« 9 > » List 42. è • * / Tečaj XXVXII % » WT • spodarske ? obrtniške Iihajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold. ; posiljand po pošti pa sa celo loto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 80 kr. Ljubljani v sredo 15. oktobra 1879. Oba eg: Naznanilo novega šolskega leta podkovske in živinozdravske šole v Ljublj sadnih sušilnicah. Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaj 25 dop septembra Novicar. (Dalje.) Državni zbor dunajaki Gospodarske novice. Poročilo o učiteljskih zborih v Ljub Spomíni na Tirolsko. (Konec.) Mnogovrstne novice. Naši Gospodarske stvari. sadnih sušilnicah. FiŠe R. Dolenec. ■ Naznanilo novega šolskega leta podkovske in živinozđravske soie v Ljubljani. Novo šolsko leto ae začne 17. dne prihodnjega me- - znano, v več krajih sila veliko češpelj. Nah skem Na Kranjskem, in sicer na Gorenjakem, Notranj- tudi Dolenjskem, prideluje se, kakor sploh leca novembra. Kdor želí v p^odkovsko.aolo aprejet biti ae po- se9tniki , kateri jih o dobrih letinah do 200 metričnih ) ee mora izkazati: 1) a spričalom, da se je pri kakem ko vaèu za kovaškega pomočnika (ksela) izučil in da je vovko (slivovec) žgej Bposoben učiti se podkovbtva bolnih ali sicer napačnih deloma sušijo, deloma stotov (centov) pridelajo. Kar se pora be češpelj tiče Na Dolenjskem jih suaijo , pa tudi sli ta različ 9 iz njih z domovinskim listom kopit, fajmoštra, da je poštene obnaŠe 9 veoBko brati. i in Na Gorenjakem tudi jih podelujejo, vendar pre s apričbo svojega vaSlije Bušenje. Na Notranjskem ae ravno tako češplj da zna vaaj slo- deloma suše, deloma za napravo slivovca porabljnjo mnogo češpelj se pa iz Notranjskega tudi v presnem Ta šola trpi pol leta. Kdor konec leta preakušnjo (frisoem) stanu izvaževa ; cele vagone jih naložijo ter v dobro přestojí, more po postavi od leta 1873. patent podkovskega moj stra dobiti; drugače po postavi Gradec. Beč ) letinah , ked > Prag itd. odpeljejo, in to poeeb h v ne more nobeden postati kovaŠk mojster flkušnji podvrgel in je dobro přestal. 9 ki se ni pre Avstrijskem itd. Češpl Slavoniji, na Tirolskem t jarslc 9 bo obrodijo. Iz Notranjskega izvozi Be sicer vsako leto več ali manj frišnih češpeij podkovsko šolo pa je združena živinozdrav-ska sola, katera celo leto traja. To šolo zamorejo ka- > ) ob enem obiskovati kovači pa tudi drugi mládenči teri bo želijo umne živinoreje in pa ozdravljanja bolne ako obrod Brda n e I kaje tud na Goriško, posebno v tako iz njih prav veliko tako imenovanih > to je, oluplenib, na krhlje zrezanih, z žveplom za ter posušenih češpelj izdeluj Prunel. k živine naučiti za svoje , lastno gospodarstvo aii da so 80 V8e na Nemško prodajajo in to kaj lahk > in dob živioozdravniški pomočniki in izkušeni mesogledi. Kdor izdeluj se hoče v to šolo sprejet biti, Be mora izkazati movinskim listam ) a spričalom svojega fajmoštra z do da 1 i n i ) ekoliko tudi na Vipavskem in v Reàk IT rv\ n I r\ tra i i Ir a ť\ tin rvi it I a ^ \ ) toda prav malo, veliko prem Najvažnejša poraba češpelj na Kranjsk je poštene obnaŠe in vsaj 18 let star, in venski brati in pisati da zna slo- d pa J Suhe čeŠplje so na Kranjskem me trgovsko kmetijsko blago, katero ae sk iz Nauk v oběh šolah je v domačem (slovenskem) je- -ključljivo v Levanto izvaževa mnogokrat me je ziku in brez plačila : vsak učenec ima skrbeti le za to, firce bolelo, ko sem na ljubijanskem trgu videti K. f I ^ ^ ^ 9 I I I i i 1 w 1 w w i # si za šolski čas oskrbí živež in stanovanje ter po- po• Ras mo ceni da se domače auhe Češplje proda 9 trebne š« lske bukve. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo jajo. gold Domače blago oddajalo ae je komaj po 8 do 10 stari cent. med tem > ko so se popolno izučenih kovačev in m ivinozdrav auhe čeáplje po 20 in Še pe forintov plače m 8 k e En a ke èkih pomočnik panstva v sili pomagali, zato naj ali pa V se veče ločke med ceno domačih in pa tu přidej za dežel svojo nauk zbor skrb obrnila da na stroške občine hrvaško-slavonakih ali pa boaenskih suhih češp 9 poaobni mládenči v to šolo. Ker sta k so pod akupnim imenom 9) msk ake" in >1. h podp pendij kranjska zad leta v Češpije znane pazi m na tržaškem trgu, kamor malopremožnim in pridnim učencem dělila at: Be > k znano y be nadejati, da vodstvo tudi za priliodnje šol- otlp In 9 cele ladije suhih Češpelj pripeljuj ako letotakim učencem dobi morebiti nekoliko podp Ljubljani 10. oktobra 1879. ceni bil sušene, p t ta 9 koro a so pa ne v ni vzrok ve bile kranjsk dimu. ičemu češplj zločk v d i 10 v i Karol baron Wurzbach predsednik c. kr. kmetijske dražbe kranjske. Dr. Jan. Bleiweis, vodja podkovske in živi nozdravske šole. Pač čudno je to, da se napravljanja prunel, ki ae z velikim dobiČkom prodajajo, Vipavci bolj ne lotijo. lirici Šli ao letoa Še celó na Česko in zgornje Avstrijako po ťrišna Češplje. Vred. ; ... "-- 3« .t t»di ^ % v" -< ' S" • • J IL S 1 kf B ^M • ■ u s .t*.. • • T ' k' v jí .i V * * • - L jî'i % Videti voliko denamo škodo, katero kranjska dežela vsled nemarnega sušenja češpelj trpi, sklenil sem uže leta 186'J., da se bodem potrudit, kako dobro in praktično sušil ni co iztakniti, ter jo potem svojim rojakom z besedo in podobo razjasniti in priporočati. Kaj dobro došlo rai je kmalu potem v „Navicah" objavljeno • poročilo gosp. Laba iz samostana Trapistov v Mariji Zvezdi v Bosoi, v katerem je ondi rabljeno tako zvano „bosnisko sušilnico" popis il ter močno pohva li!. Š e bolje . došlo mi je pa še v tistem letu tudi v ,,Novicah" ob javljeno naznanilo ranjcega. g03p. dr. Orla, da si je on, natanko po náčrtu ( od Trapista gosp. Laha spreje- tem, bosnisko sušilnico napraviti dal , katero si more vsak , kdor se za njo zanima , na njegovem vrtu ogledati. Kmalu po tem oaznanilu dospěl sem v Ljubijacio, ia prva moja pot jí bila k raojcemu mojemu stricu dr. Orlu, kjer sem si prav natanko vso sestavo bos-niške susilnice ogledal. Prašaje strica, kak) da je s sušilnico kaj zadovoljen, mi odgovori: vedi, sušilnica bi ne bila slaba, a stane pa precej novcev in suai s primeroma obilno kurjavo le prepočasno. Posebno pri-tožil se je pa še o tem, da 'se pri bosniski snšilnici mora tista oseba, katera ima s sušenjem opraviti, za ukladanje ali izjemanje Čeápelj v zakurjeoi prostor — v sušilnico samo podajati. Leta 1869. přišel je na svitlo tretji predelaui natis| knjige: „Kratki navod k sušenju sadja, iu napravi sadnega mozg;*" spisane od najbolj slovečega nemskega sadjerejca dr. Lu kas-a. Zdaj sem si mislil, no, to je voda na moj mlin, in kupil sem si takoj to knjigo, v kateri sta ine posebno popisa in obrisa dveh susilnic zanimala, namreč oni tako zvane velike susilnice za gospodarstva, in pa oni tako zvane nove suŠilnice za cele srenje. Susilna sposobnost prvo dozdevala se mi je z ozirom na veliko množino češpelj, katera se v dobrih letinab na Kranjskem přiděla, dosti premajhna, one druge zadovolila me je bolje, toda. sostava cele susilnice dozdevala se mi je z ozirom na to, da največ češpelj kmetje euďijo, dosti preumetna in pa predrag«. Leta 1869. oktobra meseca sem imel