GLAS Í£to XLIX - št. 38 - CENA 120 SIT Kranj, torek, 14. maja 1996 V petek pride sveti oče Slovenija je pripravljena Ljubljana, 14. maja - Konec preteklega tedna so na Prizoriščih, kjer bodo srečanja s papežem, opravili uspešne generalke. Ugotovili so, da je za najpomembnejši obisk v zgodovini slovenske drlave vse pripravljeno, delavni pa so tudi na Brezjah in okolici, kjer upajo, da jih bo sveti oče, takoj po prihodu na Brnik, obiskal. Vsaj tako je slišati iz neuradnih virov. Sveti oče bo prišel na brniško letališče v petek popoldne. Na Brdu bo državniški del obiska, zvečer pa v ljubljanski stolnici srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami. V soboto bo najprej maša v Stolicah, popoldne pa bo osrednji dogodek v Postojni, kjer bo papež na srečanju mladih praznoval 76. rojstni dan. V nedeljo bo sveti oče v Mariboru, od koder bo poldne odpotoval z Adriinim letalom v Rim. • J. Košnjek IVE PREZRITE V petek GOMEN JSKA na osmih straneh Papež prvič na gorenjskih tleh Andrej ŠTER, minister za notranje zadeve: Vatikan je upošteval naše želje Milan KUČAN, predsednik Republike Slovenije: Papežev obisk priznanje Sloveniji br> Alojzij ŠUŠTAR, ljubljanski nadškof in metropoliu Obljube, da pride posebej k nam, ni prelomil Dr. Borut KOŠIR: Spodbuda k duhovni prenovi Slovencev Bilo je 18. oktobra 1979: Janez in Pavla pozdravila Janeza Pavla II. Miha Naglic, publicist Gorenjci in papež, nekoč in danes J^žič, 14. maja - Konec minulega tedna je obiskalo Tržurveč kot 4000 ljubiteljev mineralov in fosilov. Tam so namreč Pnpravili 24. prireditev MINFOS, med katero se je na se mu zbralo 57 razstavljalcev iz 13 držav, med njimi 19 tujih. Kljub slabemu vremenu je bilo veliko zanimanja tudi za ogled govžanove soteske in nekdanjega rudnika živega srebra^v fodljubelju. Kot napovedujejo organizatorji, bodo oo Jubilejne prireditve odprli za ogled še kakšen rov. Več na 5. branit • §. Saje m. POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Gorenjska UPOKOJENCI - Banka odprite račun na katerega želite prejemati pokojnino pri nas Med 450 neprofitnimi stanovanji v Sloveniji prva tudi v Tržiču Sreča je potrkala trinajstega maja Stanovanjski blok z desetimi neprofitnimi stanovanji na Mlaki pri Tržiču, ki so ga začeli graditi 1994. leta, so med ponedeljkovo slovesnostjo predali namenu. Poleg najemnikov novih stanovanj, predstavnikov tržiške občine in graditeljev so dogodek spremljali tudi gostje iz države. STRAN 5 Franc Teran iz Stanovanjske zadruge Gorenjske je izročil ključe stanovanj. • S. Saje, foto: G. Šinik Minulo soboto v Lešah Vprašan je bil tudi minister Gaber Lese, 14. maja - V podružnični šoli v Lešah, od koder je v soboto dopoldne v živo potekala mladinska oddaja Sobotna raglja, se je mudil tudi šolski minister dr. Slavko Gaber. Mladi radijski sodelavci Bojana, Matiček in Sergeja so ga povabili pred mikrofon in ga skupaj z lešansktmi šolarji dodobra izprašali. Kaj pa je povedal za Gorenjski glas, si preberite na strani 3. • Foto: G. Šinik PROGRAMI Otpltql Logic KRANJ - Labora, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 Digital Logic Jutri praznik Slovenske vojske Pred petimi leti se je začelo služenje vojaščine v slovenski vojski. Ljubljana, 14. maja - V spomin na 15. maj 1991, ko se je v učnih centrih na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru začelo usposabljanje prve generacije slovenskih vojakov, slavi na ta dan Slovenska vojska svoj praznik. Letos je bila osrednja slovesnost pred praznikom že v soboto dopoldan v vojašnici Franc Rozman Stane v Ljubljani, kjer so se zbrali poleg predsednika države in vrhovnega poveljnika vojske Milana Kučana tudi vojaški atašeji iz dvanajstih tujih držav. Z ustanovitvijo prvih dveh učnih centrov smo uresničili enega zadnjih in zelo pomembnih korakov pri uresničevanju plebiscitarne volje državljanov Republike Slovenije. Takrat je slovenska teritorialna obramba začela svoj preporod v pravo in edino slovensko vojsko, je med drugim ugotovil slavnostni govornik na sobotni svečanosti, slovenski minister za obrambo Jelko Kacin. Zbranim na slovesnosti so predstavili tudi novo vojaško opremo. Na predpraznični tiskovni konferenci je minister napovedal posebno pozornost razvoju zračne obrambe in vojaškega letalstva, ki naj bi kmalu dobila svoji poveljstvi. Minuli petek popoldan so se v slovenskih vojašnicah, med njimi tudi v Kranju, zvrstile svečanosti ob prisegi nove generacije slovenskih vojakov. • S. Saje Kdaj bo Amerika odkrila Slovenijo? Če Vas zanima odgovor na to vprašanje in če bi radi spoznali diplomata, ki si prizadeva, da bi se to zgodilo še v tem tisočletju, potem Vas vabimo na GLASOVO PREJO, ki bo v četrtek, 23. maja 1996, ob 19. uri v Vili Bistrici nad Tržičem. Naš gost bo g. VÍCTOR JACK0VICH, veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji. Z njim se bo pogovarjal naš stalni sodelavec, publicist MIHA NAGLIC. Rezervacije po telefonu: 223-111 ali 50-232 MMTOMGLAS VILA BISTRICA RAČUNALNIŠKI KLUB 486/80 že od 122.507,00 SIT ali 6.631,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 z1E mobitel yvifll poklici PRODAJALEC ..f—ZDAJ! KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26. KRANJI T rrrr U-LL ~KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE 7^ Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 vaše oči in ušesa Sporočila, mnenja Slovensko ekološko gibanje je predstavilo javnosti slovenski projekt Eko šole, v katerega sta prvi vstopili osnovni šoli Bakovci in Cerknica. Predstavniki Nacionalnega odbora za zaprtje jedrske elektrarne v Krškem so povedali, da so doslej zbrali nekaj nad 2000 podpisov, do 17. maja pa jih bodo okrog 10.000. S tem niso nezadovoljni, s svojim prizadevanjem, da Slovenija izstopi iz jedrskega lobija, pa bodo nadaljevali. Slovenska nacionalna desnica zastavlja vladi oziroma ustreznim ministrstvom več vprašanj oziroma daje več pobud: da naj Pošta Telekom ob pošiljanju računov za telefon posreduje tudi izpiske klicev izven omrežne skupine in v tujino, da bodo naročniki verjeli točnosti izračunov, da naj vlada pojasni, kako je mogel priti Italijan Pirino do arhivov OZNE, do katerih še naši zgodovinarji, raziskovalci in državljani, ki bi radi dokazali svojo preteklost, ne morejo, in da naj SKB banka razloži klavzulo o gibljivi obrestni meri. SND sprašuje vlado, kaj bo storila, da slovenskih državljanov ne bodo prizadeli šengenski sporazumi na mejah, in da zaradi problemov na južni in vzhodni meji ne bomo kaznovani vsi. Poslanci te stranke zahtevajo odgovor, kdo je odgovoren, da se Slovenija ni udeležila turističnega sejma v Celovcu, predsednika državnega zbora Jožefa Školča pa sprašuje, kdaj bo deklaracija o narodni spravi uvrščena v parlamentarni postopek. Liberalna demokracija Slovenije oziroma njen generalni sekretar Gregor Golobic izražata ogorčenje zaradi izjave poslanke Demokratske stranke Danice Simšič v oddaji Pro et contra, da naj bi predsednik vlade nekaterim poslancem v zameno za podporo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja obljubil proste roke pri sprejemanju zakona o poslancih. To trditev imata za laž in zlonamerno predvolilno diskvalifikacijo. Socialdemokratska stranka Slovenije izraža zadovoljstvo, kjer gre predlog zakona o minimalni plači v državnozborsko proceduro in ker bo šla problematika propada in cenene prodaje papirne industrije Videm na izredno sejo državnega zbora. Tu gre za usodo tisočev ljudi. Stranka je tudi za hitro in učinkovito spremembo kazenske zakonodaje, sicer bodo mnoga kazniva dejanja zastarala. * J.K. Minister Rop na Bledu Kranj, 14. maja - V četrtek, 16. maja, ob 18.30 bo v Hotelu Park na Bledu minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop govoril o vladni politiki na področju dela, družine in sociale. Srečanje bo odprto za javnost. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA ŽENSKI FORUM ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV KRANJ vabi danes, v torek, 14. maja, ob 18. uri v sejno dvorano št. 15 Mestne občine Kranj na javno tribuno z naslovom ZDRAVJE ZA VSE JE NAŠ CILJ! SODELUJEJO: doc. dr. Božidar Voljč, minister za zdravstvo dr. Janez Remškar, direktor Bolnišnice Jesenice prof. dr. Jurij Šorli, direktor Instituta Golnik prof. dr. Marko Lavrič, direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj dr. Marjan Česen, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje, enota Kranj dipl. ek. Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske dr. Peter štular, direktor Zdravstvenega doma Kranj Tribuno bosta vodila članica predsedstva ZL RINA KLINAR ter dr. DUŠAN BAVDEK, poslanec v Državnem zboru. NAGRADNA IGRA Hišna številka - VIBROSER Tudi v današnjem Gorenjskem glasu najdete nagradno igro "Srečna hišna številka in zato se tokrat drugič v tem mesecu splača zelo natančno prelistati Gorenjski glas in v niem poiskati dva podatka: prvič, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; drugič, številko. Oboje je natisnjeno v "Črni zvezdici" in skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna Številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado m VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Kar precej naselij in ulic po Gorenjskem ima enaka imena - Ljubljansko cesto, npr., najdete v skoraj vseh gorenjskih mestih in to tudi velja upoštevati! Zato nagradna igra, ki tudi letos poteka občasno v torkovem Gorenjskem glasu, terja kar nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas pokliče najkasneje do jutri, srede, do 12. ure - kajti, dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le PRVI, ki nas s srečne hišne številke pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Danes izredna seja državnega zbora Volitve in referendumi Državni svet ni zadovoljen z odločitvijo vodstva državnega zbora, daje uvrstilo na dnevni red samo predlo*4 za razpis zakonodajnega referenduma 35 poslank in poslancev, ne pa tudi zahteve državnega sveta. Ljubljana, 14. maja - Na dnevnem redu današnje popoldanske izredne seje državnega zbora sta dve točki: predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v državni zbor na zahtevo 35 poslancev in pobuda za razpis posvetovalnega referenduma v zvezi z možnostjo odpoklica poslanca. Zoper dnevni red te seje so protestior-ali državni svetniki. Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan je povedal, da je s sedanjim početjem državnega zbora ideja referenduma razvrednotena, državni svet pa jo želi ponovno rehabilitirati. Svetniki so se pritožili na ustavno sodišče, ker je na dnevni red seje državnega zbora uvrščena samo referendumska pobuda državnega zbora oziroma 35 poslancev, ne pa tudi zahteva državnega sveta, ki je bila sprejeta pred tem. Državni svetniki želijo s tem preprečiti manipulacije in podtikanja ter zavarovati svopje ustavne pravice. Nameni državnega sveta so resni. Z zakonom o volitvah so se svetniki začeli ukvarjati že februarja, zato ne gre za nikakršno referendumsko tekmovanje, kar pa je počelo 35 poslancev državnega zbora. Svetniki so sprejeli svojo pobudo uro pred poslanci državnega zbora, zato ima njihova zahteva prednost. Dr. Ivan Kristan meni, da bi moral državni zbor enakopravno obravnavati obe pobudi. Državni svet predlaga ustavnemu sodišču, da o tem prednostno razsodi, čeprav še niso izkoriščena vsa druga pravna sredstva, saj bi lahko nastale za državni svet nepopravljive posledice. Pričakujejo, da bo istavno sodišče ugotovilo diskriminacijo s strani predsednika državnega zbora. Državni svet zahteva od Ustavnega sodišča tudi presojo nekaterih členov zakona o referendumu in ljudski inicia tivi (od 9. do 25. člena), kjer naj bi bilo t" področje nepopolno urejeno, in je ontf gočeno izigravanje ustavne pravice. Po izredni seji naj bi se državni zb°' sestal na redni seji, na kateri naj bi bil11 govora tudi o interpelaciji o delu odgovornosti zunanjega ministra Zorafl* Thalerja. Obeta pa se nam nova izredn* seja. Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja podjetij oziroma takc imenovana Rejčeva komisija zahtev* izredno sejo državnega zbora, na katel1 naj bi govorili o prodaji papirnice Videl" oziroma možnosti, da vi ostal Videm* slovenskih in ne v tujih, čeških roka& Komisija je zahtevala, da mora osta1 Videm slovenski, vlada pa naj z ustrezfl' mi drugimi organi ugotovi, kdo vse J' odgovoren, da se je znašla ta tovarna' takem položaju. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE, Branko GRIMS, član predsedstva Social demokratov Slovenije Zahtevali bomo referendum Konec maja bodo socialdemokrati zbrali dovolj podpisov za referendum o sprememb1 volilnega sistema kot za začetek postopka za spremembo ustave. predlagali, da bi bilo mogoče Zbiranje podpisov poteka zelo dobro. Kdaj boste z zbiranjem končali? "Akcija poteka zelo dobro. Ker smo do sedaj zbrali že dve tretjini od potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma o spremembi volilne zakonodaje in že skoraj vse od predpisanih 30.000 podpisov za začetek postopka za spremembo ustave, računamo, da bomo konec meseca z zbiranjem podpisov končali. Potem bomo vložili zahtevo za razpis referenduma." Kaj boste zahtevali? "Zahtevo bomo posredovali državnemu zboru, ki mora na osnovi zakona o referendumu in ljudski iniciativi v 30 dneh po vložitvi zahteve razpisati zbiranje podpisov tudi na nekdanjih krajevnih uradih. To bi ljudem olajšalo podpisovanje, saj imamo pri nas najzahtevnejši način dajanja referendumske podpore, ko mora državljan na sedež upravne enote, se izkazati z veljavnim dokumentom, podpisati zahtevo in jo sam izročiti organizatorju zbiranja podpisov. Ministrstvo je naš predlog zavrnilo, eden od sogovornikov pa nam je odkrito dejal, da je postopek zapleten zato, da nobeno zbiranje podpisov ne bi uspelo. Prihajalo je do namernih in nenamernih problemov, tudi do poskusov fizične odstranitve naših zaupnikov. Tüdi volitvah volili še po starem in ne po novem, na poštenih in referendum. Državljani bodo neposrednih volitvah. Poslan- našim državljanom na tujem na referendumu vprašani o ci državnega zbora so kar smo skušali olajšati podpiso treh bistvenih spremembah naravnost povedali, da je volilne zakonodaje: da bi njihova pobuda varovalka namesto strankarskih list voli- pred spremembami volilne li ljudi, da bi bil v vsakem zakonodaje. Mi pa želimo, da volilnem okraju izvoljen po en bi že na zimo volili po novem, saj jasno voljo ljudi kažejo vanje, vendar je bilo dano navodilo, da je podpisovanje pohitite mogoče doma, ko se vrnej0 Priložnost se ponuja sedi tistim, ki bodo prišli dom0' pozdravit svetega očeta." Zbiranje podpisov je tu* test organiziranosti in vpl'v nosti stranke. "Če bi bil cilj to, bi bili< stranki lahko upravičeno f! nosni. Nikomur pred nami 'JJ verjetno tudi za nami ne b" tako kratkem času uspe' zbrati toliko podpisov. glavni cilj so bile neposredfl in poštene volitve. Pobudo* podpisovali tudi predstavna drugih strank, kar je prav, # neposredne in poštene volitV presegajo strankarske delityí Akcija bi bila lahko primerlj! va s plebiscitom za samostoJ' no Slovenijo. Ob tf; priložnosti se zahvaljujem $ tim, ki ste podpisali pobud** vsi tisti, ki jo še želite, P BK Košnjek poslanec in to kandidat, ki bi dobil večino glasov volivcev, ki so glasovali, in da bi dobili Slovenci po svetu dve poslanski mesti. Na tujem živi vsaj okrog 100.000 naših državljank in državljanov, strokovne ocene -pa govorijo o dvakrat višjem številu, in tudi oni imajo ustavno pravico voliti in biti izvoljeni. Vztrajali bomo na razpisu referenduma, saj smo prepričani, da pred zahtevo 40.000 državljanov nihče v tej državi ne more zamižati, saj bi s tem rušil ustavni red. O pobudi za spremembo ustave, ki bi omogočila odpoklic poslanca na predčasnih volitvah, mora najprej odločiti parlament, zako- javnomnenjske raziskave in odziv na našem -zbiranju podpisov. Kdaj bo referendum, je stvar procedure v državnem zboru, vendar mislim, da si novih zapletov glede tega v državnem zboru nihče ne bo upal privoščiti." Je za vas sprejemljiva možnost, da bi bili vsi trije referendumi sočasno? "Taki rešitvi ne bi nasprotovali, vendar pričakujemo, da bi bila tudi referendumska vprašanja državnega sveta in poslancev državnega zbora jasna in nedvoumna. Cilj poslanske pobude je, da se ne bi nič spremenilo. Predlog državnega sveta pa je neuresničljiv, nodajni referendum o volilni saj meša večinski in propor zakonodaji pa je za državni cionalni sistem, terja pa tako, zbor obvezujoč." kot v Nemčiji, gibljivo število Nenadoma sta se pojavili še dve zahtevi za referendum o volilnem sistemu: najprej državnega sveta, nato pa še 35 poslancev državnega zbora. Se vam zdi, da so to poskusi blokade vaše pobude? "Prepričan sem, da je bila zmeda povzročena namerno in z željo, da bi na teh poslancev, pri nas pa ustava to prepoveduje, obenem vprašanje državnega sveta govori o delitvi vseh sedežev po proporcionalnem principu." Pri zbiranju podpisov ste imeli nekaj težav. Je šlo tudi za namerno nagajanje? "Ministrstvu za notranje zadeve smo že na začetku Združena lista socialnih demokratov Kranj Zdravje skupni cilj Kranj, 14. maja - Ženski forum Združene liste socialni)1 demokratov Kranj organizira danes, 14. maja, ob 18. uriv dvorani kranjske občine tribuno na temo Zdravje za vse j* naš cilj. Tribuno bosta vodila bivša ministrica za delo* družino in socialne zadeve Rina Klinar in poslanec v državnem zboru dr. Dušan Bavdek. Kot sogovorniki so n* tribuno povabljeni minister za zdravstvo docent dr. Božida( Voljč, direktor Bolnišnice Jesenice dr. Janez Remškal' direktor Inštituta Golnik prof. dr. Jurij Šorli, direkto1 bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj prof. m Marko Lavrič, dr. Marjan Česen, direktor kranjske enot* Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Jože Veternik, direkto' Osnovnega zdravstva Gorenjske in dr. Peter Štular, direktof Zdravstvenega doma Kranj. Na tribuni bo govora o vse*1 problemih zdravstva, sodelovali pa bodo ljudje, ki o tem lajj' ko največ povedo. Zato vabljeni vsi, ki vas to zanima. • J.*' Slovenska ljudska stranka Leta uspešnega dela Ljubljana, 14. maja - Slovenska ljudska stranka je j nedeljo, 12. maja, na dan, ko je bila pred osmimi leti J Ljubljani ustanovljena Slovenska kmečka zveza, v Trbovljah proslavila ta jubilej. Predsednik stranke Marjan Podobni' m drugi govorniki so poudarjali, da je stranka v teh let^ napredovala in ohranila samostojnost. Opozarjali so, da ^ poti v Evropo ne kaže hiteti, prav tako pa tudi ne na hiti" menjati volilnega sistema in ustave. • J.K. __> UrcdniSka politika: neodvisni nestrankarski politično-informalivni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor* Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilm« Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917' Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15 ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih-Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek p" stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT JcJJM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Na osnovni šoli v Žireh proslavili 90 let čipkarske šole Odprta šola v znamenju čipke Na že tradicionalni dan odprtih vrat na Osnovni šoli Žiri so v soboto posvetili klekljanju, za katerega izobraževanje poteka v tem kraju že neprekinjeno 90 let. 13. maja - Sobotni wredni šolski dan je na šoli \ Žireh potekal v znamenju čipke, saj so učenci čipkarske šole sošolcem in obiskovalcem pokazali, kako jim ta tradicionalna žirovska umetna obrt gre izpod rok. Resnično razveseljivo je, da Praktično vsaka četrta učen-*a oz. učenec na šoli zna sukati klekeljne, in po vesel-Ju> ki smo ga videli tudi ob tej Priložnosti, se ni bati, da bi na to v prihodnosti pozabili. Okroglih devetdeset let od tedaj, ko je na Dunaju usposobljena učiteljica Leopoldi-Pelhanova začela pri Karnškovih v Novi vasi pri Zireh poučevati čipkarstvo, je bil zagotovo zelo dober ra-za to, da Osnovna šola 4[ri posveti letošnji dan odpr- žev^*1 P~aV te* °blÍkÍ iz°-ra" ;vanja. Ta pouk namreč šola 6°ji kot obšolsko dejavnost že Vsa leta, po letu 1994, ko je bil ^Prt še drugi oddelek, pa bi •ahko govorili celo o ponovnem razcvetu. Kot lahko preberemo v zelo lični in izčrpni brošuri, ki so jo izdali ob tej priliki, je prav začetek izobraževanja klekljarstva v letu 1906 pomenil tudi razcvet te umetne obrti na Žir-ovskem, po 30 letih poučevanja omenjene prve učiteljice pa se je od prvotnih 200 čipkaric njihovo število podeseterilo. V teh letih so pouk izvajale še tri strokovne učiteljice vse do Marice Albreht, ki se s tem ukvarja v Žireh že 27 let, njena hčerka Branka Grošelj pa si ji je pred dvema letoma pridružila. Čipki in s tem pouku v Žireh se bi čas po vojni kar precej nenaklonjen, zato je bilo konec šestdesetih let celo postavljeno vprašanje obstoja čipkarske šole, saj se je leta 1970 prijavilo le 32 učencev. Zadnjih 20 let temu k sreči ni več tako, saj se umetnosti s klekeljni uči v povprečju od 80 do 100 učenk in učencev, v zadnjih nekaj letih, ko smo se še nekoliko bolj zavedli svo- jih korenin, pa celo skoraj še enkrat več. Kakšna volja in veselje do tega je med učenkami, dovolj zgovorno tudi pokaže podatek, da je morala Marica Albreht, ko se je začel na šoli enoizmenski pouk, za učenke višjih razredov uvesti začetek šole čipka nj a pred jutranjim poukom, zato ni redko, da se, ko pride ob 6. uri v šolo, njene učenke že marljivo sklanjajo nad punkeljni. Kot nam je povedala mentorica šolske skupnosti Barbara Peternel, obiskuje pouk čipkanja letos 129 učenk in celo 7 učencev iz praktično vseh razredov na šoli, kar z drugimi besedami pomeni, da je to v Žireh, razen če ne bi sešteli kar vseh športnih dejavnosti skupaj, najmnožič-nejša in najbolj priljubljena obšolska dejavnost. Tradicija je tudi, da se vsako leto pripravi razstava izdelkov, letošnji dan odprtih šolskih vrat pa so temu še posebej posvetili: v vseh razredih so učenci, ki obiskujejo čipkarsko Šolo, prikazali to svojo dejavnost, v telovadnici so pripravili prikaz tudi nekaterih drugih obrti, ki so vezane na klekljastvo (priprava vzorcev, všivanje čipk, izdelava klekeljnov, izdelava košar in punkeljnov), v večnamenskem prostoru pa tudi razstavo čipk in likovnih del na to temo. Lep ljubilej so sklenili tudi s proslavo s kulturnim programom, zagotovo pa je najpomembnejše spoznanje in zagotovilo, da to v Žireh nikakor ne bo zadnji (okrogli) jubilej. Da bi se še mnogokrat na šoli slišalo: "Prekrižat - posukat - posu-kat - predet!" Š. Žargi v V lešanski šoli je gostovala Sobotna raglja Šolarji so ragljali tudi z ministrom Minister Gaber: v Sloveniji je 47 šol s kombiniranimi oddelki, med njimi so tudi tako majhne, kot je lešanska. V?*e» 14. maja - Ekipa mladinske oddaje Radia Sloveni-{• Sobotna raglja je telovadnico podružnične šole v Lešah minulo soboto že varana spremenila v studio, od koder je v živo potekala Priljubljena oddaja. Poslušalcem je predstavila Lese, tamkajšnjo majhno šolo s šestimi učenci, dogajanje na centralni šoli v Bistrici, voditelji pa so temeljito izprašali tudi šolskega ministra dr. Slavka Gabra. Med drugim so izvedeli, da rad je rebrca in ješprenj. Letos je v vaseh Leše, Paloviče, Vadiee in Popovo tako malo podmladka, da v tešansko šolo zahaja samo šest otrok, po trije prvošolci in drugošolci. O tem smo v Petkovi izdaji Gorenjskega glasa že obširno pisali, v sobotnem dopoldnevu pa so zadevo s sobesedniki premleli Minister Gaber z ravnateljem šole v Bistrici Antonom Ručigajem in učiteljico v Lešah Ireno Japelj. tudi v Sobotni raglji. Voditelji der je "lovil" Krvavec, so se z Bojana Pivk, Sergeja Valjavec (Tržičanka), Matiček Zumer (Preddvorčan), urednica Tanja Pirš, tehnika Vojko Frelih (Ljubenčan), Matjaž Spreizer in njun šef Lojze Jauh na oddaljenem Jamniku, od ko- domačini pogovarjali o šoli, o kraju, pa tudi o razstavi mineralov in fosilov v bistriški Šoli. Z glasbo so se predstavili učenci zasebne glasbene šole Staneta Bitežni-ka iz Palovič. Povabilu v oddajo, ki je v živo potekala iz lešanske šole, se je odzval tudi šolski minister dr. Slavko Gaber. Otroci so mu med drugim prenesli tudi željo po obnovi telovadnice, kjer zdaj zaradi slabih podov ne morejo imeti športne vzgoje. O domnevnih načrtih, naj bi šolo v Lešah spremenili v center šolskih in obšolskih dejavnostih, pa je minister Gaber posebej za Gorenjski glas dejal: "V center šolskih in obšolskih dejavnosti v Lešah ne bomo šli, vsaj dokler bo tukaj šola. Kaj pa bo s to šolo na dolgi rok, je odvisno od števila otrok, ki se zdaj giblje na spodnjem robu, ko je še utemeljen obstoj tako majhne šole. V Sloveniji ni dosti šol z manjšim številom otrok, vendar naša politika ni usmerjena v to, da bi jih zapirali, temveč da skladno z interesom ljudi ostajajo. Ustanovitelj šole je občina. Ker je struktura stroš- kov v tako majhnih šolah pač višja od tistih, kjer je veliko število otrok, se občine znajdejo v položaju, ko teže držijo te šole odprte. Država jim skozi izravnavo priznava višje stroške in na ta način skrbi, da tudi majhne šole ostajajo." Minister je še povedal, da je v Sloveniji 47 šol, kjer pouk kakor v lešanski poteka kombinirano (v Lešah 1. in 2. razred skupaj), med njimi pa je tudi nekaj zelo majhnih. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik AMZS Iz Tehnične baze Avto-moto zveze Slovenije so nam sporočili, da so minuli konec tedna po gorenjskih cestah opravili 17 vlek vozil, 10-krat pa so nudili pomoč na krajih okvar. GASILCI Kranjski gasilci so odpirali zaklenjena vrata v stanovanje na Jaka Pla-tiše l, saj je sina starejše gospe, ki tam stanuje, zaskrbelo, ker se gospa na zvonjenje ni odzivala. Gasili so požar, ki je zaradi vžiga smeti v prezračevalnem kanalu izbruhnil s Živ itfh i slaščičarni v "Kanarčku". Zagorelo je tudi v predilnici Aqua-save in sicer je zagorel bombaž pri stroju. Požar je bil po besedah kranjskih gasilcev kar precejšnjega obsega. Jeseniški gasilci so 4-krat za prevoz pomoči potrebnih uporabili njihov rešilni avtomobil, z lestvijo so pomagali pri delih v Ac-roniju, zaradi nevarnosti pa so njihove pirotehnike ob najdbi dveh granat iz 2. svetovne vojne na pomoč poklicali tudi z Brnika pri Kranju. Postavljene so imeli tudi gasilske straže in sicer ob kolesarski dirki in pa dvakrat v gledališču. Škofjeloški gasilci pa so skupaj s potapljači v reki Sori v Poljanski dolini nadaljevali akcijo izskan-ja pogrešane osebe. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je minuli vikend rodilo 9 deklic in 7 dečkov. Najtežji deček je ob rojstvu tehtal 4.450 gramov, najlažja deklica pa 2.700 gramov. Na Jesenicah so prvič zajokali 4 dečki, izmed katerih je najtežji tehtal 4.130 gramov, najlažji pa 1.550 gramov. Manj regresiranih šolskih malic Za malice je dvakrat manj denarja kot prej Zaradi univerzalnega otroškega dodatka je za subvenc^ malic manj denarja. Kaj o tem pravi minister dr. Slavko Gaber.' £.,11. maja - Pred prvomajskimi prazniki je v šole prišla ta^lrfnih malic -žiti 20^ JJJpuc. ministrstva za šolstvo in šport, naj bi brezplačne gMJJJ P^č bi dijakov, okrog 10 odstotkov, dihlkn V ŠOlah Pojemalo le še pet odstotkov učencev m ^V^p^0^atemafiko: medtem ko smo letošnje prve y ov namesto dosedanje petine. Ukrepa naj bi bila knva Oreza preprcučencem, nam le po uvedbi Prerazporeditev proračunskega denarja, ker je bil uveden ^e_Cr^aineg| otroškega dodatka ostala še tolikšna vsota ^•nverzalni otroški dodatek. Za Doiasnilo smo prosili ministra ""iyc,.^a J e>. .A_ u_ °o ,Ata lahVo nnHimo netim odstotkov. mesece se regicM.au m Z GORENJSKIH OBČIN V občini Gorenja vas - Poljane so volili v KS Konkurenca se je poznala pri udeležbi Tokrat so v občini Gorenja vas - Poljane izpeljali volitve za nova vodstva krajevnih skupnosti brez zapletov. Gorenja vas, 13. maja - V nedeljo so bile po vseh krajevnih skupnostih občine Gorenja vas Poljane volitve za nova vodstva krajevnih skupnosti, prve volitve na območju nekdanje občine Škofja Loka po uveljavitvi nove lokalne samouprave. Za večino krajevnih skupnosti velja, da je bila volilna udeležba skromna. Po zapletih, ki jih je povzročila pritožba iz Vrhnike na Ustavno sodišče glede pristojnosti občin pri volitvah v vodstva krajevnih skupnosti, so bile prve tovrstne volitve na Škofjeloškem v občini Gorenja vas Poljane. Povsod so se odločili za največ 11-članske svete KS, kar z drugimi besedami pomeni, da so povsod volili po večinskem načinu volitev. Vse krajevne skupnosti so bile razdeljene v več volilnih enot (od 3 do 5 enot) in skoraj na vseh listah (razen v treh primerih od 25) je bilo več kandidatov, kot je bilo mest v svetih. Skupno je kandidiralo 106 kandidatov, izvoljenih pa je bilo 58. Značilnost teh volitev je bila morda ta, da je bila volilna udeležba sorazmerno skromna, saj je v 3 KS komaj presegla 50 odstot- Nova vodstva KS na Poljanskem Svet Krajevne skupnosti Gorenja vas: Roman Oblak, Marjan Vehar, Anton Kržišnik, Ivan PetrovčiČ, Janez Cankar, Jote Bogataj, Pavel Oblak, Janez Gantar, Tomaž Potočnik, Alojz Peternel, Andrej GaličiČ. Svet Krajevne skupnosti Javorje: Janez Pelipenko, Janez Šubic, Emil Alič, Vladimir Debeljak, Matevž Demšar, Marko Vodnik, Jože Stržinar, Svet Krajevne skupnosti Lučine: Miroslav Jurjevič, Blat Dolinar, Vida Oblak, Peter Oblak, Jožef Cankar, Lovrenc Košir, Stanislav Bizovi-Čar, Jože Pustavrh, Matjaž Jereb. Svet Krajevne skupnosti Trebijo: Miran l/Šeničnik, Pavel Jereb, Peter BoŽnar, Rudi Kokelj, Anton Bogataj,Bogo Žun, Anton Kumer, Ivan Filipič, Peter Hladnik. Svet Krajevne skupnosti Poljane: Franc Dolenc, Bojan Polenšek, Bojana Avguštin, Anton Krek, Marjan Tavčar, Štefan Inglič, Milan Dolenc, Jože Dolenec, Jože Štravs, Tomaž Pintar, Bojan Primožič. Svet Krajevne skupnosti Sovodenj: Franc Pintar, Janez More, Aleksander Pavšič, Branko Kokelj, Jožko špik, Viktor šturm, Ciril Burnik mL, Robert Eržen, Jakob Kralj, Viktor Kavčič, Irena Kalan. kov, v dveh nekaj čez 60, le v Lučinah se z udeležbo 77 odstokov lahko pohvalijo. Razlage so lahko različne, ocenjujejo pa, da se je konkurenca (med dvema taboroma) v tem kraju najbolj zaostrila, kar je tudi volilce vzpodbudilo, da odločitve ne prepustijo drugim. Z razliko od nesrečnih in dolgotrajnih zapletov na lokalnih volitvah v občinski svet, ki so jih reševali skoraj pol leta, pa je tokrat potekalo vse brez zapletov, saj v pritožbenem roku ni bilo pripomb. Zanimivo je še nekaj: na listah za vodstva KS so bili tudi nekateri občinski svetniki, ki pa se s svojim delom v očeh volil-cev očitno niso izkazali, saj jim sodelovanja pri v vodenju krajevne skupnosti niso zaupali. • Š. Ž. Razstava ob 120-letnici rojstva Ivana Cankarja Cerklje na Gorenjskem, 12. maja - V petek so va avli osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah pripravili ob 120-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja zelo zanimivo razstavo s prikazom njegovih del, s poudarkom na črticah, kot so: Na peči, Njen grob, Večerna molitev, Pastir, ministrant, in druge. Pisatelj Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876. leta na Klancu 141, kot osmi izmed 12 otrok, očetu Jožefu, krojaču na Vrhniki in materi Neži, rojeni Pivk z Vrzdenca pri Horjulu. Ivan Cankar je umrl 11. decembra 1918. leta v Deželni bolnišnici v Ljubljani. Janez Kuhar Seja občinskega sveta Kamnik Župan ne bo šel v keho Po kar precejšnjem preigravanju so člani občinskega sveta Kamnik v okrnjeni sestavi v sredo sprejeli letošnji občinski proračun. Kamnik, 13. maja - Bilo je vroče. Šele ko je v nekem trenutku iz tistega dela dvorane, kjer so bili člani uprave oziroma stroke, bilo zaslišali pripombo: Župan, v keho bos šel! so se stvari mukoma začele umirjati. In čeprav je bil odhod članov sveta LDS in ZLSD kot politična floskula ocenjen za demagoško potezo, bi politično lahko prav zaradi te poteze dela svetnikov obveljala ocena, da županu zato ne bo treba v keho. Župan je uvodoma v razpravi pri sprjemanju proračuna ugotovil, da je le-ta v višini 1,9 milijarde tolarjev gasilsko, ne pa investicijsko razvojno naravnan. Takšna je pač država, lokalna smaouprava v njej pa brez moči. Zavestno so predlagatelji proračuna na stroškovni strani malo prekoračili dovoljeno. Vendar več si župan brez zapletov in sankcij ni upal podpisati. Sicer pa po mnenju razlagalcev oziroma župana za zviševanja in velike popravke ni bilo posebnih razlogov. Po obravnavanem osnutku so bili namreč v predlogu upoštevani praktično vsi predlogi in mnenja strank, svetnikov in vseh, ki so sodelovali v oblikovanju in tako je bilo, brez (posebnih) pripomb tudi še dva dneva pred sejo. Očitno pa so v ponedeljek delovale še fige v žepih, v strankah pa so potem začeli preštevati in oblikovati politične točke. Tako se je na seji v sredo pojavilo več kot štirideset amandmajev. Nes- reča je bila morda v tem, da jih je kar precej računalo na komunalni tolar, ki so ga želeli oklestiti in razlike nameniti za posamezne pri-dobitniške točke. Namenskega komunalnega tolarja pa se praktično ni bilo moč (protizakonito) dotakniti. In potem je župan odločno v nekem trenutku posegel v delo glasovalnega stroja, ki je nakazal, da bo povozil LDS in ZLSD in še koga. Po dveh glasovanjih se je presežek na stroškovni strani povečal za dodatnih skoraj deset milijonov tolarjev in takrat je priletela pripomba: "Župan, v keho boš šel." Župan pa je isti trenutek z zvišanim tonom opozoril, da bo umaknil prelog proračuna. Takoj je sledil odhod že omenjenih svetnikov, ki so še prej umaknili vse svoje amandmaje. Tudi Zeleni so umaknili vse amandmaje. V pavzah, ki so potem sledile, pa so imeli svetniki iz strank slovenske pomladi (oziroma tistih, ki so ostali) veliko dela, da so modro uskladili majhne možnosti. Vsakdo je namreč hotel (moral) nekaj nesti domov, nihče pa ne prestižno več zaradi političnih točk. Nazadnje jim je uspelo. Proračun so sprejeli. Župan pa je po skoraj enajst ur dolgi seji ugotovil: "Mislim, da je bilo prav, da sem se malo nakuhal. Bojim pa se rebalansa proračuna. Sicer pa naj bi v prihodnje dogovori malo bolj držali, kot so tokrat." A. Žalar iimítttiitttititmitàtmtusttmmmtuttitsem ARK MAJA PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOQII Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Naše ceste Asfaltirali so, da se je kar kadilo Kranjskogorska občina se je v veselje občanov takoj lotila