■ Več občin, več šol, večji nadzor?
NOVE
NOVICE
IZ RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA
februar 1992 cena 30 SLT št. 20
poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica
■ Skoki v SAJEVCU: 45 m
Humec 41 Dolenja vas tel. 864-166
a AVTOSERVIS a TRGOVINA Z AVTODELI:
GovV^°
Na zalogi karoserijski deli za GOLF in YUGO po konkurenčnih cenah

1
Cenjene kupce obveščamo, da so avtomobili ŠKODA, letnik 1992, ponovno v prodaji.
Do 3.2.1992 je še vedno možen nakup STARO ZA NOVO.
Dokupujemo vse vrste STARIH VOZIL !
Informacije po telefonu (061) 861 - 157, 861 - 858, 862 -196 vsak dan od 8. do 18. ure.
Za obisk in nakup se priporočamo.
MELAMIN
Kemična tovarna Kočevje, p. o.
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO
Tomšičeva 9, tel.: 853 - 133, fax 852 - 159
-	obutev
-	tekstil in ostalo mešano blago po zmernih cenah in ugodnih prodajnih pogojih
Trgovina je odprta: od 8h - 12h, od 15h - 18h, ob sobotah od 8h - 12h OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL !
M EG ATRON
d.d.
Kočovska Reka 7
61338 Kočevska Reka
Žiro račun: 51300-501-12S10

3
P Ü SERVIS IN PRODAJA' VOZU Ljubljanska c. 67. KOČEVJE Tol : (061.) 854-121 To'o!av 851-447
a PRODAJA AVTOMOBILOV IZ ZASTAVINEGA PROGRAMA
a PRODAJA IZ SPECIALIZIRANEGA PROGRAMA TERENSKIH VOZIL CRYSLER
a POOBLAŠČENI SERVIS ZA VOZILA ZASTAVA IN TAM
a AVTOKLEPARSTVO, OPTIČNE NASTAVITVE
h REZERVNI DELI
Kolodvorska 23, Kočevje, tel.: 061/ 858 - 063
Bogato smo založeni z žensko, moško in otroško konfekcijo.
UGODNO :	- otroške bunde
- trenerke vseh velikosti -jeans
Priporočamo se za obisk v BISTROJU.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA pri M-Kmetijski zadrugi Ribnica obvešča svoje varčevalce in ostale občane o spremenjenih obrestnih merah za hranilne vloge od 1.2.1992 dalje.
Hranilne vloge se obrestujejo:
-	na vpogled 110% letno
Vezava:
-	nad 1	mesec	R + 4%
-	nad 3	mesece	R + 10%
-	nad 6	mesecev	R +15%
-	nad 12 mesecev	R + 20%
Revalorizacijski koeficient za mesec februar je 10,20.
Pri nas lahko plačujete tudi položnice za kar vam bomo zaračunali minimalno provizijo. Zaupajte nam in pokojnine prinesite na svojo knjižico, ki jo že imate pri nas ali pa jo vam bomo z veseljem odprli.
Kmalu se obeta tudi novost, to so tekoči računi, zato ne razmišljajte prepričajte se o naših ugodnostih in postanite naš varčevalec.
Vse dodatne informacije dobite na sedežu Šeškova 15 Ribnica ali po tel. 862-131 vsak dan od 7. do 15. ure.
UVODNIK
I .Medtem, koglafomo veličastne prizore a olimpijskih :
<
!	i

ji ^‘^mo°dkn,hansoliko,patist,m,hsoseob- , ; dah z razkošjem. Medtem ko smo pozorm na vsako muho, ; la obletava slavne, prezremo nesme nadloge, ki ,areja	;
j
VSEBINA
KOČEVJE:
Več občin, več šol in več nadzora nad porabo sredstev? NOVE NOVIČKE:
Priprave na pusta v polnem teku,
Sramežljivo Valentinovo, Zasedanje na visokem nivoju...
ČRNA KRONIKA: Nakradeno blago
MALI OGLASI
PRODAM
•	Ugodno prodam starejšo hišo v Predgrađu. Cena 9000 DEM. Tel.: 851-172 do 15. ure.
•	Ugodno prodam etažno centralno peč emocentral 23N, rabljeno 1 kurilno sezono. Dam tudi mešalni ventil. Volčjak Bruna, Šalka vas N. H., Kočevje.
•	Prodam cirkular, nov komplet za rezanje hlodovine -tramarije ter traktorsko desko. Brane, tel.:861 - 080 in 863 - 201.
IŠČEM
•	Iščemo agente iz kočevskega in ribniškega kraja za prodajo zanimivega in tržnega artikla. Vse informacije pop. na tel.:852 - 016, Dušan.
preprodal,
Sumljiv kovček na Petrolu... VAŠ INTERVJU:
Družina Lesar ODMEVI PREJELI SMO DOBRO JE VEDETI ŠOLSKA STRAN ŠPORT:
Skoki vse bolj atraktivni... PREDSTAVLJAMO VAM
AVTOZASCITA
11!
II

11115
Dušan Vidervol, Blate 3, Dolenja vas, tel. 864 -177
VAŠ AVTO POTREBUJE ZAŠČITO ! ,
^	"S - -__s______- -	J
s za avtozaščito dajem 3 letno garancijo n opravljam avtokleparska dela

e/
NOVE ____
NOVICE
NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slovenske Konjice, Titov trg 3. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43-544/83) je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Tisk: Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 720 SLT, polletna 360 SLT. Naslov uredništva: Kolodvorska 1, Ribnica, tel. 861-765 od 8.00 - 11.00, ostalo 861- 704.
lili
.v.vIv.vIvMv.1
Kočevski politični vrh zaseda

JUl iluO
mKIIKIm
iiiiiiiiiiai
crpH^fpv ^ ____vtlatcV •
latcv .
Problemi in težave v kočevski občini se kopičijo, občinski delagati pa vsaj po nesklepčnosti sodeč niso posebej zainteresirani za njihovo reševanje.
Sestanek predstavnikov strank, IS in predsedstva kočevske občine s precej perečimi temami na dnevnem redu je bil vsekakor priložnost, da se pred ponovnim sklicem skupščine razčistijo dvomi in govorice, ki hkrati vznemirjajo javnost in hromijo politično življenje v občini.
KOČEVSKA OBČINA OSATAJA NEOKRNJENA?
V javnosti se ugiba, na koliko občin bo razpadla kočevska občina in ali se občinski vrhovi morda že niso med sabo dogovorili, kako bodo občine po novem izgledale. Predsednik kočevske skupščine Mihael Petrovič je prisotnim na kratko predstavil neuradno gradivo za novo lokalno samoupravo oz. predloge za novo organiziranost občin, pri nastajanju katerega pa ni bil udeležen noben predstavnik občine, gradivo pa je župan dobil po "zvezah".
Tako naj občine po novem ne bi imele manj kot 3000 prebivalcev, najvišji organ bi bil občinski svet, ki bi imel enega ali več odborov.
Predsednika sveta oz. župana, ki bi bil hkrati tudi predsednik odborov, naj bi se volilo bodisi neposredno bodisi posredno. Kočevje naj bi po tem gradivu ostalo ena občina. Na
demografsko ogroženih območjih z manj kot 3000 prebivalci pa naj bi se lahko ustanovile nove občine, če so zaokržena celota s pošto, faro, zdravstveno službo , šolo itd. ter seveda, če se prebivalci takega območja za življenje v samostojni občini odločijo na referendumu.
Taki možnosti je najbliže Poljanska dolina s Starim trgom in Predgradom. Obstaja pa tudi možnost, da bi se prebivalci Strug in Drage pridružili z referendumom novonastali dobrepoljski oz. loškopotoški občini, vendar naj za izkazovanje takšne nehvaležnosti do sedanje matične občine med krajani ne ne bi bilo posebnega navdušenja. Za nekatere udeležence sestanka pa ni bilo pomembno toliko to, koliko občin bo po novem in kdo baranta okrog tega, temveč predvsem to, kakšna bo nova občina. Glede na težnje po centralizaciji je namreč prisotna bojazen, da bodo o življenju v njej vse bolj odločali na republiki. Nihče od razpravljalcev pa se ni zanimal za lokacijo sedeža okrožja, ki naj bi po novem opravljal vmesno vlogo med lokalno samoupravo in državo.
Očitno prevladuje mnenje, da Kočevje ne premore prave konkurence...
SOLA IZ TREH DELOV ALI TRI ŠOLE?
Kočevska skupščina bi se morala na zadnji skupščini opredeliti do predloga o reorganizaciji OŠ Milana Bračiča, ki je vseboval dve verziji: tri manjše šole ali ena šola s tremi samostojnimi pedagoškimi programi. Zaradi nesklepčnosti je to vprašanje ostalo odprto, strokovni kolektiv šole pa se ogreva za prvo, IS pa za drugo varianto. Nekateri razpravljale! so obema predlogoma očitali, da imata nezadovoljive utemeljitve, kaj bi pomenili za kvaliteto pouka na tej po splošnem mnenju res preobsežni šoli.
Motilo jih je tudi to, da ni finačne obrazložitve obeh verzij, saj bi le s primerjavo obeh posledic reorganizacije poslanci lahko kompetentno odločali. Osamosvojitev sedanje podružnične šole v Stari Cerkvi v samostojno osemletko je tako še najmnj sporno, vprašanje pa je, kako prostorsko in matrialno razmejiti v dve samostojni šoli "rdeči" in "modri" turnus na kočevski osemletki, da bi to pripomoglo k boljšemu pedagoškemu delu. Za nekatrere razpravljalce je prostorska	razmejitev
postranskega pomena, saj gostovanje Gimnazije v
NOVE
NOVICE
AKTUALNO

