Il IsksJa uedel j la days PROSVETA 1 glasilo slovenske narodne podporne jednote leto—\ «•A« W un. -I DK gtavkale, ko je znanila, da ut a ceni 5#t pri jardu in da bodo morale delati , , JL . _ pri štirih statvah mešto pri Poovetevsbil odbor poslušs ar- dveh. Kompanija je morala kontno odnehati. Utrgala je semo en cent pri jardu in delavke bodo se naprej delale pri dveh stat- vah. hu vsilili premogovniški podjetni- rste sf Kellogg napada Pan-ameriško federacijo Raafcurjenje med lalinakimi delegati je veliko. — Celo ve- ~ ^ - .7"!-¡ .. ¿¿I IUd d»ev»lki kritizirajo me- AvtoizvoHfekij iivojevall zmago. -Bkfp ¥ Niitu^j Delavci v mlosourske* kam- - nolomu eo ee organislrali. — Washington, D. C. — Držav- Unija brhmkih delavcev v nl department je svoje topove «t Louisu napreduje. — nameril Panameriško delav- t l i iíiC' delavke^so ae vprle 8k° W je dvignila Tekstilne delavke eo ee vprle gU|g ^ y znižanju mezde ln drago. latinski Ameriki. v , Letinski delegatje so "orod- Vsncouver, Briteka Kanada. Je„ v rokah Luia Moronesa, vo-_ Izvoščeki pri Yellow Taxicab dItelja mehiškega deiav8kega kompaniji so zaetavkali. Ne- gibanja, tajnika za trgovino, kaj dnuso se brezuspešno po- dei0 in industrijo v Callesovem gajali z zastopniki kompanije, kabine^. Morones in Callesova nakar so proglasili stavko, ki je vlada so pa zopet "komunisti", trajala sami tri dni. Stavka je ki hoéejo poraziti amerttko končana z zmago za izvoičeke, viado v njenih imperijalističnih ki bodo odslej prejemali po 86 prizadevanjih pri pohodu v ka-odstotkov od vseh prejemkov z raibske dežele, garancijo mezde $2.60 mini- Tajnik Kellogg, pokrit s pla-malne dnevne mezde. Kompa- ščem anonlmltete, je pospešil nija je priznala tudi organiza- take izraze v dnevniku "Wash-cijo. ' ington Poet", glasilu reakcije St. Genevieve, Mo. — Delav- republikanske stranke. Tak je ci, ki delajo v tukajšnjih kam- bil odgovor, ker je bila na kon-nolomih, so se organizirali. De- venciji Panameriške delavske lavci pričakujejo, de ee bodo federacije predložena protestna /podjetniki izredno silno vpireli reeohicija proti masakru pri povišati beraške mezde. Otocalu v Nikaragvi. St. Loula, Mo. —• Tukejšnja Razburjenje med delegati iz unija brivskih pomočnikov je v latinskih dežel je veliko zaradi mesecih maj in juni pridobila masakra. J. C. Gonzales, detesto novih članov in napravila gat Sansalvadorske delavske pogodbo z lastniki trideset briv- federacije, ki je ravnokar do-nic, ki so bile preje neunljeke. gpei ne konvencijo, je izjavil: Unija trgovskih pomočnikov, "Devet in devetdeset odstotkov ki delajo v prodejalnah za trgo- Centralne Amerike je za gene-vino na drobno, je nastavila tri raiom Sandinom in njegovo vr-organizatorje. 1'ortland, Me. — Tkalke v tovarni Haskell Silk Mills so za lo četo patrljotav.' Masaker pri Otocalu tvori mejnik v zgodovini Centralne Amerike. Ameriške čete lahko zasedejo naše dežele, prisiliti pa nas ne morejo, da kupimo ameriško blago. Bojkot je tu." T% tudi veliki dnevniki Obsojajo masaker. Dnevnik "New York Times" obsoja celo nika-ragvaško pustolovščino, Češ, da je zelo slabo nasvetovana reč. Dnevnik spominja Coolidga na obljubo Hardinga leta 1920, ko je rekel, da bodp republikanci končali z "neopravičljivim vmešavanjem v domače afere majh nih republik na zsi^adni polovici sveta." Dnevnik "Baltimore Sun" pravi, da morajo Združene države postati policaj za vso latinsko Ameriko, Ali pa dfoak-niti svoje oborožene sile, ki ke že na moralo v kartunu, ki sestoji Iz velikega polja, na kaate-rem stoje črni križi in nad nji mi napis: "Mir se je uspešno napravil v Nikaragvi. — Tajnik Kellogg." T. S. Vaca, washingtonski zastopnik dr. Juao Sacasa, ustavnega nikaragvaškega predsednika izjavlja, ako masaker pri Otocalu ni morija na dd>elo, tedaj ne ve, kaj ti besedi pomeni ta. "Možje, ki so bili ubiti, so bili v opoziciji proti namišljeni oblasti tujezemske sile na svoji domači zemlji." Fuller poaovae xasli-ii Sacea ia Vaazittiia gumente tožnikov In zagovor nikov. — pretirani demonstranti v Argentlnijl. Boston, Mass. — Governer m. m Fuller je naznanil v soboto, da IndlanapoHe, Ind. — Odbor- drugič obišče Sacca ln Vanzet-niki rudarske organizacije U- tija v ječi ter ju zasliši. Prvič nited Mine Workew izjavljajo, je posetil obsojenca zadnji pe-da se rudarji kljub brutalno- tek in takrat je govoril tudi z stim, ftikanam in sodnijskim Madeirosom, kl je izjavil, da je prepovedim hrabro drže. Stav- dvojni umor, radi katerega sta ka se nadaljuje, ki eo jim jo bj|t ^ jH Vanzetti obsojena vullili k.«M/uM>MiUlf( nA/i Idfnl. ______t__: ..II. n (nnnl/a r/L na emrt, zakrivila njegova ro- parska ganga. Lokalne organizacije v lili- Governerjev posvetovalni od-noisu so sklenile, da bodo pod- bor je 26.-julije poslušati vzele korake proti članom, ki ao arguJnente državnega pravdnika Ali delati v neorganizirane pre- [n 2agovorn|koV. Ko bodo argu-mogovnlke y Kentuckyju. ment| zmk|jučeni, prdeložl odbor VVash Ington, D. C. — Edino ^^^ju gvoje poročilo o pre-v južno-atlantiških državah se jg^avj ja ^en bodo najbrž vsi je pomnožilo število zapoeljenih y|* # preigkavo i„ potem go-ari lyl ion I&.00 I Y Mrl j Uredaiški in «preval*! prostort: W87 8. Lswndals Ava Offloo of PubUcaUoe: î6ô7 South UwodaW Ave. Telephon«, Rockwell 4904. 8tev.—number 174 ust. si oa a. wit, V litartMlMoa la 31. Mil« «sas, VaazeWJ Velika stavka transportnih delavcev visi tía niti Določen , Je aa 31. julija. — odbor je Izdal poseben èklle. Sacco-Vanzett Boston, Mass. -r- Sacco-Van-zettijev obrambi! odtx)r je Is-dal manifest ia mednarodni protest proti juatlčnemu umoru Nicola Seeea in Bkrolomeo Van-zettlja. Letaki ao bili razi>o-slanl delavskim organizacijem po vsem svetu. Protest omenjn, da se zaslišanje, ki ga vodi governer Ful ler, vrši aa zaprtimi durmi. Odboru nI w roano, kdo ao priče, ki jih zmšujejo za zaprtimi durmi. Proleet omenja, da svet misli, de. ata pri teh zaslišanjih zastopana tudi Sacco in Vanzetti, kar pa ni res. Priče lahko lažejo governer ju, kolikor jim je dr^go. Sacco in Vanzetti se ne morete braniti. Obrambni odbor misli, da se bliža ura, ko je treba, da delav Stvo vsega eveta {»pregovori, in za to je določil nedeljo dne 31. julija za mednaroden protest. Pristrankl Obravnavi sledi obravnava za zaprtimi durmi, prav) obrambni odbor. Tu pri ča na tucate sovražnih prič. In taka prireditev ae Imenuje pravica, naglaša obrambni odbor. V imenu idealov Človeštva apelira cforambn! odbor, da se delavstvo dne 31, julija s&ere in protestira, da bodeta Sacco ln Vanzetti rešena smrti v elek tričnem stolu. 4 ~ oíhí^É' stranko Tristo areilaenlh izgrednikov spoznsnlh krivim požiga jus-tlčns palače. t ' Dunaj, 20. jul. — Odborniki socialistične stranke v Avstriji so včeraj 'sborovali in zaključili, da ss mora stranka reorganizirati in oiiatltl nekaterih elementov. To pomeni, da vsi' oni člani, kl ao pri isgredih 16. In 16. julija sodelovsll s komunisti v kr-vsvih bojih ln pri požlgsnju justične palače, ixillcijske postaja pri mestni hiši ln drugih poslopij, bodo izključeni. Tristo Jetnikov, ki so bili ers-tirani v teku izgredov, je že bilo spoznanih krivim pred sodiščem požiga justične palače. Polovica teh je znanih starih malkonten-tov, ki eo bili že zaprti radi raznih zločinskih dejsnj..*. POgUMrfc MAJMiB NAPA K K. ' PoliesJnkl ves s četo poliesjev pridrdral zsmsn. nanc in induatrij, Je trebs Ameriki priznati prvsštvo, smpak v "duhovnih otirih Je in mora osUti prvsštvo v Evropi." Chirsgo, III. Na policijski postaji js zspel telefonski zvonec In znsfttenje je govorilo, da so izbruhnili poboji pri Prvi narodni banki. Kakor bi trenil je bil na cesti HUajski sv-to in nanj so skakali policaji, oboroženi a količi, na kar je šlo v divjem dira proti Prvi narodni banki.