obnove najbolj kritičnih cestnih odsekov. Potrebovali bi najmanj 100 milijonov tolarjev, občani pa prispevajo okoli 10 odstotkov vrednosti asfaltiranja. Kranjska Gora ima kar 118 kilometrov gozdnih cest. Kranjska Gora, 14. maja -Občina Kranjska Gora ima skoraj 4 kilometre avtoceste • predor skozi Karavanke • 29 ni lasti. To je dokaj velik zalogaj za razmeroma majhno občino, ki je poleg vsega še turistična in mora imeti dobro cestno infrastrukturo. V občinskem proračunu so za ceste namenili 30 milijonov tolarjev - za metrov, v Kranjski Gori 22 in investicijsko vzdrževanje, za Takole se zmenijo v Kranjski na Dovjem in v Mojstrani 16 obnovo in asfalt, kar je Gori: asfalt skozi naselja, odločno premalo, saj bi po PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO O NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V X-\ SA10N \ \ POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 kilometrov magistralnih cest, 22 kilometrov regionalnih cest, 4 kilometre lokalnih cest in 48 kilometrov nekate-goriziranih cest. Nekategori-ziranih cest, ki jih vzdržuje občina, je v Ratečah 10 kilo- vzdrževati tudi 118 kilome- Srednjem vrhu, prednost pa trov gozdnih cest, od katerih je vsekakor obnova Borovške jih je 114 kilometrov v zaseb- in Tičarjeve ceste skozi Kranjsko Goro. Jasno je, da bodo obnavljali le toliko, kolikor bo denarja v občinski blagajni. Nekdanje kar obilno sofinanciranje krajanov za obnovo vaških cest je nekoliko popustilo, čeprav krajani še vedno prispevajo. kilometrov. Za lokalne in nekategori-zirane mora skrbeti občina sama, za ostale država. A to še ni vse: kranjskogorska občina in država morata KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, Predilniška 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-283, fax:064/81-283 GRADNJE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VEČSTANOVANJSKIH HIŠ DOiHB COSroOAlja SO - ZAUPAjHE JIM TUDI VI. trebovali najmanj 100 milijonov tolarjev. Ko se je v tej občini vzpostavila nova lokalna samouprava, ko so dobili novo občino, so se v veselje vseh občanov lotili najprej cest: asfaltirali so, da se je kar kadilo. Tako so v kratkem času uredili ceste skozi vas Rateče, Martuljek in skozi Mojstrano. Krajani teh krajev so bili silno zadovoljni: nova občinska metla je začela Eri pravi stvari, pri najbolj oleči točki, to pa je - cesta. Kljub temu, da je bilo asfalta v razmeroma kratkem obdobju položenega kar veliko, občini ostane še ureditev cest v Podkorenu, na torej po glavni cesti, je breme občine, za posamezne odcepe pa prispevajo krajani. Tako so lani porabili za obnovo cest 28 milijonov tolarjev, 10 odstotkov vloženih sredstev so prispevali krajani. In tako bo tudi v prihodnje, saj brez prispevka občanov enostavno ne bo šlo. Poseben problem je v tej občini že leta in leta cesta v Radovno, ki je le deloma asfaltirana. Letos nadaljevanje izgradnje te ceste ni v postavki republiškega proračuna za vzdrževanje cest in tako cesta v Radovno ostaja-taka, kot je. Nujno pa bi bilo potrebno zgraditi povezavo te ceste z Mojstrano v Mlačci, krajani Mojstrane in Ra- dovne, ki dnevno potujejo po tej cesti, pa pravijo, da jo je nekdaj Cestno podjetje kar dobro vzdrževalo. Zavedalo se je vsaj tega, da je treba cesto usposobiti na začetku poletja, maja ali junija, zdaj pa je drugače: cesto vzdržuje firma, ki ji je bila podeljena koncesija, vendar se loti vzdrževanja šele na jesen. Vsaj lani je že bilo tako in tako je bila cesta vso sezono v dokaj obupnem stanju. Kranjskogorska občina ima težave tudi s prevoznostjo ceste čez Vršič, saj si želijo, da bi bila prevozna tudi pozimi. Tu je še predvidena zapora ceste v Vrata, saj je na njej pregost promet, ne nazadnje pa so začeli razmišljati, da bi zaradi vedno hujšega Erometa v Tamar za avtomo-ilski promet zaprli cesto iz Planice do Tamarja. Gozdne ceste, ki jih ima občina kar 118 kilometrov, so Ïo besedah tajnika občine ožeta Brudarja zadovoljivo vzdrževane, sicer pa je za financiranje gozdnih cest določeno razmerje med občino in državo. Lastniki plačujejo katastrski dohodek, od tega se zbirajo namenska sredstva za vzdrževanje gozdnih cest. Podpisana je tripartitna pogodba med občino, Ministrstvom za kmetijstvo in Zavodom za gozdove in določeni deleži sofinanciranja. V občini so lani zbrali za 4 milijone tolarjev takse za vzdrževanje in obnovo gozdnih cest. • D.Sedej Z GORENJSKIH OBČIN V občini Šenčur volili svete krajevnih in vaških skupnosti Od nedeljske maše še na volišče Nedeljskih volitev v občini Šenčur se je udeležilo 58 odstotkov volivcev. Izbirali so nove svete krajevnih in vaških skupnosti. Šenčur, 12. maja - V šestih krajevnih in treh vaških skupnostih občine Šenčur so v nedeljo volili. Od 6043 prebivalcev, vpisanih v volilni »menik, jih Je volilo 3494. Člani svetov krajevnih in yaskih skupnosti so že izvoljeni, 21. in 22. maja pa naj bi {meli konstitutivne seje, na katerih bodo izbrali tudi pre- dsednike. V krajevni skupnosti Visoko so v svet KS izvolili 9 kandidatov, v svetu vaške askupnosti Luže jih je 5, v KS Olševek Hotemaže 6, v KS Šenčur 12, v vaški skupnosti Hrastje 7, v Preba-čevem 5, v KS Voklo tudi 5, v KS Voglje in Trboje pa po 7. Kot nam je povedala tajnica občinske volilne komisije Vida Miklič, so bile kandi- datne liste, razen treh, odprte, da so imeli volilci možnost izbirati. Dodaja, da so bili tudi z 58-odstotno volilno udeležbo kar zadovoljni. Kislo nedeljsko vreme je zagotovo tudi pripomoglo k temu, da so ljudje še vse popoldne prihajali na volišča. Običajno jih je namreč glavnina opravila z volitvami že po drugi nedeljski maši. Najboljšo volilno udeležbo so zabeležili na volišču v Olševku, kar 72 odstotkov vaščanov je volilo, vendar pa je krajevni skupnosti zbila rekord manjša udeležba v Hotemažah. Močno so bili motivirani tudi v vaški skupnosti Hrastje, kjer je bila volilna udeležba 70-odstotna. D.Ž. Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja v Tržiču Okamnine privlačijo tudi tržiške Kamenčke Ob 75 razstavljalcih so se na sejmu predstavili trije naravoslovni krožki. Kamenčki iz Bistrice Pri Tržiču nadaljujejo tradicijo domačih zbiralcev. Tfžič, 12. maja • Osrednji dogodek med 24* dnevi mineralov je bil tudi letos dvodnevni sejem v bistriški šoli, kjer so mnogi obiskovalci razveselili oči in duha °b geoloških in drugih naravnih lepotah. Marsikatera okamnina, navaden mineral, a[» celo drag kamen so zamenjali lastnike. Bolj kot to je pomembno, da se m?d ljudmi vse bolj širi poznavanje mineralov in obenem veča pozornost do °kolja, so prepričani organizatorji tržiške Prireditve. Mednarodni dnevi mineralov in fosilov v Tržiču, ki so že tri leta posvečeni tudi okolju nasploh, so v relativno kratkem zgodovinskem obdobju zapustili neizbrisne sledi. Tudi v Sloveniji se je izoblikoval krog ljudi, ki ji Pnvlaci skrivni svet okamnin in kamnin iz r^ičnih razlogov. Nekateri jih odkrivajo, pitajo in ponujajo v zamenjavo in odkup, "ru& jih preprosto želijo imeti, ker so jim -Kg; Zato tudi na vsakoletnem sejmu v iržiču ne zmanjka obiskovalcev, ki bi radi Vl9eli kaj novega, ali odšli domov z lepim Primerkom za domačo zbirko mineralov. Katalog za MINFOS '96 na naslovnici razkriva eno zadnjih pomembnih najdb v Sloveniji, velik kristal barita, ki je obraščen s kristali kalcita. Na gradbišču avtomobilske ceste Pesnica - Šentilj je nenavadne kroglaste tvorbe s kristaliziranimi minerali odkril zbiralec mineralov in fosilov iz Pragerskega, ki že vrsto let prinaša novosti s Štajerske v Tržič. Starejšim sledijo tudi mladi Najditelj Franc Pajtler je povedal: "Z zbirateljstvom se ljubiteljsko ukvarjam že tri desetletja. V gradu v Slovenski Bistrici je v moji stalni zbirki razstavljenih okrog 1600 fosilov in mineralov, v depoju pa jih hranijo Več kot 13 tisoč. Na tržiški razstavi sodelujem že šestič. Vedno predstavljam nove najdbe na Štajerskem. Tokrat lahko obiskovalci občudujejo lepe primerke z gradbišča Pn Gornjem Strihovcu, kjer sem nabral kose Prozornega barita in rumenega kalcita. Z veseljem pokažem ljudem svoje najdbe, saj «mimanja za take stvari ne manjka. Zal "Eotavljam, da za tržiško prireditev po ^oveniji - tudi na Štajerskem - še vedno Premalo vedo." Med mladimi, ki sledijo zR»edu starejših zbiralcev, je tudi domačin Tržiški Kamenčki so pomagali razkrivati skrivnostni svet mineralov in fosilov. Grega štucin. "Od letošnjega šolskega leta sem med tržiškimi Kamenčki, člani geološkega krožka v OŠ Bistrica. Približno deset se nas zbira pri raziskovanju sveta mineralov in fosilov. Obiskali smo Dovžanovo sotesko in okolico Tržiča, pbiskali pa smo tudi rudnik Mežica. Tukaj razstavljamo del primerkov, ki smo jih našli ob pomoči našega mentorja. Sam sem zadolžen za razlago obiskovalcem, kar mi je v veliko veselje. Že od malega sem namreč prihajal na tržiško razstavo, veliko prostega časa pa sem porabil tudi za nabiranje raznih kamnov in mineralov. Precej verjetno je, da bo v tej smeri potekalo tudi moje nadaljnje šolanje," je razkril svoje načrte ljubiteljski zbiralec, ki bo morda postal pravi strokovnjak. Vaba za poznavalce in laike Po letošnjem sejmu se je med prvimi obiskovalci sprehodil tudi predsednik Slovenske znanstvene fundacije prof. dr. Ven-česlav Kaučič. Kot je zaupal za naše bralce, si kot domačin iz Križev pogosto ogleda tržiško prireditev. Poklicno se ukvarja v Kemijskem inštitutu Slovenije z anorgansko kemijo, zato ga bolj zanima kristalogra-fija, notranja zgradba mineralov. O tem ne Sreča je potrkala trinajstega maja Deset najemnikov stanovanj na Tržič, 13. maja - Stanovanjski blok z desetimi neprofitnimi stanovanji na Mlaki Pn Tržiču, ki so ga začeli graditi 1994. leta, 80 med ponedeljkovo slovesnostjo predali namenu. Poleg najemnikov novih stano-Vanj, predstavnikov tržiške občine in Vaditeljev so dogodek spremljali tudi Sostje iz države. Občina Tržič je prenesla na Stanovanjs-Ko zadrugo Gorenjske 464 kvadratnih metrov zemljišča in ji kot investitorju dodelila posojilo v višini 40 odstotkov Predračunske vrednosti gradbene cene ?°jekta; pri tem je bila cena omejena na **v0 DEM za kvadratni meter stanovanja. UDe strani sta se tudi dogovorili, da občina Prenese najemna stanovanja v svoji lasti v ^P^ljanje zadrugi, kar bo omogočilo Mlaki pri Tržiču je dobilo ključe. nemoteno vračilo odplačil iz najemnin. Zadruga je zaupane naloge pri gradnji opravila v roku, uspešnost dela pa bodo ocenili predvsem uporabniki, je menil predsednik SZG Franc Teran v pozdravnem govoru. Tržičanom je v imenu ministrstva za okolje in prostor RS čestitala vodja stanovanjskega sektorja. Barbara Starič-Strajnar. Kot je ugotovila, tržiški primer potrjuje, da je moč s skupnimi močmi na osnovi stanovanjske zakonodaje izpolniti vsaj del potreb po stanovanjih. V Sloveniji so zadnji dve leti namenili za to 3 milijarde tolarjev, s čimer so zgradili 450 neprofitnih stanovanj. Ključe novih stanovanj na Mlaki so prejeli Mija Gričar, Vanja Faflik, Majda Rokavac, Joso Marjanica, Martina Mirt, Uroš Gosar, Simon Blažič, Eva Remškar, Kristina Podlipnik in Andreja Hladnik. Njim je zaželel prijetno bivanje v stanovanjih tudi tržiški župan Pavel Rupar, ki je bil vesel odprtja bloka skupaj s stanovalci. "Izselila sva se iz hiše na Balosu, ki so jo [>red nedavnim porušili. Tam sva živela z eto dni starim sinčkom v slabih razmerah. Dvosobnega stanovanja sva zelo vesela tudi zaradi možnosti za povečanje družine. Okrog 25 tisočakov najemnine bo velik izdatek, vseeno pa bova pohitela z vselitvijo," sta povedala MUa Gričar in Boštjan Teran. "Doslej sva živela na tesnem pri starših. Ker kmalu načrtujeva poroko in družino, je vselitev prišla pravi čas. Mladi nimamo dovolj denarja za nakup stanovanja, zato je bila to edina priložnost za svojo streho nad glavo. Ker nisva pričakovala, da bova izbrana med več prosilci, naju je ključ novega stanovanja še bolj osrečil," sta zaupala Martina Mirt in Boštjan Meglic. S. Saje Podelili koncesijo za zasebni vrtec Cerklje, 14. maja - Občinski svet Cerklje je na torkovi seji podelil februarja razpisano koncesijo za zasebni vrtec Župnijskemu uradu Cerklje. Obnova "farovških stal", kjer bo deloval zasebni vrtec, že poteka, občina pa je zanjo namenila 4,5 milijona tolarjev proračunskega denarja. Vsa naložba z opremo vred bo veljala okoli 30 milijonov. Ustanovitelj ie dolžan po zakonu do 85 odstotkov financirati tudi zasebne vzgojnoizobraževalne ustanove. Svojo obveznost so deloma opravili z letošnjimi vlaganji, za prihodnje leto pa bo župnijski urad sam zaprosil Šolsko ministrstvo za državno sofinanciranje naložbe. Ta Čas je v občini Cerklje predvidenih kar veliko investicij. Največji zalogaj bo prizidek k telovadnici za športno dvorano. Zupan Franc Čebulj je ob dvomih svetnikov, ali bodo uspeli izpeljati tako zahtevne načrte, izjavil, da zagotovo, za kar je pripravljen jamčiti tudi s svojim osebnim premoženjem vedo razstavljalci povedati kaj dosti. Bolj od tega pa ga moti, da je na razstavišču vse več nalcita in drugih predmetov, ki po njegovem prepričanju ne sodijo zraven. Podobno mnenje je izrekel dr. Mirjan Žorž, ki je poklicno povezan z Lekom -letošnjim pokroviteljem tržiške prireditve, kot kristalograf in zbiratelj pa daje prednost predstavitvam mineralov in fosilov. Veseli ga, da je kriza med razstavljala po osamosvojitveni vojni v Sloveniji mimo, saj je tržiška prireditev fenomen v evropskem merilu. Posebni magneti za obiskovalce so tudi v Dovžanovi soteski in nekdanjem rudniku živega srebra v Podljubelju. Kot je potožil prof. dr. Stanko Buser, je do tja letos vozilo le premalo avtobusov. Seveda je bilo med letošnjimi obiskovalci tudi veliko takih, ki so šele začeli spoznavati skrivnosti narave. Tevž Snedic, tretješolec iz Tržiča, je s sijočimi očmi odnesel nov primerek minerala v domačo zbirko. Učenci OŠ Komenda-Moste, ki so skupaj z mentorjem naravoslovnega krožka Edora Grmškom po ogledu šentanskega rudnika občudovali razen okamnin tudi razstavo eksotičnih metuljev, pa so domov odšli še z malo več znanja. • S. Saje OMAN PETER s.p. Leše 1b, Tržič MONTAŽA CENTRALNEGA OGREVANJA IN VODOVODNIH INSTALACIJ Obiščite trgovino PROJEKT v TC BPT, Predilniška 16, Tržič TRGOVIN LEšANK TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Leše 41 tel.:064/56 068 D0SJfÏ5l DoŽ^ TRG0Y1NA Z MEŠANIM BLAGOM LEŠE 1C 4290 TRŽIČ TEL.-.064/51 030 Metka Kokalj INŠTMATERSTVO za vodovodno in centralno napeljavo Jože %gkgtj Leše 1C 4290 Triki, tet: 064/51 030 dlani - prevozništvo doma In v tujini €)■•©•©« - proizvodnja, prodaja in montaža aluminijastih rolet firme Perfecta Iz Nemčije Direktor. Vida Clemens Visoče 1, 4290 Tržič tel.: (064)52-042, fax: (084)52-033 TRGOnM VIGRED TC DETELJICA - TRŽIČ (bivša tovarniška prodajalna TOKOS) KMETJE, VRTIČKARJI, OBRTNIKI! • kompleten program TOKOS Tržič • gozdarsko orodje Krmelj • orodje za kmete In vrtlčka/je, semena, gnojila, zemlje, zaščitna sredstva... VELIKA IZBIRA OBIŠČITE MS! Del. čas: 8. -11. ura, 14. -10. ure, sobota & -12. ura, m 53-261 JANEZ BOGATAJI LlZDELOVANJE STROJEV J PO NAROČILU REZKANJEDO 1200 mm DOLŽINE STRUŽENJE DO 1400 mm OKROGUNE Palovice 15, 4290 TRŽIČ te1.;064/56-072, lax:0(>4/5.V817 [GLAS na obisku v POLJANAH Krajankam in krajanom POLJAN, ki so minulo soboto dopoldan prišli v gostilno NA VIDMU in se pridružili novinarski ekipi Gorenjskega glasa, smo - med drugim -razdelili tudi 17 reklamnih Glasovih čepic z oštevilčenim kuponom za sodelovanje v priložnostni nagradni igri. Vreme papirnatim čepicam ni bilo pretirano naklonjeno, a bistvena stvar je številka na čepici in na kuponu s čepice. Nagrade z obiska Gorenjskega glasa v POLJANAH prejmejo: kupona 5052 in 5410 (za poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); 5051 in 5754 (tisočaka vreden bon Gostišča Dežman s Kokrice pri Kranju); kupona 5049 in 5748 (Glasovo poletno majico). Čestitamo! Gorenjski glas v Dupljah V soboto, 18. maja 1996, bo ekipa Gorenjskega glasa obiskala Zgornje in Spodnje Duplje v nakelski občini. O tem naselju, ki se pripravlja na praznovanje 750-letnice prve omembe kraja v pisnih virih, bo pripravila reportažo za prihodnji torek o zanimivostih in sporedu prireditev od 7. junija dalje. Torej, tokrat ne bomo povabili k pogovoru vseh krajanov, a kot ponavadi jih čaka nekaj Glasovih nagrad! Od 9.30 do 11. ure bo pred prodajalno Živil Klemenček stojnica, kjer bo moč oddati brezplačen mali oglas, naročiti časopis (do konca polletja brezplačno in obenem možnost posebne nagrade), stari naročniki (z izvodom časopisa) bodo dobili majice, drugi obiskovalci pa kape, katerih kupon bo izžreban za praktično nagrado ali izlet. Če bo deževalo, bomo obiskovalce sprejemali v prostoru pred trgovino. • S. Saje j—••................... f-fl i; i rr.oi ivi / \oi mi ni ii \ ni i ti ioni PUSTOVRH DARKO f»offredsednik Češkoslovaške že-el preurediti praški grad, je prvi natečaj propadel, saj so vsi razumeli, da gre le za vrtnarsko preurejanje vrta. Ko so delo zaupali Jožetu Plečniku, fevdalni videz gradu naj bi nadomestil s pečatom demokratično urejene države, je od leta 1920 do 1932 kot uradni arhitekt praškega gradu zasnoval preureditev zunanjš-čine in notranjščine Hradča-nov. To Plečnikovo delo bo z vso dukumentacijo in dodatnimi razstavarrti predstavljeno javnosti kot ena največjih arhitekturnih razstav tega dela Evrope. Plečnik preuredil Hradčane Osrednja dela Jožeta Plečnika na Hradčanih so oblikovanje Rajskega vrta (od 1920-do 1924) z monumentalnim stopniščem, granitno obrobo okoli trate, monolitno vazo, medtem ko mu obeliska na samam stopnišču ni uspelo izvesti. Vrt na okopih (od leta 1921-1928) se nadaljuje nepos- redno od Rajskega vrta. Na novo je projektiraldostop, si v parku zamislil mali razglednik, dopolnil Slavatov spomenik, piramido itd. Po Plečnikovi zamisli so na novo tlakovali prvo dvorišče (1920-1925) in namestili visoke jambore ob Matijevem portalu. Tudi tretje dvorišče (1928-1932) so po Plečnikovi zamisli na novo prekrili z granitnim tlakom. Na trg je namestil velik monolit. V severovzhodnem delu gradu so po arhitektovih načrtih preuredili Vrt na Bastiji (1927-1932) z granitnim tlakom na nižjem delu in krožnimi stopnicami do višjega nivoja parka z drevesci in obrobljenimi tratami ter s pergolo pokrito razvalino srednjeveškega stolpa. Osrednja Plečnikova naloga je bila seveda ureditev notranjosti gradu, še posebej ureditev uradne predsednikove rezidence. Plečnik je uredil dovozno pot s preddverjem, kjer je bilo dvigalo. V prvem nad- Na slovenski prevod kataloga bo treba počakati do prihodnjega leta, ko bo razstava na svojem popotovanju po evropskih mestih prišla v okviru meseca kulture tudi Ljubljano. Seveda pa kot potujoča, razstava ne bo mogla predstaviti Plečnikovega dela v prvotnem okviru, to je v Hradčanih. Zato organizator pričakuje, da si bo v štirih mesecih razstavo v Hradčanih ogledalo okoli milijon ljudi. Ogled organizirajo tudi slovenske turistične agencije. Mednarodni dan muzejev PREDAVANJA, RECITALI, PRAVLJICE Jesenice • Ob mednarodnem dnevu muzejev 18. maju so v Muzeju Jesenice pripravili pester program prireditev v vseh svojih muzejskih hišah od Jesenic do Vrbe in Kranjske Gore. Za sobotno dopoldne in popoldne je Muzej Jesenice pripravil zanimiv program. Po razstavi Slovenija in Dunaj, ki jo danes, ob 18. uri odpirajo v Kosovi graščini, bo v soboto med 10. in 12. uro vodila soavtorica razstave dipl. zgod. Sonja Anžič. Razstavo sta pripravila Zgodovinski arhiv Ljubljana in Dunajski mestni m deželni arhiv. Največ prireditev se bo ta dan zvrstilo v Ruardovi graščini na Stari Savi Jesenicah. Po železarski in paleontološki zbirki bodo od 10. do 13. ure vodili: prof. Nataša Kokošinek, ravnateljica Muzeja Jesenice, vodič Aleš Rotar in avtor 6aleontološke zbirke Jože Bedič. Popoldne ob 15. uri bo v .uardovi graščini predaval ing. Tadej Brate, republiški svetovalec za tehniško dediščino pri Ministrstvu za kulturo RS. Tema predavanja bo zgodovina železniškega transporta v Železarsni Jesenice. Po predavanju bodo na ogled tudi filmi z isto tematiko iz arhiva ing Brateta. Prireditve v Ruardovi graščini bo ob 16. uri zaključila lutkovna igrica za otroke Kljukčev rojstni dan v izvedbi Lutkovnega gledališča GM Jesenice. Prireditve se bodo zaključile z žrebanjem, saj so obiskovalcem namenjene praktične nagrade Muzeja Jesenice. Sobota bo nekoliko drugačna tudi v dveh spominskih hišah in etnološkem muzeju v okviru Muzeja Jesenice. V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi bo ob 11. uri recital Prešernovih pesmi v izvedbi Gledališča Tone Čufar Jesenice. V Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah ob zvečer ob 19. uri večer ljudskih pesmi ob spremljavi harmonike. Nastopili bodo Rado Mužan, Klemen Košir, Tatjana Košir in Mira Bolte. Na harmoniko jih bo spremljal Jelo Skumavec. V Liznjekovi domačiji (etnološkem muzeju) v Kranjski Gori pa se bo od 16. uri začelo Kekčevo popoldne. Igralki Bernarda Gašperčič in Metka Dulmin bosta z otroki izdelovali čarobne kroglice, slišali pa bodo tudi pravljice. • L.M. Razstavo bosta 23. maja zvečer v Španski dvorani Hradčanov odprla predsednik Češke republike Vaclav Havel in predsednik republike Slovenije Milan Kučan. Na otvoritvi bo nastopil tudi orkester Slovenske filharmonije in komorni zbor Ljubljanski madrigalisti. stropju so dvorane za zasedanja, kjer je bilo treba zgolj razmestiti staro pohištvo, slike in preproge. V drugem nadstropju pa je bilo treba urediti predsednikov delovni prostor, veliko knjižnico z delovno mizo on predprostor-om za tajnika. Med pomembnejšimi prostori je Plečnik uredil damski salon (danes uničen), kadilni salon in glasbeni salon. Znamenita je soba z zlatimi tapetami in zlato harfo ter dvoetažni prostor v belem stolpu ali soba z grbi z mizo z osmimi nogami. K temu urejanju je treba dodati še številne drobne ureditve, s katerimi je Plečnik dopolnil stopnišča, podeste, prehode, okrasil okenske mreže in še kaj, kar pa so kasneje Masar-ykovi nasledniki hote ali nehote spremenili. Nekatere ambiente gradu zato tudi ni mogoče rekonstruirati tako, •kot si je Plečnik zamislil. Da gre za izjemen razstavni projekt pove že podatek, da priprave na razstavo potekajo že kar okoli štiri leta, zadnji dve leti tudi s slovenske strani. Natančneje - soavtor razstave dr. Damjan Prelovšek sodeluje s češkim arhitektom Tomašem Valeno že od začetka priprav na razstavo. Samo katalog za razstavo je obsežna knjiga z okoli 700 stranmi v češkem in angleškem jeziku. Še dodatne razstave Slovenski prispevek je pripravljal organizazijski odbor pod vodstvom prof. Marka Pozzeta. Med drugim bo to tudi razstava Plečnikova ljubljanska šola, na kateri bodo na osmih panojih predstavili delo osmih Plečnikovih učencev. Pri Plečniku je sieer diplomiralo 96 arhitektov, sem pa štetejo še 6, ki jih je mojster odslovil in poslal k arhitektu Vurniku. Predstavljeni bodo: Edvard Ravnikar, Marjan Mušič, Franc Tomažič, Janko Valen-tinčič, Vlasto Kopač, Edvard Mihevc, Anton Bitenc in Boris Kobe.V stari kraljevski palači Hradčanov bodo razstavili tudi 25 Plečnikovih kelihov. Ta razstava smiselno dopolnjuje obdobje Plečnikovega praškega ustvarjanja in osvetljuje malo znano stran njegovega izredno bogatega domišljijskega sveta. Dober mesec po uradnem odprtju razzstave bodo v praški galeriji Manes odprli razstavo Slovenski slikarji -akademijski učitelji, ki jo je pripravila Moderna galerija iz Ljubljane, avtorja razstave pa sta dr. Metod Mikuž in Breda Ilch KlanČnik. S po petimi slikami bodo predstavljeni slikarji: Anton Gojmir Kos. France Mihelič, Mary Pregelj, Gabrijel Stupica, Janez Ber-nik, Andrej Jcmec, Emerik Bernard in Gustav Gnamuš* Tudi to razstavo kot vse ostale bo spremljal katalog. V praškem gradu bo tudi multivizijs-ki prikaz Slovenije -Plečnikove domovine, scenarij je delo dr. Matjaža Kmecla, režiral je Matjaž Žbontar. Te dni je bil dokončan tudi dokumentarni film o Plečniku Dotik zvezd Pavla Grzinčiča in dr. Petra Krečiča, ki pa ga v Pragi ne bodo predstavili. • Lea Mencinger Bogata gledališka sezona OD LJUDSKE IGRE DO SATIRE Predoslje - Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske tudi letos pripravlja pregled amaterske gledališke ustvarjalnosti z naslovom S Tespisovim vozom po Gorenjskem '96. Letošnji selektor režiser Jože Velentič si je do roka 18. aprila, ko naj bi se iztekle vse premiere, lahko ogledal kar 18 predstav na gorenjskih amaterskih odrih. Večino predstav je tudi odbral za Tespisov voz, ki pa že tretjo sezono poteka nekoliko drugače kot prejšnja leta. Poprej so namreč izbrane dramske skupine svoje predstave odigrale v enem ali več dnevih v kraju srečanja. Vendar pa, kot je znova povedal predsednik gorenjskega združenja Matija Milčinski, si jih tako ne morejo ogledati tudi člani dramskih skupin, ki so jim predstave prav tako namenjene kot seveda občinstvu. Izkušnje drugače organizirane prireditve iz lanske in predlanske sezone pa so dobre: zato bodo tudi letos od spomladi pa tja do jeseni dramske skupine gostovale po vse] Gorenjski. Selektor je predlagal tudi seznam teh gostovanj, pn tem pa je upošteval tudi velikost odrov, številčnost dramslce skupine in možnosti tehnične izvedbe. Sicer pa je letošnja gledališka bera na amaterskih odrih od Mojstrane-Dovjega do Ziri in Reteč ne samo obilna, pač pa tudi izredno pestra. Kriminalke, ljudske igre, burke s petjem, komedije, groteske, drame, plesne predstave in monodrame. Po selektorjevi oceni kakšnega pogumnega avantgardizma na odrih ravno ni bilo opaziti, saj so nekatere skupine posegle tudi po izredno starih, že kar zaprašenih dramskih tekstih. Med predstavljeno gledališko bero pa je nastalo kar nekaj izrednih gledaliških predstav, tudi takih, ki bi jih lahko primerjali s poklicnimi odri. Veliko se je igral Linhart, seveda zaradi že minule obletnice prve uprizoritve Županove Micke. Večina premier je bila dobro obiskana, saj domači obiskovalci cenijo svoje skupine in si pridejo ogledat njihov večmesečni trud pri nastajanju predstave. Nekateri tudi že uspešno gostujejo po drugih gorenjskih krajih. Kje pa bodo gostovali v okviru Tespisovega voza pa bodo skupine pravočasno dobile informacije od Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske. Pred okroglo mizo, na kateri ie letošnji selektor predstavil gorenjsko gledališko bero, so se s Čarovnikom iz Oza predstavili tudi mladi iz gledališke šole CKD ZKO Kranj v režiji Lojzeta Domajnka. • L.M. Gospodična Helena Blagne je v soboto gospa postala... UU5)[)UUll/lia mirna uiu^nv jV » •. V soboto je prvič rekla (privolim), da... Če se moži cvet slovenske estrade, potem pač ne gre brez pompa. Takega pravega, kot ga poznamo s televizijskih zaslonov. Bleščeče limuzine, nevesta v prelepi dolgi beli obleki, množica oboževalcev... Kranj, 13. maja - Ja tako. Minulo soboto je bilo v Preddvoru ter na Šmarjet... S<>n zelo živahno. Helena Blagne, ki je bralcem verjetno ni treba posebej Predstavljati, se je poročila. Nevesta Helena Blagne ter ženin Mitja Zaman sta najprej stopila pred matičarja v preddvorskem gradu, pred bogom pa ju je v |akon zvezal župnik v ljubljanski stolnici. Poročno slavje v hotelu Bellevue na marjetni gori trajalo vse do jutranjih ur, prav zdaj pa sta zakonca Blagne -*-arnan verjetno že v Parizu. Na poročnem potovanju seveda. Ljubezen med popularno slovens-*0 pevko Heleno Blagne ter Mitjo ^arnanom je s »sobotno poroko % tudi uradno potrditev in dobila Veljavo. Ohcet je bila, kot se za tako pomembno osebnost slovenske estrade spodobi, podobna holly-w°odskim, z veliko medijskega pom-Pa» množico znanih obrazov ter seveda množico oboževalcev (in ot»oževalk). Ti so bo prihodu sivih mercedesov mladoporočenca povsod navdušeno pozdravili ter okrog nevestinega avtomobila stisnili pravi Zlvi obroč. Nevesta je zaradi tega garancijo za prvih petdeset let zakona. Garancija naj bi vsaj za prvo silo zadostovala, še posebej po tem, ko sta si zvestobo prisegla tudi pred bogom v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Zakonca Mitjo Zamana ter Heleno Blagne-Zaman so na Šmarjetni gori že pričakovali svatje ter seveda Helenini oboževalci. Slednjih je bilo nekoliko manj, razloge za to pa lahko iščemo v tistih nekaj sto metrih višinske razlike, ki jih je bilo treba premagati. Peš seveda! Parkirišča na vrhu so bi namenjena izključno svatom. In novinarjem. O poročnih darilih tokrat ne bi izgubljali besed. Pa ne zato, ke ne bi hoteli, ampak zato, ker so nekatere stvari pač tudi novinarskim ušesom ostale prikrite. Tisto pa, kar ni je bila zagotovo prelepa poročna obleka ter poročno slavje v Hotelu Bellevue na :-Potem pa, ko sta rekla DA, sta si Un*enjala prstana... In bila poročena... "Jeia kar nekaj težav z izstopanjem, )fl je seveda cena slave. »p .'adoporočenca sta svoj (usodni) . ^ivolim, da" dahnila pred matičarja v poročni dvorani preddvorske-8a gradu. Ker je ženin nevesto uspel Prenesti čez znani drevored sreče, sta, kot je v Preddvoru običaj, dobila ...sledil je prvi (in ne zadnji!) ZAKONSKI poljub mladoporočencev. Nepreklicno zadnja slika gospodične Helene Blagne v Gorenjskem glasu. Odslej naprej boste na slikah videvali le še gospo Heleno Blagne Zaman. Na njeni srčni strani sedi Mitja Zaman, v času fotografiranja njen še bodoči mož. Šmarjetni gori. Mladoporočenca so na njuni vožnji do vrha spremljali zvonovi iz obnovljene cerkvice Svete Marjete, pred hotelom ju je sprejela lastnica Anica Jekovec in jima zaželela veliko sreče. Za aperetiv je poskrbel vitez francoskega vinskega reda Miha Istenič s svojim šampanjcem, ki mu je po vseh pravilih in zapovedih s sabljo odsekal vrat. Prav vsakdo, ki je prišel pozdravit mladoporočenca, je lahko nazdravil njuni sreči, po približno uri programa pa so se svatje umaknili v hotelsko restavracijo. Od takrat naprej sta Helena in Mitja vsai delno imela mir pred javnostjo. Ce izvzamemo povabljene. Kakorkoli, časa zase in Na Olimpiado v Atene In kaj o Helenini poroki pravijo zvezde? Če se poroča zvezda, je o usodi zakona zagotovo potrebno povprašati ljudi, ki znajo iz zvezd ali na kakšen drug način pogledati v prihodnost. Ze na sami poroki smo srečali dva. Znani vedeievalec Danny nam je na sam poročni dan povedal, da so mu zvezde povedale, da bo zakon med Mitjo in Heleno trden, poln ljubezni, tak, kakršen mora biti. Polna optimizma je bila tudi jasnovidka Maruča. "Pri tako odprtih ljudeh polnih ljubezni je pač odveč izgubljati besede. Vse se vidi." Škoda, da tudi jasnovidca za svoje napovedi ne moreta dati garancije. Tako, za vsak primer, kot jo dajo v Preddvoru v njihovem drevoredu sreče... drue za drugega bosta zagotovo zapisa v našem tn vašem imenu imela zadosti v Parizu, kamor sta zaželimo veliko sreče. Vse ostalo, včeraj odpotovala na poročno poto- pravijo, pride samo. • Foto: U. vanje. Naj jima ob koncu našega Spehar En cait sem razmišljal, ali naj grem... . ______r»„U! lm 7alona I nos. ki SÍ» hO udeležil Id -potem pa sem se odločil. "Bom vsaj malo sveta videl," je razmišljal Robi Kenda iz Zalega Loga, kise bo.udeležil letošnje specialne potem pa sem oaioci^ ^ ^ g to lrenerjem pajotom bosta konec tedna odpotovala v Grčijo. » ____ «.