prostorih STIPS-a in obratno na tej šoli po njuni ločitvi ne predstavlja nobenih ovir za pedagoško delo. Pri ločitvi na tri šole naj bi bil vsak ravnatelj odgovoren za pedagoško delo na svoji šoli, kar bi prispevalo k dvigu kvalitete, imenovanje novih podravnateljev pa ne bi bistveno poseglo v stroške šole, saj naj bi ti imeli tudi učne obveznosti.O odpravljanju napake izpred več kot dvajsetih let, ko so v eno poslopje združili 2000 otrok ,pa z gradnjo nove šole tako ali tako v teh časih ni realno razmišljati. Za poslopje razpadajoče telovadnice v Stari Cerkvi so končno le ugotovili, da je občinska last, to pa zaenkrat ne pomeni drugega kot to, dajo bo za nadaljnjo služenje svojemu namenu nujno potrebno sanirati. Prav tako ni nobenih možnosti za gradnjo nove šole v Željnah, več možnosti pa ima za novogradnjo šola v Vas- Fari, če bodo odobrena republiška sredstva in če se bo del investicije pokril s prodajo stare šole v Fari.
KOMPROMIS Z DELAVSKO GODBO?
Šeškovo osnovno šolo v poslopju bivše gimnazije so osnovnošolci zapustili, ker ni bila več statično varna. Zato je po mnenju predsednika IS Alojza Petka nedopustno, da Delavska godba opravlja tako grobe posege v stavbo brez potrebnih dovoljenj in soglasij. Sodna izvršba o izpraznitvi prostorov naj bi bila tako zadnje svarilo, še vedno pa je možno narediti kompromis. Tako je že bila v dogovoru z godbo
imenovana komisija, ki naj bi zapisniško ugotovila stanje po opravljenih adaptacijah. Tisto, kar se ne da več vrniti v prvotno stanje naj bi se formalno-pravno legaliziralo, nadaljna dela pa ustavila. To je predpogoj, da se Delavski godbi vrne prostore. Glede na to, da je stavba bivše gimnazije v občinski lasti bi bilo po mnenju nekaterih razpravljalcev pričakovati, da bi se IS obnašal bolj tržno in stavbo prodal, namesto da se ukvarja z najemniki in vzdrževanjem. Izkupiček bi prišel prav pri dograditvi in vzdrževanju šol, za katere ni nikdar denarja...
JAVNI NADZORNI ISKANJE AFER
G.Miro Ferlin je prisotnim podal ugotovitve upravnega organa, ki ga vodi, o razvojnih možnostih občine. Podatki, ki smo jih pribeležili, sami zase ne govorijo o razvoju, prej regresiji. Tako ali drugače je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih okrog 1200 ljudi brez zaposlitve, vandar naj bi bila ta številka manjša vsaj za polovico ob upoštevanju na novo zaposlenih delavcev v Itasu, pogodbeno zaposlenih delavk v Trikonu ter skoraj četrtine delavcev Zidarja v stečaju, ki imajo lastna podjetja. V gospodarsvu ni pričakovati novih delovnih mest, okrog sto pa se jih je odprlo v vojski in policiji. Tja so praviloma odšli sposobnejši delavci iz gospodarstva, zato se brezposelnost zaradi tega ni bistveno zmanjšala. Investicije in zaposlovanje v zasebnem sektorju naj bi pospeševali iz sklada za drobno gospodarstvo,
sklada za manj razvita območja, sklada za nova delovna mesta in razvojnega sklada občine. Interesenti za tovrstna sredstva največkrat prihjajajo z idejami in zelo majhnim kapitalom, zato težko konkurirajo za kredite, pri katerih je potrebna večja lastna udeležba kapitala. Nepovratna so edino sredstva iz fonda za odpiranje delovnih mest, ki je lani znašal okrog 100 tisoč tolarjev na zaposlenega, letos pa naj bi se povišal na 200 OOO SLT. Lani je bilo odobrenih 11 od 32 prošenj za kredit na demografsko ogroženih področjih, ki se odplačuje po devizni klavzuli z 2% obrestno mero in dveletnim odlogom, skupaj pa so prosilci prejeli 78 milijonov tolarjev. IS je prejel 11 milijonov nepovratnih sredstev za investicije v infrastrukturo, ki jim ta organ določa prioriteto. Končen namen teh sredstev določa medresorna komisija republiških ministrstev, republika pa pošilja v občino tudi revizijo, ki ugotavlja dejansko porabo teh sredstev na terenu. Kljub temu bi bilo po mnenju nekaterih razpravljalcev zaradi nezaupanja javnosti v pravičnost dodeljevanja in dvomov o pravilnosti porabe teh sredstev potrebno ustanoviti nepristransko komisijo za nadzor tovrstnih proračunskih sredstev, za kar se je zavzel tudi predsednik skupščine. Pri tem je bilo tudi poudrajeno, da ne gre za iskanje škandalov, temveč za normalen javen nadzor javnih financ. Da ne bo to področje še naprej po kočevsko zavito v nekašne skrivnosti, iz katerih novinarji delamo afere.
Stane Hafnar
BI
Goriča vas
_      ______J  '   _ 3   i _ i 
Jrripravg na pustovanje v polnem teku
•'■‘•v-vXv-’Xv-'X'X'XvX'XvX'l’X’X'X'XvX'lv.vX'XvX'X'X'l'X'/X’XvXvX'X'IvXvlvX-XOX'XvXvX’XvXvX'X'XvXvXvX
Zadnja leta postajajo pustni sprevodi v Ribnici vse bolj atraktivni in so prerastli že v pravi karneval. Fantje iz Goriče in okoliških vasi v priprave in izvedbo vlagajo ogromno prostega časa in sredstev, zato so se 7. januarja letos organizirali v Pustno društvo. Tako organizirani nameravajo pustni karneval razviti v tradicionalno prireditev, laže pa bodo poskrbeli za njeno promocijo. Letos niso zanemarili tudi poslovne plati pustovanja, saj so za generalnega sponzorja uspeli pridobiti Pivovarno Union, s sredstvi pa so jim priskočili na pomoč številni domači obrtniki in podjetja. Oddolžili so se jim s posebno publikacijo, v kateri je objavljen tudi program prireditev. Pustovanje se začne v petek, 28.2., ob 9.uri dopldne, ko bodo v pustnem paviljonu sredi Ribnice ob predpustnem rajanju predvajali video posnetke minulih karnevalov. V soboto naslednjega dne bo ob 19. uri gostoval butalski parlament iz Cerknice, , po humorističnem zasedanju pa bo v Športnem centru velik pustni ples z izbiranjem najboljših mask ter skupino POP DESIGN.
Osrednjo pozornost bo seveda pritegnil velik pustni karneval, ki se bo iz Goriče vasi proti Ribnici valil v nedeljo, 1. marca ob 14. uri. Tokrat bo predvsem v znamenju pretekle vojne vihre na Ribniškem.
Po karnevalu bodo na svoj račun prišle tudi najmlajše maškare, saj bo zanje pripravljeno
L___________
rajanje v ŠC ob zvokih POP DESIGN-a. Razglasili bodo tudi najboljšo skupino na karnevalu ter nagradili najboljše maske na pustnem plesu, kar bo zaradi hude konkurence nedvomno naporno opravilo. Spomin "generala" Naceta bodo s polaganjem vencev častili ves ponedeljek v gasilskem domu v Goriči vasi, kjer ga bodo v ožjem družinskem krogu v torek popoldne tudi pokopali. Letošnje pustovanje bo vsekakor pritegnilo pozornost vse države, saj se je v ogled prireditev vključil Slovenijaturist, karneval pa bo posnela tudi televizija. Da pa bo trud Goričevljanov ostal zabeležen za prihodnje rodove, bomo seveda poskrbeli v prihodnjih NOVIH NOVICAH. Tokrat za ustvarjanje predpustnega vzdušja objavljamo utrinek iz lanskega karnevala.
Ribnica, Kočevje			
Srame/lnvn valpritinn oiaiiic^ijivu vmcuuiiu	o	11111111 llllllll	H::;» X.XvXvX.XvX-X-X'X.XvXvXvXvX-X X\
Za dan zaljubljenih oz. Valentinovo kot kaže, v našem k domač izraz: dan, ko se ptički ženijo. Prav množičnega izl pozornosti vsaj navzven namreč ni bilo o	X-X-XX-XXXXXXXX-X'X-XXXvX-XXvXXXvXvXXXXvX-X-X-XvXvXXvX\: oncu še najbolj ustreza cazovanja medsebojnih paziti. ^etličark so se le redki fantje in ojih družic s srčkom ali rožico, tak način izkazovanja simpatij i žene,ki so Valentinovo očitno ršim" an preživele le v pričakovanju, nnil močnejši spol. Na ptičjo >rej večinoma spominjale le J izložbe z obveznimi srčki.		
NOVE
NOVICE
NOVE NOVIČKE


