Leto (II., štev. 270 , . Poštnina pavfaTTr?"*. V Ljubljani, torek dne 14. novembra 1922 Posamezna Stev. stane 1 Din l«h»l« ob 4 ziutral. Stane mesečno 10*— Din ca inozemstvo 20"— . Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlstve: tjnbljana, Prešernova nI. št 54. Telet It 3& Podružnice: Maribor. Barvarska niie» št. L Tel. št 22. Celje. Aleksandr. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana 13. novembra. Ako bi se vrnil dr. Albert Kramer ž visokega ministrskega položaja kot bogataš v mirno zasebno življenje, bi se ljudje globoko odkrivali že njegovemu šoferju. Ker se je zopet podal v vsakdanje življenje le kot običajen zemljan, ki si skuša s trdim delom služiti svoj kruh ter pošteno opravljati dolžnost svojega poklica, deliti mora usodo vseh onih, o katerih meni svet, da lahko na njih drva cepi. Gorje Ti, če stojiš brez grajščin in brez večmili-jonskega premoženja v političnem ospredju! Čim višjo javno funkcijo imaš. ali si imel, tem bolj se trudijo zavistni in brezvestni elementi, da te prikažejo kot lopova, ki noč in dan misli le eno, kako bi ogoljufal državo ter napolnil svoje žepe. Brez moči si siromak proti njim. Skrbno se skriva kleveta za zastore zaprtih družb, go stflniškib razgovorov in le redko se Ti posreči, da primes obrekovalea za jezik. Pa še takrat se izvlači na vse načine, on da ni teko govoril, on da je drugače mislil, on da Te sploh ni hotel žaliti. Ako Te je obrekoval časopis, se glavni in odgovorni urednik izgovarja da napada ni čital. Proti političnemu nasprotniku si prizanesljiv. Odkašljaš se ter odpljuneš — pa basta. Gospod inženir Franjo Tavčar je bil pristaš iste stranke kot bivši minister dr. Albert Kramer. Skoraj celo leto sta ?edeia skupaj v vodstvu te stranke, bila navezana si zaupati, sodelovati, si držati zvestobo, se podrejati disciplini Sedela sta pri skupni mizi, pri načelstveni seji stranke. Tovariš inženir Tavčar je kazal tovarišu drju. Kramerju prijateljski obraz, pa ga je baje že celo leto smatral za lopova, že takrat, ko se je dal poleg njega izvoliti v vodstvo stranke! V politični borbi se brezobzirno bije po nasprotniku, časi so danes grobi, obzirnosti ni. Morda ie to dobro. Hitreje se čisti atmosfera. Kakor p-a je na eni strani dolžnost, da izženemo nepoštenost iz javnega življenja, tako je na drugi strani pottebno, da čistimo ozračje strupenih plinov, v katerih se dušimo. Slučaj inž. Tavčarja ie karakterističen za družabno in politično mo ralo, v kateri živimo. Ko je hotel dr. Kramer. čim je zaznal o kleveti, zadevo razčistiti še v isti seji načelstva, je dobil mesto možatega odgovora le jalov iziovor. Gospod Tavčar sam nič ne ve, on je le slišal od drugih, da je dr. Kramer nepošteno ravnal, slišal baje že pred davnimi meseci. Še je bil čas, da se pravočasno častno umakne in krivico [-•opravi. Zgodilo se je narobe. Tega ni storil. Od julija do novembra se .je stvar vlekla pred sodiščem. To je bil dobrodošel čas da ?e lahko o dr. Kra mer.iu javno piše, da je nepoštenja!;, da on ni bil kraljevski, temveč lopov-ski minister. Slovenski, zagrebški in beograjski listi, od »Straže* do »Bal kana*, vse ie pisalo, da je gosp. Tavčar dokazal dr Kramerju zlorabo ministrskega položaja ter da ga je ožigosal kot človeka, ki se je kot minister bogatil, zlorabljajoč svoje visoko mesto. In za predstoječe ljubljanske volitve so šušljali te klevete zajedničar-ski agitatorji po vseh gostilnah. Besede. ki jih je rabil gosp. Tavčar, so bile tisočkrat ponovljene, v srovoru in tisku razširjene po celi državi. Ne gre samo za osebo drja. Kramerja, gre za princip. Obtoženec je zbral dokaze, ki so vseskozi le plod fantazije. Niti toliko ni bil vesten napram časti svojega bližnjega. da bi se bil prepričal, ali ne govorijo morda vsaj službeni spisi povsem kaj druzega. Zadoščenje, ki je pred sodiščem z c-zirom na dokazni materijal nujno sledilo drju. Kramerju. je sicer v prvi vrsti osebno zadoščenje za krivice, ki mu jih je prizadejala sistematično uprizorjena obrekovalna kampanja, katere namen in cilj je bil. obglaviti mcža, ki stoji že dolgo vrsto let med najodlič-'jejsimi našimi javnimi delavci. S sa-moobsodbo gosp. inženirja Tavčarja pa je istočasno dano zadoščenje javni morali, ki se je mesece in mesece zastrupljala, s sumnioenjem. namigava-ujem. častikrajo in obrekovanjem mož, ki jim je demokratska stranka izročila najvišje funkcije v našem narodnem življenju in katerim neomajno zaupa. Adolf Ribnikar. Službena pragmatika pred zakonodajnim odborom ZANIMITA DEBATA O NAZIVU «JUGOSLOVANSKI*. Beograd, 13. novembra. