo si je roke stiskalo, menil bi, da nismo daleč, ko stopi dejansko bratoljubje na mesto sovraštva in zavisti.
Kako bi bilo pač lepo življenje v slavoznani Postoj i ni, ko bi se sjedinili, si podali roke in skupno delali za boljšo bodočnost našega dobrega naroda in ljubljene Avstrije!
Pa naj s<e vrnem k popisu izvršitve „spo-reda":
Pesni: „Danes tukaj jutri tam" in „Ustaj rode", pel je zbor po izjavi merodajnih prič izvrstno. Igra na citre morala je imeti poseben upliv na občinstvo, ker je igralcu burno aplavdiralo. Jaz bi rekel, da ima oni, ki zna tako mile glase izvabiti mrtvim strunam, plemenito srce. Igra „Dragocena ovratnica" igrala se je v obče dobro. Opazili smo le, da se nekateri igralci niso mogli od šepe-talca ločiti. Drugi naj bodo bolj ljubeznivi, kadar igrajo rolo ljubljenca. Sluga je pa svojo nalogo pohvalno rešil. — Za napravo jednacih zabav moramo se zahvaliti v prvi vrsti gospodom bratom Lavren-čičem in pa tajniku čitalničnemu gospodu Zagor-janu. Žal, da nismo imeli ta večer bivšega blagega predsednika gospoda Doxata v svoji sredi. Ohrani nam ga mili Bog še mnogo let čilega, v slavo našega naroda.
Konečno še omenim, da so nas ta večer s svojim pohodom naslednji gospodje počastili: državni poslanec Obreza s svojima uzornima hčerkama, okrajni glavar Globočnik z gospodično hčerko, A. Dietricb, slavni komik iz Vipave, Koren i/. Planine itd. Pri prihodnji veselici upamo, da bodo Razdr-čani, Št. Peterci, Planinci, Ciikničani v obilnem številu navzočni.
MSI.
I/ 35ima 5. j.inuvarja.  [Izv. dopis.] Smrt veleizilajice Oberdauka razburila je nemirne duhove italijanskih irredentovcev.   Kakor so vam drugi časopisi poručali, godil.- so se vsled tega po mnogih italijanskih mestih velike demonstracije, pri katerih bo na vse grlo avstr jskenm c 'sarju smrt, Oberdanku pa živio klicali in ga proglasili za največjega rodo ljuba i li narodnega mučenika.  Tudi tukaj, v stolici ■:eil njene Italije,  niso hoteli za drugimi  mesti za-tdtati,  temveč jih skuhajo celo  prekositi.   Zato so ;e pred palačo Cbigi, kjer stanuje grof Ludolf, avstrijski poslanec pri italijanskem dvoru, 22 dec vi-
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega
dne 2. januvarja 1883.
Mestni župan g. Grasselli naznani, da je v imenu mestnega /bora bil pri deželnem predsedniku g. "VVinkierju in ga naprosil, naj bi blagovolil javiti najudaneje čestitke prebivalstva ljubljanskega mesta Nj. Veličanstvoma presvitlemu cesarju in cesarici in Nj. cesarskima visokostima presvitlemu cesarjeviču Rudolfu in Štefaniji, katera vošila je g. deželni predsednik obljubil, da je radostnim srcem sporoči visokoj cesarskej obitelji (Dobro! Živio!)
Visoka c. kr. vlada izročila je dopis minister-stva za notranje zadeve, v katerem se poroča, da se zaradi varstva dr/avnh financ ne more dovoliti podpora za novo zvezno cesto k kolodvoru južne železnice.
Stavbeni odsek se je ustanovil in volil pred-S sednikom g. podžupana Fortuno.
„Dobro, dobro, to že vem, kaj bilo je potem?"
„Prosim potrpite, pove uda bom vse po vrsti. Prišli smo ravno k obedu. Soba bila je polna ljudi j. Tu bili bo Kabinska, SabarevBka, sopruga pisarjeva s Bvojhni hčerami, Klupirska — —u
„No, kaj pa Beredov ?-
»Počakajte vender. Usedli smo se k mizi, žena pisarjevu ua prvo mesto, jaz zraven nje, — njem hčer« ste se držali kislo zato, ali kaj meni to mar!"