Sv. Ana
Obči zbor na visoki ravni
Sv. Ana s Francetovo jamo nad Ribnico je vsef pogostejšo cilj ne samo planincev, temveč tudil rekreativcev vseh starosti. Tisti pravi planinci pa sol zadnja tri leta svoje planinsko pohodništvo združilil z gradbeniško stroko, rezultat pa je nova planinska! koča v gozdu nekaj korakov pod cerkvijo. Gradilii sojo skoraj tri leta, zanjo pa so porabili več kot 3000| delovnih ur. Dovolj razlogov torej, da so palnincil svoj obči zbor 8. februarja zastavili hkrati delovno! in slavnostno. Ob tem niso pozabili izraziti tudif zahvale številnim ribniškim podjetjem, ki so jim pri! gradnji stala ob strani. Pregledali so svoje finančno! stanje in določili višino članarine za tekoče leto, pri! tem pa apelirali na zavest stalnih in bodočih članov,| da jo poravnajo. Kočo, ki obiskovalca kljub! navidezni skromnosti preseneti s svojo! prostornostjo in domačnostjo, bodo v kratkem tudil uradno odprli, čeprav obiskovalcem nudi zavetjel že od lanske jeseni.	1
I Ribnica	•
»	m
k	m
i V bivši kasarni še dovolj i l	prostora	:
* Ribniški obrtniki in podjetja so doslej pokazali; «interes za najem predvsem za velike objekte v« :zahodnem delu vojašnice, ki so primerni za» »proizvodne delavnice in skladišča. Republiško; «ministrsvo za obrambo naj bi tako z njimi« J podpisalo pogodbe za obdobje desetih let zZ l možnostjo kasnejšega odkupa.	;
« Takih pogodb je okrog 20, skoraj nobenega« ;zanimanja pa ni za bivalne objekte, kjer pa so: »dražje tudi najemnine.	;
a»a«a«a«a«««a«a-sa«a*a«a«a«a«a«a«aaa«a«a«a«a«a«a«a«a«ai
Kočevje
Minister v Opremi
Pred časom sta se v kočevski opremi mudila minister za turizem Ingo Paš in glasnik repuliškega IS Janez Pezelj. Prisotni so ugotavljali, da v Kočevju ni kvalitetnih nočitev. Baza, na kateri Oprema načrtuje visoki turizem, je kompleks Jezero, katerega 90% lastnik je kočevski Itas. Načrt predvideva za privlačno turistično podobo Jezera pritegniti tuj kapital, pri čemer je minister Paš obljubil svojo pomoč.
a:«a*£**3asasii:&:*£%s%**XBSg*afta9*xa*aaa»a»B»x»asa»a»aii
Ribnica, Kočevje
Kulturni utrip
« S.februar je, kot smo napovedovali, šel čez naš I ;konec komajda opazno. Solarji in dijaki so dan; «prej namesto pouka imeli kino in podobne» »predstave. Na predvečer praznika je bila v« »Miklovi hiši otvoritev razstave fotografij; «slovenskih književnikov avtorja Tihomira» »Pinterja z nastopom jazz skupine, v TVD: »Partizan pa na sam kulturni pranik slabo; «obiskana predstava Bolha v ušesu. Praznik pa bo» I ostal v spominu ribniških ljubiteljev konj, saj so jj ; tega dne imeli ustanovni zbor društva.
i*aaa»a»a»a*aBaxaaa»B»*aa»«sa»a»a»B*asaxa»aaaxa»a»a»fl
Kočevje
Razstava v izložbi
Kočevski muzej je po številnih gostovanjih v tujin predstavil stare kočev(ar)ske noše kar v izložbeni! prostorih Name. Vsekakor poteza, s katero st bo s to platjo svoje zgodovine lahko seznanik precej večje število ljudi, kot pa če bi podobne razstavo postavili v muzejski prostor.
NOVE
NOVICE
ČRNA KRONIKA


Tudi na našem koncu so vse pogostejše
akcije, s katerimi policija preverja tehnično opremljenost vozil, spoštovanje prometne signalizacije v križišču, omejitev hitrosti itd. V Novih novicah smo se odzvali vabilu komandirja ribniške policijske postaje Jožeta Poštraka, da bi z se z objektivom ter peresom pridružili akciji. Da bo prometna osveščenost voznikov in drugih udeležencev v prometu morda le malo boljša, objavljamo nekaj svarilnih ‘ zgledov.
Radar, postavljen za znak, ki označuje začetek Nemške vasi, je vozniku bele Lade iz Kočevja pokazal, da je prekoračil hitrost za celih 22 km/h. Voznik je prekoračitev obrazložil s tem,da je tik pred kontrolo prehiteval. Za prekršek je bil kaznovan s 1000 tolarji.
Voznik oker Z 900 AK je mimo radarja pripeljal s hitrostjo 76 km/h in s tem prekoračil dovoljeno hitrost za 16 km/h. Mudilo se muj e domov iz službe, s sopotnikom pa ste se pozabila tudi privezati.Za prekrške bo moral poravnati bo kar velike položnice. V uri in pol je hitrost prekoračilo 8 voznikov, največja prekoračitev pa je bila kar za 45 km/h.
Voznica belega Yuga je na zeleno luč čakala kar na prehodu za pešce, za kar sicer ni bila kaznovana, lahko pa bi zaprla pot vozniku, ki bi morda pripeljal v kržišče po Partizanski cesti in hotel zaviti mimo nje na Kolodvorsko. Zaradi policistov v uniformi vozniki čez križišče niso vozili ob rdeči luči, kar je bila pri prejšnji akciji kar pogosta praksa.