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji zakonodajnega odbora se je pričela podrobna razprava o uradniški pragmatiki. Člen 1 je bil sprejet brez diskuzije in se glasi: »Državni nameščenec je ona oseba, ki bo po odredbah zakona sprejeta v državno službo, da kot organ državne celote izvršuje delo v splošno korist*. Zanimiva debata se je razvila o čl. 2. Posl. Angjelič je stavil namreč predlog, naj se med podatke vnese sledeči pasus: »in ki so narodnosti jugoslovanske, to je srbohrvat-skoslovenske*, dočim govori zakon samo o srbohrvatskoslovenski narodnosti. Posl. Vujičič je izjavil, da ni razloga, da bi se opustila plemenska imena, ker je stilizacija prišla is ustave. Tudi Rusi ne bi nikdar privolili v izpremembo imena v severne Slovene. Minister za izenačenje zakonov, dr. Trif-kovio je govoril proti Angjeličevem predlogu, češ da obstoja ime Jugosloven samo skupno z Bolgari. Angjeličev pred log, da pomenja malo revizijo ustave. Posl. Barič izjavi, da je on Jugosloven in da se mora to vpoštevati. Posl. So-kič je predlagal, naj se člen 2 vrne pod- odboru. Minister Trifkovič je opozarjal, da je uradniški zakon potreben nujne rešitve in da streme vsi novi predlogi za tem, da bi se rešitev zavlačevala. Zahteva, naj se ČL 2 sprejme, kakor ga je predlagal pododbor. Po odklonitvi Sokičevega predloga se je vršilo glasovanje o predlogu pododbora. Oddanih je bilo 28 glasov in sicer 14 za in 14 proti Proti so glasovali razen opozicije še demokrati Wilder. Agatonovič in Angjelič. Predsednik je naznanil, da je bila stilizacija pododbora zavrnjena in da pride zato na glasovanje Angjeličev predlog. Pri tej priliki je minister Trifkovič prosil posl. Agatonoviča za pojasnilo, zakaj je glasoval proti pododboro-vi stilizaciji. Agatonovič mu je odgovoril, da ustava ni istovetna z zakonom. Pri glasovanju o Angjeličevem predlogu je bilo oddanih 30 glasov in sicer 14 za in 16 proti. S tem je bil zavrnjen tudi ta predlog in je bil čl. 2 nato vrnjen pododboru v svrho nove stilizacije. Člena 3 in 4 sta bila sprejeta. Prihodnja seja zakonodajnega odbora bo jutri dopoldne. Šefa narodne skupščine Beograd, 13. novembra. (Izv.) Na današnji popoldanski seji narodne skupščine je odgovarjal med drugim zunanji minister dr. Ninčič na vprašanje posl. Čirko-viča glede obiska grškega zun. ministra Politisa v Beogradu. Dr. N'nčič je Izjavil, da je bil ob tej priliki dosežen sporazum o mnogih važnih vprašanjih, tako zlasti glede solunskega pristani<ča. katerega del postane sestavni del kraljevine SHS. Ravnotako je prišlo do sporazuma v vpra šanju medseboinih narodnih manjšin. Na vprašanje posl. Radoniča je izjavil dr. Ninčič. da je razmejitvena komisija z Madžarsko hoteh spremeniti prekmursko mejo v našo škodo, rtlep- slaniška konferenca pa je ta sklep razveljavila, obenem pa kor"ir:rala v .iašo korist tudi mejo severno Subotice. DEMOKRATSKI KLUB ZA URAD-NIŠKE ZAHTEVE. Beograd. 13. novembra. (Izv.) Danes popoldne je bila seja demokratskega kluba, na kateri je poslanec Reisner, obširno poročal o uradniškem zakonu. Klub je ,'dobrll vse njegove predloge. 84mis?rs^i s Bi Beograd, 13. novembra. (Izv.) Ministr- j ski svet je na včerajšnji svoii seji ned- j vsem razpravljal o vprašani'.! krsTeviča Gjorgja in določil, kakšno starjee ima- ; jo člani vbde zavzeti v dvorskem svetu. Razpravljalo se 's dalja o uradni šl-em in invalidskem zakonu in sklenilo, da se bo zaradi uradniškega zakona vršila v sredo posebna se:a m nistrskega sveta. Dalje je ministrski svet razpravljal o položaju, ki je nastal za pravosodnega ministra, ker je bil njegov načrt zakona o odvetnikih in sodnikih odklonjen. Pravosodni minister :e izjavil, ker so mu drugi član' vlade sporočili, da se ; tudi oni ne morejo strin!nti z meritoT.ii- , mi določbami zakona, da je hj| pr p>av 1 ljen privoliti v vsako izpremembn, katera bi mu zagotovila večje števil'-« «fd , nikov. V Srbiji sami ie 110 sodnib -nt-st nezasedenih, v Vojvodini pa je ie -lab še. Vlada je sklenila zahtevati, da zakonodajni odbor vrne poročilo p ■loitbo- | ru z zahtevo, da čuje utemeljitev tnini- i stra pravde in njegove izpreminjevalne predloge. Ninister Žerjav za mv iide Beograd, 13. novembra. (Izv.) Danes popoldne se je pri ministru za socialno politiko dr. Žerjavu zglasila deputacija invalidov s predlogi za izpremembo načrta invalidskega zakona. Minister je nekatere teh predlogov sprejel, vsled česar bo invalidnina najtežjih invalidov znašala 4800 dinarjev, invalidnina težkih invalidov 2400 Din, invalidnina polinvalidov, to je dosedanjih 50 do 60 procentnih invalidov 1440 dinarjev, invalidnina lahkih invalidov 480 dinarjev. Minister za socialno politiko dr. Žerjav je danes na seji demokratskega kluba izjavil, da ne more sprejeti nobene diierencijacije invalidov po pokrajinah in da bo v slučaju, ako bi ss delala razlika med srbijanskiml in ta-kozvanimi prečanskimi invalidi, prlmoran podati ostavko. Delegati bSoka v Seogradu Beograd, 13. novembra. (Izv.) Danes so prispeli semkaj blokaški poslanci Jura] Trnlevič, Josip Predavac in dr. Drin-kovii. Nastanili so se v Zemunu. Svrha njihovega prihoda obstoja v pogajanjih z zastopniki opozicije. Dopoldne so kon-icrirali s Stojanom Protlčem. ZAHVALA STAMBOLIJSKEGA Beograd, 13. novembra. (Izv.) Stambolijski je poslal Pašiču pri prestopu naše meje brzojavko, v kateri se mu še enkrat zahvaljuje za prijazen sprejem in izraža trdno prepričanje, da bodo posve- j tovanja v Beogradu rodila dobre uspehe. Enako brzojavko Je prejel tudi dr. Nin- j ČW K SeTa cel-skega bčenskega sveta Celje, 13. novembra. (Tzv.) Po otvoritvi seje oh pol 6. uri naznani župan dr. Hrašovec. da .je do?el dopis ministrstva pravde, v katerem odgovarja to ministrstvo na svoječasn;j brzojavko o sklepu glede