St. 40.
V Gorici, dne 29. septembra 1892.
Tečaj IV.
„Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in veljft s prilogo Gospodarski List" vred po pošti prejemajta ali v Gorici na dom pošiljana
Vse leto .... gld. 4’40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je i	večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri npravnutvu.
..Gospodarski List11 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Redarje v	petek praznik,	izideta
|	lista že v četrtek.
Uredništvo in	upravni&too	je	v Mar-
;	zinijevi hiši, Via	del Mercato	št. 12, II.
-N—---------------------------
© V M
'T
Oznanila . ^
-V*'' '
in „poslanice“ plačajo se za 6tiriatopno\ petit-vrsto:	/	■	"	\
8 kr., če se tiskajo jkrat,
7	o
* n	n n	n
^ n	m __jj 
Večkrat — po pot črke po prostoru.
Posamične številke do dajalnici Gr. Likarja in v Nunski in šolski ulici po k
Dopisi pošiljajo naj se .cdništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
(Izdaja za Ciorico.)
Občni zbor
političnega društva „Sloga“ v Ciorici
vršjl se je učeraj od 11. ure predpoldne do V/2. popoldne. Predsednik dr. Anton Gregorčič otvoril ja zborovanje z nagovorom, v katerem je navajal uzroke, zakaj se je občni zbor nekoliko zakasnel, da se vrsi š e le zdaj, ko je čas za to precej neugoden. Zdaj imamo namreč trgatev, ki mnogo dru-štvenikov ovira, da niso mogli priti v Gorico, dasi bi to želeli; vrhu tega je danes v Gorici velik sejm, ki tudi odvrača mnoge ude od našega zbora, ker so v raznih delih in opravilih. Predstavi vladnega komisarja gosp. Alojzija L a sc i ac-a. Na to da besedo društvenemu tajniku A. G a b r š č e k u, ki čita sledeče:
Odborovo poročilo
o	tvojem delovanju v društvenem letu od 21.
nept. 1891. do 2:9. sept. 1892.
Slavni zbor !
Završujoče društveno leto nas ni vznemirjalo s političnimi dogodki, pri katerih bi naše politično društvo moglo razvijati šumeče delovanje, s kakoršnim bi se mogel odbor kdo ve kako postavljati pri današnjem pokladanju svojega računa temu slavnemu zboru. Vendar pa si je popolnoma v svesti, da je po svojih močeh storil vse, kar je za dobro spoznal, da bi moglo koristiti na$ej skupni narodni stvari ter povečati ugled slovenskega prebivalstva te dežele pred sosednjim tujim svetom. Iz naslednjega poročila se slavni zbor prepriča, da je povsem opravičena taka zavest odstopajočega odbora
o	svojem delovanju v preteklem društvenem letu.
Odbor je imel tekom leta osem rednih sej (goriški odborniki poleg tega pa še mnogo medsebojnih po»vetovanj), pri katerih so se temeljito in vestno pretresala uprašanja, ki so prihajala na dnevni red naše domače politike ali ki so se umešavala v področje našega n&rodnega teženja in delovanja.
Pred vsem treba omeniti, da se je odbor v svoji prvi seji tak6-le sestavil: Podpredsednikom je bil izvoljen veleposestnik in župan v Podgori gosp. Anton Klančič, ker poprejšnji podpredsednik g. dr. Al. Roj ic ni hotel več prevzeti te časti; blagajnikom je bil zopet potrjen gosp. Valentin Kancler, posestnik v Gorici; tajnikom pa je bil izvoljen poročevalec Andrej Gabršček.
Predno preidemo k poročilu o delovanju, tieba omeniti, katerega naročila, prejetega pri lanskem občnem zboru, odbor ni izvršil. Zadnji občni zbor je bil namreč sklenil, naj se d4 tiskat imenik vseh udov. Ker so se pa pozneje oglašali proti temu sklepu razni opravičeni pomisleki od strani društvenikov samih, sklenil je odbor v svoji drugi seji dnfe 5. oktobra 1. 1., naj se še počaka z izvršitvijo zborovega sklepa, udje pa naj se pozovejo potom „Nove Soče“, naj se izjavijo vsi tisti, ki ne žele, da bi se njih im6 tiskalo za javnost med člani našega političnega društva. — Gospoda! Dobro veste, kakošne čase smo doživeli in kake sape pihljajo ter morfi skoro vsako svobodneje življenje — a vsi nimamo in tudi pogosto ne moremo imeti dosti srčnosti in moči, da bi se mogli upirati takim neprijetnim in morečim sapam. Zat6 je povsem umljivo, zakaj prav mnogi društveniki niso privolili v to, da bi se njih ime tiskalo v društvenem imeniku. Naravno je, da pri takih odnošajih je najbolje, ako se imenik sploh ne tiska, kar sicer tudi ni posebne važnosti, niti ne v navadi pri političnih društvih. Imenik se vsak hip spreminja, a da bi ga tiskali vsako leto, to nikakor ne kaže. Nadejamo se, da slavni zbor sprejme to zadevo v poročanem zrnislu z odobrilom na znanje.
V	drugi seji dne 5. oktobra prišla je v razgovor misel, kak6 lep6 bi to bilo, ko bi „Sloga" štela prav veliko uduv. „Sloga“ bi na tak način veliko pridobila na ugledu in veljavi, ki rasteta vselej s številom in u-plivnostjo onih, v katerih imenu tako društvo govori in deluje. Pridobila bi si na tak način pa tudi več gmotne podpore, da bi
mogla tako toliko uspešneje delovati za one lepe smotre, katere si je postavila kot edini pogoj in uzrok svojemu življenju, bodisi kot prvoboriteljica na narodno-političnem polju, bodisi kot skrbna dobrotnica naše ljubljene slovenske mladine v goriškem mestu. Vsled tega se je odbor obrnil do društvenih poverjenikov s prošnjo, naj bi skušali v svojih okrajih pridobivati „Slogi“ novih udov ter redno, pobirati letniuo 50 novčičev, kar pač ni veliko, da jih ni težko pritrgavati kjerkoli drugod ter polagati jili na naš domači narodni žrtvenik. — Vendar pa se ni oglasilo mnogo takih zaželjenih novih udov, kajti v celem društvenem letu jih je bilo sprejetih na novo le 54. Zaradi tega se odbor obrača do vseli navzočih rodoljubov, naj bi vsakdo poskušal srečo v svoji najbližji bližini, med sorodniki, znanci in prijatelji ter skušal privesti jih v krog „Slogine“ narodne vojske. Ako vsak društvenik stori v tem pogledu še v večji meri svojo narodno dolžnost, potem naraste naša narodna vojska do tolike veljave in moči, da se bo njena beseda in volja resno poštevala tudi tamkaj, kjer nas dandanes še vedno prezirljivo bagatelizujejo kot krotke ovčice, katere slepo teko za pastirjem, ki jim od daleč kaže soli, če tudi namesto nje dob6 le z bičem po kožuhu. D»bre organizacije nam je treba, da bomo mogli vsak hip, ko bo to od nas zahtevala domovina, skočiti na noge vsi za vse ali tudi vsi za enega, komur bi se godila krivica. Vsak narod dočaka navadno tako bodočnost, tako srečo, kakoršne je vreden! Glejmo, da se tudi mi Slovenci ob skrajni meji naše lepe Slovenije vredni izkažemo tiste srečne prihodnosti, po kateri vsi, kar nas živi in diha in kar se nas zaveda svojega slovenskega rojstva, toli vroče težimo in hrepenimo. Oklenimo se zategadel svojega narodnega ognjišča, svojega prvega političnega društva, naše „Sloge“; a izkažimo se tudi vredne njenega lepega imena, ki je zajeto iz starega in večno veljavnega gesla, da: „v slogi je moč“ — bodimo celi možje in ne smešni Abderiti, ki bi se pravdali, pulili in kavsali za vsako dlako, ki je še manj vredna od oslove sence — in dobro nam bode v domači hiši, ker prosta bo tujega gospodstva; saj prvi in zadnji naš smoter v tej solzni dolini bodi ta, da na svoji zemlji bomo kedaj sami go-s p o d ar j i!
Častita gospoda! Znano Vam je, da je lanski občni zbor spremenil nekatere točke društyenih pravil. To se je zgodilo deloma na predlog prečastitega gospoda Blazija Grče, tega zaslužnega narodnega delavca, deloma na predloge odbora in društvenega predsednika. Občni zbor je soglasno in brtz ugovora odobril vse spremembe, ker je uva-
n.iih potrebnost vsled sočasnih političnih odnošajev. Prememba večjega pomena je bila pa le ona, s katero se je nSloga“ postavila na pozitivno katoliško podlago. Tudi ta sprememba je bila soglasno sprejeta, dasi smo vsi bili edini v prepričanju, da dokler je „Sloga“ v takih rokah, v kakor-šnili se nahaja, bo vselej trdno stala na temelju neovrgljive krščanske resnice, tudi če to ni izrecno poudarjano v pravilih; ako bi pa prešla v kake druge roke, v take, kakoršne v domišljiji nelcaternikov že zdaj groze vernosti našega naroda na Goriškem, oiula bi pač tudi pravila mnogo ne zadrževala, če bi bila še tako nadahnjena s katoliškim duhom. Ker imamo pa na Goriškem tudi takih mož med sabo, ki so nezaupljivo gledali „Slogo“, katera izrecno ni kazala svojega verskega temelja, in ki vsled tega se niso hoteli pridružiti „Slogiui“ narodni vojski, zato je zadnji občni zbor hotel za vselej odpraviti take povode za nespora-zumljenja ter narediti s tem most, po katerem bi se vsi tisti, ki so dobre volje, združili v složno delovanje za Boga in Domovino. — Razvidno je iz tega, kak6 blag namen Vodil je lanski občni zbor, ko je v rečenem zmislu spreminjal svoja pravila brez obširnejega utemeljevanja ali morebiti cel6 kakega pritiska od katerekoli strani.
—	Nova pravila je potem odbor takoj predložil visokemu ces. kr. namestništvu v potrjenje. To pa se ni precej zgodilo, marveč po precejšnjem zavlačevanju in sitnostih še le o Božiču lanskega leta; potrdilni odlok je bil izdan 19. decembra št. 20105. —
Kot glavna naloga političnih društev smatra se (in je tudi!) voditev raznih volitev, pri katerih pokažejo svojo življensko moč in svojo veljavo. V preteklem društvenem letu ni bilo take prilike, da bi naša „Sloga“ stopila v volilni boj, ni bilo volitev ne v kupčijsko zbornico, ne v državni ali deželni zbor, da bi pokazala svojo moč in upliv med narodom. Edino dopolnilne volitve v mestni zastop goriški se bile povod od-borovih posvetovanj, katerih konec je pa bil ta, da „Sloga“ naj se letošnjih mestnih volitev ne udeleži. Znano Vam je, častita gospoda, kako dobro ime smo si pridobili Slovenci v Gorici pri poprejšnjih dveh dopolnilnih volitvah zaporedoma; pridobili smo si ime dobro organizovane bojne čete, ki tudi zna z uspehom izvesti to, kar sklene. Tako sodbo ste lahko slišali iz ust ali čitali iz peresa naših narodnih nasprotnikov. I)a smo pa prišli do tolikega ugleda celo v goriškem mestu, kjer so naši nasprotniki vstrajno tajili pred svetom naš obstanek, to ni bilo tako lahko, marveč le sad t r u d a p o 1 n e g a dela, i z r e d n e p o-žrtovalnosti in v s t r a j n o s t i v borbi za pravično našo stvar. — Toda kaj smo imeli od vseh svojih uspehov v poprejšnjih letih? Nič drugega nego žaljeno zavest, da smo hodili po kostanj v žrjavico za druge, a ko smo opravili svoje delo, odslovili so nas po stari navadi: „Der Mohr Jiat seiue Sclmldigkeit getlian, der Mohr kann gehen!“
—	Ni čuda torej, ako je odbor našega prvega političnega društva sklenil, da po poprejšnjem načinu Slovenci nimamo več iti na volišče v goriško mestno hišo ob ljudskem vrtu, ampak raje množiti in družiti svoje moči za one čase, ko lahko neustrašeno tudi sami, brez zaveznikov, pokažemo, da Slovenci smo tudi v goriškem mestu na svoji zemlji; z dosedanjimi zavezniki pa naj se po dosedanjem načinu ne spuščamo več v nikake zveze, ampak — ako bi se imelo še kdaj to vendarle pripetiti — le pod natauko določenimi in za slovensko prebivalstvo častnimi pogoji, kajti: patti chiari amici cari. Ker pa odbor, kar je naravno, letos še ni mogel in ne hotel povsem samostojno stopiti v volilni boj, od katerega ni bilo pričakovati zaželje-nega uspeha, k večjemu le to, da bi si Slovenci utegnili pokvariti svoje dosedanje dobro ime; ker so naši poprejšuji zavezniki, ki nam doslej sicer še nikoli niso bili odkritosrčno prijazni, drugače zasuknili svoj plašč, češ, da tudi brez nas Slovencev lahko vladajo, zato smo pri letošnjih mestnih volitvah povsem mirovali. V političnem življenju je pač vselej tako, da je včasih treba tudi marsikaj opustiti, ako to zahteva politična taktika in previdnost.