lepo priliko Lukášovo oreujsko sušilnico videti, in sicer ob času, ko so z njo ravno češplje sušili na Moravském, na grajščini gre fa Ž erotina, v Blandi pri moravském Schon-bergu. Ogledal sem si jo do dobrega, ob enem sem pa tudi prav natanko o njej vse pozvediti skusil; in ker so mi jo moćno hvalili, sklenil sem, nje natančni popÍ3 in obris v „Naznanilih" kmetijske družbe kranjske objaviti.. To se je tudi res zgodilo. V 2. zvezku „Na-znanii" za leto 1870. přisel je popis in obris obéh Lukášovi h sušilnic na svit o pod naslovom „Navod, kako naj se česplje sušijo in kako slivovic napravlja." , V . (Dalje prihodnjić.) » ua Dunaji. Poroča prof. Po vse.. (Dalje.) Preidirao zdaj na obravnave, katere so se vršile v shod u vinorejcev. V razpravo je bilo došlo 12 važnih vprašanj , katera hočemo po vrsti, kakor so se razpravljala in řešila, našim čitateljem popisati. Po pnmernem pozdravu od strani gosp. predsednika grofa. Kinsky-a in c. k. namestnika barona Konrad-Eibeafelda se je najprvo za predsednika izvolil gosp, dr. M u 16 iz Maribora. Pr vo točko : „katere ao najnovojše pozvodbo o t r t n i uši in o sredstvih za nje pokončavanje" je raz-pravljal gosp. dvorni svetovalec vitez dr. iHaram. h njegovega govora smo posneli, da je Franci ja popolnoma okužena s trtno u^jó (phylloxero), dav Avstriji jo imamo v okraji klostjerneuburškoiu, na Ogerakem pri Pan će vi in kakor je vodja Molnàr iz Ogerske^a v zboru obj avilj tudi v okrajů Ermelek-u. Prav tako se je ta strasaoski sovrag razsiril in vgnjezdil po Portugalskem, kder raste izrrstoo Portno vino ; po Špan-joUkem je posebuo okraj „Malaga" o&užen. Tudi Italija, Sicjlijansko ni proso te uši, ^akor tudi Nemčija in S vica ne. Uradno sicer ni proglaseco, a skoro gotovo je tudi Kri m s ko na Ruskem po trtai uši okuženo. Da je cela severna Amerika poiua te uši, je splošno zuano. » PaČ žalostni prizor! Gosp. poročevalec nam je ob-javil raznovrstne poskuànje io sredstva, s katerimi po-skušajo phylioxero vnićiti , pa nič novega nismo slis-di, kar o tem ne bi bili uže čitali po raznih časopiaih. Nad 2000 sredstev je uže bilo poskušenih; fraocoska vlada je 300.000 frankov razpisala darila za one^a, ki bi vedel objaviti zanesljivo sredstvo za pokončavanje teg-i mrčesa , pa vse je zastonj. Ni je do zdaj še pomoći zdatné in ob enem takošne, katera bi le trtoo uS pokončula, trti p* ne škodovala. Iu v tem oziru je položaj evropske vinoreje pač žalosteu. Francozi so naj-huje zadeti po phylloxeri, al oni so tudi najsrčnisi, iu namesto obupati s> v»e poskusJi ter se proti njej neu-strašljivo in neutrudljivo borijo. Na Francoskem so aedaj 4 najglavniái načiui za pokončevanje te škodljive uli v porabi : 1. v s v i ž e n j e, 2. p o vo d e n j eř. 3. polivanje z žveplenim ogljencem, 4. s preče p lj e n j a m. Poskus-nje ao dokazale, da phylloxera v ostrém svižu ali pesku ne more vspevati, ko ji veliko bolje ugaja težko zvezna zem!ja. Izvršile so se po^kusuje s tem, da so se odlco-pale trte do spodujih koretiin, na katerih ta uš najrajsi živi in množi, in obsule s finim oštrim peskom. Vspeh ni bil sicer ravno slab , pa silno predraga je ta manipulacija, toraj neizvršljiva. Boljše je sredstvo povođenja, katero je se ve da le v ravninah izpeljivo. In prav v vioogradih strmih, sploh po gričih raste najžlahniša viuska kapljica, tako da to sredstvo za večino trtoreje nima nikakorâue ve-ljave. Vrode se mora saj za 1 ped visoko na vinograd napeljati in mora 40 dni ostati, da potonijo vae phyllo-xere. Du mont je na Francoskem izdelal naČrt, po katerem bi se iz glavne reke „Rhone" izpeljal velik kanal, ki bi vodo dopeljaval za one viuogrado, katere je trtna us napadla. Ob obalili morja, kjer se bolj peéčena tla nahajajo, zasajajo se prav marljivo novi viuogradi, ker v peáčeni zemlji ni pravi dom za phylioxero ici tudi voda bi se • lahko v siii in potrebi spustila ua nje. Znani ťrancoski učenjak Dumas, najimeuituiši kemikar, si ne obeta preveč od. povođenja ter trdi, da se v zemlji napravljajo zračni mehurci, v kater h more trtna uš lahko prezimiti. Dokler pa je Ie ena sama us še živa , je vse brez-vspešno, saj je njeno neizrećeno hitro množenje znano. Tretje sredstvo je žvepleni ogljeneo, a katerim se nekako zemlja ostrupi , da potem v njej ne morejo živeti trtne uši. Tudi v Klostemeuburgu se je to sredstvo rabilo, se ve da so ob enem vinograde prekopali in vse trte pokončali. Pozneje pa se je pokazalo, da jo bolje v mali množini p olivati to tvurino, pa voČkrat, ker tako je mogoče obraniti trto pri življenji, katero pri obilni množini žveplenega ogljenca takoj zgubi. Ta tsarina se pa rabi sedaj v 2 oblikah; Rohartove kocke so po Francoskem splošno v rabi. Kocko so navadno 1 kubičon palec velike iu se pri gl «boktwti prokopavan)! vinograda pod koreuike polagajo. Kuia!o so razntoči V i i,.) » »f \ v A* « A ' \ I v S3» ocka in is nje se razvijajo sopuhi žveplenega ogljenca, meseca, ker je v Istri maja meseca uže velika suša, ko i pomori trtne. uôi, ki se navadno na koncil korenin je mladi narasćaj od februarija do spomladanske suša ahajajo. Uéeni Gastin pa priporoča poseban aparat, se dobro očistil. Onim gospodom pa iz mrzlejih po- i se zabode v zemljo io iz njega se izeeja žvepleni krajin je svečan Še pretrd, maj pa uže prav ugoden za »Ijenec. Potem se zopet aparat potegne i z zemlje in tako delo. ukna z zemljo zasuje i • • • * i • Pri tem načinu se sooubi hi- Baron Ba bo priporoča kot najtrpežnišo sorto ame-razvijajo, pa tudi kmalu pogubé. Na Francoskem rikansko trto „vitis extivalis" in tudi on uže odgojuja Vril » tudi revni mali vinorejci ravnajo in se bra- tako bilfe v trtnici. ( proti sov ragu, da se vsaj t>iko zeló ne more zare-c^ Se ve da je prav močno gnojenje neobhodno po- naprosi visoka Konečno se sprejme predlog .gosp. Goth a sa v lad a > ebno, da n« vsahnejo trte. Kjer se ne pridruži obilno amerikanskih bilf, katere " vwivjj v» u i n C"ň J un OO da naj skrbi za obilno množitev eoje, ondi je tudi vlivanje žveplenega ogljenca brez- pocepij nai se v drž trtnicah in razd rum »pešno in le zavrženo delo. Vsaki trti se přilije do 60 trebujejo. Gospod Goth 'amov žveplenega ogljenca, kar precéj stane in to to m reč da lad v državnih rejcein, kateri jih po stavil še drug predlog gradih izvrševala i boli ) ker treba glob in to i da bodo zasajali amerikanske hoteli od vlade ti v darilo amerikansk rte, katere bodo pozneje z domaóiiui žlahnimi trtnimi ljenih trt, da bi ž njimi poskušnje naprav pa pocep v ipiČi pocepili. Amerikanske trte so sicer tudi tej uli ; e } a tako krepke in Čvrste so v rašči, da jih •avd obro pretrpé in pri vsem tem, da na njih koreninah dih kopan ki so od phylloxere bili napade vinog in daj raz- zadevah phyllox ooblaečeni vládni komisar da vin- fnlno us i visi, poganjajo polno lepih zelenih mladik, ministerski tajnik Ilerzmanovaky je trd *, vm-^itere dovolj grozdja rodé. Pa te amerikanske trte rodé carji jih ne bodo hoteli vzeti, kakor ao tudi bili silno iz katerega se kaj neprijetno vino napravlja; ozdje, înda tudi najhujši pijanec ko vino. Ker