Požar uničil slili
ITUZižil lilllCll

Da se z ognjem ni igrati, se je žal zopet potrdilo 6. februarja v Hrovači. Malo pred tretjo uro popoldne je namreč zagorelo v skednju Janeza Zobca v Hrovači 22. Ogenj naj bi po poizvedbah policistov in najdenem vžigalniku podtaknila otroka iz bližnjega naselja. V tem času je bila v Ribnici tudi redukcija električnega toka zaradi okvare jedrske elektrarne, zato je gasilce priklicala sirena iz bližnjega Inlesa, kije priklopljena na agregat. Ribniških gasilcev torej ogenj ne more presenetiti, žal pa kljub velikemu trudu skednja, polnega sena, niso mogli rešiti.
ji
NAKRADENO BLAGO PREPRODAL
Nenaseljena hiša na Trati, katere lastnik E.B. je na začasnem delu v tujini, je bila tako privlačna, da si jo je 3.2. skozi kletno okno pobliže ogledal vlomilec.Posebej so ga zanimali kristalni kozarci, porcelanasti izdelki ter jedilni pribor, tako da jih je odnesel s sabo kar več garnitur. Spotoma se je opomogel še s telefonskim aparatom in drugimi dragocenostmi v skupni vrednosti 10 000 DEM. Za nakradeno blago je našel naivne kupce, ki jih je premalo zanimal izvor blaga. Drugič bodo najbrž previdnejši, saj je kočevska policija odkrila vlomilca in jim zasegla lepe garniture, proti njim pa napisala tudi kazenske ovadbe. Denarja v takih primerih kupci ne dobijo nazaj, razen morda preko zasebne tožbe proti vlomilcu-prodajalcu.
VLOM V GASILSKI DOM
Prvega februarja zjutraj je predsednik Gasilskega doma v Dolenji vasi obvestil ribniško policijsko postajo,da je nekdo vlomil v omaro v gasilskih prostorih. Izginil je video player v vrednosti 15 000 SET. Po temeljitem pregledu so prišli na sled vlomilcu, ki se bo moral zaradi prevelike filmske vneme zagovarjati na sodišču.
ZASEŽENI IGRALNI APARATI
ö.febrarja je v zgodnjih popoldanskih urah iz nekaj tukajšnjih lokalov izginilo kar 11 igralnih aparatov Poker in Želod, pa se njihovi lastniki nimajo komu potožiti. Zasegli so jim jih namreč kar domači policaji po nalogu javnega tožilca iz Ljubljane, ki se sklicuje na 234. člen KZ, ta pa se glasi: "Kdor se obrtoma peča z igro na srečo ali kdor vabi druge v tako igro, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta in denarno kaznijo. Enako se kaznuje tudi tisti, ki daje prostor ali kako drugače omogoča tako igro. Predmeti in denar, pridobljeni s tako igro, se zapleni." Denarja v policijski akciji niso zapleniljo, zoper večino lastnikov in najemnikov aparatov bo podana kazenska ovadba, družbeni lokal pa se bo zagovarjal za gospodarski prestopek.
ZASEŽENA ROČNA BOMBA IN NABOJI
Čez sedem let vsaka stvar prav pride, si je morda mislil K. A. iz Kočevja, ki si je zadržal v lastni posesti ročno bombo M 75 in okvir za avtomatsko puško z 19 naboji. Kočevska policija meni drugače, zato je nevarne predmete vrnila TO, njihovega bivševa posestnika pa ovadila sodniku za prekrške.
SUMLJIV KOVČEK NA PETROLU
29. januarja je pred nastopom v službo uslužbenec Petrolove bencinske črpalke v Žlebiču obvestil ribniško policijsko postajo, da se tam nahaja
sumljiv diplomatski kovček, v katerm bi bil lahko eksploziv. Policija je kraj zavarovala in obvestila strokovnjaka za odstranitev, kije ugotovil, daje v kovčku na srečo le orodje. Našel seje tudi pozabljiv lastnik, ravnanje uslužbenca pa kljub temu zasluži pohvalo. Podobno ravnanje je priporočljivo v vsakem primeru, ko se kje najdejo kosi orožja ali obstaja sum o eksplozivnih telesih.
PRETEP V JUTRU
V	discoteki "Jutro" je prvega dne v februarju
prišlo do pretepa. Gost L.R. iz Kočevja je ob šanku razbil kozarec. Opzorilo natakarja, da se to tu ne dela, ni zaleglo. Nasprotno, z gostom je potegnil K.B., kije natakarja zbil po tleh in pri tem še obrcal. Vmešala se je ribniška policija in zoper pretepače podala predlog za sodnika za prekrške._
NESREČA S SMRTNIM IZIDOM
V	Prigorici se je 7.februarja malo pred polnočjo zgodila huda prometna nezgoda. Ko je domača plicijska patrulja na kraju nesreče ugotovila, da gre za nesrečo s smrtnim izidom, se jim je pridružila še patrulja iz Ljubljane ter komisija v sestavkpreiskovalni sodnik, javni tožilec ter kriminalistični delavec. Ugotovili so, daje 64- letni TJ.iz Prigorice padel s kolesom na vozišče in obležal,nato pa je s smeri Ribnice po istem prometnem pasu pripeljal voznik osebnega avtomobila Ž. A. iz Kočevja in zadel ležečega kolesarja. Poneserečenec je poškodbam podlegel na kraju nezgode. Policijska prometna postaja bo podala podrobnejše poročilo o nezgodi, na podlagi katerega se bo javni tožilec odločil o sprožitvi kazenskega postopka. Vse pa kaže na to, da je povzročitelj nezgode kolesar sam.
AVTOMOBILIST IZSILIL PREDNOST
Iz ZD Ribnica so obvestili policijsko postajo, da nudijo prvo pomoč vozniku kolesa z motorjem, ki se je poškodoval pri padcu. Naknadno je bilo ogotovljeno, da je v križišču voznik osebnega avtomobila A.H. iz Dolenje vasi izsilil prednost 16. letnemu F.A., ki je vozil kolo z motorjem. Poškodbe na srečo niso bile hujše, kljub temu pa se bo nepazljivi voznik moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
ZBIL PEŠCA IN POBEGNIL
Pri glavni kočevski avtobusni postaji je 7. februarja v večernih urah neznani voznik zbil pešca in se odpeljal v smeri proti Dolgi vasi,ne da bi ponesrečencu nudil pomoč ali podatke. Kasneje je kočevska policija odrila vaozilo in voznika. Nesrečo je zakrivil T.E. z Z 750-kombijem. Voznik je bil tedaj pod vplivom alkohola. Pešec H. A. si po nesreči zdravi poškodbe golenice in ramena, pobeglega voznika pa čaka sodnik za prekrške.
Družina Lesar
Tokrat smo obiskali družino Lesar, ki kot ena redkih ribniških družin dokazuje, daje mogoče z umnim gospodarjenjem na kmetiji ne samo preživeti, temveč tudi dostojno živeti - ob neizogibni dopolnilni obrti seveda. Matija in Ivanka šolata še pet od šestih otrok od osnovne šole do fakultete, poleg lepo urejenga doma ob Bistrici pa jima nudita tudi vrednote, s katerimi si bodo lahko pomagali tudi takrat, ko bodo prišli do lastnega kruha.
Kako je izgledal prevzem kmetije v vaše roke in kako izgleda kmetija danes?______
Matija:Od staršev smo kot mlada družina prevzeli kmetijo v starem smislu z nekaj konji, vozovi in obračalnikom za seno. Starši so po svojih močeh pomagali še naprej, med prvimi pa smo začeli uvajati motorno kosilnico, traktor in drugo mehanizacijo. Na 10 ha obdelovalne zemlje smo si s tem precej olajšali delo, pred 6 leti pa smo dogradili nov hlev za 40 - 60 glav živine.
Z dograditvijo hleva smo vpeljali novo tehnologijo sušenja sena, ki se suši na dosuševalnih napravah. S tem se pridobi na kakovosti, manj pa smo odvisni tudi od vremena.
Stalež živine je odvisen od pridelane krme, trenutno imamo zaradi dveh sušnih letin v hlevu le 45 glav živine, od tega 10 molznic. 5 ha je na kmetiji obdelovalnih površin, ostalo so travniki.
Kako se kmetovanje pri vas dopolnjuje s predelavo lesa?
Matija:Za izdelavo parketa sem se odločil po prihodu iz vojske. Takrat so mnogi odhajali na delo v Nemčijo, mi pa smo se odločili denar zalužiti kar doma. Imeli smo že tovrstne izkušnje, saj sta bila že za časa starega očeta pri hiši žaga in mlin. Zasluženi denar iz obrti smo vlagali v nabavo mehanizacije ter gradnjo hiše, ki pa zaradi vmesene graditve hleva še po dvajsetih letih ni povsem dograjena.
Ali je tovrstna obrt v podobni krizi kot ostala ribniška lesna
galanterija?________________
Matija:Med suhorobarstvom in parketarstvom ni posebne povezave, ker je suha roba namenjena predsem v izvoz, mi pa smo povezani z gradbeništvom. Pomanjakanje denarja pa se občuti tudi na tem področju.
Ali vse dejavnosti opravljate izključno v družinskem krogu?
Matija:Pred časom je v delavnici veliko postoril oče, pozneje žena, zadnji dve leti pa pomaga sin. Kreditov razen za hlev nismo najemali, pa še tu smo ujeli zadnji vlak. Dostop do njih so imeli v večji meri zaposleni, med kmeti in obrtniki pa je prisoten strah pred njimi še iz tistih časov, ko so bile pogubne obresti. Cena kreditov šele v zadnjem času postaja nekako normalna.
Ali nova država podpira
družinske kmetije?
Matija:Nekaj se dela na tem, a imam občutek, da še vedno ne ve, kaj bi rada. Cene reprodukcijskega materiala in kmečkih izdelkov so še vedno v neskladju, saj cene semena, gnojil in zaščitnih sredstev rastejo bolj kot končnih pridelkov.
Preživeti se sicer da, razvijati pa
ne. Vsaj v večjem obsegu ne.
Kaj bo po vašem mnenju z ribniškimi kmetijami?
Matija:V Ribnici ni večjih kmetijskih posestev. Polkmetje bodo skušali obržati zemljo, saj so službe preveč nezanesljive, da bi se jim splačalo zemljo prodajati. Dalo pa bi se bolje izkoristriti	predvsem
zamočvirjene predele, seveda ob upoštevanju pripomb ekologov. Nekateri kmetje bodo pridobili nekdanjo posest z denacionalizacijo, pri nas naj bi npr. dobili nazaj 4 ha gozda.
Kaj vse mora postoriti gospodin-
ja v tako številni kmečko-obrtniški družini?
Ivanka:V Ribnico sem se omožila s Krškega iz manjše kmetije, zato mi že od začetka nobeno delo ni tuje. Poleg gospodinjskih del in kmečkih opravil sem 15 let delala tudi v delavnici,kjer sem zadnje čase nekoliko manj. Vsi delamo vse, tudi otroci si pomagajo med sabo.
Metka, kot najstarejša hči pri hiši, si torej tudi vzojiteljica?
Metka:Včasih, vendar precej neuspešna. Vrednote imamo sicer podobne, vendar me bolj malo poslušajo.
Kljub temu si se odločila za pedagoški poklic...
Na pedagoški akademiji študiram biologijo in gospodinjstvo, ker sem končala gostinsko šolo, veseli pa me tudi delo v naravi.
Matic, ti si po končani kmetijski šoli na domači kmetiji že dve leti tudi zaposlen.
Kako doživljaš to vlogo doma in kako te kot kmeta sprejemajo vrstniki?
Matic: Zaradi številnih sester se uspem izogniti gospodinjskemu delu. Doma drugače delam vse, kaj posebno po svoje pa zaenkrat še ne počnem. Čisto normalno se mi zdi in ni mi težko priznati, da sem kmet, kako pa se to zdi drugim, pa ne vem. Pravzaprav ne poznam vrstnika, ki bi imel podoben status kot jaz.
Oče:To je kočljivo vprašanje,saj
kmečko delo še ni priznano tako, kot bi moralo biti. Poštenega in trdega dela na kmetiji se ne bi smel nihče sramovati.
Renata, kako to , da si se na filozofski fakulteti odločila za študij zgodovine?____________
Renata: Zgodovina me je veselila že na osnovni šoli. Zaenkrat te odločitve še ne obžalujem. S pomočjo poznavanja zgodovine je laže razumeti sedanjost, čeprav moram hkrati priznati, da se je kljub temu težko znajti v takšni zmedi, kot se dogaja pri nas.
Helena,glede na to, da hodiš na tekstilno šolo, si najbrž želiš postati modna kreatorka?
Helena:Doslej si kaj posebnega še nisem sešila, pa tudi šivalni stroj imamo pokvarjen. Več dela pa imam doma, ker sta strejši sestri več v Ljubljani. Dvojčici Ana in Dani sta četrtošolki in obiskujeta vsaka svoj razred, ker se je Ana vpisala v razred, kjer imajo angleščino. Vse setre Lesar pa povezuje ljubezen do petja, ki jo izživijo v cerkvenem zboru, starejši pa tudi v pevskem zboru KUD Gallus. Lesarjevi so po končanem "uradnem " razgovoru razkrili še nekaj skupnih načrtov, za uresničitev katerih še zbirajo korajžo in pravi trenutek.
Vse ob svojem času, pravijo, in glede na to, da se čas pri Lesarjevih ne izgublja v prazno, se bo prav zanimivo še kdaj z beležko in objektivom oglasiti pri njih.
Stane Hafnar
NOVE
NOVICE
ODMEVI
Odgovor na delegatsko vprašanje