V	te volitve smo pa vendarle na neki način utaknili svoj predrzni nosek. Volitve so bile namreč jako nepravilno in nepostav-no razpisane; gospodje v mestni hiši so pokazali. da bodisi ne poznajo ali pa nočejo poznati mestnega štatuta. Vsled tega je bil v imenu našega društva podan na c. kr. namestništvo utok, v katerem smo prosili, naj namestništvo pouči goriško županstvo o določbah v §. 37 mestnega štatuta. To se je tudi res zgodilo in županstvo, namesto da bi se bile volitve že vršile, moralo je vse zopet od konca začeti ter imenike vo-lilcev iznova razpoložiti; volitve so se vsled tega zavlekle skoro za dva meseca. Ta udarec je bil jako hud za gospodo v mestni hiši, to pa toliko bolj, ker je prišel od slovenske strani. — Po tem utoku sodili so naši narodni nasprotniki, da se Slovenci na tihem vendarle pripravljamo za volilni boj. To jih je silno vznemirjalo, kajti imeli so zaporedoma priliko, prepričati se, da tak boj z nami Slovenci ni lahka reč. Dasi ni bilo opaziti pri nas nikakili priprav, vendar nam niso zaupali ter so se pripravljali na volitev z istim ognjeni, „kakor da tudi mi poj-demo na volišče. Se na predvečer volitev opozarjal je tržaški „Mattino“ naše Lahe, naj za Boga bodo previdni, ker Slovenci so pretkani ljudje, ki lahko kar na tihoma pridejo, na volišče in zmagajo, ker so dobro organizovani. — Iz strahu pred nami so se bili torej goriški lažiliberalci složno vrgli na tretji volilni razred ter gonili skupaj Volilce z vsemi možnimi sredstvi, pri katerih je marsikaj padlo v žep in želodec. To priliko so porabili celo mnogi naši volilci, ki so tudi hoteli imeti vesel dan na laške
stroške, češ, saj naša narodna stvar pri tem ne bo nič trpela. — Ko so naši nasprotniki videli, da so sami na volišču, takoj je planil ogenj nesloge in razdora med nje, da so se jezno razcepili na več strančic, ki so kaj pridno in celo strastno agitovale vsaka za-se. In tako so imeli Goričani tudi letos dosti življenja in zabave pri mestnih volitvah.
—	Predno se pa zaključi ta oddelek poročila, treba je omeniti še nekaj, kar se dotika nas Slovencev. Komur so znana imena mož, katere so letos volili naši goriški lažiliberalci, čuditi se mora, kak6 uizko da je padla rečena stranka. Še pred malo leti je tako ošabno dvigala svojo glavo, da bi nikdar ne privolila enakim volilnim listam, v katerih na mesto priznanih italijanskih kolovodij prihajajo na površje bolj indiferentni in cel6 c. kr. možje. Da je ona stranka previdno zakrila svoje rožičke in da skuša trajno zagotoviti si prijaznost in podporo izvestnih merodajnih krogov, je to edino le posledica onega strahu, vsled katerega tre« petajo naši nasprotniki pred dvigajočim se slovenskim življem v goriškem mestu.
Politična društva imajo jako lepo nalogo, da narod vzgajajo, in pripravljajo ter združujejo za tako politično življenje, katero more narod časno in večno osrečiti. Poleg volilnih bojev, pri katerih se vzbujajo in urijo narodne moči, so dobra politična šola tudi razni zbori in shodi, pri katerih se razpravljajo važna dnevna uprašanja. Tudi v odboru naše „Sloge11 poudarjala se je velikokrat važnost javnih shodov, pri katerih bi se narod poučeval in ogreval za naše skupne cilje. Žal, da se ta lepa misel doslej ni mogla izvršiti v oni meri, kakor si to vsi želimo. Gospoda! Veliko je narodnega dela, delavcev pa veliko premalo! Skoro vse javno delo (pa tudi tako, za katero svet ne izve) kopiči se v nekaterih rokah, ki ga ne morejo zmagovati; ali hočemo še več pričakovati od njih ? V tem oziru treba nam je boljših odnošajev! Gledati bo na to, da se narodno delo pametno in po sposobnosti raznih rnočij razdeli, da vsako o-pravilo dobi posebne in zanj sposobne delavce. Le na tak način bo mogoče vsestransko ustrezati različnim prevažnim zahtevam, ki se pojavljajo na narodnem našem polju. Dokler pa bodo delavci primanjkovali, dokler se bodo sposobne moči odtegovale narodnemu delu ter plašile truda in znoja, po drugi strani pa vse pričakovale le od ne-katernikov, vrhu tega brezozirno kritikovale in zabavljale, ako se vse ne vrši po njih misli, dotlej ni upati na to stran kakega napredka.
Toliko le mimogrede/ Reči smo hoteli, da za javne shode in zbore je treba v prvi vrsti mož, ki bi jih snovali, vodili, na njih govorili, narod politično šolali ter poučevali v raznih strokah našega narodnega gospodarstva. Pri sedanjih okoliščinah pa vsega tega ni bilo mogoče izvrševati iz razlogov, katere smo slišali malo prej. — Nekaj v tem oziru se je pa vendarle zgodilo v preteklem društvenem letu. Neodvisno od našega društva, toda na vspodbudo mož iz „Sloginega“ vodstva, vršila sta se v Vipavski dolini dva shoda, prvi pri Rebku, drugi v Dornbergu, ki sta bila nenavadno sijajna, zanimiva in poučna. Poročilo o njih čitali ste v „Novi Soči“, zato lahko opustimo vsako daljše opisovanje. Tudi za prve dni oktobra je bil namenjen javon shod za celo Vipavsko dolino; udeležiti sta se ga imela oba naša državna poslanca. Toda za
1.	oktobra sta sklicani že delegaciji v Budimpešto, kamor se odpelje tudi naš poslanec in predsednik dr. A. Gregorčič — in s shodom je vsled tega za zdaj pii kraju. Vkljub neugodnim odnošajem se je letos torej tudi v tem oziru več izvršilo od drugih let. Nadejajmo se, da bo v prihodnje več mogoče storiti za politično vzgojo in pro-bujo našega ljudstva potom javnih shodov in zborov. To je tudi uzrok, da se je odbor odločil za javni današnji občni zbor, da so imeli tudi nedruštveniki priliko, udeležiti se našega posvetovanja.
V	neki odborovi seji prišel je v razgovor tudi nasvet, naj bi „Sloga“ uprizorila posebno akcijo za poslovenjevanje zunanjega lica naše Gorice, v prvi vrsti pri meščanih slovenske narodnosti. Odbor je uva-zeval to težavno stališče v sedanji preliodui dobi, zat6 je sklenil, naj se „Sloga“ za zdaj
v to uprašanje ne meša, marveč prepusti naj vse naravnemu razvitku, zlasti ko imamo na drugih še važnejših poljih polne roke dela. Utrjujmo se in napredujmo politično in gospodarsko, pa se to uprašanje v nekoliko letih reši samo po sebi. Vendar se je zagotovila moralna in, če bi bilo treba, tudi gmotna podpora onim, ki bi postavljali nad svoje prodajalnice, delavnice itd. slovenske napise.
Častita gospoda! Iz blagajnikovega poročila se prepričate, da se je „Sloga“ u-deležila z večjim denarnim zneskom borbe za slovensko šolo v Gorici. Znano Vam je, velecenjena gospoda, da se je 5. avg. 1891. podala goriškemu mestnemu zastopu prošnja-za slovensko šolo; izkazanih je bilo 348 za šolo sposobnih slovenskih otrok. Ta prošnja ni bila napravljena pod izrecnim „Sloginini“ imenom, a bila je delo tistih mož, ki vodijo ,, Slogo"; tudi stroške poravnali so sami. Kaj se je zgodilo z ono prošnjo, Vam je znano iz časnikarskih poročil. (Poročevalec pripoveduje o daljnem razvitku te zadeve ter pove, kako so se na magistratu preiskovali podpisi na prošnji.)
Ker so nam gospodje v mestni hiši hoteli na tak način uničiti našo prošnjo ter oropati ji ugled resnosti in poštenosti, zato smo sklenili, dati tej gospodi primeren odgovor ter izpodbiti jej temelj njenemu prečudnemu postopanju proti pravičnim zahtevam slovenskega prebivalstva v prijaznem našem mestu. Napravila se je nova prav krepka prošnja naravnost na ministerstvo. Da bi o pristnosti podpisov ne smelo biti nikakega dyoma, podpisala se je ta prošnja pred c. kr. notarjem gosp. Josipom Kavčičem ; podpisanih je bilo 439 pod šolsko dolžnost spadajočih otrok, torej mnogo več nego v prvi prošnji. To prošnjo sta naša gg. državna poslanca izročila naučnemu ministru Gauču dne 20 maja t. 1.; obljubil je, da bo delal na to, da se prošnja čim prej ugodno reši. Kako daleč je prišlo to šolsko uprašanje, znano Vam je iz časnikarskih poročil. Kot zastopnika starišev pooblaščena sta gg. dr. Al Iioji c in A. M. Obizzi, ki sta se udeležila štirih sej šolske komisije, v katerih sta krepko zagovarjala pravično našo zahtevo.
Zdaj pričakujemo, da pride v mestnem starašinstvu na dnevni red; ako bo prošnja odklonjena, o čemur ne dvomimo, pojdemo dalje do zadnje stopnje, dokler si ne priborimo svojega dobrega prava, ki nam tiče po božjih in naravnih zakonih.
Še dve društveni ulogi na višje oblasti nam je tu omeniti. Mestni šolski svet je društvu naročil, da mora v otroškem vrtu v ulici sv. Klare povečati okna, ter omejil število učenk v razredih. Po tem ukazu morali bi odpustiti precejšnje število deklic iz šole; šle bi v laške šole, kjer bi se po-Iaščile. Tega pa nismo hoteli storiti. Napravili smo zategadel prav krepak utok na deželni šolski svet, v katerem smo dokazali dvojno mero mestne gospode ter njeno preveliko prijaznost do nas Slovencev ter „skrb“ za zdravje naše mladine; ob enem smo zahtevali, naj deželni šolski svet prisili goriško mesto, naj pa ono poskrbi za potrebne slovenske ljudske šole, ki bi sprejele naše deklice. Utok je bil najbrže tako prepričevalen, — da nam dc danes še odgovora niso dali. — Omenjeni ukaz go-riškega mestnega šolskega sveta dal nam je tudi povod, da smo podali obširno pritožbo, oziroma prošnjo na ministerstvo, katero naj bi skrbelo za to, da bi se prošnja goriških starišev čim prej rešila. „Slogina“ uloga je imela toliko uspeha, da so višje oblasti začele nekoliko pritiskati na mestni zastop goriški, naj bi se zganil in začel o prošnji razpravljati. To se je tudi zgodilo, a kak6 daleč, to je slavnemu zboru gotovo že dobro znano.
Častita gospoda! Delokrog našega političnega društva je tako obširen, veleva-žen in znamenit, da veliko stori za bodočnost našega naroda na Goriškem celo v takem slučaju, ko bi se le malo ali nič ne slišalo o njem. To je „Slogina“ tiha, mirna a velepomembna delavnost na polju narodne vzgoje naše nježne mladine v goriškem mestu. Znan Vam je začetek in razvitek naših društvenih in vzgojevalnih zavodov.
V	jeseni leta 1890. ustanovili smo še tretji razred, ker nismo hoteli odpustiti deklic iz šole ter prepustiti jih potujčevalni sili. Nekateri so hoteli reči, da smo si preveč zaupali, da ne bomo mogli izhajati, itd., todii držali smo se pregovora, ki trdi, da: „kdor ne vaga, nima blaga*. Sklep lanskega računa je pokazal, da naša srčnost je bila opravičena, kajti kdor iniA na svoji strani tako vroče in požrtovalno rodoljubje, ka-koršno so dokazali prijatelji naše nježne mladine, temu se ni bati, da omaga v pravičnem delu in boju.
Slavna gospoda ! Pomoč pa, katero je odbor dobival v teku letošnjega leta od slovenskega rodoljublja, nas je po eni strani močno ganila, da smo s srčno hvaležnostjo zahvaljevali svoje prijatelje in sobori-telje za našo prihodnost v goriškem mestu, po drugi strani pa smo dobili toliko več sičnosti, da smo poskusili ustreči novim zahtevam na polju narodne nzgoje v lepi naši Gorici. — Malo prej smo slišali, kake ovire nam je hotela narediti mestna gospoda v naših zavodih v ulici sv. Klare. Ta okolnost in pa prepričanje, da z novim šolskim letom se oglasi še novih otrok, katerih drugače ne bi mogli sprejeti, vspodbudila nas je,
da smo sklenili ustanoviti v dolnjem delu mesta še en otroški vrt in še en razred, in sicer mešan, da bi mogli sprejeli tudi dečke, za katere doslej ni bilo še nič poskrbljeno. Ta predmet nam je dal mnogo dela ter prizadejal veliko mučnih skrbij. Hvala bodi Bogu, vse smo srečno in še o pravem času izvršili! Največja težava je bila: dobiti pripravne šolske prostore, kar v sredini mesta ni tako lahka reč. Po dolgem iskanju, po velikem trudu, po premnogih pesvetovanjih in dogovarjanjih (pa tudi neprijetnih sitnostih) posrečilo se nam je dobiti primeren prostor v ulici Barzellini (za glediščem) pri posestniku Francu Rossi -ju. Naleteli smo na moža, sicer Italijana, a vseskozi poštenjaka, s katerim je pravo veselje dogovarjati se; možje v stavbinstvu strokovnjak in v cenah precej zmeren. Za 350 gld. na leto oskrbel nam je krasne prostore, ki v vseh točkah odgovaijajo postavnim zahtevam. V teh prostorih sta 2 sobi, ograjen kos dvorišča in stanovanje za postrežni-co. Svetujemo, naj si gospodje zborovalci te prostore ogledajo; vemo, da jih bodo od src& veseli.
Kak6 neobhodno potrebna je bila taka razširitev društvenih zavodov, dokazuje letošnja šolska statistika. V ulici sv. Klare imamo otrok: v otroškem vrtu 50 (a pride jih še!), v prvem razredu 49, v drugem 48, v tretjem pa 50; v otroškem vrtu novem je 47 otrok (pride jih še!), v novem razredu (ki se smatra le kot podružnica prve šole) pa je 61 učencev in učenk; v vseh zavodih oskrbujemo torej že danes 305 otrok, katere ohranjujemo tako slovenski materi. Gospoda! Kaj bi bilo iz vseh teh otrok, da sami ne skrbimo za njih narodno vzgojo? Odgovor ni težak! Vidi se torej, kako znamenito je „Slogino" delovanje za bodočnost slovenskega življa v Gorici. Ako bi „Sloga“ ne storila drugega nego da vzdržuje te zavode, vredna je naše vsestranske pomoči in zahvale.