upravnem sodišča. Ministrstvo je vzelo z zadovopstvom na znan;e pripravljenost občinskega odbora, da izvrši za nastanitev upravnega sodišča vse potrebno in obljublja, da pošlje še tekom novembra posebnega odposlanca, ki bo nudil občinskemu odboru potrebne in form ar1"©. Sledi poročilo odseka o tehnični in knjicovodstveni reviziji v mestni elektrarni in pVnami. Tehnično je elektrarno pre -kal g. inž. Turnšek iz Ljubljane, ki ie uro'ovil. da se nahaja vsa naprava v precej dobrem stanju. Le omrežje je pre-Š;bko in kvantum električnega toka. ki ca more nud ti Westen. je že popolnoma izčrpan. Priporoča priklopitev omrežja na falsko elektrarno, ker bi se s tem eena znižala in bi dohli tako neomejeno množino električnega toka. Manj razveseljivo je poročilo knjigovodstvenega revizorja g. rač. svetnika Cvetliča iz Ljublia-ne. Poleg pomanjkljivosti v knjigovodstvu je našel velik primanjkljaj v skladišču. Pri splošni debati se poudarja prednost privatiziranja mestnih podjetij, čemur ugovarjajo socialisti. Opozori se jih nato, da so njihovi tovariši na Dunaju drugačnega naziranja. Plinarno je revidiral g. inž. Tomšič Iz Maribora ter našel novi dvoplinski sistem v polnem redu. Popravila na ceveh se bodo morala izvršiti prihodnjo pomlad. Priporoča tudi izmenjavo števcev. Cena plina se zniža za enkrat od 3.75 na * Din. Od števila odjemalcev je odvisne nadaljnjo znižanje cen plinu. (Seja se še nadaljuje). Šport Nedeljske nogometne tekme. Ljubljana: Ilirija : Primorje (4 : 2) (2 : 0). Zagreb: Gradjanski : Sparta 13 : 0, Ilirija : Slaven 11 : 0. Dunaj: Rapid : Sportklub 2 : 0, Vien-p.a : Admira 3 : 2, Hertha : Floridsdor-fer A. C. 3 : 1. Praga: Sparta : Hamburger Sp. V. 7 : 4. (Obširnejša poročila slede.) SILNA POTRESNA KATASTROFA. Santiago (ChUe), 13. novembra. (Izv.) Po zadnjih vesteh Je zahtevala v petek grozna potresna katastrofa okoli 1000! človeških žrtev. Več tisoč ljudi je brez strehe In hrane. Razkrinkana kleveta Samoobsodba obtoženca v procesu dr. Kramer contra inž. Tavčar Darujte za (Iril-Hetodovo družbo i Ljubljana, 13. novembra. Danes se je vršila zaključna -azpra-va v tožbi bivšega ministra drja. K r a-m e r j a proti inženirju Franu Tavčarju. Kakor znano, je inženir Tavčar ob priliki neke načelstvene seje JDS izjavil nekaterim gospodom iz načelstva, da je dr. Kramer nepošten Č1 o -v e k, češ. zlorabil je svoj položaj kot minister ter ie povodom nacijonalizaci je papirnic v Vevčah izsilil več tisoč delnic za svoje prijatelje s tem, da sicer ni hotel potrditi nacionalizacije. Dr. Kramer je inž. Tavčarja še v iati seji pozval, da se javno izjavi o svojem očitku, kar je inž. Tavčar tudi storil. Pozvan, da doprinese dokaze, se je pričel izgovarjati na neke razgovore v krogu njegove familije. Dr. Kramer je takoj vložil tožbo. Obtoženi inž. Tavčar je skušal najprej spraviti zadevo na drugi tir ter prikazati stvar tako. da ni on drja. Kramerja d o I ž i 1, temveč da je hotel le povedati, kaj so o njem govorili drusri. Navajal je osobito neke izjave svojega svaka veleindustrijalca Arka iz Zagreba. ki jih je baje slišal pred letom dni — češ. naj se tega prime. To je b0o komodno. ker so Arkove izjave, če bi bile res izrečene, medtem že ob jektivno zastarale. Tožitelj je vsled toženčevega postopanja moral voditi obširen dokaz, da je inž. Tavčar Tes izgovoril dotične besede. V dveh razpravah je bila zaslišanih cela vrsta prič, ki so potrdile navedbe obtožbe. Končno je pri razpravi 11 avgusti toženec izjavil, da nastopi dokaz resnice. Dobil je štiritedenski rok, da gn doprinese. Na podlagi teca dejstva se je začela proti drju. Kramerju brezobzirna klevetniš ne za drja. Kramerja ali kogarkoli izmed njegovih prij? teljev, temveč za druge. Porazen učinek dokazilnega postopanja. Dokazno postopanje je bilo za obt<>-ženca (orazno. Še predno so bile vsa priče zaslišane, je po svojem zastopniku izjavil da je pripravljen preklicat? in obžalovati. Iz obzirnosti napram rodbini obtoženca je tožitelj privolil, da se zadeva jioravna s častno izjavo, primerno globo v narodne svrhe ter plačilom vseb stroškov s strani obtoženca. Izjava, ki je bila dana na zapisnik, govori za sebe dovolj. Z osebno stranjo te izjave, ki pomeni za drja. Kramerja in vse v to zadevo za lase privlečene njegove prijatelje sijajno satis. fakcijo se danes ne bomo podrobnejše bavili, o moraličnem pomenu zadeve govorimo na drugem mestu. POTEK RAZPRAVE. V naslednjem podajemo poročilo (f razpravi, ki je trajala tri ure. Sodnik: dr. S t o j k o v i č. Obtore. nec inž. Fran Tavčar je osebno na^ vzoč v spremstvu svojega zagovornika drja. I. T a v č a r j a ml. Osebno je navzoč tudi tožitelj dr. Albert Kramer; njegov zastopnik dr. Jože Klepet-. Začetkom razprave prečita sodnik izpoved poslanca dria. Kukovca pred mariborskim sodiščem, ki potrjuje * polnem obsegu navedbe obtožnice. Izpoved drja. Trillerja. Kot pni je bil zaslišan dr. K. Triller, ki je pripovedoval: Ljubljanska kreditna banka, ki se je zelo interesi-rala za nacijonalizacijo podjetij družbe Leykam - JosefsthaJ, je stopila s to družbo kmalu po prevratu v pogajanja in dne 21. novembra 1919 kupila vsa, njena podjetja v Sloveniji za 