Razvažanje in razprševanje gnojevke

Ob znanem dogodku v novembru 1989, koje iz ene od lagun na farmi prašičev izteklo po oceni okoli 5000m3 gnojevke, je bila s strani vodnogospodarske inšpekcije občine Kočevje takoj izdana odločba, po kateri je bilo farmi prepovedano vsako nadaljne izpuščanje odplak v podzemlje v nasprotju s predpisi.
Poleg tega je bilo prepovedano kakršnokoli polnjenje obeh obstoječih lagun pred pridobitvijo predpisanih soglasij in dovoljenj. Ob kontrolnem inšpekcijskem pregledu v začetku decembra 1989 je bilo ugotovljeno, da svežo gnojevko predhodno le separirano razvažajo s cisternami na bližnje kmetijske površine. Za takšno uporabo na farmi niso imeli vodnogospodarskega dovoljenja, zaradi česar je bilo skladno z 49. členom Zakona o vodah s strani vodnogodpodarske inšpekcije zahtevana pridobitev vodnogospodarskega dovoljenja pri pristojnem organu za vodnogospodarstvo pri tedanjem Republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora. O zadevi je bila v začetku marca 1990 vodena na vodnogospodarskem sektorju pri RKVOUP vodnogospodarska obravnava. Tam so bile postavljene zahteve, kaj vse si mora farma Klinja vas pridobiti za izdajo vodnogospodarskega dovoljenja. Farma si je morala pridobiti mnenje Biotehniške fakultete, mnenje Geološkega zavoda Ljubljana, mnenje Veterinarske fakultete, mnenje republiške veterinarske uprave, mnenje republiške sanitarne inšpekcije. Farma bi morala dostaviti tudi gnojilni načrt in določitev ukrepov za varstvo okolja, ljudi in živali v primeru okužbe farme. Izdelana so bila tudi navodila za uporabo gnojevke za obdobje januar- marec 1990 s strani BF VTOZD za agronomijo.
Ves ta čas seje opravljal razvoz sveže gnojevke na kmetijske površine in sicer je znašala povprečna doza sveže gnojevke 60m3/ha v 2 odmerkih na leto (to je 2x po 30m3 ). S 26. julijem 1990 seje razvoz gnojevke prekinil, saj je bila sanirana ena od lagun, in sicer v vodotesni izvedbi, v katero pa se je začela akumulirati gnojevka, sicer brez opravljenega tehničnega pregleda in izdanega uporabnega dovoljenja. Postopek za pridobitev vodnogospodarskega dovoljenja za razvoz sveže gnojevke je bil končan 29.10.1991 z izdajo odločbe, po kateri se izdaja vodnogospodarskega dovoljenja za razvoz sveže gnojevke zavrne, ker stranka ni dostavila vse zahtevane dokumentacije in sicer gnojilnega načrta in določitve ukrepov za varstvo
okolja, ljudi in živali v primeru okužbe farme. Med tem časom je bila sanirana tudi druga laguna, v katero so tudi pričeli spuščati gnojevko. Po izjavi investicijske službe pri M-KG Kočevje naj bi se tehnični pregled lagun, ki sta v uporabi, uporabil brž, ko bo ena od njiju izpraznjena.
Z gnojenjem in razvozom gnojevke so pričeli ponovno v jeseni 1990, to pot s preležano gnojevko, kar je v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Ur.l.SRS, št.10/85). Če se vrnemo nekaj let nazaj, točneje v 1.1986, je bilo tedaj posneto dejansko stanje na farmi. Ob tem priliki je bilo ugotovljeno, da obstoječa ČN , ki je po projektu predvidevala preko 99% efekt čiščenja, ni delovala in so odplake več ali manj neprečiščene odtekale v vodno jamo v Klinji vasi. Izdana je bila odločba, po kateri je bila zahtevana izdelava sanacijskega programa za usposobitev ČN. Projekt sanacije je izdelal projektant ČN, vendar je BTF dala negativno mnenje na projekt s pomisleki o njegovi izvedljivosti.
Predstavniki farme so se zato povezali s skupino ekologov iz INE Rafinerija Reka, ki so pripravili svoj koncept sanacije obstoječe ČN, ki je obsegal tudi poglobitev obeh obstoječih lagun, ki naj bi dobili svojo biološko funkcijo. Po že opisanem dogodku, koje prišlo do iztekanja gnojevke iz ene od lagun, so na farmi pristopili k novemu konceptu reševanja problematike gnojevke in sicer razvažanju in vračanju na kmetijske površine. V ta namen obstajata dve poglobljeni laguni v vodotesni izvedbi kapacitete po 12.000m3, iz katerih izmenično črpajo in razvažajo preležano gnojevko. V ta namen imajo 3 velike avtocisterne kapacitete 28.0001, s katerimi odvažajo gnojevko na teren, od tam pa z manjšimi cisternami razpršujejo po kmetijskih površinah.
M-KG ima za omenjeno uporabo gnojevke izdelan interni gnojilni načrt, o trenutnem razvozu gnojevke pa se sproti vodi evidenca za posamične površine. Upravni postopek za sedanji koncept sanacije farme še ni zaključen.
VODNOGOSPODARSKI INŠPEKTOR DARU KLUN, dipl.ing.geoll.r.
❖.•.•.•.•.•.•.v.v.v.vXv.v.v.v.v.v.v
KARITAS ŽUPNIJE RIBNICA ____
K/
--
..
Tako kot po vsej Sloveniji so tudi pri nas ljudje začutili, da morajo priskočiti na pomoč ljudem v stiski. To so izkazali že v času poplav leta 1990 v Sloveniji, ko so svojo pomoč v hrani, obleki in denarju nudili preko drugih karitas, ki so bile takrat že ustanovljene in še na mnoge druge načine. Po končani vojni v Sloveniji so po svojih močeh pomagali najbolj prizadetim.
Z začetkom vojne v Hrvaški, so prišli begunci s Hrvaške. Že septembra 1991 so organizirali skupno akcijo pomoči sodelavci civilne zašččite v Ribnici. Odziv ljudi je bil velik in potrebno je vilo postoriti veliko s samim skladiščenjem zbranega materiala in razdeljevanjem osnovnih potrebščin najbolj potrebnim ljudem.Na občnem zboru 24.11.91 je bil ustanovljen Karitas župnije Ribnica. Na tem srečanju je bil sprejet statut Karitas in podano poročilo o dosedanjem karitativnem delu. Sprejet je bil tudi načrt za bodoče delo. Iz tega načrta naj omenimo le nekaj nalog:
*	skrb, da v nobenem naselju ne bo osamljenih onemoglih in bolnih ljudi, ki jim ne bi bila zagotovljena vsaj osnovna pomoč.
*	skrb za družine, ki so se ali se bidi znašle pod robom še možnega preživetja (pomoč v hrani in obleki),
*	skrb za telesno in duševno prizadete,
*	pomoč pri urejanju ali celo nudenju varstva za otroke,
*	pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč.
Izvoljeno je bilo tajništvo Karitas. Za vsako naselje je za
Karitas odgovoren en domačin, pri katerem krajani lahko dobijo informacije.
Že pred novim letom je bilo uvedeno enkrat na teden in to | bo torkih dežurstvo v župništvu v Ribnici (razen ob | cerkvenih in državnih praznikih na ta dan). Dežura eden od | članov župnijske Karitas in secer od 17 do 19 ure. Potrebne informacije lahko dobite tudi preko telefona Župnijskega urada Ribnica (061) 861 - 233 ali telefona pri Centru za socialno delo v Ribnici (061) 861 - 003 in (061) 861 - 028.
Svoje darove v obliki denarne pomoči pa lahko nakažete g na žiro račun Karitas župnije Ribnica, ki je bil odprt pri | Ljubljanski banki d.d. Agenciji Ribnica inje : 51300 - 621 -11006 sklic nn številko 05 -1321110 -110345.
V času od 15.11.1989 do 07.11.1991, koje potekalo zbiranje sredstev iz naslova samoprispevka občanov KS Stara Cerkev, uvedenega z referendumom, je bilo na poseben ŽR KS nakazano:
*	v letu 1989 -75.477,60 din in 28.212,50 din obresti;
*	v letu 1990-791.774,60 din in 26.629,90 din obresti;
*	do 07.11.1991-1.012.235,15 din in 85.286,80 din obresti;
SKUPNI PRIHODKI- 2.019.616,50 din oz. tolarjev
Za financiranje programa učil za potrebe osnovne šole Stara Cerkev je bilo porabljeno:
*	v letu 1989-78.641,15 din;
*	v letu 1990- 537.369,60 din;
*	do 07.11.1991- 465.134,00 din;
SKUPAJ-1.081.144,75 din oz. tolarjev
Razlika med prihodki in odhodki- 938.471,80 din oz. tolarjev.
Ta razlika pa je sestavljena iz naslednjih postavk:
*	ostanek avansa pri DZS - 87.196,40 SLT
*	vezava pri HIP- 847.101,30 SLT
*	stanje na ŽR- 4.174,10 SLT
Na dan prikaza stanja je bilo v realizaciji še nekaj predračunov za učila in za knjige, tako da končna vsota denarja za nabavo učilše ni bila znana. Nabavo učil je na predlog šole odobravala posebna komisija pri Svetu KS. Ta komisija je tudi zasledovala zbiranje in trošenje zbranega
denarja, skrbela je tudi za to, da denar ni mrtev ležal na ŽR, ampak je bil vezan pri HIP, tako smo dobili še nekaj obresti.
Glavne postavke nabave učil so:
*	videorekorder-1 kos,
*	televizorji z omaricami- 8 kos,
*	računalniška učilnica-1 komplet,
*	grafoskopi- 8 kos,
*	glasbeni stolp-1 kos,
*	fotokopirni stroj-1 kos,
*	pianino- Ikos,
*	diaprojektor z diapozitivi-1 kos,
*	oprema za kemijski laboratorij,
*	oprema za fizikalni laboratorij,
*	oprema za tehnični pouk,
*	oprema za pouk gospodinjstva,
*	drobna potrebščine,
*	strokovna literatura,
*	leposlovne knjige.
V novembru in decembru 1991 je bilo sprovedenih še nekaj nabav v manjši vrednosti. Ugotavljamo, daje osnovni cilj,to je opremljanje šole z učili in učnimi pripomočki višjega ranga, kot ga predpisujejo pravila osnovnega šolstva, zaključen. Šola izkazuje sicer željo po še dodatnih dopolnitvah materialnih sredstev, vendar za sedaj ugotavljamo, daje potrebam zadoščeno. Vsa sredstva, ki so nabavljena, se nahajajo v šoli in se uporabljajo pri pouku.
Tajnik Sveta KS Anton Vovko Predsednik Sveta KS ing. Alojz Vidic
NOVE NOVICE	DOBRO JE VEDETI I Ü
WX^X-X'X-Xv.'Xv.w.w.'.v.w.w.v.'.v.w.w.v.w.w.'.w.w.v.'.w.'.-.-.v.v.	
Davki in "davki"	
Novi davki, s katerimi so s 5% obdavčena tudi osnovna živila, so kljub navidez majhnemu odstotku precej podražili naše življenje.
V skrbi za socialno najbolj ogrožene se že pojavljajo zahteve za ukinitev davkov na osnovna živila, da pa so davke v precejšnji meri izkoristili tudi proizvajalci, pa smo se prepričali na prodajnih policah nekaterih trgovin v našem koncu.
Cene smo zbrali 6. februarja, torej še ne teden dni po sprejemu novih davkov in ko so v nekaterih trgovinah še imeli zalogo blaga po starih, le za davek povišanih cenah. Iz teh cen je le deloma razvidno, če so priložnost izkoristili tudi trgovci in cene povišali za kakšen % več kot le za davek, saj so marže bolj kot ne poslovna skrivnost.
	Kmetovalec	M.hrana	Nama	Levstek	Mateja
	Kočevje	Kočevje	Kočevje	Slov.vas	Prigorica
riž	105,10	157,00	150,60	103,10	105,10
sol	45,20	50,60	47,40	37,90	50,60
olje	113,00	113,00	116,30	98,00	113,00
pivo	32,60	32,60	32,40	32,40	33,70
jajca	132,50	122,30	132,50	123,00	133,00
kava	47,70	47,80	52,70	49,00	51,10
Persil	—	568,20	672,00	568,00	619,60
	IZBIRA	M.BIagovnica HANI		DOM	KVM
	Ribnica	Ribnica	Ribnica	Sodražica	Ribnica
riž	151,00	105,20	103,00	122,50	98,00
sol	50,50	50,60	49,00	37,40	40,15
olje	98,70	98,30	92,00	109,40	100,00
pivo	33,40	33,70	33,40	21,80	28,00
jajca	133,00	130,00	132,50	122,00	139,00
kava	47,70	47,80	51,60	47,00	46,00
Persil	—	. ...	622,00	568,00	598,00
					