Da bi v teh naših zavodih šlo vse v lepem redu, ki bi delal čast društvu in slovenskemu narodu v obče, in da bi njih sad bil primeren žrtvam, katere doprinašamo, priporočalo se je učiteljskemu osebju, naj ima vedno svoje dolžnosti pred očmi, a da bi odbor natančno vedel, kaj se v zavodih godi, in da bi mogel učiteljicam iti l a roko, imenoval je za nje svojega nadzornika v osebi današnjega poročevalca. Nadzornik je pogosto nadzoroval zavode ter udeleževal se učiteljskih konferenc, pri katerih je brez ovinkov povedal svoje mnenje o dobrih ali slabih straneh, katere je opazil. — Z zavodi smemo biti povsem zadovoljni. Kot najboljši dokaz bodi nam redek dogodek, da je 'etos iz tretjega oddelka v tretjem razredu vseh pet deklic, ki so se oglasile, prestalo strogi izpit za v.prejem na goriško žensko učiteljišče. Seveda se nam je za to zahvaliti posebnemu trudu šolske voditeljice in učiteljice g.čneMarije Jugove. Ugled naše šole narastel je tako, da so prišle letos v zadnji razred deklice, ki so že končale ljudsko šolo, ker hotfi se tu pripraviti za učiteljišče.
Poleg novih zavodov je še veliko lepega prostora, ki je jako pripraven za popolno slovensko šolo. Pa kakor ugaja oni prostor slovenskemu srcu, tako je padel v oči tudi našim prijateljem na magistratu, ki so ga hoteli pridobiti za novo laško štiri-razrednico z otroškim vrtom. „Corriere“ je I že vriskal od veselja, češ, da „važni načrti" so na vidiku. Ti načrti bili so res velikega pomena za naše nasprotnike, ker naravno je, da bi laška šola in laški otroški vrtec poleg našega kar zadušila — naše načrte, i Toda posrečilo se nam je odvrniti tako j nevarnost ter, ako Bog da, pridobiti oni prostor za naše šolske namene.
Gospoda slavna! Vsi naši sosedje nas občudujejo, da Slovenci v Gorici sami tako lepo skrbimo za narodno vzgojo svoje mladine, občudujejo „Slogo“, ki si upa tolika bremena nalagati na rame. A daje „Slogi“ mogoče tako vstrajno in uspešno vršiti to j svojo znamenito nalogo, zahvaliti se imamo
1	premnogim rodoljubnim dobrotnikom in pri-
i	jateljem naše mladine. Katerega rodoljubnega | Slovenca srčno ne veselč poročila v „N. S."
| o redno dohajajočih radodarnih doneskih? Ni | je prilike, žalostne ali vesele, smešne ali j resne, norčave ali pametne, da bi se ne zbirali denarni doneski za naše učne zavode v Gorici. Med temi dobrotniki bo imenoval g. denarničar še posebej nekatere rodoljube, ki so nam priskočili na pomoč s posebno odličnimi svotami. Ko bote slišali, velecenjena gospoda, tista imena, zakličite rodoljubnim dobrotnikom presrčni:	„Slava jim! Bog
povrni!" — Omeniti treba tudi, da po deželi se je požrtovalno trudilo mnogo rodoljubov s pobiranjem radodarnih doneskov. Na tak način došlo je »Slogi11 le darov za 2499 gld., kar je za slovenske razmere tako odlična svota, kateri se lahko globoko in spoštljivo priklonimo. Odbor ne more zamolčati svoje presrčne zahvale vsem rodoljubnim dobrotnikom in vrlim nabiralcem za tak6 veliko pomoč in za tak6 vstrajno po-žrtovalnost. Bog živi naše prijatelje, Bog ohrani med nami takč požrtovalno in vzgled-no rodoljubje!
Gospoda! Iz poročila blagajnikovega se prepričate, da smo tudi letos prihranili precejšnjo sveto, tako da im& društvo v obeh zalogih blizu 2000 gld. imetja. Utegnil bi kdo reči: „zdaj društvo nima več tolike potrebe, zat6 za zdaj ne dam več ;
ko bo treba, že posežem v mošnjiček tudi jaz.“ Ne tako, častita gospoda! Nabirajmo in žrtvujmo, kakor da je prazna „Slogina“ blagajnica! Potrebe v Gorici so velike in mnogovrstne; potrebno bi bilo le še več otroških vrtov. Ako bomo imeli v blagajnici nekaj gotovine, da nam to nove srčnosti, da ne ostanemo na dosedanji stopnji, marveč da pojdemo še dalje in da si ustanovimo na vseh krajih goriškega mesta prepotrebne otroške vrte. Le pomislite, kako lahko bi bilo pri srcu tistim, ki neposredno skrbe za obstanek naših zavodov, ako bi imeli v blagajnici vsaj toliko gotovine, kolikor znašajo stroški enega leta? Stroški so gotovi, ne tako dohodki, a zavode treba je ohraniti, naj se zgodi karkoli. Vstrajajmo, velecenjena gospoda, na dosedanji poti takega delovanja, saj vedno ne bo tako! Imejmo trdno zaupanje v Boga in sebe, pa pričakujmo, da i nam, ako bomo vredni, kmalu sine sclnce srečneje prihodnosti. Toda hrepeneči za tem ciljem imejmo vselej pred očmi zlato vodilo: „Pomaj si sam in Bog ti bo pomagal!" Pomagajmo si torej sami, dokler ne zmaga pravica na svetu!
Bodi dosti! V nadi, da slavni zbor soglasno odobri odborovo delovanje v preteklem društvenem letu, priporočamo vsem udeležencem, naj bi ohranili v svojih rodoljubnih srcih razne želje in nasvete, izražene v tem poročilu, ter po njih vsi uredili svoje narodno delo v domačem kraju. Ako bi se to zgodilo, dosegli bi Slovenci tu ob jezikovni meji tisto zdravo in krepko narodno organizacijo, ob katerej bi se razbili v prazen nič vsi sovražni napori in naskoki, kakor se razbijajo {tene vihrajočega morskega vala ob sivej pečini na skalnatem bregu. Bodimo prepričani, da s takim složnim in idejalnim delovanjem se bomo brzimi koraki bližali svojemu skupnemu smotru na tem svetu, ob enem pa si bomo pridobivali vsak sam za-se tudi dušnih zakladov za večni blagor. In da bi se naše narodno delo čim prej postavilo na tako trdno in idejalno podlago:
v to Bog p o m o z i!
Zbor je pazljivo poslušal gornje poročilo, izražal večkrat svoje odobravanje ter pri koncu saglasuo svojo zadovoljnost s tem, kar je slišal. — Oglasi se za besedo šempaski župnik veleč. g. Blazij Grča in pravi, da zbor se more le veselili, da ima na čelu odbor, ki tak6 skrbno iz požrtovalno deluje, kakor smo ravnokar slišali iz obširnga poročila. Odbor je veliko delal, za kar zasluži le zahvalo in priznanje. Ako smo slišali kaj neprijetnega o našem društvu ali odboru, naj nas to ne moti, ker smo prepričani, da društvo stoji na dobri podlagi in da se odbor vestno drži onih načel, ki so temelj društvenemu delovanju. Govornik pripoveduje, kako je v prejšnjih časih videval na mestnih ulicah otroke brez varstva in nadzorstva, kjer niso mogli slišati nič dobrega in lepega, vrhu tega so se potujčevali. Danes pa sem si ogledal društvene zavode in milo mi je bilo pri srcu, ko sem videl in slišal, kako lepo se otroci tamkaj vzgajajo, kako se otroci uče govoriti, moliti itd. Kolikor „Sloga“ more rešiti takih otrok, to gotovo stori; rešuje jih takč veri in domovini. Odbor „Sloge“ je torej tudi v tem oziru res veliko storil in vreden je naše odkritosrčne zahvale in našega priznanja. Predlagam torej, da zbor izreče dosedanjemu marljivemu odboru svojo zaupnico. Zbor soglasno prtrdi temu predlogu.
*
* *
Marljivi in skrbni denarničar gosp. Valentin Kancler poroča na to o denarnem stanju društva. Politično društvo kot tako je imelo v začetku leta gotovine v blagajnici 3 gld. 71 kr.; med letom došlo je udui-ne 94 gld. 30 kr.; vseli dohodkov je imelo torej 98 gld. 01 kr. Stroškov je imelo za 84 gld. 45 kr.; v blagajnici preostalo torej 13 gld. 56 kr. Ker je bilo lani naloženih na obresti 267 gld. 55 kr., ima politično društvo kot tako 281 gld. 11 kr. imetja.
Ugodnejši se kaže račun „Sloginih“ zavodov. Dohodki so bili naslednji:
gld. kr.
1. Gotovina v blagajnici .... 358:6472
2.	Šolnina je dala ...	• .	.	.	91:15
3.	Obresti naložene glavnice	.	.	54:54
4.	Za 28 čitalničnih delnic .	,	.	280:—
5. Dohodki božičnice........... 68:40
G. Družba sv. C. in	M.	je	dala	.	500:—
7. Državna podpora	za	1.	1891.
in 1892 ............................ 600:—
8.	Od naloženega denarja .	.	.	350:-—
9. Dr. A. Gregorčič........... 400:—•
10. Alfred grof Coronini .... 150:—
11. Neimenovani dobrotnik .	.	.	150:-—
12. Goriška ljudska posojilnica	.	90:—
13. Prof. Jos. Ivančič v G. . .	■	60: —
14. Goriška ženska podružniea	.	50:
15. Neimenovani dobrotnik . .	.	50:
16. Fran Povše v Ljubljani ...	50:—
17. Dr. Nikolaj Tonkli v Gorici	.	27:29
18. Dr. Franc Kos v G............... 20:—
19. Rodbina Dolschein v G. . .	20:—
20. Franjo Ferftla v G...................17:37
21. Razni darovi.......................1124:72
Skupaj 4512:11
Stroški:	gld. kr.
1. Učiteljsko osobje in nagrade 1609:15
2. Oboji šolski prostori . • . .	800:—
3. Postrežnica.................... 53:—
4	Šolska oprava, poprave . . .	32:72
5. Knjige in šolske potrebščine. 24:11
6. Kurjava............................ 31:30
7. Za božičnico................... 40:—
8. Tisek in pošta..................... 14:35
9. Naložili v posojilnico .... 1550:—
10.	Gotovina v blagajnici . . .	357:48
Skupaj 4512:11
Ker 9. in 10 točka niste pravi stroški, zato znašajo izdatki le 2604 gld. 63 kr. Omeniti treba, da stanovanje v ulici Barzellini je plačano za celo leto naprej do 1. sept. 1893., kar kaže vrednost od 350 gld.
—	Na začetku društvenega leta je bilo 1211 gld. 30V2 kr. imetja, pri koncu pa 2140 gld. 14 kr., torej za celih 928 gld. 83'/2 kr. več, kar je pač radosten in nepričakovan uspeh, zlasti ako pomislimo, koliko novega smo letos ustanovili. Dne
22.	sept. 1890. je sedanji odbor prevzel 872 gld. 82 kr. imetja, po dveh letih torej za 1267 gld. 32 kr. več (zraven tega še 350 gld. za preplačano stanovanje.) Ta uspeh je srčno veselil vse navzoče zborovalce, ki so glasno izražali svojo zadovoljnost z opisanim gmotnim stanjem.
Oba računa sta bila brez razprave soglasno poti jena; le tajnik A. Gabršček je dodal par pojasnil. — Na to poroča o proračunu za prihodnje leto. Str o škov za društvene zavode bo 3853 gld. Dohodkov, na katere smemo slcoro z gotovostjo računiti, bo 1838 gld.; ostalih 1995 gld. bodo morali pokriti radodarni doneski. Ker so znašali letos skoro 2500 gkl., upajmo, da tudi letos pride vsaj toliko radodarnih doneskov, kolikor potrebujemo za pokritje računa. — Predsednik je obširno pojašnjeval vse točke proračuna, ki je bil konečno soglasno potrjen. — Proračun političnega društva kot takega kaže 163 gld. 56 kr. dohodkov in 150 gld. stroškov.
v Pii točki posamični nasveti oglasi se g. Stefan Makuc, mlinar v Grojni, in predlaga, naj se osnuje jugoslovanski klub ter utemeljuje svoj predlog. To uprašanje je prišlo v ponesrečeni obliki v razprav*; zato se je komaj vsaj deloma dostojno rešilo. Govorili so gg. Makuc, vikarij Mašera, ve-veleposestnika Leban Janez iz Črnič in Ličen iz Rihemberga, dr. Rojic, župnika Kosovel in Grča (po večkrat), zopet dr. Rojic in konečno predsednik dr. Gregorčič. Govorile so se znane reči o krivicah, ki se nam gode, in delale se razne kombinacije, kako bi bilo mogoče rešiti uprašanje o narodni enakopravnosti. Eni hočejo jugoslovanski klub in trdo opozicijo, Ličen in dr. Rojic pa sta naravnost za zvezo z Mlado-čelii. Dr. Gregorčič pojasni celo uprašanje
o	jugoslovanskem klubu, kako je nastalo, kako se je razvijalo, kako so se o njem razgovarjali slovenski poslanci in v kakem stanju se zdaj nahaja
Zbor je z odobravanjem sprejel pojas-nilo gospoda predsednika. Župnik Grča omenja, da vse to, kar smo slišali od raznih gospodov, so itak le razne kombinacije, o katerih se ne da nič gotovega reči, kaj je najboljše. Kar se vas tiče, izvolili smo poslanca, kateremu povsem zaupamo (Tako je!) 011 bo gotovo vedel, kak6 mu je delovati, da po njegovem spoznanju najbolje ukrene za slovenski narod na Goriškem. Ža^o pred-lada naslednje: „Z zaupanjem v možato in previdno delo svojega državnega poslanca, prestopi občini zbor o predlogu g. Makuca na dnevni red“. — Dr. Rojic se upira temu predlogu in podpira Makucev. Ko še g. Karol Prinčič stavi skoro enak predlog kakor preč. g- Grča, odtegne Makuc svoj predlog, na kar stori enako tudi župnik Grča — a dr. Rojic hoče na to sam vzdržati Makucev predlog. Vendar je ostalo pri tem, da v tem oziru noben predlog ni prišel na glasovanje.