15 milijonov kron. Pri novi delniški družbi, ki se je nameravala ustanoviti z glavnico 20 milijonov, si je Leykam pridr-žal udeležbo z 39 Ko so bila pogajanja za ustanovitev družbe končana, je Ljubljanska kreditna banka prosila za koncesijo za ustanovitev delniške družbe Prošnja je bila vložena, kakor se mi zdi. še pred Novim letom 1920 pri oddelku za trgovino in industrijo v Ljubljani. Jaz sam nisem nikdar interveniral niti pri oddelku ministrstva za trgovino v Ljubljani niti pri tedanjem trgovinskem ministru dr. Kramerju. Rešitev prošnje pa se je začela zavlačevati in imel sem utis, da se to godi namenoma. Tedanji predsednik deželne vlade dr. Žerjav, s katerim sem govoril januarja ali februarja 1920 ko smo Čakali na rešitev prošnje, m? je očital, da nacionalizacija ni tako jasna, ker je udeležen pri njej tudi Wiener Bankverein. Takrat se je dv. Žerjav izrazil, da bo treba bolj upoštevati slovenske interesente. Poznaj« j> prihajal k meni tedanji narodni poslanec dr. Brezigar. Imel sem utis, da imenom dr. Žerjava. Zahteval ie, naj se gotovo število delnic odstopi skupini slovenskih interesentov, v kateri sem že takrat videl grupo okoli Delniške tiskarne. Jaz sem se protivil, ker #mo hoteli okoli 3000 delnic dati na javno subskripcijo, ko pa le ni bilo rešitve, 6em pristal, da odstopimo paket delnic tei skupini. V svojih spisih sem sedaj našel koncept pisma brez datuma (spisano je bilo menda januarja ali februarja 1920), ki je bilo namenjeno dr. Brezigarju in v katerem navajam, da bi bila Ljubljanska kreditna banka pripravljena odstopiti 3000 delnic po 600 K za ljubljanske interesente pod pogojem, da se ra zdele te delnice sporazumno in da so na razpolago, čim bodo pravila delniške družbe potrjena. Ali se je to pismo odposlalo, se ne spominjam zdi se mi, da sem vsebino osebno raztolmačil dr. Brezigarju, ko se je slučajno zglasil pri meni. Dr. Brezigar je zahteval, da tudi njegova skupina dobi delnice po 400 K. Izjavil sem mu, da jih po tej ceni ne moremo dati, ker jih v slučaju subskripcije lahko dražje prodamo. Končno je dr. Brezigar pristal na ceno 600 K. Teh 3000 delnic smo dobili potem od Bankvereina. industrijalca Vlad. Arkota in od Ljubljanske kreditne banke. Jaz sera imel utis, da se pri deželni vladi, kateri je predsedoval dr. Žerjav, zavlačuje izdaja potrdila pravil, dokler se ne izvrši oddaja 3000 delnic navedeni skupini. Soominjam se tudi. da sem takrat govoril z dr. Kramerjem v Ljubljani. zdi se mi, januarja ali februarja. Povedal sem mu. da se pravočasno ne reši nujna prošnja za podelitev pravil. Iz njegovega odgovora sem uvidel, da mu je zavlačevanje neznano, da je stvar od strani ministrstva že rešena, da pa se v Ljubljani zavlačuje Z dr. Kramerjem nisem nič govori! o zahtevi po oddaji 30C0 delnic. Nisem imel utiša, da bi bil on pri tej zahtevi udeležen. Res je. da smo pozneje od teh 3000 delnic odščipnili za Gd - ■ - —« kumanovsko proslavo. dosedanie še skromne knjižnice lepo šte vilo knjig ter priporočal tudi večkratna predavanja. Obljubil je nadalje, da be predaval še tekom tega leta sam o kakem najaktualnejšem predmetu. Pogovor se je vršil v pisarni predsednika celjskc-krožka župana dr. Hrašovca. Navzoč) f0 se lahko prepričali, da govori gosp. Tesniere prav lepo slovenščino in da se je tudi njegova gospa soproga že privadila našemu jeziku, kar bi naj služilo za dober vzgled marsikateri nemšin dami, ki je v srečnem položaju, da ima Slovenca za moža. , Mariborska Glasbena Matica, molki zbor 2*5 čianov, je priredila v soboto zvečer pod vodstvom učitelja Carica sijajno uspeli koncert v Središču Dvorana novega sokolskega doma. ki se je izkazala prav akustična, je bila potaa. ! Zlasti številni so bili gostje iz Ormoža in Cakovca. ki so navdušeno poslušal, od točke do točke. Po koncertu se je razvila prava slovanska zabava. Govorili so gostje iz VaraMina o potrebi jugoslovanskega. edinstva. Matica bi morala s takimi pohodi na deželo nadaljevati. __ >1« Sokol L v Ljubljani P02*'1'2^ jugoslovanskega poslaništva in jugoslovanske kolonije v Budimpešti, ki se je vršila dne 21. oktobra v pravoslavni cerkvi in končala s slavnostnim obedom na poslaništvu. List se zgraža nad tem, da so Jugoslovani priredili to slovesnost in slavili v Budimpešti srbsko zmago. Njihovo postopanje imenuje brutalnost, balkansko kršenje gostoljubja in ugotavlja, da je trianonska pogodba (iala Jugoslovanom mnogo ozemlja, ne pa civilizacije in lepih običajev. Lahko je videti Balkanca v fraku, težko je -čistiti umazane roke. Madžarska vlada da bo vsled tega čma vložila pritožbo v Beogradu. (To bo dobila odgovor!) List izvaja v nadaljnem. da ne gre, da praznujejo Jugoslovani tako avstro - o Trske poraze. »Achtuhr - Blatt* in drogi madžarski listi so namreč zamenjali kn-manovsko bitko z avstro - ogrskim porazom leta 1914. in zgradili r.a to vso «vojo argumentacijo. List pounar-ja posebno še. da so Jugoslovani taki at sicer zmagali, vendar pa je bila bitka ena neodločilnih epizod in mn Reicherja v kroju. Pogreb se vrši danes 14.'t. m. ob 4. uri popoldne iz Marumega trga 3. Zbirališče trg Tabor on pol 4. ur, popoldne. — Zdravo! . , ^okci I Danes v torek