§1



' Ji
Vabljivo naročilo živil in pralnih sredstev moka 1/25 kg je 392 SLT - v trgovini nad 20 SLT, sladkor 1/10 kg je 410 SLT - v trgovini od 44 do 49 SLT, riž 1/10 kg je 680 SLT, pralni prašek JOLLY1/10 kg je 1145 SLT...) preko sindikata DO Inles in po vrhu še na dva obroka men zmamita n na prihranek tolarjev pri takem naročilu. Vsekakor za mesečno plačilo mleka. Naslednji trenutek razmišljam:
-	zakaj imamo trgovine, kjer vse to prodajajo po nekaj višjih cenah ? Seveda zato, ker morajo plačati davek od prihodka...
-	zakajdobivam tako nizko plačo, pokojnino, da si ne morem po svoji želji kupiti stvari v katerikoli trgovini ? Seveda zato, ker država ne prejema davkov...
-	kaj je naloga in delo sindikatov? Da delavcem "vsiljujejo" grosisti morda zaloge, ki jih obnavljajo iz rezerv..., da si pridobijo naklonjenost delavcev, da nekdo za njih SKRBI, ker so sami neuki ali se ne "znajdejo"..., ker se ne znajo potegniti za delavce pri pogodbah, pri dohodkih, pri disciplinskih komisijah, ker...?
Kako me zavajajo ?

-	morda pa so tudi sindikalne organizacije registrirane za trgovino???
-	morda zato, ker imajo grosisti s sindikati manj dela, stroškov, podpirajo družbeno trgovino, izigravajo pa obrtnike...? So proti konkurenci, lastnini, proti temu, da bi državljani sami razmišljali, kako se lahko preživljajo, sami znajdejo ...
-	verjetno pa poteka te vrste prodaja tudi zato, ker pač drugače ne znamo delati, ne po pošteni in pravilni zakonski poti- ta je pač res zelo težka, a veljavna in upoštevana in spoštovana v Evropi...
-	verjetno tudi zato, da delavce preslepijo v predvolilni dobi, da se za njih s čim poskrbi...
NE, NE, pravega odgovora ne najdem; vendar, da tudi mene zvabijo, da sem lahko odgovorna in podpiram njihovo "početje"... Hm, no ja ! Za vse je kriva VLADA, OBLAST, tisti, ki so na "stolčkih"...Ali mislite resno?Vsak posameznik prispeva k stanju glede gospodarstva, v kakršnem se pač nahajamo!
S.HITU - HOČEVAR
NOVICE______________ŠOLSKA STRAN