Zborovanje se za par minut pretrga, da se zborovalci dogovorč zaradi volitve odbora. Ko se zborovanje nadaljuje, predlaga č. g. Fran Kodrič, vikarij na Trnovem, naj se z vsklikom zopet potrdi predsednikov veleč- g. dr. Gregorčič (soglasen živio) kot odborniki pa naslednji gospodje: Dr. Aleksij Rojic, Valentin K a 11 c 1 e r, Anton markiz Obizzi, Anton Fon, posestnik in trgovec, Andrej Gabršček, (vsi v Gorici), dalje Blazij Grča, župnik v Šempasu, Josip Maše r a, vikarij v St. Andrežu, Josip Poljšak, župnik \ Prvačiui 111 Franc Budal, pesestnik v Št. Andrežu. Namestniki : Alojzij Š11' e k e 1 j v ^ Komno, Filip T r p in, župan v Sv. Križu, Franc Bavčar, podžupan v Selu. Josip H o n i g, trgovec v Kanalu in Nikolaj Kocijančič, župnik v Ročah. — Doklej je bil odbornik tudi gospod Anton Klančič, župan podgorski. Ker je pa bil izvoljen tudi za predsednika „Katoliško-političnega društva v Podgori" in ker postava prepoveduje, da bi kdo bil v odboru dveh političnih društev, zat6 je gosp. Klančič opustil „mastno službo" pri „Slogi." Predsednik ga zahvali za njegovo dosedanje sodelovanje v našem odboru, čemur zbor soglasno pritrjuje, ter prosi, naj pa kot poverjenik ohrani društvu svojo naklonjenost.
S tem je bil občni zbor končan. Odborniki so si tak6-le razdelili posle: podpredsednik preč. g. Blazij Grča, blagajnik Valentin Kancler, tajnik pa Andrej Gabršček.
Dalje v prilogi.
Priloga k številki 40. „Nove Soče“
(Izdaja za Gorico)
Došli so naslednji dopisi, oziroma pozdravi :
Osebno zadržani, kličemo našemu političnemu društvu „Sloga“, osobito vrlemu predsedniku g. dr. Gregorčiču in vsem zborovalcem presrčen pozdrav, in želimo, da bode tudi nadalje hodilo po tem potu, ne oziraje se na krivične napade dr. Mahniča in privržencev njegovih ter naj vstraja v težki borbi proti tujim in domačim nasprotnikom.
Bog Vas živi!
Cerkno, dne 27 septembra.
Sledi 32 podpisov.
Iz Tolmina. Občnega zbora 29. t. m. se ne moremo udeležiti radi oddaljenosti. Podvržemo se navzoči večini.
„Slogin“ poverjenik
Josip pl. Premerstein.
Nemogoče osebno udeležiti se občnega zbora slovensko narodno političnega društva „Sloga“, izjavljam tem potom vsem zbranim Složanom srčni pozdrav. V slogi je moč! —
V	naši »Slogi** naj ostane moč! Pravica mora enkrat zmagati, i naj bo tudi neljubo neprijateljem in sovražnikom našim. Pogumno naprej! Mi z Bogom za pravično stvar in Bog bo z nami.
Breginj, 20. sept. 1892.
Frančišek Kranjec župnik.
Družba sv. Cirila in Metoda.
V	predzadnji številki objavili smo pismo, katero je gospod Luka S v e t e c pisal prve dni avgusta pripravljalnemu odboru za katoliški shod v Ljubljano. Iz tega pisuia uveril se je lahko vsakdo, kdo je govoril resnico: v borbi za narod osiveli
S	v e t e c ali doslej neznani Šušteršič. Pismo, ki je bilo pisano toliko časa pred katoliškim shodom, je za Svetca najveljav-niša priča o njegovih plemenitih namerah,
—	za katere pa niso marali v Ljubljani.
Zdaj nam je znan pa tudi govor, kateri je imel gospod S v e t e c pripravljen za katoliški shod. Gosp. Svetee je čital svoj govor pred shodom v prijateljski družbi; zato je doslovna istinitost govora povsem zagotovljena. Sicer pa je bil govor znan tudi nekemu gospodu, ki je imel pri pripravah za katol. shod uplivno besedo.
Mi priobčimo ta zaplenjeni Svetčev govor iz dveh razlogov. Prvi je ta, da bodo naši čitatelji videli, kaki govori so bili pri onem shodu vedoma zabranjeni; drugi je ta, da pa drugačnim potom oskrbimo družbi sv. Cirila in Metoda primerno priporočilo kot zadoščenje za krivico, katera se je tej častiti naši narodni ustanovi zgodila pri katoliškem shodu v Ljubljani.
Svetčev govor glasi se takč-le:
»Slavni shod! Meni omejiti se je le na ta del resolucije, ki priporoča naši podpori družbo sv. Cirila in Metoda, kateri ugajajo popolnoma resolucije; zakaj nje namen je isti, ki ga imajo te, namreč slovensko šolstvo na katoliški podlagi, ter je ta namen jasno izražen v nje jravilih, po katerih se je družba, kakor kažejo nje „vestni-ki“, zmiraj natančno in vestno ravnala.
Da se pa prepričate, kako potrebna in tudi kako vredna je ta družba naše podpore, dovolite mi na kratko razložiti, da se je osnovala zgolj v hrambo naše narodnosti, proti kateri so bili napravili Nemci svoj „Schulverein“, Lahi družbo „Pro patria** z očitnim namenom, v svoje otroške vrtove in svoje šole loviti slovenske otroke in jih ondi potujčevati, kar v resnici tudi delajo. Po tem grdem ravnanji naših narodnih nasprotnikov prisiljeni, osnovali smo zgolj v obrambo šolsko družbo, ter smo z ozirom na to, da nam je ravno takrat sv. oče papež posebno priporočal častiti spomin slavjan-skih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, z ozirom na to, da sta ravno ta blagovestnika najjasneje dokazala, da mora nauk, ako hoče uspešen in trajen biti, vršiti se v materinskem jeziku, imenovali jo družbo sv. Cirila in Metoda. Tako je nastala naša družba.
Dovolite mi zdaj razložiti kak pomen ima hramba naše narodnosti in kako smo tudi kot katoliški kristjani dolžni braniti svojo narodnost.
Kaj hočejo naši narodni nasprotniki1? Oni hočejo, da bodi njih narod gospod, naš pa njegov hlapec, njegov suženj. Zato zatirajo naš mili materni jezik, edini pomoček, izobraziti priprosto ljudstvo, ter mu zapirajo šolo in pot v javno življenje. Tako naj ostane naš narod brez uspešnega nauka, brez izobraženja, naj hira v nevednosti ter se umika v trgovini, v obrtu, v javnih in privatnih službah in celo v svojem posestvu tujcem. Tako naj polagoma zgine s površja zemlje ter naj množi z odpadniki in potuj-čenci moč in slavo tujih narodov. To je njih namen. Ker smo danes tukaj zbrani katoliki in vedno zvesti avstrijski državljani, premislimo resno, kake nasledke bi imelo to raznarodovanje tudi za katoliško vero in avstrijsko državo. Ali nas ne uči vsakdanja skušnja, kako postajajo naši odpadniki, kakor nekdanji turški janičarji, najhujši sovražniki ne le našemu narodu, ampak tudi cerkvi in veri in kako pridobivajo z njimi iredento v-ske vrste na jugu in na severu najbolj ognjene borilce? In ako bo naš narod bolj iu bolj v revščino lezel, kar je neizogibno
brez narodnega šolstva, ne bode li tudi od tega škode trpela njegova vera ? Ali ne vidimo, kolikrat se mora odvisni človek tudi v verskih rečeh obračati po volji in zgledu svojega ošabnega, brezvernega gospodarja in v kako veliki nevarnosti je zmiraj uho* zega človeka moralnost ? Spomnimo se le i sv. Miklavža in tistih revnih deklic, ki jih je s svojimi darovi rešil pogrehe.
Iz tega je pa razvidno, da s tem, ko mi Slovenci branimo svojo narodnost, ne pospešujemo samo naroda časni napredek; mi mu branimo tudi največjo svetinjo, največji božji dar, sv. vero, in ohranjujemo Avstrji zveste podložnike. Branitelj narodnosti je torej vedoma ali nevedoma branitelj vere; nasproti pa tisti, ki p o v d a r j a samo vero, za narodnost se pa n e briga, ne zadostuje s v o j e m u namenu, ker z a n e m a r-j a bistvene pogoje, pod katerimi si more narod naš ohraniti svojo vero. Tukaj je tudi bistveni raz loček mej nami in nemškimi katoliki. Lahko je njim molčati o narodnosti, ki jim je popolnoma zagotovljena in vživa še celo prednost pred vsemi drugimi. Razumljivo je celo, da oni, ki poznajo le razmere svoje narodnosti iu vidijo, kako njih rojaki svoji narodnosti na ljubo zatirajo druge narode, imenujejo tako narodno teženje pogansko, kar je tudi v resnici. Zakaj to je Darvinova teorija, da gre moč pred pravico, da sme močnejši slabejšega ujesti. Nasproti je pa naša narodna borba le prisiljena hramba. Mi nikogar ne napadamo, ravnaje se natančno po Zveličarjevem nauku: „Kar nočeš, da se tebi zgodi, niti drugim ne delaj**.
In zdaj pridem do tega, da je ta bramba tudi naša verska dolžnost, delo krščanske ljubezni, katero zapoveduje in plačuje Bog. Spominjam se, kar pripoveduje sv. Hijeronim od sv. Janeza Evangelista. Ko ta v svoji veliki starosti ni mogel več hoditi v cerkev, dajal se je tja nositi, in ker ni mogel mnogo govoriti, ponavljal je vselej besede: »Otročiči, ljubite se mej seboj “. Vprašan, zakaj vedno to ponavlja, odgovori: „ker je to zapoved Gospodova in ker je. zadosti, če se jedino to spolnuje".
Brez dvombe je hotel ta ljubljenec Gospodov s tem izreči posebno važnost in zaslužnost ljubezni do bližnjega, ki se po-kazuje v dobrih delih. Saj je vera brez dobrih del mrtva iu dobrih del ne moremo storiti drugemu kot svojemu bližnjemu. Saj jih Bogu ne moremo izkazovati. On od nas ne potrebuje nobenih dobrot Njega moremo le častiti in hvaliti. Izpolnjujemo pa orne- j njeno zapoved Gospodovo z dobrimi deli do ' bližnjega. Čudovita se vjema s to mislijo, j kar piše Evangelist, kako bo govoril Gospod v poslednji dan, ko bo ločil pravične i od krivičnih. Lačen sem bil, poreče, niste j mi dali jesti, in žejen, niste mi dali piti, in v ječi sem bil, niste prišli k meni. In ko bodo prašali, kedaj smo te videli lačnega iu žejnega in v ječi, odgovori jim, kar ste storili najmanjšemu svojih bratov, to ste meni storili.
In vidite, tisti naši bratje, ki jih pritiska naš narodni sovražnik, jim krati šolski in še čelo krščanski poduk v razumljivem maternem jeziku; ki jim jemlje kruh iu zaslužek in jih preganja celo iz očetove zemlje, ali niso v evangeljskem pomenu lačni in žejni in kakor jetniki v sponah ljutega sovražnika, in ako družba sv. Cirila in Metoda za te naše brate napravlja otroške vrtove in šole in preskrbljuje krščauki in druge potrebne nauke v maternem jeziku, mej nje pošilja dobre bukve za dušno hrano,
&li jte- opravlja s tem v pravem pomenu dela krščanske ljubezni, katere sam Bog od nas zahteva?
Tako bodi naša družba priporočena vaši skrbi, vaši ljubezni; podpirajmo jo, kar mogoče krepko, da bo dela krščanske ljubezni mogla vršiti od dne do dne v obilnejši meri, Bogu v čast, sv. Cirilu in Metodu v hvaležen spomin, ter naši veri in naši narodnosti v zdatno korist.
O FIS £
Iz Brd, 26. sept. — Trgatev smo v Brdih začeli brž po kvaterni nedelji; torej nenavadno zgodaj, ker je dolgotrajna suša pospešila dozorenje grozdja. Za letos se nadejamo prav izvrstne, boljše od lanske, rebule. — Množine pa ue bo toliko, kolikor lani. Ako bi laško »krvavo stegno*1 ne motalo motovil po naši Gorici, bi dobro stali Vipavci in Brici. Prav potrebno je, da pazi in preiskuje naša visoka vlada ob meji, kake vrste vino se uvaža iz Italije v Avstrijo.
Toča je silila črez Lože v Brda tisti popoldne, ko so tam Lahi slavili Z o r u t a. Padala je prav debela, vendar redka, mirna in le malce časa. Škode je bilo največ, kjer so imeli slavnost. No, Bog ne daj hujše!
I« zahodnih Brd, 20. septembra. — V nedeljo, dne 18. t. m. izvršili so naši laški sosedje tisto slavnost, o katerej so že več tednov bobnali. Ta slavnost je bila, kakor že znano, v častni spomin laškemu (furlanskemu) pratkarju in pesniku Petru Z o-r u t u, ki je bil rojen zdaj 100 let na Ložah in krščen v župni cerkvi sv. Lovrenca pri Neblem, kamor spadajo Lože, po italijansko: Lonzano.
Župnija sv. Lovrenca ima skoraj same Slovence, samo na Ložah biva poleg Slovencev tudi nekaj Lahov, kateri so se gotovo le iz Slovencev prelevili.
Ime „Lonzano“, katero rabijo naši laški sosedje mesto »Lože*4, potrjuje dvojno resnico: 1. da so stari Slovenci izgovarjali nosnik „0“ (ki se nahaja v Ciril - Metodovi književnosti) kakor »on44; torej se je glasilo ime Lože kakor „Lonže — Log kakor »Long*4. 2. da so na Ložah bivali Slovenci ter tukajšnjim krajem imena dajali, predno so Lahi sem došli in grajščine postavljali. Lože obsegajo več posameznih hiš in selišč ter spadajo pod obširno županijo dolenjsko, katerej je na čelu slovensko županstvo. Vsled takih razmer ni se moglo pričakovati, da bi se za to laško slavnost nič ne zanimalo slovensko ljudstvo. Lalii sami so na razue načine zbujali radovednost med slovenskim ljudstvom, da bi isto privabili. Glasilo se je celo, da je Peter Zorut bil nekak prerok ter da je prerokoval prihod strupene rose in drugih trtnih boleznij. Govorilo se je, koliko tisočev bo stala ta slavnost in kako lepa da bo. Ni sicer verovalo ljudstvo tem govoricam, a vendar je šlo iz radovednosti gledat napovedano slavnost.