« Hr^ala js . policaj-ska sirena, polhsji so pa pripravljali *amokr<«e, ds pisne jo ns ropsrjs, ki so l navalili .na prvo narodno lis n ko. Policaj, akl voz js kontno dospel do banke. BiLi Je vse mirno In f*>-I les j i so gledali, kam so se poskrili toiovsji, H so se drznili napasti bsnko jrl lielem dnevu. Eni Izmed ^»licsjev m drli po stopnicah do varnostne shrambe, ds polov* drzne ropsrjs. Tuksj Jih je ps čskslo rszočsranje. Mrs. Ellzabei h HUte Js pHšlo slabo, telefon is tka v vsrnostnl «hrambi ee Je ps zmotile. Mesto ds bi pozvala smbulsn^nl voz. je ps oddala znamenje za velik poboj. Mogoče prične prihodnji mesec v New Yorku. — Stavka bo. ako pride do nje, velikega pomena sa vse delavatvo. New York, N. Y. — V mesecu avgustu prične v tem meatu ena največjih stavk transportnih delavcev, l^ani je bila neodvisna stavka uslužbencev na podulični Železnici, a uslužbenci so se vrnili premagani na delo, dasiravno so se krepko ln vrlo držali. Ampak letos je položaj drugačen. Ako pride dy stavke, tedaj jo bo podpirala Ameriška delavska federacija z vso svojo močjo. Ako bo stavka odloiena, tedaj se te zgodi, da se "pogodba politega kužka" podvrže zadnji preizkušnji na sodiščih in zavržejo sodnijske prepovedi, ki so bile izdane na podlagi te pogodbe. Ta stavka bo velike važnosti za vse ameriško delavstvo. Ako bo "pogodba politega kužka" razbita in uničena, tedaj bo veliko premogovo polje na jugu ln druge industrijske pokrajine odprte za organiziranje delavcev. V teh pokrajinah so bile delavske strokovne organizacije skoraj popolnoma uničene s individualnimi pogodbami med delavci ln podjetniki. Med uslužbence na podullčnlh in naduličnih Železnicah že pri-haja nov duh. Medtem ko Šo vedno morajo prihajati uslut bencl Interborough Rupld Transit kompanije v pisarne h družbe, da podpišejo "pogodlh» politega kužka" in se odiiovojo, da ne bodo postali člani organizacijo cestnoiolezniških uslužbencev Amalgamated Association of Street and Electric Railway Employes, sta se načelnika iz obeh nasprotnih ta borov, William Green, predsed nik Ameriške delavsko federa cije, In Frank Hendley, zastopnik Interborough Rapid Transit kompanije, spoprijela. Hedloy je pisal Greenu In mu zagrozil, da uvede proti hjemu postopanje zaradi žaljenja sodi šča, češ, da je kršil sodnijsko prepoved najvišjega sodišča, ako sodeluje z voditelji prejšnje stavke. Green je seveda odgovoril na to grožnjo s kritiko sodnijske prc|M>vodi. Green prAvl, da a-meriški delavci ne bodo trajno trpeli, da ee organizirajo usluž-bencl, kl delajo za korporadja Javnih )K>trebščin, v kompanlj-sklh unijah. Končno naglaša Green v svojem odgsvoru, da ga liedleyjeva grožnja ne bo odvrnila «i izvrševanju dolžnosti kot' predsednika Ameriške delavske federacije. Fallit« «aléala Hall-Jaaakaga tyaata * Rezultat MlMSOknljevs valuto« Marino ¿uiuj.„. brsojavte politike Je da Je ámerllkap&e- pripovedujejo med vrstica- ml. kdo Je vladar svete. . < nlca cenejša v Italiji kot do. »meča. Lugano, ftvlca, 26. jull—Mus-solinijeva finančnp reforma je povzročila krizo v Italijanskem kmetijstvu. Vlada Je napihnila vrednost lira zs 26 odstotkov In posledice je, ds je cena Italijanski pšenici, kl se je Isnl prodajala po 220 lir kvlntal, padla t a-ko nizko, da se Je kmetom ne izplača dajati na trg. Ameriška pšenice s tovornlno vred Je cenejša na italljanakem trgu kot domača. Ameriška pšenica se dsnes prodaja v Genovi po 140 lir ($7.61) kvlntal z všteto to-vornino in carino vred. Italijani pravijo, da ne morejo tekmovati s to ceno. Večji posestniki vseeno požanjejo pšenico in spravijo izgubo, manjši pa ne morejo, vsled Česar so bankirji pobrali letino, da dobe vsaj nekaj za posojila. Enaka kriza je zadela mlekarsko Industrijo. Italija je včasih eksportirala veliko alra, letos je pa tudi ta izvoz uničen. , Pred enim letom je bilo v Italiji HO,000 delavcev brez dela, le-tos jih je |» 360,000, Več kot toliko pa dela le po par dni v tednu. Medtem js industrijsko sodišče v Rimu dekretiralo, da m* Malll Zlata . vladar avata Chicago, III, — Koliko konfe-renc bo treim še obdržavati, da l>odo ljudstva Spoznala, da ne vladajo politične vlade In lige narodov, ampak da Imajo odločilno besedo o usodi sveta bankirji? Treba Je le čltati skrbno sestavljene brzojavke In poročila o zadnji konferenci svetovnih bankirjev, pa se Čita In razume mod vrsticami, da imajo bankirji glavno besedo pri mlločanju usode sveta. V New Yorku so konferirall zastopniki evropejsklh centralnih bank s načelnikom federalne rezerve Združenih držav. "Wall Street Journal", ki Je glasilo ameriških finančnikov, pravi, da ao bili na tej konfe-renči sprejeti dalakoseftni zaključki, Ti zaključki se tičejo mednarodne trgovine in financ. Nato nadaljuje glasilo ameriških bankirjev, da denarne moči naJtMilJ važnih trgovskih de-)v\ vidijo, da Je velik napredek mogoč, ako delajo v sporazumu. IWakuJe se, da se bodo te konference obdržavsle. «si časa do časa. Tako se u|>a, da se u-vedejo nove metode /n uravnavanje svetovnih gospodarskih problemov." Kar se upa doseči, __ Je to, da Je m««d na rodni bi z ni s mesde'rižnim"d«lavt*m "znižal* rokah bfznl.mar.ov In ne via- COOLIDGE SKUŠA PRIDOBITI FARMARJE ZASE Četrt bilijona ae izda v U namen. — Tako ae glase poročila la Črnega gorovja. — Poljski pridelki ao v mlnolem letu vrgli 9600.tK10.000 manj kot v prejšnjem. Washington. D. C. — Calvin Coolldge se trudi pridobiti far-marske glasove. Poročila Iz Črnega gorovja se vzdržujejo vztrajno, de ie Izda (z federalne blagajne $260,000,000 za pomoč farmarjem. Taka Je govorica v glavnem mestu. Predložiti se namerava predloga, ki bo po-dobna McNary-Haugenovl. Kolikor bolj prihajajo v Javnost poročila o dobri pšonlčnl In slabi koruzni letini, toliko bolj jasno postaja, da .bo administracija morala nekaj storiti za farmarje. Poročila o dobri t*e-nični letini so izredno rasvese-Ijlva za žitne ši>okulante, kajti to Je znamonje, da bodo pšenico lahko pokupili po zelo nizki ceni. Za farmarje pomenijo taka (Miročilu, da so skoraj zastonj orali sejali, želi in mlatili. Poročila o slabi koruzni letini tudi niso za farmarje razveseljiva, kajti koruza slažl zu plčo prašičem, prašiče pa še vedno nimajo cene. ^ Kakšna depresija vlada v poljedelstvu pove poročilo poljedelskega «loparUnentu, kl poka-zuje, da so lani farmarji prejeli $600,000,000 manj za svo-je produkte, kot v prejšnjem letu. Povprečni dohodek sa farmarju in njegovo Uruliho znese $627. Konferenca farmarjev, kl se jo olulrtavala v St. Paulu, so je Isrekls za McNary-Haugenovo predlogo. To je menda povzročilo, da Je zdaj predsednik za i m »m. ». farmarjem. V letu 1027 nl bilo volitev, tedaj Coolldge In svetovaki niso bili ze odpo-moč, a leto 102M Je leto predsedniških volitev, ln Coolldge In njegovi svetovalci se ne bodo mogli ravnati po svojih lastnih željah. Ako se IhmIo farmarji potolažili z od|K>močJo in bodo napredne sile na ta način oslabljene, tedaj je mogoče, da bo Coolldge Izvoljen v prihodnjem letu. Ampak zgodi ao lahko tudi drugače. Finančne In In-dustrljnke sile sp lahko odločijo, da Je Coolldge Isvršil svojo dolžnost pri znižsnju dohodninske, ga davka in da potrebujejo moža z "močno roko," da reši deželo pred zlimi posledicami Coolldgeve slabe zunanje jmII-tlke. dnevno za šestdeset centeslmov ($00ÍU¿). Veleposestniki, kl «) da, vzklika glasilo ameriških bankirjev. H "N»»w Republir" opisuje štiri obsejall na tisoče akrov e jrfe- , „J^,,.,,, *|m „0 riaj. nlco In rišem, zshtevsjo, da se , motfo||ll |JudJ# rw ,V(.lu, plača dHaveem na poljih zniža ^ d du (M) I(oWoJno|fa U dltl, kajti zemljišč ni ■tegnatjelKo||#tu uk(| roUntlJo na vse ^Ine, da Jim |>||f^n| fnt«.r,.M|( kajtl v svojem vrada unkuje trge z revaluacijo | |iril|rrKniu ^ |m(,| nacljonallzi-Hre, rsnje kredita, ki je življenje na- ■ ' rodov, trgovine, industrije In Ameriški turisti (pivci) v Ita-,„oij^JHstvs. nadi _ Nlagara FiHa. Ont. — Odksr KKAlTI JE IlOTEI. .HE8TRO, je Ksnads zavrgla prohibiciio ' A JE IfTDNIl«. in sprt toči pravo pivo is druge ■ pijače, se je število ameriških Hi*hi s C'lty, la. — Jo«. Cooper,' turistov zelo pomnožilo. Vsak »Ur osemnajst let, je utonil pri dan pride MM 'turistov* iz Zdru poizkusu, da reši svojo 12-)etno ženih držav v Ksnado Od I, a- testrico, kl je zabredla v globo-pri Is do 2». Julija js pritlo v ko vodo v reki Hig Hiouz. Ksnsdo 74.HM1 Američanov v • Coefier ni znal |>lavati in reka avtih ss 30 dni. < 1 gs Je potegnila vase. Vihar v llenečijl ubil 6 oseb. Milan. Italija, 26. jul. — SI-len vihar, ki Je divjal v soboto zvečer po vsej severni Italiji, Je um rt i I šest oseb. Štirje so bili ubiti in 20 ranjenih v Cremonl ln dva ubita ter osem ranjenih v Benetkah. Skoda Je ogromna. V Benetkah Je (siškodovana katedrala sv. Marka in nekatera druga zgodovinska poslopja. Vihar Je tudi |MHlrl dimnik ne neki bolnišnici, ki Je |mdel skozi streho in strop v bolniško sobo in ubil neko bolno ženo ter težko ranil tri zdravnike in dva otroka. Mtaro člove&ko okostje pano. Qnincy, III. — Ns tuksjšnjlh golf nih tratah Sprlng lake Country CIuIm» so te dni odkopa-II človeško okostjs, O katerem trdijo eks|iertl, da predstsvlja "najstarejšega človeks" Amerike. I gibanja je zelo nizke in možganska votlina Je majhna. Kosti rok In nog dokazujejo, ds j. bil človek nitke postave. Skelet vsekakor «i>ada v prazgodovinske čase. rtosvaia r - TOREK, 2«. JULIJA. 