„Moj Bog, Nastja. kako dolgočasna si s svojimi podrobnostmi!"
„Ob, k;.ko ste nedouoakanil Uselit smo se ted*j za mizo, obed bil je izvrsten, bili smo za mizo tri ure ... Po kosilu šli smo na vrt. Na vrtu smo se dobro kratkočasile, lovile smo druga drugo in prišel je tudi mladi gospod."
„No, ali je res tako lep?"
..Res, jako iep, visok, stegneu in rudeČib lic."
„Tako!   Jaz sem  si ga pa  vedno predstav-
ljala z bledim obrazom. No, komu je pa podoben? Ali je res žalosten in zamišljen kakor pripovedujejo?"
„Moj Bog, ne! Šu nikdar nisem videla bolj veselega človeka, kakor je on. Začel se je kratkočasiti z nami.u
,.Z vami se je zabaval? Ni mogoče!"
„Res, skoraj ni mogoče! In kaj še, lovil je nas in hotel poljubovati."
„Povej mi kar hočeš, to ne more biti."
„Sama resnica ! Komaj sem se mu iztrgala. Bil je ves čas pri nas."
„Pa ljudje pripovedujejo, da je zaljubljen in da ne pogleda nobenega človeka."
„Tega ne vem, mene je še preveč ogledoval, ravno tako tudi Tonjo in pisarjeve hčere. Da govorim resnico    - on je prav prijazen človek."
„To so jako čudne stvari! Kaj pa pravijo doma o njem?"
„Pravijo, da je prav lep gospod, — dober in vesel,  samo preveč dirja za ženskami.   Po mojih
mislih to ni taka nesreča; ko bo stareji, bo pa pametne j i."
„Kako rada bi ga videla," izdihnila je Liza.
Jo se lahko zgodi. Tugiiovo ni daleč od nas — samo tri vrste; jedenkrat pojdite ali jahajte na sprehod v to stran, se bota že kje srečala. Vsak dan zjutraj gre s puško na lov."
„Ne, tako že ne gre. Potem utegnil bi misliti, da tiščim za njim. Nuji na očeta sta v sovraštvu, kako bi se tedaj seznaniti mogla ... ali ... oh, Nastja veš kaj, preoblekla se bom za kmetico."
„Dobro! oblecite debelo srajco in sarafan, potem se pa napotite proti Tugilovu; jaz stavim, da ne pojde Beredov kar tebi nič meui nič mimo vas."
„In jaz znam tako dobro posnemati govor tukajšnjih kmetic. Oh Nastja, ljuba Nastja! Kako dobra misel!"
Liza šla je spat s trduo voljo, izvesti svoj naklep.
(Dalje prih.)
J
V imenu policijskega odseka poroča njega j načelnik g. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški o prošnji 43 ljubljanskih gostilničarjev, da bi smeli j doma klati prašiče. Utemeljuje prošnjo a tem, da j je po. zimi v klavnici z* malo živino vse natlačeno polno, da je prostor premajhen, in da vsled tega nastaje jako mnogo izgube časa. Sploh nastajajo prepiri, kajti mesarji vedejo se kot prvi gospodarji v klavnici. Mestui magistrat, predno je o tej prošnji poročal policijskem odseku, upital se je, kako je s klanjem v drugih večjih mestih in poizvedel je, da v Inomostu in v Gradci se gostilničarjam izjemno dovoljuje klati doma, v Zagrebu morajo pa vsi, celo privatne osobe, klati v klavnici. Res je, da je ob časih, ko se veliko kolje, (ker je 169 gostilničarjev in 14 