Kako so preživeli zimske pošitnice, nam bodo tokrat opisali učenci 3.c razreda OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice. Kaj vse so zmožni doživeti in popisati naši desetletniki, si preberite v današnjih zanimivih prispevkih. Seveda ima precej zaslug za uspešne spise g. OBERSTARJEVA, njihova razredničarka, kateri gre prav zato še posebna pohvala.
* * *
*
Končale so se zimske počitnice. Bile so bolj kratke.V soboto me je oči odpeljal k stricu v Polom. Čakala sta me bratranca Primož in Tomaž. Nataknili smo si smuči in odšli na hrib. Imeli smo skakalnico. Ko sem šel skočit, sem si zvil nogo. Teta mi je na nogo polagala hladne obloge. Drugi dan me je oči odpeljal k zdravniku. Noge mi niso povili, ker niso imeli povoja. Dobil sem mazilo. Takoj sem odšelnazaj na počitnice. Teta in Tomaž sta mi masirala nogo. Gledal sem televizijo in počival, da bi se noga hitro pozdravila. Čez tri dni sem bil zopet na snegu, toda skakal nisem več. Ob večerih smo se kepali in ribali. V petek smo klali prašiča in je bilo zelo veselo. Domov sem se vrnil v soboto. Bil sem vesel. Drugje je lepo, toda domaje najlepše.Sedaj zopet hodimo v šolo.
ROK BLATNIK
Zelo sem se razveselila zimskih počitnic.Med počitnicami sva bila z bratom Nejcem doma in v Kočevju.V sredo smo z mamo v Kočevju pekli piškote. Napekli smo jih za vse sorodstvo. Nato smo s stricem Rudijem igrali domine. Vedno je zmagal Nejc. Z mamo smo se šli sankat na Trato. Igrali smo se tudi Človek, ne jezi se. Doma smo gledah televizijo. Na smučanje sva z Najcem hodila v Lepovče. Počitnice so bile kratke, vendar lepe.
TINA OREL
Zunaj je bilo sneženo. Prišle so zimske počitnice, ki sem jih zelo težko čakala. Že na začetku počitnic sem zbolela. Imela sem vročino in morala sem ležati v postelji. Veliko sem pila čaj in jemala zdravila. Večkrat sem gledala skozi okno, kako se otroci sankajo, smučajo in kepajo. Jaz pa sem lahko le gledala televizijo in včasih tudi pletla. Proti koncu počitnic me je obiskala sestrična Mateja. Tudi ona je zbolela. Čeprav sem bila bolna, so mi počitnice hitro minile. Na koncu počitnic sem ozdravela.
SAŠA MAROLT
4c *	*	$	:(: * * 4:
Peti počitniški dan sem preživel na smučeh. Smučal sem v Mivcu in skakal čez skakalnico. Ko sem zapeljal po skakalnici, sem padel. Ko pa sem šel z vrha Mivca, nisem padel. Televizije tudi nisem toliko gledal, ker me ni zanimala.
Raje sem smučal. Ko sem prišel domov, sem kosil, da mi je dalo novih moči. Če pa ne bi kosil, ne bi smel iti v Mivc. Zvečer sem prišel domov ves moker in utrujen.
BLAŽ LOVŠIN
Nekega dne sem odšla z bratom, bratrancem, teto in Mojco na Krvavec. Nisem vedela, kako je tam, saj sem bila prvič na tako velikem smučišču. Vseeno pa sem se veselila. Ko smo se peljali z gondolo, sem šele spoznala, da bomo smučah zelo visoko. Ko smo prišli na smučišče, smo odšli najprej na otroško žičnico. Kar strah me je bilo. Ker nisem vedela, kako to deluje, sem nekajkrat tudi padla. K sreči se nisem poškodovala. Čez kakšne pol ure smo odšli k smučarskemu učitelju. Ta nam je pokazal, kako se pravilno vozi slalom. Ko smo šli enkrat po strmini, se nisem več bala. Po končani uri smučanja smo bili že pošteno lačni. Odšli smo na kosilo, nato smo se ponovno smučali do petih zvečer. V veliki gneči, smo čakalili na gondolo. Tako smo šele ob osmih zvečer prišh domov.
NINA ŠENK
Zimske počitnice sva z bratom preživela v Sodražici, pri stari mami, starem atu in pri stricu Tomažu. Vsako jutro je šel ata v pekarno po kruh in drobno pecivo za zajtrk. Potem smo gledali televizijo. Nato smo si vsi trije oblekli smučarsko opremo in šli smučat. Na smučišču ni bilo vlečnice, zato smo morali teptati. Ko smo hodili navzgor, smo klepetali in se smejali. Bilo nas je veliko otrok. Navzdol smo vozili smuk s skokom. Včasih sem tudi padel. Okrog 13.ure smo šli na kosilo, potem pa zopet na smušišče. Zvečer smo bili zelo utrujeni. Igrali smo se družabne igre in se zabavali.
Zimske počitnice so hitro minile. Ostale mi bodo v lepem spominu, saj sem se nasmučal do onemoglosti.
MATEJ KRŽE
Zimske počitnice sem komaj dočakala, saj je bilo pouka kar preveč. Preživela sem jih doma.Vsak dan sem gledala počitniški program na televiziji, saj so ga kar dobro pripravih. Nato sem se oblekla in si pripravila zajtrk.
Popoldne pa sva se s sosedo Barbaro sankali. Velikokrat smo se tudi kepali. Zvečer sem imela aerobiko. Ko sem prišla domov, sem povečerjala in šla gledat televizijo. Včasih sem prebrala tudi kakšno knjigo.Tako so minevali moji počitniški dnevi.
TADEJA LOVŠIN
ŠPORT, OGLASI
HM
NOVE
NOVICE
Skorajda ni športa, ki bi v nedeljo popoldne spravil pri nas na noge toliko ljudi, kot je skakanje. Večinoma domači fantje se zaradi minulih zelenih zim brez pravega treninga spuščajo v globino po dotrajanih napravah, za to pa je potrebna korajža, ki jo le malokdo premore. Rezultati so glede na pogoje prav osupljivi, saj so pred časom v Rakitnici pognjali čez trideset, zadnjo nedeljo pa vSajevcu preko 40 m. Prizadevni skakalci so na velikanko pod Sv. Frančiškom nanašali sneg z vitli in vrečami, zaustavljali pa so se kar v močvirju. Pri članih je najdlje, kar 45 metrov brez padca poletel Matjaž Žagar iz Rateč, drugi je bil domačin Polde
Lovšin, tretji pa Miloš Jerman iz Šalke vasi. Med mladinci je bil najboljši Marko Gorenčič iz Šalke vasi, sledil mu je Pečnik Tomaž iz Turjaka, tretje mesto pa je zasedel James Brinšek iz Dvorske vasi.
Čez velikanko se se pognali tudi na alpskih smučeh, v tej kategoriji pa je pri članih zmagal Adamič Aljoša iz Šalke vasi, pri mladincih Boštjan Levstik iz Lipovca, pri pionirjih pa Slavko Starc. Prireditev v Sajevcu je kljub slabim pogojem minila brez večjih padcev, tako da sodnik Matija Kobola pri vodenju ni imel preveč težkega dela.
S.H.

NAJBOLJŠI KOČEVSKI ___________ŠAHISTI_____________
Na 5. mednarodnem šahovskem turnirju v Starem trgu ob Kolpi so se najbolje odrezali kočevski šolarji. Zmagal je Andrej Janša, drugo mesto je zasedel Aljaž Filipič, tretje pa Andrej Kobe. Turnir je bil organiziran ob črnomeljskem občinskem prazniku, na njem pa so sodelovali tudi mladi šahisti iz sosednje Hrvaške.
___________OBVESTILO___________________
Obveščam vse stranke, da se je Odvetniška pisarna JANEŽ iz starega Zdravstvenega doma preselila v nove prostore v I. nadstropju "Johanove hiše" na Šeškovi ulici v Ribnici.
Tel.: 861/207.
Odvetnik Zvone Janež
Uredništvo se opravičuje bralcem za napačno objavo obvestila v 18. številki, ko je bilo namesto JANEŽ objavljeno JANEZ.
gltllMlllilfMSIitflllllftllMfffllVMMMMIIMlllilllf
S	KOŠARKA	=
n*	*»
^ ~ ■ ——————— m
; Potem ko se j'e članska ekipa K.K. Kočevje »
*	uvrstila v kvalifikacije za Il.slovensko ligo, je ;
*	tokrat pred domačimi gledalci v nabito polni S » dvorani dosegla pomembno zmago. ;
S K.K. Kočevje : K.K. Starše 92 :70
*	Polovič 20( 15:8), Pogorelec 17( 14:8), Šercer A. 12( 10:6), <■
*	Bončina 6( 5:2), Selan 7( 3:2), Lušin, Blažič, Stefanišin S. ■ S 18( 14:8), Stefanišin M. 5( 3:2), Ličen 7( 8:3).
S Tekmo so odločili skoki pod obema košema, pri čemer se « ;je najbolj izkazal Stefanišin S. s 13 skoki ( 11/2) in 4 ;
*	pridobljenimi žogami. V napadu pa je dobro skakal Šercer S » (5/5), ki pri metu ni bil najbolj zbran, zato pa je v obrambi S Z zasenčil nekdanjega igralca Maribora Jurječka ( 204 cm), ; S ki je dal vsega 7 pik. V obrambi sta dobro odigrala tudi Z 2 Bončina in Pogorelec, a si je slednji hitro nabral 5 osebnih * S napak, drugače bi verjetno dosegel večje število točk. V 5
*	formo se vrača tudi Stefanišin M., poleg Kozina R. edini Z
Z pravi center. Gledalce pa je z atraktivno igro in številnimi ; Z asistencami dvignil na noge mladi Polovič.	Z
« Kljub temu pa je trener Henigman zmeren optimist, saj «j ; sledijo štiri gostovanja in ekipa se lahko hitro znajde na repu ;
*	lestvice. Naslednja tekma doma je v soboto, 14.3. 1992 ob S
*	17h v telovadnici pri bazenu. Srečanje bo popestril nastop Z
Z ansambla kočevskih mažoret in bogat srečelov.	J
*	T-S1 *
MMtiiitiiii iiiiiiii iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiia
NOVE NOVICE	POSLOVNA STRAN 1
	
TRGOVINA
” LI ”
Ci^i
K J)
OVMAf
Lazar Ivica, Mestni log V/6, Kočevje
V prijetni trgovinici z živili in pestro izbiro gospodinjskih potrebščin po ugodnih cenah boste prijazno postreženi ob vsakem času !
NOVO:
BIO TRAJNA!
FRIZERSKI SALON
” DANICA ”
Seškova 3,Ribnica tel.: 860 - 588
VAM NUDI SVOJE USLUGE PO UGODNIH CENAH VSAK DAN
od pon. do pet. od 8. -12. in 16. -19.ure v sredo od 8. -14. ure v soboto od 8. -12. ure
TRGOVINA SLOVENKA -ŽELJNE
Trgovini SLOVENKA v Dolgi vasi seje pridružila 25.januarja nova trgovina z istim imenom v Željnah. V lokalu pri hiši 28/b vas bo lastnica gospa Metka Goljevšček postregla s kruhom, delikatesnimi izdelki, sadjem in zelenjavo ter vsem potrebnim za gospodinjstvo. V predpustnem času se pri SLOVENKI v Željnah in Dolgi vasi lahko oskrbite z raznovrstnimi uvoženimi maskami.
Informacije dobite po tel.: 857 -172.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
..: .	.v.*:*:*.*
Predstavništvo Ribnica Šeškova 9c. tel. 861 - 093, fax 862 -270 je letos začela poslovati v novih prostorih s sodobno računalniško opremo, zato Vam lahko nudimo:
•	KVALITETNE USLUGE VSEH VRST ZAVAROVANJ
•	SIGURNOST VPLAČANIH PREMIJ
•	HITRO REŠEVANJE ŠKODNIH PRIMEROV IN JAMSTVO IZPLAČILA ODŠKODNIN
•	POSEBNE UGODNOSTI:
15 oz. 20% popust za AO in KASKO zavarovanje na
takojšnje gotovinsko plačilo
možnost plačila premij na 3 oz. 4 zaporedne
brezobrestne obroke s čeki
podobni popusti pri ostalih zavarovanjih
kmetovalce nagrajujemo z 2 kg kostne moke za vsako
zavarovalno govedo
Kt s ti vi il\'E iuikui '•.asm r
N	>
ü)	te
3
01
S
ZAVARUJTE SE PRI TRIGLAVU UPRAVIČILI BOMO VAŠE ZAUPANJE!
11
PODJETJE ZA STORITVE, TRGOVINO IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI, d.o.o.
NEPREMIČNINE: ocenjujemo, prodajamo in kupujemo.
NUDIMO: kompletne storitve v zvezi s
prodajo, nakupom, oddajo in najemom nepremičnin.
Informacije po tel.: 061 / 852 - 351
Računovodske storitve,proizvodnja, trgovina d.o.o.
Vrvarska 3,61310 Ribnica Tel.(061) 862-188. fax (061) 862-189
Za hitrejšo in ekonomičnejšo gradnjo vašega objekta vam nudimo montažne plošče iz prednapetega betona proizvajalca ABKINT d.o.o., Nova gorica.
Plošče so primerne za vse vrste objektov, odlikuje pa jih visoka upogibna trdnost in hitrost montaže. Nudimo tudi montažo!
Za gradnjo proizvodnih in skladiščnih objektov nudimo montažne hale istega proizvajalca.
Za vašo streho po konkurenčnih cenah dobavimo betonske strešnike BRAMAC z dodatnimi elementi.
NOVE
NOVICE
PREDSTAVLJAMO VAM