je tako krepka rajši vodo pil sprotni proti zapovedi, vsled katere bi se jim vion- a kor gradi polivali z žvepienim ogljencem. Baron Bab in se tedaj more prav dunajski popotni učitelj Jabl 5. t luui nvyi ju laau a i ^ p a . ou vuu»j uiwi v> pi a v uuu oui ^ u p u i tti wuiuv- pa nasprotno trdita, ^ bro rabiti za podlago , da se čvrsto vkoreninene trte da vincarji so hvaležni za vsakotero pomoč in da bodo ibé. i piéi Da pa bo grozdje dobro, se pa požiahnijo s ahnih domačih sort. vspehu sprejeli amerikanske ceplj bilfe ílvonti, ker ta način ae preml a se ne more se Dokler tedaj no dar gospodje, ki bo skupaj skoro vsaki dan Zakaj se ven- » i Ido obrodilo amerikanske pa z našimi trtami pocop- 1 ino trte, ne moremo jim še izreči hvale. Na rančo íiem bo uže nad 14.000 hektarov Vinogradov zasadili da govoró o edino at V drug takih vprašanjih popi na 9 pak da svetu kažej točki, katere postavne doloČbe so potrebne item načinu. Edino ta način bo zdaten pripomoček ročal dr. Rodi zabrani daljno r a z š i r j e v a n j e phyll i • " " J ^ f'7 »u Kratkega poročila konec bil : oti trtni uši in vsi se ga moramo poprijeti, kjer se je jisejala phylloxera, ker ž- njo bodo morali živeti državnem zboru pred 2 letoma sklenj > proti j ej se boriti ter skrbeti, da bodo z umom in delom ód da v phylloxeri popolnoma zadostuj po ta in posta 9 O oštro jej po8topati in izvrševati jo se vlada naprosi tej po ?te pridobili grozdja in vina. Potrebno množino trtnili stavi pa bo izostal, kakor se je vlada sama sedaj v vi 1 )lčev lahko dobimo iz Amerike 9 kar za kraje ) ki so gradih državne šole klosterneuburške prepričala oni okuženi po phylloxeri, tako ni več nevarno. Govornik sklepa z izrekom enega najslavnejšega ijmco*kega učenjaka U kJ %J — vinorejca Barra l-a: Kolikor i«>ilúÍ8e so naše preiskave, poskušnje in pozvedbe o nylloxeri, toliko gotoviše je prepričanje, da ne bomo paragraf, ki veleva, da se imajo okuženi vinogradi sko pati in trte vničiti, ker zdaj za trdno veljá, da je bolji grad obilno gnojiti j ati t a pa amerikanske ceplj Prevažna je bila tretj a točka 9 kaj met i kdar popolnoma enogli zatreti trtne uši in da moramo vino in ali se nahajajo v Avstriji tovornice, katere iz- j'ivaditi se živeti ž njo ter da nam ne ostaja druzega, delujejo umetno in katere postav določbe bile ukor odloČna srčnost bojevati se neprenehoma proti potrebne v brambo domači vinoreji in vinski trgov j škodljivki. f Predno pričnemo govoriti o drugi točki, moramo fivesti še naaveta , katerega je vodja Gothe iz Mari-nra stavil. Tudi on priporoča prav toplo vpeljavo ame (Dalj prihodnjič.) : kanskih trt in poudarja, da se tudi v našili avstrijskih * Gospodarske novice. Največa dandanes znana trta je na posestvu ^ raj i li tu in tam že amerikanske trte nahajajo, ter da Adolfa Kiera v gornjih Bojanovicah na Moravském. Ta i on uže par tisoč kolči nařezal ter o enem s cepiči trta je uže več let obrodila po 500 do 1200 trt } letos pa ufclahnine" pocepil in v trtnico zasadil. Letos ima uže jih je imela celó 2000. Brajda obseza 21 metrov po mo g r o z d j e, kateroHH t oliioma enako v dobroti je popolnoma dobro, okusno domači „žlahnini". Oepijo in po- dolžini, 2 metra pa po visočini. nai í trte ali februarija meseca, predno priČnejo sočne biti pa potem meseca maja 9 sočni dobi cepiti jih se âolske h (vaří. da se L-|kďar delo ne spone^e. Njegove skušnje učé, e o maju Še najbolje sponese. Tudi gospod gulin iz Dolenjskega pritrdi temu mnenju. Gospod eČnjak iz Ist e pa trdi, da njega učó skušnje, da jo i ' I \t 11 1 i 1 Poročilo o učiteljskih zborili v Ljubljani 25. septembra. cupljenje o svečnici. Jaz po svojih skušnjal Naj „Novice", ki vsa dolga leta svojega obatanka a me m m » da je oboje dobro in gospodu iz Istre ao jo zvesto opazujejo stanje slovenskega šolstva » tudi o ^pijenje bolje o avočnici sponesio, kakor ono in a ] a toenjih zborovanjih društev: „Vdovsko učiteljsko dru * lilii tlx C) î I ,Slovensko učiteljsko druntvo" in tt „Narodna sola" i bo «o vraila 25. septembra t. v lotfH nnvodA, Ljublj > Tomu k ani » kaj ma- benodo. í porof naj led zd Í'o vnakolelni navadi a o m ku U lula tudi lotou imenovani naj .»i iv „ v li u v m iv Tumi ti i ti niv ti" , iv v podporo učiteljskih vdov in airot vdovakoinu i^to oaoroj bo „No ilř»tv BO kratke klo željo, Ici tako akrbno dolu jo o — ---------- 7 ...... ..........................* I l • v Mvun/ijun m » »Mi » III nil Ub ^ f 'I I kot vvod k daljim ruzpraváiu ob 8. uri udov. 8ad te dobrohotno opmbo bil jo latoj k več řjutraj v St. Jakobški cerkvi ljal prepostovani prost gosp. dr. Jare, ki je, kakor sv. maša, katero je oprav 70 komaj y da rjetno znano, predsednik jí vdovske^a učit. društva". y udov reda, epričajo Mnogo ljubljanskih in vnanj'h , vdeležilo se je sv. ob- arečo ognj Kolikokrat uže so ,,N gospodarjem , ter kl s tem, da Be ne plašijo, ako bi »e tudi a 7 i « jo števiio skrčilo se na 65. Tako tedaj ! priporočevale našim m: „zavarujte se zoper ne- na kolikorkrat beremo kako rn prat« kalce I" Ob za njimi kazati utegnilo, češ: „evo jih kleri čilo o požarih , zmerom jo vselej tildi opazk poro uri prićela so se zborovanja v dvoranab y kolik lakonič jih zavarovanih" tak besedo poročilom » nob^den > ogokrat ao vé } ne borom o vsel » toliškepa društva'1. ro dnevnem redu delovalo je naj- obligatui klic tud ) britko javka .1° prej y .Vfio vsko društvo". S arôno-prij*znim egovorom jo prvosednik gosp. dr. Jaro obilno zbrane „pomagajte t Da se kaj y v misel vzel pozdrav drustvenike kot stare znance in prijate evetočega stanja drustvenega prernoženja , katero daje lepih obresti v podporo učiteljskih vdov in airot. ka- azuje z zapisano pravi pregovor tudi uže pri „vdovském društvu", k ter ga pri poročilo. Al gospodj y Iz nič ni nič" telji, ne veste y boli y i če eni izrued Vaa cbt rázu me j o nemški , povemo Vam nemški wird ich « Ak fî Aub tereni hoče djal je precastiti gosp. govornik vrli in neutrudni blagajnik in tajnik goap. Matej Močnik bolj na drobno poročati. To se jih žen in otrók v zdravih dneh m ni mar, za příhodnost Nek )e zdajci tudi zgodilo. pusti jim boete poskrbeti y in to lastni krivdi, za d y pregovor pravi, „„ „ Tudi matica „vdov. društva" da ..stevjlke najglasnejo govorijo" hovih stisk namesti pomoči sklepu raČunov to potrjuje » ker kaže o tolažlj besede, ali bolj reči premišlj britko-rt za-eve nji- je slabo besede: y to je y septembra t. .1. prernoženja v >> Kdor aam noče, ne godi ae mu kri (Dalje prihodnjiČ.) obligacijah 37.250 gold., v gotovini itd. pa 1318 gold. To leto dovelo v in 18 sirot po društvenih pravilih pod- 13 kr., skupaj tedaj 38.568 gld. 13 kr. bilo .Ie Politične »tvari. pore 990 gold., poprek pride tedaj na vsacega nad 38 gold. Totem je gosp. prvosednik naznanil, da društveni Državni zbor dunajski. ržavni zbor ae'je priče 1. Kar so v zbornici po pravilih podpore.