prodajalcev gorkega živeža), klavnica za malo živino premajhna in poročevalec pravi, da je tudi istina, da so se gostilničarjem premenili prašiči: debelega praseta ni bilo, suho je ostalo. Temu se ni čuditi, ako se ve, da je najedenkrat po 200 prašičev v hlevu. Najbolj utemeljena ;n opravičena je pritožba, da je klavnica za malo živino premajhna. V tej zadevi misli mestni magistrat, da bi se dalo 2e kaj okreniti in sicer s tem, da bi se odkazal gostilničarjem posebni oddelek v hlevu, in da bi gostilničarji klali v hlevu za bolno živino. A to ne gre. Hlev za bolno živino mora ostati ohranjen prvotnemu namenu. V klavnici za malo živino pa je, kakor se je poročevalec sam prepričal, zaradi tesnobe in mnogega klanja tak smrad in sopar, da meso sproti razpada. Tu je tedaj gotovo treba pomoči. Poročevalec tedaj nasvetuje:
1, Krčmarjem se dovoljuje izjemno in začasno do konca 1. 1883, da smejo klati prašiče doma;
2. Magistratu se naroča, naj jim v to s vrbo predpiše take naredbe, da ne bode škode trpela niti mestna blagajnica, niti zdravstvena varnost meščanov;
3 Magistrat se pozivlje, naj preskrbi v trku 1. 18S3 vse potrebno, da se vse neprilike v mestne j klavnici odpravijo in da bo tedaj do konca 1. 1883 zopet mogoče nastaviti krčmarje v klavnico. Poročevalec pravi, da bodo morali gostilničarji naznaniti klanje štiri ure prej in da bodo morali plačevati razen klavne takse 80 kr. še posebno takso za ži-vinozdravnika, katero bode magistrat določil. To službo ne bodo mogel opravljati mestni živiuozdrav-nik, ampak živinozdravnik g. Schlegel se je vprašan izjavil, da prevzame ta posel. Doma klati pa se bode dovolilo le krčmarjem, ne pa mesarjem, kateri so ob jednem krčmarji.
Dr. Schafler se tem predlogom protivi, kajti klavnica obstoji še le jedno leto, tedaj ni dobro predrugačevati določbe, o katerih se gotovo ne ve, ali se bodo obnesle. On misli, da bo to na škodo mestu v financijaluem iu v sanitarnem oziru.
Dr. Suppan misli, da se dado vsi nedostatki v klavnici v osmih dneh odpraviti. V obče pa vrabci po vseh strehah uže nekij časa žvižgajo, zakaj se bodo krčmarjem klanje doma dovolilo. Takse, katero bodejo krčmarji živinozdravniku plačevali, pa nima določiti mestni magistrat, ampak mestni zbor.
Mestni odbornik Doberlet se tudi protivi predlogom odsekovim in nasvetuje, naj se prošnja krč-marjev odbije, mestnemu magistratu pa naroči, da v osmih (!) dneh v mestnej klavnici vse tako uredi, da bodo krčmarji v hlevih in v klavnici popolnem ločeni od mesarjev, m da ne bodo prišli ž njimi v nikako dotiko.
Dežman misli, da živinozdravnik g. Schlegel ne bo imel zmirom časa hodti ogledovat prašiče, katere bodo kremarji v raznih časih klali.
Mestni odbornik Kušar nasvetuje, naj se, ako se dovoli krčmarjem klati doma. to dovoli tudi nunskemu samostanu.