^->________:i »»Hrvat tertenclrn teden ood S< Skofja Loka Robi je eden od osmih Potnikov iz Slovenije, edini z Gorenjskega, 111 .bodo na olimpiadi tekmovali v atletiki °*'roma plavanju. Za medalje se bo boril v iníenu' saJ 00 tekmoval v plavanju na 50 in 1W» metrov prsno. Njegov trener Pajo Cakiči kofje Loke je dejal, da se je Robi v UHJi metrov prsno. Njegov trener Pajo Cakici 12 Škofje Loke je dejal, da se je Robi v zadnjih letih udeležil vseh tovrstnih tekmo-VanJ na področju Slovenije, da je dober Plavalec, zato tudi morebiten uspeh v Atenah no k: ui_______X-mlo V ?V<-kfieln$lrem Jan ne bi bil presenečenje. V škofjeloškem oncu je v športna tekmovanja za duševno prizadete vključenih kakih trideset posamez-Kov za katere po športni plati v sodelovanju y US Jelo JanežiČ, Društvom Sožitje in arstvenim delovnim Centrom v Centru Sofif' Skrbi PaJ° Cakiči' "Žal Je v naše ^portne, pa tudi siceršnje aktivnosti vključe- *. jSe Premalo bodisi otrok bodisi starejših, podaje, da je od 130 duševno prizadetih, kot 30°u-0 podatK1'xz škofjeloškega območja le am emn v na^e aktivnosti. Zato apeliran na vse družine, ki imajo prizadete otroke, se nam pridružijo," je menil Pajo. "Cel marec in april sva po trikrat tedensko trenirala v bazenu v Železnikih , seveda pa je bilo treba vzdrževati tudi konstantno telesno pripravljenost. Tako je Robi vsaj enkrat na Robi v vodi... aktivnost ljudi, ki jih zdravi ljudje vse prevečkrat potiskajo na rob družbe. Robi se je tako izkazal že na mnogih mitingih, zato je tudi padla odločitev, da se udeleži specialne olimpiade v Atenah. Zadnja potrditev pa je bila tudi zmaga na državnem prvenstvu v njegovi kategoriji. Ko sem spodaj podpisani imel priložnost videti Robija v bazenu, sem kaj hitro vprašal, koliko časa porabi za 50 in koliko za 100 metrov, saj sem bil prijetno pr "- presenečen ob njegovi zavzetosti pri plavan- bistVo aPrav sam rezultat ni bistvo gibanja, ju. Okrog minute štirideset na 50 m in tri Je druženje, predvsem pa čimvečja minute na 100 metrov, izvem. Robijevo pot v Atene, za katero si po °r8anizacijski plati prizadeva delovna '^opevtka v Varstvenem delovnem centru r°lona Kandus, so doslejpodprli: Trend a;°o., Katom d.o.o, EGP, Profil, Pišek *0o., Lušina Servis, Plastika Porenta Sv. Yuh, Remont Labore ter občini Škofja ***** in Železniki. teden pod strokovnim vodstvom kaki dve urici preživel v fitness centru dvorane na Podnu," je povedal Pajo, sicer zaposlen v Jelovici, njegovo delo z duševno prizadetimi pa je povsem na amaterski bazi. Samo gibanje, v okviru katerega je na vsake štiri leta organizirana tudi specialna olimpiada izhaja iz ZDA, začela pa ga je leta 1963 družina Kennedyevih. Danes je v gibanje vključenih 130 držav z več kot 35 milijoni tekmovalcev. V olimpijsko gibanje smo Slovenci včlanjeni od leta 93 naprej in od takrat se naši športniki, v 70. društvih je okrog 2000 tekmovalcev, udeležjejo mnogih tovrstnih tekmovanj tako doma kot po svetu. in na suhem. Robi, ki se poleg plavanja ukvarja tudi s smučanjem in atletiko, je dejal, da je na začetku nekoliko razmišljal, ali naj gre na tako veliko tekmovanje ah ne, no, malo ga je bilo tudi strah. Na koncu pa se je le odločil, saj ima rad tekmovanja, potovanje v Grčijo pa je tudi lepa priložnost, da vidi svet. "Moram reči, da je trening vedno kar naporen, tako da sem včasih kar malo naveličan vsega skupaj," je govoril Robi, Pajo pa je izdal, da so ga najbolj motili treningi ob nedeljah dopoldne, ko zato ni mogel k maši. Njegovi domači pa tudi prijateljice in prijatelji iz delovnega centra so veseli, da gre na olimpiado, kaj veseli, tudi z njim bi šli radi, Robi pa upa tudi na kakšno medaljo, no, pa tudi če je ne bo, veseli se, da bo spoznal nove kraje in nove ljudi. Igor K. Ob tednu Rdečega kriza Toplo srce ia store, bolne, revne,,, Izteka se Teden Rdečega krila, ki se je začel s svetovnim dnevom RK 8. majem, dnem, ko je bil leta 1838 v Ženevi rojen ustanovitelj te organizacije Henry Dunant. za ekipe prve pomoči, ki bodo skrbele za Tudi slovenski Rdeči krit, ustanovljen pred 130 leti, se vključuje v dejavnosti, ki obeležujejo pomembni mednarodni praznik: proslave, sprejemanje mladih članov v osnovnih šolah, srečanja krvodajalcev, zborovanja, pripravljeni so tudi posebni paketi za socialne pomoči. Ta humanitarna organizacija je tudi nosilec izobraževanj na zdravstvenem, socialnem in drugih področjih ter pripravljenosti RK ob naravnih in drugih nesrečah. V Tedenu RK se končuje tudi poseben program najnujnejšo pomoč udeležencem manifestacij ob obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Skozi ta program usposabljanja je šlo več kot 350 ekip prve pomoči. Mi pa smo ob letošnjem Tednu Rdečega križa dali besedo predsednikom krajevnih organizacij, povezanih v območno organizacijo Rdečega križa Škofja Loka, ki v vsakdanjih stikih z ljudmi prisluhnejo stiskam in jih skušajo olajšati v skladu z načeli humanitarne organizacije. Če pride do nesreče, gremo v akcijo Od novorojenčkov do stoletnikov Vloga Rdečega križa se ves čas spreminja in prilagaja potrebam ljudi, pravi predsednica te organizacije v Žireh Julka Klemenčič, članica RK od leta 1961. V tem duhu so pred desetletjem v krajevni organizaciji dali pobudo za materinsko šolo, kajti mladim bodočim mamicam, ki v nosečnosti težje prenašajo dolgotrajno vožnjo, je bilo v Skofjo Loko ah Ljubljano predaleč. "V materinsko šolo prihajajo pretežno žene v prvi nosečnosti, med njimi pa je tudi nekaj takih, ki se tudi pred drugim rojstvom želijo pripraviti na to, kar jih čaka v porodnišnici. Prihajajo tudi bodoči očetje, in to navadno tisti, ki se odločijo ženi pri porodu stati Na Žirovskem imajo v Rdeči križ vključenih tisoč članov. V odboru te organizacije deluje 19 članov, po vaseh pa ljudi obiskujejo prostovoljci. Krvodajalstvo je zadnja leta nekoliko usahnilo, pravi Julka Klemenčič. Še vedno pa se za to humano dejanje odloči kaka desetina Žirovcev in okoličanov. ob strani. Lani smo v okviru materinske šole priredili tudi srečanje z ameriško predavateljico Ksenjo Šoster, ki se gaje udeležilo kar 42 mamic. Razen predavanj pa žene tudi s telovadnimi in dihalnimi vajami pripravljamo na srečni dogodek. Govorimo tudi o negi otroka, poudarjamo pa tudi pomembnost kontracepcije," je povedala Julka. "Junija bomo spet priredili materinsko šolo. Letos je v posvetovalnici za noseče le 22 mamic (na leto se rodi kar deset otrok manj kot v najboljših letih), bomo videli, koliko se jih bo odzvalo na materinsko šolo. Med njimi so tudi takšne, ki bodo rodile četrtič. Izkušnje v materinski Šoli pa bi bile najbolj potrebne zelo mlade mamice, ki o porodu in materinstvu premalo vedo." Najmlajši so najbolj potrebni skrbi in nege. Nanje pa žirovski Rdeči križ ne misli le ob rojstvu, temveč tudi poz neje, ko potrebujejo varstvo. Krajevna organizacija je namreč dala pobudo za dograditev vrtca v Žireh, kajti sedanji je premajhen in je zaradi tega cela generacija otrok brez možnosti organiziranega varstva. Lani so namreč odklonili kar 50 otrok, kar pri 65 rojstvih letno predstavlja že skoraj vso generacijo. Tudi varstvo starejših je velik problem, pravi Julka Klemenčič, zato so dali tudi pobudo, naj bi se v Žireh v prihodnje gradil tudi dom za stare. Sedaj so namreč ostareli raztreseni po domovih križem Slovenije, na starost pa je vsakomur prijet-neje bliže domačega kraja. Kar 99,8 odstotka anketiranih domačinov se je izreklo za dom starostnikov v Žireh. Tretja pobuda te organizacije pa je lani ostala neizpolnjena, in sicer varstvo šolskih otrok med počitnicami. Toplo srce za nebogljene Ravno ob Tednu Rdečega križa začenjajo v krajevni organizaciji Stara Loka -Podlubnik z zanimivo novostjo. "Gre za skupine za samopomoč, v katerih se zbirajo zlasti starejši krajani (za prvo srečanje se jih je zbralo 15). Ob teh priložnostih naj bi Erisluhnili predvsem temam, i jih najbolj zanimajo, od prehrane na stara leta do tega, kako ohraniti zdravje," pravi predsednik Ludvik Ber-nik. "Deset let že v kraju vztrajamo s postajo RK, kjer enkrat mesečno merimo krvni tlak, na tem mestu pa je mogoče dobiti tudi različne koristne nasvete. V krajevni organizaciji je kakih 1500 Ravno danes v Škofji Loki končujejo humanitarno akcijo "Za lepšo starost", v kateri so zbirali denar zafizioter-apevtski aparat, namenjen zdravljenju in negi starih ljudi v Domu oskrbovancev Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki. S slovesnostjo bodo zaokrožili akcijo in hkrati počastili Teden Rdečega križa. članov Rdečega križa, z njimi dela do 20 prostovoljcev, naš odbor pa številčno ni omejen, saj smo veseli vsakega, ki je pripravljen sodelo-vati. Skupaj ga drži družabnost in volja pomagati starim bolnim, nebogljenim." i Krvodajalski rekordi v Selški dolini "V naših krajih je*»bilo že veliko primerov, ko so ljudje v požarih ali drugih nesrečah ostali brez vsega. Tedaj je hitra pomoč soljudi, ki jo je posredoval Rdeči križ, največ vredna," meni Filip Bcrnik, predsednik krajevne organizacije RK Čcšnjica v Železnikih. "Ko je pred dvema letoma pogorelo Cirilu Šmi-du v Rudnem, smo mu najprej priskrbeli bivalno prikolico in pomagali tudi pri obnovi pogorišča." Sicer pa je Filip Bernik eden od ustanovnih članov krvodajalske komisije iz leta 1953. "Temelje krvodajalstva sta v Železnikih postavljala dr. Rešek in Franc Šmid, pozneje pa nadaljeval dr. Možgan. Da imamo danes v naši dolini veliko število krvodajalcev (kar petina prebivalcev daruje kri), je tudi rezultat nekdanjega pristopa, ko smo po vaseh in fabrikah osebno novačili nove krvodajalce. Še vedno pride iz naše doline 800 do 900 krvodajalcev, če je leto dobro, pa tudi več kot 900." • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki Pred dvema letoma so imeli na območju krajevne organizacije RK Bukovica -Bukovščica dva požara drugega za drugim. "Komaj smo zbrali denar za eno družino, že je zagorelo pri drugi, " je dejala predsednica Irma Potočnik. "Če pride do nesreče, gremo pri Rdečem križu takoj v akcijo. Ljudje radi pomagajo, saj vedo, da se tudi njim lahko kdaj primeri nezgoda in je takrat pomoč soljudi neprecenljive vrednosti. " Posebno skrb namenja tamkajšnja humanitarna organizacija starim ljudem. Vsaki dve leti pripravi sre- čanje (letošnje bo jeseni), saj je 29 krajanov starih nad 80, 16 pa nad 75 let. Najstarejši prebivalec je 98-letni Jože Jelene iz Bukovščice. "Naše pomoči so deležni tudi socialno ogroženi. Zlasti družinam z več otroki namenjamo pakete, ki nam jih pripravi območna organizacija (mimogrede naj pohvalim sekretarko Marjeto Žagar). Pet družin je, ki večkrat potrebujejo tovrstno pomoč. Nekaterim pa v začetku šolskega leta darujemo Šolske potrebščine. Ljudem veliko pomeni že, da se jíh spomniš, ne odtehta vedno le materialna pomoč," pravi Irma Potočnik. Prostovoljci so opazili podrto streho kuhinji. Pied leti so poskrbeli, da je možakova hišica dobila okenska stekla, saj bi sicer pozimi lahko zmrznil, pred letošnjo zimo pa so Trije Franci so doslej vodili krajevno organizacijo RK na Hotavljah: za Mrvarjem in Potočnikom je zdaj že 14 let predsednik organizacije z 230 člani Franc Justin. "Najmlajši je star 18, najstarejša članica pa 99 let. Slednja je Frančiška Lazar, ki je do lani še delala čipke," pravi Franc Justin, ko niza zanimivosti iz dela Rdečega križa. Tudi tu posebno pozornost namenjajo starim, z vsakoletnim povabilom na srečanje, z obiski ob novem letu in s pomočjo tistim, ki sami ne bi shajali. Franc Justin omeni tudi posebnost, samotarja Jožeta iz samotne hiše v Leskovici. Živi sam in si kuha Še v črni prostovoljci opazili, da se je podrla streha. Ni mu kazalo drugega kot preselitev v dom upokojencev na Jesenicah. Pravijo na, da je od tam pobegnil takoj, ko se je otoplilo. Lani so samotarja obiskali tudi mladi iz republiškega tabora Rdečega križa, mu naredili pot, uredili hišico in njega, da je bil kot iz škatlice. Dobro je, da nekdo misli.tudi na samotne posebneže, čeprav ti navadno želijo imeti svoj mir pred drugimi ljudmi. VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o DEGUSTACIJE IN AKCIJSKE PRODAJE OB OTVORITVI NOVE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE V PRENOVLJENEM PRITLIČJU VELEBLAGOVNICE * OTVORITEV 14. MAJA 1996 OB 9. URI * DEGUSTACIJE: vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure Torek, 14. maja 1996, - na dan otvoritve: - predstavitev MAXI mortadele in drugih MIPOVIH dobrot; - degustacija riža in omak UNCLE BEN'S (Emona Obala Koper) in Snickersa. Dopoldne bo za vas kuhal Jure Munda (kuhar iz oddaj na POP TV), vabljeni pa tudi na popoldansko degustacijo; - Pivovarna Union bo točila pivo, poskusili boste lahko njihov LEDENI ČAJ in brezalkoholne pijače iz programa SOLA; - KMETIJSTVO VIPAVA predstavlja vini MERLOT in VRTOVČAN; - ob koncu pa še skodelica DROGINE kave. Sreda, 15. maja 1996: - Kraljeve mesnine Emone iz Zaloga bo na degustaciji predstavil "dvorni preizkuševalec" (iz TV reklame), - poskusili boste lahko sir JOST in jogurt s sadjem Kranjskih mlekarn - ter popili kozarec LAŠKEGA RIZLINGA, MODRE FRANKINJE ali brezalkoholne pijače DR. PEPER. četrtek, 16. maja 1996: - degustacija dveh novih JATINIH izdelkov, to sta bela hrenovka in piščančja suha salama KATRA; - skupaj z majonezo HELMANS in gorčico ter ketehupom KOLINSKE vam bosta šli v slast; - GORIŠKA BRDA predstavljajo buteljčni vini CHARDONAY in MERLOT Petek, 17. maja 1996: - pokušina mortadele KRAS COMMERCE in dveh suhih salam; - FRUCTAL iz AJDOVŠČINE vam bo ponudil FRUCTA ORGANGE in FRUCTA JABI sokova; - dobavitelj SMB d.o.o. pa vas vabi na degustacijo rolade in MOZART krogel. Sobota, 18. maja 1996, od 9. do 12. ure: začnite dan siadko, pridite na degustacijo, ZEPTER SLOVENICA vam bo ponudil čokoladni čips, čokoladne bonbone iz bonboniere ILDEFONSO ter MOZART krogle. Ponedeljek, 20. maja 1996: degustacija energijske pijače FLYING HORSE dobavitelja REKI R. Petek, 24. maja 1996: ŽITO GORENJKA vam bo ponudil novo mlečno čokolado polnjeno z rumom, mlečno čokolado z mletimi lešniki ter BALI desert. * AKCIJSKE PRODAJE od 14. maja, to je dneva otvoritve dalje pa vse do prodaje zalog mortadela (MIP) 999.00 SIT/kg salamin (MIP) 1.839.00 SIT/kg omake UNCLE BEN*S (EMONA OBALA KOPER) ob nakupu dveh vam tretjo podarimo domača klobasa (EMONA M.l. ZALOG) v.p. 1.409.00 SIT/kg (redna cena 1.845 sit, kar 436.00 sit ceneje!) FRUCTA ORANGE, brik 1/1 (FRUCTAL) 139.00 SIT FRUCTA JABI, BRIK 1/1 (FRUCTAL) 109.00 SIT BALI kocke, 250 g (ŽITO GORENJKA) 199.00 SIT FLYING HORSE, energijska pijača (REKI R) 252.00 SIT mortadela in še dve suhi salami (KRAS COMMERCE) merlot 1/1 (KMETIJSTVO, VIPAVA) sir Jošt (MLEKARNA KRANJ) Po akcijskih cenah pa bodo še nekateri drugi izdelki. Vabljeni! »NAMINA POLETNA NAGRADNA AKCIJA Od 14. maja do septembra ob gotovinskem nakupu nad 2.000.00 SIT prejme vsak kupec kupon za nagradno žrebanje. Na vsakem žrebanju bomo desetim izžrebanim kupcem povrnili vrednost nakupa v blagu! Žrebanja bodo 5. julija, 16. avgusta in 6. septembra pred veleblagovnico. Ne zamudite priložnosti! / OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE Lina . TomSičeva 16, Kranj (stari del mestnega jedra) w V NAŠI SPECIALIZIRANI TRGOVINI Z OBLAČILI ZA ŽENSKE Z MOČNEJŠO POSTAVO VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO POMLADNO-POLETNIH OBLAČIL od št. 44 - 54: • jakne • kostime • krila • hlače • bluze • pletenine OBLAČILA SO IZDELKI ZNANIH IN KVALITETNIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. Ugodni plačilni pogoji. ZELO UGODNA PONUDBA KOPALK! Poskusimo še mi Zelenjava se ponuja Domači zdravnik Koprivni čaj Napravimo ga v obliki pre-"va: 2 čajni žlički drobno zarezanega zelišča za 1 skodelico vode, pijemo 2 do 3 skodelice na dan. Čaj pijemo neoslajen ali mu dodamo Jedu, brž ko se toliko shladi, da je piten. Koprivni čaj ^P°rabljajo v ljudskem zdra- . V'** za večtedensko kuro pr? Jetrnih in žolčnih boleznih, Jn boleznih vranice, celo pri /^ničnem tumorju, zasluzen-Ju Želodca in dihalnih organov, Pri želodčnih krčih, črevesnih ln želodčnih čirih, prebavnih Motnjah, pljučnih boleznih, Pljučni jetiki. Pri pljučnih boleznih je priporočljivo dodajati Veliko moHii Regratov sirup 3 do 4 polna prgišča regra-tovih cvetov dobro prekuhamo v 2 litrih vode, precedimo in primešamo vročemu soku 1,5 kg sladkorja in sok 2 Na vrtu je že lepo porasla blitva, ki je v zemlji ostala od jeseni, za vsakim plotom pa poganjajo koprive. Naberimo si te zelenjave, dodajmo še travniško in zelišča, pa bomo imeli na mizi zdravo in poceni okusno jed. Blitvina juha z zelišči 11/2 l vode, 250 g blitve, 100 g peteršilja, po ena žlica pehtra-na, črne mete, citronove melise, kislice, jagodnih listov, trpotčevih listov, koprivnih listkov ter po eno žličko luštreka, rmana in borage, 2 žlici cele moke, 2 žlici olja, 2 žlici kisle smetane, sol Očiščeno blitvo operemo in poparimo z enim litrom vrele vode. Vodo odcedimo za juho, blitvo sesekljamo ali zmelje- mo v električnem mešalniku in stresemo nazaj v juho. Zelišča operemo, odcedimo, poparimo s pol litra vrele vode, vodo odcedimo v juho, zelišča zmeljemo in zmešamo z moko. Vse skupaj stresemo v juho, posolimo, kuhamo 5 minut in ponudimo. Takšna juha je zdravilna in a romat ič-na. Lahko jo ponudimo z zdrobovimi cmoki. Ni nujno, da uporabimo vse zeli, vendar pa jin mora biti najmanj 7. Koprivna juha 4 dt vode, 250 g kopriv, 2 stroka česna, 8 dl mleka, 2 žlici masla, 2 žlici cele moke, muškatni orešček, ingver, timi-jan, sol Koprive zelo na hitro pre-vremo in jih zmeljemo v elektirčnem mešalniku z dve- ma decilitroma mleka in strtim česnom. Moko suho popražimo in jo zalijemo s 6 decilitri hladnega mleka, premešamo in podmet zlijemo v koprivno vodo. Začinimo z muškatnim oreškom, ingver-jem, timijanom in soljo ter še malo pokuhamo. Pomladni zeliščni štruklji vlečeno testo: 250 g bele moke, 1,5 del mlačne vode, sol, 2 žlici olja; nadev: 200 g mladih kopriv ali špinače, po nekaj listov regrata, trpotca, jagodnih listov, mladih brezovih poganjkov in peteršilja, sol, mleti muškatni cvet, 300 g skute, nastrgan parmezan, drobnjak Pripravimo vlečeno testo. Zatem z listov odstranimo trde peclje in žile, jih poparimo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Nato vodo odcedimo, zeli ožmemo in drobno sesekljamo. S skuto, soljo in muškatnim cvetom jih zmešamo v gladko zmes. Vlečeno testo razvaljamo, ga tanko razvlečemo in premažemo z oljem, potem pa še z nadevom. Štrukelj zvijemo in ga zavijemo v moker ožet prtič, potresen z drobtinami. Položimo ga v vrelo osoljeno vodo in ga kuhamo 18 do 20 minut. Nato vodo odcedimo, kuhani štrukelj pa previdno stresemo v skledo. Prelijemo ga s topljenim maslom in potresemo z nastrganim parmezanom in drobnjakom. Narežemo ga na rezine in ponudimo z zeleno solato. veliko mèdu. Koprivno žganje Sveže koprivne lsite, približ-y° 2 prgišči, namočimo v 1 jtru žitnega žganja in pustimo 4 do 8 tednov stati na toplem J" na soncu. Pri pekočem ž^odcu, pri krvavitvah iz želodca, pri pekoči zgagi, 2elodČnih čirih, čirih na čreve- V butiku Cherry Lady boste lahko izbrale med romrjjiučnimi oblačili za najlepše trenutke in nepozabne večere. Utrinki italijanske mode Posebna ponudba za maturantkel NOVO*NOVO*NOVO KRANJ, Tomšičeva 16 ZDRAVNIK SVETUJE C*©) Piše: dr. Iztok Tomazln, specialist splošne medicine V Zdravstvenem domu Tržič. DEPRESIJA II. Samopomoč in pomoč bližnjih Depresija je pogosta in mučna bolezen za bolnika, pa tudi za njegovo okolico. S pravočasnim prepoznavanjem, razumevanjem in ukrepanjem lahko ob pojavu depresije pomagamo sebi in drugim. Depresija se navadno začne počasi in sprva težko opazno. Celo bolnik sam se je dolgo ne zaveda. Težave pa se sčasoma večajo, množijo in vse bolj motijo normalno življenje. V večini primerov minejo tudi brez zdravljenja, a se lahko zavlečejo na več mesecev, lahko pa se tudi ponovijo. Zato je pomembno pravilno ukrepanje bolnika in njegovih najbližjih. če vas prizadene depresija, se o težavah pogovorite z ljudmi, ki so vam blizu, pomemben pa je tudi obisk zdravnika, o čemer bom pisal prihodnjič. Depresija povzroči občutke utnjje-nosti, odvečnosti, nevrednosti, obupa in nemoči. V času bolezni ne smete verjeti tem svojim občutkom, ki seveda niso v skladu z resničnostjo. Med zdravljenjem upoštevajte naslednja priporočila: * ne zastavljajte si težko dosegljivih ciljev, ne nalagajte si velikih odgovornost, ' zmanjšajte svoje obremenitve, od sebe ne pričakujte preveč, * poskušajte biti v družbi, čeprav vam morda bolj prija samota, * skrbite za svoje telesno počutje in kondicijo (telovadba, sprehodi v naravi ipd.), * ne utapljajte potrtosti v alkoholu, * odložite velike življenjske odločitve, * ne sprejemajte svojih črnih misli kot resničnost, ker so le del bolezni, ki bo prešla, * spregovorite o svojih težavah. Bližnji in zdravniki vam lahko pomagajo le, če vedo, kako je z vami, " ne jemljite nobenih zdravil po lastnem preudarku. Svojci in prijatelji lahko depresivnemu bolniku pomagate na različne načine: Depresijo morate prepoznati kot bolezen in je ne zamenjati z začasno žalostjo. Bolnik potrebuje razumevanje, potrpežljivost in vzpodbudo. Potrebuje pogovor in pozorne poslušalce. Posebej bodite pozorni na misli o samomoru, ki so pogosto prezrte ali ocenjene za neresne. Depresivnega spodbujajte k aktivnostim, ki so ga nekoč veselile, a ne zahtevajte preveč, da ne boste povečali njegovih občutkov neuspešnosti. Pojdite na sprehod, v kino, v dnižbo. Vztrajajte pri vabilu, tudi če vas sprva zavrne. Nikakor ne obtožujte depresivnega, da ni bolan, da je slabič, ki nima volje in podobno. Bodite potrpežljivi in spodbujajte prepričanje, da je depresija sicer hudo, a začasno bolezensko stanje, ki bo minilo. Prihodnjič: Depresija III. - kako pomagamo zdravniki. lelS?xCa.L F Pekoči' zgagi; °dčnih čirih, čirih na čreve-2v P° 1 šilce zjutraj na tešče in Žea ■ 1 uro po večerji. S tem ran™ -ahko tudi izPiramo tv e' Častimo gnojne abscese, mo£e ln nezdravo kožo, pri °cnem prhljaju pa ga vtira-m° v lasišče. limon. Med neprestanim mešanjem vnovič kuhamo to tekočino, dokelr ne nastane sirupasta, gosto tekoča masa. Le-to natočimo v dolgovratne steklenice (najboljši so patentni kozarci za vlaganje). Tako pridobljen sirup je po okusu komaj mogoče razločevati od medu. Regratov sirup čisti kri, pospešuje prebavo in učinkuje krepilno. Slad ica za danes Domači prijatelj 3 jajca, 20 dag sladkorja, 35 dag moke, 1/2 pecilnega praška, 10 dag lešnikov, 5 dag rozin, 5 dag kandiranega sadja biskv]ajC' s^adkorja in moke s pecilnim praškom napravimo potrosn° testo« primešamo ostale sestvine. Pekač namastimo, trak0vlln,0 z m°ko in polagamo vanj z žlico maso v obliki Poševn pecemo pri 200 stopinjah C. še vroče narežemo na vne tanke rezine. Pozor, nova trgovina v Radovljici! EKONOM ■ VSE, KAR POTREBUJETE V GOSPODINJSTVU Vse za gospodinjstvo: porcelan, posodje, plastika. Od drobnih pripomočkov do bogatih in kvalitetnih jedilnih servisov. Radovljica, 14. maja - Od srede naprej je Radovljica bogatejša še za eno trgovino, v kateri bodo, predvsem gospodinje, našle vse, kar potrebuje sodoben dom. V prostoroi trgovini na Gorenjski cesti 41 boste našli široko ponudbo najrazličnejših artiklov za gospodinjstvo in še kaj: od namiznega in kuhinjskega po-sodja do pribora, kristala ter plastičnih izdelkov. Posebej zanimiv je program priljubljenega francoskega porcelana ARCOPAL in kitajskega riževega porce-lana.-^iste, ki prisegajo na nemško kvaliteto, pa bo pritegnil bavarski SELT-MAN porcelan, ki ga je moč kupiti tudi v štirideset delnem kompletu. Na svoj račun bodo v trgovini EKONOM prišli tudi gostinci, ki bodo tam našli pestro izbiro steklenine in porcelana, po dogovoru pa tudi druge artikle. V prihodnjem mesecu pa bodo svoj široki prodajni program še dopolnili, in sicer s pestro ponudbo vrtnih garnitur, vključno z ležalniki in stoli z nastavljivimi hrbtišči, vse iz PVC vlaken, odpornim na sončne žarke in iz recikliranega, okolju neškodljivega materiala. Posebnost ponudbe, ki jo bodo dopolnjevali sončniki, pa je tudi štiriletna garancija za omenjene artikle. Obisk v trgovini EKONOM je torej korak, ki se ga splača storiti; zaradi pestrega izbora na enem mestu in zaradi cen, ki bodo prav gotovo nižje kot marsikje drugje. Trgovina je odprta od 8. do 19. ure ob delavnikih in do 12. ob sobotah. - TERMOMONTAŽA d.o.o. KamniSka 25, 1000 Ljubljana tel. (061) 323-398 fax: (061) 13-16-054 GRADBENE STORITVE, KOMERCIALA, INGEN1RING ZAPOSLIMO slikopleskarje in stavbne mizarje ter gradbene monterje in termoizolaterje (klasične - steklena volna) s končano šolo ali priučene za delo v tujini - Nemčija. Tel. (061) 323-398 dopoldne ali (061) 441-180 popoldne ali pisno na ALPE - TERMOMONTAŽA d.o.o., Ljubljana, Kamniška 25. AMD AVTO-MOTO DRUŠTVO ŽELEZNIKI 4226 Železniki, Racovnik 26 telefon (064) 66 384 Najboljšemu ponudniku dajemo v najem cca 200 m2 prostorov in betonski plato cca 50 m2 v Železnikih, Racovnik 26. Prostori so primerni za ureditev avtome-hanične delavnice, prodajni salon in delavnice za kleparska dela. Najemnina po dogovoru. Prostore si lahko ogledate in dobite dodatne informacije vsak četrtek od 16. do 18. ure. Pisne ponudbe pošljite na AMD Železniki, Racovnik 26, 4228 Železniki. Jnduòhija èomèamih Mgjjjgg Hianj STANETA 2AGARJA 35 Družbeno podjetje INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ objavlja na podlagi sklepa direktorja z dne 24. 4. 1996 prosto delovno mesto ZIDAR v delovni enoti vzdrževalni obrati Kandidati morajo poleg splošnih pogojev potrebnih za sklenitev delovnega razmerja predpisanih z zakonom izpolnjevati še naslednji pogoj: - imeti morajo IV. stopnjo strokovne izobrazbe (KV) s poklicem zidar oziroma gradbenik Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi prostega delovnega mesta na naslov: IBI Kranj, Cesta Staneta Žagarja 35, 4000 KRANJ. Kandidati bodo pisno obveščeni o izidu Izbire v roku 8 dni po sprejemu sklepa o izbiri. ^MERKUR TC DOM, Naklo, tel.: 488 303 Imate radi cvetoč vrt in dom? Prišel je čas za sajenje enoletnic, zato obiščite TC DOM, ki vam tudi letos ponuja izreden izbor \TUM ali CALCEOLARIJA, CINERARIJA, GANZANUA, KANA, LOBEUJA, PETUNIJE ali SLOVENKE, SALVIJA, velikocvetni ali drobnocvetni TAGETESI, VODENKE, NAGELJNI... In še posebna ponudba za vse, ki skrbite za lep dom in vrt: lonije samo 65 tolarjev. Še vedno imamo popolno ponudbo gnojil, zemlje in balkonskega cvetja. Obiščite TC DOM v Naklem, med tednom od 8.00 do 19.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Z Merkurjevo kartico zaupanja je pri takojšnjem plačilu vse blago še najmanj 4 % cenejšel TRGOVSKO PODJETJE ROŽCA JESENICE P.O. Titova 16, 4270 Jesenice telefon: 064/82-984 telefaks: 064/38-16 objavlja javni razpis z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnine POSLOVNI PROSTORI NA HRUŠICI49 1. Predmet javnega razpisa so poslovni prostori na Hrušici št. 49, parcelna št. 263/4 k.o. Hrušica (1/7) in sicer v kleti poslovno-stanovanjskega objekta. 2. Poslovni prostori so naprodaj v celoti v površini 48 m2, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem (77 m2), po najnižji ceni 2.300.000 SIT. 3. Kriteriji za izbor najboljšega ponudnika so: • za prodajalca ugodnejša kupnina • za prodajalca ugodnejši plačilni pogoji • druge ugodnosti kupca 4. Morebitni kupci si po predhodni najavi in dogovorom z direktorjem podjetja lahko ogledajo nepremičnino in razpisno dokumentacijo. 5. Ponudbe je potrebno poslati do 15. junija 1996 na naslov: TP Rožca Jesenice, Titova 16, v zaprtih kuvertah z oznako "Ponudba za Hrušico". TRGOVINA "PRI JURETU" GOLNIŠKA C. 30, KRANJ (MLAKA) PRODAJA: barv, lakov, čistil, galanterije, vseh vrst lepil, slikopleskarskega orodja, parketa, zaključnih letev, napušča... NOVO: MIZARSKE STORITVE V DELAVNICI IN NA TERENU: izdelava in montaža napuščev, izdelava pregradnih sten (KNAUF) ter stenskih in stropnih oblog Odprto: 7. - 19., sobota 7. - 13., tel. 213-558, mobitel: 0609/620-873 / N I k I NIKO, kovinarsko podjetje Železniki p.o. na podlagi sklepa DS z dne 26. 3. 1996 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine, v zemljiški knjigi vpisane pod vlož. št 428 k.o. Železniki, pare. št 670/12: stavbišče v izmeri 48 m2 z objektom in dvorišče v izmeri 152 m2. Izklicna cena le 30.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Javna dražba bo v četrtek, dne 30. 5. 1996, ob 8. uri, v sejni sobi podjetja NIKO p.o. Železniki, Otoki 16. Na lavni dražbi lahko sodelujejo pravne In fizične osebe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo prodajalcu predložiti pisno pooblastilo, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu RS. Vsak dražitelj mora pred začetkom javne dražbe vplačati varščino v znesku 10 % izklicne cene na žiro račun prodajalca it. 51510-601-10719, odprt pri APPNI RS, enota Škofja Loka ali v blagajni podjetja ter o vplačilu licltacijski komisiji predložiti potrdilo pred začetkom dražbe. Varščina se všteje v kupnino, neuspelim dražlteljem pa vrne v roku 5 dni po dražbi brez obresti. in Uspeli dražitelj bo dolžan prodajno pogodbo skleniti v roku 8 dni po opravljeni dražbi. Če pogodbe ne bo sklenil aH če ne bo pravočasno vplačal kupnine, se šteje, da odstopa od pogodbe oz. se pogodba razveljavi. V tem primeru varšina ostane prodajalcu. Kupec mora plačati kupnino v roku 8 dni od dneva sklenitve pogodbe. Kupec mora plačati prometni davek in vse stroške, ki so povezani s prenosom lastništva. Nepremičnino prodajamo po načelu videno-kupljeno. Vsa dodatna pojasnila dobijo interesenti na sedežu prodajalca pri direktorici ga. Valentini Nastran ali po telefonu 064/66-615. Gfasbem šot® gUsll Krmi Glasbena šola Kranj obvešča, da bodo sprejemni preizkusi za nove učence za šolsko leto 1996/97 v petek, dne 17. 5. 1996, od 16. do 18. ure in v soboto, dne 18. 5. 1996, od 9. do 11. ure v prostorih Glasbene šole Kranj. Vpisovali bomo v naslednje oddelke: KLAVIR, VIOLINA, VIOLONČELO, KLJUNASTA IN PREČNA FLAVTA, OBOA, KLARINET, SAKSOFON, FAGOT, TROBENTA, ROG, POZAVNA, PETJE, KONTRABAS, HARMONIKA, KITARA, TOLKALA. V MALO GLASBENO ŠOLO IN PRIPRAVNICO BOMO VPISOVALI OTROKE ROJENE V LETIH 1989 IN 1990. ŠTEVILO UČENCEV JE OMEJENO. i ti f mm i I'I' IJ ^064/22-11-331 BRDO PRI KRANJU FITNES AEROBIKA OBČINA ŠKOFJA LOKA Komisija o oddajanju v najem In prodaji poslovnih prostorov RAZPISUJE zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov 1. V NEKDANJI VOJAŠNICI NA PARTIZANSKI CESTI V ŠKOFJI LOKI a) Objekt št. 9 dvorana - telovadnica površine 270 m2 Prednostno so prostori namenjeni za kulturno-umetniško dejavnost ali za skladiščenje blaga, predstavništvo in storitveno dejavnost. Z KAPUCINSKI TRG 7, ŠKOFJA LOKA V najem nudimo tri pisarne s pripadajočimi prostori v mezaninu in prostor v kleti skupne površine 76,95 m2. 3. SPODNJI TRG 40, ŠKOFJA LOKA Poslovni prostori v poslovnem objektu, Spodnji trg 40, Škofja Loka, so v pritličju in merijo 42,48 m2. Prostori so namenjeni za trgovino, predstavništvo, storitveno dejavnost, ambulanto. Za trgovino in ambulanto je pred obratovanjem potrebno pridobiti upravno dovoljenje. 4. TRIPLEX; GARAŽNA HIŠA, FRANKOVO NASEUE, ŠKOFJA LOKA Oddaja se za garažiranje osebnih avtomobilov, dva garažna boksa, površine, 2 x 13,25 m2. Garažni boksi so v lasti Republiškega stanovanjskega sklada. 5. POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT FRANKOVO NASEUE 74 (NEKDANJI SAMSKI DOM) Oddaja se poslovni lokal površine 27.17 m2. Poslovni prostor je namenjen za predstavništvo, komercialno, trgovsko ali storitveno dejavnost. Prostor je zgrajen do IV. gradbene faze. Finalizacijo gradnje financira najemnik. Objekte - poslovne prostore v nekdanji vojašnici oddajamo za določen čas, in sicer za 3 leta. Ostali poslovni prostori se oddajajo za nedoločen čas. Ponudba naj vsebuje: - navedbo objekta - poslovnega prostora, ki ga želi ponudnik najeti, - navedbo dejavnosti s programom, - višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati. Najemnik mora ob oddaji ponudbe plačati kavcijo 2-mesečne ponudbene naiemnine na žiro račun št. 51510-630-1050129 Občina škofja Loka, ki služi kot jamstvo za resnost ponudbe. Kavcija se poračuna v najemnini, če ponudnik odstopi od ponudbe, mu kavcija zapade. Najemnik mora najete prostore urediti z lastnimi sredstvi. Po izteku najemne pogodbe najemnik ni upravičen do povračila vloženih sredstev v nepremičnine, če s pogodbo ne bo drugače dogovorjeno. Dodatna pojasnila dobite na Občini škofja Loka, g. BIZJAK, tel. 064/624-190 ali g. HOF, tel. 064/620-381. Ponudbe sprejemamo 14 dni po objavi v zaprtih ovojnicah z vidno oznako "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR" - na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka - Komisija za poslovne prostore. Ponudnike bomo o izbiri pisno obvestili najkasneje v 30 dneh po pregledu ponudb. Številka: 363-1/92 Datum: 9. 5. 