~ ~On je doneske redno vplačeval, poslancev ni videlo od leta 1863. več — tedaj po pre-učiteljaril je 38 let; zdaj pa mu je vid tako opešal ud, vpokojeni učitelj gosp Kravs iz Novomesta prosi da teku 16 let videlo se. jo 7. dne t. m., namreč: dr- le s težavo more opravljati edino le orglarsko službo, žavni zbor avstrijski popoln Tragična smrt njegovega edinega sjna (silovito umorje- zastopani vsi narodi bVotrijski. % ^ ft m --------^^í — ^ a tt ft • ^ • f f ^ 9 tako , da ao v njem olnim zadovolj- nega c. kr. sodnika dr. Kravsa v Skofji Loki) oropala stvom in ponosom more grof aaffe o sebi reči y da I mu je zadnjo podporo, tedaj ee nahaja v velikih sti- kar se preteklih 16 let ni posrećilo nobenemu rainister-skah. Zbrani udje so prošnjiku enoglasno votirali 80 stvu, ee je posrećilo njemu. Sijajim je po takem za-gold., najvišjo podporo, ki jo pripuščajo društvena pra- četek nove parlamentarne dobe, naj bi bil tudi do konca vila. Podpore prosili ste dalje tudi dve učiteljski tako srečen! Naj zdaj na kratko popišemo i a ko se zato vdovi, katerima pa pravila tega ne dovoljujejo; je bilo o tem tudi med zbranimi društveniki različno mnenje; po daljih debatah zmagala je milost nad pra je vršil pričetek in one t. m. Prvi dan (7. oktobra) so se vršile bolj formali- tete , s katerimi se pričenjajo zbori. Od 353 poslancev, eni vdovi dovolilo se ie kot izvanredni milodar ki jih steje zbornica, pogreaalo ae je komaj kakih 10 _ • « • « « « ft m tt % vico 20 gld., drugi se ni priznalo me, pač pa «e je njenima poslancev; bila je v obóe taka gnječa v dvorani, da se otrok om a, ki kot učiteljski siroťi dobivata iz društve- ]e člověk komaj ganil. Ko so proti 12. uri došli mini- nega prernoženja letno podporo, ta podpora zvikšala od etri v zbornico, poprime ministerstva predsednik grof 24. oktobra t. 20 gold. vsakemu 12 gold. na y Taaffe besedo ter povabi najatarejega, za predsedstvo . 1. za naprej vsakemu, od 12 gold, na laatto besedo ter povadi najstarejega, za preaseastvo Po teli razpravah je gosp. prvosednik šo epoaobnega poslanca goap. N e g r e 11 i • a, kanonika iz omenil, da je o priliki svečanosti sreberno poroke Nj. y vdov. južnega Tirolakega, naj prevzame začaeno predsedstvo obljubo, pozdravi poslance, potem pa a na8topi, stori veličaustva presvitlega cesarja tudi deputacija društva" poklonila se gosp. deželnemu preďsedniku s imenuje atiri začaane zapianikarje, med njimi tudi prošnjo, naj tudi tega društva čestitanje blagovoli spo- viteza S c h n e i d a. Na to bere posl. dr. Fanderlik ročiti na Najvišje mesto. obljubo v nemškem, Českem , poljakem , ruainabem ia Kot pregledovalci društvenih računov voljeni italijanském jeziku, vit. Schneid pa v slovenskem so bili gospodje Zarnik Martin, Kovšca Marko in Pap 1er in srbohrvatakem, in poslanci atoré obljubo vaak v avo- Franc. Koj potem bila je tudi volitev odbora sednika, blagajnika in tajnika. V U U U U 1 (t , prVO- I 'J jUMIttU J » WIW. VUUttVUJ TW. W.v . VUVU., v v - - --- hvaležno priznanje Winkler. Po teh navadnih formalitetah je bila prva ». ... w "J--- ' ~..... - jera jeziku; v slovenskem vsi slovenski, tudi Godel in neutrudljive in nesebične delavnosti bil je po aklama- seja sklenjona. čiji enoglasno izvoljon prejšnji odbor z načelnintvom vrod, namreč: prvosednik gusp. jnont ui, ma^uj- pu.Y.w.inUu,..«b.vi . ...... ^ ----------- nik in tajnik goap. M. Močnik, odborniki pa gospodje: nici naznanil, da je za predsednika imenoval cesar grofa Borštnik Janez, ČenOič Jernej, Govekar Franc, Kuhar Trauttmanadorfa. Tudi til je bilo zbrano veliko gosp proňt dr. Jarc blagaj- Gosposko zbornico jo isti dan od pri prejšnji podpredsodnik grof Vrb na, potem jo grof Taafte zbor Blaž, Praprotnik Andrej in Praprotnik Franc, in pa Tomšió lvam Opomnimo naj še, da med zborovanjem dosel je bil zbranim učitoljom s telegramom pozdrav od vrlih udov , ki ee dozdaj niao vdeleževali zborovanja. Slovesoo ste »o pa obo zbornici «govorom presv. coaarja odprli še le drugi dan, 8. t. m. Ob 10. uri je na bila vólika sv, maaa v stolni cerkvi. lJo t«j so se udje rodnih sobratov: goap. Kanta in ^Grebonca iz Notranj* oboh zbornio zbrali v ooaarjeve hišo ceremonijiki dvo skega. rani prav obilno. Opoldoo sagromó topovi na dvoru I aatavljenih vojakov in zapojó zvonovi vseh dunajskih Svojo posebno skrb obraća.Moja vlada na sredstva erkvA naznanjajoČ, da oesar stopi v dvorano. Gro- za povzdigo domaćega delà. K&VÍtÍ 4,hoch4<-, ..sluva"*. ..at žiie"- in ..živio4<-klici mu Pri obravnavnh surudi Ahn 9 99 at žije ,Živio4'-klici mu Pri obravnavah «uradi obnovljenja trgovinskih luivin -, ,,oi s katero se boste imeli ba ) oboljšanje prihodkov dom 9 krblj umoči potrebnih do in sirot pred sovražnikom padlili nih določbah gledé zloženja zemljišč, bode dal deželnim zborom priliko, da bodo pospeševali gospodarstvu potrebno arondiraoje zemljišč. (Dobro!) lievizija obrtniškib postav z ozirom na pridobljene izkušnjo meri na pospeaevanje obrtniškib interesov, posebno z okrepijenjem malih obrtnikov (Dobro!) in času pri-mernim urejenjem razmere med ónimi, ki delo oddajajo, in pa pomočnimi jim delavci. Postava za olajšanje iu v nekolikoàno odpravo davka posojilnioam (Dobro!) bode pospeševala obrti in kmetijstvu potrebno razvijanje teh zavodov. 0 Mnogokrat se je čula želja, da bi se v okom prišlo nepoštenim posojilom in odpravilo prisilno legalizován je tabularnih pišem o stvaréh manjáe vred-nosti. Moja vlada bode o tem storila predloge , katere vam bode pretresavati. Uže pred leti pričeta reforma gledé civilnega po-stopnika in materijalnega kazenskega prava se bode na-aljevala z novi mi načrti postav, in Jaz pričakujem od 9 teem podpiranje pomoči potrebnih rodbi k kom vas končnega sklepa tega trudapolnega, a nujno potreb »kolica ni h b lučaj mobiliziranja z uvedenjem v bram nega ntiem z Upr (hdhjoih konu uže omenj B deb i u Herceg vojaske takse delà. Zboljšanje stanja nižjega duhovatva 9 kojega zahteva ko i J* o rih 8e boate eogi z oger inm državnim zborom posveto dđ Moj ieeh vlada se bode neprenehoma trudila, da bode skrbno gojila duševne in gmotne interese d v t narasČaj ne zadostuje več današnjim potrebščinam stvar resne skrbi Moje vlade. Predlogi o tem se vam bodo kmalu predložili. Ker je zadnja sesija državnega zbora dalje trajala, in ker zarad volitev novih poalancev ni bilo moči de-želnih zborov sklicati še pred početkom te državno- zborake sesije, zato je želeti, da se zborovanje držav I U U U I j Vj «iU VU j V friVJIW V» y V4« u W Prizadevanje, da se doseže ravnotežje v državnem n6ga zbora, delegacij in deželnih zborov redovito vrati, sppodaretvu, se bode najprej raztezalo na ono varčno da bode vsem tem zastopom zagotovljeno izpolnjevanje gospodarstvo, ki se strinja z obstoječimi naredbami in njihovih zadač, kar bode pa samo mogoče a požrtvova- s^Bega tudi vojni s tr o š ko v nik, kolikor je to mo- njem in modrim vporabljevanjem časa. (Dobro!) z ozirom na moč in sigurnost države. Pogoj zdat- Z^dovoljstvom konstatiram nekaljene neprenehljivo mma zuižanju državnih stroškov je to, da se uvede ce- dobre razmere z všemi državami. Berolinska pogodba £ijâa• uprava v posamnih oddelkih državnih ;0. v 8Vojih biatvenih določbah izvedena. Zaseda okraja it* a mIi/^ •• lit 1 . • J al e pokriti s pomnoženjem dohodkov, gočenemu trajnemu gojenju in razvijanju naših goapo se eia novi dolgovi ali oskodovalo kme- darskih razmer z iztokom. nene da i^jitvo in obrtnijstvo. Pripadajoči predlogi bodo pred- Častita gospoda obeh hiš državnega zbora! Muogi if til vasemu najskrbnejsemu posvetovanju. Ker v prejš- dokuzi zveste ljiibezni in udanosti Mojih narodov do ftjesijah večkrat pričeta reforma direktnoga davkov- Mene in Moje hiše, kakor tudi zmirom glasneji klici iz a Tva a« dos'ć še ni sklonila bod I OU UUD U DU Lil O r* k \J 11 I IC4 y uuuo 1\1 ()]fl v lOUU SJ 'JI p U - OIVMIUU jnt-Mlf MIUH« J/v » <«Ul umuj» v.v/mw j w •••• • wv Ijevanjem obsežnega prvotnega delà nasvetovala nove skozi stoletja Moji narodi med eeboj živeli, so Mojemu dloge, in Jaz upam, da se bode državnemu zboru po- srcu dobro déli. (Dobro!