Slavnost seje vršila deloma predpoldne, deloma zvečer. Predpoldne odkrili so spominsko ploščo v rojstni hiši Petra .Zoruta na Ložah. Razim odra za govornika ni bilo posebnih olepšav na Ložah. Zvečer je bila ljudska veselica s plesom v nižjem oddelku Lož, ki se imenuje „Hrvacija“ (najbrž zarad kake hrvatske naselbine). Prostore za to veselico je prepustil veleposestnik Macorig (Mahorič?). Italijanskih zastav ni bilo videti, ker so bile menda izrečno prepovedane; svetilne pa iu umetni ognji kazali so več zelenih, nego drugih barv. Med plesnimi počitki slišalo se je na okinčanem dvorišču — lepo slovensko petje, katero so izvrševali pevci iz g radenskega in m i r n i š k e g a vika rij ata brez vsake ovire. Ploskali so pevcem ne samo Slovenci, ampak tudi Italijani, zlasti z
o	u k r a j Idrije; onemu znanemu Lahu pa, ki se je bil iz Ločuika pripeljal na treh kolesih, delal je ta prizor hudo v črevesih. Žalenja ni bilo nikakega, ker so orožniki strogo zdrževali red. Pozno v noč odšli so slovenski pevci, pojoči »Naprej z a s t a-v a Slave!**. —
Dol-Otliea, 24. septembra. — Mislil sem, I gospod urednik, da Vam spretnejše pero naznani in opiše slavnosti, ki so se vršile pretekli mesec tu pri nas, a ker ni sluha ne duha od nikoder, naj pa jaz poskusim to reč.
Dne 17. avgusta smo imeli pri nas sv. birmo in blagoslovila se je popravljena cerkev po prevzvišenem kuezonadškofu go-riškera. Lepi in znameniti so bili ti dnevi za tukajšnjo občino. Ljudstvo je uvidelo ta pomen, zatč je kar tekmovalo	med	seboj,
i	da priredi kar mogoče lep vsprejem.	Slavolokov z različnimi napisi bilo je	več,	a naj-	|
,	lepša bila sta: oni na predmeji	in oni pri	■
ljudski šoli na Dolu. Prevzvišeni vladika pripeljal se je skozi Trnovski gozd že dan poprej okoli 8. ure zvečer — spremljan po prečastitem g. dekanu črniš kem in vikariju trnovskem. Pri jako lepem slavoloku na Predmeji pozdravil je Njegovo prevzvišenost tukajšnji c. k. gozdni oskrbnik v imenu podrejenega mu osobja in g. učitelj v imenu šolske mladine, starašinstva in cele občine. Na to je podelila prevzvišenemu knezo-nadškofu mala Izabela, ljubka hčerka tukajšnjega gospoda gozdnega oskrbnika, lep šopek gorskih cvetic. Prevzvišeni vladika se je po njega obče znanej ljubeznivosti srčno zahvalil za lep vsprejem, ter podelivši nam sv. blagoslov, odpeljal se med gromom topičev dalje proti cerkvi. Blizo cerkve pričakoval je prevzvišenega preč. gosp. ku-rator z dupliruiki, koji so ga spremljali potem v cerkev. Drugi dan bili so sv. obredi. Ljudstva bilo je od blizo in daleč, kar je še bolj poveličevalo redko slavnost. Okoli
4.	ure popoldne odpeljal se je prevzvišeni vladika proti Gorici in s tem so se končale slavnosti.
Iz bližnjih hribov, 25. sept. — Pretekli teden bil sem v Gorici; mnogo sem slišal govoriti o predelski železnici in o dunajskem inženirju Buchelen-u, ki je prišel tudi k nam na Goriško razpravljat uprašanje o predelski železnici. Umevno je, da radi slišimo govoriti o tem, kar si želimo; tako je tudi Biichelen našel pazljivih poslušalcev, ki goje nove nade, da se nam kdaj uresničijo lepe sanje o žvižgojočem „lukamatiju“ po lepi naši Soški dolini. — Neki znanec mi je pripovedoval, da so Tolminci svečano sprejeli imenovanega inženirja; tako je stalo v »Corrieru** že v četrtek, torej še pred „Novo Sočo**, ki izhaja o petkih. Prav radoveden sem bil na dopis iz Tolmina v tem lahonskem listu in čital sem ga. Pa kako sem se začudil, ko sem drugi dan čital v „Novi Soči** popolnoma enak dopis, kakor da bi bil poslovenjen iz »Corriera**. Kako je to mogoče? Kake zveze so tu s »Corrie-rom**? (Mi tega neverno. Naš dopis je izviren ; prejeli smo ga že teden poprej in tudi naznanili v „N. S.“ Uredništvo.)
Neki dopisnik v zadnji štev. »N. S.“ izrekel se je jako neugodno o laških vinih. Zel6 dvomim, da bi prevladalo tako mnenje, ker mnogokje slišim jih hvaliti. Seveda je pri nas velik križ, ker se redko kako vino pusti na miru. Že yeste, kaj hočem reči.
Kdor dobi pravo vino, bo že shajal ž njim. Za nas, ki vina ne pridelujemo, bo to dobro, da si ga tudi naš težak lahko privošči kozarec ob nedeljah in praznikih, ne da ga mnogo stane.
Skoda je le ta, da gre denar iz države. Da se to ne bo godilo, treba bo, da pa našim vinom cena nekoliko pade, saj so bila itak predraga. Ako vinogradnik prejme po 15 ali 16 gld. za svoje vino, je že več kot zadovoljen. Nevarnost se res bliža, zatč: s ceno našim vinam dol!
Politični razgled
Delegaciji ste sklicani v dan 1, oktobra v Budimpešto, kjer se zberejo naši in ogerski delegatje, da rešijo skupni račun in proračun za l. 1893. Kakor znano, izbran je v delegacijo za Istro gosp. profesor Spinčič, za Goriško pa g. dr. Gregorčič. Zadnji odpelje se danes o Budimpešto. —- Letos bodo v delegaciji zastopani prvič tudi Mladočehi, ki se baje pripravljajo na krepak besedni boj; pričakovati je zanimivih sej. — Tudi Košutovci se bolje pripravljajo na letošnje zasedanje v delegaciji.
Deželni zbori. — V češlcem dež.	zboru odgovarjal ie namestnik grof
Thun na interpelacije zaradi napadov čeških delavcev na nemške izletnike. Zavrnil je tožbe Nemcev in na podlagi sodne preiskave dokazal, da so bili pač jedenkrat Nemci nekoliko tepeni, da so pa bili sami krivi, ker so mirne ljudi naravnost izzivali. Drugih prask pa ni bilo; tu in tam je bilo nekaj prepira, drugega nič. — Tudi v Moravskem dež. zboru odgovoril je namestnik na slično interpelacijo glede na dogodke pri volitvah v Prostejovu, da se ni nič nedopustnega zgodilo, da so Nemci faktične dogodbe svojevoljno zavijali in v svet pošiljali neresnične in izmišljene trditve. -— V nižje avstrijskem dež. zboru je vsaka seja bur-nejša od prejšnje. Protisemitje postopajo brez-ožimo in osvetljujejo gospodarstvo levičarjev in uplio namestnika na način, ki morda vendar uniči sladko govorečo liberalno stranko. — V gališkem dež. zboru spravil je posl. vitez Kozloioskg uprašanje o verski šoli v obravnavo.
—	V b ukovinskem dež, zboru postalo je nasprotstvo mej Rumitni in združeno manjšino uprav sovražno. Rumunska večina razveljavila je volitev vladnega kandidata barona Kaprija samo da si zagotovi večino pri volitvah v dež. odbor. Manjšina se vsled tega več ne udeležuje sej in tako delajo Rumuni, kar jim je drago. Vlada se je doslej držala jako vzdržljivo in ne skuša uplivati na nobeno stran, želeč, da se razpor mirno razvije in konča.
Srbske ram mere. —- Mej radikalnim prebivalstvom v lladžibegovcu in liberalno upravo prišlo je do odkritega boja. Prefekt poslal je uradnika z nekaterimi orožniki v Had-žibegovac odstavit občinskega načelnika, ljudstvo s‘e je uprlo, prišlo je do boja, tako da je trajalo streljanje skoro celo noč. Jeden orožnik je bil v boju ustreljen, ranjenih je pa mnogo. Vlada odposlala je konjike v tisti kraj, ker je razburjenost jako velika.
Rusija in Turčija. — Ruski veleposlanik izročil je turški vladi posebno noto, v kateri protestuje Rusija zoper vzprejem Stam-bulova in nekako prikrito preti, če bi hotela Turčija kaj storiti gledi pripoznanja Kobur-žana. Politični krogi pripisujejo tej noti veliko važnost. Berolinski listi dokazujejo, da bi morala Rusija, če ji kaj všeč ni, prositi druge velesile, da vse vkupe store pri Turčiji potrebne korake. Ako bi Turčija ne mogla plačati zaostale vojne odškodnine, mogla bi Rusija osvojiti si, seveda v varstvo svojih tirjatev, Armenijo in to bi utegnilo postati jako nevarno; zato naj Turčija čim prej poplača ves svoj dolg. Rusija postala je, odkar se je Giers umaknil, dosti bolj brezozirna.
Domače in razne novice
Osebne vesti. — Gospod Jeler Vodopivec, sin cesarskega svetnika Franca Vodopivca v Gorici, prestal je pretekli teden tretji državni izpit na graškem vseučilišču. Pred dvema mesecema napravil je drugi izpit, zdaj pa že zadnjega! Častitamo!
—	V Tolminu bodo imeli v nedeljo slavnost zlate maše; služil jo bo č. g. Karol Pencin. Rojen je bil 25. marca 1819., posvečen pa 24. septembra 1842. — Zlato-mašnik imi v vseli ljudskih krogih mnogo prijateljev in znancev; zatč obeta biti ta slavnost jako lepa. Cerkveni govornik bo — dr. Gabrijelčič iz Gorice.
Gosp. Ant. Sessich, umirovljeui ve-roučitelj (zdaj cerkveni zastopnik v mestnem šolskem svetu),_ obhajal je 50-letnico svojega mašništva. Goriška „Eco“ se je spominjala tega dogodka z jako navdušenimi besedami ter proslavljala ga kot steber naše svete katoliške cerkve. Seveda je povsem zamolčala goriški dopis v »Slovencu**, katerega smo mi ponatisnili in bili zaradi njega zaplenjeni; ono številko »Slovenc a“ pa so v Gorici tudi zaplenili in sicer v — bralnici katoliškega društva (Circolo catto-lico), da je udje niso dobili pred oči.
Radodarni doneski. — Za »Slogine** učne zavode došli so v zadnjih osmih dne h naslednji darovi: J. Peternel, dekan v
Kobaridu, poslal je 8 gld., katere je darovala dne 26. t. m. tamkaj zbrana duhovščina.
—	K. J v Št. Ferjanu 1 gld. — »N. S.“ 26 tablic za otroke, — Ivan Ilijaševič, c. kr. major v pokoju, za nove zavode v ulici Barzellini 5 gld. — Andrej Urbančič, vi-karij na Pečinah, namesto poti h katoliškemu shodu v Ljubljano, 10 gld. — Trije bratje Urbančiči 1 gld. — Stričina Miklavič
1	gld. — Gustav Kraljeta, vodja naše tiskarne, zbral je v Podgori 2 gld. 6 kr.; povod so dali podgorski rekruti. — Pri veselici »Prvaškega Sokola" se je nabralo 20 gld.
Ako bi kdaj kak donesek po kakor-šnikoli pomoti ne bil javno potrjen v »Novi Soči" (kar se prav lahko pripeti, ker dohajajo več osebam), prosimo, naj se takoj naznani nam ali pa odboru, da se pomota popravi. Tiste gospode naročnike, ki pošiljajo kake darove z naročnino vred, in tiste, ki pošiljajo u d n i n o in darove, prosimo, naj blagovole razločno povedati, kaj pošiljajo za eden ali drugi namen; velikokrat moramo sami; ugibati in potem zneske deliti. (Udnina se doslej ne potrjuje v listu.) Bog živi dobrotnike naše! Bodimo vstrajni v delavnosti in požrtovalnsti, ker le s tem si zagotovimo ono prihodnost, po kateri doslej toli vroče, a še vedno zaman hrepenimo !
Deželni zbor goriški imel je učeraj drugo sejo. Poročila nismo mogli objaviti še
v	tej številki, ker v tiskarni ni bilo mogoče izvršiti tega dela o pravem času. Prihodnjič.
Interpelacija o znanem dogodku v Mirnu z goriškimi kolesarji, oziroma o časnikarskem poročilu v »Tagesposti", katere dopisnik je znani c. kr. profesor, imela se je podati v učerajšnji seji deželnega zbora. Ker je pa bil čas kratek, odložila se je za prihodnjo sejo.
Po meslnUi vo,itvali. — Čitateljem našim je znano, na kako grd način so naši Lahi ravnali pri zadnjih mestnih volitvah z deželnim glavarjem Francem grofom Coro-nini-jein; prišel je v ožjo volitev z notarjem Nordisem in potem — propadel. O nasledkih smo obširneje pisali. Toda notar Kordi s ni hotel sprejeti volitve; starašinstvo je poslalo k njemu deputacijo, ki naj bi ga pregovorila, da bi sprejel izvolitev. Ker je pa Nordis ostal pri svojem sklepu, obsodilo ga je starašinstvo po §. 43. mestnega šta-tuta v globo 100 gld. Notar Nordis rad plača to svoto in še bo imel pri tem lep dobiček, da mu ne bo treba vlačiti iz blata mestni voz.
Naš »Corriere" je skrben opazovalec vsega, kar se godi v sosednjem kraljestvu, dočim pozablja poročati o imenitnih dogodkih avstrijskih. Povedali smo n. pr. o svojem času, kakč je polnil svoje predale s poročili in člauki o nekem laškem generalu, ki se je proslavil v vojskah proti Avstriji, smrt avstrijskega generala, slavnega barona Filipoviča pa je odpravil s tremi vrsticami. Namen je preočiten! — Tudi v soboto teden je priobčil kar uvodni članek o smrti italijanskega generala Cialdini-ja, vojvode di Gaeta; udeležil se je vseh vojsk proti Avstriji ob 1. 1848. do 1866. — in prodrl je s svojimi četami tudi skoro že do Soče. Ali so to njegove zasluge, vsled katerih mu mora goriški list posvetiti uvodni članek?