1996 To*ek, 14. maja 1996 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Elan je imel lani (le) 1,1 milijarde tolarjev izgube Mama "skriva" tudi hčerino izgubo V gospodarstvu je tako, da vso izgubo, ki jo pridela hči, "naprtijo" mami. Begunje • Poglejmo to na primeru begunjskega Elana! Delniška družba Elan je kot mama lani prigospodarila nekaj več kot 1,1 milijarde tolarjev (okoli 12 milijonov mark) izgube, v tej številki pa je že tudi izguba 967 trilijonov tolarjev, ki jo je pridelala nJena hči, to je Elan Line d.o.o., katerega del so profitni centri smuči, Plovila, letala, športna oprema... Ker s° nekateri državni organi izgubo n>ame in hčere preprosto sešteli, so v Javnost pricurljale novice, da ima Elan skoraj 2,1 milijarde tolarjev izgube, in kajpak tudi vprašanja, ali je Elan že pred drugim stečajem. "Elan je lani imel nekaj več kot 1,1 milijarde tolarjev izgube. Nič več in nič ma.nj, že te je več kot dovolj," je Pojasnila Božena Ključaric, pomočnica Predsednika uprave za finance v Elan, d-d., in poudarila, da so razmere v Elanu [e*ke, ne pa tako kritične, da bi se že •ahko spraševali o tem, ali mu ponovno ?fozi stečaj. V Elanu bodo lansko fcÇubo (od 12 milijonov mark jo je 10 bilijonov nastalo v proizvodnji smuči, ostala pri plovilih) pokrili iz rezervnega sklada in iz ustvarjenega dobička prejšnjih let, za letos pa načrtujejo poslovanje s "pozitivno ničlo" oz. s skromnim ostankom dohodka. Smuči so se pocenile V Elanu ocenjujejo, da so na lansko (negativno) poslovanje vplivale predvsem razmere na svetovnem trgu, 2ačetne težave v njihovem novem smučarskem obratu za proizvodnjo otfoških in mladinskih smuči in odpis nekaterih neuporabnih materialov in 'zdelkov. Ker je trg zasičen, so se dobro ^dajale le cenejše smuči, bil pa je tudi 'k pritisk za pocenitev smuči višjih cenovnih razredov. Posledice se kažejo v fe,n, da so lani za 353 tisoč parov smuči ^ržili le malenkost več kot predlani za *M tisoč parov. Dovolj pove tudi podatek, da so predlani za vsak par smuči dobili povprečno 140 mark, lani 102 marki, za letos pa načrtujejo spet povišanje na 122 mark. Drugi razlog za Elanovo izgubo so notranje težave, predvsem problemi pri izdelavi smuči, ki so jih po novi tehnologiji začeli proizvajati v lani zgrajenem obratu. Večji zagonski stroški, povezanimi s težavami pri uvajanju nove tehnologije in zagotavljanju kakovostnih materialov in surovin, so povečevali proizvodne stroške, ki jih na trgu, zasičenem s smučmi, niso mogli pokriti z višjimi cenami. Naročila že za 78 odstotkov smuči Ob tem, ko je Elan imel predlani 10 milijonov mark izgube (predvsem zaradi nesorazmerja med inflacijo in rastjo marke) in lani 12 milijonov mark izgube, se zastavlja vprašanje, ali se bo negativno poslovanje nadaljevalo tudi letos in v prihodnjih letih. V Elanu so prepričani, da bo poslovanje že letos boljše in da bodo izpolnili poslovni načrt, v katerem predvidevajo prodajo 440.500 parov smuči, letni promet v vrednosti 77 milijonov mark flani 63,4 milijona) in poslovanje s "pozitivno ničlo". Kot poudarja Božena Ključaric, je za optimizem dovolj razlogov. Razmere na trgu so se izboljšale, za 78 odstotkov proizvodnje smuči že imajo sklenjena naročila, medtem ko so jih lani v tem času imeli le za 60 odstotkov. Z ukrepi, ki so jih sprejeli ob koncu lanskega leta, so doslej rešili 70 odstotkov tehnoloških problemov v novem obratu smuči, zmanjšali so stroške tekmovalne službe in poostrili nadzor nad vsemi ostalimi poslovnimi stroški. Na letošnji poslovni rezultat bo ugodno vplivalo tudi to, da bodo del lani narejenih izdelkov prodali letos in da so že lani odpisali neuporabne materiale in izdelke. V Elanu se jim zdi najpomembnejše, da se izboljšujejo razmere na ameriškem in japonskem trgu, kamor prodajo največ smuči. V Ameriko jih bodo letos prodali za 17 milijonov mark, kar je za osem milijonov več kot lani in tri do štiri milijone več kot v prejšnjih letih. Na Japonskem predvidevajo povečanje poslov s 7 na 10 milijonov mark. V proizvodnji plovil, kjer je bilo lani približno dva milijona mark izgube, za letos še predvidevajo izgubo, v prihodnjem letu, ko načrtujejo več naročil tudi iz obmorskih hrvaških krajev, pa že pozitivno poslovanje. Za naložbe bodo namenili okoli tri milijone mark, od tega štiri petine v proizvodnjo smuči, medtem ko so jih lani šest milijonov. Števila zaposlenih (zdaj jih je 838 oz. štiri odstotke več kot predlani) ne bodo bistveno spreminjali, ob konicah bodo zaposlovali le za določen čas. • C. Zaplotnik V Kranjski Gori gradijo 47 apartmajev Najlepši apartmaji so bili v hipu prodani J^anjska Gora, 14. maja - Na prelepem koncu Kranjske Gore rastejo novi apartmaji, ki jih 0(*o kupci tudi oddajali. Okoli 160 tisoč nemških mark za apartma. aL?ranjs.ki Pori Íe Ietos Vest podietJe Afts IN" začei' do°- kot investitor ana» 2 gradnjo hotelsko ^majskega objekta Plaz, J5 namenjen za prodajo. hoteS6a, Plaz' ki *# P°leS red« A1Plne, je tako nepos- Dem zraven smučišč, na le- kiiDr pobočJu Vitranca. Za in^tnrrtmaji tako zel° V objektu je 47 apartmajev. Apartmaji so različno veliki: oa 23 do 63 kvadratnih metrov. Gradi jih jeseniško gradbeno podjetje Gradiš, konstrukcija je masivna, v naravnih opečnih materialih ter z betonskimi nosilnimi elementi. Pri zasnovi objekta so upoštevali gorenjsko arhitekturo, razpoznavno po strehi in razgibani fasadi. V hiši je klet za shrambo športne opreme, v pritličju je ^Škodovanje družbenega premoženja Pravobranilec vložil petdeset tožb nr!Jx''JJana - Posebna vladna delovna skupina za pre-JJJceyanje oškodovanj družbenega kapitala (vodi io razfix tu1* R°P) Je v petek obravnavala več poročil last °.rgan°v o možnih oškodovanjih družbene $tex i * .Pri lastninskem preoblikovanju podjetij in v stečnl Postopkih, seznanila pa seje tudi s problemi pri ^iot ♦em P°stoPku za papirnico Videm Krško in z dni ?I'ivam' revizijskega organa o inšpekcijskih pregle- üJ}}úh. Podjetjih. Porodi pravobranilec je lani prejel 287 revizijskih Tastnj ^ ^ primerih ni ugotovil oškodovanja družbene tožb k ' v ^ primerih pa je na pristojna sodišča vložil 50 da k*ar zadeva Videm Krško, je delovna skupina sklenila, pregib ,ra^onskemu sodišču dala pobudo za inšpekcijski na ° 5** zakonitosti transakcij, ministrstvo za pravosodje pa zakola .skupine že pripravlja predloge za spremembo bo alf0 prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v katerem upravitr ej'e določila merila za imenovanje stečajnih Podietiil·?ev °2, upraviteljev prisilnih poravnav. V štirih je rev •'• Zč-katere Je revizijo predlagala delovna skupina, materin? * .or8an ugotovil številne nepravilnosti pri pa so lf J5em. ir» finančnem poslovanju, v desetih primerih ____P°oani sumi storitve različnih kaznivih dejanj. • CZ. V Kranjski Gori gradi investitor ARS invest, d.o.o., na izjemno lepi kranjskogorski lokaciji kar 47 apartmajev • najboljši so bili v hipu prodani. osem apartmajev ter prostori za restavracijo, v prvem nadstropju je 13 apartmajev, v drugem nadstropju je 13 apartmajev, v mansardi pa tudi 13 apartmajev. Tistim kupcem, ki bi želeli svoje apartmaje v določenih terminih oddajati v najem, bo te storitve organiziralo ARS invest. Poklicali smo Silan, podjetje za promet z nepremičninami v Ljubljano, ki so pooblaščeni prodajalec apartmajev v Kranjski Gori in se pozanimali, kako poteka prodaja in kakšni so plačilni pogoji. Povedali so nam, da so vsi apartmaji v prvem nadstropju, ki so na sprednji strani objekta in s pogledom na vso Kranjsko Goro, že prodani. Cena za kvadratni meter apartmaja se giblje od 3.150 nemških mark do 2.700 mark, različno od etaž in lege apartmaja. Tako je povprečna cena za apartma v objektu Plaz v Kranjski Gori okoli 160 tisoč nemških mark. Na voljo so še predvsem tisti apartmaji, ki so cenejši in ki so na drugi strani objekta, s pogledom na Vitranc ali v mansardi. Vsi apartmaji bodo vseljivi junija prihodnjega leta, ko morajo kupci apartmaje tudi v celoti plačati. Če plačajo zdaj - vsaj 25 odstotkov pogodbene cene takoj, ostalo po obrokih - imajo vsi kupci 15 odstotkov popusta. In kaj pravi kranjskogorska občina o tej gradnji za trg? Nič. Pravi, da imajo investitorji vsa dovoljenja. • D.S. Po končani smučarski sezoni Veliko snega, sezona pa celo malo slabša Kranj, 13. maja - Čeprav je bila letošnja zima prava in snega ni manjkalo, pa so gorenjska smučišča zabeležila malenkostno slabšo sezono kot lani. Povsod so si tudi enotni, da se bi dalo od smučarske sezone veliko več iztržiti, če bi imeli urejeno dodatno zasneževanje. Pomena dodatnega zasneževanja se zelo zavedajo na Krvavcu. Z njim bi se namreč sezona lahko začela že novembra, saj so tedaj temperature že primerne, pravi direktor RTC Krvavec Franjo Kreačič. Da bodo naslednjo sezono začeli čimprej, se na Krvavcu že pripravljajo. Dovoljenje za zasneževanje so dobili, tako da nameravajo že do prihodnje sezone pripraviti zasneževanje na 15 do 20 hektarjih prog. Poslovno uspešen božič, ki je lani izpadel, je na Krvavcu še kako potreben, saj še sedaj čutijo posledice zelenih zim izpred štirih, petin let. Tudi na Voglu se je prava sezona začela šele konec januarja, je povedal direktor žičnice Lovro Sodja. V decembru in večji del januarja so se na Voglu namreč smučali le enodnevni smučarji. Sezona je bila torej precej kratka, zato želijo tudi na Voglu začeti čimprej, vsaj sredi decembra. Želijo si zasneževati, vendar še nimajo urejene dokumentacije, saj ne morejo pridobiti vseh dovoljenj. Bodo pa letos opravili konstrukcijo nihalne žičnice, dolgovi zaradi izpada sezone 1992/93 pa so že pokriti. V Kranjski Gori so v letošnji sezoni obratovali 12 dni manj kot sezono poprej. Občuten je bil predvsem izpad božiča, je dejal direktor Božidar Pristavec. Zato želijo tudi v Kranjski Gori začeti s smučarsko sezono. V ta namen bodo prihodnje leto poleg Podkorna zasnežili tudi dodatnih 25 hektarjev prog. V prihodnjih mesecih jih čaka tudi menjava 6-ih do 7-ih žičnic, nekaj pa jih bodo tudi posodobili. Čimboljša ponudba in obisk sta zelo pomembna, saj se tudi v Kranjski Gori ubadajo s pokrivanjem izpada treh smučarskih sezon med leti 1991 in 1993. Na Soriški planini so letošnji rezultati za približno 15 odstotkov slabši od lanskih, je povedal direktor podjetja Šport in rekreacija Niko Rant. Kljub vsemu so sezono zaključili s pozitivno ničlo. Za naslednjo sezono bodo opravili le redno vzdrževanje prog in naprav, se pa že pripravljajo tudi na večje investicije. Kakšne so te, nismo izvedeli, le to, da trenutno pripravljajo še dokumentacijo. • S. Šubic OBČINA TRŽiČ TRG SVOBODE 18, 64290 TR2IČ TEL: 044 50 072. FAX: 064 50 790 objavlja na podlagi določil Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93 in 19/94) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izdelave poslovnih načrtov malih in srednje velikih podjetij v letu 1996 1. Predmet razpisa: Predmet razpisa je sofinanciranje izdelave poslovnih načrtov malih in srednje velikih podjetij s sedežem v občini Tržič za pridobitev dolgoročnih posojil poslovnih bank, republiških skladov in drugih finančnih institucij v letu 1996. Višina razpoložljivih sredstev za ta namen je 300.000 SIT, višina sofinanciranja posameznega poslovnega načrta pa je 20.000 SIT. 2. Razpisni pogoji: Na razpis se lahko prijavijo enote malega in srednje velikega gospodarstva po določilih Zakona o razvoju malega gospodarstva, ki imajo sedež v občini .Tržič. Prednost pri odobritvi sofinanciranja bodo imeli tisti, ki z novim programom v največji meri izpolnjujejo kriterije 6. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini Tržič. 3. Vsebina vloge: - izpolnjen obrazec, ki je na voljo na Uradu za gospodarstvo Občine Tržič, - dokazilo o namenu izdelave poslovnega načrta (potrdilo finančne institucije o vložitvi dokumentacije za pridobitev posojila oz. ustrezna pisna izjava prijavitelja), - poslovni načrt (le na vpogled razpisni komisiji). 4. Postopek oddaje in odobritve vloge: Rok za prijavo je odprt do porabe sredstev. Vloge oddajte na naslov Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič v zaprti kuverti s pripisom "Javni razpis - poslovni načrt" do vključno zadnjega delovnega dneva v vsakem mesecu do 12. ure, ko bo javno odpiranje prijav. O izidu bodo prijavitelji obveščeni v roku 10 dni po opravljenem odpiranju. 5. Dodatne informacije: Občina Tržič, Urad za gospodarstvo, Trg svobode 18, tel.: 53 656. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK «** NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: RENAULT CLIO 1.4 RT ZRELOSTNA DOBA Primerjave človeškega in avtomobilskega življenja (če je tak izraz za štirikolesnike sploh primeren) so kar pogoste in tudi za avtomobile velja, da z leti in prenovami postajajo zrelejši in oblikovno ter tehnično dodelani. Pri francoskem Renaultu imajo avtomobili kar dolgo življenjsko dobo in to s tretjo fazo in drugo prenovo dokazuje tudi cho. Clio faza tri, kot prenovljeni model imenujejo v tovarni, je tokrat opazno drugačen od predhodnika, čeprav so njegovi temelji ostali enaki. Novi clio gleda z nekoliko prijazneje oblikovanima žarometoma in z zračnimi odprtinami, ki so popolnoma potisnjene v zgornji rob sprednjega odbijača. Sprednji del zato navkljub poudarjenim okrogli-nam deluje manj topo, in bolj v stilu novejših Renaultovih avtomo- tradiciji nekoliko nepraktično Zadaj: novi napisi in tretja zavorna luč. bilov. Spremembam na nosu sledijo popolnoma nespremenjeni boki, zadnji del pa je poudarjen z novimi napisi, zajetnejšo zaščitno obrobo na odbijaču in dokaj nevpadljivo tretjo zavorno lučjo, ki so jo vdelali v prtljažna vrata. Ne glede na večjo ali manjšo posrečenost zunanjih sprememb, pa v notranjosti ni pričakovati kakšnih posebnih nameščeno pod prtljažno dno. Oprema je še posebej pri najbogatejšem paketu z oznako RT kar solidna, še posebej tista, ki vozniku in sopotnikom lajša odklepanje, odpiranje stekel in nastavitev bočnih ogledal, kaj več (tudi ena ali obe zračni varnostni vreči) pa že sodi na seznam dodatne opreme. Čisto vse seveda ne, ker je pri tem nivoju serijski novosti. Potniška kabina tako tudi servoojačevalnik za volan, ostaja dovolj prostorna, vozni- pod sprednjim odbijačem pa so kovo delovno okolje pa je bilo prenovljeno že pri prejšnjem modelu. Zato je pred voznikovimi očmi nekaj preveč plastike, na solidnih sedežih s prekratkim sedalnim delom in oblogah vrat, pa clia označujejo nove prevleke. +++vozne lastnosti ++ekonomičnost -^serijska oprema I - - -bočni ogledali - -namestitev rezervnega kolesa -plastičnost armaturne plošče Cliov prtljažni prostor je z 265 osnovnimi litri sivo povprečje svojega avtomobilskega razreda, rezervno kolo pa je po jih, ki pa jo je mogoče hitro vgrajene dodatne luči za meglo. Močnejša motorna možnost, 1,4-litrski štirivaljnik iz generacije energy, je zadnjo prenovo prestala brez sprememb. To je nezahteven in preizkušen agregat, ki z zmogljivostjo 80 K.M nudi dovolj dobra pospeševanja in solidno končno hitrost. Leta se temu motorju s klasično zasnovo in samo dvema ventiloma na valj, še ne poznajo, še posebej, če se pod drobnogled vzame njegova ekonomičnost. Nekaj kapelj nad 7 litri porabljenega goriva, se namreč ne sramuje noben avto cliovega razreda. Res pa je motorju mogoče očitati nekaj preveč hrupa pri višjih motornih vrtlja- Voyager dve zračni blazini (US full size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 110.000 km sedem let garancije na karoserijo Pooblaščeni prodajalec: -AVTOHIŠA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 664/ 715 015, faks 064/ 715 0 IS * dodatna oprema Renault clio: spremembe zrelostne dobe. pozabiti zaradi dobre prožnosti skupaj z dobro preračunanim petstopenjskim menjalnikom. CENA do registracije: 1.837.320 SIT (Revoz, Novo mesto) In kaj sploh še preostane pripombam: še vedno premajhni bočni ogledali, stikalo zvočnega signala v levi obvolanski ročici in občasnemu škrtanju pri pretikaniu v vzvratno prestavo. Ocena dobro pa zajema izboljšane zavore, ki so manj izpostavljene pregrevanju, vodljivost in nevtralna lega. K zaključku pa samo še to, da clio kljub svojim zrelostnim letom ostaja mladostni zapelji-vec. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina, 3 vrata, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktnl, vrstni, 1390 cem, 58 KW/ 80 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.3710 mm, š. 1630 mm, v. 1400 mm, medosna razdalja 2470 mm, prostornina prtljažnika 265/ 1055 I. Najvišja hitrost: 175 km/h (tovarna), 171 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 11,2 s. Poraba goriva po ECE: 5,2/6,9/8,3 I neosvinčene-ga 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 7,41. Skoraj nespremenjena notranjost. • Besedilo in slike: M. Gregorič d.o.o. Kranj Oprešnikova 86 4000 KRANJ tel.: 064/331-645 objavlja prosti delovni mesti 1. GUMAR - VULKANIZER 2. PRALEC VOZIL Pogoji: pod 1.: poklicna šola ustrezne smeri in delovne izkušnje pod 2.: vsaj dokončana osnovna šola Izbrana kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge pošljejo v 8 dneh od dneva objave, o izbiri pa bodo obveščeni v 8 dneh po sprejetju odločitve. MESETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč Če prodajate ali kupujete kmetijsko ali gozdno zemljišče, je vedno prvo vprašanje, kolikšna je cena. Izhodiščne ali informativne cene (v tolarjih za kvadratni meter), ki nam jih je posredoval sodni izvedenec za gradbeno in obrtno stroko ter varstvo pri delu ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, vam pri tem lahko veliko pomagajo. Bonitetni *Njiva,int. *Vrt Travnik.ekst. *Pašnik 'Gozdno razred sadovnjak sadovnjak zemljišč« Območje upravne enote škofja Loka 145,00 122,00 99,50 68,00 54,50 36,00 18,00 Za zemljišča v hribovitem območju (gorske kmetije) se cene lahko znižajo za 35 odstotkov. Območje upravne enote Radovljica 132,50 112,00 91,00 62,00 50,00 33,00 16,50 1. 452,70 905,40 339,50 148,50 2. 407,50 815,00 294,50 136,00 3. 362,00 724,00 249,00 113,00 4. 317,00 634,00 203,50 90,50 5. 272,00 544,00 158,50 68,00 6. 226,50 453,00 136,00 45,50 7. 181,00 362,00 113,00 22,50 8. 136,00 272,00 90,50 1. 414,70 829,40 311,00 145,00 2. 373,00 746,00 269,50 124,50 3. 332,00 664,00 228,00 103,50 4. 290,50 581,00 186,50 83,00 5. 249,00 498,00 145,00 62,00 6. 207,50 415,00 124,50 41,50 7. 166,00 332,00 103,50 20,50 8. 124,50 249,00 83,00 - Dohodnina Odločba ■ kot zgibanka in kuverta Ljubljana - Država bo letos dohodnino za lani pobrala hitreje kot prejšnja leta in tudi z manjšimi stroški. 85 do 90 odstotkov zavezancev bo odločbe prejelo do konca junija, prvi pa so jih že dobili. Odločbe so tokrat drugačne od dosedanjih. Iztiskane so na enem samem listu papirja formata A4, ki je kot zgibanka hkrati tudi kuverta. Zavezanci, ki bodo državi morali še doplačati razliko med odmerjenim in že plačanim davkom, bodo z odločbo (zgibanko) prejeli tudi položnico z vsemi izpisanimi podatki. Če jo bodo plačali na pošti, jim ne bo treba plačati provizije. V republiški upravi za javne prihodke so izračunali, da bodo s posodobitvijo in poenostavitvijo postopka odmere dohodnine prihranili od 80 do 90 milijonov tolarjev. • CZ. radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Ste že bili v "tanovi" Nami v Škofji Loki Danes grem v Namo "Pojdi z nama v Namo," ti predlagava midva s prijateljem, draga bralka in dragi bralec, midva, ki sva že prejšnji teden hodila okrog takrat še "gradbišča", danes pa že najsodobneje opremljene in s policami polnimi do zadnjega centimetra, čisto, čisto nove samopostrežne v pritličju blagovnice Nama v Škofji Loki. V škofjeloški Nami ... je danes živo. če še niste šli,pa le brž pogledat', kakšna je najnovejša Namina samopostrežna, katere uradna otvoritev je bila danes ob 9. uri, ko so tudi prvi kupci vstopili med prodajne police. Le-te so napolnjene kar se da, s kar najbolj kvalitetnim predvsem pa raznovrstnim blagom. Danes, in kot so obljubili v Namini samopostrežni, še cel mesec bodo dobavitelji raznovrstnih izdelkov le-te ponujali po ugodnih cenah, ne bo pa manjkalo tudi takih in drugačnih degustacij oziroma pokušin. V pričakovanju.... ...otvoritve Posebna vaba za oči je seveda delikatesa, zagotovo največja na Gorenjskem, v katere hladilnikih vabijo mnoge mesne dobrote, siri in podobni izdelki, ki so pred uporabo najraje na hladnem. Pa še nasvet. Ker je trgovina precej velika in je v njej res marsikaj videti, si ob vašem obisku samopostrežne vze- mite nekoliko več časa, kot ga za tovrstna opravila porabite sicer. Še posebej zato, ker boste z veseljem posedeli v kava baru na "Naminem vogalu", ob osvežilnih napitkih in svežem pecivu, slastnih sendvičih in... ..vedno v dobri družbi °«"ek, 14. maja 1996 VREME yremenoslovci nam za danes napovedujejo še oblačno vreme s krajevnimi padavinami Za Jutri in četrtek nam zaenkrat obljubljajo izboljšanje vremena, tako naj bi bilo deloma Jasno z zmerno oblačnostjo. LUNINE SPREMEMBE Ker je minuli petek zadnji krajec nastopil ob 7-04, bo do petka, 17. maja, ko bo mlaj nastopil ob 13.46, vreme glede na Herschlov vremenski ključ spremenljivo. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBEMKl MESECA pripravljata Uroš Špehar in Drago Papler Glasbeniki meseca maja - ansambel Vita ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE bjl^jšnjikrat smo tule objavili starejšo razglednico, na kateri je TreM ic!e*' mest0 Bovec, ki leži onstran vršiškega prelaza v dolini je »i 'n P00" Kaninom, ki se razvija-v smučarsko središče, tam pa ocIqq ' 00 Distri Soči, prijetno tudi poleti. Prejeli smo veliko vaših le narOV' ^' so več'norna tuc" pravilni, le nekateri ste menili, da Kri* • ' Kobarid. Žrebali smo in rezultat je naslednji: 1. Tadej Kra ■ ^'Pska 61, Lesce; 2. Irena Smolej, Ul. mladinskih brigad 16, 2 Si3- N'ka Dašič, Mala vas 49, Bovec; 4. Petra Oblak, Fužine •gorenja vas; 5. Peter Karničar, Zg. Jezersko 40. Čestitamo! na r ve^ kQt 35 ,et stara razglednica pa predstavlja neko stavbo * Gorenjskem, za katero morate seveda ugotoviti Vi, kje stoji in na nAdstav|la- Dopisnice z odgovori pošljite do petka, 17. maja, I* nas naslov Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj. Pet pravilnih, tolar od90vorov 00 Prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 Ansambel Vita sestavljajo pevka Branka Slapar iz Kranja, harmonikar, klaviaturist in pevec Tomaž Slapar iz Loma pod Storžičem, ritem in solo kitarist ter pevec Bogdan Čufer iz Hru-šice in baritonist, basist, pevec ter povezovalec programa Marsel Gomboc iz Mojstrane. Skupaj igrajo že dobra štiri leta, pred dvemi leti pa se jim je pridružil citrarski prvak Slovenije Aleksander Prime iz Kranja. Ansambel nima vodje, vsak v ansamblu je zadolžen za svoje področje. Marsel Gomboc je zadolžen za igranja, nastope, termine, povezovanje in stike z javnostjo. Tomaž Slapar skrbi za aranžmaje, skladbe, pevsko izvedbo in produkcijo, Bogdan Čufer ob studijskih snemanjih poskrbi še za elektriko in opremo. Aleksander Prime s svojo mladostno zagnanostjo vpliva na pozitivno vzdušje v ansamblu, Branka Slapar pa s šarmom na odru poskrbi za imidž in celoten izgled ansambla. Vita je nastala iz bivšega ansambla Karavanke, ko sta zaradi različnih pogledov glasbenikov nastali dve zasedbi: Trio Bled in ansambel Vita. Ime Vita v latinščini pomeni življenje, ansambel pa si ga je nadel v glasbenem smislu kot profesionalno glasbeno življenje in izvajanje različnih glasbenih zvrsti... To zaokrožata prvi dve kaseti, ki sta izšli pri Založbi PAN (sedaj Panika Records) z narodnoza-bavno glasbo na A strani in zabavno glasbo na B strani. Prva kaseta z naslovom Kanček ljubezni (1993) je še brez citrarja, na drugi kaseti Ko citre zazvene (1995) pa je že v naslovu nakazana instrumentalna okrepitev citrarja Aleksandra Primca. Kot je povedal Marsel Gomboc, so člani ansambla posneli že polovico tretje kasete in bo za razliko od prvih dveh vsa vsebovala narodnozabavno glasbo, za kar so se odločili po lanskoletnih uspehih. Dosedaj so nastopili dvakrat na Alpskem večeru, dvakrat so bili finalisti Štever-janskega festivala. Na predizboru za Ptujski festival na Sv. Andreju nad Zmincem pa so prvič dobili zlatega Orfeja, kar ni običaj, na finalni prireditvi na Ptuju pa je Vita prejela ša nagrado za naj-bojšega debitanta organizatorja Zavoda Radio-Tednik Ptuj. Na minulem Festivalu polk in valčkov v organizaciji Razvedrilnega programa Televizije Slovenije je Vita nastopila s polko Minka, ki se je pri poslušalcih zelo dobro prijela. Tudi v maju vas vabimo k sodelovanju, da izpolnite kupon v okviru akcije "Glasbeniki meseca" Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Kranj. Najbolj izvirna vprašanja bomo nagradili! Kaj bi vi vprašali člane ansambla Vita? GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBENIKI MESECA - KUPON Vprašanje za člane ansambla Vita: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kupon pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. «Jfíe í,ííe v nebo vP'i°če nega-mih $?aiaiske poteze nas sa-Wa JPVencev> so nam mane. }iv .rat sta omenjeni nevoščl-i„?'j "» zavist v smislu naj zZ- koza crkne ali če bi cell,80rela> bi P°l sveta in slite ovenii° obJe'a- Kar zami-nov 5lu^a si v ten ^ zidQte obr° ' íetU(ti v Potu lastnega hod*" VSedfujtine. Sosedje vas Če Ï-P0^ °d zavisti oziroma: dmt! Zavist gorela, bi vi, z do ta? r\red' v hiPu P°8°reli Dri, üobro, to rade volje yQnafno. To nam je v krvi in ne«-am všeč nam je včasih, n°m sosedJe zavistni, ko njim grf dobro. Mi pa seveda Ala Jn/mo in ^etno livii°-a & drago. neta? nci Pijemo *e eno tiko J10 značaJsko karakteris-nos( drobnjakarstvo in izbirč-besed a,rsikatero potezo ali priDi?' bodite pozorni, lahko in S*** neverjetni izbirčnosti aH v/ dfobni sitnosti Slovenca mejifke- Včasih Mirčnost tem i-1a nudobijo, v vsakdan-cij0' rečeno ■ na zafrkan-Sarn i ' ki )e nezadovoljen Za vL5?00' bo sitnaril in tečnaril £ Ko figo v vsaki trgovini. kem DSe yzdihnemo le ob vsa-torov-' ki se mm nanad-kak0a?\ dvigne pred nosom, ob t„L ne bi sakramentirali obisk najvišjega cerkvenega dostojanstvenika na Slovenskem je treba ■ sitnariti. Če ne te sitnariti, se pa naglas ali potihem spakovati. Morda se zde kakšna policijska in varnostna dejanja res odveč in za nas rahlo nenavadna, a ne morem verjeti, da bi si jih izmislili kar naši varnostniki. Ker se pri nas v dobrem in mogoče govoriti o stoodstotnem varovanju, zato so taki posebni ukrepi za nas tako nenavadni. K nam pač vsak drugi petek ne hodita ne Clinton in ne Kohl, zato se tako rekoč prvič srečujemo z izkušnjo obiska visokega cerkvenega dostojanstvenika in mednarodnega politika. Po vsej poti, kjer se bo vozil Glosa Sitni kot sitne muhe Marsikaj nam mora priti v kri: tudi spoštovanje odlokov za lepo okolico. A kaj, ko se kremžimo ob vsaki spremembi, ki poseže v navado, železno srajco.. °btakr», ■ 7---------— v«oio,t ■ poJavu kot so posebni Peia vJ^P' ob obisku Pa' 'Ktf n ■ *loveniji? Karkoli le, bi nl^niSi varnostni ukrep obvestu na Zivčke, vsako la od"°Prebivalstvu'najde ola-vesek>V v iavosti> skratka: v<"»io«h"l delo< ob posebnih nostf"h ukrepih, kijih ima slabem tako radi zgledujemo po Evropi, so si tudi varnostniki, taki ali drugačni, dali prekopirati spisek varnostnih ukrepov evropskih kolegov, ki veljajo za take in podobne prilike. Če jih seveda niso kar dobili.. Res je, da je na splošno drugod več kriminala in več nevarnosti atentatov in zato varnost stoodstotna, če je le papel, je treba zapreti vsa okna in z okenskih polic umakniti cvetlične lončke...Pa kaj? Glede na kislo vreme, ki nas muči le kar nekaj časa, v lončkih še ni kaj prida dolgih poganjkov in zato prava gospodinja to reč začasno pospravi brez slehernih telav. Ob teh cvetličnih lončkih in zaprtih oknih je v javnosti le toliko rompompoma, da je kar nekam sitno. He-He. A cvetlične lončke z okenskih polic? Kdo pa je to le videl? Medtem ko bi v kakšni drugi zahodni drlavi šli mimo tega varnostnega ukrepa mirne in lagodne duše in pospravili z okenskih polic, kar doli maha - pa kaj me briga, če je tako, naj bo pa tako - se pri nas porišejo in popišejo pole papirja na to grozno in vnebovpijočo tematiko. No ■ kaj nismo res drobnjakarski? No - kaj se resnično ne vtaknemo v vsako figo? Kaj šele bo, ko se bomo leleli še bolj kultivirati in nam bo občina ali drlava predpisala tudi kakšne druge omejitve glede javnega reda in miru! Ponekod imajo v občinskih odlokih le zapisano, da se ob nedeljah in praznikih ne sme s kosilnico na plan, kaj šele z gradbenim strojem ali motorko. Tega se seveda nihče ne drli, saj... »kva pa bo men' en lupan, kršenduš, zdej predpisoval, kdaj naj kosim ali z motorko lagam drva! Kosim in lagam, kadar imam cajt ne pa takrat, ko se bo eden 'zmislu.* Gorje tistemu komunalnemu redarju, ki bi se prikazal in samo opozoril kršitelja ob motor ki, naj ne laga, ker je nedelja! Marsikaj nam mora priti v kri, šele potem dobi kasen tak odlok malo na teli. V Švici, denimo, gospodinjam niti na pamet ne pade, da bi ob nedeljah na vrtovih obešale perilo - se zaradi izgleda ne sme in vsem je to jasno. Kot bi jim bilo tudi jasno, da bi povsem samoumevno umaknile z okenskih polic role, če drlava dobi visok drlavniški obisk. • D.Sedej 6. srečanje citrarjev na Ermanovcu Poleg izbranih tudi gostje Sovodenj, 13. maja - Na Ermanovcu pri Domu Planinskega društva Sovodenj bo v nedeljo, 6. junija, veliko srečanje citrarjev, ki smo jih izbrali na prireditvah Gorenjskega glasa, Radia Cerkno in PD Sovodenj v Cerknem, na Križu pri Komendi in v Begunjah. Zdaj nam preostane še osrednja in hkrati tradicionalna citrarska prireditev, ki je bo Planinsko društvo Sovodenj ob podpori Gorenjskega glasa in Radia Cerkno organiziralo že šestič zapored. Srečanje bo pri Domu Planinskega društva Sovodenj nu Ermanovcu v nedeljo, 6. junija, ob 14. uri popoldne. Na sestanku, ki smo ga imeli konec minulega tedna na Sovodnjo predstavniki Planinskega društva Sovodenj, Gorenjskega glasa in Radia Cerkno smo najprej ugotovili, da so bili tri izbirne prireditve v Cerknem, na Križu pri Komendi in v Begunjah uspešne in da so na nek način začrtale tovrstna srečanja in sklepno na Ermanovcu tudi v prihodnje. Če je imel za dosedanja srečanja na Ermanovcu zasluge Janez Govekar v PD Sovodenj, potem smo letos ob Janezu Govekarju in predsedniku PD Sovodenj Lovru Telbanu srečanja pomembno obeležili, utrdili in opredelili za naprej tudi v Gorenjskem glasu in Radiu Cerkno. Na sestanku na Sovodnju pa smo tudi opredelili srečanje, ki bo 9. junija na Ermanovcu. Poleg sedemnajstih izbranih citrarjev smo se odločili tudi za povabilo Mihe Dovžana in pevke Jožice Kališnik, Karlija Gradišnika, Rada Kokalja, Kamniške kolednike in še koga. Pa tudi ansambel bo takrat na Ermanovcu skrbel za prijetno razpoloženje. Skratka, s citrarji, Gorenjskim glasom, Radiom Cerkno in Planinskim društvom Sovodenj bo 9. junija na Ermanovcu veselo. • A. Žalar 26. maja - t'k bo flet'n Breza je najboljša pozimi Puštal, 13. maja - Tisti, ki se spoznajo na kose in košnjo, se bodo na Andreju nad Škofjo Loko še posebej pomerili. Kako se delajo brezove metle pa bo pokazal Burjevčev Rudi. Rudija Bončo, po domače Burjevca, smo obiskali konec tedna na domu v Puštalu. Prijazno nam je pokazal, kako se delajo brezove metle. "Ivan Rupar me je naprosil, da bi 26. maja na Andreju nad Škofjo Loko na prireditvi T'k bo flet'n pokazal, kako se delajo brezove metle. Obljubil sem mu, da bom prišel. Potem pa nam je povedal, da se brezovo šibje nabira pozimi, da je na tem delu v Puštalu dovolj brez, da lahko odda vse metle, kar jih na redi in da pridejo ponje tudi tam od Katarine. "Metla je iz brezovega šibja, štil pa je od leske. Takšne delam ves čas. Začel sem jih, ko sem bil še otrok. Sicer pa sem bil gozdarski delavec. Deset let sem v Puštalu, prej pa sem živel na Ožboltu." No, Rudi bo še kaj več zanimivega povedal tudi v nedeljo, 26. maja, na Andreju nad Škofjo Loko, kjer bodo poleg koscev tudi Gorenjci meseca pa ansambel Poljanšek, pa tudi helikopter bo vozil. Skratka, t'k bo flet'n. • A. Žalar 5. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev Besničani se že pripravljajo Besnica, 13. maja • Poleg harmonikarjev, ki bodo nastopili v petih starostnih skupinah, v šesti skupini pa bodo gostje, bo po tekmovanju tudi koncert ansambla Alpski kvintet. Vse nekako pospešeno in predvsem po načrtu poteka tudi v Besnici, kjer bo Turistično društvo Besnica letos že petič prireditelj Gorenjskega prvenstva harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko. Med glavnimi pokrovitelji pa bo seveda tudi letos Gorenjski glas, kjer si pravzaprav štejemo v čast, da smo s turističnimi delavci Besnice z Miho Sušnikom kot predsednikom TD in organizacijskega odbora ter z Janezom Fabijanom kot strokovnim vodjem tekmovanja udeleženi že od vsega začetka. Poleg izbora najboljšega oziroma Gorenjskega prvaka na diatonični harmoniki za leto 1996 bo strokovna komisija izbrala tudi najboljše v posameznih starostnih skupinah. Obiskovalci pa bodo izbrali najbolj priljubljenega harmonikarja oziroma izvajalca melodije, ki bo dobil zlati znak TD Besnica, podelila pa ga bo krajevna skupnost Besnica. Tudi letos organizator načrtuje izdajo posebne brošure Voščen-ka.In tudi letos bo po končanem tekmovanju koncert Alpskega kvinteta, ki bo junija praznoval 30-letnico obstoja. Interesenti za tekmovanje z ožjega in širšega dela Gorenjske (Kamnik, Domžale, Lukovica, Moravče, Med-vode, Vodice Šentvid-Šiška) naj pošljejo prijave do 31. maja na naslov: TD Besnica, 4201 Zg. Besnica, Zg. Besnica 104. Informacije po telefonu na številki 0647403-109 ali 064/ 403-152. • A. Žalar Rudi Bonča dela metle že od mladih let. 24 Ull OOmi GUKQIH! TVS 1 10.00 Vídeos t rani 10.10 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 2/7 del 10.30 Hov! 10.55 Roka ročka, ponovitev 11.45 tzubljene civilizacije, angleška dokumentarna serija 12.35 AFS France Marolt, ponovitev 2. oddaje 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 14.05 Vídeos t rani 15.15 Dlan v dlani 15.30 Mednarodna obzorja: Poljska, ponovitev 16.20 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Pod klobukom, otroška oddaja 18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevanka 18.30 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Gospod Bean, angleška hu- moristična nanizanka 20.35 Film tedna: Marta in jaz, mednarodni koprodukcijski barvni film 22.30 Dnevnik 3 23.00 Severna obzorja, 1/22 del ameriške nanizanke 23.50 Wlmbledonski zastrupljevalec, angleška nadaljevanka 0.40 Poročila 0.45 Videostrani TVS 2 8.00 Euronews 8.50 Prisluhnimo tišini, ponovitev 9.20 V žarišču 9.50 (Ne)znani oder, ponovitev 10.40 Stoletje filma: Francoski film, ponovitev francoske dokumentarne oddaje 11.30 Papež Janez Pavel II., ponovitev ameriškega barvnega filma 13.55 Gospod Bean, ponovitev 14.20 Sea-quest, ponovitev zadnjega dela ameriške nanizanke 15.05 Pesek časa, ponovitev 1/4 dela ameriške nadaljevanke 15.55 1. tekma za slovenski pokal v nogometu 18.00 Po Sloveniji 18.45 Iz deževnega tropskega gozda, dokumentarna serija 19.15 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.40 2. finalna tekma pokala UEFA 22.35 Plesni nokturno 22.45 Pomlad na Dunaju, posnetek gala koncerta 0.15 Euronews nanizanke 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Z mislijo na petek, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 ITC Magazin 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, 17. del ameriške nanizanke 18.30 Krila, ameriška hu-morističlna nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Krvava Marie, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 1.00 vldeostrani TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program 10.30 TV prodaja 11.00 Pot v Avonlea, ponovitev 11.50 Avtomobilistična oddaja: Avto 3 12.30 Družinski studio, izbor 13.30 Z glasbo v srcu, ponovitev 15.00 TV prodaja, ponovitev15.30 Dobro jutro, Slovenija 16.30 Otroški program: Pilov žur 17.00 Vdihni globoko 18.00 Feniks, nadaljevanka 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Krik v noči, kanadsko-francoski film 21.45 Dom In svet 22.30 Pot v Avonleo, ameriška nanizanka 23.50 Feniks, ponovitev 16. dela avstralske nadaljevanke HTV 1 KANALA 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Video strani 14.15 Spot tedna 15.00 TV prodaja 15.20 Risanka 15.50 Tropska vročica, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke 16.40 Poslovna tveganja, ponovitev dokumentarne serije 17.10 Živeti danes, ponovitev 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Tropska vročica, 18. del ameriške nanizanke 21.00 Dance Session, oddaja o plesu 21.30 Splošna praksa,ponovitev avstralske nanizanke 22.25 TV prodaja 22.45 Spot tedna 22.50 Video strani 0.00 CNN poroča 11.30 Ko odrastem 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Pridi v Las Vegas, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.35 Otroški program: Pomembno in nepomembno, nanizanka 14.50 Ljubim svoje mesto 15.05 Poročila 15.10 Portreti hrvaških skladateljev 15.40 Naši likovni ustvarjalci 16.15 Otroški program: Ko odrastem 16.46 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Virus 19.30 Dnevnik 20.10 Zgodovina RTV 20.45 Dokumentarna oddaja 21.45 Koncert ob svečani obletnici radia in televizije, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Vse ima svoj namen 23.55 Poročila HTV 2 17.05 Video strani 17.20 TV Koledar 17.30 Lepa naša 18.00 Arktika -Antarktika, dokumentarna serija 18.30 Hrvaška kulturna dediščine 19.00 Hugo, igrica 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Nogometni pokal UEFA, prenos 22.20 Walker, Teksas Ranger, 2/25 del ameriške nanizanke; Chuck Norris/Sheree J. Wilson POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program 8.55 Alf 9.20 Kdo je šef? 9.45 Polna hiša 10.10 A-Tem, ponovitev 11.00 Bistvo, ponovitev ameriškega filma 13.00 Otroški program/David 13.25 Confetti Paletti 13.40 Perine 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix 15.05 Duck Tales 15.25 Mini čas v sliki 15.40 Babilon 5 16.25 A-Team 17.10 Katts & Dog 17.05 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne, serija 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Nogomet 22.30 Kraj zločina: Moški z vrtnicami, nemška TV kriminalka 0.00 čas v sliki 0.05 V središču pekla, ameriška psihološka srhljivka 1.35 Čas v sliki, ponovitev TUDI DRUGJE JE LEPO Pokrovitelj v celoti • obilna Kamnik • Glavni trg 24, Kamnik vsak četrtek KAMNIK V NAROČJU PLANIN Kamnik je starodavno mesto, ki s svojimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi privablja pohodnike in turiste iz vse Slovenije, tudi iz Evrope. Ker je s strokovnim vodstvom sprehod po mestu bolj zanimiv in poučen, vas vabimo, da si mesto ogledate z enim od naših prijaznih vodnikov. • Pot nas vodi od spomenika generala Maistra, zaslužnega domoljuba in pesnika. • do Frančiikega samostana i cerkvijo Sv. Jakoba, v katen je tudi znamenita kapela božjega groba, delo arhitekta Jožeta Plečnika. Frančiškani imajo tudi zelo dragoceno knjižnico z nekaj inkunabulami in Dalmatinovo Biblijo. • Na vzpetini sredi mesta, imenovani Mali grad, se bohotita nadstropna romanska kapela in obnovljeni obrambni stolp, ki je bil nekdaj del srednjeveškega obzidja. • Mimo Glavnega trga se sprehodimo proti Sumi, južnem delu mesta, ki je v srednjem veku postala pomembno obrtniško naselje z župno cerkvijo. • Zelo zanimiv je tudi zasebni muzej dr. Josipa Nikolaja Sadnikarja z zbirko srednjeveškega orožja in s predmeti sakralne umetnosti. Na ogled je zbirka unikatnega porcelana, kolekcija perzijskih preprog in ie bi lahko naštevali. • Za zaključek pa se povzpnemo ie na grad Zaprice, kjer je mestni muzej s stalno razstavo upognjenega (t. im. Thonetovega) pohištva in razstavo 'Od zbirke do muzeja*. Na platoju pred gradom pa muzej na prostem prikazuje danes skoraj izginulo stavbno kmečko dediščino. Tako zaključimo triurni sprehod skozi mesto in njegovo zgodovino. Vabimo vas, da izkušnjo starega mesta oživite sami. Nasvidenje v Kamniku. Vse nadaljne informacije dobite v TURISTIČNO INFORMACIJSKEM CENTRU OBČINE KAMNIK v Kamniku, na Glavnem trgu 23. Tel.: 0617831470, far 061/831-176 Mesto z okolico ima bogato slikarsko zgodovinsko tradicijo. Posebnost pa je tudi tradicija povorke NARODNIH NOS. Korenine segajo tja v leto 1966. Nasa je izraz pokrajinske, stanovske pripadnosti. Ponazarja čas, ko so na obleko vplivali dejavniki razdeljenosti slovenskega ozemlja. V Kamniku in njegovi okolici je še mnogo znamenitosti, kot je na primer dolina Kamniške Bistrice. Podamo se lahko na Koželjevo pot - razkriva lesene mostiče z galerije, naravni most Predoseli. V zgornjem toku je ohranila tipične značilnosti reke skozi ledeniško dolino. V okolici je prostor za prijeten oddih.Kamniška Bistrica je poznana rudi kot izhodišče za številne vzpone v srce Kamniško-savinjskih Alp. Čudoviti izviri, slapovi, jezera in pašniki Na Veliko Planino vas popelje nihalka. In že se znajdemo v ARBORETUMU Volčji Potok. Lepota nam pove vse. Proti vzhodu se iz Kamnika odpira Tuhinjska dolina s termalnimi vrelci v vasici Snovik (vrelci z zdravilno močjo pri poškodbah in revmatičnih obolenjih). Sleherni kotiček v Kamniku in okolici je vreden ogleda. Vse ostale informacije dobite pri Turistično informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23, tel. 061/831-470. Nagradno vprašanje: KDAJ POTEKAJO TRADICIONALNI DNEVI NARODNIH NOŠ V KAMNIKU? Odgovore pošljite do 16. 