Dr. Zamik se čudi, da ima predlog policijskega odseka toliko protivnikov. On'hoče na jeden razlog opozarjati, da je stvar, za katero daues gre, eminentno važno životno vprašanje prebivalcev ljubljanskega mesta in Kranjcev sploh. Kranjske klobase so jako okusna, zdrava, cena in priljubljena jed, katero použiva veliki del ljubljanskega prebivalstva prav rad, katero torej  krčmarji   kaj lahko
spečajo. Krčmarjem tedaj ne gre pri klanji prašičev za meso in mast, nego v prvej vrsti za klobase, ka terib pa ne morejo nikakor napraviti tako okusnih, če morajo klati v klavnici,   kakor če koljejo doma. Zato so krčmarji, odkar se silijo, da morajo klati v klavnici, več nom klati nehali in tako je zdaj jako malo klobas. Se ve da gospodje manjine, kateri se tako odločno protivijo klanju doma, ne vedo ničesa o tem; kaj se oni za klobase brigajo, kojim druzib jedil ne manjka! A narodni odborniki so o težnjah in željah velike večine prebivalstva prav dobro poučeni, in ko bi  prišlo do tega,  da  bi ljubljansko prebivalstvo glasovalo o prošnji krčmarjev,  bilo bi 18.000 prebivalcev na strani krčmarjev, da se dovoli klati doma. kajti občinstvo pritožuje se neprenehoma, da je zmirom manj klobas, katere so tako tečna in cena jed. Dr. Zamik opomni, da, ko se je 1. 1870. v kranjskem  deželnem  zboru obravnavala postava o varstvu tičev in je bila mej tiči, katerih se ne sme loviti, tudi cipa, tedaj je gospod Dežman prav   dobro   navajal,   da   je  vprašanje  cip jako važno   životno   vprašanje,   iu   da   Krakovčani in kuharice prete z revolucijo, prvi, da pridejo ob do ber zaslužek, drugi, da se jim odtegne tako okusna jed in —  sprejet je bil dostavek, nasvetovan po g. Dežmanu, da se smejo loviti cipe.   Če j*« pa vprašanje cip životno vprašanje, v koliko večjej meri je to vprašanje klobas, kajti isto se utemeljuje z nezadovoljnostjo ogromne večine občinstva, katero pogreša klobase.
Dr Suppan konstatuj^. da o nWurstfabri kation" ničesa ne razume, da pa mej klanjem mesarjev ali pa krčmarjev mem'a nema razlike.
Dr. Zarnik opomni, da mesarji v prvej vrsti zato koljejo, da prodajajo salo in meso, pripravljajo suho meso in ga prodajejo, mej tem ko imajo krčmarji napravljanje klobas zj glavni predmet. Tudi koljejo krčmarji le kratek čas po zimi, mesarji pa celo leto.  To je razloček.
Poročevalec dr. vitez Bleivvois-Trsteniški zagovarja odsekove predloge, katere popolnem ustrezajo faktičnim razmeram v tej zadevi. Mestna blagajnica ne bo imela nobene izgube, ker bodo krčmarji takso 80 kr. plačevali, kakor doslej v klavnici, pač pa ima izgubo zdaj, ko so krčmarji nehali klati. Krčmarji koljeio za domačo rabo, mesarji pa za prodaj, to je bistvena razlika.
Poročevalec opomni, da je dr. Suppan tudi takrat odločno ugovarjal, ko je šlo zato, da se dovoli postavki vrsta voz v sv. Flori ;ana ulicah, kateri gotovo nobenega ne motijo, obrtnikom p i je le pomagano. Sploh imajo gospodje nasprotne strani kadar gre podpirati male obrtnike na tiBočv* pomislikov, ako gre pa zi prošnje nekaterih društev, takrat naj vse, kar žele, obvelja in vse je dobro, (iospodje izmej manjšine naj gredo v malo klavnico pogledat, pa bodo videli kaka goječa je ondi, ki se ne da v osmih dneh odpraviti.
Pri glasovanji zavrže se Doberletov predlog, naj se odbije prošnja krčmarjev, zli narodnimi proti 7 glasom neinškutarjev, ki so vsi glasovali proti prošnji in se sprejme predlogi o Iseka.
Dr. Zarnik opomni, naj bi mestni magistrat hitro izvršil natančneja določila, da ne preide prej še ta mali košiek časa, kar ga je še za klanje prašičev.
Gospod župan obljubi, da se izvrši kar najbolj hitro možno.
(Konec prih.)
Domače stvari.
— („Bei anstiindigen Leuten".) V sad-njej seji mestnega zbora pri poročilu o proračunu mestne klavnice menil je pri točki „stelja" mestni odbornik g. Peterca, da bi vender kazalo steljo takrat kupovati, kadar je po ceni. Na to skoči g. odbornik Jos. Luckman kvišku in zakriči: „D i BOllen ober die Ilerrn selbst nach Tivoli klaubn geh'n, da ktinnen's es no piliger hobn."