Goriško trgovsko in obrtno društvo. —
Še trije meseci nas ločijo od novega leta, ko bi imelo začeti poslovati to društvo, ako se do tje dobe sposobne delavne moči. Zat6 treba začeti resno delati za izvršitev te lepe misli. Treba pa je, da osebe, ki so že doslej drugod uprežene, ne bodo glavne delavne moči tudi pri novem društvu; delo si je treba razdeliti!
V ta namen vabimo vse odbornike m ostale rodoljube iz mesta in okolice k po-svetovauju v nedeljo 2. oktobra ob
11.	predpoldne v/predsobo čitalnične dvorane. Prosimo, da bi prišli posebno tisti rodoljubi, ki niso bili navzoči pri shodu na dan sv. Petra in Pavla. Treba bo pomnožiti število odbornikov, da bodo v odboru zastopani vsi taki krogi, ki bi zagotovili društvu ugled, zaupanje in obstanek. Namen je jako važen, a izvršitev ni tako lahka, kakor bi si kdo mislil. Misel je bila vržena v javnost, izvoljen je bil že odbor, treba jo je torej izvršiti. Ako se je previdno in z naudušeujem lotimo, ni dvoma, da dosežemo zaželjeni uspeh.
V Tolminu bo v ponedeljek 3. t. m. občni zbor cecilijanskega društva za našo nadškofijo. Oo 10. uri bo sv. maša, potem pa zborovanje. Poročilo nam je zagotovljeno,
Iz Gorice priobčil je „Slov. Narod" dopis z dnč 21. t. m., iz katerega ponati-skujemo sledeči dve novici:
»Učeraj popoldne je tu za mrtvoudom preminol dr. Alberto Levi, na Goriškem, lahko rečemo, najodličnejši kmetovalec, ko-jega posestvo v Villanovi pri Fari (dobro uro od Gorice) je v vsakem oziru uzorno, njegovi obširni vinogradi pa so morda najlepši v Avstriji. Rajnki je objavil mnogo svojih kmetijskih študij, katere je zajemal iz lastnih skušenj in poizvedb, bil je tudi Častni iu pravi ud našega kmetijskega društva in dolgoletni odbornik; kot strokovnjak imel je pri društvenih sejah vselej prvo in glavno besedo, kateri si je znal s svojo učenostjo in spretno zgovornostjo veljavo zagotavljati. Dasi je bil Žid, ponujali so mu
italijanski veleposestniki večkrat deželno-zborski mandat, katerega pa ni hotel nikdar vzprejeti. Dr. L e v i je zapustil veliko premoženje, — pravijo da par milijonov — pa nič otrok. Udova in brat dr. Angelo Le-
vi	stav jedina dediča.
Še drug italijanski kmetijski veljak (?) izgine te dni z goriškega pozorišča. Vitez Eugenio Giordano, ravnatelj italijanskega oddelka tukajšnje deželne kmetijske šole je stalno upokojen. V kratki dobi svoji imela je ta šola 3 ravnatelje, tri zvezde, — katere so v krasnem svitu učenosti priplavale na goriško obnebje, pa so po kratkem teku zatemnele in — utonile."
Družba sv. C. in JI. dobila je zadnji čas nekaj novih podružnic. Med temi je ena tudi na Goriškem in sicer ženska podružnica v Sežani, katera šteje že pri rojstvu odlično število društvenic. Predsednica je gospa Marija Mahorčič, namestnica gospa Antonija Gabršček; blagajni čarica g.čna Mici Mahorčičeva, njena namestnina g.čna N. Štolfa; tajnica g.čna Nežika Pitamic, namestnici pa gospa Jo-sipina Koso vel in g.čna Maša Dolenčeva. Le naprej! Živelo narodno ženstvo!
V Kranju se je tudi ustanovila ženska podružnica; predsednica je gospa županja Leopoldina Savnikova, ki je ob ustanovitvi zbrala 293 gld. 10 kr. Cast takim ženam!
Tudi v Radovljici na Gorenjskem se snuje podružnica. To je veselo znamenje / Na Gorenjskem se nemškutarstvo baje širi, namesto da bi izginjalo, ker nemški upliv s Koroškega ni majhen.
V tržaških zavodih te družbe je letos okoli 400 otrok; v otroškem vrtu je opisanih okoli 90, v prvem razredu 110, v drugem 70, v tretjem 68 in v četrtem 60. Tudi otroška vrta v Rojanu in na Greti sta napolnjena. Kaj bi bilo s temi otroci, da ne skrbi za nje vila naša šolska družba? Bog jo ohrani/ Živelo njeno vrlo vodstvo!
Nova pošla. — Jutri (1. oktobra) ot-vori se novi poštni urad v Rubijah za katastralne občine Sovodnje, Peč, Rubije, Gabrije, Vrh (Št. Mihel) in Petovlje. Posta bo imela zvezo vsak dan s štirimi poštnimi vlaki in z nošno pošto v Kostanjevici.
V Prvačim se je v nedeljo Sokolska veselica prav dobro sponesla v vsakem o-ziru. Udeležba bila je obilna, spored pa se je izborno dovršil. Kakor pri vsaki priliki, tako se je tudi pri tej zbiralo za Slogine zavode; nabralo seje celih 20 gld. Presrčna hvala darovalcem in nabiralcem. Bog živi tako rodoljubje med nami!
Novo deželno gledišče v Ljubljani otvo-rilo se je učeraj s slovesno slovensko predstavo. Otvoritev je pričela z ouverturo iz Glinkove opere »Ruslan in Ljudmila; sviral je vojaški orhester. Potem je govoril g. Igu. Borštnik »Prolog", kateri je zložil pesnik A. Funtek. Predstavljala se je »Veronika Deseniška", katero je po Jurčiču predelal za gledišče g. Borštnik. Krasne vitežke o-prave došle so od »Narodnega gledišča" v Pragi. — Dal Bog, da bi novo gledišče povzdignilo slovensko glediško umetnost, ki bi povečala naš ugled pred tujim svetom.
Snšo imamo, kakoršne že dolgo nismo imeli. Poljski pridelki hudo trpe. Vsled suše je grozdje letos mnogo prej dozorelo. — V Gorici čutimo sušo posebno pri vodotokih, ki kažejo veliko premalo vode za vsakdanjo rabo; nekateri so se kar posušili. Vročino imeli smo tudi tako, kakoršne koncem septembra že dolgo ni bilo. Ako začne pa deževati, bati se je, da vsled deževja niti poljskih pridelkov ne bo mogoče pospraviti. Dal Bog, da bi bili slabi preroki.
Odbor za priredbo slovesnega banketa na čast Luku Sveten razpošilja naslednje vabilo: Minuli so dnevi slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Zalibog, da se je katoliški shod postavil na neko skrajno stališče, katero nas ne more dovesti do toliko zaže-ljene sprave. Ravno nasprotno, še poostril je razglasje mej slovenskima strankama. Z obžalovanjem moramo konstatovati, da je katoliški shod iu njegov pripravljalni odbor proti uzorni naši družbi sv. Cirila in Metoda in v zvezi z njo proti našemu starosti narodnemu poslancu gosp. Luki Svetc-u postopal na način, kateri je moral užaliti njega in vsakega rodoljuba. Ljubljanski rodoljubi so torej sklenili prirediti gosp. Luki Svetcu na čast v nedeljo dne 9. oktobra 1892 ob polu 2. mi popoludne v prostorih starega strelišča v Ljubljani slovesen banket, s katerim hočemo izjaviti, da se popolnoma slažemo s svojim v borbi za narodne koristi osivelim prvakom in vernim nositeljem neskaljenega sporočila dr. Blei-weisovega na svoj narod, — da visoko cenimo našo vzvišeno, za naš narodni obstanek toliko potrebno in zaslužno družbo sv Cirila in Metoda, —■ in da smo nasproti skrajnostim, izjavljenim na katoliškem shodu, složen in jedin narod, kateri ne glede na stan iu nebistvene dosedanje razlike v mišljenji odslej hoče hoditi jedno pot iu z združenimi močmi.dosezati skupni naš smoter. Vabimo torej odlične ro doljube iz vseh pokrajin, da se ne strašijo truda in troškov in se udeleže te predbežue izjave združene narodne stranke. Prosimo da se blagovole rodoljubi mej seboj dogovo riti o udeležbi ter da se najdalje do 5. o k tobra 18 9 2 naznani število udeležencev
V	Ljubljani, dne 16. septembra 1892
Pristavlja se, da se vabila niso mogla do-poslati vsakemu posameznemu ter se prosi, da se neglede na to, ali je kdo vabilo prejel ali ne, javi sam ali v družbi z drugimi za vdeležbo. Opozarja se tudi še na to, da bode dne 9. oktobra zvečer v novem deželnem gledališču slovenska predstava.
Razdeljujmo si delo. -- Ta misel je lepo označena v odborovem poročilu društva »Sloga"; pa tudi na drugem mestu današnje številke smo jo izrazili. Slučaj je hotel, da isto misel obdeluje tudi »Slov. Narod" od torka. Tamkaj čitamo med drugim :
»Skoro povsod, Ljubljano ne izvzemši, sloni breme vsega socijalnega in društvenega delovanja na ramenih vedno istih, maloštevilnih oseb, na ramenih posameznikov. V odborih čitalnic, bralnih in pevskih društev, podružnic sv. Cirila in Metoda itd. naletavamo velno na iste može, k vsem javnim nastopom silimo vedno jedne in iste požrt-ovalne osebe, češ : ti si že tu in tam, ti si že vajen, pa še to prevzemi in stori. Pri večjih narodnih slavnostih vidimo do malega vedno iste obraze, poslušamo vedno iste govornike in tudi na nabiralnih polah ponavljajo se vedno ista imena preobremenjenih msameznikov. Ako pomislimo, da imajo ti možje tudi stanovskih dolžnostij, da so vrli tega do malih izjem tudi še politično de-avni, potem je pač umevno, da se preobilo naloženemu jim narodnemu delu večinoma ne morejo odzvati tako, kakor bi radi. Ultra josse nemo tenetur ! Naravna posledica temu je, da se narodna društva ne vglobe in ne morejo vglobiti v svojo nalogo, v svoj delo-trog tako, kakoi bi bilo za vsestranski razvoj našega kulturnega življenja potrebno. Od tod v prvi vrsti iz raznih krajev prihajajoče in vedno ponavljajoče se pritožbe, da ta in ona čitalnica obstoja le še po imenu in da spi marsikatera podružnica naše uboge šolske družbe, katera je našla proklet-stvo tam, kj er je iskala blagoslova. Decentralizacije in razdelitve dela tudi na tem polj1 dalje ne moremo in ne smemo povešati. V to svrho pa je treba pozitivnega d la vsakega narodnega moža in vsake narodne žene. Vsakdo izvoli naj si delokrog, izbere naj si narodno društvo, katero najbolje ugaja njegovemu duševnemu nagnjenju, njegovemu mišljenju. V prid in korist tega društva osredotoči naj vse svoje sile, zanj naj deluje s svojimi najboljšimi močmi, ostalo polje pa naj prepusti drugim. Na ta način se bo čisto naravno razdelilo narodno delo mej posameznike po naiavnem poklicu in nagnjenji, na ta način zaprečili bodemo preobložbo posameznikov, združili bodemo v vsakem društvu moči, posvečene le njemu ter omogočili tako vsem društvom intenzivno delovanje. Ob sebi umevno je, da ta načrt ne more veljati za one postojanke ob periferiji, kjer nedostaje še za razdelitev dela potrebnih močij, a takih krajev je, hvala Bogu, že malo in vedno mauj jih bo, ako se v razdelitev dela združijo povsod vse narodne moči. Nikdo naj se ne odtegne, vsakdo je poklican, da sodeluje za blagor in bodočnost naroda. Združimo se v razdelitvi narodnega dela, orgauizujmo se za pozitivno delo in mož pri možu stojmo za brambo dosedanjih narodnih naših pridobitev".
Te besede treba je podpisati z obema rokama. Dal Bog v tem pogledu boljših časov na Slovensko.
ID vznla o vina v avstrijsko-i(a,!jau-ski pogodbi. — Ko so se vršili dogovori in sklepale zadnje trgovinske pogodbe mej našo državo z Italijo, Nemčijo in Belgijo, napravila je na vse avstrijske državljane najslabši vtis klavzula v avstrijsko-laški pogodbi, po kateri mora Avstrija znižati u-vozno carino na italijanska vina takoj, ke-dar Italija zniža carino na avstrijska vina. Poprej je uvozna carina na vino znašala pri nas 20 gld. v zlatu ter je bilo celo najboljšim italijanskim vinam skoraj nemožno tekmovati z našimi, dočim se je sedaj carina znižala na 3 gld. 20 kr., ter se na tak način laškim vinom odprla pot v avstrijske dežele. Oni poslanci, ki so glasovali za to pogodbo, ne oziraje se na utemeljene proteste avstrijskih, osobito pa dalmatinskih in istrskih vinogradnikov, tolažili so se z mislijo, da Italija Avstriji na ljubo ne zniža carine, češ: bala se bode prevelikega uvoza avstrijskih vin na Beneško in Lombardsko, kjer so naša vina uekda priljubljena. Iz starih arhivov so se tudi privlekle na dan štatistiške listine, s katerimi se je na videz dokazalo, da je tudi zadnja leta, ko je carina na vino bila visoka, zdatno presegal uvoz avstrijskih vin na Laško onega laških v Avstrijo. Z vsem tem so se razna mnenja nekako prepričala in dotična zakonska predloga dobila je zakonsko moč navzlic ugovorom raznih, za blaginjo svojih volil-cev unetih državnih poslancev In mnogo-brojnih protestov od stranij društev in kmečkih korporacij. Skoraj največ so bile s tem prizadete dalmatinske iu slovenske dežele in po pravici je imenoval slovenski poslanec g. Pfeifer klavzulo o vinu novo trtno uš za Avstrijo. Danes čutimo posledice te klavzule, še ni potekel mesec, odkar je v veljavi in že so avstrijska tla preplavljena z laškimi vini. Skoraj po vseh avstrijskih mestih se ista točijo na drobno po uizkej ceni^ in ljudstvo se gnjete po teh krčmah, srkajoč laška vina, dočim je še mnogo dalmatinskega in istrskega vina, ki se radi prenizke cene laških vin le počasi in slabo
prodajajo. Pred vrati imamo tudi letošnjo trgatev, ki bode po nekod precej obilna. Istotako bode letos bogata vinskega pridelka tudi Italija, kateri bode še lažje mogoče tekmovati z avstrijskimi vini. Navzlic pa okolnosti, da se zbok klavzule laška vina v Avstriji dobro prodajajo ter da je že vsa Avstrija ž njimi preplavljena, niso gospoda Lahi še zadovoljni. Jeli so zadnji čas zabavljati proti Avstriji tirjajoč, naj zadnja dopušča za uvoz ne samo vino v sodih — kakor je v pogodbi jasno določeno — temveč tudi vino v takozvanih ladijah-vodnjakih. Temu se Avstrija upira, ravnajoč se do-slovno po pogodbi. Vsled tega so laški žur-nalisti zagnali po raznih časnikih velikansk krik ter svojo vlado prisilili, da diplomati-škim potem izposluje od avstrijske vlade, da se tudi vina v ladijah-vodnjakih dopuščajo v Avstrijo po znižani carini. Italijanski od-poslanik Miraglia se je zadnje dni mudil na Dunaju, a menda brez uspeha, kajti Avstrija noče pripustiti, radi česar se bodo Lahi zmislili kaj druzega, da vržejo Avstriji kamen pod noge, oni Avstriji, ki jim je napravila velikansko uslugo s tem, da je uvela vinsko klavzulo.	»E d i n o s t“.