ob 8. url tMa knlfžničnega odbora. Bratje-sestrc -riSvilne udeležbe. Zdrave! PSoko1sko društvo v Ljubljani (Narodni dom) Priredi za svoje, zlasti po vojni vstopivše članstvo, obvezno sonol-sko šolo. Ciklus predavanj iz zgodovine in organizacije Sokolstva in telesnih vaj, o sokol ski ideji in dr. naj vsakemu obiskovalcu razjasni pojme o temeljih, na katerih je zgrajena mogočna st2vba sokolske organizacije. — Prvo predavanje: O ustanoviteljih Sokola Jindrichu. Fug-nerju in dr. Miroslav Tyršu bo ob 5/!et-nlci smrti prvega sokolskega staroste v torek dne 14. novembra ob 8. uri zvečer na geleriil telovadnice v Narodnem domu. Zdravo! — Predniački zbor. omace vesfi * Spominski dan v Mariboru. Spominski shod za neodrešene brate, ki ga je sklicala mariborska podružnica Jugoslovanske Matice, je potekel resno, kot je bil njegov namen. Otvoril ga je s primernim govorom predsednik Ju-goslov Matice* gosp. prof. Ribarič, govoril je v imenu koroških Slovencev prof. dr. Kotnik, dalje gdč. Z. Kupo-ven ter prof. dr. Anton Medved. Udeležba lepa. * Poslanik Vošnjak. Iz Beograda nam poročajo: Naš praški poslanik dr. Bogumil Vošnjak je zaprosil za enomesečni dopust, tekom katerega bo rešeno vprašanje spremembe na saškem poslaništvu. Dr. Vošnjak se ne namerava vrniti v Prago. Stavljen bo na razpolago ministru zunanjih zade^*. * Za pomočnika vojnega ministra je imenovan generalštabni polkovnik Dragotin Kalafatovič. Dosedanji pomočnik vojnega ministra general Svetislav Matic je stavljen na razpoloženje vojnemu ministru. * Stanovanjski pravilnik. Po vesteh iz Beograda, bo pravilnik za izvršenje zakona o stanovanjih objavljen tekom prihodnjega tedna ter bo obenem razglašen tudi v »Službenih Novinah*. Ministrstvo za socijalno politiko bo izvršilo medtem v pravilniku še neke iz-premembe. ustrezajoč željam, ki so bile predložene od raznih interesentov. * Stavka v Pollakovi tovarni v Ljubljani. V Pollakovi tovarni za usnje je izbruhnila stavka delavstva. Vzrok so mezdni spori. »Naprej* ljuto napada klerikalce, katerim ob tej priliki očita razliko med krščansko prakso in teorijo. (Gosp. Pollak je namreč odličen pristaš SLS.) Kadar bo zmagal «delovni blok*, bo že bolje . . . * Dr. Alojzij Homan t. Včeraj je umrl dr. Alojzij Homan, okrožni zdravnik v Radečah pri Zidanem mostu. 2 niim izginja z našega zdravstvenega polja eden najuglednejših delavcev. Rojen je bil v Škofji Loki, deloval je preko 24 let v Radečah pri Zidanem mostu, a kot zdravnik znan, spoštovan in priljubljen daleko preko mej svojega okrožja. Zdravniške organizacije so ga zaradi njegovih sposobnosti volile na odlična mesta. Bil je predsednik nekdanje organizacije okrožnih zdravnikov in podpredsednik »Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani«. Kot član in podpredsednik »Pokrajinskega zdravstvenega sveta za Slovenijo* s! ie pridobil mnogo zaslug za reorganizacijo zdravstva v Sloveniji po polomu. Bil je tudi marljiv član »Državnega sanitetnega sveta* v Beogradu. Živahno je sodeloval v strokovni literaturi. Spisa! je »Somotobgija in higiena* za učiteljišča in višie ženske učne zavode, sestavil sicer drobno, toda dnbro »Sodno-zdravni-ško terminologijo«, katere prva izdaja je že davno pošla, in sedai je pripravljal novo razširjeno Izdajo. V »Liječničkem vijesniku* je objavil večje število znanstvenih člankov, ki pričajo o njegovem globokem znanju in resnem zanimanju. Tudi v dnevnem časopisju je pogosto izražal svoje mnenje o znanstvenih in stanovskih vprašanjih. Za najširšo publiko je namenjena Homanova knjiga o negi bolnikov, ki jo je izdala Mohorska družba. Boleha! je že nekaj let in umrl jedva 59 let star. Njegova obitelj je bila vedno odločno napredna. Zeta sta mu g. dr. Drnovšek printarij v Mariboru in g. ravnatelj Krisper v Radečah. Z dr. Homa-nom izgubimo Slovenci enega svojih najboljših zdravnikov, moža, ki je tako v ožjem krogu svojih pacientov, kakor tudi v široki javnosti potom tiska izvršil nešteto dobrih del. * Miško Reicher f. Zopet je hipoma izginil iz naših vrst vrl mož, vzor poštenjak, kremen rodoljub in neumoren delavec za splošni blagor. Padel je kot žr-tev"5vojega dolgoletnega poklica: kot revizor Zveze slovenskih zadrug ie moral živeti neredno, potujoč po domovini, vršeč težko, nervozno službo ter pozabli i-joč na svoje zdravje. Pokvaril si je želodec in dobil kroničen želodčni katar, ki se je razvil v neznosno bol. Koncem rninolega tedna je iskal v operaciji ali rešitve ali konca. Našel je prezgodnjo smrt. 2 njim lega v grob eden najodličnejših strokovnjakov na zadružnem polju, spreten organizator in reformator, zanesljiv svetovalec in vodja v vseh strokah našega posojilništva in zadružništva. Rojen v Vojniku pri Celju, je posečal celjsko gimnazijo, bil dolga leta tajnik žalske »Savinjske posojilnice* in mariborske posojilnice, nato preko 15 let revizor Zveze sloven. zadrug in končno njen ravnatelj. Ogromno delo je obseženo v teh kratkih vrsticah. Kdor je opazoval pokojnika sam na delu, ko je pozno v noč bedel nad računskimi knjigami, pregledoval z neomajno vestnostjo prilogo za prilogo ter računal in računal, je moral občudovati jekleno vztrajnost in globoko znanje pokojnikovo. Njegova poročila so bila vedno objektivna, jasna in pregledna. Zato je užival kot poštenjak in veščak v vseh krogih neomajno zaupanje. Zadnja leta se je posvetil trgovini ter se odlikoval zopet s svojo selidnostjo in poštenostjo Za narodne svrhe je imel vedno odprte reke. V družbi iskren in ljubezniv, vedno šaljiv ostavlja kot družabnik najbolj simpatičen spomin. Pogreb bo danes ob štirih z Marijinega trga št. 3. * Smrtna kosa. V Trebnjem na Do-Isnjskem je umrl posestnik Josip Zorž. sče nniverzitemeca profesorja dr. J.me-?