— (Naznanilo.) Odbor ljubljanske Čitalnice daje častitim druHvenikom na znanje, da bodo pred pustne plesne veselico 13. in 20. januvarija in 3. februvarija, iu t, cer: 13. januvarija pleB; 20. ja-
nuvarija ples; 3. februvarija sijajen ple^. — Pristop k malim plesom imajo le društvemki, k sijajnemu plesu pa tudi po udih upeljani gosti, kateri plačajo 1 gld. — Gospodje imajo priti k vsem plesom v salonski opravi. — Pri plesih svirala bo vojaška godba c. kr. pe&polka baron Kuhn. — Pri-četek vsakega plesa je ob 8. uri. — Reditelja plesov Bta gospoda odbornika: Sos Miroslav in \Volfling Ivan.
— (Drama tično društvo) napravi v ponedeljek dne 22. januvarja 1883 zvečer ob 7. uri svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke : 1, Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo tajni-kovo. 8. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajni predlogi in inteipeladje p. n. društvenikov. Z ozironi na veliko važnost, ki jo ima dramatično društvo za razvitek slovenske Talije, prosimo vse gg. društvenik««, naj se udeleže v mnogem številu občnega zbora, da vsaj pozvedo nekoliko natančneje, kako je stanje dru-tveno in s svojimi sveti in izvolitvijo sposobnih odbornikov zagotovo živahneje gibanje :n večji napredek slovensko dramatike.
— (Odbor „Sokola" ljubljanskega) se je v svoji včerajšnji prvi seji naslednje konstituiral: 0. dr. Ivan Tavčar, starosta; g. Srečko Nolli, podstarosta; g, Vekoslav Lega t, Ujink; g. Josip Geba, blagajnik; gg. Fran Mul a če k In V i 1 j en Maver, orodarja; gg. M a k s o Ar m i č, J. A. Duffe in Ivan  Kališnik, odborniki. —
— (Odbor za „Sokolovo" mask ar ado) imel je včeraj zvečer svojo prvo sejo, v kateri se je konstituiral ter si ob jednem razdelil delovanje. — Volilo se je osem pododborov ter vsakemu po-sebe od kazal posebni delokrog. — Vabila razpošiljala se bodo že prihodnji teden. — Da bode Sokolova maskaradtt letos gotovo še sijajneia, nego prejšnja leta, o tem ni dvojbe; jedino pa bi bilo prav živo želeti, da bi se skrbelo za različne grupe, resne in komične, katere bi vzbuiale veselost. — Da pa se bode letos za maskarado vse možno storilo, zu to poroki so nam gospodje odborniki sami, njej kateri in i se nahajajo stari in iz prejšnjih let sem dobro poznati izvrstni aranžerji. — Tedaj na delo !
— (Ples frizerjev ljubljanskih) b>de v nedeljo 14. t. m. v hotelu „Kvropa" (Tavčar), Začetek ob */«8« uri zvečer.
— (Poštne h ra ni 1 n ice.) C. kr. trgovinsko ministerstvo odredilo je z ukanom 21). dcemhra m. 1., da imajo sledeči poštni   uradi   sprejemati hranilne uloge za c. kr. poštni hranilni urad na Dum ji, namreč na Kranjskem: Postojina, Stari Trg pri Poljanah, Raka,Babno Polje, Brezje,Okolja Loki', Nemška Loka, Domžale, Ilirska Bistrica, Boh njska Bistrica, Smlednik, Borovnica, Gorenja Vas, Kočevje, Kr*ko, sv. Križ pri Litiji, Idrija, Javoroik, Sv. Jani, Kokrtca, Kranj, Kropa, Ljubljana (mesto), Ljubljana (poŠtoI urad na južnem kolodvoru), Gorenji Logatec, Lukovec. I>ol„ Mengei, Moravče, Moaelj, Motnik, Kiška vas, Mokri nog, Kopn vnik, Mirna, Nova Vas pri Ribnici, Tržič, Dolenja Vas pri Ribnici, Osivnica, Prem, Radeče, Ra-doljica, Radna  pri Sevn;ci,  Zagorje,  Zagorje (Notranjsko), Zalog, St. Jarnej, Šmarje, sv. Peter, sv. Rupert pri Mokronogu,   Št. Vid nad Ljubljano, Semič,   Senožeče,   Kmniik,   K unnagoricu, Trojima, Bled, Begunje, Dolenje Vreme,  Bela Peč, Cerklje, Cirknica,  Col in Medvode.    12. dne t. m. pocenil, sprejemati začele se bodo  hranilo«: uloge  pri vseh navedenih postnih uradih na Kranjskem. Na Goriškem pa n.slednjo poste: Avče, Aidovščinu, Miljam;, Boleč, Čepov.m, Čeraiće, Lokva. Fara, (Jorieu, (Jra-difiče, Kanal, Korinin, Renče,   Ronki,   Z i g rad, Solkan, Šmarje, Stanje in Villa Vicentina
Llaziiie vesti.