/ Te izjave so mi poroštvo, a v lada u po ... - ------— r> *—"j-----— sredine prebivalatva po vzdržanji eložnosti, v kateri so i edcilo iilo, da naposled vendar izvede ono oDoijaanje se ooste tuai vi, nava»nnjeni z ísum uuuom biozuosu i u e davkovbke sisteme, ki je takt) nujno potrebno v. zmernoati, sporazuroeli na polji ustavnega delovanja v posl ■■■ vendar izvede ono oboljaanje se boste tudi vi, navd'hnjeni z istim duhom aložnosti iu e/ eresu pravične razdelitve davkov. mirni in neprenehljivi razvoj občne blagosti. Avstrija bodo, zvesta Bvojemu zgodovinsketnu pokliču, zavotjo pravic a m evo jih dežol in narodov (Dobro l) v njihovi ncločljivi in cnotni ekupnosti, stalno bivališčo pravice in pravo svobodo. (Viliami dobro-klici!) Sedaj pa pričnito, gospoda Moja, z božjo pomočjo evoja posvetovanja." —i Potem z navdusenijmi slava-klici pozdravljan stopi s prestola in zapusti dvorano. Prestolni govor je naredil očividno čuda velik vtis na vse poslance. V seji 9. dne t. m. je v zbornici poslancev bila prebrana iz java Cehov , v kateri izrekajo , da zarad ijub^ga miru in sprave přišedši v državni zbor os tane j o na istem stalieči zgodovinskega prava, ki gré če-, shemu kraljestvu. Isto tako so predsedniku gosposke zbornice izrodili to objavo, katero so pred pričetkom * državnega zbora po posebni deputaciji poklonili tudi ce-earjn, ki jo je prijazno sprejel, reksi, da je češki narod zmerom bil drag njegovemu srcu. V zbornici gosposki pa zagrizeni centralist in oče nesrečne volilne postave poslaniške Schmerling ni mogel strpeti, da bi se ne bil uprl tej izjavi — nad katero se še sam cesar prav nič ni epodtikal — čes , da „ni praktična, niti pravično veljavna". Knez Karol Scbwarzenberg pa je starega slovancfaga dobro zavrnil in osramotil. Naj dodamo temu poročilu zdaj se to, kako so. stranke v zbornici poslancev vredjene. Vsi poslanci v državnem zboru razpadajo v dve veliki skupini, med katerimi je se majhna množica tacih, ki ne spadajo odločno ne k eni ne k drugi veliki skupini. NajmoČnejša skupina je stranka autonomisto v, to je, nasprotnikov tako zvanih ustavovernih centrali4 Btov, ki se je razvrstila v 3 klube (razdelke). So pa ti trije klubi ti-le: 1) Klub desnega središča, ki obstajft iz nemških konservativcev in južnih Slovanov, (tudi Winkler je med njimi) in šteje 56 udov, v katerega se pričakuje vstop še 5 konservativcev iz Moravskega, tako, da ta klub utegne imeti 61 udov. Načelnik temu klubu je grof Hohenwart, namestnik« njegova Lienbacher in dr. Klaič, pero-vodji vitez Schneid in dr. Fuchs, ravnatelja pa grof M a r g h e r i in grof Brandis. 2) C e s k i klub, ki šteje 54 udov, obsega narodne češke in moravske po-fllance razen konservativnih vćlikih posestnikov; predsednik mu je dr. Rieger. 3) Poljski klub ěteje 69 udov, njega načelnik je dr. G r o h o I s k i. Vsi ti trijb klubi bodo v zvezi med sabo po posebnem odseku 15 udov, katere so tudi uže vse izvolili. Iz Ho-li e n w a r t o v e g a kluba so za to odločeni Hohenwart, Klaič, knez Lie ch tens te i n in baron Giovanelli. Tedaj je odločnih avtonomističnih poslancev 174, kar še ni večina. A nasprotoo odločno ustavoverna stranka šteje k večemu 150 poslancev, ostali — kacih 30 — se računajo kot vladna stranka. Najmočnejša stranka v zboru je tedaj avtonomi-8 ti č na, gotovo večino pa še Io ima, Če tudi vladna stranka z njo glasuje. Ustavoverci so še preveč zmešani, da bi se bili mogli odločno razdeliti v klube; nekaj jih je dozdaj se takih, ki sami ne vedó prav, kam bi se dejali; nekateri izmed teh ,,cincarjev'ř bodo pristopili še k avtono-rnistom, drugi pa morebiti ostali tako zvani ,,divji", ki bodo večidel z vlado glasovali. Po takém bo težko, da bi kdaj ustavoverci prerili do večine, ker odločnih svojih dozdaj imajo le celih 150;^da sta poslanca vélikega "posestva kranjskega: barona Žvegelj in Taufferer od lorn o njihova, se žo samo po sobi razume, vsaj sta to obljubila svojim volilocra. V seji, ko se bodo (14. dne t. m.) volil zbora prednednik, hoste so prvič ruerile avtonomistna in ce n tr a 1 i s t i č n a, bode položaj teh dveh strank jas-nojši postal. i « ' , A Ozir po sveíu. • m SEB^Ol^-pjbW \f jB^ 1 íV H* : H ■ * jmLxJbBî " feft- f EnHkiK »'ni1 ' •• W^BSigMfr: I^rmff^'^ Spomin i na Tirolsko. ' (Konec.) in. Pismo iz Franzcnsfeste. Na kolodvoru v Inomoatu je bilo uže mnogo popot- nikov , ki so čakali brzovlaka z Bavarskega. Bilo je poli dveh popoldne. Ko hodim tudi jaz med njimi, tu-jec med tujimi, me pozdravi mlad duhovnik. Razveselim se, ruisleč, da vendar dobim kakega zuanca; stojiva eden pred drugim, a nisva se mogla spoznati. ,,Ne za-raerite", pravi uni, ,,imel sem Vas za nekega druzega, kateremu ste zeló podobni.u Pové mi, da je dvorni kaplan nadškofa bamberškega. Peljeta se v Rim poklonit se novému papežů Leonu XIII. Pokaže mi potem skozi eteklena vrata nadškofa, ki.je sedel v re*tavraciji med drogimi duhovnimi gospodi. V tem pridrdra vlak na kolodvor in ločiva se s prijaznim mladim možem, ki bo je peljal v prvem razredu. Priložnosti sem imel toraj nekoliko več ogledovati si iz voza okolico, ker Bera bil med bolj navadùo tovarsijo. Doli na, ki pel je proti prehodu Brenner, se ime* nuje Wippthal. V globokem jarku šumi voda Sili, ki spominja z mogoenim bobnenjem na divjost ledeni-kov, iz katerih so se natekli peneči valovi. Lokomotiva se vrti in vrti, goré se približujejo ena drugi, toda ko* maj smo iz predora, že se prikazujejo druge skrite doline z zeleními senožeti in s kamnitnimi vrhunci. Posebno ponosno pa gledajo iz postranskega Stubay-a osivěli velikani kakor „Habichtsapitze". # Le divje kořo prosto skačejo po teh pečinah ali pa se jih dotikajo ěi-roke peruti kraljevega orla. To je svet poln naravnih čudov v vednem spremenu gozdov in pašnikov, ekal-nať.h sten in mrzlih soežoikov. Tukaj spozná še le člověk poezijo tirolskih pesmic, ki opevajo divno na-ravo; zato so mi bile v mislili vrstice , s katerimi ure-kuje Tirolec željo po domovini: „Begliickte Matten, stillc Senncn, \Vo bei dem Giessbacli Alpenrosen bluh'n, Die Ferno soli uns nicht mehr trennen , In meino Ileimat will ich wieder ziqh'n." ■ IV Pozna se, da se peljemo po napeti cesti, ker Sill vedno močnejae bubni pod koreninami starih mccesnor. Slisal