5. in pripišite nov kraj, ki ga želite spoznati. RADIO TRŽIČ, Balos 4, za oddajo Tudi drugje je lepo. 2.05 Schiejok, ponovitev3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.55 Maska Fumanchua, ameriška grozljivka AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala 11.05 Zvezna dežela zdaj 12.00 čas v sliki 12.10 Ituri - Afriški čarobni gozd, ponovitev dokumentarca 13.00 čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Umor je napisala: Skrivnostna nasprotovanja 14.25 Santa Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV 22.00 Čas v sliki 22.30 Prijatelji ali sovražniki, serija 23.40 Zastavonoša židovskega naroda, avstrijski nemi film 0.40 če želite, to ni pravljica 2.10 Pogledi od strani 2.15 Santa Barbara - Kalifornijski klan 3.05 Kultura 4.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Vldeostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 222. 19.25 Iz arhiva otroškega programa: Veseli Kekčev dan 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Družinski pohod na Špičasti hrib '96 20.35 Župan z vami: Občina Preddvor -Miroslav Zadnikar, voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 222. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Teden mladih Kranja '96 - ob dnevnem dogajanju -v živo Iz studia 22.00 Halo, halo... -kontaktna oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Martina Vidali) 23.00 Poročila 222. 23.15 Z vami smo bili... nasvidenje 23.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.17 vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.10 Štiri tačke 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Skrito geslo 18.50 EPP 19.30 Napoved večernega programa 19.50 EPP 20.00 Parnas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj LOKA TV Vldeostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Vldeostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 18.48 Ko-flerjev memorial (ponovitev) 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Sreda bo potekala v znamenju zanimivih rubrik In dobre, raznovrstne glasbe. Najprej bomo pobrskali za zanimivimi informacijami, nato spremljali in komentirali. S knjižnjega trga smo tudi tokrat izbrali nekaj zanimivih naslovov, oddaja bo na sporedu ob 17.30. Uro prej se bomo napotili v kino. V spored uvrščamo še druge prispevke, od obvestil do drugih zanimivih informacij in novosti iz sveta glasbe. Pripravili smo radijski Juke box, obisk v studiu pa so napovedali člani skupine Kala-mari. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Kočija formula 1 (stari hiti) 10.30 Novice 11.00 Sredina tema: Avtomobilizem 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Novice iz NZ glasbe - Ansambel Ambicija 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Zavarovalnica Triglav 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Nalezljiva norost - moda 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI TV ŠIŠKA ... Videostrani 10.50Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Dih nove dobe - izobraževalna oddaja, avtor dr. France Susman 21.00 Telemarket 21.05 Predavanja Virgila Armstronga v Ljubljani (iz cikla devetih predavanj) 0.20 Telemarket 0.30 Napoved sporeda za četrtek 0.40 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 New age glasba - Uroš Novak 2 00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program Koncert Žur na Bledu Fantje iz skupine Ana pupedan so takrat, ko nastopajo pod imenom Ante upedanten banda pravi zabavljači, to ste med drugim lahko videli tudi na njihovem nedavnem koncertu v Kranju. Tokrat se bodo muzikanti, notranjci iz Pivke in Postojne predstavili v Klubu Gleam Art na Bledu. Organizatorji so njihovo glasbo označili za etno - pop'n'roll, njihova instrumentalna podpora je precej "unplugged" naravnana (violina kontrabas...), njihovi komadi so po glasbenih zvrsteh precej raznoliki (ročk, ska, punk, etno...), pravi šus pa so tudi tovrstne zabavljaške predelave, perla je seveda priredba tiste "Nestrenik sam..." iz filma "Ko to tamo peva." Torej Ante upandanten banda bodo nastopili v petek, 17. maja, v klubu Gleam art na Bledu. Žur bo. • I.K. KINO CENTER amer. thrill. 12 OPIC ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. akcij, film SMRTONOSNA BITKA ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. fant. kom. JUMANJI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. MANEKENKA IN DETEKTIV ob 18.30 in 20.30 uri ŽIRI avstral. kom. BABE ob 18. In 20.30 uri ČETRTEK, 16. MAJA 1996 TVS 1 10.00 Videostrani 10.10 Solzice 10.30 Batman, ameriška nanizanka 10.55 Arktični lovci, ponovitev japonske poljudnoznanstvene oddaje 11.25 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.10 Janez Pavel II. in Slovenci, ponovitev 16.00 Omizje, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Živ žav 18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevanka 18.30 Kolo sreče, igrica 19.05 Risanka 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfeld, ameriška humoristič-na nanizanka 20.35 Tednik 21.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z Lidijo Kodrič 22.15 Nikar! 22.30 Dnevnik 3 23.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka 0.00 Poročila 0.05 Videostrani 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.0J Otroški program, ponovitev 10.5* Pot v Avonlea, nanizanka 12.<>* Družinski studio, ponovitev fljffl 12.25 Zdrava video glava, ponovit«* filma 13.30 Krik noči, ponovitev ffl 15.30 Dobro jutro, Slovenija 16.3* Otroški program: Ta nora leta IM Feniks, 21. del avstralske nanizana 19.00 Dnevnik 20.00 TV tribuna 21-* Poročila 22.10 Mladi za zedinjen svj 23.00 Pot v Avonleo, 33. del narj| zanke 0.15 Feniks, ponovitev 21. de* avstralske nanizanke HTV 1 11.00 Grožnjan - Mesto umetno«* 11.30 Otroški program 12.00 Dnevr* 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.* Gospa Parkington, ponovitev am*' iškega filma 14.40 Mladi Robin Hoo* otroška nanizanka 15.05 PorocW 15.10 Kanada, ponovitev 15.** Grožnjan 16.15 Otroški progra^ 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristali« cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kc* sreče 18.50 Moč denarja 19.05 KI" D.D. 19.30 Poročila 20.10 RusW mafija, dokumentarec 21.10 Želpjj Ogresta in gostje 22.10 Dnevih 22.35 Slika na sliko 23.05 ThoatrC 1.35 Poročila Miss narcis Prijave naj dekleta čimprej pošljejo na naslov: DESIGN, Titova 4, 4270 Jesenice, tel./fax: 064/862-522 PRIJAVNICA ZA "MISS NARCIS 96" Ime in priimek: Naslov:_ Telefon:_ TVS 2 HTV 2 i —+ 9.00 Euronews 10.35 Iz deževnega tropskega gozda, ponovitev dokumentarne oddaje 11.40 Zgodovina Vatikana, ponovitev 3. oddaje 12.35 2. finalna tekma pokala UEFA 14.15 Majhni darovi, kanadski barvni film 15.45 Seinfield, ponovitev ameriške nadaljevanke 16.10 Severna obzorja, ponovitev ameriške nanizanke 17.00 Pekovski mojstri, francoska nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poslujemo - Kako začeti? 19.15 Tok, tok 20.05 V žarišču 20.35 Vsemu navkljub, avstralska nadaljevanka 21.25 Pisave 22.15 Umetniški večer: Retrospektiva videa 23.05 Dediščina šo-gunov, angleška dokumentarna nadaljevanka 0.05 Big Band RTV Slovenija z Miljenkom Prohasko, 1. del KANALA 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitve izdelkov 10.45 Video strani 15.25 Spot tedna 15.25 TV prodaja 15.50 Risanka, ponovitev 16.20 Tropska vročica, ameriška nanizanka 17.10 Dance session, ponovitev 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.00 Jablane, nemška drama 22.50 Spot tedna 22.55 TV prodaja 23.15 Video strani 0.00 CNN poroča 16.45 Videostrani 17.00 TV Koleú» 17.10 Za pest dolarjev 17.40 Razp€ ja federacije 18.10 Moje trapa'L življenje, ameriška nanizanka Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Nogoriv ni pokal Hrvaške, prenos iz Zagrtj' 22.00 Od 16 do 24, oddaja o W 22.30 Orel, hrvaški glasbeni film AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program, ponovitev 8-*! Confetti club 9.00 Odbojka - šols^ liga, dekleta 10.25 Disnevjev festi^ 11.20 Pustolovščina družine Rot*J son v divji, ameriški pustolovski <"p. 12.55 Formula 1, dirka za vel«? nagrado Monaca 14.00 Morksa 49 lica v New Yorku, ameriška komedj 15.45 Imenovali pesti za aleluK italijansko-ameriški vestem 19-V Kuharski mojstri 19.00 RoseanJL 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20* Šport 20.05 Pogledi od strani 20-! Laž ima lepe noge, ameriška korf*. dija 21.55 Prevarana, ameriSj, srhljivka 23.35 Čas v sliki 23-* Tucker, ameriški film 1.25 M*J| Parižanka, francoska komedija 3jJ Cesta brez vrnitve, francosko-por*: galska kriminalka 4.35 Jet Set, fr*r cosko-ltalijanska melodrama POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Edera, italijanska nadaljevanka 14.00 Krvava Marie, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 21.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 22.00 M.A.S.H, ameriška nanizanka 22.30 Policaji, ameriška dokumentarna nanizanka 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 23.30 24 ur, ponovitev 0.00 POP 30, ponovitev 1.00 video strani TV 3 11064/223*111 radio triglj MH; KINO AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00. # v sliki 9.05 Nevihta v Ostawan" nemška drama 10.25 čudež, avstnj' ko-švicarska melodrama 12.00 Tjft vizija, dopoldanska oddaja 13.00 C?' v sliki 13.10 Grofica Marica, nernj glasbeni film 14.55 Dedič iz Bjorn«' la, avstrijski film 18.25 Ko moja razposajeno praznuje, nemški g|a"; beni film 17.50 Kuharske dobrot« j Avstrije 18.20Kristjan v fcasu 1*? Kako ste? 18.50 Kuharski moj5; J9.00 Zvezna dežela danes i"/ ;as v sliki/Kultura 19.45 VreHJ 19.54 Praznični večer: Nebesa | zemlji 20.15 Pojoča Avstrija^-!-', Belo-modre zgodbe 22.05 ča» sliki 22.10 Zdravilne moči, dokumfy tarec 23.00 Mož s Tirolske O*, Podmornice, dokumentarna sjjj 1.00 Pogledi od strani 1.05 Mod* Times 1.35 Kultura 2,15 vldeonoč ŠKOFJA LOKA amer. krim. MANEKENKA IN DETEKTIV ob 20.30 ^ I ŽELEZNIKI amer. melodr. HOLLANDOV OPUS ob 20.30 uri BLED am«n J kom. ŽENSKA ZA UMRET ob 20. uri j ČETRTEK, 16. MAJA 1996 TV TELE-TV KRANJ Vldeostrani 18.45 Test slika 18.55 napovednik TELE-TV 19.00 EPP J* -119.05 Glasbeni spot 19.08 TV Sj'Pot 9.10 Poročila 223. 19.25 ™"na Pavliha (otroška oddaja, v živo, eoKličite po telefonu: 33 11 56) 19.55 "Pnea na videostraneh 20.00 EPP j*°,k - 2 20.05 Top spot 20.08 TV írJ'Pot 20.10 Vzemimo si čas, ne lutJenie 2020 PaPei Janez Pavel "• Mai R^aja v Slovenijo (voditeljica: 22? 2agoričnik, v živo, pokličite po 'wefonu: 33 u 56) 21.10 Poročila EPP blok - 3 21.30 Teden 'niadih Kranja '96 - Ob dnevnem "?ga|anju - v živo iz studia 22.00 miol 9'asena oddaja za mlade in lan*? P0 srcu- voditelj: Filip Koci-Srf Er%! Podlagi Radia Žiri. VI VCBSIRANI TV Železniki preko 18.50 fui8"- 1915 "\21- uri" SeriuLUtriP občine Železniki 19.00 miki* filrn 20-00 Povabljen pred CnS, " %terviu 00 50- letnici V|narstva v Železnikih ATM TV KR. GORA NarÍ,C,eostrani 18-08 Test 18.15 oka yadnik 18.17 Prva letalska por-19 .iPonovitev) 18.48 Kremenčkovi Prònr Vid«>ostrani 21.00 Satelitski aeostarT1 Deut8cne Welle 22.00 VI- JV ŠIŠKA 6da^°,2!rani 19-50 Napoved spor-«eie 7v?,W) Telemarket 20.05 Prenos prenaTe,stne9a sveta MOL, seje se Nat*?, '° v celem ... Telemarket ... wved sporeda ... Videostrani *A KRANJ 8.3q j naDr.. 064/46-369 PETEK, 17. MAJA 1996 TVS 1 9.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.05 Denis Pokora, ameriška nanizanka 10.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke, 7. oddaja 11.15 Biloxi Blues, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 14.45 Terra X, ponovitev nemške poljudnoznanstvene serije 15.30 Naši baletni umetniki: Lidija Sotlar 16.10 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 16.45 Letališče Brnik: Sprejem papeža, prenos 17.30 TV dnevnik 1 17.45 Brdo pri Kranju: Srečanje papeža s predsednikom republike, prenos 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.40 Poglej in zadeni 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.45 Šport 22.55 Praga, angleško-francoski film 0.20 Poročila 0.25 TV jutri, video strani TVS 2 9.00 Euronews 11.00 Tedenski izbor: Poslujemo - kako začeti, serija 11.30V žarišču 12.00 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 12.25 Pisave 13.15 Umetniški večer: Rože noči 14.00 Dediščina šogunov, zadnji del angleške dokumentarne nadaljevanke 15.00 Marta in jaz, mednarodna koprodukcija 16.40 Sorodne duše, angleška nanizanka 17.10 Skrivnost ostrižnikov, japonska poljudnoznanstvena oddaja 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 17. oddaja 18.10 Včeraj, danes, jutri 18.15 Po Sloveniji 19.00 Denis Pokora, ameriška nanizanka 19.30 Ljubljanska stolnica: Večer-nice, prenos 20.50 Forum 21.05 Pesek časa, ameriška nadaljevanka 21.50 Studio City 22.50 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 23.40 Novice iz sveta razvedrila 0.05 Zavrtimo stare kolute, 3. oddaja 0.35 Euronews KANALA 8.00 TV prodaja 8.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Videostrani 15.50 Spot tedna 15.55 TV prodaja 16.15 Risanka, ponovitev 16.45 Pot flamin-gov, ponovitev 5. dela 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Dežurna lakarna, 6. del španske humoristične nanizanke 20.30 Telefon, ameriški film 22.10 Jablane, ponovitev nemškega filma 0.00 TV prodaja 0.30 Spot tedna 0.25 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodno-zabavni glasbi 14.00 Lepljivi prsti, film 18.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Srce na nitki, nanizanka 18.00 Brisco County ml., nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Dosjeji X, nanizanka 21.00 Highlander, nanizanka 22.00 Odpadnik, nanizanka 23.00 Osmi potnik 2, film 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški in mladinski program: Vdihni globoko, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Pot v Avonleo, ponovitev 33. dela 11.50 Zdravje na tri, ponovitev 12.50 Družinski studio - izbor 13.30 TV tribuna, ponovitev 15.00 TV Prodaja 15.30 Dobro jutro, Slovenija, izbor 16.00 Otroški in mladinski program 16.45 Obisk Papeža: Brdo - obisk pri predsedniku republike 19.00 Dnevnik 19.30 Obisk Papeža: Ljubljanska stolnica - Večernice z duhovniki, redovniki in predstavniki laikov 21.45 Dom in svet 22.15 Pot v Avonleo. 34. del HTV 1 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Druga priložnost, ameriški film 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 16.15 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Pol ure kulture 19.20 Majhne skrivnosti kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.10 Aplavz, prosim 21.15 Domovini z ljubeznijo, festival tamburaških orkestrov 22.45 Dnevnik 22.05 S sliko na sliko 23.35 Izgubljeni svetovi, dokumentarni film 0.15 Poročila HTV 2 16.15 Triler 17.15 Turbo limach show 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.15 Korak za korakom, humoristična serija 20.45 Materini grehi, ameriški film 22.25 Latinica: Reklame 23.40 Srce laži, ameriški film AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne 6.25 Minizib 6.30 Poni iz prvega nadstropja, švedski film 8.05 Dlsneyjev festival 9.10 Alf 9.30 Kdo je tukaj gospodar? 10.50 Babilon 5 11.35 Jamski človek 13.00 David 13.40 Perrine 14.05 Otroci za otroke 14.30 Hero turtles 14.55 Artefix 15.05 Animaniacs, nanizanka 15.30 Mini zib 15.40 Babilon 5 16.25 A-Team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Oddelek za nujne primere 21.00 Zakulisje 21.15 Ordinacija v Bulowbognu 22.05 Scar-lett, ameriški film 0.00 Tujec, britanska grozljivka 1.50 Čas v sliki 2.15 Schiejok vsak dan AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Umor, je napisala 11.05 Noč na divjem Dunaju, dokumentarni film 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročila 13.00 Čas v sliki 13.10 Dežela in ljudje 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Stari 21.15 Dežela gora 22.05 Čas v sliki22.30 Sodobni časi 23.00 Bolniške sestre 23.40 Lokomotiva -Kako Je železnica spremenila svet 0.25 Prijateljice, ameriški film 1.50 Nepristranski pogledi 1.55 Kalifornijski klan TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 224. 19.25 Iz arhiva otroškega programa: štirje fantje muzikantje 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditeljica: Anja lic, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Obisk arboretuma Volčji Potok 20.35 Znani In neznani obrazi: Jožica Debeljak 21.10 Poročila 154. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Teden mladih Kranja '96 - ob dnevnem dogajanju - v živo iz studia 22.00 Večer z dr. Susmanom 23.00 Poroka Helene Blagne in Mitje Zamana 0.00 Poročila 154. 00.15 Nočni zabavni erotični program 0.16 Z vami smo bili... nasvidenje 0.17 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 0.18 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 20. 5. 1996 Popevke: 1. MED PRIJATELJI - DO-RE-MI 2. DRUGAČNI DNEVI - METULJ 3. SANJE - MIŠO ZALETEL & ANIKA HORVAT Nz-viže: 1. PESEM ZVONOV - ŠTAJERSKIH 7 2. LETA Ml TEČEJO - ansambel PRAPROTNIK 3. TUDI TI NEKOČ BOŠ MAMICA POSTALA -JOŽI KALIŠNIK & MIHA DOVŽAN Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. BODI TU-REGINA 2. ZA VSE JE STUDENEC - ZASAVCI RADIO I0Í » lir- ió/.! VyyV ion ognjišči; 1,1 Iti II It hi. UMI li I VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vlža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Oglašanje iz Osla 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in Radia Deutsche Welle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Oglašanje iz Osla 19.30 Večerni program z Natašo Bešter 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D. J. program 15.15 RGL komentira In obvešča 15.45 Spoznajmo se 16.00 Črna kronika 16.15 Evropa v enem tednu 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Arturjev ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Astrologinja Mira, ponovitev 2. oddaje ...Videostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz Iz Trtica In 95 Mhz iz Kovorja. študentske informacije uvrščarno v program ob 14. uri. Pol ure kasneje bomo izbirali recept meseca z Vilo Bistrica in Slovensko knjigo. Nekaj pred četrto popoldne pa bo teklo glasovanje za Gorenjska meseca. Lahko boste sodelovali v mini kino kvizu, se srečali z novostmi na štirih kolesih, intenzivno uporabili možgansko zavoje v kvizu TRš in prisluhnili oddaji Kulturni Babilon. Pa ne pozabite: ob 13.40 bo na sporedu ponovitev 5. lekcije tečaja nemščine. R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Tekmovanje odraslih folklornih skupin 18.56 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani R TRIGLAV .5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik-občina Bled 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede 21.00 Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraL danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč Ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne Informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 KINO Natečaj za novi ročk '96 V natečaju, ki ga razpisujejo Radio študent v sodelovanju s ŠKUC R.O.P.O.T. in Radiom Slovenija, so k sodelovanju vabljene vse glasbene skupine, ki delujejo na območju Slovenije in se niso nastopile na Novem Rocku. Prijava mora vsebovati: ime skupine, kontaktno osebo in naslov, posnetke z najmanj 5 lastnimi skladbami ali najmanj 20 minutami lastne glasbe, od tega vsaj 2 skladbi z besedilom v slovenskem jeziku in poimensko sestavo skupine in kratko biografijo. Prijave na natečaj pričakujejo na Radiu študent, Cesta 27. aprila 3, 1000 Ljubljana s pripisom "za Novi Ročk 96" in sicer do 15. junija. Kandidate za nastop na prireditvi Novi Ročk '96, ki bo v septembru letos, bo izbrala komisija s strani organizatorja. • I.K. ŠKOFJA LOKA amer. krim. MANEKENKA IN DETEKTIV ob 18.30 in 20.30 uri BLED amer. znan. fant. film ZADNJI DNEVI ob 20. uri ŽIRI amer. akcij, film MANEKENKA IN DETEKTIV ob 20.30 uri GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PREPOVEDANO ZA ODRASLE Torek, 14. aprila 1996 Tbr B< P( Ljub prev n« pad( NAJBOLJŠI UČENCI Bodoče medicinske sestre o zdravi prehrani Vrstniki jedo nezdravo hrano Dijakinje četrtega letnika zdravstvene usmeriteve Srednje šole Jesenice so pripravile raziskovalno nalogo o vplivu prehrane na pojav kroničnih obolenj in prebavil v občini Jesenice. LITERARNA DELAVNICA Jesenice: Mojca Brudar, Mojca Piščanec, Nina I rifo ni in Alenka Uršič so pod vodstvom mentorice, viš. med. sestre Monike Ažman pripravile zanimivo raziskovalno nalogo, v kateri so obravnavale vpliv prehtane na pojav kroničnih obolenj prebavil v občini Jesenice. Nalogo so predstavile na redijskem srečanju mladih raziskovalcev v Kranju in na prvem slovenskem kongresu o prehrani na Bledu. V raziskavo so zajele dijake srednje šole, stare od 15 do 19, in paciente, stare od štirideset do petdeset let, ki so iskali zdravstveno pomoč v Splošni bolnišnici Jesenice. Mnogo podatkov so dobili v gastro-loški ambulanti omenjene bolnišnice, da pa bi dobili čimboljše informacije o prehrani dijakov in že obolelih, pa so sestavili poseben vprašalnik. Sošolce so tako anketirale v šoli, paciente, ki obolevajo na prebavilih, pa v bolnišnici. Večina jih je sprejela z razumevanjem in postregla z želenimi informacijami. In kakšne so ugotovitve? Prehrana je vsakodnevne potreba vsakega človeka. Posebej je treba paziti na prehrano srednješolca, kar pa ie dejstvo, ki se ga pri nas malokdo zaveda. Mlade raziskovalke so tako opazile, da Srednja šola Jesenice sicer ima organizirano prehranjevanje v šolski jedilnici, vednar je ta po opazovanjih zelo slabe kakovosti. Vsebuje preveč nasičenih sestavin in premalo sadja in zelenjave. V šoli malica 87 odstotkov dijakov. V letošnjem šolskem letu je število naraslov zaradi razdeljevanja denarnih bonov, ki so jih uvedli za prehrano v šolski jedilnici. Včasih jih je v šolah malicalo manj kot polovica, ob tem, da niso imeli organizirane malice in so zjutraj zajtrkovali. Prav tako rezultati raziskave kažejo, da sta obe opazovani skupini, tako srednješolci kot oboleli v bolnišnici, za malico pretežno uživali sendviče, z razliko, da se srednješolci po novem najraje odločajo za hitro pripravil eno hrano, kar dijakov, medtem ko je včaskih kar 86 odstotkov takratnih dijakov, danes že obolelih, vask dan uživalo zelenjavo. Pač pa dijaki srednje šole Jesenice uživajo bolj zdravo in lažje prebavljivo meso. Največ (39 %) perutnine in govejega mesa (24 %). Včasih so največ uživali goveje (37 %) in predvsem veliko več svinjskega mesa kot danes (29 %). Anketa je še pokazala, da tako mladi, kot starejši pojedo mnogo preveč jajc, predvsem ob upoštevanju dejstva, da omenjeno sestavino vsebuje veliko število pripravljenih živil. Obratno je s sicer zdravimi ribami. VASA POSTA Še vedno dobivamo veliko vaše pošte. Tokrat ste nam spise, pesmi ali pa le pozdrave s prvomajskih počitnic poslali: Maja Rimahazi iz OS porie, Žiga Svete z Bleda, Nina Logar iz OŠ Peter Kavčič Škofja Loka, Adriana Čekič s podružnične šole Podljubelj, Nina Korošec iz OŠ Peter Kavčič Škofja Loka, Klavdija Grilc iz podružnične šole Ovsiše Podnart, Nina Obid iz OŠ Tone Čufar Jesenice, Anja Žitnik iz OŠ Cvetko Golar Škofja Loka. Od vseh najbolj všeč nam je bil spis Pomladno jutro Anje Žitnik, s katerim si je prislužila udeležbo na našem izletu. Alenka Uršič in Nina Trifoni pred plakatom, ki dopolnjuje raziskovalno nalogo. Dekleta so dokazala, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, in da se znajo problemov lotiti na resen, raziskovalen način. Ob dnevu medicinskih sester, ki je bil to nedeljo, jim čestitamo tudi iz našega uredništva. Opažamo, da je vedno več obolenj prebavil v zrelem obdobju, zaključujejo bodoče medicinske sestre. K temu, poleg nezdrave prehrane, veliko pripomorejo tudi alkohol in kajenje. Pa dejstvo, da starši niso dovolj obveščeni o navadah in razvadah svojih otrok. Morda bo dejstvo, da so tako resne ugotovitve sad dela vrstnic, dijake spodbudilo k večjemu zanimanju za Pomladno jutro Presenečena sem bila, ko sem opazovala in hkrati doživljala prebujajoče se jutro. Bilo je zelo zgodaj, ko se je začelo počasi daniti. Okno sem imela rahlo priprto, presenetilo me je ptičje petje. V mirnem jutru se je razlegal pravi ptičji orkester. Različni glasovi so med seboj tekmovali, kdo bo glasnejši, zaželela sem si, da bi prepoznala ptičjo govorico, ki bi jo poslušala v nedogled. Razločila sem kosovo pesem. Zazrla sem se v pisano paleto barv na nebu, ko se je iznad suških travnikov pokazala prava žareča se krogla. Sonce je bilo veliko in ognjeno rdeče-rumeno. Od tam je prihajala v novi dan vse močnejša svetloba. Skozi svoje okno sem že opazila siničke, ki so vse razigrane iskale hrano. Mogoče imajo kje v drevesni krošnji svoje gnezdo in maldičke, za katere tako lepo skrbijo. Najbolj opazni so na našem vrtu kosi, saj imajo gnezdo z mladiči skrito v živi meji. Vsa narava je s soncem zaživela. Rosa se je zasvetlikala na travi in na lepih cvetlicah, ki rastejo okoli naše hiše. V sosednem bregu sem opazila našo muco, ki je pridno čakala na miško, da jo ulovi. Vselej se v zgodnjem jutru odpravi tja, verjetno ne zaman. Spoznala sem, kako lepo je prebujajoče jutro, da ga je treoa doživeti. • Anja Žitnik, 7.d OŠ Cvetko Golar, Škofja Loka je veliko bolj nezdravo kot zdravo prehrano, k bolj odgo-včasih, ko je sendvič sestavljal vornemu pogledu na lastno sir in črn kruh, zraven pa so pili mleko. Napredek med opazovanima skupinama pa je viden pri uživanju sadja, ki ga današnja mladina poje več kot generacija njihovih staršev (>red dvajsetimi, tridesetimi eti. Žal je drugače z zelenjavo, saj se je izkazalo, da so pričakovanja, da dijaki pojedo Eremalo zelenjave, pravilna, mevno zaužije zelenjavo le malenkost več kot polovica zdravje. • »Ca. Poletna pesem Ni lepšega kot je poletje: s sladkimi lubenicami, so morja polna ljudi in vrtovi so polni sadežev. Ni lepšega fa>f je poletje. Takrat vse zori in poleti - zime ni. • Adriana Čekič, 2. r. OŠ Podljubelj Moje najlepše počitnice Letos sem vse prvomajske počitnice preživela z mamico in očijem na pravljično žele- VOfílif V t IMf.f .11 £J W.W .MMWW M. lw/m Mm,/ m %M mLj*W / m Sobotna raglja in Gorenjski glas podaljšujeta rok za sodelovanje v súper nagradn igri: štirim, ki nam bodo skupaj s tem kuponom poslali predlog za Ragljino rubriko "Dolça pot v Solo", bomo rezervirali sedež v Gla6ovem Izletniškem avtobusu zadnji majski torek, 2&. maja, ko bomo obiskali Muljavo In Dolenjske Toplice. Rubriko "Dolga pot v Solo" bržčas že poznaš -če ne, jo spoznaj spet v soboto med 6.03 in 9.30 uro, ko je na prvem programu Radia Slovenija na sporedu Sobotna raglja. NapiSi nam na kratko o sošolkah in sošolcih, ki imajo do šole dolgo, res dolgo, najdaljšo, najtežjo, najnapornejšo pot - nekaj vrstic o poti, Ime, priimek in naslov sošolca, ki mora dolgo pot dvakrat dnevno prehoditi. V Sobotni raglji bodo ob koncu leta napravili lestvico slovenskih šolarjev z najdaljšo potjo do šole, sproti pa bomo vse rekorderje predstavljali v Sobotni raglji in v Gorenjskem glasu. NAGRAPNI KUPON: Kupon poSUJam (Ime, priimek In naslov): I Izpolnjen kupon in tvoj predlog zà rubriko I "Dolga pot v šolo" pošlji čimprej na RADIO I SLOVENIJA - SOBOTNA RAGLJA, Tavčarjeva T 17, 1550 Ljubljana. Izmed prispelih predlogov, I obvezno opremljenih 0 kuponom, bo urednica I oddaje Tanja Pirš to soboto, 10. maja, določila ' štiri nagrajence. nem otorku Ischia v neapeljskem zalivu v južni Italiji. Otok je vulL·nskega izvora in meri le 47 kvadratnih kilometrov. Na pot smo odšli 26. aprila popoldne z vlakom do Nove Gorice, kjer sta nas pričakali gospe Mateja in Helena in nas odpeljali do agencije, kjer je bil turistični avtobus s prijaznim šoferjem Borisom že pripravljen za potovanje, malo po 19. uri smo se že peljali proti mejnemu prehodu Vrtojba in nato po sončni avtocesti okrog 900 km do pristanišča Puzzoli pri Na-poliju, kamor smo prispeli okrog 7. ure zjutraj. Nočna vožnja je zelo hitro minila. Med vožnjo nas je zabaval enkratni vodič Sergio Ferrari, ki nam je razlagal o republiki Italiji, pokrajini in krajih, kjer smo se vozili, pa seveda o otoku Ischia, kamor smo bili namenjeni. Gledali smo tudi film na to temo. Med vožnjo sem tudi apala in mamica me je zbudila, ko smo čakali na trajekt. Po uri vožnje smo prispeli v pristanišče Casa-miccola, od koder smo imeli le še dva kilometra do hotela La pace, kar pomeni mir, v kraju Lacco Ameno, kjer smo bili nastanjeni sedem dni. na otoku je 69 toplih mineralnih vrelcev (fumarel). naš hotel je imel en notranji in dva zunanja bazena. Kopali smo se v največjem, ki je bil obdan s palmami in cvetjem in s temperaturo 34 stopinj. Veliko smo se tudi sprehajali in občudovali sredozemsko rastlinje in nasade limon, ki tam obrodijo trikrat na leto. Za vedno mi bo ostal v spominu tudi prvomajski izlet z ladjo na čudoviti otok Capri, ki je le 90 minut vožnje oddaljen od otoka Ischia. Tam sem najbolj občudovala velike raznovrstne kaktuse in čisto morje. Ogledali smo si tudi par/umerijo, od koder izvažajo parfume po vsem svetu, čas je prehitro mineval in že je prišla sobota, ko smo morali pospraviti prtlja- fo in se odpeljati domov. To so ile najlepše počitnice v mojem življenju. • Nina Obid, 4. c OŠ Tone Čufar Jesenice REKLI SO REKLI SO REKLI Da bi bila vsaka šola vesela Kranj - Minulo soboto je bilo spre delr Si Osnovni šoli Matija Čop v Kranij1 apü] območno tekmovanje v Veseli šoU izve Tekmovalcev je bilo ogromno, kaf 63,5 dokazuje, da je ta šola (Vesela n« S| Čopova) zares eno samo veselje. Matic Kranjc, 5. razred - "Letos seifl prvič nastopil v Veseli šoli. Test se mi je zdel lahek. Dosegel sem enako točk kot prijateljica Maja, 39 od 40. Ker pa gre naprej samo zmagovalec, sva morala na dodaten test." Maja Logar, 5. razred - Letos drugih sodelujem v Veseli šoli. Lani nisem bili tako uspešna. Sedaj čakam, če bom ŠlJj naprej, vendar pa ne bom nič huda, če b°; Matic boljši." Urša Ravnik, 5. razred - "Lani sem bil3 samo na razrednem tekmovanju, zato seifl, vesela, da sem letos prišla na območno tekmovanje. Današnji test se mi je zdel srednje težek. Tudi naslednje leto bofl» i sodelovala." Katja Krivec, 8. razred - "Letos sein drugič na območnem tekmovanju, na!l Veselo šolo pa hodim že od četrteg* razreda. Današnji test je bil lažji od tistega na razrednem tekmovanju. Veseli Si šola mi je zelo zanimiva slike: T. Doki S. Šubfa FILMSKA NAGRADNA UGANKA Dr. Jekvll in gospa Hyde Na filmska platna prihaja komedija z odličnimi vizualnimi triki/ ki se simpatično ponorčuje iz slavne grozljivke. Film Dr. Jekvll and Ms. Hyde boste na Gorenjskem lahko videli že v četrtek. Reziral ga je David Priče, v glavnih vlogah pa najdemo Sean Young in Tirna Dalyja. Še kratka vsebina: dr. Kichard Jack je znanstvenik v podjetju za raziskovanje vonjav in dišav. Preveč je predan svojemu tlelu in premalo vdan svoji zaročenki, zato ima psihične težave. Dr. Jack je prapravnuk legendarnega znanstvenika dr. Jekkylla, ki mu je uspelo svojo osebnost razcepiti na dobro in zlo. Ker se po Jackovih žilah preteka prednikova kri, se tudi sam loti enakega eksperimenta. Dr. Jack ustvari čudežni napoj in kot se za znanstvenika spodobi, ga najprej preizkusi na sebi. Ko napoj začne učinkovati, se del Jackove osebnosti spremeni v gospo ríelen Hyde. Gospa f nadvse predrzna, samozavestna in pravo nasprotje dr. Jacka. Med \ njima vlada nenehni prepir in bitka za prevlado, kajti Helen je odločena, da bo Jackovo življenje za vselej spremenila. Tokrat vas sprašujemo: Po kateri slavni grozljivki je posnet film Dr. Jekyll in gospa Hyde? Naslov filma napišite na dopisnico in jo do konca tedna pošljite na naš naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (za filmsko nagradno uganko). Ta teden ie na naše nagradno vprašanje o dveh najbolj vročih hollywoodskih zvezdnikih, ki sta nastopila tudi v filmu Dvanajst opic, prišel precejšen kupček dopisnic. Ali to pomeni, da je bilo nagradno vprašanje prelahko ali pa sta Brad