* (Na krsto Gambette) položenih bil 0 je G038 vencev.
* (Novi cekini.) Poznali smo do sedaj Louis d\>r, Napoleona d'or, zdaj pa dobimo še M i-1 a n s d'o r. Po naredbi srbskega tinanin-gi mini-sterstva z dne HI. decembra izročilo se je vnovič 25.000 Milana (Por-ov po 20 frankov (srbbkih dinarov) prometu ki ugajajo glede tež j, vsebine, velikosti in
oblike srbskemu novčnemu zakonu, kakor tudi zahtevam mejnarodnega novčnega prometa.
Zahvala.
Pri povodu Preširnove slavnosti, katero je napravilo akademicno društvo „Slovenija" na Dunaj i 6. decembra 1882. blagovolili so darovati v kcrist imenovanemu društvu: nj. magnificenca g. prorektor dunajske univerze d r. Anzelm Ricker 20 gld.; čest. g. dr. Jože Pajek, c. kr. profesor v Mariboru, 5 eld.; čest. g. dr. Josip V oš n jak, deželni in državni poslanic, 4 gld.; čest. g. dr. Ferdo Pogazhnik, dvorni in sodnijski odvetnik na Dunflji, 2 gld ; čest. gg. drd. J. Lesar in drd. J. Ja ne ži č 1 gld.
Odbor društva izreka dobrotnikom najprisrčnejšo občinstvo slovensko, da bi katere je pri vsakej priložnosti tudi dejansko pokazalo, še v prihodnje društvu ohranilo.
Na D u naj i, dne 6. januvarja 1883. V imenu odborovem:
Ivan Lončar, RadoslavPukl,
t. č. tajnik. t. č. predsednik.
s tem vsem imenovanim zahvalo ter prosi slavno svoje prijazne simpatije,
L i si iii<-n iiprnviiiNivu: Gosp. O. D. v Sturji. Naročnina Vam poteče 24. januvarja t. 1.
Umrli no v IJubijani:
1. januvarja: Jarncj (»estrin, barvar, 83 let, Kongresni trg St.     za oslabljenjeni moči. — Pavla Zajec, črevljarjeva hči, 1 leto, Turjaški trg St. 2, za božjastjo. — Reza Mazlo vič, hišnikova hči, 3 mes., Hradeckijeva vas št. 13, za bron-chitido.
4. januvarja: Jera Bobek, dninarica, G2 let, Florjan ske ulice St. 42, za empbysemom pulmorum. — Marija Ko-zjek, hišnega posestnika žena, 70 let, Sv. 1'etra cesta št. 40, za septieaetnijo.
6. januvarja: Darlna Kumar, ključuvničarjeva hči, 1
leto, Kolodvorske ulico St. 28, za bronehitis eapillaris.
7. januvarja: Marija Diinic, zasebniea, 60 let, Gospodske ulice št. 4, za oslabljunjem. — Pavi Hribar, kaj žar, zdaj kaznenec, 4f> let, Ulice na grad št 12, za letlko. — Fran Obulnar, kljiear, 86 let, Kravja dobna št. 11, za jetiko.
8. januvarja: Jera Koderinsin, kuharica, 52 let, Kravja dolina št. 11, za c edemom v pljučih.
V deželnej bolnici: 29. decembra: Janez Novak, pivar, 63 let, za otrp-nenjem pljuč.