1 PROSVETA GLASILO pIOVENSKE NARODNE PODPOB^ JfEONOTE LASTITOfA ILOmtiK» WA10HI» FOPPOOT nono** Cana oglato» po dogovoru. Rokopiai M na rraéajo. ____________ hphmbmaa^m» ~ W«ro¿nÍM: ¿d>nJ«nV držav« (lavan Chicago) »6.00 na lat«, $«.00 «a pol leu; Chicago in Qloaro $7.60 «a Uto. $3.75 sa pol lata, in aa Inozemstvo 90.00. _ ____ Naato* aa raa. kar tea *lk a UaUan -PROSVETA" MS7-59 So. Uwndalo Arenas, CMaaga. DM». -THE ENLIGHTENMENT Organ of tU« Stoeona National Banallt Advertising ratea on agreement. Subscription? Ualtod States (txcept Chicago) and Canada $6.00 per year; Chicaico 17.60. »od foreign countriaa $0.00 per ¥•*** ....... ME M HER of TAE FEDERATED PRESS" ra na zdrav Človeški razum, ampak diši po grožnjah in preživelih strahovih, ki niso nič več dobri še za vzgojo malih otrok. Pred vsem je treba odpraviti zločinski kapitalizem, ki je oče vsega zla v človeški družbi, in ga nadomestiti s pravičnim gospodarskim redom, v katerem bo priznana tudi gospodarska enakopravnost za vse ljudi, pa se bodo ljudje dvignili do najvišje ftioralné in etične stopnice. Dokler pa ljudje časte moloha — Dobiček, — toliko časa se zastonj^ pričakuje, da se zgodi kaj takega. Datum v oklrpanju a. pr. (Jane 30-1027) polog raiega imane aa naalovu pomeni, da vam Je % teai dnevom potekla naro*aiaa. Ponovit« Jo pra?o£aaao. da ae ram ne uatavl llat. J_ RADI BI OPRALI KOŽUH, NE DA BI GA ZMOČILI! • Episkopalna cerkev je pisala predsedniku Združenih držav, da se ljudje, ki mislijo v tej deželi, vznemirjajo zaradi vodstva kinoindustrije in zaradi imunitete, ki jo vživa ta industrija skoraj skozi šest let pod vodstvom bivšega člana v predsednikovem kabinetu; in da tvori uprava justice ob času Coolidgevega predsednikovanjij zelo resno vprašanje. Pismena vloga dalje svari predsednika Združenih držav, da bo kongresu predložena peticija za preiskavo kinoindustrije z namenom, da se v ki-noindustriji postopa strogo v smislu zakona. , Kaj je namen te dolge tirade, ki jo jeduhovščina epi-skopalne cerkve naslovila v lepo ostruženih besedah na predsednika? Cenzura, ki že postoji za gledališča in kino industrijo/se zdi tej duhovščini premila in premehka, zato zahteva, da se uvede še strožja cenzura. Kdo so ti misleči ljudje, ki zahtevajo strožjo cenzuro za kinoindu-strijo, pismena vloga ne pove, kljubtemu se pa lahko ugane." Ti misleči ljudje niso drugi kot duhovščina epi-skopalne cerkve in njeni podporniki. Cenzura bi morala biti taka, kot so jo zamislili episkopalni fundamentalisti, ki se drže ortodoksnih cerkvenih naukov kot klop kože. Kar je zunaj teh cerkvenih naukov, je po mnenju teh gospodov nemoralno in neetično, vse drugo pa je etično in moralno, čeravno pravijo ljudje, ki niso podporniki fun-damentalističnih naukov te cerkve in mislijo s svojimi možgani, da je veliko neetičnega in nemoralnega, kar uče fundamentalisti, ker je v protislovju z znanostjo. Veliko ljudi, ki mislijo bolj globoko s svojimi možgani kot episkopalni fundamentalisti, pravijo, da je izkoriščanje malih otrok nemoralno in neetično. Kdaj so ti episkopalni fundamentalisti še nastopili proti izkoriščanju malih otrok? Kdaj «je episkopalna cerkev apelirala na državne legislature, da naj sprejme postave, da bodo otroci hodili v šolo, mesto v tovarno? Kdaj je episkopalna cerkev nastopila za enakost plemen in nagla-šala, da so zamorci ljudje z enakimi pravicami kot belo-poltniki? Kdaj je episkopalna cerkev apelirala na legis-lature v južnih državah, da naj sprejmejo zakone, po katerih bodo država in občine enako skrbele za vzgojo in poduk zamorskih in belopoltnih otrok? Kdaj je episkopalna cerkev odprto nastopila za odpravo postav, ki pre povedujejo sklepanje zakonov med belopoltnimi in zamorskimi (jiulmi? Kdaj je ta cerkev javno proglasila, c)a ni noben greh, ako zamorec poroči belopoltnega dekleta, zamorsko dekle pa belopoltnika? Kdaj je ta cerkev na stopila proti izkoriščanju delavcev po kapitalistih in za spremembo sedanjega krivičnega gospodarskega sistema v človeški družbi, ki omogočuje, da peščica ljudi postaja izredno bogata, ljudske mase st» pa pogrezajo vedno v večjo revščino? ' 1 Tudi to so moralna vprašanja, in ne samo gospodarska ali plemenska, a cerkev kot taka ni ganila nikdar odprto, da se taka vprašanja rešijo, da se poviša morala v človeški družbi. Kinoindustrija je taka, kakeršna je človeška družba. Ako so razmere v človeški družbi nemoralne in neetične, tedaj je logično tudi kinoindustrija nemoralna in neetična. Ako so pa razmere v človeški družbi pravične, na višku morale in etike, kot si ju predstavljajo najbolj idealni ljudje, ki skušajo ¿¡veti pravično, moralno in etično, v kolikor je mogoče Živeti moralno in etično v sredi nemoralnega in neetičnega močvirja v človeški družbi, tedaj je tudi kinoindustrija moralna in etična. Ta industrija je taka, kakeršne stf razmere v človeški družbi, kajti tudi ta industrija je le produkt razmer v človeški družbi. Ako je po mnenju episkopalne cerkve kinoindustrij nemoralna in neetična, tedaj-je to dokaz, da je episkopalna cerkev bankrotirala h svojimi nauki, da ti nauki niso izboljšali razmer v človeški družbi, in ker niso izboljšali razmer v človei-ki družbi, niso tudi jmM^ali ljudi v nji. Z aj>elom, ki g» je poslala episkopalna cerkev na predsednika za izboljšanje kinoindustrije, je pokazala, da ae ni ničesar naučila in da ¡*nni staro lajno vseh funda-mentalistov, ki preseda modernemu človeku, ker ne apeli- SUKE IZ NASELBIN Piknik druitva it. 218. Denver, Colo. — Kar ae naprednega Ribanja tiče pri nas v Denver jo, amo #e dokaj mlndi. rjas! društvo "Columbine" it. 218 8. N/P. J. obstoji že deset let. Največji vzrok temu je,-ker imo člani tega druitva zelo raztreseni po tem mestu, to je kar se stanovanja tiče. Torej občevanje med nami je zelo redko, takorekoč odtujeni ftmo eden od drugega. Ne srečamo se dovolj, ie celo na društvenih sejah ne. Nekateri Člani želimo, da -se taki odnošaji spremenijo, vsaj v toliko, da se bolj narodno in bratsko seznanimo. To bi nas I»otem omogočilo se večkrat tudi «kupno zabavati. Iz tega razloga kakor tudi za spomin desetletnega obstoja našega druitva, je naie društvo na pretočeni sejj sklenilo prirediti piknik dne 7. avgusta, v vrtu na farmi brata Tegel. Piknik se prične od dveh popoldan. Bolj natančno in uradno obvestilo bo priobčil tajnik, potom gladila in tudi na kak drugi način. Pripravljalni odbor za omenjeni piknik, v imenu druitva "Columbine" št. 218 S. N. P. J. vabi članstvo da se v obilnem številu vdeleži. Vabimo tudi člane h sosednih naselbin ter prijatelje in znance. Postregli bomo ?po najboljši moči vsem, z vsakovrstnim o-krepčilom, kakor tudi z godbo ki plesom domačega pridelka. H koncu'tudi govornikov ne bo manjkalo, . ' Toraj, na svidenje v nedeljo popoldan dne 7. avgusta na farmi brata Tegelna. — Odbor. Smrt nepoznanega