AVTOMOBILSKA IZLOŽBA
podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel 861-488, telefax 860-653 del. čas: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 12.00
UGODNE CENE:
OPEL VECTRA GL 1,6 i kat (met. b.) OPEL ASTRA GL 1,4 i kat FORD ESCORT CLX 1,4 novi GOLF 1,4 i CL kat HONDA CIVIC M92 1,5 i kat DX PEUGEOT 106 XL11,0 kat
25	900 DEM
23	300 DEM
24	400 DEM 23 050 DEM
26	820 DEM
16 520 DEM (na sliki)
UGODNE CENE Z NOVIMI DAJATVAMI!
D&L - servis gozdarske in kmetijske mehanizacije d.o.o.
D&L d.o.o. je kot zasebno podjetje, ki sta ga ustanovila v začetku decembra lani g.Oskar Dodič in g.Zlatko Lazar na Ljubljanski 65 v Kočevju, prevzelo kompletno servisno dejavnost gozdarske in kemtijske mehanizacije ter servisiranje
tovornih in osebnih vozil. V delavnicah opravljajo tudi montažo in demontažo gum vseh dimenzij, avtokleparska dela, izdelajo na stružnici rezervne dele ali v avtopralnici operejo vaše vozilo. Podjetje D&L bo v kratkem začelo z montažo ABS zavor na vlečnih in priklopnih tovornih vozilih, brez katerih po 1.4. 1992 ne bo mogoče voziti v tujini.
Cl.0.0.
Jurievica 51a, 61310 RIBNICA Telefon / faks: (061) 861 - 493
tel.: 158 - 315,161 - 282 int. 22
(Nudimo nasledne IZDELKE: >
Kleparske gradbene elemente: žlebovi, odtočne cevi, kljuke., in REPROMATERIAL Cu pl. - 0.5 - 0.6 - 0.8 -1.00 mm profil -5x25 -5x30 -6x30 mm
Al pločevina -0.7 -0.8 -1.00 mm Al pl. barvna -0.7 in
0.8 mm
MS pločevina -0.8 -1.0 -1.5 -2.0 -2.5 -3.0 mm MS šipke od O 3 do O 30mm, šestoglato...
MS cevi od O 8 do O 60 mm debelina sten 1-1.5 ... mm, kvaliteta MS 58,63... Dimenizije, katere niso navedene in jih nimamo na zalogi, dobavimo po naročilu. Kratki dobavni roki!
LES
Luisa Adamiča 10, Ribnica □ .0.0.Tel.: 862-067
na zalogi OKNA IN VRATNA KRILA po zelo ugodnih cenah
nudimo furnirane HRASTOVE OBLOGE
VABIMO
VAS


Bi H a;
_______________
kjer vam nudimo v prijetnem vzdušju:
•	malice
•	poslovna kosila, večerje
•	slavnostna kosila med 9.00 in 21.00 uro. Rezervacije in informacije kluba 111: 061/ 861 - 983
Podjetja KVM vam nudijo:
•	oskrbovanje gostincev in trgovcev z živili in neživih ter vsemi vrstami pijač, hitra dostava in zanesljiva poslovnost v trgovinah
JORAS, tel.: 861-530 BREG, tel.: 861-379
SPECARIJA ZIMZELEN, tel.: 863-348 PRESENEČENJE OB NAKUPU NAD 1000 SLT
•	trgovini BREG in ZIMZELEN sta odprti tudi ob nedeljah
•	grosistična prodaja pijač, tel.: 861-371
•	skladišče živil in neživil, tel.: 861-983
tel.: 861-980, 861-981

KOVINOTEHNA
Uovinar koc: e v je
IS
TRGOVINA d.O.o.
trgovina in storilve
Reška cesta 23, tel. (061) 853 - 621, fax (061) 851 - 613
instalacijske materiale
(vodovod, centralno ogrevanje, elektrika)
sanitarno keramiko in ploščice
vijake
črno in barvno metalurgijo (pločevina, profil) gradbeni material
brezplačna montaža za določene vrste blaga pri plačilu z gotovino
strokovno svetovanje o nakupih, montaži in uporabi določenih vrst blaga s področja vodovodnih instalacij, vseh načinov centralnega ogravanja, krovsko kleparskih, ključavničarskih in delno gradbenih del: vsak četrtek od 17. -18. ure izdelava, dobava in montaža krovsko kleparskih in ključavničarskih izdelkov dostava na dom
iiliiillliil" iiippiiPiipiipi »ii s
ELEKT	: !
■ ** ^ V ^ L/fi A.C V/A IM «J IZ i

>
S
STORITVE:
servis in montaža oljnih gorilcev
servis eliktričnega ročnega orodja, varilnih aparatov
montaža toplotne tehnike in vse vrste instalacij

PRODAJALNA
Prigorica 89a, tel.: 864 -172
■"“t

Tudi v februarju smo pripravili bogat program spomladanske konfekcije po ugodnih cenah.
Izbirate lahko med trenirkami, bermudami, ženskimi jaknami in zelo modernimi „špichozami”.
SE PRIPOROČAMO !
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
nama
Kočevje
OB DANAŠNJIH IZDATKIH JE VSAK PRIHRANEK DOBRODOŠEL
Da bi vam olajšali nakupe smo pripravili:
° preko 20 artiklov živil po ugodnih akcijskih cenah
0	10% gotovinski popust ob nakupu
jesensko - zimske konfekcije za vso družino.
29. februarja pa vas vabimo v restavracijo, kjer bomo pripravili veliko pustovanje.
KDOR IŠČE, TA NAJDE ...
V NAMI KOČEVJE
m
Kočevje,Ljubljanska 18,d.d. tel.:851 -136 ,telcfax: 851 -135
Mercator
TRGOPROMET
Trgovinsko podjetje
Tudi februarska nagradna akcijska prodaja v vseh 30-ih trgvinah našega podjetja še poteka:
NAGRADE TEGA MESECA SO:
1.	moped Tomos avtomatic A-35 L
2.	moško gorsko kolo Horizont /21 prestV
3.	žensko gorsko kolo Mountain /18 prest./
4.	dirkalno kolo Junior /5 prest./
5.	otroško kolo Super police in še in še nagrad.
Do konca februarja vam v "POHIŠTVU" nudimo nakup tapeciranega pohištva proizvajalca "GORANPRODUKTA". Pri gotovinskem plačilu boste deležni 20% POPUSTA.
Tudi prodajna akcija izdelkov META Kamnik pod geslom "IZ NJIVE V KOZARCE, IZ KOZARCEV NA VAŠO MIZO" že poteka v naših živilskih trgovinah.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP!
DOBER DAN - MERCATOR VSAK DAN!
II 470 453
1992
COBISS o
PRAVI NASLOV ZA VSAKEGA, KI GRADI, ADAPTIRA ALI UREJA OKOLICO ° KUPLJENO BLAGO VAM
BREZPLAČNO DOSTAVIMO NA GRADBIŠČE
0 PALETIRANO BLAGO VAM
RAZLOŽIMO ALI NA VAŠO ŽELJO DVIGNEMO NA PRVO ALI DRUGO PLOŠČO (če je dostop možen)
0 SVETOVANJE O NAČINU
GRADNJE IN IZBIRI MATERIALA ° STANOVANJSKA ZADRUGA
Vse informacije dobite na naslovu ali po telefonu (061) 851-196 in faxu 851-196
Del. čas: od 8. -17. ure, sobota od 8. -12. ure
Z BEMOZ-om prihranite čas in denar!
Mercator
KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE d.o.o.
Kolodvorska 25
tel.:862 - 027 , telefax: 861 -176
vam nudi v svojih trgovinah KMETOVALEC in KMETOVALEC DELIKATESA v Kočevju v diskontu živil na Roški v Kočevju, v diskontu mesa v Stari cerkvi ter prodajalnah Mesarije v Kočevju in okolici_

AKTUALNO: Bliža se pomlad, trgovina KMETOVALEC vam v tem času ponuja širok izbor kvalitetnih semen, gnojil, sadik, pesticidov in vsega za dobro setev!
Trgovina KMETOVALEC vam ob rednem programu nudi še:
naj ugodnejši nakup gradbenega in izolacijskega materiala, kmetijskih strojev za znanaega kupca (tel. 851-485)
NOVO : Odkupujemo kvalitetne izdelke suhe robe in domače obrti (ugodne cene, po dogovoru tudi takojšnje plačUo tel. 855-969).
NE PREZRITE: Odkupujemo vse vrste lesa (hlodovino in žagan les) po ugodnih cenah s plačilom 20 dni ali takoj ( do 2 dni) na osnovi dogovora (tel. 855-969).