Pitt in Bruce VVulis res tako vroča, da vsi veste zanju. Med prispelimi odgovori smo izžrebali štiri: Petra Šetinc, Pod skalco 29, Kovor, 4290 Tržič, Darja Jelenkovič, Stara Loka 113, 4220 Škofja Loka, Gorazd Mikelj, Zgornje Bitnje 50,4209 Žabnica, Melita Skumavec, Cesta v Rovte 19, 4270 Jesenice. Čestitamo! MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA Nimam prijateljev V družini sem edinec, kar je mogoče eden od razlogov za moje težave. Sem namreč izredno nedružaben. Raje sem z odraslimi kot z vrstniki. Mami me pogosto podi ven, k otrokom, mene pa njihova družba ne veseli kaj prida. S sošolci se sicer dobro razumemo, vendar nimam nikogar, za katerega bi res lahko rekel: on je moj pravi prijatelj. Ne vem, kaj je narobe z menoj in kaj naj storim, da se bom raje družil z vrstniki. Star sem štirinajst let, lepo vas prosim za pameten nasvet. IGOR Miha, 12 let: Za božjo voljo, človek, ozri se malo naokrog in gotovo boš našel pravega prijatelja. To, da si edinec, je pri tem povsem brez pomena. Poskusi se spoprijateljiti s sošolci (vsaj z nekaterimi) in z njimi navezati tesnejše vezi. Ne moreš po ves dan čepeti v stanovanju in se, oprosti izrazu, usmrajevati brez dela in zabave in se dolgočasiti... Poskusi, ne bo ti žal. Sergeja, 13 let: Si nedružljivi fant, za kar se ti ni treba preveč sekirati. Bo že prišel čas, ko boš postal družaben, ko se bodo punce metale za tabo. Nikar ne bodi slabe volje, če ti noben sošolec ni prijatelj, saj so vsi enkrat takšni. Bojan, 15 let: Največji problem pri tebi je, da si preveč nesamostojen in se zato rajši družiš z odraslimi. Najprej se moraš spoprijateljiti z vrstniki iz okolice. Če boš en dan samo sedel v njihovi družbi, bo to zate Že velik napredek. Marko, 16 let: Prijateljstvo ie čudna reč -enkrat boš že našel kakšnega (ali kakšno), ki bo imel (ali imela) podobne interese kot ti in ki bo pripravljen zate žrtvovati tudi del svojega prostega časa. Marjeta, 20 let: Druženje s starejšimi je seveda zelo zanimivo in vsake toliko časa se še kaj naučiš. Vendar pa starejši ne znajo veí ene stvari: igrati se. Najbrž ti bo kmalu postalo dolgčas in boš raje poiskal kakšnega vrstnika. Čemu potem mladost, če je ne boš v resnici nikoli izkusil? Klemen, 23 let: Res je, da se s starejšimi ljudmi da o nekaterih stvareh veliko veí pogovoriti, vendar jim ne moreš zaupati svojih skrivnosti, na primer, v katero si zaljubljen. To lahko poveš samo sovrstnikom- zai dvj tol ?c 10 na kii rrv iz ot bc sk; Ei na de Í \ Pa 60 na 4 za 14 n rt \ p v i POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI .po nekajdnevni praznični prekinitvi so borzni posredniki na -jubljanski borzi vrednostnih papirjev v ponedeljek trgovali zelo ,revidno. Z delnicami je bilo sklenjenih malo poslov. Najboj je )adel tečaj delnicam Finmedie, ki so zaradi prijavljenega Mkacijskega posla izgubile kar 20,4 odstotka vrednosti. Na ^nborznem trgu C je bilo sklenjenih z delnicami Mercatorja za )3>5 milijona tolarjev poslov. V ponedeljek je Uprava borze ifreJela sklep o ponovni sprostitvi trgovanja s prednostnimi Anicami Primofina, s katerimi je bilo trgovanje začasno GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC DRUŽBE MERCATOR ZAŠČITA POTROŠNIKOV ZAMUDA PRI DOBAVI IZDELKA PROMET Z REDNIMI DELNICAMI DRUŽBE MERCATOR V TISOČIH TOLARJEV Kar nekaj potrošnikov nas je vprašalo, ali mora trgovec v primeru zamude z izročitvijo pohištva plačati zamudne obresti za čas po izteku pogodbenega roka. Enako vprašanje se je zastavljalo kupcem avtomobilov in seveda stanovanj, kjer je zamuda ie kar pravilo in ne izjema". Pri presoji glede dogovanja zamudnih obrsti je najpomembnejše dejstvo, da ie zakon o obligacijskih razmerjih nalaga to obveznost tisti pogodbeni stranki, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. To pomeni, da trgovec, ki zamuja z dobavo izdelka, ni dollan plačati kupcu zamudnih obresti na podlagi zakona, za kupca, ki zamuja s plačilom kupnine, pa velja zakonska obveznost plačila obresti. Trgovec, ki mora kupcu dobaviti izdelek, je dollan plačati zamudne obresti le, če je tako dogovorjeno v pogodbi. V pogodbah o nakupu stanovanja je bila do predkratkim vedno dogovorjena pogodbena kazen za zamudo gradbenega podjetja. Šele v zadnjih dveh letih opažamo, da prodajalci to klavzulo opuščajo v Stavljeno od 26. aprila. V torek se je tečaj delnic Primofina škodo zato smo vas toi^il za 10 odstotkov, sklenjenih pa je bilo za 60 milijonov na to škodljivo prakso ie Dol v poslov. Pozitivno rast so dosegle tudi redne delnice ^ :^nJske banke ter Salusa. Vročično pa je bilo dogajanje na trgu *°ročnih vrednostnih papirjev saj so bili kuponi tretje izdaje \q ?jjjí za 23 odstotkov, kuponi četrte izdaje pa so se pocenili za na(j*j?totkov. Tudi v sredo se je negotovo trgovanje-z delnicami kih nleva'°- D° manjših popravkov tečajev je zaradi aplikacijs-n\etiv??ov P"^° P" delnicah finmedie in Salusa. Še najpro-'2venk Pa so mle delnice družbe Mercator, ki kotirajo na o0s 0rZnem trgu. Gibanje tečaja teh delnic ter b0r8. Poslovanja vam predstavljamo v današnjih * sjrjp n,{| grafikonih. Na izvenborznem trgu so prvič HMmt £°Sle Z delnicami Slovenijalesa in Lesnine najv x ^ v *etrtek so borzni posrendiki sklenili deln- po.sl°v na izbenborznem trgu. Tako je bila z aDij!1Cami Tovarne sladkorja Ormož prijavljena skor - *a V višini 8000 lotov- TečaJ Je Porasel za "trgoaj neverjetnih 79,26 odstotka. Živahno pa so Pade]1 tU^ z delnicami Mercatorja, katerih tečaj je fjrj ' za.2»8 odstotka, sklenjenih pa je bilo za skoraj n»Hoí J0.nov tolarjev poslov. V petek se je padanje cene kuponov blagajniških opozorili v tej rubriki in vam svetovali, kako ravnati v takih primerih. Ima pa potrošnik v primeru zamude na voljo druge moinosti ukrepanja zoper nesolidnega partnerja. Če je v pogodbi o nakupu določen točen, fiksni rok dobave izdelka, lahko potrošnik po poteku roka izjavi, da zahteva vrnitev kupnine, ker se šteje, da je pogodba razdrta le po samem zakonu. Ce je rok le informativen oz. ni bistven glede na vsebino pogodbe, pa naj kupec prodajalcu pisno postavi končen oz- dodatni rok za dobavo. Po izteku tega roka lahko kupec pogodbo razdre in ravno tako kot v primeru fiksnega roka, torej zahteva vrnitev kupnine z zamudnimi obrestmi od dneva plačila. Posebne določbe pa veljajo v primeru obveznega predplačila kupnine, torej takrat, ko potrošnik pri prodajalcu ne more kupiti določen izdelke brez delnega ali celo celotnega predplačila. V takih primerih veljajo določbe zakona o blagovnem prometu, ki nalagajo prodajalcu, da mora ob dobavi obračunati kupcu najmanj takšne obresti, kot jih priznajo poslovne banke za hranilne vloge na vpogled. V primeru celotnega predplačila mora potrošniku torej vrniti del kupnine, pri čemer je treba poudariti, da ta obveznost prodajalca ni odvisna od zamude pri dobavi. Ta zakonska določila so tudi podlaga za uspešno sodno uveljavljanje pravic kupcev proti prodajalcem avtomobilov koprskega Cimosa, ki ga vodi Zveza potrošnikov Slovenije. Živa Drol Novak Zveza potrošnikov Slovenije KOLIKO JE VREDEN TOLAR H NAKUPNI/PROD WN1 NAKUWVWODATNI 1 NAKUmi/mOOAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 111. A BANKA (Kranj.Trbi) 89,20 AVAL Bled 88,20 AVAL Kranjska gora 88,20 BANKA CRÈDIT ANS ALT d.d. Lj 88,50 EROS (Stari Mayr), Kranj 88.30 GEOSS Medvod« 88.30 GORENJSKA BANKA (vse enota) 87,70 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 88.30 HKSVtgred Medvod« 88,50 HDA-trinlca Ljubljana 88,70 HRAM ROŽICE Mengeš 88.50 IURIKA Jesenice 88,20 INVEST Škof (a Loka 88,50 LEMA Kranj 88,30 MIKa Straži 16« 88,30 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 88.80 NOVA LB Kamnfc, Medvod«, Sk. Loka 88,50 PBS d.d. (na vseh poštah) 87,30 ROBSON Menges 88,50 SHP-Stov. hran. ki po*. Kran| 88.30 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Lok«) 88.30 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 88,70 SLOVENUATURIST Jesenice 88.20 SZKB Žiri 89,00 ŠUM Kranj 99,30 TALON Žil. po«ta|i Trala.šklota, Zg.Bitn|t 88,60 TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik-Bakovnlk UBK d.d. Šk. Loka WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 99,20 98,60 99,40 88,50 99.40 99,60 88,34 99,90 99.90 99.00 99,50 99,90 99,70 99.70 99,99 89.80 99.00 89,10 89.50 89.10 88,80 89.10 88,90 90.00 99,50 89.10 99,90 90.50 99,79 99,90 99,70 99,90 99.30 99.00 90,00 95,95 99,90 99,90 99,25 12,35 12,50 12,45 12,50 12,53 12,50 12.21 12,40 12.40 12.53 12.52 12,40 12,52 12,50 12.50 12,53 12.45 11.50 12,55 12.53 12,50 12,21 12.40 12,30 12,50 12,56 12,50 12,54 12.40 12,53 12,51 12,55 12,44 12.77 12.70 12.65 12.70 12,80 12,58 12.75 12,65 12.70 12,99 12,65 12,70 12.70 12.59 12.60 12.59 12.91 12.59 12.70 12,99 12.99 12,73 12,77 12,59 12,65 12.90 12,61 12,75 12,59 12,60 12.59 12,69 9,49 9.50 9,50 9,50 9,60 9.60 8.37 9.69 8.50 9.65 8,67 9,55 8,55 9.65 8,65 8,70 8,53 8,15 8.65 8,60 8.55 8,37 8.55 8,50 8,60 8,65 8,50 8.65 8,50 8,60 8,65 8.70 8.56 8,99 8,80 9,80 9.00 8,80 8,80 9,09 8,80 9.99 8.74 9,77 8.95 9,89 9.85 9,85 8,60 9.19 8,95 8,89 9,80 9,95 8.95 9,13 9.80 8.79 8,99 9,75 9,95 8,75 5,80 8,80 8,88 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev. Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. VEDEŽEVANJE Ž 090 44 09 foto lioliiiaM RD d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovinotehna, Sava, Mercator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Marina Portorož, Radenska. RD d.d. Tomšičeva 3, Ljubljana TEL: 061/125-10-14, 061/125 70 56, ODKUPNA MESTA: KRANJ: Infico d.o.o., Maistrov trg 7, Kranj, TEL: 064/212-167, 211-680 Rast se začne lS°.v Banke Slovenije, SBI pa se je olcrépil za ™ indeksne točke. • R. " S. v koreninah ercator darilo delničarjem Snu*""!* ana - Iz poslovnega sistema Mercator so iej„• »"**.'» da se v zadnjem času na njihove sov neposredno ali preko časopisnih ogla rJose^VP Mefcatorjevih delnic po nižji ceni, kot jih Zavračajo posamezniki ali podjetja s ponudbami dose •p Mercatorjevih delnic po nižji ceni, kot jih očai8ajo na Ljubljanski borzi. Lastnikom pripor-vrei0' da se pred prodajo prepričajo, kakšne eni n?st'"dosegajo na borzi, in da prodajo zaupajo yred D?rzno posredniških hiš. Podatki o dnevni fi^r^ti delnic so vsak dan objavljeni na ncnih straneh slovenskih dnevnikov. SKB Nove možnosti varčevanja n0VoatnJ " SKB banka je v tem mesecu uvedla dve možn •*>rva novost Je varčevanje nad tri leta z v i2o stJ° izplačila rente. To omogoča stranki, da p0jjuuanem varčevalnem obdobju kadarkoli položi obrJQL1?0 Vsoto na varčevalni račun, ob koncu tega priVarJa pa izDere> a,i bo voblvani denar pridobila izplJ-j1 rente ali z enkratnim i« i . »om. Prihranjeni denar Vaše osebno premoženje je kot drevo in denar na bančnih računih kot njegove korenine. Kako naj osebno premoženje raste varno, a vseeno donosno? Z varčevanjem v SKB banki, zdaj tudi rentnim, ki vam omogoča: • da otroku na varčevalni račun polagate denar, ki ga dobi za rojstni dan ali tako. V obliki rente ga bo koristil med študijem; • rento kot vsakomesečni dodatek k pokojnini za brezskrbnejšo starost; nakup avtomobila, ki ga že dolgo občudujete, ali pa najem posojila za kaj drugega - v primeru, da takrat rente kar seveda ne boste potrebovali; • in še in še. Kje so prednosti? Na varčevalni račun lahko kadarkoli položite poljubno vsoto. Ob koncu varčevalne dobe si sami izberete obliko izplačila privarčevanih sredstev: bodisi v obliki rente, v enkratnem izplačilu, lahko pa zaprosite za posojilo pod ugodnejšimi pogoji. Pa še to: najkrajša varčevalna doba pri rentnem varčevanju traja samo 3 leta! SKB rentna varčevanja ... ko vaše premoženjsko drevo raste Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah SKB banke in na zelenem telefonu 080 15 15. f0 SKB BANKA D.D. bitey *° tudi osnova za prido-Poo0:[ °£°jila pod ugodnejšimi koroin °ruga novost je krai-ern D n(? varčevanje, pri kater-s terrin,a obrestuje prihranke ^°M) - ODrestno mero Varčevalcu ohranja denarja, hkrati pa da ima denar . Denar lahko dni po verJn^Coča, dvignV? roki Pologa Petnajst c°> n°a\na Varčevalno knjiži 20 tiSox ateri mora ostati vsaj c tolarjev. Celje V sejemsko mesto En sejem še ne prinese pomladi. Sedem sejmov v enem zagotovo. 14. POMLADANSKI sejem Celje, 14.-19.5/96 vse zo. otroka ideje, invencije, inovacije gostinska, trgovinska oprema in gastronomija steklo, keramiko, porcelan, umetnost in poslovna darila, kozmetika, nakit in bižulerija turizem, šport, prosti čas m blago široke potrošnje bio interier In gradbeništvo CELJSKI SEJEM RAZSTAVA SLOVENSKE POSLOVNOSTI, PRILOŽNOST ZA SKLEPANJE KUPČIJ IN UGODNI NAKUPI KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK •P flotí Programi pomoči kmetijstvu na Škofjeloškem Vse štiri občine enotno Škofja Loka, 13. maja - Čeprav je že minilo kar nekaj časa od sprejema občinskega proračunov, pa v vseh štirih občinah na področju nekdanje občine Skorja Loka še niso sprejeli podrobnejših programov pomoči in intervencij v kmetijstvu. Zagotovo pa je smotrno, da občine na tem področju sodelujejo, zato se programi tudi v končni obliki ne bodo veliko razlikovali. Kot nam je povedala svetovalka za področje kmetijstva na Upravni enoti v Škofji Loki Ivica Rant, prav v teh dneh potekajo sestanki ustreznih odborov občinskih svetov, na katerih sprejemajo podrobnejše načrte pomoči in intervencij v kmetijstvu. V Žireh, kjer je bil proračun prvi sprejet, so to že opravili, enako velja za Škofjo Loko, v občini Gorenja vas - Poljane bo ta teden, pripravljajo pa se tudi v občini Železniki, kjer pa so še brez sprejetega letošnjega občinskega proračuna. Kot prednost je ocenila, da je na tem področju na Škofjeloškem ostalo dobro sodelovanje. Programi so več ali manj enotni, ustanovili so tudi posebno koordinacijsko skupino, ki skrbi za medsebojno usklajevanje. Skupna sredstva za kmetijstvo se seveda razlikujejo, saj so občine različno velike, z različnim kmetijstvom, znašajo pa: v Gorenji vasi - Poljanah skoraj 7 milijonov tolarjev, v Škofji Loki 6,6 milijona, v Železnikih je predlog za 3,5 milijona in v Žireh se že razdeljuje 3,8 milijona tolarjev. Postavke, ki so enotne, so naslednje: izobraževanje v kmetijstvu (predavanja in krožki, aktiv kmečkih žena, demonstracijski poizkusi), financiranje analiz krme in tal (zlasti izdelava gnojilnih načrtov), financiranje novih tehnologij (čredinska paša, urejanje pašnikov tudi za drobnico, obnova travne ruše, posodobitev mlečne proizvodnje - nakup hladilnih naprav, uporaba uvoženega semena elitnih bikov), sofinanciranje prevozov mleka, zavarovanje plemenskih žrebcev v konjereji, sofinanciranje umetnega osemenjevanja svinj ter preventivni programi (preventiva mastitisa pri kravah, program prehrane govedi, preventiva v čebelarstvu, zavarovanje osnovne črede krav, sofinanciranje nakupa telet za rejo. Ob enotnih ukrepih so tudi manjše razlike: v Žireh so se odločili za sofinanciranje urejevanja gnojničnih jam in silosov, v Škofji Loki pa za kritje stroškov potrjevanja semenskega krompirja. • S. Ž. Ocenjevanje vin in sejem Vino Ocenjevalci že "ostrijo" okus Ljubljana - V ponedeljek se bo v Ljubljani začelo enotedensko mednarodno ocenjevanje vin, na katerem bo 36 pokuševalcev iz 19 držav ocenilo okoli 1.300 vzorcev vin iz skoraj vseh vinorodnih držav sveta. Letos bodo bolje kot lani zastopana avstralska in novozelandska vina, prvič pa bodo v Konkurenci tudi vina iz Južnoafriške Republike. Ljubljansko ocenjevanje je eno izmed sedmih najbolj uveljavljenih v svetu in bo potekalo po pravilniku mednarodnega urada za trto in vino v Parizu. Vinsko ocenjevanje je le uvod v sejem Vino, ki bo tokrat Že drugič v poznem spomladanskem času in ne ob koncu poletja, kot je bila navada štiri desetletja. Sejem se bo začel 4. junija in končal Štiri dni kasneje. • C.Z. TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Tel.:(064) 222-268 DELOVNI ČAS od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure AKCIJSKA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR MIH.S.% Količine so omejene. UMETNO USNJE 110.364,-FLOCK TKANINE 127.133,- KOTNI SESTAV Z LEŽIŠČEM -220 Nudimo vam: POPUSTI DO 35% KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, JEDILNICE, SPALNICE. - STROKOVNA POSTREŽBA (skiciranje, projektiranje...) - BREZPLAČNI OGLEDI NA VAŠEM DOMU - BREZPLAČNA DOSTAVA PO GORENJSKI IN LJUBLJANI - MOŽNOST MONTAŽE PO DOGOVORU. _ KREDIT BREZ POLOGA! T+7% UGODNE CENE! Regresiranje obrestne mere pri posojilih za naložbe v kmetijstvo Zadnji rok za vloge je 30. maj Kmetje, zadruge in gospodarske družbe lahko le še do 30. maja vložijo zahtevke za regresiranje obrestne mere pri posojilih za naložbe v živinorejo in rastlinsko pridelavo, v predalavo in dodelavo kmetijskih pridelkov in v dopolnilne dejavnosti. Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že aprila objavilo javni razpis (objavljen je bil v uradnem listu in v Kmečkem glasu), na podlagi katerega bo za regresiranje obrestne mere pri posojilih za naložbe v kmetijstvo namenilo 110 milijonov tolarjev. Država bo regresirala obrestno mero pri posojilih za: * izgradnjo in obnovo hlevov ter za nakup hlevske opreme za prirejo govejega mesa, za vzrejo in pitanje prašičev, za rejo kuncev ter plemenskih kobil z izjemo tistih, ki se uporabljajo v športu in rekreaciji; * izgradnjo in obnovo hlevov ter nakup hlevske opreme za rejo goved in drobnice na območjih z omejenimi pridelovalnimi možnostmi; * nakup mehanizacije za opravljanje storitev v strojnih krožkih (stroji za spravilo žit, koruze in krompirja, ba-lirke in ovijalke voluminozne krme, pnevmatske sejalnice, škropilnice...); * nakup specialne mehanizacije (posebni vrtnarski stroji, gorski traktorji in ostali stroji za delo na nagnjenih terenih, vitli za vleko lesa, stroji za odstranjevanje snega...); * izgradnjo in obnovo objektov in naprav za dopolnilne dejavnosti na kmetijah (predelava in prodaja lastnih kmetijskih pridelkov, lesa in gozdnih sadežev, gostinska in turistična dejavnost, obrtne dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom in gozdarstvom); * izgradnjo, obnovo in nakup objektov in naprav za skladiščenje ter za pripravo in dodelavo lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov za trç; * obnovo sadovnjakov, izgradnjo in obnovo rastlinjakov in plastenjakov za rastlinsko pridelavo in nakup opreme; * semenarstvo; * nakup kmetijskega zemljišča, gozda in kmetije; * nakup plemenskih telic mesnih pasem za oblikovanje matičnih čred. Omejeno regresiranje in višina posojila Na razpis se lahko prijavijo vsi tržni pridelovalci hrane (kmetje, zadruge, gospodarske družbe), ki so za naložbo že sklenili kreditno pogodbo, po kateri plačujejo obveznosti od 1. oktobra lani oz. bodo te obveznosti nastale letos, in imajo zagotovljena sredstva za dokončanje naložbe. Država bo regresirala le realno obrestno mero (r), vendar največ 10-odstotno. Vrednost priznane osnove posojila, od katere bo regresirala obrestno mero, ne sme presegati 70 odstotkov predračunske vrednosti naložbe, ministrstvo pa je za nekatere naložbe višino priznanega posojila omejilo že z razpisom. Pri gradnji novega hleva za bike prizna 230.0$ tolarjev posojila na stojišče, pri obnovi 115.000 in za nakup hlevske opreme prav tako 115.000 tolarjev na stojišče. Pri novogradnji govejega hleva n* območjih z omejenimi pridelovalnimi možnostmi prizna 510.000 tolarjev po-sojila na stojišče, pri obnovi in nakupu opreme pa polovico manj. Pri naložbah v hleve za vzrejo plemenskih svinj prizna 360.000 (novogradnja) oz. 180.000 tolarjev na stojišče (obnova oz. nakup opreme), pri dopolnilnih dejavnostih je zgornja meja posojila o milijonov tolarjev na objekt, pri nakupi plemenskih telic 200.000 tolarjev n? glavo, pri obnovi sadovnjakov 4 mili' jone tolarjev na hektar, za nakup kmetijskih zemljišč 4 milijone tolarjev na hektar, gozdnih zemljišč 3 milijone in kmetij 20 milijonov tolarjev... Prednost tudi skupnim naložbam Ministrstvo bo pri regresiranju obrestne mere dalo prednost skupnfni naložbam, v katere so vključene najmanj tri kmetije, pa tudi naložbam z večjim deležem lastnih sredstev, pomembnim z* ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine in s pričakovano večjo donosnostjo. Pri nakupu zemljišč je pogoj, da irni prosilec že najmanj tn hektarje kmetijS' kih zemljišč in da jih najmanj pet let ne bo prodajal; prednost pa bodo imele mlajše družine in tisti, ki jim nakup zemljišča pomeni zaokrožitev kmetije. Vloge za odobritev regresiranja obreS' tne mere je treba do 30. maja vložiti n* Poslovno združenje prehrane Slovenj (Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana) n» Eosebnem obrazcu, k zahtevku pa je tre' a predložiti še vrsto dokazil, med drugim tudi investicijski program in sklenjeno posojilno pogodbo. • C. Zaplotnik N. Kor Med, Vena aapo feošl okre. I. Ke Pove, Polej *a l*s f/i nol ka v*j Ml Ro Pn Set 15 soj Mr *a Za zastrupitev čebel je najbolj nevarno med cvetenjem sadnega drevja Vsa škropiva niso nevarna čebelam Uporaba škropiv je zaradi varstva čebel mogoča največ dve uri pred sončnim zahodom. Preddvor-"Večina ljudi misli, dejal dr. vet. med. Janez da čebele redimo le zaradi čebeljih pridelkov (medu, voska, propolisa, cvetnega prahu, matičnega mlečka) in izdelkov, ki jih je mogoče narediti iz pridelkov. Resnica je drugačna. Čebelarji imajo od čebel le 10 odstotkov koristi, medtem ko 90 odstotkov njihovih (nevidnih) koristi "poberejo" ostali pridelovalci hrane, predvsem sadjarji," je na petkovem predavanju v Preddvoru -M-KZK- SUPER CENE samo še danes, 14. maja in jutri, 15. maja ZAŠČITNA SREDSTVA IN C/NOJILA PLANTELA, UNICHEM SPOMLADANSKA RESA SLOVENKA VABIMO VAS V NAŠE CVETLIČARNE: # AURA na Zlatem polju MAJA PINO na Planini v Stražišču tel.:212-737 tel.:325-787 tel.:311-600 Jelene iz kranjske enote Veterinarskega zavoda Slovenije. Čebele so najbolj koristne za opraševanje sadnega drevja in še nekaterih drugih rastlin. Naši sadjarji se tega bolj malo zavedajo, saj je čebel dovolj in nimajo problemov z opraše-vanjem. Povsod v Evropi ni tako. V sosedni Italiji, na primer, so pripravljeni plačati čebelarjem vse stroške, samo da pripeljejo čebele v bližino njihovih nasadov. Na Švedskem so, denimo, ugotovili, da lahko pri pridelovanju oljne repice računajo na zadosten pridelek in na dobiček le, če je za opraševanje v bližini dovolj čebel. V Sloveniji (in tudi na Gorenjskem) je vsako leto nekaj zastrupitev čebel s škropivi, ki jih uporabljajo sadjarji, kmetje ali vrtičkarji. "Nekateri mislijo, da so vsa škropiva strupena in nevarna za čebele. To ne drži," je dejal priznani čebelarski strokovnjak Janez Jelene in navedel nekaj vrst strupenih in nestrupenih škropiv. Med strupene sodijo re- fjlon, folidol olje, apollo, ebaycid, cuprablau Z, cido-kor, gramoxon (uporabo tega so že prepovedali)... Za čebele niso strupeni in nevarni fruta-pon, belo olje, večina fungici-dov in herbicidov, asulux - in tako dalje. Do zastrupitve čebel (z insekticidi) največkrat pride zaradi slabega sodelovanja med sadjarji, kmeti, vrtičkarji in čebelarji. Zakon o zdravst- Vrtičkarji pridelujejo bolj "strupeno" sadje Dr. vet. med. Janez Jelene je prepričan, da ma>> ljubiteljski sadjarji oz. vrtičkarji pridelujejo bolj "strti' peno" sadje kot ga poklicni sadjarji v velikih nasadih Vrtičkarji, ki Imajo v svojem sadnem vrtu, denimo, le tn alt štiri drevesa, le težko namešajo pravo koncentracij6 škropiva in še težje določijo pravi odmerek, medtem ko je1 velikih nasadih to precej lažje. venem varstvu določa, da med cvetenjem gojenih rastlin (sadnega drevja), ko je najbolj nevarno za zastrupitev čebel, ni dovoljeno uporabljati zaščitnih sredstev, ki so čebelam škodljiva. Uporaba škropiv je zaradi varstva čebel mogoča največ dve uri pred sončnim zahodom, na večjih območjih pa le po predhodnem obvestilu čebelarjev, ki imajo panje oddal- Íene tri kilometre od kraja kropljenja. In če do zastrupitve že pride... Čebele postanejo napadalne in čebelarjev ne pustijo niti do čebelnjaka, se medsebojno napadajo, bljuva-jo hrano in začno umirati. Čas 0f( umiranja je odvisen od vfS jw in smrtonosnosti strupa. l^Vse' rejo lahko takoj, na poti Pr?J.tajj čebelnjaku, pred panjem a^Jialn panju (to velja za hišne %t, bele) ah šele po daljs^Jiajt obdobju, lahko pa pride ttfjW do propadanja zalege. V pí5üvrs govoru, ki sta ga pripraV^W preddvorska občina in dofl^cirç ča čebelarska družina, st%e< med drugim slišali, da v pf dajalnah ljudem premalo svj;^ tujejo o izbiri in uporajl^ škropiv, da vrtičkarji upora^ ^ jajo tudi škropiva, ki jim je!*mt zdavnaj potekel rok upora^i^, da po največje strupe m6oto Je bil v kol /am organiziran prvi turnir v >rv w na r°l*rjib za državno kaft5^0, ^a niem Je zmagalapeter-Vrattíería Acroni Jesenic v postavi: Jf!ar Mohorič, branilca Vari in Hof?60 ter napadalca BešlagiČ in f.f ' Jeseničani so v finalu s 3:1 $en??8ali "prve" favorite> ekiP° 15 i ^flri- Tudi v konkurenci do ?m/ei so bili najboljši Gorenjci, v fu!Q\a fa ie e^Pa Asa Naklo, ki je *ki z rezultatom 6:3 premagala s0P° Hudičev. Naslednji turnir bo v feral° V P™^ Pa se bodo na g Popularnega "in line" hokeja hxq0r*njskem pomerili v nedeljo, 26. bo turnir na Bledu Sašo Pretnar bo odslej služil hokejski kruh pri Sportini. Tišlerja, Marka Smoleja, Matjaža Kopitarja, Roka Rojška, Luka Simšiča in Edvina Karahodžiča, letos zaigrali še Dejan Kon- KOLESARSTVO trec, Andrej Brodnik, Marjan Gorenc, Nik Zupančič, Sašo Kumar in Sašo Pretnar. Od tujcev ie pogodbo na Bledu že podaljšal Valerij Sahraj, na Bledu pa iščejo tudi nove okrepitve, zlasti iz Rusije. Največ so kot kaže v prestopnem roku izgubili državni prvaki, Olimpija Hertz, ki pa ob morebitnem slovenskem državljanstvu Stana Reddicka, lahko računa še na štiri tujce. Najbolj zadovoljni pa so v Ljubljani zaradi dejstva, da v Tivoliju ostaja uspešen trener Pavle Kavčič. Ni pa še znano kdo bo novi trener pri prvi ekipi Acronija Jesenic. Kot pravijo pri državnih podprvakih bo ime za večino "presenečenje , ki bo, če bo vse po sreči, razkrito še do konca tega tedna. Sicer pa naj bi bila največja novost letošnjega državnega prvenstva dejstvo, da bodo v Zgornjesavski dolini prijavili za prvenstvo dve ekipi. Druga naj bi bila sestavljena iz mladih igralcev do 20 let, če se bodo sporazumeli s Kranjskogorčani pa bo nosila ime Kranjska Gora. Na Jeseninicah so s prestopnim rokom zadovoljni, čeprav niso pridobili novih igralcev: "Lahko rečem, da smo zelo zadovoljni že z dejstvom, da smo uspeli obdržati Andreja Razingerja, Miha Rebolja in vse ostale, ki so imeli ponudbe iz drugih klubov. Trener Edo Hafner bo te dni že organiziral prve kondicijske treninge, težko pa še rečem, kdaj bo na Jesenicah začel z delom novi trener, katerega ime je zaenkrat še presenečenje," pravi tehnični vodja Acroni Jesenic Brane Jeršin. • V.Stanovnik, Foto:J.Pclko KOŠARKA KRANJSKI PARAPLEGIKI PRVAKI Košarkarji paraplegiki iz Kranja so postali državni prvaki. V Lenartu so bili v končnici najboljši. V končnico so se uvrstile najboljše štiri ekipe po rednem delu, kjer so se v polfinalu pomerili prvi in četrti, ter drugi in tretji. Nasprotnik Kranjčanov v polfinalu so bili Ljubljančani, drugi polfinale pa je bil med Mariborom in Celjem. Kranja je bil boljši od Ljubljane, v štajerskem obračunu pa so slavili boljši Mariborčani, ki so bili priv tudi po rednem delu. V finalu sta se tako srečala stara znanca. Boljši so bili Gorenjci, ki so tako zasluženo postali prvaki. Rezultati Kranjčanov: Polfinale: Kranj - Ljubljana 52-44 Finale: Kranj - Maribor 53-43 Končni vrstni red: 1. Kranj, 2. Maribor, 3. Ljubljana, 4. Celje Za uspeh so zaslužni tudi sponzorji. Zato se zmagovalci zahvaljujejo SAVI in Merkurju za pomoč. In kdo so osvojili naslov: Robnik, Učakar, Ržen, Bračič, Peternelj, Purgar, Globev-nik, Ravnik in Jovita Jeglič. Vodil jih je trener Marjan Trdina. • Martin Dolanc -^Po?d° Di SUvestro najboljši "Po Sloveniji" - V nedeljo rst^cdna0^86 ^e s sklePno 7. etapo v Novem mestu končala letošnja jLprvi Liuhr kolesarska dirka "P° Sloveniji". V cilju je bil sicer ro'faej di M^nčan Zoran Klemenčič, vendar pa je po sijajni vozni po P,;(ltalijan°TVeniJi, zlasti pa po silovitem vzponu na Vršič, zmagal 3 fAalneoo renzo di Silvestro, Italij :,>stne8* moštva Cantina Tollo - O 5 ^aibftijK-redu sta prav tako Italijana Giraldi in Di Renzo, naš ANJE dijan v majci kranjskega profesio-^tnei! moStva Cantina Tollo - Čo.Bo. Drugi in tretji v skupnem rtfl^adi Ta5 Je B°ns PremužiČ. Od Gorenjcev se je na dirki izkazal iTVrstitvi ^alJavec (Sava), ki je bil na zadnji etapi šesti, v skupni ifcdi na ra oduCen deveti. Kolesarji so v soboto del etape preživeli 3l!IiCiroVmc Ten^skem' ko so Prek branja, Golnika, Brezij, Begunj, s,1!vPredzaH •' Jesenic in Kranjske Gore, peljali na Vršič in na cilj *anje etape v Bovec. • V. Stanovnik, foto: G. Sinik a^AVČIč PRVI V ITALIJI ^h^aear' *i maia -Mlajši mladinec KK Save Jure Kavčič je iS^id bi$rki *?esta della mama in frioli- °b koncu Je bil ^6 n bčrrJ, od prvega zasledovalca Gomilšča iz ekipe Krke, p{L Pa je bil tudi Anton Meglic iz Save. ta * ^gorii^A 80 nast°pib na dirki v Brestanici za pokal Dane. V •avianavA Je bil najboljši Žiberna (Lenart), 11. in 12. sta bila bÜ ui»- -Jek in Rančigaj, 19.jpa Kovačič z Bleda. Pri dečkih B |CbilTnX avčan D- Rozman, Silar pa je bil deveti. Pri dečkih C I Č»n ie K-Íetrti'Bole sedmi'in Jere° ^vsi Bled) deveti< NaJbolJši ^R J b" JRoŽman na desetem mestu. • M.Z. m al« FPDI «keS?ra*?e n* 7aiia"TVD Partizan iz LitiJe bo tudi letos organizator Iti ^aia i" ko'esarskega vzpona na Geoss. Prireditev bo potekala '0iKvm°valc >Nbo Pri kegljišču v Litiji ob 10. uri start za vse V K ^trov r°-žma Pro8e Je i6 kilometrov, višinska razlika pa je LETOS NA GEOSS rži" iifli I ?c?ska kat 9 bo Rri obelezJu Geossa. Razpisani sta moška in ' editve ^§°"Ja' PnJave Pa bodo organizatorji sprejemali na dan °* 8- ure naprej na startu. • V.S. URBANC IN JUVANČIČ NAJBOLJŠI PAR Jesenice, Slovenj Gradec, Celje, 12. maja • Minuli konec tedna so kegljava in kegljavke podirali keglje za naslov državnega prvaka v parih za leto 1996. Gorenjci so dokazali, da so prav v špici slovenskega kegljanja, saj so osvojili kar cel komplet medalj. Pri naših sta bila najboljša Boris Urbane in Albin Juvančič (ISKRAEMECO), ki sta na Jesenicah podrla 1830, v SI. Gradcu pa celo 1908 kegljev in tako s 3738 keglji osvojila naslov državnih prvakov. Boris ie za nameček podrl še rekord kegljišča v Slovenj Gradcu z 973 keglji. Druga sta bila Trboveljčana Uroš Stohlas in Bogdan Hribar z 3686 keglji. Prav toliko sta na odličnem tretjem mestu podrla tudi Vane Oman (897 + 971) in Zdravko Štrukelj (888+930) člana ISKRAEMECO. O žlahtnosti odličja je torej po 800 lučajih odločalo boljše čiščenje. Trboveljčana sta presenetljivo "očistila" kar petdeset kegljev več kot "Iskrasa". Pohvaliti fe še ostala dva gorenjska para iz LOG-STEINEL-a. Karel oštar in Anton Semrl sta podrla 3603 keglje in osvojila 7. mesto, Damjan Hafner in Tomaž Oman pa sta z 3506 keglji ovojila 13. mesto. V Celju pa so tekmovale kegljavke. Edini Gorenjki iz ekipe Triglava sta presenetili celo vedno optimističnega trenerja Voja Vujisiča. Državna reprezeniantka Andreja Ribič je podrla 434 in 416 kegljev, Silva Fleischman pa 413 in 456 kegljev in skupni rezultat 1717 kegljev je zadoščal za odlično drugo mesto. Reprezentanti odhajajo v soboto v Prago na SP, rezultati pa so pokazali dobro pripravljenost. Zaželimo jim dobro igro in razveseljive novice. • V.O. DVOJNA ZMAGA LANGERHOLČEVE Kranj - V nedeljo je bil v Ljubljani prvi del tekmovanja za Atletski pokal Slovenije, na katerem je nastopilo tudi štirinajst atletinj in atletov kranjskega Triglava. Čeprav je tekmovanje motilo deževje, so dosegli rezultate, ki so po mnenju trenerja Dobri voja Vučkoviča kar spodbudni za začetek atletske sezone. Brigita Laneerholc je zmagala v teku na 100 metrov (12,01 -osebni rekord) in še na štirikrat daljši razdalji, kjer je dosegla čas 54,28 sekunde. Marcela Umnik, ki je sicer specialistka za skok v daljino, je bila v teku na lOO^netrov tretja, prav tako z novim osebnim rekordom (12,18). Matjaž Polak je v skoku s palico zmagal in izenačil osebni rekord (4,40), 100 metrov pa ie prvič pretekel hitreje kot v enajstih sekundah (rezultat 10,89 sekunde) in bil tretji. Poglejmo še nekaj boljših uvrstitev! V ženskem metu diska so se med prvo šesterico uvrstile kar tri Triglavanke: Suzana Jenko je bila tretja (32,22), Barbara Ozebek peta in Maja Breze šesta. Jana Zupančič Je bila v troskoku četrta (11,94), njena klubska kolegica Tina Carmanpa šesta (11,50). Bojan Klancnikje bil v metu kopja tretji (53,92) in v metu krogle peti (12,24), Damjan Rozman si je na 400-metrski razdalji pritekel peto mesto (51,84), Denis Zadnikar pa se je v metu kopja uvrstil na sedmo mesto. Langernolčeva bo v nedeljo z ekipo ŽAK Ljubljana nastopila na ekipnem evropskem prvenstvu v Milanu, kjer bo tekla na 400 metrov in v štafeti 4 x 400 metrov. • CZ. NORMO IZPOLNILA ŠE KEJŽAR IN SPAROVČEVA Kranj, 14. maja - Atlet maratonec Roman Kejžar iz Sorice je na torinskem maratonu konec tedna osvojil odlično petnajsto mesto in z rezultatom 2:15,39 izpolnil olimpijsko normo. Prav tako pa je konec tedna olimpijsko normo OKS Slovenije dosegla plavalka Metka Sparovec, ki je skupaj z nekaterimi našimi plavaci nastopila na mednarodnem plavalnem mitingu v Atenah. Na mitingu so odlično nastopili tudi plavalci PK Radovljica Park hoteli Bled Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Tanja Blatnik in Marko Milenkovič, ki je dosegel tudi državni rekord na 200 metrov prsno. • V.S. ZAČETEK SEZONE NA ODPRTEM Ljubljana, 12. maja - Konec tedna je bil v Ljubljani tradicionalni 16. mednarodni plavalni miting Ilirija 96, s katerim so plavalci odprli letošnjo sezono na odprtih bazenih. Na njem je bilo doseženih kar deset novih rekordov, vse pa so priplavali tujci, kajti najmočnejše slovensko zastopstvo je "lovilo" norme na mitingu v Atenah. Kljub temu gre omeniti dobre rezultate radovljiških mladincev, saj je Tilen Pogačar zasedel dve prvi mesti (200 m prsno, 200 m mešano) in bil drugi na 100 m prsno, Andrej Pire je zmagal na 1500 m prosto in bil drugi na 400 m prosto, Jan Jenko pa je bil drugi na 200 m hrbtno. • V.S. GOLF ADRIÀ AIRWAYS AMADEUS TURNIR Bled, 11. maja • Na starem igrišču za golf na Bledu je Bled golf&country