rojaka. Pittsbargh, Pa. — Dne 30. aprila tega leta je smrtno ponesrečil v premogorovu New England Fuel & Transportation Co. v Everettvilu, W. Va., neki nepoznani rojak, katerega ime pa mi je znano, pisal se je Andy Podolnik. Z najmarljivejšim trudom v iskavl se nam do sedaj ie ni posrečilo izvedeti, kdo da je pokojnik in dali ima svoje sorodnike v tej deželi. Bil je zaposlen pri navedeni kompaniji zelo malo časa pred nesrečo. V Everettvillu nihče ne ve od kje je bil doma. Ali je morda kateri izmed rojakov poznal pokojnega Andreja Podolnika? Ako ga je kdo£4M|l, projrtflm nemudoma javi podpisanemu, da bodo njegovi sorodniki deležni kompenzacije, do ktere so opravičeni. Kasto Unkovich, 612 Grant St., Pitsburg, Pa. Slabo za delavce. Čleveland, O. — Tukaj iz Cle-velanda ae tudi bolj poredko kakšen oglasi z dopisom v .listu "Prosveta". Pa hočem jaz napisati par besedi, četudi nisem dosti zmožen v pisavi. O delu po "šapah" ne morem nič kaj pisati, Ver ne delam in tudi dobiti dela tukaj je težko, in ie tisti, ki delajo, slabo zaslužijo. Tako se nam godi zavednim delavcem, ker nimamo pravih voditeljev. Sploh ne more za nas biti dobro. Baroni premoga hočejo uničiti našo unijo in zlomiti našo rudarsko stavko. Tako je da za nas trpine delavce ne kaže nič dobrega nikoli več» Pozdrav vsem zavednim de lavcem in čitateljem Prosvete. — Fr. Podobnik. Razne vesti iz Bon Aira. Bon Air, Pa. — Želim poročati nekoliko o delavskih razmerah in o piknikih. Kar se tiče dela v okoli Johnstowna, je precej v slabih razmerah. Delamo po dva dni na teden, tako da «ploh ni nič vredno; slaba plača, slab zaslužek, to je navadno že vsako leto v tem času in tudi ne bo nikoli boljše v Johnstownu, ker ljudstvo ni organizirano in se sploh ne zanima za organizacijo. Socializma se kaj bojijo. Navadno kdo pravi: Pristopiti v socialistični klub, potem bp pa kompanija izvedela, da spadamo v delavski razred in da bomo vsi pri-tem odstavljeni od dela. Tega «e hudo bojijo, kar sem videl, ko sem agitlral za to dobro stvar ln so me nekateri prezrli in z besedami napadali, da sem slab človek, če se za kaj takega poganjam, ki mi ne bo nikoli koristilo. Ne bojim se povedati, k« «em agitiral za Pro-sveto in Proletarca, so se nekateri izrazili, da Ao enkrat naj pridem po agitaciji s Proletar-cern in s Prosveto, jm» me bodo aretirali, kajti oni ne čltajo takih listov In da smo socialisti, anarhisti, da tisti uradniki samo cigare kadijo in denar spravljajo v svoje žepe. Povem pa. da tisti ljudje ne Čltajo nobenima I lata, zatorej nič ne ire-do In ne bodo znali dokler ne bodo čitali naprednik čaaoplsov. Omenim Ae zaradi piknika, katerega je bilo priredilo društvo At. 254 S. N. P. J. dne 3. julija. Bila je lepa udeležba članstva in drugega naroda in je bila lepa zabava. Piknik je bil u*i**Aetu. Društvo it. 162 S. S. f. Z. |*rir«ll piknik dne 81. julija na istem prostoru v Bon Airu. Pa., ker amo člani istega druitva. vabimo člane iz okoli-ee Johnatomna in oddaljene člane ter poaamesna kulturna druitva iz naMblne. Vstopnina je proata za vse. Toraj na piknik, bratje, člani in članice, in drugi. /m vse Im prmkrhrl aato izvoljeni udbor. — Poročevalec. JAVNA GOVORNICA Glasovi članov S. N. P. J. in čitateljev "Prosvete". Članstvu Ameriške Jugoslovanske Zvezen Naznanjam članom Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minne soti, kakor tudi ostalemu jugoslovanskemu občinstvu v naši državi, da se bo tretja letna konvoncija zveze vršila v Gilbertu, tretjo nedeljo v mesecu avgustu (21, avgusta), to je en teden poprej kot je bilo skle njeno na drugi letni konvenciji v Ely ju leta 1926. Datum kon vencijo se jo zato prestavil, ker ni bilo mogoče dobiti iolske dvorane za dne 28. avgusta. Potek kohvencjje, kakor tudi lep program, ki." g* nam bodo princi nail rojaki v Gilbertu, se objavi v slovenskih časopi sih prvi teden v avgustu. Ker bo tretje letna konvencija zveze velikega pomena sa ftas Jugoslovane v Minnesoti, je pričakovati, da bo vsak lokalni klub zveze poslal polno itevilo delegatov. Na tretji letni konvenciji v Gilbertu se bo brat dvoma določila ena nedelja v letu. na kateri dan se bomo soil! na našem izletu vsi Jugoslovani v Minnesoti. Vsak pošten Jugoslovan bo 'dobro doiel ter se razvedril med avojlmi znanci in prijatelji in za nekoliko časa poaabil svoje težave in borbo za vsakdanji kruh, katero brez dvoma Ima vsak izmed nas Na važnem sestanku bomo pokazali tudi ameriški javnosti da smo med tistimi prvimi na sel jene i na severni Minnesoti ki smo pripomoglt do tako neizmernega bogastva naših min neeotakih rudnikov, katerih skupna (n približna vrednost je dane* čez pot sto milijonov dolarjev. Dosedaj ao ae priglaaili t imeni delegatov sledeči klubi: Gilbert ti 4«1egat<». Eveleth A. J. C. št. 1 — 70 delegatov, ChiO-holm 'A. J. K. No. 9 — 22 dele- gatov, Buhl A. J. K. — 40 delegatov. Torej skupaj 157 delegatov. Upati je, da se tudi ie ostali klubi zveze oglasili. — John Movern, glavni tajnik A. J. Z. Opasaacem pri A. S. Terre (fante, Iad. — Cenjeno uredništvo! Neki kutar z repom "ti." zdaj že v tretje v A. Sj upije: Dajte na glasovanje! Ta pater mora biti zelo trd, ali slep, ker ne vidi ali pa noče videti, zato pa meče pesek v oči tistim, ki mu ie sledijo, ker so jih tako zmešali da tudi sami nič ne mislijo, niti ue vidijo! Poglejmo malo! Opasane! pravijo, da je pri S. N. P. J. 96 odstotkov članov katolikov. Dobro! Prooveta ima 7 tisoč pet sto naročnikov, pri S. N. P. J. je 88 tisoč članov v odraslem oddelku! Toraj je nad 6 tisoč katolikov naročenih na dnevnilr Prosveto! Ni 11 to zadostno glasovanje? Počakajte še nekaj. Ce je pri S. N. P. J. «6 odstotkov katolikov, jih je toraj nad 85 tisoč; pri K. S. K. J. je 18 tisoč članov, v Ameriki je nad 200 tišoČ Slovencev, kakor opasanci pravijo je le 7 sto socialistov! Pri vsem tem pa ima neunijski list A. S. par sto predplačnikov. Ali jim ni to de dovolj očito glasovanje? Dat Dokaz je to, ker še sedaj ni ddtvnik in menda nikoli ne bo. Da, da, ljudstvo jih je spoznalo, da njim ni nič drugega kakor za $ in da imajo zmeraj vero na jeziku le zato, da z njo lažje kramarijo. Prepričan sem, da če ne bi imel A. S. toliko oglasov, kateri ga držijo na povriju, da bi pogrebnik Grdi-na imel zopet enega vnuka pokopati! Opasanec "N." se tudi veseli, ker je Žarkomet prenehal, on misli, da sedaj bo tisti prostor porabljen za kakšne molitvice, a se zelo moti. Upam, da bo vse, kar bodo dopisniki naipisali, če bo za v list Prosveto, t priobčeno! — Old Moulder! ' MISTEPUOZNA SMRT UČITE-T, LJICE. Našli so jo utopljeno; štirje bogatini pridržani v zaporu. Seattle, Waah. — Policija je pridržala v zaporu bogatina F. Creigh Nelsona in še tri njegove pajdaše zaradi nasilne smrti ffdčne. Maud Paynove, učiteljice za ples in godbo. Z boga tinom so bili na jahti Amry F. Bell, kapitan Nelsonove jahte, E. E. Barrington, pomožni tajnik seattleskega jahtnega kluba, in mrs. Winona Gorman. . Policija je aretirala vse štiri in jih pridržala v zaporu, ne da bi jim dovolila poroštvo, ko so izpovedali, da je učiteljica padla v vodo in utonila, a oni so zamolčali dogodek, ker so se bali priobčitve tega dogodka v. časnikih. Truplo mlade učiteljice so našli plavati na vodi, komaj sto čevljev proč od jahte. NEVARNA "DOMAČA" ŽIVAL. "Udomačeni" volk da smrti ogrizel otroka. Red Bank, N. J. — Tri leta stari Hiomas Holton je umrl, ker ga je ogrizla volkulja, ki je ušla h privatnega očetovega živalskega vrta. Napadla je malega Thomasa in njegova prijatelja, s katerim ata ae igrala. Volkulja je bila rojeaa v ujet-nlitvu ia ao jo smatrali sa krotko žival. V nji aa je oglaaila zver, ko je uila is kurnika in o-grizla otroka do smrti. Delavčeva opazovalnica Piše Ivan Molele. PlutcL Clan kar j i ameriških reakci-jonarnih listov ogorčeno odklanjajo naziv "buržoazija" za ameriške sloje, češ da tukaj ni take zveri. Morda je v Evropi, nikakor pa ne v Ameriki. Zaenkrat imajo prav. Buržoazija jé- pristna evropska zver. Beseda izvira od "burgh" ali "btrrg", to je mesto, torej pomeni meščanstvo, ki je bil do nedavna posebni stan s posebnimi privilegiji. Takega sloja pa ni bilo v A-meriki in najmanj je danes. A-meriška mesta niso imela pred-pravic in zrastla so navadno tam, kjer se je pojavila večja industrija. V Ameriki je vsak državljan meščan, citizen, v širokem smislu. Razlik ni. Saj tudi ameriški farmar , ni kmet kot so kmetje v starem kraju. Amerika ne pozna aeljakov. A-meriški "village", ki ga Slovenci po krivici prevajamo za vas, ni nobena vas ; je že jmesto, ki prekaša vsako mesto v Sloveniji, razen Ljubljane. Buržoaznega razreda torej v Ameriki ni, je pa nekaj drugega, o čemur apotogetični član-karji previdno molče. Namesto buržoaeije imamo tukaj pluto-kracijo. Beseda je iz grškega: plutoo je bogastvo, kratein pa vladati, torej vlada bogastva in bogatašev. Tukaj so plutci namesto buržujev. Vrhovni vlada rtf Amerike so sevéda kapitalisti, a vsak bogataš île ni kapitalist. Ne vem, kje je ravno moja, zdi se pa, da nižja od $100,-000 vrednosti posedovanega kapitala jih ni vredno iskati. Se ti kfcpitalističi niso bogvekaj. Kakor se danes razvija kapitalizem v Amreiki, ko stopajo na plan milijarderji in so milijonarji že na vsakem vogalu, bo kmalu vse, kar gomati do milijona, spadalo med plutce. Kdo t» je projeterec v Ameriki? V Evropi smatrajo s to besedo vsakega, ki nima nič drugega kot cape na oebi in delovno silo, ki je na prodaj. To so torej mezdni delavci. Vsak evropski delavec je eo ipso prole-tarec. Tukaj Je precej delavcev, ki nimajo nič, zlasti med naseljenci in zamorci; tudi med do- mačini se ne manjka rjimaničev. Plutski modrijani « veda pravijo, da ao to hoboti'in taki, ki nočejo delati, če ^pa ^delajo, te. daj vse sproti zapravijo. A to ni glavno. V Ameriki aa stotiapče mezdnih delavc Mornarji otttíwi Obtožnica se naslanja na dnev „ik. — Kuhar «e posebej ob tožen otrovanja. Sew York, N. Y. — Federalni uradniki so aretirali prvega krmarja in pet mornarjev, ki ao tvorili moštvo štirijadreniške škune "Kingsway" na tehnično obtožbo, češ, da so važne priče glede umora, ki je bil izvršen dne 5. febryarja. Pomožna državna pravdnika Minizer in Simpson menita, da bo moštvo obtoženo upora in poizkušenega zsstrupljenja svojega kapitana F. E. Laur^ja na ladji dne 5. februarja. Vrh tega so oblasti aretirale še dva pomorca in sicer kuharja Earl Battica, «češ, da je zastrupil svojo Ženo Laurico, in kotlovodja Waldemar Karl Bad-keja kot pričo. Obtožba glede upora bo izvršena na podlagi kapitanovega dnevnika, ki se glasi: "Dne 12. marca. Acora, Afrika. Vse moštvo, obstoječe iz pet monarjev, ni hotelo danes opravljati službe." y "Dne 13. marca. Accra, Afrika. Vse moštvo škune ."Kings-way" ni hotelo vršiti svojih dolžnosti." Mornarji so pričeli vršiti kasneje svoje dolžnosti, a kapitan Laury. meni, da so zastrupili njegov živež. Napadla ga je čudna bolezen, ko se je ladja vračala domov. Njegovo telo je oteklo, da je bil dvakrat tako debel, kot je bil v resnici. On trdi, da je uvedel preislcavo, toda bolezni nista povzročila živež in voda, kajti vse moštvo je uživalo tisto vodo in jedila kot on, pa nihče od moštva ni bil bolan. Kapitan je najbrž domišljav človek, ki si domišlja, da ima tudi medicino v malem prstu kot navigacijo. Preiskava bo najbrž dokazala, da je kapitan v veliki zmoti, kajti moštvo trdi, da je nedolžno in da je trpelo zaradi tropičnih bolezni, kar je kapitan v svoji nevedi smatral za upor. i j ■ i ■ ..... ....... it) u DEMONSTRACIJA V INTERESU SACCA IN VAN-ZETTUA. Pohodu po mestu sledi shod. Chicago, II. — V soboto dne 30. julija se vrši velika demonstracija združena s shodom v interesu Sacca in Vanzettija. Člani strokovnih, bratsko podpornih in delavskih političnih organizacij in društev se zberejo na Market in Madison St. Od tukaj« odkorakajo v Union Park ob pol treh popoldne. Shod v Union Parku prične točno ob treh popoldne. Na shodu bodo nastopili najboljši govorniki vseh naprednih struj.. (ikaAka nedelja terjala nadalj-nih 12 življenj. Chicago. — V nedeljo 24. julija so avti ubili dervet oseb, tri •»«ehe so pa utonile v kopališčih. Mod žrtvami avtov so tudi trije iiiatje z imenom Roy, sinovi avtomobilskega trgovca iz Gary-J». Ind., katere je pograbil vlak New York Central z njihovim "fliverjem" vred na križilču << r jih vlekel 800 čevljev po ti-ru preden je mogel etrojevodje ustaviti lokomotivo. Število >' tošnjih žrtev je s tem narastld na 520. JužnoillinoUkl gangež obsojen na smrt. Benton, 111. — Charley Blr-K'-r, večletni vodja butlegar-"ke «range v južnem Illinolsu in govoren za mnoge umore, je V nedeljo spoznsn krivim u-m,,r* tu pana Joe Adam sa v West Cityju in porota je obe-"m od glasovala ce njegovo "mrt na veftallh. Njegovs dvs "'»krivca, Art Newman in Rfcy ffyland, sta obsojens v dosmrtni zapor. Birger Je sprejel smrtno obftodb» mirno In hlsdno. ks-kf>r da ma ni nié za življenje. Veliko neurje s toco Toča padala kot oreh. — Dete utonilo na dvorišču__Škoda - n« vrtnem in poljskem pridelku velika. Johnstown, Pa. — Prek Es-thervilla, Morrellviila, Coopers-dala in Pole Hollowa, ki tvorijo zapadno sekcijo Taylorjevega mestnega okrožja in leže ob" cesti, ki je tlakovana z opeko in drži v Laurel Run, je divjalo silno neurje s-točo. Toča je padala debela kot oreh in razbijala in drobila šipe in delala škodo na vrtovih, posebno na sadnem drevju in polju. Močan veter je učinek toče še pospeševal. V nekaterih krajih je toča padla tako na debelo, da je pokrivala zemljo kot odeja ledu, dasiravno je bilo sredi poletja. Ljudje, ki se spominjajo izrednih vremenskih dogodkov do 40 let nazaj, ne pomnijo take toče. Louis Štefanič, star 17 mesecev, sinček Louis in Ane Štefanič, je utonil v mlaki na dvorišču. Dež, ki je padal, kot da 11-je iz škafa, je dvorišče hitro iz-premenil v mlako. Z detetom so hitro pohiteli v bolnišnico, a mlado življenje je že ugasnilo. Na delavnici Davis Brake Beam kompanije je toča preluknjala streho in delavci so morali domov, ker je skozi odprtine v strehi lila voda nanje. Na Sheri-danovi cesti je silni veter podrl drevo in gb vrgel na avto. Na Cooperjevi avenuji je vihar podrl več dreves. Na nekaterih krajih so ležale električne žice in tvorile .nevarnost za pasante. Strehe nekaterih avtov so izgledale, kakor da bi kdo vanje streljal. _ TRIJE BRATJE UBITI NA 2ELBZN12KEM KRIŽIŠČU. Električni oglasi v Ameriki Izlet se izpremenil v tragedijo. Chicago, 111. —' Trije sinovi William Roya, trgovcá z avti, so se z avtom odpeljali na ribji lov. Ko so v Gary ju, Ind., križali progo New York Central železnice, je prihrumel Vlak in udaril avto, katerega je vlekel tristo âévljev daleč za sabo. Na mestu so bili ubiti trije bratje. Četrti pasažir 14-letni Gerald Fagarty je pa zadobii izredno hude poškodbe. POTAPLJAJOČI PARNIJÍ RESEN. Prlplul je «v pristan in nasedel v nizki vodi. Baitimore, Md.