sem, da je nad vasjo Griess posebno nevarno zarad lavin, ki se drvé pozimi proti železnici. Pred bo- žióem leta 1867. jo pridrla ena, toda dolavci niso upuli snega odkidovati, ker so se bali druge. Prišli ao potem vojaki iz Franzensftíste pomagat. Kmalu smo na vrhu prohoda Brenner. Za po&tno hišo se drvi čez skale mlada Eisack, ki t*će po ni-sprotoi Btrani proti jugu ter se izteka blizo Bocna r reko Adižo. Lahi (irrëdentovci) bi imeli radi že Breo* nerjev prehod za naravno mejo med Laškim in Avstrijski m, akoravno prebivajo še daleč od Bocna pravi, duhoviti Tirolci. Zato pritrjujem pesniku Wellerju: tfiňMÉ^ ř fr J "i k ^ ? «f f^'B « • t ■ íM i li I k m.swk}1 H , * . I • w ,,Sie solleu sie nicht haben Des Brenners Scheidewand, Sio flollmi orst «ich grabon Ihr Orah hi uimorm Laud I { \ ^ a 337 So lang In # * . unaern Fokrcn Ein Vogellied erklingt w — nika, ki ee vzdigujeta nad portalom, podobna ata onema % So lang in unaern Hohren ljubljanske atolnice. Nad vhodom atojé ékofjo iz be Die heisse Kugel siugt/ Tudi naàih ao*aedov Nemcav želja „deutach bit eur eerkve »U «A tw> Hhnkiln n.if) n Inn/»». I».' m _ _ l____U A I ! tf /\ U lega marmorja. Pod njimi se bere napia: „Sancti punti- grogia vestri eatote meiuorea!" Prečoj zraven to lices Udria" ee bo razbila nad slovenskim patrijotizmom dá in sreća junaska! > ako JO pa iai ua, ivi jo 0 velikosti. Mesto je snažno f a r n a ki je a prvo akoruj enako lepote ia vidi ,W,,,1V']U' «A^ovvr jsj ouaiiuw , viui S6 , Ut» IlUit IIJU^JOIIUU skrb za olepšavo. Posebno lepo in prostorno je desko da ima magistrat Na vrhu prehoda je precéj dolga, zelena planjava. semenišče , katero se irak te opominja, da si 6ez 4000' nad morskim povrs- dušnih darovih usmiljenih are. je nedavno ustanovilo po blago ean. Prijetno dé očesu » ko vgleda Itaninsko jezero koli ■■HI katerega Je Na sedel tukaj tudi majhno i koncu jezera je plapolal ogenj, preče šnje število razcapanib jib i so nasim ciga >ora , samo a v. Pismo iz Beljak i I ci'potnikov. Podoba %roleo imenuje „Dorclier". Učeni o, Schopf zaznamuje ^(»•lovino toli nadležnih romurjov z bibličniiui imoni Brikaonaio p&6 kom kul riuaaj v Frauoenufeato. Že sa je začelo mračiti, ko aem ae poalovil is « ^ « « r^y. i. .... i... i _______ ! .. tn______i. „ > ^illoMti IIP. nid gebjren i u Pido o njih a aauiodlanskiii) humorjem n Wir a l t kleid eu u u a i u '^thel und sterben in Gal gal íi o p p e > e bo u iu dvoh urab aeni priôol do trdnjuvo. Topnlčar jo hodil ob zidovju , ko grem po cesti proti kolo IV. Pismo iz Briksena. gori iu dvoru. Nekako aumljivo je gledal za menoj, pa vendar sem arečno přisel do bližnje gostdne, kjer sem prenočil. Da nes sem se na vae zgodaj po pusterški dolini nazaj odpeljal in ko je drdrai vlak proti Beljaku zopet pozdravljal domače gore, juliške planine i s em a prvi pogled spreleti skoraj člověka neka groza, vstajale tam zadej za koreuskim prohodom. ) ki so s io gleda iz žolezniškega voza pot > s^eznica z Brennorja navzdol. Daleč po kateri se vije o Potovanje je končano in pozabljenih v tujini nekaj nami stoji neprijetnih akušenj poprejšujih dni. veselim srcem se is Gossensass a svojim zelenim zvonikom, kakorš- . vračam v domovino, hi je več po Tirolskem , pred nami pa moli mogočni J. L. r i b u 1 a u n v zračne visave. srediti velik ovinek in iti skozi A'lagoma v dol Žele dolg znica mora toraj predor, da pride ino. Gossenaass je prava podoba planisme vasice. Nizktf in snažne hise so krite s kratkimi ^kami (škodljami), čez katere je naloženih kakih pet kamnja,.da veter toliko bolj gotovo strehe ne od-sie. Od tu naprej se peljemo skozi ozko kamnitno &eako doli do mestica Sterzing. Ker smo vedno pri áiti, sem premisljeval, koiiko zaslužka je pobral hiatal goátiiničarjem in koliko grošev vzel dornačim hlapom, mislil sem na spehane konje in na zaprášené poštne nazove. Mnogovrstne novice. Deželni grb Bosne je zasledil dr. Rački , presed nik jugoslovenske akademija v Zagrebu. Vlada bos niška namreč je deželno vlado v Zagrebu prosila bi se v Ilrvatskem dežel nem arhivu sledilo po > naj bosni- S ter zing je precej veliko mesto z obilnimi cerk- nežka: škem grbu in dr. Račkemu, ki je dobil ta nalog, posre-čilo so je po preiskavi novcev boaniških kraljev najti bosniški grb iz 15. stoletja. Prvi katoliski kinezki Časnik je nedavno v Shan-gai-u přišel na svitlo. Oblika tega Časnika je prav ki * list ml in starikastimi hišami. Imenovalo se je v zadnjem 3'/, je samo po eni strani natisnen in je dolg do č « v l j e y Širok pa e čevelj. Zavoljo njegovo asu bolj pogosto zarad vojaških vaj , ki so se vršile „ neizmerne dolgosti je časnik po dolgem petkrat, po sir- iričo cesarja in cesarjeviča. Na kolodvoru v Sterzingu pride v voz mlada Ti javi pa enkrat zganjen # iška, ki je imela šopek plani k (Edelwoisa) za klobu- Meseca svečana prihodnjega leta 1880. bomo doži cm. Iz obraza se ji je brala neka miloba t ki Je e veli neka), kar bodo doživeli potomci, naši še ddolžoemu, deviškemu srcu lastna. Prašam jo, odaod ■ | ■■ lp ■ ■ leta namreč to, da bode mesec svečan (februar) imel iia kje je natrgala e pe cve tlice. LI 0 Mer ana } da Pravi, da je doma e pr.Šla čez prehod Ja u fen in da eaobiskat svojega brata, duhovnika v pusterski do- Bele cvetke je pa vtrgala vrh jauf^nskega pre-Med tem pogovorom se domislim pripoveetke • • r>i s M m » i • i • A i • i • ' § 1920 5 nedelj, kakor jih bo imel svečan prihodnjega leta namreč 1., 8., 15., 22. in* 29. dne Bvečana, kakor nam nova Pratika" za leto 1880. kaže. • « u. meri ta redki prigodek t r i k r a t. 100 letih se pri kko revni » a li PPI' Judov v Avstriji je 1 milijon in 533.000, in sicer zhubil svoje mladě življeaje. 923.000 v Ctslajtaniji, in 610.000 na Ogerskem. Na po aga > katero bi se bil rad izbral za tovarš co, ga dene Bamezne t trdo poskušnjo. Prinesti » t mora z najstrmejáega ežele se tako razdelé 106.000. na Moravském 51.500. v na Šleziji eskem jih je 6700, v dolnji kia šopek planinskih .cvetlic. ,,Seppl" iz ljubezni vse Avstriji 63.500, v gorenji Avstriji 1400 r^rl, toda zraven ozke brvi atoji zda| ob potoku lesen 1050, .1« xuuimoa^uj ^^, Au.oa.u. , . — šminek, ki kaže, kako ai je někdo ob trdi akali glavo kovini 54.500, v Galiciji 628.800, na Ogerskem 572.000 ajerskem na Přímořském 6830, na Tirolskem 1560, v Bu t iádrobil. Marsikaka aolza je už^ kanila na tla pri tem na Erdeljskem 26.500, 11a Hrvaškem 6830, v vojni gra žiža t je večkrat okinčan a piaanimi cvetkami toda niči 3150, na Kraujskem 240, na Solnograškem 150 in n >1 doli eppelna v prepa du. U Ul\ I lj lj Cl 11 O pioauiiui VlYOVaUUli , luua UiVI U i WV , UM maujoivvm «TV j .I*« wviu»^ na Ogerskem iu ua Oeakeni 1 ; n a j m a n ] pa Ko se pripeljemo v Brikaen, ae poslovim od to- ua Kraujskem, Solnograškem in Koroakem. 