club v soboto organiziral Adrià Airways Ama-deus turnir v stablefordu (18 lukenj). Turnir se je končal v restavraciji Golf klub z degustacijo vin Movia (Kristančič), zmagovalci tokratnega turnirja pa so: 1. bruto Aleš Greconč 32), 1. brutto ženske Maja Božič (11), l.brutto seniorji Vojko Balon (18), vsi Bled. Rezultati: - netto A -1. Robi Dežman (36), 2. Uroš Gregorič (34), 3. Anton Štiherle (33), vsi Bled - netto B - 1. Miran Babnik (39) Ptuij, 2. Viktor Mohorič (38) Bled, 3. Joco Tajnšek (33) Bled - netto C - 1. Borut Rakušček Lipica, 2. Aleš Janša (36) Lipica, 3. Ludvik Deisinger Ljubljana. Na Bledu bo 24. in 25. maja Eurotrade 21 .st golf rally, 26.maja bo turnir Zlati Lev Grand hotel Toplice Bled, od 1. do 3. junija pa bo turnir Johnnie Walker Slovenian golf Trophy. • V.S. S športom proti drogi NASTOPILO 300 MLADIH Jesenice, 12. maja -V soboto je bila na Jesenicah organizirana prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Kljub slabemu vremenu je akcija dosegla svoj namen, saj se je okoli 300 mladih pomerilo v košarki, odbojki in rolanju. Pridružili so se jim še učenci likovniki in glasbeniki ter mažoretke TVD Partizana Jesenice. V odbojki mešanih ekip do 15 let je sodelovalo devet ekip, zmagala pa je ekipa z zgovornim imenom Champions (Tone Čufar Jesenice). V mešanih ekipah nad 15 let so bile najboljše odbojkarice Gimnazije 1 z Jesenic. V košarki je v ekipah do 15 let najbolje šlo Street boysom (Prežihov Voranc), med ekipami nad 15 let pa so zmagali Kanibali. V rolanju se je pomerilo kar 85 mladih, v posmeznih kategorijah pa so bili najboljši: Ajda Ažman (Naklo), David Slivnik (Tone Čufar), Tina Smid (Naklo), Aljoša Medja (K.Bela), Jerneja Kurak (Ljubljna), Jaka Vinšek (Naklo), Miha Rehemberger (Naklo). • BJ. NOGOMET Druga nogometna liga ZAPRAVLJENA ZMAGA NAKLO : VEVČE AVTOEKIPA 2 : 2 (1 : 0), strelca za Naklo Ahčin in Grašič, za goste pa Žeželj in Komočar. Nogometaši Nakla so v nedeljo zapravili priložnost za novo zmago in za utrditev v sredini lestvice. Še posebej prvi polčas je po igri in tudi po rezultatu dišal po visoki in lahki zmagi, Posebej zato, ker so gostje le na trenutke ogrožali domači gol. rvi zadetek za domače je v 32. minuti dosegel Ahčin z močnim strelom od strani, domači pa so zapravili še nekaj priložnosti. Tudi začetek drugega dela tekme je bil ugoden za domače. V 53. minuti je Jožef centriral, Grašič pa je z glavo žogo poslal v gol in povišal izid na 2 : 0. Potem je Naklo popustilo in prepuščalo gostom pobudo. Iz gneče je najprej Žeželj v 67. minuti znižal na : 1, dve minuti kasneje pa je komočar poslal žogo prek slabo ostavljenega domačega vratarja Betona. Do konca so domači e nekajkrat nevarno ustrelili na gol gostov, vendar se izid ni spremenil. • J.K. Tretja nogometna liga ZMAGI VISOKEGA IN TRIGLAVA Na Visokem je bila v soboto tekma Visokega s Taborjem iz Sežane. Visočani so zmagali z 2 : 1. V prvem polčasu so bili gostje boljši, vendar so povedli domačini z golom Blagojeviča, Ajdanovski pa je izenačil. V drugem polčasu je bila tekma najprej enakovredna, domači vratar Černilec se je nekajkrat izkazal, nato pa *o domači pritisnili in v 60. minuti je Filipovič povišal na 2 : 1. Domača napadalca Hamzič in Sajevic sta zadela stativi, sicer bi bila zmaga domačih še prepričljivejša. Triglav Creina je prepričljivo, s 6 : 1 premagala Brda. To je bila tekma na en gol, čeprav so že v drugi minuti povedli gostje z golom Gašparina. Nato so za domače po vrsti zadevali Dejan Markelj, Božič, Denis Markelj, Čustovič, Božič in Orlic. To je bila po dolgem času prepričljiva zmaga Triglava doma. • J.K. Mi ay m mm m mjt m m VlMifVlIJLvm I I Elild KRIZE VSE BLIŽJE PRVI LIGI NTK Križe se je v sezoni 95/96 z odlično igro uvrstil na drugo mesto v II. SLOVENSKO NAMIZNO-TENIŠKI LIGI. To drugo mesto je klubu omogočilo nastop na kvalifikacijah za I. SNTL, kar je velik uspeh za tako mlad klub, kot je Križe. To soboto je bila odigrana prva kvalifikacijska tekma za vstop v I. SNTL v Ljubljani. Nasprotnik NTK Križe je bil NTK Kajuh Slovan. Po zelo kvalitetnih in razburljivih dvobojih je NTK Križe v postavi: Aleš Smrekar, Klemen Snedic, Marej Polanšek, Matjaž Mali in Anže Žepič, zmagal s presenetljivo visokim rezultatom 4:1. Za vstop v I. SNTI sta potrebni dve zmagi in s prvo zmago NTK Križe nad NTK Kajuh Slovan, je potrebna še ena zmaga na kvalifikacijah. Naslednja tekma bo v petek v Krizah. • M. S. LOČANI ZA II. LIGO Minulo soboto je bila v Krškem odigrana prva kvalifikacijska tekma za vstop v II. slovensko namizno-teniško ligo med domačim klubom NE KRŠKO in NTK ŠKOFJA LOKA. Zmaga škofjeloških igralcev s 4 : 2 je bila sicer pričakovana, vendarle pa so bili dvoboji zelo izenačeni, saj so se prav vsa srečanja končala z rezultatom 2:1. Točke za NTK Škofja Loka so prispevali: Uroš Prelovšek 2, Boštjan Rant 1, ter dvojica Prelovšek-Rant 1. V škofjeloški ekipiso igrali še Jano Rant ter Miha Žagar in Grega Simohič. Zmaga v gosteh vsekakor pomeni igralcem NTK Škofja Loka veliko spodbudo in motivacijo ter hkrati tudi obvezo pred odločilnim povratnim srečanjem, ki bo ta petek, 17. maja, ob 17. uri v mali dvorani športne hale Poden v Škofji Loki. • J. Simonič f IIIIC I Bil19 Letošnji domžalski prvak je Maročan Hicham Arami -S finalnim obračunom v teniškem centru Ten - ten v Domžalah se je v nedeljo končal sedmi turnir Renault Slovenian open. V finalu je Maročan Hicham Arazi z rezultatom 4:6, 6:2 in 6:4 premagal Urugvajca Marcela Fillipinija, v dvojicah pa sta bila najboljša Argentinca Albano - Arold. Edina slovenska predstavnika, ki sta nastopila na največjem slovenskem teniškem turnirju, Andrej Bizjak in domačin Andrej Kraševec (na sliki) sta sicer pokazala dobro igro, vendar pa sta za tako močan turnir še premalo izkušena. V.Stanovnik, foto: J.Furlan orel V soboto so balinarji v slovenskih ligah odigrali prvi krog V SUPER LIGI NAJVIŠJA ZMAGA ZA TRACAN1 V 1. ligi so v gorenjskem obračunu Jeseničani premagali Radovljičane, ekipa Huj pa izgubila v Novi Gorici. Škofja Loka, 12. maja - Kot kaže po prvem krogu, bodo letošnji ligaški balinarski obračuni spet zanimivi, ekipa Trate, kot edini gorenjski predstavnik v super ligi, pa se bo na čelu z mladimi repre-zentanti: Urošem Veharjem, Damjanom Sofronievskem, Gregorjem Moličnikom, ponovno potegovala za najvišja mesta. Lani so bili Tračani po rednem delu tekmovanja prvi, po finalnih obračunih pa so na koncu osvojili drugo mesto. Letos pravijo, da so ponovno pripravljeni za naskok na vrh. Tračani so se izkazali že na prvi tekmi, ki so jo v soboto na domačem balinišču odigrali z ekipo ljubljanskega Balinčka in zmagali 18:4. Rezultati: trojka -Bence, Moličnik, Janžič : Ko-bal, Borčnik, Oprešnik 13:3, dvojica - štancer, Čauševič : Tomše, Belcijan 8:3,posamezno klasično • Sofronievski: Blatnik 13:9, Vehar : Brus 13:0, hitrostno zbijanje • Vehar : Belcijan 37:29, natančno zbijanje - Štan- cer : Oprešnik 24:34, Sofronievski : Podgoršek 43:35, igra v krog - Vehar : Blatnik 21:11, Moličnik: Podgoršek 28:18, Janžič : Belcijan 18:20, Sofronievski : Oprešnik 26:23. Med doseženimi rezultati na Trati gre omeniti zlasti 42 točk Damjana Sofronievskega v natančnem zbijanju in 28 točk Grega Moličnika v igri v krog, pa tudi sicer so imeli domačini na tekmi vse nisti v svojih rokah. V soboto, 18. maja, Tračani odhajajo na gostovanje k Soviču v Postojno, kjer se bo srečanje začelo ob 15. uri. Ostali rezultati v super ligi: Sovič : Lesonit, 14:8, Brdo : Šiška 14:8, Polje : Skala Euro-servis 14:8 in Jadran : Železničar 12:10. V I. ligi je v gorenjskem obračunu med Jesenicami in Alpetour Radovljico na Jesenicah je zmagala domača ekipa z rezultatom 18:4. Ekipa Huj, ki je gostovala pri SGr Gorica v Novi Gorici, je izgubila 14:8. Ostali rezultati v 1. ligi: Svoboda : Sitograf Sloga 9:13, Hrast : ODBOJKA TERMO LUBNIK PRV0LIGAŠ Odbojkarji Termo Lubnika so v soboto v naprej odigrani tekmi kvalifikacij za 1B. DOL v gosteh premagali Črnuče (0:3) in si tako tudi teoretično zagotovili napredovanje v 1B. DOL. Odbojkarji Termo Lubnika so celo sezono igrali vidno vlogo v 2. DOL in bili stalno za petami Granit Preskrbi in Žužemberku. Ko se je v odbojkarskih krogih začelo šušljati o spremembi tekmovalnih sistemov in s tem možnosti za napredovanje tudi 3. in 4. ekipe iz 2. DOL, je uprava kluba naredila odlično potezo z angažmajem Pleska. V dodatnih kvalifikacijah z letošnjimi 1B. ligaši pa igrajo škofjeloški odbojkarji zares odlično. Že dva kroga pred koncem so si zagotovili veliko prednost pred tekmeci in z zmago v Črnučah potrdili prvo mesto na kvalifikacijah in nastop v 1B. DOL v naslednji sezoni. Ta zgodovinski uspeh škofjeloške odbojke so pod vodstvom trenerja Mitje Torkarja dosegli Tomaž Mencinger, Matej Fojkar, Simon Jan, Tomaž Lang, Gregor Rupar, Goran Dolenc, Grega Kustec, Aleš Primožič, Sebastjan Rupar, Jože Logar, Zeljko Žunič, Gregor Kamin in Avguštin Pleško. Zelo blizu uspeha in uvrstitvi v 1B. DOL pa so tudi odbojkarice Jesenic. Po zmagi nad MTC-SL soboto (3:1) imajo dva kroga pred koncem štiri točke prednosti pred Rušami. Tako morajo v zadnjih dveh tekmah osvojiti samo še niz in tudi one bodo v naslednji sezoni 1B ligašice. Končno pa so se "zbudili" tudi mladi odbojkarji Bleda. V kvalifikacijah za 2. DOL. Po dveh zaporednih zmagah z BCI Oscardom (3:0) in Mislinjo (3:2) so se prebili na drugo mesto, ki jim še zagotavlja napredovanje. Že v sredo pa jih čaka težko delo, saj jim pride v goste še neporažena ekipa Gamsov iz Domžal. • B. M. PADALSTVO Leski padalci uspešno zaključili paraski sezono NA ČEŠKO PO VEČ SKOKOV Prejšnji mesec so padalci končali letošnjo paraski sezono, trenutno pa so na treningu na Češkem, kjer "zbirajo" skoke pred poletnimi nastopi. Da lahko tudi poleti računajo na lepe rezultate, pa so dokazali že prejšnji teden m mednarodnem tekmovanju v Veroni. Minulo sredo so padalci ALC Lesce, ki sestavljajo ogrodje slovenske reprezentance odpotovali na desetdenevne priprave na Češko, pred odhodom pa je trener Drago Bunčič povedal: "V letošnji sezoni sta naša glavna cilja uspešen nastop na svetovnem vojaškem prvenstvu, ki bo konec junija in v začetku julija v Cerkljah ob Krki in sveda na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah, ki bo septembra na Madžarskem, takoj po pripravah na Češkem se bomo udeležili nekaj tekmovanj na katerih bomo izbrali reprezentaco za najpomembnejša nastopa." Sicer pa so Leščani ob začetku sezone zadovoljni s prvimi rezultati manj pa s številom do sedaj opravljenih skokov. "Zaradi slabega vremena nam je do sedaj uspelo narediti šele po okoli 50 skokov, nekaterim tekmecem pa že več kot 500. Če bodo priprave upele in bo za nami več skokov, pa upava, da bova kmalu v vrhunski formi, "sta ob začetku sezone razmišljala Senad Salkič in Bogdan Jug. • G.Lavrenčak „ VABILA, PRIREDITVE Odprto prvenstvo na dirkališču -Kolesarski klub sava Kranj bo jutri, v sredo, z začetkom ob 15. uri, na dirkališču v Stražišču organizator odprtega prvenstva občine Kranj za osnovne šole. Prijavijo se lahko učenci od četrtega do osmega razreda. • V.S. Kolesarji v Krizah -Na trasi Križe - Retnje - Žiganja vas - Breg ob Bistrici - Križe bo to soboto, 18. maja, organizirana kolesarska dirka za dečke a A, B in C. • V.S. TEMPO teniSki turnir za deklice do 14 let - Športno društvo Trata je organizator teniškega turnirja za deklice do 14 let, ki bo potekalo v Športnem parku na Trati pri Škofji Loki v soboto in nedeljo, 18. in 19. maja. Za tekmovanje se je moč prijaviti po telefonu 631 - 183 ali faxu 631 - 671 do četrtka, 16. maja. • V.S. "Kljub temu da smo íft pred tekmo malce negotj]^ vi, saj nismo vedeli, *jčlai lahko pričakujemo g^i\Hr\ na formo tekmecev, s*/|Tria izkazalo, da smo na ježfl pla\ no res dobro pripravljala Vesel sem, ker smo >1So igrali po najboljših H"81 Čeh, posebej pa je tr&V* pohvaliti vojaka policia* J Gregorja Moličnika, kij,$ je tokrat še posebej 'zenici zal," je po tekmi poveft/^i najboljši slovenski W*nmei Uroš Vehar iz ekipe 7Wfl(8t( _ ^ffeki Virtus* 16:6, Jadran H.K. slanine Topole 4:18. V soboto, 18. maja, ekipa Huj doma gosti Jadran H.k., Radovljica Alpetour odhaja v goste k Slogi v Ljubljano, Jeseničani pa bodo v Ilirski Bistrici igrali pri Planic Topolcu. Prvi krog so odigrali tudi balinarji v II. ligi. Na vzhodu, kjer igrajo tudi Gorenjci so bili , m 3 dosežni rezultati: RLV - BisOf kol, 9:7, Partizan Trbovlje : ^il9) mladi 4:12, Primskovo : Pl*f ^ra ca 6:10, Blagajana : Zarja jJJJ; Tržič : Bičevje 9:7. Pari II. kr" ^ soboto pa so^ Bistrici ^ Bičevje, Zaraja - Tržič, PleJ ca - Blagajana, Trata jnl^ Primskovo in RLV Trbovlje. V.Stanoi ROKOMET ŠEŠIR ŠE NE, SAVA ŽE Rokometaši Šeširja imajo še eno priložnost, da se sp|4 uvrstijo v prvo rokomento ligo. V drugi finalni tek' r. Jezerskem. V Stražišču letos praznujejo 40 let igra°L,alr rokometa na desnem bregu Save. Napredovanje v drug^ ligo je samo dokaz, da se v Stražišču spet vračajo na sta*eS] pozicije, ki so jih nekdaj že imeli v slovenskem merilu. V drugi ženski ligi so igralke Šeširja zmagale, njihova drw ekipa pa je bila prosta. Pri kadetih pa Ločani še naprej " poznajo poraza. Velik uspeh pa so dosegle pionirke Šeširja (letnik 83 L mlajše), ki so se uvrstile v finale DP, ki je bilo v Izoli. Tarn.^ se pomerile z vrstnicami Izole in Olimpije. Na kocu so osvij1) tretje mesot, kar je nedvomno velik uspeh trenerja Barceta' njegovih igralk. Še dokaz več, da v Škofji Loki dobro delaj tudi pri dekletih in se tudi za prihodnost ženskega rokoma1 ni bati. Zdaj si zaslužijo le več pozornosti sponzorjev I nastopanje v prvi ligi, ki je tudi medijsko pokrita. Še rezulta^ 2. liga ženske: Šešir - Polje "B" 26-15, 3. liga moški: SaJL Radovljica Špecerija Bled 19-18, Jezersko-Krim 23-2^ Kamnik-Duplje 26-26, Šešir "B" -Preddvor Gorjanc 24-jJ DOM Žabnica - Besnica "B" 26-24. Kadeti: Sava-Besnica I 14, Preddvor - DOM Žabnica 26-20, Radovljica Špecert Bled - Šepir 13-18. DP - deklice (letnik 83): Šešir - Marij* Izola 9-12, Šešir-Robit Olimpija 6-15. V tekmi med Olimpa in Izolo so bile boljše Ljubljančanke, ki so tako prvakinj Vrstni red DP: 1. Olimpija, 2. Izola, 3. ŽRK Šešir. . Martin Dol«"' ŠPORTNO PLEZANJE ZAČETEK SEZONE V ŠKOFJI LOKI Kranj, 14. maja - Letošnja tekmovalna sezona za spor' plezalce se bo začela to soboto, 18. maja, ko bo na urt*^ steni v dvorani Poden v Škofji Loki prva članska tekni* državno prvenstvo. Člani se bodo za državno prvenstvo pomerili še 1. junij' Slovenski Bistrici, 15. junija v Pivki, 12 .oktobra ponovfl^ Slovenski Bistrici in 19. oktobra ponovno v Škofji Loki. Za^ tekma za DP bo 9. novembra v Ljubljani. l Vrhunec letošnje sezone v športnem plezanju pri nas p*-prva tekma za svetovni pokal, ki bo od 22. do 24. novemh^ Kranju. Se prej bodo naši plezalci nastopili na tekmi . svetovni pokal v Ekatrinburgu v Rusiji (20.- 22. septembra)-6. do 8. decembra bo tekma za svetovni pokal v Birmingha^ ,1 Angliji, od 13. do 15. decembra pa bo zadnja preizkušnja avstrijskem Gradcu. Naši najboljši športni plezalci v V5,; kategiorijah se bodo udeleževali tudi ostalih velikih medPjj g odnin tekem in mastersov, evropskega mladinskega pokal* ^ svetovnega mladinskega prvenstva, ki bo od 1. dp 3. noveiflp * v Moskvi V.S, sPrint triatlon Železniki '96 JI VELEPEC DOBIL .PRVO POKALNO TEKMO Železniki, 11. maja - Minulo soboto je bila v Železnikih prva tekma za slovenski po-\f\ kal v triatlonu Sprint triatlon 0(i Med osemdeset prijaviti ionih tekmovalcih so bili tudi Z 7.,anl triatlon kluba iz Pule (Hrvaška). * Triatlonci so morali najprej pre-M Plavati 750 metrov v 25-metrs-fi«kem plavalnem bazenu. Nato Vjs° prekolesarili 20 kilometrov idljna krožni progi plavalni bazen -rbot< Ín Jelenih v Bohinju organiz reslani ,„avSUsta- Na sporedu bo 8 kilometrov »aniziran v iania Vn p sporedu oo o Kilometrov J - jO kilometrov kolesarskega vzpona do Rudnega polja ter 8 kilometrov tekaškega vzpona preko Konjščice do Vodnikove koče. Štartnino, 2500 SIT že lahko nakažete po poštni nakaznici na naslov kluba: Triatlon klub Bohinj, Pod Rodico 4, p.p. 59, 4264 Bohinjska Bistrica. Prijaviti se bo moč do 26. avgusta, ob prijavci pa pripišite tudi letnico rojstva. Podrobni razpis do na voljo na vseh letošnjih triatlonskih tekmah, dodatne informacije pa dobite tudi zvečer po telefonu 721-809 (Karel). • V.S. ŠAH NOVA ŠTEVILKA ŠAHOVSKEGA VESTNIKA Kranj, 12. maja - Izšla je tretja številka Šahovskega ves-tnika, v kateri so najaktualnejši rezultati turnirjev po Sloveniji: Ekipna prvenstva osnovnih in srednjih šol, Mednarodni ekipni festival iz Portoroža, rezultati turnirjev iz Griž, klubska prvenstva Nove Gorice, Komende in Radenske POM-GRAD iz Murske Sobote, kvalifikacijskega turnirja iz Radovljice. Poleg rezultatov pa so tu še številni razpisi poletnih turnirjev na Madžarskem, Češkem in v Avstriji. Informacije po telefonu 064/47-375. Aleš Drinovec OUTSIDERJI NA TRSTENIK Golnik, 14. maja - Športno društvo Podgorje bo to nedeljo, 19. maja, organiziralo Šesti tradicionalni "Tek out-siderjev". Tekači amaterji bodo tekli na desetkilometrs-ki progi, ki ni preveč zahtevna in je zato primerna za rekreativce vseh starostnih kategorij. Ker prireditev ni tekmovalnega značaja (organizatorji kljub temu pripravljajo bogate praktične nagrade za udeležence) vsako leto privablja več tekačev. Letos bo start teka ob 9.30 uri na parkirnem prostoru ob vhodu na olimpijski bazen v Kranju, cilj pa bo pred domom KS na Trsteniku. Prijve bodo ob simbolični Štartnini 300 tolarjev sprejemali eno uro pred prireditvijo na startu. Za osnovnošolce štartnine ni. • V.S. 1______1 Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka Letence 4a delavnostjo in iznajdljivostjo. Vsem je bil dober prijatelj in svetovalec. Predvsem smo cenili njegovo poštenost pa tudi spodbudne besede, ki so nam pomagale premagati krizo po tekmovalnih neuspehih. Prav gotovo se ga bodo s hvaležnostjo spominjali tudi invalidi in upokojenci, ki jim je posvetil veliko svojega časa, ko je zanje pripravljal treninge in tekmovanja. Lojze, hvala ti za lep zgled dobrega Človeka in pravega športnika! Božo Malovrh ste> lahko bi vam tako dejali, najhitrejši 0elfc s pištolo v Sloveniji. Piftolaši iz filmov lahl m z°hodu se po hitrosti in točnosti /„,*? krijejo za vami. Katere vrline mora .T'' strelec s hitrostrelno pištolo? di*r-trfianJe s hitrostrelno pištolo je posebna stoj?- Roko s Pištolo držiš pod kotom 45 prikl ?rot' zemlji, ko pa si pripravljen, se °Sftïh ° in °brnej° tarče in ti jih meriš. V strJn Sekundah moraš oddati dvakrat po pet seku°Vj mt0 dvakrat po pet strelov v šestih Štirih n 'n naza(lnje Še dvakrat po pet strelov v Zad ?e^undah. V štirih sekundah ni enostavno pi$tetj Pet {arč. Kar prav imate, ko hitrostrelno Pr°d,VO Primerjate s kavbojci iz filmov. BrejSe-m moraš imeti zelo dobre reflekse. v iivfi'*1- v hitrem streljanju nimaš kaj iskati. am JTnju sem veliko treniral, ne le na strelišču, da s ma> na suho. Imel sem tak sprožilec, takom ^art^° sprožil petkrat zapored. Še sedaj mo(L-tren'rarn- Tekmujem brez očal in priponko ' D°bro vidim. Oči so se umirile, prav setn Pa so mirne tudi roke. V hitrostrelni pištoli Ši f..fakratni slovenski prvak. Tu sem najboljšo dob °" v^am- Z zračno pištolo pa nisem VeH^0VenUi strelcev s hitrostrelno pištolo ni n:;K0- Kako ie vas zaneslo med hitrostrelnike •ya strelce nasploh? strei S€m Pušel v družbo navdušenih f>a«eV' Staneta Košnika, Staneta Aljančiča, streli** ^mana. Začel sem trenirati in na _ t0\,Q e V Struževo sem šel kar peš, če mi 1 s*fn / vratar rii posodil kolesa. Tako kot vsi 1 ^o« faa skupaj devetkrat ustrelil in vsakič 'akrat ° íl'm se zaP°si'1 v $avi in °d iivl,Py,naPreJ je bilo strelstvo del mojega Kei;Se)a-p°sebno od spomladi leta 1955 dalje. streijani ifnel kratke in debele noge, sem imel pri yu Ürte nekaj težav. Vendar sem treniral GORENJCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH PIŠE: JOŽE KOŠNJEK FRANC PETERNEL iz Britofa, strelec (Montreal 1976 in Moskva 1980) Hitrejši od pištolam divjega zahoda Franc Peternel, orodjar po poklicu, ki se je izučil v Iskri, nato 17 let delal v Savi, potem pa je bil 20 let zasebnik, je sedaj ze štiri leta upokojen. Še vedno je najhitrejši strelec s pištolo. Le sin Franc (ta je že četrti Franci v zgodovini Peternelove rodbine) mu je kos. in vztrajal in bil leta 1955 že deseti na Gorenjskem. Kot desetega so me povabili na enotedenske priprave na Jesenice. Zadnji dan smo tekmovali in sem zmagal tako s puško kot pištolo. Spominjam se nekega Laha, ki je dejal, da ga v pištoli nihče ne bo vrgel doli. ko sem ga jaz s sposojenim orožjem premagal, ga je zmanjkalo. Tudi puška mi je šla. Ker sem imel zelo dobro puško, sem prvi v Jugoslaviji dosegel 90 krogov stoje brez naslona na 300 metrov iz desetih strelov. To ni bilo enostavno. Vedno boljši sem bil tudi v pištoli. Dali so mi parabelo, vendar je imela zmečkano cev. Kot orodjar sem jo popravil in montiral kar cev od brzostrelke. Kmalu sem dobil še eno in tako sem imel dve. Z navadno vojaško pištolo sem na razdalji 50 metrov v polmetrsko tarčo nastreljal 501 krog. To je bilo leta 1960 in ta rezultat je takrat veliko pomenil." Vendar ste bili v hitrostrelni pištoli boljši kot v navadni? "Da. Začel sem s hitrostrelno pištolo. Bila je slaba. Nagajala je, vendar sem jo popravil. Na nekem tekmovanju v Švici sem s to pištolo naredil 588 krogov in Švicarji so se čudili, kako sem mogel doseči tak rezultat s takim oroljem. Navadil sem se nanjo in je še vedno kot nova, čeprav je že zelo, zelo stara. Mene bo preživela. Z njo sem leta 1984 v Zagrebu dosegel rekordnih 596 krogov. Tega rekorda doslej v Jugoslaviji oziroma Sloveniji še ni nihče presegel." Kje ste se učili veščin hitrega streljanja? Ste imeli vzornika, trenerja? "Bil sem talent in to je za hitrostrelno pištolo bistveno. Hitro in refleksno moraš meriti in prožiti. Brat Vinko, ki tudi tekmuje z menoj za kranjsko ekipo, pravi, da v hitrostrelni pištoli nima kaj iskati. Sin Franc me lahko premaga, oba skupaj pa sva v Sloveniji v hitrostrelni pištoli še nepremagljiva. Za začetek sem se učil pri Planincu, ki streljal okrog 560 krogov, potem pa sem šel naprej in spravil rekord na 596 krogov, moj prvi vrednejši rezučtat pa je bil okrog 570. Naš hitrostrelno pištolaštvo sem spravil na evropsko oziroma svetovno raven, veliko pa sem se zgledoval po Romunih, ki so mi marsikaj povedali." Vi ste bili na dveh olimpiadah. Posebno v Moskvi ste imeli smolo, čeprav ste bili v formi in bi bili lahko med najboljšimi. "Še boljši sem bil leta 1984, pred Los Angelesom, ko sem, štirinajst dni pred začetkom iger dosegel rekordnih 596 krogov. Nikdar prej nisem tako dobro in zanesljivo streljal. Vendar me niso vzeli s seboj. Zmagovalec Los Angelesa je dosegel dva kroga manj. Očitno ni bilo nobenega, ki bi se potegnil zame, ne v Beogradu, še manj pa v Ljubljani ali Kranju. V Montrealu sem bil 16., v Moskvi pa 22., vendar sem bil bolan. Trener mi je rekel, naj jem kaj lahkega. Zaužil sem piškote in želel belo kavo, pa je ni bilo, zato sem izbral jabolčni sok. Potem se je začelo. Dobil sem drisko in prvi dan sem prišel na linijo direktno s stranišča. Če bi zamudil minuto, ne bi smel tekmovati. Ves tresoč in oslabel sem dosegel 290 krogov, drugi dan pa sem bil že boljši in sem nastreljal 295 krogov. Na treningu pred tem sem bil dober, vendar je bilo zaradi driske konec veselja." Veliko let imate orožje, čeprav športno, v hiši. Vendar je to nevarno. Se je vam ali komu od bližnjih že zgodila nesreča? "Ne. Držim se reda. Streljam na strelišču. Orožje imam shranjeno, kot je treba. Sem previden. Vedno blokiram udarno iglo, če je slučajno naboj v cevi ali šaržerju. Tako se ne more nič zgoditi. Orožje deblokiram šele na strelski liniji." GORENJSKI GLAS • 24. STRAN KOMENTAR, PODLISTEK, PISMA Torek, 14. maja -^brek Zgodovinske dežele - razvojne regije Afag. Blaž Kuj unči ž tč, zunanji sodelavec PREJEU SMO Zgodovinski razvoj je ob-\likoval oze-\meljske okvire življenja in gospodarjenja ljudi. Časovno-stroškovne zakonitosti so odločale, kaj boli in kaj manj ozemeljsko sodi skupaj. Tisti kraji, ki jih lahko dosežeš hitro in z majhnimi stroški, so sestavni del enega območja. Tisti kraji, ki jih ne moreš doseči tako hitro in kar ti povzroči večje stroške, so sestavni del drugega območja. Tako kot se skozi zgodovino spreminjajo komunikacijske možnosti in gospodarske potrebe, se spreminja ozemeljska razdelitev. Ta razdelitev vedno hočeš ali nočeš služi trenutnim razvojnim potrebam. Oziroma, bog ne daj, če jim ne. Ni dana od vekomaj in za vekomaj oz. je ni možno na neki točki enostavno zamrzniti. V tistem delu Evrope, ki je na nas v moderni dobi najbolj vplival, to je v Nemčiji in v Italiji, so se nad občinami in pokrajinami oblikovale dežele (land) oz. regije (re-gione). Ravno sedaj potekata v teh dveh državah nasprotna si procesa preoblikovanja deželne ureditve. Gre za poskuse združevanja dežel v Nemčiji brez povečevanja njihove pristojnosti in za poskuse oblikovanja nove ravni upravljanja med centralno rimsko vlado in sedanjimi deželami v Italiji. V Italiji je ravno sedaj prišel na oblast markovievs-ko simpatičen reformator Prodi. Zanimivo, da je njegov odnos do zahtev Bossi-jeve Severne lige po večjih pristojnostih Severne Italije podoben, kot je bil nekoč Markovičev odnos do zahtev severnih jugoslovanskih republik. Zveza deželnih strank bo v Sloveniji skušala preseči vzorec razmišljanja Markovič-Prodi. Moderna doba je v Evropi prinesla planiranje razvoja. Planerji so ugotovili, da se tako trenutna gravitacijska območja kot na realnih pokazateljih utemeljena, plansko zaželjena gravitacijska območja marsikje razlikujejo od deželnih meja. Teh meja seveda niso šli takoj spreminjati. Za omenjeno planiranje pa se je uveljavil izraz regionalno planiranje razvoja. Politika, ki spodbuja policentričen razvoj, je regionalizem. Da, regionalizem in ne morda deželanstvo. Deže-lanstvo je upravljalska oblika. Regionalizem je Življenjska vsebina. Vsebina mora določati obliko. Zato cela Evropa govori o regionalizmu. Deželanstvo jemlje za posledico, čeprav na prvi pogled zgodovinsko izgleda drugače. Gorenjska v zgodovini še ni bila dežela. Znotraj Kranjske dežele se je razvojno oblikovala v regijo. Razvojne posebnosti Gorenjske, Dolenjske in Notranjske za- nikujejo potrebo in možnost po obnavljanju Kranjske dežele v okviru policentričnega razvoja Slovenije. Gorenjska je že regija. Dežela naj bi šele postala. Ali je zavzemanju za to pravilno reči regionalizem? Da, pravilno in tudi nujno. Nujno zato: Ker cilj Zveze za Gorenjsko in ostalih regionalnih strank ni deželna ureditev Slovenije sama zase, ampak izboljšanje življenjskih in gospodarskih razmer v regijah; te razmere so preveč pritlehne, da bi jih tam lahko pustili; deželna ureditev bo kot kapa vse to le pokrila , ker je za vsako novo idejo treba pridobiti tiste, ki se jih tiče; ideja deželanstva kot nekaj, za-kar-sem-nekoč-sli-šal-pri-zgodovini, bi lahko neupravičeno dobila prizvok pohoda naprej v preteklost; regionalistična vsebina deželanstva, to je zavzemanje za boljše pogoje življenja in dela, pa je tisto, kar rabimo na Gorenjskem tukaj in zdaj; v prihodnosti pa bomo to rabili v Evropi regij. To sicer ni najpomembnejše, vendar menda si ne bomo rekli nasvidenje nekoč na slovensko-koroško-fur-lanski olimpiadi, ampak: "Nasvidenje nekoč na gor-enjsko-koroško-furlanski olimpiadi!" (avtor je član ZZG) Ob praznovanju 50-letnice kovinarstva v Železnikih Branje komentarjev in poročil ob praznovanju 50-letnice kovinarstva v Železnikih, mi daje spodbudo, da opozorim na nekatera dejstva iz delovanja zadruge NIKO, proizvodna zadruga kovinarjev Železniki in novoustanovljene zadruge NIKO Železniki. Priznati moramo, vsaj tisti, ki smo bolj analitično in konkretno pregledovali obdobje poslovanja zadruge NIKO, da je bila njena ustanovitev več kot smela poteza. G. Niko Žumer je bil edini premožen Železnikar, ki je posedoval kapital, da je aktiviral delovnega in zagnanega človeka. Sprejeta odločitev ni bila naravnana na kratek rok, ampak je na dolgi rok razreševala ekonomsko stanje nekdanjih železarjev. Tako iz dokumentacije, kot iz pripovedovanj, je bila zadruga trn v peti takratnih oblastnikov (ni bila vključena v petletne plane, ni bila oproščena davkov itd.). Zadruga NIKO je začela poslovanje s stroji g. Žumra in delovnimi zadružniki, ki so imeli podedovani občutek za obrtno industrijski način poslovanja. Zadruga je v osmih letih poslovanja, potem ko je bila podržavljena, ustvarila 3,6 mio DEM kapitala, če ga ocenjujemo po metodologiji iz Zakona o denacionalizaciji. V primeru, da bi kapital cenili v poslovnem smislu, je ta vsota znatno višja. Zato lahko trdim, da je zadruga NIKO ustvarila kapitalsko osnovo, dala pa je tudi močne nastavke za poslovni razcvet, ki se je nadaljeval v naslednjih letih poslovanja. Ne smemo pozabiti, da so vsi tisti programi, ki so tekli v zadrugi, še danes nosilni programi v vseh treh podjet-jih. Logična posledica je, da se je skupina zadružnikov v skladu z Zakonom o denacionalizaciji odločila vložiti denacionalizacijski zahtevek. Res je, da je denacionalizacijski zahtevek specifičen, tako kot je bila posebnost zadruga kovinarjev v Železnikih. Zahtevek se je nanašal na kapital, ki je bil ustvarjen do 31. 12. 1954. Po večletnih obravnavah na sodiščih je bil 20. 4. 1995 podpisan sporazum med tremi podjetji in denacionalizacijskimi upravičenci. Vsota vrnjenega kapitala znaša 2 mio DEM. Upam, da novonastala zadruga, kot posledica sporazuma iz denacionalizacijskega zahtevka, ni tujek v gospodarski strukturi Železnikov, tako kot je bila prva. S ponosom povem, da je bil Ustanovni občini zbor zadruge NIKO Železniki 18. 11. 1995. V zadrugo je vstopilo več kot 200 članov. Tako bodo, oziroma so na področju kovinske dejavnosti v Železnikih, štirje pravni subjekti: Domel, Niko, Tehntica in Zadruga NIKO Železniki. Prepričan sem, da bo novoustanovljena zadruga, tako kot zadruga kovinarjev, preko svojih lastniških deležev v podjetjih, delovala v smislu kapitalske širitve in pošlo naravnanosti v dobro c Selške doline. Primož • prt »oda >/ da I« 71 ' bih >ortn Nasvidenje v pametnejših časih! Če so nekateri še dvotfò u. da hoče župan mesta Krazt 1 fospod Gros, res unfflfSp ranjski šport, je sedaj |yci dvomov konec. Začel je tw^> < reč nekako stihijsko, z ve^J°,{ čustvene prizadetosti, v sWr1-povojnih partizanskih akd^em tov (njim se zaradi primefr *at z Grosom opravičuješ 7n nasilno in z dekreti. Obj0yn je, da ukinja Športno zvez0j°s< da prevzema Športne objt>yrtt Bili smo prepričani, da samo trenutna histerija, kij Ve minila po treznem PreudoP.®.t (to ljudje od svojega ŽupfJ1!