\ Zorefa, v Naklem pri Kranju pa Marija Ažmp.n. trgovka in pnscstniea, v steroni R) let; v Laškem pa šolski ravnatelj v p. Karel Vulentinič. t visoki sta 'Osti 79 lM. Bil ie splošna znana in Ob- ljubljena. osebnost v celem okraju, posebno delaven zlasti kot umni sadjere-jee. N. v m. p.! * Vojašid sodniki. Vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem večjega števila vojaških sodnikov (avditorjev). Pogoji so razvidni iz zakona o ustroj-stvu vojske. * Porotne obravnave v Celja odpadejo najbrže tudi v decemberskem terminu, ker je doslej premalo slučajev, da bi se izplačalo sklicati porotno zasedanje. Redek slučaj, da v okolici celjskega okrož nega sodišča že trikrat zaporedoma ni porote. * Errata corrige. V nedeljski številki se nam je pod naslovom »Poučno predavanje v Trbovljah* vrinila pomota in s-3 mora glasiti: Predaval bo dr. .Tanko Drnovšek, sodni avskultant v Sevnici, o principih narodnega, gospodarstva, * Povratek vojnih ujetnikov iz Rusije. Med zadnjič javljenimi vojnimi ujetniki iz Rusije so med dragimi sledeči: Adolf Dostal, pravmk-podporočnik Ljubljana, Vilko Luka«, sanitetni narednik, trgovec, Ljubljana. Milutin dr. Spasoje-vič z ženo in otrokom, Andrijevci, dr. Tlija llijakovie, Cetinja, podporočnik Slavko Stričevič. učitelj iz Bsčke. Vojni ujetniki odidejo danes i: Maribora domov. * Mestni urad celjski je ugotovil, da uporabljajo odjemalci električnega toka, ki plačujejo za tok pavšal, ali več ali pa močnejše žarnice, kakor imajo javljer.e. Občinstvo se v razglasa mestnega urada opozarja, di bo mestna elektrarna v bodoče v vseh podobnih slučajih instalacijo takoj odklopila iz svojega omrežja. * Vprašanje poštnih odpravnikov (eks-pedijentov) tvori eno nsjžalostnejših poglavij v žalostni hšstoriji naših javnih nameščencev. Kakor je podoba, je poštna uprava na nje sploh pozabila in jih molče črtala iz vrst živečih bitij. V vsej dolgi dobi od 1. julija 1919 do danes jim je povišala prejemka samo enkrat (1. ok tobra 1920). od takrat nič. več; izpuščeni so bili pri vseh regulacijah in povišanjih prejemkov, izpuščeni so tudi iz najnovejšo naredbe ministrskega sveta o draginjskih dokladah za neukazno poštno osobje. Poštno ministrstvo jih nima več v svojem inventarju. Saj za tako naivne gospode v ministrstvu ne moremo imeti, da bi mogli misliti, da žive odpravniki lahko s plačami, kakršne so imeli pred dvema letoma. Skrajni čas je, da poštna uprava izjavi, kai pravzaprav misli. Ako na odpravnike še teflek-tira, naj jih plača tako, da bodo mogli živeti, drugaČ9 naj v Sloveniji zapre onih 154. ki jih vodijo odpravniki. Tako ne gre več dalje. * Poštno osebje in službena obleka. Pišejo nam iz krogov poštnih uslužbencev: Med poštnim osobjem vlada velika nezadovoljnost zaradi prejema letr.e službene obleke. Blago je dobro, samo je škoda, da se ni poverilo delo kroja-ču, ampak šušmarju, ki je skoro v3e obleke pokvaril, tako da mnogi uslužbenci obleke sploh ne morejo nositi. Nekateri so obleko vrnili, sedaj j>a ne do bi jo nadomestila, kljub temu da so ie pobotnice podp;sa!i in kolkovaii. Pr. širno merodajne Jinitelje, da napravijo red * Celjski vodovod je zopet zaprt od pondeljka 13. novembra -in žena sUnpaj pokopana. V Fra mti pri Mariboru sta po daljši bolezni skoraj istodobno umrla bivši tesarski mojster Josip Kotnik in njegova žena Katarina. Pokopana eta bila v skupnem grobu. Mož je doživel starost 92, njegova. žena pa 90 let. Kotnik je bil vedno čil in zdrav in je šele pred dvema letoma opustil tesarsko obrt. * Najden mrtvec. Dne 12. novembra so našli ob železniški progi v Stranskem pri Rimskih toplicah razmesarjeno truplo neznanega moškega, ki pa se je pozneje agnosciralo za A. šoparia p. d. Topole. 29!etnega. posestnikovega sina iz Plazovja, Ne ve se še, ali gre za nesrečo ali zločin. * Zagoneten zločin v Pazinu. V Pa-zinu je bil v noči 8. novembra izvršen zagoneten zločin. Okoli treh po polnoči so se pred pekarno Antona Ančiča prikazali trije neznanci, ki so ga pozvali, naj pride ven na pogovor. Ančič jih jo v skrbeh za svojo varnost odslovil. V odgovor pa so neznanci začoli nanj ctre-Ijatl. Streli so nevarno ranili Ančičevega pomočnika, ki je kljub hitri zdravniški j pomoči kmalu nato umrl. Krivcev dosedaj še niso izsledili. * Uboj. Dne 1. novembra je bil v St. Rupertu nad Laškim v pretepu ubit posestnikov sin Ivan Zeine. Storilec Vr-bovšek je pobegnil preko meje v Avstrijo * Milijonar v preiskovalnem zaporu. Beograjska policija je aretirala. Samuela Kopps, industrijalca in mnogokratnega milijonarja iz Bi oda na Savi, katerega obtožuje Štefan Grubič, zastopnik tvrdke Ilija