Slovenska čitanka za tretji razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. III. V Celovcu; 1892. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. 8° 184. Cena 80 kr. — Slovenski profesorji na srednjih šolah spoznali so že davno, da treba za tretji in četrti razred primerne čitanke, ker Janežičev »Cvetnik" zasnovan in namenjen je bil za prva dva razreda. Ta čutna potreba napotila je že nekatere učitelje, da so se lotili tega tako mučnega, takor težavnega dela, a vsak je opešal sredi pota; še le neutrudni g. prof. dr. Sket dognal je reč do konca in sedaj leži pred nami lična knjiga, katera utegne zadoščati vsem potrebam kar najbolje. Spreten in izkušen šolnik, vedel je dr. Sket skrbno in z izbornim ukusom izbrano gradivo tudi primerno razvrstiti, tako da je tudi za nešol-nika prava slast, listati v ti knjigi, kjer so zbrani odlomki iz spisov vseh dobrih, sosebno novejših pisateljev slovenskih. Vsa raznovrstna tvarina urejena je tako, da stoji v vidni zvezi in vzporedno z drugimi medmeti, kakor se poučujejo v tretjem razredu. Jezik je lep in dosleden, tisek pa uzoren in v čast tiskarni družbe sv. Mohorja.
Istt •a, — F nedeljo teden obiskal je posl. g. prof. Sp inči S Pulj in bil ondujako navdušeno sprejet. Na kolodvoru pozdravil ga je odbor „Čitaoniceu, a v ponedeljek zvečer priredili so puljski rodoljubi njemu na čast velik banket, ki je bil sijajen v vsakem oziru, leo-vacije so pač dokaz, kako priznan in čislan je gosp. Spinčič v vseh narodnih krogih v Istri.
RAZNOTEROSTI
Na Bolgarskem v Plovdivu so 27. avgusta t. 1. otvorili razstavo, katere so se udeležile tudi tuje firme. Karakteristično je, da „Fremdenblatt“ hvali to razstavo, v tem pa seveda tudi bolgarsko vlado; veseli se, da nosijo tudi Bolgari zapadno kulturo na vstok poleg tega, da jo donašajo tudi razni tuji življi. Isti list, ki je 8 dnu P°PreJ prusko-nemško vlado, da se ni odločila za n , nemško razstava v Berolinu, P°”^.g^„i5 vlado, da je izvrSila kaj takega, Tudi officijozni Usti računijo na kratki spomin današnjega citajooega
občinstva.	ngoanejše	gospodarsko položenje,
nego Sredec ali Sofija, zato so priredili razstavo v prvem, ne pa glavnem mestu. Razstava je kmetijska iu obrtna; seveda, ker je Bolgarska kmetijska, je tudi značaj razstavi bolj kmetijski. Razložena je v 25 večjih in 31 manjših poslopjih.
Avstro-češki oddelek je v šolskem paviljonu lanske pražke razstave. Iz pridelkov je sosebno zastopana vrtna zelenjava, katero obdelujejo Bolgari mojsterski; obrtni izdelki pa pripadajo domači mali obrti in kažejo bolgarsko izvirnost na več stranij, nego jo poznamo pri nas. Čehi imajo svoj oddelek ločen s češkim značajem; tudi princa Ferdinanda so Čehi pri otvorenju nagovorili češki, in on jim je odgovoril bolgarski. Ob tej priliki je on pohvalil češki oddelek, zatrdivši, da ima mnogo praktičnega. Pri obedu, h kateremu so bili povabljeni češki raz-stavljalci, je rekel princ, da ume vse slovanske jetike, torej tudi češki. „Jaz sem dalje časa, dodal je, bival med dobrimi in vrlimi tatranskimi Slovani in sem vedno rad poslušal njih jezik. V obče pa sem uže od otroških let sosebno sočustvoval s Slovani in vedno odobraval njih napore, da si ohranijo jezik in iudividuvalnost. Uehe sem vedno pošteval za tak narod, kateri koraka hrabro pred slovanskim svetom.11 Potem je še rekel jednemu izložniku: »Recite le svojim rojakom, da ne samo čutim kakor slovanski knez, ampal: da tudi delam tako. Bolgarska je slovanska dežela. Hočem, da obvaruje svoj značaj, da je nezavisna in srečna. Bolgarska zaslužiti to, potem ko je trpela stoletja.11 V teh besedah, katere smo posneli iz poročila „Pol“, je izraženo načelo zapadnikov, ki zatrjujejo potrebo »samostalnosti11 balkanskih narodov, a je v njih vsaj doslednost, da se priznava analogna samostalnost tudi drugim slovanskim narodom. Kar se pa dostaje tega, da hoče princ Ferdinand ohraniti Bolgarski njen značaj, kažejo dela Stambulova vse kaj drugega.
Sajenje dreves,—Kadar sadiš drevesa, koder so poprej stala stara drevesa, moraš prejšnjo prst odpraviti in jo zameniti s kompostom, strohljivim gnojom in kako drugo prstjo. Posebno dobro je tudi cestno blato. Če hi mlado drevo posadil v staro prst, ne bi uspevalo, ker je prejšujo drevo v teku let že izsesalo največ redilnih snovij. Ker se »a premembo prsti premalo gleda, od tod prihajajo pritožbe, da na starih vrtih ne uspevajo mlada drevesa.
Varstvo zimske salate. — če po zimi pokriješ salato z listjem ali slamo, prav rada ti pognije, ker ji je ta odeja pregosta. Dobro je pa, če na salato nanosiš trnovih vej in mej _ nje naspeš listja. Odeja sedaj ne bode tako gosta m salata ne pognije.
Kako se uniči plesen po kleteh. —
Zidovi po kleteh večkrat kaj radi izplesuijo. Po takih kleteh jo potom neki čuden duh in vse styari »»rade izpridijo. Da se plesen uniči, jo dobro, če
se razstopi 3 dele dvojno žvepleuo-kislega apna v 20 delih vode iu s to raztopino pomočijo stene- potem pa z navadnim apnepiin beležem pobelijo. V takih kleteh se ne bode pokazal plesen po zidovih.
Seme za setev. — Izkušnje so pokazale, da je za setev boljše debelo seme, nego drobno. Tako seme je pa navadno baš v sredi klasu. Ker je pa odbiranje takega semena težavno, izumili so za to neki poseben stroj, ki se imenuje centrifugalen izbiralnik. (Centrifugal-Sortirmaschine.)
Konjski hlevi. — Za konje so posebno škodljivi vlažni hlevi. V takih hlevih izgubljajo vid, noge jim otekajo, dobe kašelj i. t. d. Po zimi so vlažni hlevi še škodljivejši nego po leti. Da se vlažnost odpravi vsaj nekoliko iz hlevov, moraš dobro odvajati gnojnico in hlev večkrat prevetravati.
POSLANICA *)
V	štev. 29. „Nove Soč^“, ktero sem jaz prejel, ni bilo poslauice iz Bilj dne 5 junija, ker je v izdaji za goriško mesto sploh ni bilo. Tako se je /godilo, da sem še le te dni zvedel, kako se je trojica mož razpasla nad cestnim odborom in v prvi vrsti nad menoj zaradi zanemarjenja nove skladov-ne ceste Šempeter-Vertojba-Bilje-Bukovica in slabega gospodarstva na njej.
Ne zaradi osebnega nApada na me, ampak, ker gre tu za javno gospodarstvo, za ktero sem kot načelnik cestnega odbora jaz odgovoren, štejem si dolžnost odbiti zbadljiva očitanja kot neopravičena in podati o tej zadevi naslednja pojasnila:
Za leto 1888 je bilo v proračunu cestnega odbora določenih 900 gld. za vzdrževanje nove skla-dovne ceste, a v istini se je potrosilo za pogrnšča-nje, razne male poprave in za polovico cestarske plače skupaj 1971 gld. 76 kr., torej celih 1071 gld. 76 kr. več, kakor bi se bilo smelo po proračunu. — L. 1889 se je izdalo za enake potrebščine, kakor v poprejšnjem letu, 1407 gld. 45 kr., prekoračivši proračun za 507 gld. 45 kr. — Leta 1890 se je potrosilo za razširjanje cestnega kosa med Vertojbo in Šempetrom 674 gld. 39, kr. za nakup potrebnih zemljišč 992 gld. 21 kr., za stavbeno kamenje in kamnite plošče 732 gld. 10 kr., za razširjanje ceste v Bukovici 78S gld. 24 kr., potem pa še za pogruščanje ceste in za male poprave toliko, da so znašali vsi stroški za novo cesto 4620 gld. 09 kr. in sicer zopet 420 gld. 09 kr., kakor je bilo po proračunu do-tičnega leta dopuščeno.
Leta 1891 je bilo ustanovljenih v pro' ačnnu za isto cesto 1500 gld. ; a potrosilo se je samo 1232 gld. 77 kr. Vseh štirih lotih skupaj pa je cestni odbor potrosil za novo skladovno cesto skupaj 1732 gld. 17 kr. več, kakor bi bil smel kot natančen gospodar potrositi na podlagi ustanovljenih preudarkov.
Ker trdi trojica v svoji poslanici, da trosi cestni o d b o r 1 e obresti onih doklad, ktere donašajo davkoplačevalci v namen skladovnih cest, naj povem, da imajo ravno tisti davkoplačevalci, kteri se poslužujejo nove sklad, ceste, naj-manje uzroka pritoževati se; kajti, če se računi, da gre nekoliko njihovih doklad za skupne upravne stroške, potem znamenit del za uzdrževanje Dorn-beržke ceste iu samo polovica, ozirama dve tretjini 70, novo cesto, — znaša vse to, kar donašajo občine Šempeter, gorenja in dolenja Vertojba, Bilje in Bukovica zo to cesto 1387 gld, 55 kr. na leto ; — skupni donesek preteklih štirih let doseza torej 5550 gl. 20 kr. — Ko se je v istini za njo potrosilo skupaj 9232 gld. 07 kr. — tako da se je drugim cestam odtegnilo 3681 gld. 87 kr. v korist cesti, koja je po mnenji poslaničarjev tak6 strašno zanemarjena.
Da je cestni odbor delo pretrgaval, to je, da je zdaj tu, zdaj t im najmanjše cestne kose preu-ravnati dajal -- kdo je pač tega v prvi vrsti kriv?
—	S a m o p r i d li o s t tistih, katerim bi dobra cesta največ koristila. Leta 1890 se je začela cesta širiti v Bukovici „na križiči“ z namenom, da se bo celi dotični kos po načrtu preuravnal. Nemila usoda pa je hotela, da bi se bila morala širiti cesta večinoma po zemljiščih gosp. Egidija grofa Del - M e s t r i-ja, kteri je zahteval za svoj svet po 1000 gld. za vsako njivo in nikakor ne manj e od 850 gld. Cestni odbor mu je ponujal uže po 700 gld. za vsako njivo, dasi ni vredna, ko k večemu 350 gld., in ker se ni liotel po nobenem načinu vdati, moralo se je delo ustaviti. Ta sijajen izgled požrtovalnosti moža, kterem cesta bolj služi, kakor 50 drugim skupaj, našel je posnemovalce, tako da se mora odbor še dandanes trdo pogajati za odstop zemljišč potrebnih za razširjanje ceste in da je moral celo proti nekte-rim posestnikom nastopiti pot posilne razlastitve. Seveda bi bolje ugajalo gosp. grofu in njegovim posnemovalcem, da bi bil jaz globoko segnil v cestno blagajnico ter v polni meri zadostil njihovim pretiranim zahtevam! A zajemati iz odborove blagajnice se pravi segati v žepe davkoplačevalcem — in jaz sem si v tem oziru popolnoma zvest svoje odgovornosti.
Enako se je godilo naslednje leto na cesti med Šempetrom in Vertojbo in tako se godi tudi zdaj, ko se ima nadaljevati delo v Bukovici: Povsod same zapreke pri domačih posestnikih, kteri po lepem izgledu imenovanega gosp. grofa pretiravajo cene svojim zemljiščani do skrajne meje!
Sicer pa le naj pride, kdor hoče na ceste in naj se, vstrezaje gg. poslaničarjem, smeje ali krohota, kolikor hoče — cestni odbor ve z menoj vred, da vestno izpolnuje svojo dolžnost glede vseh skladovnih cest v celem okraju in da jo tudi glede nove skladovne ceste nikakor ne zanemarja. — Posmehovati se, obirati in če treba, tudi še polena metati pod noge, to zadene marsikdo; — a dostoj-niše bi bilo pač za veljavne može, da bi z dobrim izgledom in dejanjem po svoji moči podpirali javno podjetje, ktero ravno njim največ koristi.
Volilci pa naj pri prihodnji volitvi, kakor vseh poprejšnjih, svobodno volijo po svoji vesti in po svojem najboljšem prepričanju. — Moje gospodarstvo je čisto in pošteno, za vsako leto posebej postavno potrjeno; — jaz je torej lahko in prav rad vsak čas izročim drugim spretnišim rokam. Gospodje poslaničarji mi izkažejo veliko ljub a v, ako uprejo vso «vojo veljavo proti moji izvolitvi. Nekoliko počitka po dolgoletnem delovanji mi bo dobro delo.