31. decembra: Karol Učas, kolar, 64 let, za otrpno-njem pljuč.
i. januvarja: .Janez 1'iehler, kirurgicni pomočnik, BI let, za rakom v pogoltniku. — Andrej Fojkar, gostač, o0 let, za kronično tuberkulozo.
3. januvarja: Rlelhior Prebil, mizar, 4,r) let, za kronično tuberkulozo.
5. januvarja: Helena ('erovšek, gostija, 43 let, za vnetjem pljuč. — Matevž Kočijaš, gostač, lili" let, za pljučnim einpbysemom. — .Jakob lVtrič, delavec, 32 let, za pleuri-tičnim ekssudatom.
XD-u.rxs-jsls:a, borza
dne '.). januvarja. (izvirno talegrationo poročilo.)
Papirna renta.......... <b' tfld.
Srebrna renta .... .....77 n
Zliirji rei»ra........ .   .     9fi ,
5°/0 marčna renta.   ........     !>1 „
Akcije narodne banke  . ..... 884 „
Kreditne akcije...... ,  284 ,
London    . ..... i IU „
Napol. .......... * „
O. kr. cekini . ...... .   .       5 ,
Nemške marke .....
4°,u državne srečke i/ I, 1 *54    8S0 trld. Državne nreoko h !. 18H4 U>" .
4°i0 a\»rr. zlaia rent;., davka prosta .
Ogrnkii alata i ni ta ti0/,.......
n        _ 40/.....
„      papirna renta 0% r>°'0 itaierake /.»•inijiAe. odvea. oblia* .
Dunava re_. srečke f>u/,. •     1"" tf'al.
Zeuilj »>bc. HVHtr. 4*/t°/< slati tast. iir»ti . Pnor obllg Blhuthetina šapati, suleanloe
l'rior   nblig   Ferdinandove sev. tulesilioe
Kreditne sr< <-kt;.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10
Akciji- anglo-nvHr. bunke . . 120 Trammvv.t^ društ. volj. 170 ^Id. a. v.
58 11«»
1U7
95
1 1h
Wi sf> 108 111 118 H8 lOfi 171 l« 111 219
t»0 70 85 (JO
10 40 48'/, <>4
BO
60 80
50 •in
in
25
kr.
Na znanje!
Vabilo na naročbo.
Preverjeni, da nam je ilustrovan šaljiv list živa potreba in uvažnjč razne, po odličnih rodoljubih ponavljane želje, začeli bodenu* počenši od novega leta 1883 izdajati KabHvno-ztmdljiv in šaljiv li>i
ki bode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razen lepih, v Pragi izdelanih slik in kratkih šaljivih povestij raznovrstno zabavno gradivo, raspra' ljajoč vsakdanja politična in socijalna vprašanja v k« »lik ur možno mikavnej obliki, ozirajoč se pri tem ne samo na Ljubljano, ampak na vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicer uže nekaj v Ljubljani bivaiočih rodoljubov svojo duševno pri pomoč, a da bede list dovolj mnogovrsten, obračamo se zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri naših sedanjih razmerah ostalo le kaj humora in dovtipa, da blagovoljno pomnože kolo naših sodelavcev.
Ker ima pa vsako podjetje tudi svojo gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo v našem, zlasti v začetku težavnem početji. (,796 — 8)
Cena listu bode:
Za vse leto    .   .   .   .     S gld. — kr. „   pol lota     ....     i        tiO „ „  četrt leta  ....   —   „   80 „
Inscrati vzprijemajo se za primerno ceno in naj se, kakor novci, pošiljajo upravništvu.
Uredništvo in upravništvo šaljivega lista MŠKRAT",
v Ljubljani, v „Naroitnej Tiskarni".
Št. 55.
(13—2)
Pobiranje pasjega davka za leto 1883 se je v 1. dan januvarija t. 1. pričelo in sicer je davek plačati od vsaeega psa v okrožji ljubljanskega mesta, izimSi samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si najdalje do 20. fobru&rija t. i. pri mestni blagajni proti plačilu takse 4 gld. (štirih goldinarjev) preskrbe letošnje marke.
Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, naj o pravem času uplačajo takso, ker od 20. dne' prihodnjega meseca naprej bode konjač lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke.
mestni magistrat v Ljubljani,
dne 1. januvarja 1883.
Župan: Grasselli.
♦ Umetno (574—38)
: zobe in zobovja
Zemljišče
z vsemi kmetijskimi poslopji vred, vse v dobrem stanji in pa 18 oralov zemljo prodaje  prostovoljno osamela udova Magdalena  Ložar iz   Nadgorice hiš. štev. 11, fare Črnuške. — Natančneje pogodbe  izvedo se pri prodajalki j same). (16—2)
postavlja po najnovejšem a m e r i k a t. s k e m zistemu v flaiu, vnlkanitu ali celulojiriu brez bolečin. Plombira s z!»toni itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
zobni zdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji.
Bilaaoa,
prve dolenjske posojilnice v Metliki,
registrirane zadruge z neomejenim poroštvom,
kbneo letu
j£ > '-' KJ.	I xrx e t j e	gld,	kr.|		Dolgovi	gld.	kr. j
ll 1.	Gotovine konec leta 1882 ....	1142	09	1.	281 deležev udov po 18 gld. .   . .	4158	1 1
2.		98884	91	2.		24638	76 1
3.	452 bukvić v zalogi a 15 kr. .   . .	117	80	3. 4.	Društveni zaklad.......	514 834	DB 47
	V kupo   .   . .	:oi44	80		Vkupe   .   . .	80144	80 j
	Metlika, dno 81. decembra	882.			t		
An tu u l'rosf'iii U in. p., blagajnik. l.«-<»|io!<i (liaiiKl m. p., odbornik. i (19)		Fer<l. Kal oker m. p.,                        Jame*. l»onchck m. p., ravnatelj. kontrolor. Fran J Hira«* m. p., Videl: odbornik. Janez Hapelle m. p., nadzornik.					
TRŽAŠKA razstavim LiTERIJA,
*ec Kanje
• 1 • •
i*iklrli i*
VO
V ljubljanskem „"VVochenblatta* i* dne 27. novembra ae je bralo, da som jaz v Kočevji za nemškega učitelja prosil. To nI resnica iu kdorkoli j.- to dopisuiku .,Wochen-blatta" v mojem imenu izustil, smatram ya javno za lažnika.
O silnica »me 28. decembra 1882.
(20)
Jože Ožura,
župan.
mr 18. febguvagja 1883» ~«
1. plavili dobitek: v gotovem 50.000 gld. ali 8800 cekinov.
2. glavni anMteF v gotovem 20.000 gld. ali 3500 cekinov.
3. glavni fluMtelF v gotovem 10.000 gld. ali 1750 cekinov.
4. glavni dobitek: ovratnik in uhani z briljanti, vrednost 10.000 gld.
Štirje dobitki: Kine od zlata /. briljanti in bistri v vrednosti po 5000 gld.
Pet dobitkov: Različne stvari za kinč v vrednosti po 3000 gld. (14—2) 987 dobitkov v vrednosti po 1000, 500, 300, 200, 100, 50 in 25 goldinarjev.
Za svojo trgovinu iSčein mladega
s papirjem  iti  pisalnim orodjem
komi-ja,
kije zveden v tej atroki. Pogoji ho /.nanje slovenskega jezika in Bnretuost v knjigovoitvu, tako, da aamore od Btrank
sprejemati iia-očila, jim o/.naeevati ceno in i svojo vedimstjo
podpirati delovodjo.
(17—2) Iv. Giontini v Ljubljani.
i
t lOOO dobitkov % 0 v vrednosti #
gld. 213.550. ^
Loz
X lOOO dobitkov * 0 v vrednosti 9
J      gld. 213.550. f
Naročila s prulj.-inimi 15 kr  f.n poštnino naj se pošiljajo iih
p.^^S«. loterijski oddelek tržaške razstave p.^fS«.
l/datel) iu odgovoru; urednik Makao Ar Ulic.
Lastnina in tisk „Narodna tiskarne"
F63