'ârisev, s katerimi sem se bil aoznanil. Lep razgled 8e __ re oČem a kolodvora, ki atoji četrt ure uad mestom. . càda kak spremen ! Namesto viaokih gorá ae raztegu-o tukaj bolj nizki griČi in nameato senožet zasaj^ni i Nasi dopisi. vinogradi. ozna ae a smo na nižjem avetu. a (Joiicl i okt. Povedal sem .uni pot, koliko fcjtljiva i I 9 1 UAIia D VJj UC» PliiU A4 tt lj I ÍJ } VJ UJ oruiu» v/Cl- I 1 IVI v » w^v,« — ~ . ^ —• r # — — ákotíjska cerkev, kjer je atoloval blagi Vin- učencev štejete gimnazij in reaika; imamo pa še dvoje Gttdscr iu ae lani prcselil v věčnost. Viaoka zvo- viših učilišč v Gorici, katerih statua zna morebiti kogii inikftti. ©. 33 bogos nadnkofije). v a I i ň č a bogoslovskem «emenišči je za o sprejetih 10 škofij bra živini škod leto tečaj ženskog iz ao br až pravd o kodljivosti id tudi povem > keg* pa je u v k o iz njih éudno prik i sp ked r etili 23 Italijank in 13 Slovonk Kaj n die Schadlichkeit Id Iliutenrauche profe Hugo vitez > g BO lajo, no vem, ker smo dož Perg je odločno na naši stra Strokovnjak c. kr. vitez da se na km VUUI1U U1IIVH&UU , UM DU 111» IVIUOU1I ljudjo UČitcljlU u I tt' II Ml , nu Ul ni jo; menda zato, ker bo že kot Htudentinje preveč rudarsko gospó trd b0 m silna kri Sla god f f d (glej Ljubljanske slike"!). Sicer pa » •o goriôk dominculao scholaaticao majorům gentiu « naj bo učin prašan] t stav P in obsoj Nemcu I naravnost to bI. komisi y y nova slika v Gorici. Sinoči na pr. sem slišal ne- nem ali se škodljivost živega areb mreč, kaj vsaj na minimum zmanjš y popol 00 ko dom ust prehodu) ensko melodijo iz ženskih misijski gospodj y ozrem se in če se ne motim fy dom y ki ste peli No bili Bte dve spodnj ldrij 9, naj polagoma se posestva med fabriko in o 9 dom or od je to ali pa v m dala kupil s pogojem , y in se zopet prod se ne smeli sem si m t a pet dn f ali memento prasanj • • mori" toda molči —pedant! Naše „goreče", prav novo pokopališč Mód dandanašnji napravljati ,,central pokopališča. Skri Zdaj prav > jo po sestniki nikdar več pritoževati 111 povraČila za škodo ter jati Tudi c. darsko gl Koroško in Kranjsko in y ki jo imajo pri tem neke baže naprednjak enaČiti vsaj po smrti, kar je bilo pred smrtj > Ie iako pnpoz čilo 2 y ali naj se 17. i poškodo pri jvarstvo za Stireko, 1875. leta, št. 905 posestniki za povra- poravnavati érske ke. Kak značaj ima dobiti y tak govoré z idrijsko rudarsko gospósko y ali y Č0 ne slo y odprta poškodovancem sodnijsk pot še Stroške za koraisj mora plaćati c. kr. rudarsko pokopališče , to se ima zdaj resiti po obravnavah med vodstvo v Idriji (1390 gold kr.) dškofijstvom in mestno goapóako. Načrti že d o d 22. ma 1877 leta bral se lanega pokopal so predloženi duhovski oblasti roisij o teh dovah v in ta bod ime caj določiti pogoje katoliškog zna Lesk sem tud Id rij Po novega grobišča Tud bistveno stvar bode treba dognati mars'katero drugo manj Kom ! f rod mrličem odp pred se novi mi vzeli naši merod grobisče krog podlago dotičnih studij so c. reče ud i m na čelu je bil gosp jaz šel v H . B o u t h pet druga ko gosp bil kou) y glava gosp Ko predsednik Lipoid tudi grebško „skup n Po dežji naši kmetje zeló hrep Na se bo on strog ra vnal y tem visj evétnik govor končá i. da Bvétnik v ldrij > y kar poznala in da tako ne bode denarj v si. komisij odo metal Krasu je silno poman j kan j Gledé na de v vodnjakih b t Goriško in Istro 8000 gold je podari! presv. cesar za Kdor stavk v bn yt o I zedi bral eke se Jan je bij pooblašče k pri Po gosp ne poškodovanih posestnik dgovorí na ta nagovor nič, molčal L e s k o v i c Prepričal sem se iz tega molčanj koj y o Slovencih in njihovi politiki in ^komisijske moke ne bode kruh za da iz te Ko eliti : Slove za8uk Kaj je ff f Sloveniji", mera sam pri sebi,mi i bi bil tud laz Isonzo" znorel? Strašna ci » odk se y sak politika na Dunaji morske Lahe poži Ijenim vpitjem kulture in se mu sanj ) da mora drug Slovenij so 'mu M. L i p o i d u tako imel v kom Gospod f 'f m poškodovance. odgovori 1 bi bil ste leta kravo stran p pri gosp u Fr pri dili? Pr Gab tele za kuši koliko ste ki pri dar zakopal, drugi dve pa 8 y Ta strah pa si preganj se Slovenci vtapljajo v morji laske pri konjederec." Potem bila bi vedeia si. komisij • . é ^^r t ê t t têt Vi * se ma ravnati. Na ta protokol y ki bil klenj kako o 29. se dá že lahko čas preračuniti, v katerem maja 1877 v bodo vsi tukajšnji Slovenci polašče Idrij y še d ni rešitve spodnje Iđrljc državnih poslancev zapiso podnj Lep okt logika ta! naši gosp. državni posi delali pri si. novem mini (Peticija do naših gosp. Bterstvu poljedelstva na to f točn in pristransko Konec.) Od leta 1868. do 1879. dá preiskati vse to, ka faul im Staate Danemark m stno V80 crknieno živino iz obči konj Idrij vole in 17 krav podnja Kanomlj Zgub Idrij a y mamo Č dnik idrijski iu vrli Idri j Č gotovo zaslužijo, f iu o da 8« jim ce lij nJ mnogo uuj^, "X * UIÇ , X • l\l OV , u junice, «MCI, Il HU6 ILI 05 ovác! Neverjetno — pa resnično! Ne živinaka kuga 225 telet. 71 kóz in vrstne rane. S e b a s t i j niti kak b drug bolezen m pak d r i j 8 k o ž Vrabc na Vipavskem Lesk 16 let bivši župan kt. (Nase ceste y naša Ie m pokončalo tolikanj živ Drobni letina.) Med blagostanje pi sameznih dežtl smejo se pri liče več rediti ne more, da si bi bili naši za-njo r glavo te diti. inu k primerni ne živin« pašniki t števati gotovo tudi dobre te in pot y one po e na malo računamo vsako spešuje)o varni in hitri promet med občinatvom odda in moremo drobn ro- škode 17.781 gld 80 ljanih kraj Kolik dlo{; pa flO a bo at«, to v 0(1(1]- bo pob naši vrli vojaci pri zasodanji onno in 23 tih letih I — Dobil sem od okrajno rudarako gohpósko cegovine , kjer bo bí ino ôo 222 gusta 1873. leta št. 5459 naznanilo pi rudarske postave preisk y bo bo po mogli vspešno prod pot pripraviti » v po okrajnega glavarstva c. posestvih b pomočjo c. èkega v navzočnoeti gosp. Fr. Kupelwieserj profVflorja na rudarski akademiji v Leobnu in gosp. II i n t e r h u b e r j a , general direktorja blajberške rud naših loga- čanj smo tak čm a „novo A mamo se << Horda HO Vrab- pota in ceste v ajboljem Btanu. Ce pomislimo, kakošne so bile naše ceste pred nekoliko leti, in kakošne bo remo se prečuditi velikému napredk Cesta daj f o ske unije v Celovcu. Pri tej komisiji oglasilo se Uesta, ki pelje cd St. Vid do državne ceste pri Storija teJ ne mo zadevi ptembra 1873. I. v piearnici pri žgavnici v Idrij ad Vida čez Vrabče preko GriŽ v tako elabem stanu bil pred nekoliko 60 posestnikov ) kega za povračilo. i Komisija bo kaj še celó iz občine Nazore iz Go- vsak teden iz Crnoga vrha in od drugod teleta f da 80 se ki f • • f vozijo- maslo proti pod Idr ptembra po ovce itd v Trst valai na mnozih krajih zem in je do 10. septembra preiaka ^ . t » « t »Ml • « Po kemiški skušnj so asii, da vsak dan 3*17 funtov živega srebra v dimu is dalj gače i ogibali ter bo uporabov raJ r uno pot čez Barovnico in Stanjel. Zdaj je to vho dru v Trst Zdaj gre vea z drijskib hribov če Vrabčo Pa tudi nam domaćinom služi nača dobra cesta peči dr in travnikom in sadnemu drevju 8koduj Tudi au Bloi w prav dobro za mnogotere potrebšči Kom pa 89 je v letih 1845. do 1847. kot đe- imamo zahvaliti za napravo dobrih cest? Nikomur dru ležni živinoidravnik temeljito dokazal, da aopar živega gomu, kakor gospodu atevžu Lavren čič t dežel t 33 i i r t Demo poslanou in poaeatniku v Vrbpolji pri Vipayi. Kajti odkar je ta gospod cestnemu odboru načelnik. 