—Parnik "Ma-jestic" je imel blizo tisoč zamorskih izletnikov na krovu, ko je dobil tako veliko luknjo, da njegove sesalke niso mogle obvladati vode, ki je prihajala vanj. Na parniku • je nastala zmešnjava in prišlo bi do kaosa in boja, da ni moštvo vzdržalo reda, dokler ni parnik priplul v pristan, kjer je nasedel na dna v nizki vodi. Vseh oseb na parniku je bilo 900, med njimi 959 izletnikov. Rešili so se vsi. Duhovnica Ahnec odslovila .. mater. Los Angeles, Cal. — Znana pridigarica Aimee Semple Mc-Pherson, ki še vedno pase duše in žanje dolarje v Angelu« tem-plu, se Je te dni skregsla s svojo msterjo, ki je bila njens bls-gajničarka in jo odslovila. Aimee je tudi obdolžila mster, ds je pobssals precej denerja. Pridigarica bo zdaj ssms nosi Is ključe od blagajne in templs. MOJE LETOVANJE PO JUGU. (Nadaljevanj* s t. straaU prijateljem ps svs molče zrls v Us, dssi bi nsjrsje vpils vsled nesreče. Hudo Je, ko mors človek tsko nasilno zstreti svojs čustvs. "Zamižajta, gospoda!" je pomembno dejsl sprevodnik, ki mu Je «o ns smeh. ko Je stopil mimo naju. In res sva zamižala. nsmo ds bi ne videls sVoje ne sreče. ■ Zle usods nsju vendsr ni o-plsiila. junaško sva s Kljunom nadaljevala pot, pripravljena ns vse hudo in strašno Hudega ps nI bilo nič več, vssj tako hud« jrs ne. kot J* bitk etrahovila w #rečs tskoj pri vstopu na vlak (1*1* prikrisJUJ Električno razsvetljeni oglaševalni izveski so razvili eno izmed važnih industrij v Ameriki. Imamo na tisoče takih izveskov ali znakov (signs) takorekoč v vsakem mestu, ki se ponaša s 5000 ali več prebivalci. Poleg njih jfe seveda na tisoče in tisoče izveskov, ki niso razsvetljeni po noči, ki pa vendarle služijo za oglaševanjo tekom dneva. w' Skoraj pred sto leti je George Samuel Harris patentiral na Angleškem prvi razsvetljeni o-glaševalni znak. Bil je montiran na vozu in obstojal je iz poolje-nih lepakov s svečami znotraj njih. To pripravo lahko smatramo za prednika vseh velikih bleščečih oglasov, ki tako čarobno razsvetlujejo vsa središča ameriških mest. V Združenih državah je' industrija razsvetljenih oglaševalnih znakov začela s*cirkusi, ki so prepotovali deželo. Pred pri-hodom cirkusa v mesto so oglaševalci postavljali velike razsvetljene lepake ob cestah ali kjerkoli jih je bilo lažje videti. Ali ti izveski niso bili nič drugega nego veliki lepaki, tiskani v barvah. Thomas Cusack je bil eden izmed vodilnih Činiteljev v razvoju modernega oglaševanja potom električnih izveskov. Nekateri trdijo, da J je bil Cusack hrvaškega pokoljenja. Ob "veliki beli poti", kot zo-vejo newyorškl Broadway po noči, je danndanes približno 1,250,000 žarnic na tamoinjih oglaševalnih svetilih. Te žareče krone nad velikimi poslopji odsevajo proti nebu žar 25 miljo-nov sveč. Gledališča v New Yorku nimajo toliko električnih oglasov kot restavracije, brivnice, toba-karne, lekarne in krojačnice. Celo garaže imajo več električnih izveskov kot gledališča. V delih Manhattans ki so bolj živahni zvečer, je približno 20,000 električnih izveskov. Eden izmed velikanskih električnih o-glasov, kakršne je videti v ameriških velemestih, bi bil v stanu razsvetljevati vse hiše v mestu 10,000 prebivalcev. Ti oglasi nad streho dostikrat prinašajo lastniku hiše več najemnine kot vse prodajalnice v pritličju. Stane kakih $20,000 samo za montiranje takega izveska, ki vsebuje dve milji električnih, žic in avtomatična izpreminjala za različno zažarevanje. Mimo velikih električnih znakov v newyorlkem gledališkem okraju gre vsak večer okoli 700,000 ljudi. Ni čuda, da ti znaki imajo veliko oglaševalno vrednost. Električni oglssi spremljajo Broadway zvečer v Čarobno deželo in take zbirke umetne razsvetljave ni nikjer drugje na svetu. V vsem Manhattan okraju New Yorka je približno 22.000 električnih o-glasov, od katerih Je 10,000 ob Broadwayu. Približno 2000 od teh je na restavracijah In 600 na gledališčih. • Stroški velikih električnih oglasov so tako veliki, da se načrti izdelujejo z največjo skrbnostjo. Predno začne konstrukcija, nspravijo nsrls v bsrvsh. Potem izdelsjo msjhen model, kkje natančen v vsaki podrobnosti; drobne žarnice odsevajo oglas ns isti način kot gs bo veliki. Model se kinemetogrsfirs čez film. ki predstsvljs Broad-way po noči. Ns tak način podjetniki vidijo oglss v polnem obrstu Izpremlnjfjočlh ee žerov na vrhu kakega poslopjs na Brosdwayu, že predno so monterji ««ploh začeli delstl ns nJem. • Ns strehi blizu oglasov držijo veliko zslogo žarnic, kajti vetji offtssi s približno 17.000 lučmi izrabljajo na stotine žar-nk vssk teden. Vssk večer, predno oglssi zažarijo, jih nadzornik pregleduje in nadomešča Izgorele tamfce in pokvarjene konekcije. Razsvetljevanje velemestnih ulic z žarom oglasov predata v-I ju dvfljfimiljoriMko industrijo. tu1 ftHamikegs bezga? Jaz M vs« lahko nsznsni-Is oblasti, ker v svoji malomarnosti ne skrbite zs to, ds Je jsv-ns pot prosU Ali ne vidite, ds ovirate promet?" "To Je 1 mi pre*e#r "Kn» ae pa tako vznemirjate zaradi t«»ti t «or« re-ksj cvetov?" Tisti, ki so ga obesili, je tu-di najprej ukradel Šivanko." Gastón je vselej molčal v teh neprijetnih položajih. "Pomagaj ml vendar!" se je jezila Lina. "Saj sem tvoja žena! Ali. se morda bojiš, da se ne potegneš zame?" Oj, ti prekleti šopki! Nekega dne je iz grmovja počil strel, ko se je Lina iztezala preko o-graje. K sreči nI nikogar zadel. Drugič sta bila dejansko napadena: Gastón je dobil par poštenih mtd rebra, divja kmetica pa je Lini Čisto raztrgala klobuk. Toda ta je obžalovala samo lepi španski bezeg, ki ga je morala pustiti na bojišču. Ko sta se z naglim begom rešila, je Gastón jezen dejal svoji ženi: "Zdaj mi je teh komtMilj dovolj! Ce hočeš, ti nakupim vsak teden najlepših cvetlic po cvetličarnah ..." "To ni isto!" je odgovorila Lina in odkimala z glavo. "To je prav tako, kakor če bi dojel lovcem: Kupujte divjačino pri prodajalcih!" Vendar je mirovala mosec dni. Ko je pa neko nedeljo \n> poldne malo sanjavo, malo melanholično korakala roko v roki z Gastonom, Je zapazila nad nizkim zidom krasno modro hortenzljo, ki je sklanjala svojo težko glavo. "Joj," je vzkliknila in vsa prebledela, "kako je lepe!" Gastón se je delal gluhega: "Zalo lepa, dragica. A stopiva zdaj na levo, tam je kmetija, kjer se dobi izborim kislo mleko." Tods Lina je vsa samsknjo-ns obstáis. • "Cuj, drsgi Gsšton, samo še to pot. poalednjlkrat! , , . Dovoli mi. Poglej kako lep je ta cvet. Nihče naju ne vidi. Zastari v hiši so spuščeni. Ali ml dovoliš? Ksj ne, di mi dovo-liš!" Premagani Gastón je dejal: "Nu, t«k pojdi!" Sekundo pozneje je hortenti-ja padla, toda ob ensm so se odprla vrata v zidu. Star možak je stopil na cesto. Nič divji ni bjl videti, narobe, celo smehljal se je v svojo snežno belo brado.1-—, "Gospod," je rekla Lina, rdeča kakor kuhan rak. "Ta cvet je visel na cesto in Je bil torej na razpolago mimogredočim!" "O ne!" je odgovoril starec. "Toda to nič ne de; ksr ljubite cvetje, vstopite, gospodična, lahko al natrgate najlepšega, kolikor hočete." 'Toda," je zsjecljala Lina in pokazala na Gastona, ki Je sto. pal bližje, "moj soprog je tu .." "Naj vstopi tudi on." "Gospod* je dejal Gaston v zadregi, "prosim, oprostite..." Toda Lina je že vstopila in občudovala prekrasni vrt, ki je bil poln najlepših cvetk. "Vzemite, kolikor morete od-lu sti," je dejal lastnik. "Cez štirinajst dni odpotujem na ug. Hiša je 1 vrtom na prodaj, e vam je drago, pridite tudi prihodnjo nedeljo." ln res sta se vrnila prihodnjo nedeljo, toda to pot se je Lina obotavljala. "Čudno," je dejala staremu lastniku, "danes kar ne morem trgati cvetlic. Zdi se mi, da jih morim. Preprljazni ste, dragi gospod, toda danes vam vzamem samo to raze velo vrtnico, ki je itak že na koncu svojega življenja." Ves teden je bila zelo mol-čečns. Gaston js uganit njeno tajno žsljo. Imela sta nekaj prihrankov in če starec ne bi zahteval pretirane cene, bi si morda lahko kupila hišico s krasnim vrtom. Gaston se je peljal tja, uredil je stvar in nekega lepega nedeljskega popoldneva sta sedela na svojem Ustnem vrtu. Lina se jo ŠČipala, da bi se preverila» ali je res na svojem vrtu ali ne aanja! Vsa pijana od navdušenja jo hitolii po vrtnih stezah ln gladila cvetko. Vsak trenutek je našla no-va Čudesa. Ko sta zvečer molče sedela na terasi tik zidu ln opazovala, kako oblaki Itpremlnjajo barve, ao se začull pod zidom pritajeni koraki. "Pat!" je tiho dejala Gastonu ln vstala. "Nekdo krade najin bršljsn." Z enim skokom Je bila na zidu. Zasačila je mlado damo, ki Je bila pravkar utrgala vejico brlljsns . . . Soprog jo je čakal sredi ceste . . . kakor Gaston njo . . , "Ali vas nI sram krasti?" se Js divje zadrla Lina. "Tods zaradi treh ubogih II sto v brli jena, k I rasto ob cesti . . Je ugovarjala dama. "Bsd jih plačam, ako treba." je dejsl gospod, "Pojdi vsn dsr, Gabrijela » . . Aii ti nisem rekel? . . ." Odšla sta. Gaston se je smejal, a Lina Je imela ustnice vse bele od jeie. ' "Da ljudje nimajo toliko mo-ralnega čuta v sebi, da bi spo-Itovali tujo lastnino!" je sikni la. Pametni Gaston |w Je molčal, tods mislil si je svoje. Dva dni |iozneje pa js našel ženo, ko Je polivala