Milišič, da ga je ogoljufal za 420.000 Din. Kopp se nahaja v preiskovalnem zaporu. * Zasačena tihotapita. Neka Roza Zlobec- iz Maribora se je peljala predvčerajšnjem v Trst z namero, da prenese v Jtalijo 10.000 Din, katere je imela zašite v klobuku. Pri reviziji so našli v klobuku skrito vsoto ter denar zaplenili. Razen potnega lista je imela Zlobčeva tudi italijanske potne listine. * Roparski napadi na sejmarje. V okolici Karlovca je bilo v zadnjih mesecih izvršenih več roparskih napadov. Razbojniki so navadno zalezovali kmete, ki so se vračali s sejmov in jih oropali. Orožniki so te dni prijeli tri sumljive potnike na železniški postaji Karlovec, ki so po daljšem obotavljanju priznali, da so izvršili več roparskih umorov. | Gospodarstvo ! STABILIZACIJA NEMŠKE MARKE. ■ na po 1360 — 1380 K, se ie plačala kon-' Mišijenje od nemške vlade pozvanih ice™ tedna že po 1400 — 1480 K. Moka strokovnjakov. : *>t. 0 je do konca tedna narastla v ceni Te dni smo že kratko poročali, kako na 2200 — 2250 K, stara koruza na 1209 si zamišljajo strokovnjaki, pozvani od nemške vlade v Berlin, stabilizacijo nemške marke. Načrt, ki so ga zamislili Brand, Kassel, Jenks in Kevnes, vsebuje v glavnem nastopna izvajanja: Presojevalci nemškega valutnega vprašanja so prepričani o potrebi, da se mora marka čim prej stabilizirati, kar bi pri gotovih privoljenjih s strani upnikov bilo mogoče. V prvi vrsti pa mora iz- — 1240 K. Cim ta nenadni naval konzn-ma poneha, bodo cene, ki so že zopet deloma preko svetovne paritete, popustile. Tudi uvoz cenene in dobre rumunsko moke bo to popolnoma neopravičeno navijanje cen oviral. Poleg romunske moke so na potu večje pošiljke ameriške in francoske moke. Z našega vir.sksga trga. Cene starih vin se držijo zelo čvrsto. Istotako cene letošnjih dalmatinskih vin, dočim leto- bajati stabilizacija ir lastnega pnzade- i ' . . ,.. , .. . . . . v- .. • , . i šnia vina v osta lh pokraunah nase dr- v.-.nja Jvemčije, s pomočjo svoje lastne ' v pomočjo, ker mora imeti Nemčija no obnovitveno politiko. Pri sedanjih razmerah stabilizacija ni mogoča, v prvi vrsti zaradi notranjih vzrokov, zaradi posledie finančne politike nemške države za časa vojne in v povojni dobi, v drugi vrsti pa iz zunanjih vzrokov, osobito zaradi bremen iz versajske pogodbe. Dokler se nemške finance z,a nekaj časa ne rešijo plačil iz versajske pogodbe, se bo izjalovil vsak poizkus stabilizacije. Presojevalci mislijo, da bi i se moral moratorij dovoliti vsaj za dve leti ter bi moTal obsegati stvarne dobave in plačila v gotovini. Vsak načrt stabilizacije je tako dolgo nemogoč, dokler se reparacijsko vprašanje končnoveljavno ne uredi. To pa bi se moralo zgoditi čim prej. Predno se reparacijsko vprašanje ne reši na pameten način, bi se mogli dobiti inozemski krediti le v skromnem obsegu. Uspeh stabilizacije je odvisen od ravnovesja državnega proračuna. Glavnica za javna dela se ne sme pribavljati iz tekočih dohodkov, temveč se mora kriti z notranjim fund:ranim posojilom. Ako bi bila trgovinska bilanca tako pasivna, kakor se smatra, bi bili morali nakupi vrednosti v markah s strani inozemcev doseči že tako višino, ki bi presegala vsako možnost. Iz tega sledi, da pasivni saldo sedanje nemške trgovinske bilance n« more biti tako velik in da mora. čim bo plačilna bilanca rešena plačil iz versajske pogodbe ter uvoza premoga, biti ravnotežje plačilne bilance mogoče. V svrho vzpostave nemške trgovinske bilance bi bila potrebna vzpostava enakopravnosti Nemčije v mednarodni trgovini z ozirom na pravico pobiranja carine cd luksuznega uvoza in zahteve največjo poerodnosti za izvoz. Za sedaj bi bil tečaj 8000 do 3500 mark za en dolar prava podlaga za stabilizacijo. Pomniti pa .je treba, da bo pri takem tečaju znatno naraščanje obtoka bankovcev polagoma potrebno v tej meri, kakor se bo vračalo poslovno življenje dežele v normalne razmere. Po popolni izvedbi stabilizacije se mora uvesti v svrho olajšanja prometa nova vrednostna enota v stabilizirane papirnate marke. votli ji: 8 — 12 K; v Sloveniji: po kakovosti od 8 K naprej, ljutomerska 16 — 20 K: v Dalmaciji: opclo 12 — 14 K, črna ln bela vina 1-1 —- 18 K za liter. Vinska kupčija pa je povsod zelo mrtva. V nedeljo smo obhajali drugo obletnico rapallske pogodbe. Malo je bilo število onih, ki so se spomnili na ta žalosten dogodek v zgodovini našega naroda. Le akademska omladina, kot čuvateljica nacionalnih idealov, se je zbrala ob 10. uri dopoldne pred spominsko ploščo pri vhodu na univerzo, da proslavi žalostni dan. Tu so nastopili kot govorniki filozofa Ko-lar in Gentliezza, ter iurist Primus. Govorniki so v vzvišenih besedah bodrili več stoglavo množico akademikov, da naj nikoli ne izgubi iz spomina rapallske pogodbe, ki je prizadela težko rano našemu narodnemu telesu. Po končanih govorih je akademska omladina sprejela resolucijo, ki jo ie poslala kraljevi vladi v Beograd. Resolucija se glasi: Jugoslovanska akademska omladina v Ljubljani, zbrana na žalni skupščini ob priliki druge obletnice Rapalla, poziva kraljevo vlado, da stoji najenergičneje na braniku pogaže-nih pravic našega naroda onkraj Snežnika ter da zahteva takojšnjo