80 so vse nafie ceste v sedanji dobri stan postavile. Iz ob- dne t. m (PreskuSnje učencev v podkov ski in Sivinozdravshi Šoli) se po končanom letoSnjem šolskem letu pričnó 18. ravnav minuloga deželnega zbora amo se prepričali, da so goap. Lavrenčiču naše vipavake težnje kaj zeló kako pri arou Slava tacemu možu ! Mi stitali * ako Vrhpoljcem če- slišali. (TurSke goveje kuge) žaduSiti ni še obveljalo io bilo to mogoče, če ae godi, kar smo te dni atežu poleg Zaplaza v novomeškem okraji kedaj do tega prišlo, da ae občina Bu- je pri nekem kmetu več goved zavoljo kuge pobitih danje zVrhpoljem združi, da bi dobili v oaebi g. bilo, al dva lastnik kuge sumljiva vola je v nograde Lavrenčiča bodočega župana. Boljšega iu aposob- prodal, kjer so imeli trgatev. V Rodnab pri Trebnem da dobili oaebi bilo al dva lastnik kuge sumljiva vola je v nograde nejšegt Zato b a moža bi menda zaman iskali za županov atol. pa je, kakor se nam zanealjivo poroča, poaeatnik in ve-valežni zakličemo konečno: Bog nem obrani in liki živinski trgovec Trznar s svojimi voli iz okužé- nega hleva predrzno okolu vozil, zato je obaojen na poživi vrlega narodnjaka goap. La vrenčiča, da mnogo Jet caatopal naše zadeve v deželnem zboru še in Gog botei! da ceatnemu odboru! . ««o« t UOÍ.O.UOUI «uui u, m u ,100 gold. kazni in je zdaj v soduiški preiskavi. jo bil še veliko let načelnik tukajšnjemu ljudem tako malo mar za vladne ukaze, katerih dobro- e Je Take slabe latine ne % uže dolgo, kakpr jo imamo letoa mi Vrhovci. pametim o slaba leta bdio še vendar kaj přidělali, če na vina , p« uamu aivtuniwii oc j min iiom'i6uim ivuiuiu vuh;uui miuiu^o VBaj nekoliko družena živeža. Letop pa niamo pridolali tin glavo nnkopnvnjo, — Nosroča je roa ta kug* ravno Druga pa hotni namen je grozno kugo zatreti, ni čuda, če se čedalje bolj širi po deželi in se po zaprtijah in prepove-danih ži vinskih sej mih nedolžnim kmetovalcem nadloge niti žita, i niti krompirjn, ki jo ima poglnviton živež, niti zdaj za No trn nj oo bila, da ae jo morala razstava fižol a 9 niti vina. strahom gledamo toruj Vipavci v budućnost! Ti Merkurij nisi sposoban letni vîndni i ne vračaj sa k nam nikdar več! toraj govod bilo dne t. m. v Postoj ni propovoduti, kamor bi 9 kakor amo za gotovo zvedeli, prav veliko živiue Blaž Seražin > župan. pripeljane bilo. eželna vlada kranjska jemlje ži- vinozdravniko v v začasno službo, ki dobodo zravea lUbllice 14. okt. — 13. dno t. m. zvečer je povračila potnih stroekov najmanj po 3 gold, dnine. v Brežah, pol ure hodá od Ribnice, 5 hiš pogorelo, Ravnokar je došlo deželni naši vladi naznanilo? da se koliko pa še druzih poalopij, se zdaj še natanko na vé, ja goveja kuga prikazala (tudi na Stajarskem okoli pa tudi ne, koliko gospodarjev je bilo asekuriranih. po luui uo, Avnau guopwumjw» jo wuw novamuauiu« » Ptuja, uovutuo iu no uiugiu umjov« Lvnivui jo vaai se šteje okoli 39 his, tekoče voda pa ni blizo, jeraka dežela saprla svojo mejo proti kranjski, m^u Ja Ljudje ao od vseh strani přivřeli, tudi brizglji so pri- zdaj tudi kranjaka dežela zapria svojo mejo proti štn- evnice in še drugi krajev. Kakor je prej štn- tako peljali dva iz Ribnice, eno iz Dolenjevaai, eno iz So-dražice, in* eno z ročoimi brizgljami, da so se hujâo ne,' srečo zabranili. Ogenj je trajal do blizo 11. ure v noči Tudi ae ališi, da je nekaj govod poginilo. pre svitli cesar Ljubljane. i dne Preatolni govor, s katerim m. odprl novi državni zbor, jeraki. Pogorelci vasi Gora v kočevakom okraji so přejeli od presv. ceaarja velik dar 300 gold. Zdravje gosp. Ger bi ča in gosp. Jurčiča se bqjjša od dne do dne. i novo dobo dô V1QO {Ceník različnih trt in sadnih dreves) deželne in sadierajske šole na Slapu poleg Vipave, ravno-o*sprave, po kareri imajo vsi na novo seatavljen, je družbi kmetijski poslalo vod- narodi, tedaj tudi mi Slovenci, doseči one pravice, stvore sole.] Kdor želí lepega blagá in tudi kolikor je tudi po vseh okrajnah, kjer slovenski narod biva, radostno odmeva, kajti jasno in odločno naznanja nam ki jim po uatavi gredó in da po takem tudi Slovani t liv • »ft 1 V W • I • Ï i I moči po ceni, naj ae obrne na imenovano vodstvo i kn postanejo deležni onih svoboščin, m ou »»tmu pravnoati, katera je dozdaj o šoli, uradih in ki so laatnina ravno- *ero mu ztt i^biro pošlje imenik trt in drevo8 9 ki ae avnem ondi dobivajo in po kolikšni ceni. življenji Slovanom le na papirji stala. Presvitli cesar jc govoril! Sedaj ni dvombe več, mm jw uut« uau^ orv?a j o daůouiu voaua-» pudiouoga iuuvijiiu« - tu ▼ oaj odgovorna nameram vladarjevim, pripravljena, nam pričajo mnogi nam došli dopisi — ki je bral v da za svojo stran odločno in energično vse atori, kar 18. in 19. liatu dunajakega „Zvona" prav rovtarako treba, da se izvrši zaželena sprava vseh narodov in apdbo o pesmih Koseakega, češ, da ae iz njih bliska smrdljiv duh"(!!) ali pa „praznota" (! I) da je nova vlada (Ivan Vesel - Kos eski in pa Simon Rut ar.) arçe ja zazeblo vaaoe*a poštenoga rodoljuba to vsaj kaže ustava resnica postane vsem, pa tudi deželam do- in groma nn^u „oiuiuijit uuu «u *j ide ona avtonomija, katero jim „neprekljicljivo" ce- Toni kritika, to je zgolj pamflet, ki ima soglasno z „bo- sarjevo pismo — oktobarska diploma — zagotovlja. Da bovico" v zamrlem „Glasniku" atraaten namen, Ko* bo veliko in vstrajnega delà potreba, da poleg Nemcev aeakega v nič dejati in 811etnemu, za sloVensko pea* dobijo tudi vsi drugi narodi svoje pravice brez škode ništvo vkljub vsem hibam neprecenljivemu starčeku eacelokupnost in krepost Avstrije TU tt uciuaupuuob IU Al Q^IUOH *X V O U 1 & J o , raZUtOd 2 au lij o UlO UJDgUVOg» ZilViJCLIJ» glCUllll VUUJU I sa samo po sebi po tako zavoženem ustavném vozu, nika s „smrdljivim duhom" dejali pod naslov: „Od ki ga je od leta 1861 vodilo'Schmerlingovo in, — razen lični peaniki in pisatelji slovenski V" Cemu celó po-Ilohenwartovega —vse dosedaoje ministerstvo. Al dobo njegovo kažete svojim bralcem? Ali ne zato, kritikaatri Raz- zadnje ure njegovega življenja greniti! Cemu ste pes „viribua unitis" vseh moči, katerim atrija svetinja, boda ae posrečilo velevažno delo. srečna Av- da ga pred svetom v obraz bijeteV! Po tako vr8te ne gré ae spuščati v daljši razgovor nreblagih besedah cesarjevih pričakujemo zdaj zaupljivo, žaljenim čaatiteljem slavnega Koseakega v tolažbo da stopi ministerstvo pa delo, kajti delà, dala bodo pa priporočamo, naj beró v listih 35. 9 36. m 37. pomirila tudi tište, kateri ao ae dozdaj spodtikpli na „Novic" 1. 1874. obširno ili temeljito „kritično ______T« ^ ___~pr< Wîa^Ularî « premalo jaani politiki ministra Taa ilea. / Í7 nl.^J A „U \_ rr^t.*^ ( V shod 99 Agrar tag eatetično razpravo prof. W i e a t h a l e r j a druíeb na Dunaji), v katerem ae imajo poavetovati postave, katere bi na prid kmetijstvu bile nujno potrebno, da bi jih državni'zbor v razpravo vzel, je vnbljonn tudi zastopnikov kmetijskih „o Jovan Veselu-Koaeakem in njegovih • * a _ m m \ m W> ft e > » .■. , t JTHP I A