bršljan ob zidu z neko tekočino. "Kaj ps delaš?" je vprašal rs-dovedno. Oči so se JI divje bliskale, ko je odgovorila: "Kaj delam? Ker hodijo po cestah sami tatovi, sem prisiljena, ds polivam svoje rastlino t bakrenim sulfstom in jih tsko brsnim. Kdor se Jih dotakne, naj se zastrupi!" (Prevel P. V. B.) NEMŠKI KOMUNIST ZA RAZ-PUST INTERNACIONALE. Dr. Rettenberg poziva Stalina. Cičerlns tn druge sovjetske voditelje, nsj gredo v drugo Internsdonslo. Berlin, 26. jul. — Dr. Arthur Kosenberg, profesor zgodovino ns berlinski univerzi in odlični nemški komunist, Je objavil odprto pismo, v katerem poziva Josefa Stalina, tajnika vse-ruske * komunistične strsnke, Jurija Cičerina, komisarja zunanjih zadev sovjetske vlade in druge sovjetske voditelje v Moskvi, naj delujejo za izstop njihove stranke iz tretje Inter-nsclonsle, ki naj potem stopi v socialistično delavsko Interna-cionalo. Dr. Rosenbergovo pismo je izzvalo senzacijo v delavskih krogih Evrope. Avtor pisma je komunistični poslanec v nemškem parlamentu, a pred dvema mesecema Je Izstopil is stranke ln zdsj se Imenuje "neodvienega komunista". Rosenberg pravi, da sovjetska vlada zslo trpi vsled mahl-naclj tretje Internaelonale v Angliji ln na Daljnem vihodu. ki so tudi krive, da socialisti drugih dežel ne podpirajo ruskih delavcev tako kot bi morali. Konferenea angleških rudarjev. London, 26. jul. — Včeraj Ja bila otvorjena v Southportu~ redna letna konferenca Zveze rudarjev v Angliji. Na dnevnem redu so mnoga kritična vprašanje, kajti angleška premogovna Industrija se bal danes nahaja v veliki krizi, Francoska podmornica a 40 , možmi Izgubljena. Pariz, 2A. jul. — Francoska IKidmornlca, v ksterl je bilo 40 mož, se Je v nedeljo izgubila meji potjo ii Cherbourga v Dunkirki Mogoče je šla na dno. Druge podmornice jo Iščejo. ZA KATKK CAH. Definicija. Kaj je ameriški "Ice cream parlor"? To je prostor, kjer Je veliko malih miz, katerih vsaka Ima dvesto sfdemlndevetdeset prežvečenih in strjenih gumijev od spodaj. — Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za vcselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemfikem, angleSkem jeziku in drugih vodstvo tiskarne apelira na Članstvo s. n. p. j., da tiskovine naroča v svoji tiskarni Cene zmerne, unij»ko delo prve vmte. V »a po^amila daje vodrtvo tiskarne Pilita p* informacij« aa aadavi S. N. P. J. PRINTERY 2657-69 So. LawmUlo Avenue CHICAGO, ILL. TAM SE DOUR NA ZEL,0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA r njem «¿oje košate smreke — umetno narejena streha, ki nas veruje pred sovražnim opozo-vmketn na nasprotnem hribu. Priznati moram, da je samostansko življenje tu gori v bližini neba in zvezd, pod zelenimi bukvami romunskih gozdov prav prijetne. Na vse rano pozdravlja našo "vilo Kukavico" zlato sobice in zvečer ae dolgo poslsvlja od nas, preden zaide tja daleč preti zahodu. Pod nami ležita naša in sovražna bojna črta; «11*1 se prav vsak strel in vidi skoro vsak udar granate, ki padajo včaaih tudi prav blizu nas. Daleč tam proti severu vidimo v rumunsko deželo. Z daljnogledom opazujemo celo sovražne vlake ln avtomobile, ki drve po cesti, da se vzdigujejo gosti oblaki prahu. Na daljnem horizontu so po gričih in planinah raztresene vasi. V dolini tik za bojno črto je malo mestece, v katerem je ie sovražnik. Zelo lepo se vidijo zvoniki in hiie; iz dimnikov se ponavadi kadi. 2e dalj Časa je Vse mirno, samo topništvo strelja iz dolgega čassr Vsak daa/pa malem. Zvečer uasuvetlju jejo/bojišče raznobarvne f rakete, u sempatje poči poaamezen strel, potem je pa zopet vse tiho. Tu gori smo trije Jugoslovani, kj imamo nalogo paziti na telefonične zveze. Po cele tedne ne vidimo nobenega človeka, razen donašalca hrane in pošte. Bošnjak-mohame-danec je to, pošten človek; le to napako ima, da vselej kaj pozabi; enkrat pošto, drugič kavo, tobak . . . < Njegdv izgovor je vedno: . "Boga mi, zaboravio sam, kriv sam!" Dobra duša, naš Meh med HaladžijsI Tu je pravi (pragozd. So prostori, kamor še nikdar ni stopila človeška noga, pač pa najdeš sledove medveda in divjega prašiča. Drevje leži vse navzkriž; gozd js tako zaraščen, da brez sekire ni fnogoče naprej. Drevesa rastejo, doraščajo, padajo in segnijejo. Posebno nevarno je Iti po gozdu v viharju, ker se vedno podirajo drevesa. Mogočne bukv* ki bi jih več mož ne objelo^ vitke jeUce, temne smrekove, katejrfti krone se prepletajo med ssboj in delajok tako gosto streho, da solnce nikdar ne prodre v pragozdno goščavo. Zemlja je vlažna in po njej go-mazijo najrazličnejše žuželke in poganjaj* ttoočbarvne glive. Kadar si hočemo privoščiti diVja-čino, moramo globlje v gozd na krtr. Ko v večernih urah čakam na srno, sa krog ln krog javlja tajnostno gozdno Življenje. Iz teme se oglssi sova in gozd je nekako strašen — divji. V tej divji narsyi smo postali nekam divji tudi mi. Delamo pota, sekamo drevja. Kahamo v gozdu. Po vodo hodimo uro daleč v dolino, največkrat pa pijemo deževnico. ,( A Na večer se oglasijo ubrani glasovi citar in naše misli pobite na njihovih krilih daleč, ds-leč proti l|abi domačiji ... Iz pragozda čarobno odmeVs tihi jek; v dolini pokajo granate, zlato solnce oftssja a zadnjimi žar-. kl< nalo gorSttioyM» — sera od juga pa prihajajo oMaki in nam i prinašajo posdrave od jugs . . . Slove ad Romunije. Meseca decembra. 1917, se sklene premirje. Dnevi teko e-nakomerno, dolgočasno. Ddbimo drugi odsek, kjer je malo bolj prijszno. Zima poteče mirno in ob toplih pomladnih .dneh izgine sneg. Zopet je vse oselenelo — vojna ♦ Rum uniji je končana. Odidemo na počitek za tri mesece ns Bedmograško. Kmalu npinejo dnevi miru, na-lože nas na vagone in vlak dr-dra na Tirolako na italijansko bojišče. * Z bogoip, rumunska zemlja, menda te ne bom videl več. V Tlrolah. Skalnata gore. vispki nebotič-ni snežniki, po ksterih rije in se skrlvs vojak pred drobci granate. Bele oeste, čist zrak, dobra Vode. le hrane manjks. Nobenega razgleda — vedno okrog nas skslnate čeri In nad nami ažurno neko. Dnevi Iščejo enakomerno. Granate pokajo vsaki dan. ter nnradijo precej škode. Odidem k brigadi pred Assiafo — v divji pekaL .Vzhodno od vas lee Ga Uk> je ležala osma •totnlja nekega alovenakegn polka v rakopih. Dan ta dne- POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJATELJEM RAZNIH NAZNANIL. vem jo je sovražnik huje napadal. vidno se je krčila, tam za malim gozdom pa so se množili neotesani beli križi. TU so bila kar posuta z železnimi drobci in strnjena kri ae je držala skal. Med koreninami je ležal sem pa t je kos črnega, razpadajočega mesa, ki je služilo za hrano podganam, katere so se strašno množile po luknjah ter ponoči napadate utrujene in izstradale vojake. 1 (Dalji prihodnjič.) kor bi bile posute s tisočerimi dijemsnti. Tu ni videti dragega marmorja, tudi angel miru ne povešs glave, le siromašni leseni krili stoje ns gomilah. J. K. Psdel za domovino. Kje ti je tekla zibel. Kak-šna je bila tvoja materina govorica. V kateri deželi plaka tvoja žena, otroci — nevesta... Dovolj je, da si padel za domovino. V novem odseku. V najhujši zimi si zgradimo koče. Dnevi potekajo precej mirno, le sem-patja nam topovi zapojejo večerno pesem uspnvsnko. Sneg se je začel tajati. Večno lepa Vesna hiti od travnika do gozda ter sipa cvetje s polnimi rokami. Naša srca jo pozdravijo z veseljem. Proč je mrzla zima, novo. prerojenje majke zemlje in z njo tudi naše. Gozd šumi večno lepo pesem in jaz mu odgovarjam: Oj, le Šumi gozd nad mano — kaj ti veš kako je meni ko budim na tujih tleh--— V romunskih pragosdih. J Visoko ns gori stoji nsšs koča, izdelane iz smrekovih debel. Tlak, strehs in ležišče, ps tudi mizs in klop so iz okroglegs lesa. Drevesna skorja pokriva streho, ds bi bHi varni pred dežjem, s smo le prevečkrat mokri. Naše domače živali so miši, katerim bi radi vse drugo odpustili, samo, da bi se navadite razločevati med mojim in tvojim. Pred našim domova-* SKOZI ŽIVLJENJE Znamenje (Jone 30-1927) po. meni, da vam Je naročnina potekle ta dan. Peaovite jo pravočasno, dn ram lista ne ustavimo. Ako Usta ne prejme* te, Je nsogoše vstavljen, ker ni bil plačan. Ako Js vaš list pla-čsn In ga ne prejmete, je moleče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov ' Nafti zsstapniki ao vsi dru-štveni tajniki in dragi zsstopni. ki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa eelo leta je 96.00 Ih sa pol leta pa $3.00. Člani S. N. P. J. doplačajo $4.80 za leta, sa pol leta $2.40. Zn mesta Chicago in Cicero za leta $7.50, pol leta $3.75, za člane $6.30. Zn Evropo stane ss pol leta $4.50, sa vse Ista pa $9.