izpraznitev našega po italijanskih četah še zasedenega ozemlja. Na to se je omladina podala v Zvezdo, kjer je koncertirala godba Dravske divizije. Omladina je bila mnenja, da naj na današnji žalostni dan preneha godba, poslala ja tričlansko deputacijo k divizi-jonarju pukovniku Vučkoviču s prošnjo, da naj giasba prestane. Zelje omladine so se upoštevale, godba je odigrala še naše himne in na to odšla. Akademska omladina se ie vrnila pred univerzo, kjer js nastopi! akademik Srb po rodu, pozi-vajoč omladino, da izreče svečano prisego, da nikoli ne pozabi naših še neodrs-šenlh bratov in sester. Proti večeru se je akademska omladina zopet zbrala ter šla od lokala do lokala, zahtevajoč, da prenehajo zabavni koncerti. Zelje omladine so se povsod upoštevale. Zbor »Lisinski* iz Zagreba, ki je koncertiral v hotelu »Union* je odpel naše himne. Akademiki so se nato zbrali pred univerzo, kjer pa jih je močan kordon policije skušal razgnati. Prišlo ie do precej burnih prizorov, vendar nI bilo nobene nezgode. Tudi pred pošto in pred Narodnim domom le bilo nekoliko hrupa. Ombdina se je končno zopet zbrala v avli ter se nato mirno razšla. Zvečer so se skušali vmešavati nekateri neodgovorni elementi, pa se Je dijaštvo držalo daleč od njih hs policija 1» enerelčno raičistUa ulice. = Trgovski gremij za celjsko okolico. Te dni se je ustanovil trgovski gremij za celjsko okoiico. Za načelnika je bil izvoljen Viktor Pilih, trgovec v Žalcu =•- Sklicanje Tarifnega odbora. Iz Beograda poročajo: Ker so člani Tarifnega odbora določeni, namerava prometno ministrstvo čim prej sklicati Tarifni odbor, ki bo začel s pretresanjem važnih tarifnih vprašanj. = Nazadovanje cen suhim češpljam. Na zagrebškem trgu so prosli teden nazadovale cene suhim češpljam na 24 do 35 K za kg. (Pri nas v Ljubljani pa so narastle cene od 3S na 40 K). = Pocenitcv železnih izdelkov v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo: Prošli teden se je domače železno blago znatno pocenilo, s čemer se je vrnila živahnost v trgovino z železnim blagom. = Osiješka tvcrr.ica sladkorja, ki je imela nekaj čara. zaradi dovoza pese sitnosti, je doslej predelala 300.000 metrskih stotov sladkorne pese, dočim bo predelala še 200.000 metrskih stotov tekom prihodnjih 4 tednov. Iz te množine sladkorne pese bo pridelala tvornica letos okoli 500 vagonov sladkorja, dočim ga je lani pridelala le 337 vagonov. =» Carinjenje iz Egipta uvoženega bla-r>370»anja Ljubljana . LjaM.ianu . Ljubljana . Zaereb . . RengTad >uuaj • • Praga . . inomost. . ob Zračni tlak Zračna temneratnra Veter Oblačno 0-10 Padavine mm 7. 774 6 5-4 5«T. Tih. oblačno — i4. 773-8 6-3 sev. zap. reč ja?no — 21. 775-3 4-3 — 7. 7747 6-0 E6T. vzh. oblačno 1*0 7. 770 6 6-0 « 50 7. 773-6 1-0 ger zap. megla — 1. 7756 OH) jug. iap. oblačno 7. — — — — V Ljubljani barometer nesUaov.. temper. nižja. Solnce vahaia ob S a9. zahaja »b 16-29 Objave * Komercijalni tečaji na trgovski akademiji. Vpisovanje se vrši danes, 14. novembra, od 18. — 19. ure v poslopju dvo-razredne trgovske šole na Kongresnem trgu št. 2. Istotam se bodo začela predavanja v sredo 15. t. m. popoldne ob petih. * Društvo stanovanjskih najemnikov ta Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seia jutri, dne 15. novembra, ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritlično desno. * Izgubila se je v soboto 11. t. m. ob pol 6. uri popoldne v Ljubljani v Šelen-burgovi ulici pred kavarno »Zvezda« nova rnjava moška športna čepica. Pošten najditelj se prosi, da jo odda na policiji. Priporočajte „JUTRQ"! Parna strugara u Smederevu, Srbija, treba jednog ispitanog «an«|« d* SO baladi 01». 3*—, pr.mljnln. d* 20 basadl 5 Ola ' cnamiiah.) Na rpraianja vaakth atdalimi* S Baaadl • 0!». - Trgovat' aslaal. aoDUeaBnla, aa •aattlh »adallnllk B =««« 2 Ola. - Plaia aa .at>ra|. (Lih*. Hi* • M adgo»ar|a •*• Ia «prataii!e pnletaaa «na">»a ta adginor. —=— Kupujemo redno bukove in hrastovo, zdrave ramo, gladke, le prav malo grčaste hlode. Rasne ponudbo z najskrajnejšimi cenami na upravo »Jutra« pod »Hlodi. 8?64 Španska stena se proda Ogleda se lahko od "pol U. do 12. ure Pre l Škofijo 15/111. 3893 za svoje poduzeče, koji poznaje poslov® oko pilane, jednog spremnog prodaoca za svoju malu prodaju u Smederevu. Pismene ponude na Strngara, Smederevo, Srbija. 3893 Dva vinska soda i po 23 hI, dobro ohranjena, !se prav po ugodni ceni pro-I dasta. Ivan Čerce, gostilna ! »pri Možinis, Ljubljana, Vi-i dov lanska c. 24. 3863 Lepa stavbena parcela pod Tivoliiem v Ljubljani, se radi preselitve zelo ngudno proda. Več pri lastniku Iv. Frelihu, Vrhovčeva 9/1. 3859 Dopise poslati do 20. t. m. pod šifro »Šmarnica I.» in »Vijolica IL», Rajhenhurg ob Savi, poštnoležeče. m 4r\JL - sprejme instrukcije, najraje-gimuazijca iz realnih prt d- 1 metov proti zmernemu honorarju ali dobri večerji. Ponudbe na upravo . 3872 Obveščam slavno občinstvo, da kuoujem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Grem tudi na dom. Martin Drame, 3897 Ijobljana, Sv. J:ltoba nabrežja štev. 29. vsak čas po nainiiiih ssrsah pri izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medjimurje ••,'• ;. . v.-'-" *■ f:' M£W-IS!®