V Podgori 28. sept. 1892.
Andr. Kocj ančič
*) Za sestavke pod tem naslovom urednštvo ne sprejema odgovornosti.
Javna zahvala.
Blagorodni gospod dr. Josip vite/. Tonkli je mojo pritožbo za pripoznanje saniostalnosti po postavi o zboljšanji kongrue duhovniške plače od 19. a-prila 1885. pred c. kr. državnim sodiščem v juliju tega leta osebno tako vstrajno, zakonito in prepričevalno zastopal, da mi je bila po istej postavi od visokega c. kr. mi-nisterstva za bogočastje in nauk pripoznava kongrua letnih GOO forintov, plača zastankov, sodnijskih stroškov y znesku 100 for. iu
tudi obrestij od 10 maja 1892. do dneva izplačila, akoravno stibili že dve pritožbi na vis. c. kr. min. za bogočastje in nauk in fena na c. kr. upravno sodišče brez pravega vspelia in je bilo moje upanje posebno za-rad prve moje lastnoročne izdelane prepo-nižne pritožbe, ki je imela veliko več korist Gorenje-trebuške „fare“, nego mojo plačo
za predmet, že blizu plavanja po vodi.--------
Zato hvala in čast blagorodnemu gospodu vitezu! Živio dr. Josip vitez Tonkli!
Gorenja Trebuša, dne 28. sept. 1892.
Ivan N. F e 11 r i n župnijski vikarij.
Vsem dragim prijateljem in znancem, Čitalnici, veteranskemu, strelskemu in olepševalnemu društvu, ki so se tako mnogobrojr.o udeležili pogreba našega ljubega soproga, očeta iu brata
Franca Mlekuš-a
ter nam s tem izkazali blago tolažilno sočutje, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
V	Bolcu 26. septembra 1892.
Verfalšchte sclnvarzeSeide Mb‘"™0r'
ein Mustorchon dos Stoffos, von dem man kaufen will, und die etwaige Vorf&lsehung tritt sofort zuTago: Eclito, rein <refarbto Še ide krilu so lt. .sofort zusaminon, verloscht bald und hintarlast weni£ Asseho von ganz hellbraunlicher Farbo. - Vor-fillachto Soido (die ieicht speekig \\ird und briclit) bronnt langsam fort, namontlich glimmen dio «Sehussfilden» woiter (wenn sohr mit Farbstoff ersehvert), und hinterliisst oine dunkolbrauno Asehe, dio sicli im Gogensatz zur echton Seido nieht krausolt sondern kriimmt. Zerdruckt man die Asche der echton Seide, so zorstiiubt sie, die der verfalschten nieht. Dio Seideu- Fabrirk G. Hennebreg (iv. u. K. llofliof.), Zuriich versuiulet gorn Muster von soinon eehten Seidenstoffon an Jodormann. und liofort oinzelno Roben und ganzo Stiicke porto-uud zollfrei in’s Haus. __•	__________4
Ivan Culot
kamnoseški mojster Rtva Čarno št. 15 v Gorici
ima veliko zalogo križev in nagrobnih spomenikov vseh vrst raznih cen.
U drogeriji (mirodilnici)
Antonija Mazzoli-ja
v Gosposki ulici in v podružnici v Vrtni ulici nasproti p'ošte nahaja se o priliki bližajoče se trgatve velika zaloga vinskega kamna, žveplokislega apna, e s t r a k t a, snovij za barvanje vina in drugih tvarin, ki se rabijo pri prirejanju vina. — Še posebno pa opozarjam vse gospode vinogradnike in posestnike na moj angleški prah, kije edino in nepreko-sljivo sredstvo za popolno očiščenje kateregakoli vina. P r a li se je preskušal pri goriški c, kr. kmetijski družbi, ki je našla, da je brez vsakoršne škodljive tvarine.
Dalje imam veliko zalogo barv že ribanih z oljem iu še v prahu, kolomaza, čopičev, itd.
Priporočam dalje svojo zalogo znamenitega cementa Portland iz tvornic Egger
&	Liltlii v Kufstein-u.
Kupčevale! (ne zastopniki)
Id se pečajo ali hote pečati s prodajo
poljedelskih strojev
so naprošeni, da bi naznanili svoje naslove tvrdki
Ign. Heller in Wien II. Praterstrasse 78.
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
i Eatatišči št. 16.
v najemu
Alojzija Črliubieli-a
mmmk
AL S 0 L E“
(pr Solncti )
Y	Gorici, za mesnicami (ulica Morelli) št. 15 toči izborno pivo
katov Hoimnghass
iz Gradca
po 24 kr. liter
Priporoča se za obilen obisk.
Visoko provizijo
pri dobri uporabi tudi stalno plačo plačamo agentom za razprodajo zakonito dovoljenih srečk na obroke. Pontidbe na : Uaupt-stiidtlscho \Vochsolstuben-Gesell-chaft Adler & Comp., Budapost.
Trgovskega licenca
sprejme A. Casa-grande v Ajdovščini za svojo prodajalni-co z mešanim blagom.
| PresknSena zobna sredstva.
Alveloar - Kapljice za zobe
Cena steklenici 50 kr.
Alveloar - Ustna voda
Cena steklenici 40 kr.
Alveloar - Zobna pasta
M Cena škatljici 70 kr.
Razpošilja vsak dan pn pošti glavna zaloga Kreisapotheke — Korneuburg b. Wien.
Anton Bortolotti
kamnosek
v ulici Treh Kraljev (Tre Tl e) št. 8 ima vedno v zalogi nagrobne spominke in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne.
•NHMMNt
Franc Bensa,
Šolske pisanke
za slovensko pisavo niso imele dosedaj ni-kake primerne razvrstitve, zato sem jim priredil po nasvetu gospodov šolnikov ziste-matično zoževano linijaturo za šestletno šolanje pod štev. 1, 2, 3, 4, 5, 6. Dobil sem jih ravnokar iz tvornice. Cena jim je nespremenjena. Kmalu razpošljem uzorne zvezke. Priporočam se za naročila.
Spoštovanjem
V	Gorici 22. sept. 1892
G. Likar
Jožef Culot
trgovec na debelo in na drobno
v Rašici ji,
naznanja slavnemu občinstvu, da ima v svoji štacuni veliko zalogo vsakovrstnih igrač, novostij in različnih punčik z obleko iu brez nje, razne vrste volnenega blaga, rokavice, črne ovratne rute za duhovnike, zapestke raznih vrst, škornje, volnene čevlje za zimo s podplati in brez njih vsake velikosti, in prav mnogo drugih rečij: najflueje podobice iz Pariza, svetinje, razpela vsake vrste tudi iz nikla in bele kosti s stojalom, kipe, rožne vence najrazličnejših vrst in tudi iz bisernih matic, najfineji na verižici se srebra itd.
Cene tako nizke, da se ni bati tekmovanja.
v Ozki ulici (Via stretta) št. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave
ZA ČEVLJARJE
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slavnemu občinstvu toplo piporoča za obilen obisk.
KLET
Alojzija Bader-ja
v semeniski nlici v Gorici.
Domače črno namizno vino lastnega pridelka, burgundec, iz a bela — ne izpod 56 litrov.
Tropinovec v steklenicah IV2 litra, burgundec (Pinot noir) star, rizling (bel) in prav star pikolit v steklenicah.
Te vrste priporočajo razni gospodje goriški zdravniki bolnikom in rekonvalescentom
Pristnost vi« se sagetavlja.
ANTONPOTATZKV
v liastelju st. 7 v Gorici prodajaluiea drobega in niirnberškega
blaga
na drobno in na debelo.
Jelino in ^cenejše inpovaliS.
Posebna zaloga za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Najveoja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Pos°hnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov:
Na mil Raštelia St 7.
Zalogo ita-lianskili vin
ima v Čedadu gosp. Josip Blazutič.
Kdor hoče pripravljati dobro kavo, kupi naj si
Oelz - oyo kavo
OlK-Ova kava je najboljše kavino priraesilo ©l*-ova kava nima vsebi krušk, ne repe, ne sirupa. Prodaja se v vseh prodajalnicah jestvin.
11 iniii   um 11.11 mn mi 1 u 11111111 n n 1111111 n m n 111111111111111 iiiiiiuiiiiiini 11 m 11 m n m 1 min:
Naznanivši, da sem preložil svojo
prodajalnico usnja in mij
iz hiše št. 4. v št. 3. v Ilaštelju usojam si priporočati svojo bogato zalogo kožnalega blaga (poplatov) domačega in tujega prve vrste, kravje (vacchet-LjijJ	te) in juničje (soranella) kože domače in češke, dunajske, italijanske, telečje
Pl	kože domače in Ijnbljanske. bele črne granirane, gladke iu črtane.
Hj	Vrhu tega imam kože od srn in	divjih koz,	pol svetle, teletne la-
BS	kirane, satinirane; šagrine barvane, ševrd,	in druge	vrste kož za	čevljarje
(Ul	in bukvoveze. — Lastike, potezala, bruneli, francoska (dreta), for-
me, leseni (cvekič) žeblji, klej itd. itd. —■ Velika izbira stepanih škorenj in čevljev vsake vrste za možke, ženske in otroke. — Poleg tega imam tudi vrvie vsake vrste, vrvi za uprego, špago belo in barvano.
V svoji prodajalnici imam tudi blago za sedlarje in tapecirarje, kakor kože cesarske, Mamini (Blankleder), Dantejeve, marokini raznih barv.
W J	Imam tudi amerikanslcega platna , povoščeno z raznimi risarijami
za	podoblačitev kočij, medenino, kolomaz	in mašče,	vsakovrstne	sVetiljke
1	za	kočije. — Cene zmerne za prodajo na	drobno ali	na debelo.
Poverjeno mi je tudi zastopništvo nepremočljivih streh za vozove neke izborne tovarne; sprejemam vsakoršna naročila za tovarniško ceno.
Zagotavljaje p. 11. občinstvo točne postrežbe bilježim se z najodlič-nišim spoštovanjem
L*J	Josip	Risiak,	v	Raštejju	it.	3.
3
[h
[h
I
|l
as
g£ Sirnem oMinstvu %
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi
sv. Antona Padovanskega
®To priprosto iu naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, dl »e dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni. olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiž^ ie-
stno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih Iekarnicah na svetu; za naročbe iu pošiljatve pa edino v lekarnici Cristofoletti w Gorici, v Trstu
V	lekarni C. Zanetli in G. V- Itovis, v Ljubljani v lekarni V. pl. Trnk&czij G. Piceoli, m Ljud. tirečelna „pri Mariji pomagaj11 ; r Postojni v lekarni Vaccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Veljaku <tr. Kumpf.
PP I steklenica velja 30 kr.
NEC. Varovati se je treba tnarsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki ]>« kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje VHakovrMtne voAčeue sveče
Vseh vrst modeno pecivo
V	Gorici prodaja te sveče trgovec A. Vrbančič v Gosposki ulici. - Prodaja jih tudi Karolina Uiesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaš/.-e vence, cvetlice in druge podobne reči.
Najnovejša poročila brezdvomno dokazujejo, da se kolera širi tudi v zahodni Evropi. Nevarnost, da se ta strašna morilka človeštva še dalje razširi, je torej velika
Po mnenju zdravnikov
Anton Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici$t. 2o, ima
prodajalnico
za karo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Seveda le tak konjak je uspešno sredstvo, kateri se dela iz čistega vina. V t(jm oziru moremo priporočati pravi iz čistega naravnega viua brez vsakoršnega priniesila, po francoskem načinu prirejeni
konjak grofa (dčza Ksterlni/!}.
O dobroti tega izdelka priča to, da je Ersterliazy-konjak dobil pri zdravilski razstavi v Parizu zlato svetinjo in častno diplomo, pri vseli udeleženih razstavah pa je bil odlikovan s
prvim darilom.
Anton Urbančič
trgovec poleg Orzrfha y Gosposki uliei prodaja raznovrstno drobno in manujahturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Franc Jakil
na sredi Jiaštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno iu na debelo.
Ivan Drufa
lirt Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno iu na debelo.
Jožef Novič
krojač
v ulici sv. Antona št. 1
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu11 (al leon d’oro) v Gosposki idici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colomba“
Zli Ttllkll »OjKŠIlico
na desnem voglu v ulico Jlorelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sv. Klare.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v	Gorici,	priporoča
svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravu, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje ločno in po zmernih cenah.
je prijetna, zdrava in ob enem cenena
Blaž Bitežnik
KAMNOSEK
v I rtni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne, spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
zmleto prave kave
Ivan Howanski
čevljar
v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
Ivan Kavčič
velet ržec na Komu
ima zalogo STMMLDSKE P1VL
v sodčkih in steklenicah ter
žila, moke in otrobij.
beli in trna istrijanska
ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaji v Magistratui ulici. —
Prodaja na debelo
Peter Drašček
v Stalni ulici (via Papmo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO
kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobakja.
Kava, sladkor, olje, r ž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
r Goriei Semen iška ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige iu sv. podobe, tiskovine za . županije iu duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo iu raznovrstne pisarske iu šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.
mn «-WlEN* mOnokin
Oznanilo
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu iu okolici za blagohotna naročila.
Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici vRnbatišče) št. 2 im& zdaj v najemu Franc Bizjak, ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Karol Drašček
PEK
Vica Como št. f.
Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici
Ivan Velušček
krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Bajt
krojač
v Nunski ulici št. 14, v hiši ililar jivnske tiskarne.
Ivan Cotar
kroj»6
r Kabatišču (ttabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo 7. naročili kakoršnega koli dela v lirojašl.vu
Tiskarna
A n t. M. Oh izzi -j a
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za dnhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.
Peter IIir*a
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte ('/iraveggia št. 4)
priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
Ivan Cijan
krojač v Nnnskj n|ici št. 13 se priporoča Hvojim rojakom V mestu iu na d oželi,
Velika 50 novčna loterija
Glavui dobitek
SREČKE PO 50 kr. priporočajo: A. V- Jona — S. V. Pincherle in A. MtchehUidter & Comp. v Gona
izdajatelj in odgovorni urednik And. (iabršček. — Tiska A. Al. Obizzi v Gorici,