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo aamo 50c za poštnino. Naročnino lshko tudi sami pošljete aa naslov: Mladinski List stane za celo leto $1.20. UPRAVNIŠTVO "PROSVETA" 2657 & Lsvrndale Are. j t CHICAGO, ILL. Ali sta ia naročili Prosveto ali Mladinski Ust svojemu prija-tel ju aH sorodniku t domovino? To Ja edini dar trajne vrednosti, ki ga sa msl denar lahko pošlje-ta srajcam e domovino. ma zatemnujejo solnce. Duh po smodniku veje po razgretem zraku. Topovi utihnejo, pehota naskoči, strojne puške regla-Jo, da je jo j. Seskrat naskočijo čete ln šestkrat morajo nazaj. Oglasijo se zopet topovi s podvojeno močjsu In ko pade prvi mrak ns zeml>o, so naše čete na vrhu sredi utrdb. Telefon poje. Bataljon 5., 86 mrtvih. Od 8 stotnije ostalo samo 8 mož--— In zopet gremo dalje. Na desni obseva jutranje solnce mesto Ribnikul Sara t. Sele pred trdnjavo Pokšani se ustavimo. Bitka traja tri dni. Težki topovi grme, da se trese zemlja. Trdnjava pade. Mesto napol oropamo. Pokrajina je tu zelo lepa. Obširni vinogradi. 2al, da ne ostanemo tu. Naša brigada dobi povelje za odhod. Korakali smo po neki dolini in ker ni bUo nobenega mostu, smo morali čez naraslo roko, katero smo bredll do pasu — bilo je 18. januarja. Po dolgih marših, polnih truda ln težav, smo se ustavili v novem odseku, kjer nas je zapadel sneg. Mraz je bilo, da se nam je delala tema pred očmi. Korakali smo mimo grobov. Zlato solnce je obsevalo snežene gomile, ds so se bliščale, ka- 1 Sveta noč, blažena noč . . . Povabljen sem bil k topničar-jem. Bila nas je mala družba podčastnikov, za belo pogrnjeno mizo. Skupno smo se spominjali na drage v domačiji. Pač nam ni manjkalo ničeesr. Izbrsns jedils, več vrst vina — pecivo, s pogrešali smo božično drevesce. V celem okraju daleč na okoli ni niti ene smreke. Ob polnoči sem morsl v službo. Dasi sem sedel pri aparatu — so mi misli vendar uhajale v lepo slovensko domovino. Povelje Je klicalo naprej. Solnce Je pripekalo kakor pomladi. Cesta Je bila večinoma prazna, le-sem ps tja me Je srečal oddelek ujetnikov. Na sveti dan smo imeli odmor. Pesem je zadonela, kupice so krožile na-' skolu, vmes nam je ps godba Igrsls vesele koračnice. Topovi so poksll, pa kdo se meni zanje, sko ja vedra polno vins. .. Dsnes meni — jutri tebi Na sv. Štefana sem moral že zgodaj zjutraj v bojno črto. Na nekem hribu smo si uredili telefonsko postajo. Od sovražnika nas je ločila sSemo mala dolinica. Krogle so buča le po zraku, grmelo Je, da človek svojega glasu ni čul. Pred nami močne ruske utrdbe. Obiski di- NAZNANILO ROJAKOMÍ dragih stvsri. Je ps ta oglss, katerega se mera plačntfc to ' Tem. potom naznanjam rojakom, da sem prevzel agencijo za prodajanje možke obleke od Martin Gordom Company iz Cleveland, Ohio in od William C. Bartlett Inc.. iz Chicaga, III., ter v kratkem obiščem rojake v državi Washington in upam, ds se bodo zaneslji na mene in mi zaupali, ter mi šli na roko pri prodaji oblek. John Branar, potovalni agent, 1018 Center St., Oregon Cttjr, Oregon.* (Adv.) ■ i' "' i t NAJEM SE ODDA stanovanje štiri sobe v prvem nadstropju, moderno urejeno in sicer zs malo družino sli samcem. Odda se po zmerni ceni. Oglasite se pri lastniku ns: 1828 So. Maple Ave., Berwyn, III. (Adv.) potem ravnata, upravitelj. Dve darili za nov« naročnike DON CORREA paa» ia deli seem asista» aK štiri cslelitai naročnine is dnev-aft ? resvate" ia peige cela (Dalje.) "Nikdsr še niso zvezde uboštvs sijsle lepši sreči" — je šepetal Corrss In objel vitko gospo z desnico. S prstom mu je pokazala nekoliko večjo luknjo, ki je bila bol} podobna malemu rasporku: 'Tukaj pa stye celo mesec med zvezdami, prav kakor pastir med ovčiesmi, kskor pravijo pesniki I" 'Tega niso naredili molji, ampak pred leti sunek z mečem 1" — je odvrnil Correa. Hotels je izvedeti, kako Je to bUo in on'Ji je pripovedni, ksko se Je morsl kot mlad dijaček nekoč braniti, ko je po noči nekemu pevcu, ki je pel svoji krssotici podoknico, zaklical mimogrede: 'Tiho, gobec!" Ljubezni takrat še nI ravno po-znal in ono mačje mljavkanje na vseh oglih mu je bik» precej zoprno. Samo plašč, kl ga je nastavil t levo roko, je moč sunka razjarjenega pevca odnesel. Vendar pe je vklub temu precej krvavel. Ali ps zna sedaj pošteno ljubiti, ga je vprašala gospa Feniss in ga poljubila, še prodno je mogel odgovoriti. , Tako je šlo dan zs dnem, dokler ni bils prej tako umerjens in ponosna gospa de Cercal popolnoma očarana in izgubljena v strasti; Don Correa pa nI Imel niti časa niti misli, ds bi, se bil začudil nad tem čudežem, saj je bil sam popolnoma sajet od zaljubljenega požara. Skratka, ni.se dalo več dognati, kdo izmed obeh je drugega v tako kratkem času zapeljal in izpremenil. In tako sta se na vse zadnje, ker ni bilo nobenih ovir, zaročila in pripravila poroko. ki bi se naj brzo vršila. Donna Penita Je komaj vprašala, odkod je In Je bila zadovoljna z bajko, ki JI Jo Je pripo-vedoval t namenom, da JI bo nekega dne že razodel, kdo prav za prav Je. Tem bretskrbne-Je pa se je sedaj udal veselju, s katerim ga je polnila njena zaljubljenost, v kateri ga Je oblačila. krmila, napajala In ljubkovala, ker je bil uverjen, da velja vse to samo njsgovi osebi. Poroko so praznovali v palači malega mesta fercala, ki Je ležalo na oni strani brega. Poročni It prevod, ki Je šel preko gore. se je bleščal In svetil daleč na okolo In je naznanjal, da jemlje lepa gospa Fenlza v drugič moža; vendar pa prav za prav nI bil nihče vesel, kot samo ona hi njen ženin. Ta pa ni opazil prav ničesar in se Je samo veselil sijaja, s ksterim Je hotel nekoč presenetiti svojo nevesto, ko bi se zopet povrnila atara sreča in moč. Samo v stari cerkvi ga je po poroki nekaj čudno dlrnl-lo. Ob nagrobniku prvegs mota gosi* Fenlze, ki je bil postavljen ob nekem stebru, je slonela koščena, žoltobleda komornim v svoji rdeči prazniški obiski In Je z mrko bleščečim |>ogie. «lom ošlnlla veselega gospoda Correo. Ljudje so Jo bili osumili, da je on«*ira grdega postarne-gs maša, kl je prinesel večino hogantva v hišo, v «|janju spravila s sveta in počela še razne druge reči, ki jI Jih Je ukazala nj.na lepa go-«pa. Correa vsega tega ni vedel, zsto mu^Je oni nensvsdnl pogled kmalu izginil iz spomin| Kskeg« pol lets je živel kskor ns otoku Kalipse^ potem pa se je Salvadorju Correi zo. pet s podvojeno močjo zbudila atsrs podjet-nost. ki mu nI dala še dalje tako mehkužno žl-veti in sanjati. Ze je bil dobil skrivna poročila, da ga vlada potrebuje in da gs hoče vkljub njei govim sovražnikom obdati i višjim dostojen-atvom. zsto se mu Je zdelo primerno, da bi po. toval v Llaebono in stvari dejal v red ¿ena ps bi ta sedaj naj še ne itvedela, kaj je 1 nJim vtemtiim trmimk $ lapip zlatim sasksm S. N.P.J. M kdiarid oddelek draštev 8. N. P. i. v Cfclears, piknik v Le Grange par-kn, Forest Preserve, das ti. JuHJa. Plesesr. Piknik dse 14. avgusta v Wldmsrjevsa vrtu, Willow Springs, m. Zvess slovenskih orgssissdj. piknik dee «L svgrnts pri Johns Wldmar-Ju, Willow Spring*. Piknik das 11. septembre v duendos Hillsu, HL Vesslles droites Plesesr dno L okto--bra v avditorija 8. M. P. J. KNJIŽEVNA MATICA & N, P. J. 2657 So. LawndSle Ava* Chicago, HL yd aktivni člani a N.P.J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorje, kt bodo (delavni, čakajo lepe knjižne nagrade. MOTIH NAROČNIKOV, Je delešea nagrad ie Matice S. N.P.J. i «agrado Ja NOV NAROČNIK la vaakáe riöRVITs TOREK, 2d. JULIJA