} tudi pričakujejo). Pa ni! jo proti športu je gospod Gm°n nekako sistematiziral: p°V * poskusa prevzemanja ŠP°J'lf nih objektov, ključavnit\*li kih akcij, zapiranja denat^Q* pip za vzdrževanje špor^05 objektov, skrivnostnega vfpjA jenja nekaterih vodstvenih strokovnih delavcev zveze v službo na občino, Peš, 'Zbit je lotil tudi reorganizacij* 67 Moja zgodba bo nekoč imela srečen konec Ko sem po dolgih letih pred seboj spet zagledala Stanko, sem bila srečna dvakrat: prvič zato, ker jo spet vidim, in drugič zato, ker bom lahko končno napisala usodo, ki se je srečno končala. S Stanko sva se spoznali v internatu. Bili sva cimri. Tega, koliko večerov sva prekle-petali in si zaupljivo šepetali skrivnosti, ne bom mogla nikoli prav natančno prešteti. Že takrat je bila prijetno, samozavestno dekle, ki se je znalo ob pravem času na ves glas zasmejati, zafrkavati, biti resna, užaljena, nesramna, drugače pa dobrega srca. Občudovala sem jo tudi zato, ker se mi je zdela njena mama tako strašno lepa. Imela je dolge, plave lase, in zmeraj je nosila tako visoke pete, da sem se vsakič bala, da se bo zdaj zdaj prevrnila. Toda ko je odhajala, je Stanki stisnila v pest denar in rekla, saj je dovolj, da bosta šli lahko v kino. To, kar vidiš, je samo fasada, je imela navado komentirati njen nastop Stanka. Potem mi je včasih izdala kakšen drobec skrivnosti o tem, kako oče pije, razgraja in tečnari, ko se slučajno znajde doma in kako gre po njegovi poti tudi mama. Velikokrat ji nisem verjela, bila sem celo malo jezna, ker sem bila potihem prepričana, da jo razvajajo in da je nehvaležna za to, kar ji dajejo. Nekoč me je povabila s seboj domov. Da bom "za vse večne čase utihnila", mi je rekla, ko sva se vsedli na vlak in se odpeljali proti Kopru. Doma je bila v središču mesta in vem, da se mi je zdel ta kraj takrat zelo umazan in zanemarjen. Predstavljala sem si, da Stanka stanuje v kakšnem novem bloku, toda ko sva obstali pred hišo z razpadajočim ometom, sem bila zelo razočarana. Vsa okna so bila odprta in od vsepovsod se je slišalo kričanje. Stanka je mimogrede napodila trop otrok, ki so USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ pridrveli po stopnicah. Ozmerjala jih je z nenavadnimi izrazi, toda tudi oni ji niso ostali dolžni. Pozvonila je. Pred vrati sem opazila nekaj skodelic napolnjenih s hrano. Za mačka. Spet jih ni pomila, se je razjezila Stanka na mamo. Vrata se odpro šele na vztrajno trkanje. Obstala sem z odprtimi usti. Pred seboj sem zagledala žensko v umazani jutranji halji (bilo je že sredi popoldneva), ki se je z negotovimi koraki pomikala sem ter tja. Na mizi, na hitrico potisnjeni v kot, so stale steklenice. Druga ob drugi. Nisem te pričakovala, se je zmrdovala mama in namignila proti štedilniku, ki je bil mrzel in prazen. S Stanko sta se začeli prepirati o tem, kdaj se skuha kosilo in kdaj ona prihaja domov. Potem jo je Stanka nahrulila zaradi pijače in razmetanega stanovanja. Res se je videlo, da se že dolgo časa ni nihče niti spomnil, da bi pomil posodo ali pometel smeti... "Vidiš, saj se vsega spomnišf kot bi se zgodilo včeraj!" se mi je zasmejala Stanka, ko sva že nekaj časa sedeli ob kavi in klepetali o mladih letih. "Kako si se mi zdela trapasta, ko si mi zavidala," mi je povedala po pravici. "Mene pa je doma dušilo, da skoraj nisem mogla dihati. Najhuje je bilo, ko se je iz Italije vrnil oče. Najprej sta družno pila, potem pa so začeli padati očitki. Koliko jih je ta čas imela mama, kam je šla, kaj je počela... zelo hitro so začeli deževati udarci in poklicati sem morala policijo, da so ga odpeljali na streznitev. Priznam, da mi je prinesel kup lepih stvari, samo to potem ni bilo več važno..." Ko je Stanka maturirala, je tudi sama odšla za očetom v Milano. "Ves teden si me prosila in pregovarjala, naj tega ne naredim," me je spomnila. "Toda bila sem trmasta in že vsega sita. Oče se je dogovoril z lastnikom nekega gostišča, da jim bom priskočila na pomoč. In da bom dobro zaslužila. Ni ga bilo, ki bi me pregovoril." "Sanjarile smo, da bomo postale najboljše učiteljice na svetu..." "To so bile le sanje. Tako kot še marsikaj drugega... V Milanu se mi je sprva zdelo vse zelo imenitno in novo. Imela sem srečo, da sem jezik dobro obvladala. Tudi delo v lokalu je bilo več kot zanimivo. Posebno me je pritegnil lastnik. Bil je starejši od mene (takrat je imel blizu petdeset let). Njegova Žena je bila že več let v posebnem zavodu. Zaradi živcev, mi je govoril, ko se mi je prijazno smehljal in mi prinašal darilca. Godilo mi je, da sem mu všeč. Nisem se zmenila za najrazličnejše govorice, ki so me svarile, da je možak nevaren. Nasedla sem mu. Ko sem zanosila, ni bilo več izhoda. Strašno si je želel sina. Njegova Žena mu je rojevala le hčerke, ki so bile že takrat vse starejše od mene. Ko so obiskovalci gostišča izvedeli, kaj se je med nama napletlo, so se smejali in se norčevali. Da so mi povedali in me opozorili, so mi šepetali čez pult, ko sem jim natakala pijače. Toda bila sem slepa in gluha. Videla sem le njega. Slišala njegov nežen šepet, ko me je vabil v svoje naročje. Kakšna mlada naivna trapa sem bila! Nosil me je po rokah in vsakemu razlagal, da bom rodila fanta. Naslednika njegovega premoženja. Da me bo večno koval v zvezde, če se bo to zgodilo. Bolj ko se je nosečnost bližala koncu, bolj sem se bala. Kaj pa, če ne bo fant, sem premišljevala. Toda on je bil tako trdno prepričan, da bom ustregla njegovi želji, da kaj drugega sploh ni bilo možno. Ko so se začeli popadki, me je postalo strah. Kako, ti ne morem opisati, vem pa, da me še danes nekaj stisne v prsih, ko se spomnim na tisti dan. Ves žareč me je odpeljal v bolnišnico. Moškega potomca se je veselil kot otrok. Porod je trajal zelo dolgo in pošteno sem se namučila. Vse prestanem, samo naj bo sin, sem si govorila. Usodne besede: deklico imate, so me kot bič udarile čez obraz- Ne, ne, samo tega ne, sem zakričala in se izgubila v nezavesti. Prebujanje je bilo grozno. Zatiskala sem oči in se imel" g trenersko-pedagoške slu"^fi, ki že vrsto let nadvse uspdfa?, deluje v okviru Športne z^L 1 Trenerje, ki- so s svoKQ * varovanci pretresli slovenj *il in svetovno športno javflP/^P je kaznoval z zahtevo, l*ass morajo odpovedati služb0, ^ Športni zvezi in se preseliJ^l klube ali na občino. V 'j go sprotnem se lahko kar poA ^ vijo od proračunske plafa \n jim jo je nekoč za nt* l"J mesecev že ukinil. Verjt® % je ta jihov trdo prisluh H denar sedaj med proračunu Kr .i UP Nadaljevanje na 25. str'' ft. Po' nisem hotela soočiti z resničnostjo. On Je ■ lc klečal ob moji postelji in mi gladil Čelo- i Naslednjič bo sin, mi je šepetal in se stiskal meni. Komaj sem prišla domov, že je hotel tO r j5 misel uresničiti. Samo sin se mu je motal po glavi. Ne rečem, da hčerke ni sprejel, todtm0 nobene prave ljubezni ni pokazal, če jo j{ mi slučajno vzela v naročje. Že čez neMm mesecev sem zanosila. Tokrat sem se ^f^J' slabše počutila kot prvič. Opustila sem delo^ v lokalu, ker sem imela več kot dovolj fj?1*1 opraviti s seboj in otrokom. Toda sem smolo. Tudi drugi otrok je bila hčerka Rodila se je s carskim rezom. Tedaj pa je ponorel. Pokazal je svoj pravi obraz, ki gaj{ ta čas skrbno skrival. Začel me je zaničeval in zmerjati. Naš domek se je spremenil À pekel. Obtoževal me je, da sem to naredil zanalašč, ker sem vedela, kako si žeK moškega potomca. Spozabil se je celo takO,^l daleč, da me je udaril. Bila sem šokirana '"f?^ nepripravljena. Stara sem bila komaj dvaind' iy*' vajset let! Čez noč sem morala dozoreli sprejeti stvari, ki se jih drugi učijo v^6Stf življenje. Še njo bo spravil v zavod, so ^'ftoi šepetali za hrbtom, ko sem se prikazala zHoi otrokoma v trgovini. Po očeh sem jim videla da mi ni nihče zavidal. Niti njega, hiV^n bogastva, ki mi je "padlo" v naroČj*** Nemalo težav sem imela tudi z njegovi"1' Ja hčerami. Le najstarejša je zame pokazal \^ nekaj razumevanja. Pomilovala me je in Tnt%\ prosila, naj odidem domov, dokler je še Č& Prosila sem jo, naj mi pove, kaj s tem misli* |na. toda več kot toliko nisem mogla spraviti # No nje." lM S Stanko sva si ves ta čas vneto dopisovali ^ Spominjam se, kako mi je v pismih razlagal* jj>^ o svoji sreči in o tem, kako imenitno da í'í ima. Poslala mi je tudi sliko svojih dvt^)^ deklic. Na fakulteti smo si dekleta "izmen' Q| javala" novice. Vsaka je vedela nektir^ drugega. Eni je o Stanki pripovedoval^ sosed, ki si je prav tako služil kruh v Italija) ^ Poslušale smo same grozljivke o tem, kaj *( 'He dogaja s Stanko... (konec prihodnjič) F< Wn I " ►fek, 14. 'A. lot maja 1996 KRONIKA, PISMA, GLASOV KAŽIPOT 25. STRAN • GORENJSKI GLAS , %vanje s 24. strani! |j?r«***i, s katerimi se FJ mestni svet. Zdi se, L -fi Zupanu statistika ni R./fl namreč dokazuje, da trenerji, ki so delali v Y>rtni zvezi, brez izjeme 110° uspešni: vaterpolisti im-•osleni v strokovni službi jeVprtne zveze, torej beleii jdenine razultate. Seveda bi kif v««íi, če bi tudi trenerji, iafiso bili do sedaj zaposleni v kolektivih, bili tako 6do st.a)a verjetnost, da jeJiuh;tüdi do sedaj uspešni y(TiZačeli nazadovati in da °\tah;!i,pan z uničevanjem f^Pel*0 vrhunskeSa *P°r Krona Grosovih prizadevanj, da bi kranjskemu športu naredil kar nejveč škode, pa je njegov razpis za dodelitev sredstev za investicijsko vzdrževanje športnih objektov v letu 1996. Osnovna zahteva v tem razpisu (ki ga je župan poslal klubom in ne upravljalcu Športnih objektov, Športni zvezi Kranj), je namreč zahteva po zemljiškoknjižnem izpisku, iz katerega bo razvidno, da gre za športni objekt, ki je lastnina Mestne občine Kranj. Ker pa Mestna občina Kranj ni lastnik niti enega športnega objekta, bodo sredstva za investicijsko vzdrževanje športnih objektov ostala neporabljena, športni objekti, ki so bili nekoč ponos mesta, pa bodo obsojeni na propadanje. To paže ni več samo neškodljiva samovolja župana, to je očitno kriminalizacija njegove oblasti. Zlasti še, ker se župan dobro zaveda, da mu Športna zveza športnih objektov zaradi zakonskih prepovedi ne more izročiti, tudi če bi to hotela! Županu Grosu je očitno vseeno, koliko bo davkoplačevalce njegovo skrajno škodljivo početje stalo. Upamo samo, da je Mestni svet razumnejši in da mu uresničitve njegove najnovejše domislice ne bo dovolil. f+sranJsko sodišče prepovedalo občini ^|S°spodariti s športnimi objekti penjava ključavnic ri'je bila nezakonita f Stganovie. /t'Pokn^s^° sodiiče Je namreč minuli petek izdalo sklep, Pos rcm Mcstm občini Kranj prepoveduje poseganje v ■tof f5st (športne objekte) Športne zveze Kranj. ^Ljjj ? ZaPjeta glede lastništva in upravljanja športnih "'"'^oia p ^e namreč ponovno prišlo sredi aprila, ko sta /*l1cran\ *>ret m Peter Didič ogledovala poletni bazen na kaj bi b'|S■ • kopališču in pokritega v Savskem logu. "Ne da # ključa ™' oznanjeni, sta Ropret in Didič zamenjala maja - "Zavedamo se, da je tako lastništvo kot e novega olimpijskega bazena nerešeno, sodišče pa nam je s petkovim sklepom da je Športna zveza pravi posestnik in vseh ostalih kranjskih športnih objektov," vodje Športne zveze Kranj Aleksander ^|PokliCai Í "letnem kopališču v Kranju, mi pa smo 0//hotenh, po,lcno in na kranjskem sodišču vložili tožbo o elt lod»Šče nrposestl- v Petek smo dobili sklep, s katerim ka fKr*ni vpnreP°veduje nadaljnje poseganje Mestne občione A 1 na§o posest, " pravi Aleksander Stojanovič. "i**^ V. Stanovnik i]t >ai lili Kranj je bil nekoč tudi v Evropi znan kot vzorno šprtno mesto. Poznali smo odlične ali vsaj dobre čase. Sedaj poznamo samo še mučne. Ponekod si župani s svojim delom usvarjajo ime, kranjskega župana pa se bomo športniki in športni delavci Kranja spominjali le kot nadležne more. ŠPORTNA ZVEZA KRANJ Fontana pri vodovodnem stolpu kazi okolico ze vrsto let V četrtek, 21. marca, je bil praznik KS Vodovodni stolp. Ob tej priložnosti sta delegaciji sveta KS in ZB NOV Vodovodni stolp položili venec v spomin padlim v Šorli-jevem mlinu. KS Vodovodni stolp je obiskal tudi g. Gros, župan Mestne občine Kranj. Predstavniki KS so ga seznanili s problemi v KS Vodovodni stolp. Župan je obljubil vso pomoč pri reševanju težav. Že lani so začeli v KS z obnovitvenimi deli vodovoda in napeljave plinovoda, kar nadaljujejo tudi letos. Izvajalci del skrbno uničujejo zelenice, pločnike in ceste občasno pa tudi ne pozabijo prekiniti ostalih že obstoječih napeljav. Kot krajani smo sicer veseli, da se je končno začelo nekaj premikati tudi na okoljevarstvenem področju, saj je zrak, ki ga vdihavamo, že zaskrbljujoče onesnažen, s tem pa tudi voda, ki jo pijemo. Nikakor pa se ne moremo sprijazniti s tem, da gradbeniki, ki izvajajo ta dela, ne poskrbijo, da za seboj pospravijo in sanirajo škodo, ki so jo s svojim posegom "povzročili. Res je, da so se s prihodom pomladi nekoliko zganili "komunalci" in posejali travo na opustošenih zelenicah, toda pozabili so na ceste in pločnike in ostale asfaltirane površine okoli blokov, ki so ostale na velikih delih še sedaj razrite. Pridni lastniki etažnih stanovanj in lastniki hiš so večinoma v teh lepih sončnih dneh že končali s spomladanskim čiščenjem okolice svojih objektov in zelenic, tako da je sprehod po krajevni skupnosti že kar prijeten, Še posebej ob pogledu na cvetoče rože in drevje. Nova pridobitev v KS Vodovodni stolp je tudi obnovljena živilska trgovina pri vodovodnem stolpu. Med trgovino in Oldhamsko cesto pri vodovodnem stolpu je zelenica, na kateri je bial pred tridesetimi leti zgrajena fontana, okoli nje pa posajeno okrasno grmičevje. Kasneje, ko jo je zob časa že dodobra načel, so jo obnovili in na sredini zgradili še vodomet. Sedaj popolnoma propadla sameva, zaraščena z grmovjem in plevelom, zametana s smetmi in raznimi odpadki. Fontana, nekdaj ponos KS Vodovodni stolp, sedaj razrušena čaka usmiljenja, da se končno nekdo našel in jo rešil dokončnega propada. G. Gros, župan Mestne občine Kranj, sprašujemo vas, ali ste si ob ogledu KS zastavili tudi vprašanje, kako obnoviti fontano in njeno okolico, saj je tudi to del Mestne občine Kranj, stanje, kakršno je, pa ni v ponos ne KS in ne mestu Kranju. Kot občani Kranja pričakujemo vaš odgovor, istočasno pa pozivamo tudi svetnike v MESTNI občini Kranj, da podprejo naš predlog, da se fontana takoj sanira. Pod kar razumemo ureditev stanja, ki je trenutno neprimerno okolju. Območni odbor SNS Kranj zanj Bojan Schaver Popravek "Ne pristajam na blatenje kot politično metodo" Stavek se pravilno glasi: Da BG teh pogodbjkot navajaj ni videl in da ga starša, s katerima stanuje v istem objektu, nista obveščala o njihovih zahtevah, ter da ne bo tudi on udeležen pri odškodnini (običajno starši dajejo denar otrokom, ne obratno), pa ne verjamem. Franc Golorej Pomočnik župana MOK GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vaak dan od 11.00 do 23.00 ur* ob nadellah od 9.00 do 14.00 uro NESREČE nd*^*^ h v 3^a " *>rcteK'· teden je bilo na gorenjskih cestah ifi *t Hi h« ^ Promein'h nesreč, v katerih je bilo ranjenih 'te{ V* ! me^ njimi trije otroci in mladoletnik. Kar šest re{e e, ,Je zgodilo med koncem tedna. Zaradi posledic on, j' Kl je bila 29. aprila dopoldne na cesti med Golim °ni0hi ami' Je umrla še druga sopotnica iz osebnega 1 l HoitiQL.|~"wv<"Hini, je umna se urugu supuiiiiiH iz useonega j/AJha, • ,,a> vozničina tašča, 66-letna Cecilija N. z Golega niti lrina: ,0s je na Gorenjskem zaradi prometa umrlo le "je- ^s^bi*11.*1» dy* ve^ kot v enakem času lani. /7tfi*8a inšn so tuc** aP"'ski podatki. Po besedah promet-S n» r>tor^a Kranj Ivana Demšarja je bilo prejšnji n\l rr« so 190renjskem 32 hudih nesreč, največ v tem letu. i t |p huje orle 'JudJe, med njimi kar dva otroka, sedemnajst ie '.]• í^itra v *pa 'az^e ranJemh. Devetim nesrečam je botrovala • Wa stra a oz'roma neprilagojena hitrost, šestim nepra-i I1 [isoten t j-Vo*nie» naJmanJ P" dvanajstih pa naj bi bil '•>edelia a^°hol. Najbolj nevarna dneva sta bila sobota • naČiln S P° ^mimi nesrečami. ali- ^S(Hnos° ^ aprilska dogajanja na cestah je tudi ponovna zniki motoristov, mopedistov in kolesarjev. Mladi * Vq2 ? .bili udeleženi kar v enajstih nesrečah, od teh so "Ki dve tudi povzročili. Ž?S?lov» "»ta nU nJ° P J?eteK> 10- maja, ob pol desetih zvečer je 34-letni ri í^dvrí leda z z 128 vozil od Bohinja proti Bledu. Ob , K'lonwnega ovinka pri Obrnah, kjer je hitrost omejena na /s 'Ileslo n °.v na uro, ga je očitno zaradi prevelike hitrosti Pznikaja levi pas ter nato v odbojno ograjo ob cesti, i iVobrajJ.^Potnico, 25-letno Marjeto S. iz Nomnja, je skozi T ram*e ° steklo vrglo iz avta. Huje ranjenega voznika in j ^nico SoPotnico so reševalci odpeljali " v*ttirCil .Vozmk je odklonil preizkus akrv> za analizo. v jeseniško alkotestom in Z rolerji v avto Železniki - V soboto ob 14.20 se je desetletni Andraž R. iz Železnikov z rolerji vozil okrog hiše Log 36. Ko se je spustil po klancu od hiše proti regionalki, mu ni uspelo pravočasno ustaviti. Zapeljal je na cesto, po kateri je takrat iz smeri Rudnega proti Železnikom z osebnim avtom pripeljal 30-letni domačin Iztok V. Ko je opazil otroka na rolerjih, se je umikal v levo in zaviral, kljub temu pa je Andraž trčil v desni prednji del avtomobila. Huje ranjenega dečka so odpeljali v Klinični center. Nesreča mladega mopedista Križe - V soboto ob 15.40 je 15-letni Aleš J. iz Križev z mopedom vozil za traktorjem po Snakovški cesti od Pristave proti križišču z regionalno cesto. Tik pred križiščem je nenadoma zapeljal na levo stran in trčil v vartburga, s katerim se je proti Pristavi peljal 45-letni Anton L. iz Retenj. Mopedista je po trku vrglo prek avta, z glavo, na kateri ie sicer imel varnostno čelado, je zadel nosilec strehe, ter hudo ranjen obležal na cesti. Fanta zdravijo v jeseniški bolnišnici. Trk dveh tujcev Kranjska Gora - V nedeljo ob pol šestih popoldne je bila huda nesreča v križišču pri policijski postaji v Kranjski Gori. Avstrijski državljan, 71-letni Herman K. iz Beljaka, je s pontiacom pripeljal po Borovški cesti in z nezmanjšano hitrostjo zapeljal na prednostno magistralko Kranjska Gora-Rateče, da bi zavil levo proti Podkorenu. Takrat je od Rateč proti Kranjski Gori s fiatom punto pripeljal Italijan Mario R. iz Trbiža, star 49 let. Čeprav je zaviral in se umikal, sta vozili trčili. Mario R. je bil huje, njegova 16-letna sopotnica Catarina K. pa lažje ranjena. Oba so odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. • H. Jelovčan IEO, d.o.o. partner kanadsko-ameriškega podjetja DS-MAX Zaposli sedem novih sodelavcev v starosti med 18. in 35. letom. Nudimo soliden zaslužek, prijetno vzdušje, dodatno izobraževanje in možnost napredovanja! Tel.: 061/724-125 GLASOV KAŽIPOT M Izleti Dvodnevni v Izolo "ftžlč - Društvo upokojencev Tržič organizira za svoje člane od 31. maja do 2. junija dvodnevni izlet v Izolo. Prijavite se lahko v pisarni društva, Trg svobode 18 v Tržiču. Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 8. do 11. ure. V Atomske Toplice Žirovnica • DU Žirovnica vabi svoje člane na enodnevni izlet v Atomske Toplice in Olimje, ki bo v četrtek, 16. maja, z odhodom ob 6. uri iz Brega in se bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejema ga Arnoldova v trafiki v Žirovnici in g. Pavel Dimitrov, Breg 60, tel: 802-742, do zasedbe avtobusa. Pohod Treh src Kranj - Sekcija za porodništvo pri DU Kranj organizira v soboto, 25. maja, izlet v Radence na 6. pojiod Treh src - Radenci 1996 Odhod s posebnim avtobusom bo ob 6.30 izpred kina Center Kranj, povratek pa v večernih urah. Pnjave z vplačili, sprejemajo na društvu ob uradnih urah. Vsi tisti, ki ste se pohoda udeležil lansko leto. ne pozabite pohodmške izkaznice. Vabljeni! Po ostanku Kamniško-Savinjskih alp Kranj - Planinska sekcija Iskra vabi na planinski izlet v Kamniško-Savinjske Alpe. Odhod z osebnimi avtomobili bo v soboto, 18. maja, zbrali hotelom Crema v Kranju ob 7. uri. Cena izleta je 600 oz. 850 tolarjev. Pniave sprejemata g Grandovec, tel.: 273-093 in ga. Pajk, tal.: 221-321, int. 2644, najkasneje do četrtka, 16. maja, do 14. ure. Prosimo, da navedete tudi pripravljenost za prevoz s svojim avtom! izlet na regijsko srečanje kolesarjev Pod Jenkovo lipo v Cerkljah. Odhod bo ob 9. uri izpred zgradbe društva. Pridite, ne bo vam žal, kajti Pod Jenkovo lipo bo lepo in zabavno! Otroška igrica Radovljica - V četrtek, 16. maja, bodo otroci iz vrtca Bohinjska Bela z vzgojiteljico Majo Poklukar ob 17. uri v Knjižnici A. T. Linharta uprizorili otroško igrico Svetlane Makarovič Soviča Oka. Obvestila Ifr Učna ura za planince Krenj - Planinsko društvo Kranj vabi planince in vse obiskovalce planin na preventivno učno uro, ki bo danes, v torek, ob 17. uri v prostorih Planinskega društva Kranj, kjer boste dobili napotke za varno hojo v gore, o nevarnostih v gorah, opremi in ostalem, kar vas zanima. Razstave 9t Slovenija in Dunaj Jesenice • V Kosovi graščini bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo Slovenija in Dunaj. Razstava sta pripravila Zgodovinski arhiv Ljubljana in Dunajski mestni in deželni arhiv. Na otvoritvi bo igral Ali Capone štrajh trio iz Ljubljane. Otvoritev razstave Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja bodo v četrtek, 16. maja. ob 20. uri odprli razstavo Alena Qzbolta. Otvoritev v Šk. Loki škofja Loka - V četrtek bo ob 20. uri v Galeriji i. Groharja otvontev razstave Alena Ožboita. Prireditve It Koncerti Dragi, okrasni in umetni kamni Radovljica • V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dipl. ing. Borut Razinger ob diapozitivih predaval o dragih, okrasnih in umetnih kamnih. Obiskovalci lahko prinesejo tudi svoje vzorce. Blaznikov večer Škofja Loka - Muzejsko društvo škofja Loka vabi na Blaznikov večer, na katerem bodo predstavili življenjsko pot dr. Jožeta Ranta ter knjigo dr. Vladimira Vulikiča Dr. Jože Rant. oče slovenskega zobozdravstva. Pnreditev bo jutri, v sredo, ob 18. uri v okroglem stolpu na Loškem gradu. Pravljična ura Bled • Križnica Blaža Kumerdeja Bled vabi otroke od 4. leta dalje k pravljični uri "Aja tutaja, aja tutaja...", ki bo jutri, v sredo, ob 17. un. Kramljali bodo ob zgodbicah Antona Ingoliča in prepevali uspavanke ob kitari. Uro bo vodila Tatjana Pintar. Večer glasbe, diapozitivov in fotografij Bled - V hotelu Astoria bo jutri, v sredo, ob 19. uri večer prijetne glasbe, diapozitivov in fotografij z Markom Pogačnikom. Filmi Joko Ono Ljubljana • Danes, v torek, ob 20 uri bodo v Informacijskem centru Moderne galerije prva od treh projekcij filmov Joko Ono Filmi so iz leta 1971 m 1981, Projekcija bo tudi jutri, v sredo, in v četrtek, vedno ob 20. uri. Kolesarsko srečanje Kranj - Sekcija za kolesarjenje pri DU Kranj organizira v torek. 25. maia kolesarski Baročni večer škofja Loka - ZKO Škofja Loka vabi na Baročni večer z rogom in orglami, ki bo jutri, v sredo, ob 20. uri v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. Solista hornist Robert Prednik in organist Tone Potočnik bosta izvajala dela Frescobaldija, Bacha, Galuppija in drugih. Prediplomski recital Kranj • V dvorani Glasbene šole Kranj bo v petek, 17. maja, ob 19.30 na preddiplomskem recitalu nastopila oboist-ka Špela Knoll. Glabena šola Sk. Loka Učenci Glasbene šole Škofja Loka se bodo s koncertom predstavili v četrtek, 16. maja, ob 17.30 uri v kapeli Puštaiskega gradu. Predavanja 0 makrofotografiji škofja Loka - V četrtek, 16. maja, bo ob 17.30 uri Aleksander čufar s pomočjo diapozitivov predaval o makrofotografiji. Gledališče Ponovitev komedije Jesenice - V Gledališču Tona čufar bodo danes, v torek, ob 19.30 ponovili komedt|o Oprostite, napačna soba v režiji Mirana Kende. Komedijo bodo ponovili tudi jutri, v sredo, in v četrtek, vedno ob 1930. TftŽiC TRG SVO6O0E 18, 64290 TRZlč TEL: 044 50 072, FAX 064 50 790 Občina Tržič obvešča vse starše, da v Zdravstvenem domu Tržič že poteka vpis otrok v predšolsko In šolsko kolonijo. Predšolska kolonija bo potekala v času od 20.6. do 4. 7.1996, šolska pa od 1. 8. do 15.8. 1996 in od 15. 8. do 29. 8. 1996. Vse dodatne informacije dobite na Uradu za družbene dejavnosti Občine Tržič, tel. 53-462. Župan Pavel Rupar Človekov najboljši prijatelj res to tudi v mestu? Pse na vrvice... ...pa ne bo nobenih težav. Vprašanje, ali pes sodi v mesto, sploh nima teže. Vprašati se je treba, če si ljudje zaslužijo biti lastniki psov. Večina težav povezanih s pasjim mestnim življenjem, gre na račun slabe ali sploh nobene kulture. Pasjih lastnikov seveda. "Če psi sodijo v mesto? Popolnoma vseeno bi bilo, ce bi vprašali, če psi sodijo na podeželje. Seveda sodijo! Človek brez živali tudi v mestu ni popoln. Njegovo življenje s psi je že zelo zelo dolgo. Kakih deset tisoč let. Vprašati bi se bilo treba, kako lahko skupno življenje psa in človeka prilagodimo novemu, mestnemu načinu življenja../' Tako je naš pogovor začel Jože Rode, doktor veterinarske medicine. Skupaj z veterinarskim tehnikom Andrejem Zupanom sta nam skušala predstaviti, da je pasje življenje možno tudi v mestu. S kančkom kulture in posluha, tako do drugih kot tudi do psov. Psov je skorajda nešteto vrst. Od tistih velikih, pa malo manjših, kodrastih, s kratko ali dolgo dlako, plemenskih, z rodovnikom, mešancev - za vsakogar nekaj. Prav zares. Dandanes se, vsaj ob sprehodu po betonskih naseljih človeku nehote zastavi vprašanje -mar sploh še kdo nima psa. Okrog blokov lahko vidimo pse, ki imajo svoje lastnike na vrvici, drugi psi imajo svoje gospodarje spuščene. Ponoči in zgodaj zjutraj, ko lastnikov ni doma, je moč poslušati dolge in zavijajoče tožbe osamljenega sosedovega psa. V peskovniku se že dolgo ne igrajo več otroci, ampak vanje psi opravijo tisto, no saj veste kaj. (Redke) zelene travnate površine so obilno pognojene s pasjimi iztrebki najrazličnejših oblik, ki pa imajo eno samo skupno lastnost - nelastnikom psov gredo močno na Živce. V sodobnih betonskih džunglah smo priče pravi vojni nelastnikov psov proti lastnikom psov. A bi vse skupaj sploh ne bilo tako črno in brezizhodno. V to sta me prepričala Jože Rode, doktor veterinarske medicine ter veterinarski tehnik Andrej Zupan z Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, ki se poleg svojega ostalega dela že dolgo ukvarjata z vsemi težavami, ki so tako ali drugače povezane s psi. Pes po njunem mnenju zagotovo sodi v mesto, prav tako, kot sodi na vas ob hišo. S pomembnim dopolnilom. Lastnik mora svoje življenje spremeniti ter poskrbeti, da pes ne moti drugih sosedov. Vse to pa sploh ni težko. Vsa nasprotja se ponavadi pojavijo v trenutku, ko lastniki svojega novega psa pripeljejo v blok. Sosedje seveda spustijo v vik in krik, kar je povsem razumljivo. Njih ni nihče vprašal, Če želijo imeti psa v svoji hiši. Pred nakupom se vsekakor velja pogovoriti ne le v družinskem krogu, ampak tudi nekoliko širše, s sodedi. Lastništvo psa v bloku posega tudi v življenje drugih stanovalcev v bloku. Prav tako kot vi se imajo tudi oni pravico odločiti, če in kakšnega psa bodo imeli v svojem bloku oziroma hiši. Tudi oni bodo namreč sem in tja morali poslušati pasje žalostne tožbe, tudi oni bodo sem in tja videli kakšno njegovo lužico, morda je kdo alergičen na pasjo dlako... Izkušnje kažejo, da lepa beseda dobro mesto najde, več glav pa več ve. Soseda pod vami vas bo prosila, da vaše preproge s pasjo dlako ne boste stresali na njen balkon, stanovalcem boste obljubili (in obljubo tudi držali), da boste poskrbeli za vse pasje lužice... Namesto velikega psa boste zato izbrali kakšnega manjšega, kodrastega, takega, da ne bo sejal strahu med otroki na dvorišču, ampak bodo ti nežno rekli: "Glej ga, a ni Iuštkan..." Kljub temu, da se vam morda vse to zdi utopično, je čisto lahko in realno izvedljivo. "Problematičnih psov ni. So samo problematični lastniki." S to mislijo sta se strinjala oba strokovnjaka, Pes je pač tak, kakršnega vzgoji lastnik. V šolanju pridobi toliko pasje kulture, kot jo premore njegov lastnik. Nič več in nič manj. Denimo da se kuža polula v dvigalu. "Ja no, se je pač polulal," pravi lastnik, "v dvigalu lulajo tudi otroci, zakaj pa psu ne bi smelo uiti." Verjetno je odveč dejati, da se bo pasje lulanje nadaljevalo tudi v prihodnje. Ubogi kuža pač ne ve, da v tisti majhni kletki res ne sme spustiti lužice. Sosedje (brez psov) pa ob pogledu na jezerce spustijo tisto - Presneti pes! Ne! Presneti lastnik! Vsi ljudje niso ljubitelji psov. Iz najrazlič- nejših izkušenj, nekateri tudi iz slabih iz preteklosti. In takim ljudem se zgodi, da jim, tebi nič meni nič naproti primaršira en velik kosmat pes z belimi zobmi. Panika, pa nepopisen strah, neugodje, vse to začutijo ob spuščenem psu. Lahko, da pes sploh ni tako velik in čisto možno je, da pes (z izjemo hrane) sploh ne grize in je čisto prijazen kuža, ampak tega poleg lastnika ne ve nihče. Pes sodi na vrvico. Tako v mestu, na sprehodu, kot tudi v naravi. Pes se lahko prav tako dobro sprehodi navezan na vrvico kot spuščen. Z eno razliko. Privezan stori precej manj škode medčloveškim in medsosedskim odnosom, kot odvezan. Saj veste, ponovno je slišati tisto: "Presneti pes." Ponovno napačno: Presneti lastnik. Pes pač živi tako, kot so ga naučili. Na enem svojih potovanj sem se pred nekaj leti ustavil na Dunaju. Ob sprehodu skozi mesto sem opazil manjše zaprte parke. Namenjene izključno psom. Njihovim potrebam po sprehodu in, no saj veste čemu... Temu, da dvignejo tačko in... Olajšanje. Lastnik se je, ko je kuža pač opravil, kar je moral, sklonil, ter z vrečko pobral pasji iztrebek. Vrečka je romala v koš, pasji park pa je ostal tako Čist, kot je bil pred pasjim obiskom. Sprehod po naših blokovskih naseljih pa dandanes bolj spominja na sprehod po pasji oazi olajšanja. Vsepovsod, kamor vam seže oko, vidite sledove pasjega kakanja. Lulanje tako ali tako pogoltne zemlja. Na isti travi, dvorišču, peskovniku,..., se igrajo tudi otroci, ki... Pasji iztrebki in otroci res ne sodijo na isti prostor. Pred kratkim nas je klical nek bralec, ki je ugotovil, da lastniki psov pse očitno hočejo spraviti vpeskovnike, otroke pa v kletke. A ne vsi. Tisti, z nekaj manj posluha in kulture (pasjega) življenja. Danes na Gorenjskem deluje precej kinoloških društev. Vsako ima svoj poligon, na kateren se psi lahko razgibajo. In opravijo, kar pač morajo. Lastniki za njimi počistijo, kar pač morajo. In vse je lepo in prav. Vsak lastnik svojega psa pelje na vsakodnevni sprehod. Namesto na trato pred blok bi ga lahko peljal kam drugam. S seboj vzel vrečko, z njo pobral, kar je pač treba pobrati in - mir. še vedno verjamete, da je vse to znanstvena fantastika. Priznam, tudi sam mislim, da bo tako razmišljanje za precej pasjih lastnikov to še vedno veljalo. Ljudje smo pač 'tako narejeni', da večino stvari, če se le da, storimo po liniji najmanjšega odpora. Kaj nam mar zdrahe in grdi pogledi. Živimo v demokratični deželi, kjer pač vsak lahko počne tisto, kar mu odgovarja. A le do tiste meje, ko s svojim početjem drugemu krati pravico. Pravico do miru, čistega dvorišča, in sprehoda brez strahu pred pasjimi zobmi pa bi ob bolj natančnem branju lahko izluščili kar iz naše Ustave. Zgodilo se je ondan, da so na policijsko postajo v Kranju sporočili, da sta na Kidričevi cesti v Kranju že dlje časa PROSTA in NEPRIVEZANA dva DOBERMANA na dvorišču in stopnišču. Tisti, ki veste, kakšne vrste psi so dobermani, najbrž razumete strah sostanovalcev. Dva velika črno rjava temna psa z belimi zobmi sta na dvorišču zagotovo zasejala kar nekaj strahu. Presneta psa... Ne, psi pač pri tem niso nič krivi. Krivca je že opozorila policija, stanovalci pa upajo, da je opozorilo zaleglo. Prav to pa je tudi problem. Nepravilno in malomarno ravnanje s psi. Naša zakonodaja je, kot sta ugotavljala sogovornika, na tem področju Še vse bolj premila in ohlapna. Kužki bodo še naprej reveži, sostanovalci tudi, še naprej pa bo slišati tisto: "Presneti psi!" A ne pozabite, pravilno se glasi "PRESNETI LASTNIKIH • Uroš Špehar FOTO SEJE FOTO WKM "MUIí O FOTO KONTAKT' Vse vas, ki vas zanima fotografija ali se profesionalno ukvarjate z njo, vabimo, da nas obiščete NA GORENJSKEM SEJMU - KRANJ: POSLOVNO PRIREDITVENI CENTER od 15.5. do 17. 5. 1996 od 10. do 18. ure Med drugimi vam želimo predstaviti APS sistem: profesionalnih in amaterskih foto aparatov, filmov in razvijanje! OlSC TU Tri S. Ti m m TZi eGoi M Mi z, M. "EURO íWO KOiVTAKÍ Blagovnica GORENC, Mladinsko ul.2, KRANJ, tel.:064/222-455 (bivše VINO-HV t* MODA POMLAD - POLETJE '96 -t na ŽENSKEM in MOŠKEM ODDELKU KONFEKCIJA z bogato izbiro oblačil priznanih slovenskih proizvajalcev P®* JMartica CUJB GORENC KaHlca CIJUfB GORENC imi Al TE M TE n Tel K/ Si m sv n G( V mesecu MAJU boste vsi naši kupci prejeli nakupo kartico CLUB GORENC, s katero boste plačevali vse blago kupljeno v Gorencu 10% ceneje, razen akcijskih in posebno znižanih cen. gqui:n AKCIJSKO BLAGO POSEBNO UGODNE CENE * PRIZNANA KVALITETA * VELIKA IZBIRA____£ ŽENSKI PARKE pomladne jŽENŠKE BLUZE kvalitetne šlfl^J brušene ŽENSKE j AKNE - VETROVKE 100% bombaž PAAA 5 barv 38/46 J) 7 |J |J ŽENSKE OBLEKE domača izdelava 6650/8500 ŽENSKE VZORČASTE MA,lCE AAA bombaž 100% *j/ *f%J DŠkFjAKNE VETROVKE 5900 dalje ANORAKI BRUCI 1990 dalje 7920 pastelne barve ŽENSKA KRILA £3£ _ 4990 ŽENSKI KOMPLET majica* 1 JjL AA bermuda hlače g Çjp \ff MGŠKE^ p°p|in AAA 12 v/orcev *M *W mm proizvodnje viskoza 50 design^* Ul "»men /^olí^ «i* ŽENSKE HLAČE domača izdel*©, 1500/295] MAJICE T-SCH1RT 140 gr. 12 barv 490/6 MOŠKE SRAJCE viskoza 10vzorcev g g jfw OTROŠKE 7-Š04Rlf MAJICE" S DISKONTNA PRODAJA 10 kom skupaj i£Ql MAJIC 10kom. skupaj samo 2900 Blagovnica GORENC VAS PRIJAZNO PRIČAKUJE vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Priporoča se T.P. STORŽIČJ> N> K maja 1996 ,f---—-- HALO - HALO, MALI OGLASI 27. STRAN • GORENJSKI GLAS $ HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 &2?-i* ** obI«vo apr«|eiii«mo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na anu.?jL v K™«/" oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ?°Mb v rubriki: Izredno ugodna. ** 6 VOZNIŠKI IZPIT lTü»l ZA MOTORJE KJE? ... za voznike VSEH KATEGORIJ MOTORNIH VOZIL Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 20. maja, dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri. Avtošola B in B B in B RADOVLJICA, B in B KRANJ, tel.: 22-55-22 AVTOŠOLA B in B v KRANJU, na Begunjski 10, pri vodovodnem stolpu, telefon: 22-55-22. Uy,KVpOVALNI Palmanova 22.5. Madžarska Lenti 16.5., 23.5., 25.5, 1.6., Trot 4.6., VELETI. GARDALAND Gardaland - Aqualand 25.5., 1.6., Rozman, tel.: 064/715-249 Irzič in Kranj T,?PLETHA ŠOLA ^UVDSKO UNIVERZO KRANJ $ZLetP°VALNI Madžarska - Lenti 25. 5., 15. 6. Pomladanske počitnice in izleti, S "Princem" v Benetke, Muzejski vlak, tel. 53-280, 22-41-32. osnovnošolci, tisti, ki hočete govoriti ANGLEŠKO-NEMŠKO --dotrrcT1 najboljše - s tujimi predavatelji; veliko športa; zabave; V KRANJSKI GORI 22. 6. - 29. 6. Tel.: 064/222-226 Madžarska - Lenti 25. 5. tel.: 242-356, Konrad G0 Jjftmaloprodaja (Lo.o. Puharja 10 «*.' 064/32S-2S7 moti J. VOYAGER 51TTX -PRALNI STROJ 906 X SUŠILEC PERILA 900 ŠTEDILNIK E404-EL. Del. čas: od 9.-12. ure, in od 13. M/ft \U°r^a °bčudujete naravne Pote in bi jih radi prenesli na papir? GOT. NAKUP 49.316 alMO x 5.800 GOT. NAKUP 57.707 ali 10 x 6.780 GOT. NAKUP 36.158 ali 10 x 4.016 GOT. NAKUP 31.655 ali 10 x 4.870 19. ure, sobota 9.-12. ure. Vabljeni k tečaju osnov risanja. Pokličite: 715-265, Ljudsko univerzo Radovljica. |*^f/B SOCIUS \ JUTRIŠNJEM, 16. MAJA fe** ŠOLA v WTC/XV. Klub Socius že dvaindvajsetič! Tokrat: podjetništvo in inovacije; Kako zniževati proizvodne stroške; Kako sklicati skupščino delniške družbe. 1. 6. Lenti, 23. 5. Trst, 26. 5. kopalni izlet v Čatež. Drinovec, tel.: 731-050 za učence in dijake. Prof. Meta Konstantin, tel. 064/621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka r ■^iS5ka. univerza ^*°vljica organizira Tečaj za manekene. Tel.: 715-265 Vabljeni na avdicijo 17. 5. ob 17. uri. Po opravljenem tečaju delo zagotovljeno. Višina: dekleta 177 cm, fantje 186 cm. Tf7?Š0LA GOLF KRANJ I£L 064/324-767 GOLFŠK. LOKA l*1* 064/62-44-52 IMOVINA RM VIDEO W0VA4 /et- (064)82-884 KATEGORIJA A, B, C IN E * VSE PO UGODNIH CENAHI vozila: POLO, PUNTO, TWINGO, CLIO, R-5 ITD. motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 IZPIT ZA TOVORNJAK, PRIKOLICO, AVTOMOBIL ALI MOTOR? TEČAJ CPP VSAK PONEDELJEK POPOLDAN IN DOPOLDAN? Avto šola GOLF - Ne samo boljše, ampak NAJBOLJŠE! S^OOSKE \WŠKI STROJ ' W°FJA LOKA SV^pA LOKA TORBARÀ 23 (064)624-220 r£t (°64)62< ^0^DY^A °££ OBRESTI TEL.: 631-497 AKCIJSKA PRODAJA OD 13. 5. DO 25. 5. Nekaj akcijskih cen: GRUNDIG GR9313 (BTV 37 cm) - 37.960 SIT, GRUNDIG 6V5300 (VCR, 4 glave, VPS) - 54.460 SIT, PHILIPS DC 330 (avtoradio 4x12W, dig. tuner, avtorev.) - 25.640 SIT. VLJUDNO VABLJENI! Del. čas: od 9. do 14. in 15. -19. ure Opravljamo knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 064/323-909 S tujim predavateljem, za učence, dijake, študente, odrasle, kakovostno, ugodno. Švicarska šola, Kranj; tel.: 312-520, Ana Hladnik KMETOVALCI POZOR * NAJNIŽJE MOŽNE CENE 1 PR00AJA STARO ZA NOVO ' PROGRAM 1 TRAKTORJI ZET0R. FIAT, SAME CAR0N ' VRTAVKASTE BRANE m FREZE MASCHI0' CISTERNE In NAKLADAL« 12/16 m3 DURANTE ' KOSILNICE BCS in GAS0ARD0 ' NAKLADALKE. ZGRABUALNIKJ. OBRAČALNIKI. PAJKI, KOSILNICE SIP ' CISTEREN CREINA. PUHALNIKI TAJFUN, RABLJENA MEHANIZACIJA: TRAKTOR ZETOR 5245, CISTEREN CREINA 1700/2200, KOSILNICE WELGER165 SIP-DISK165, bes 622/127, BUCHER/SOKOt 145, MOTOKULTIVAT0R HONDA - 600 iiv GORENJE, PAJEK BORI 340 SIP 230/330 NOŠENI TR0SILEC GNOJA, SEJALNICA KORUZE IMT SIL0K0MBAJN SK-iO, MEX-2. MENGELE, SILÓREZNICE NAVADNI n OBRAČALNI PLUGI' BATUJE - ENOREDNI, VOGEL NOOT - DV0REDNI, 0LT - TRIREDNI, FREZE G0LD0NI, BARONI, MEŠALCI, CIRKULAR, MOTORNE ŽAGE ELEKTROMOTORJI ITD RAZPROOAJA SEMENSKEGA KROMIRJA IZ UVOZA' POPUST 50 %. Pomivalni stroj mod. C 7800 - 7 programov, 37 Dcb glasnosti, blokada proti izlivu vode - 10 x 10.305 ali 10 % popust na gotovino. (92.800); sušilec perila Gorenje na gotovino 37.990; pralni stroj 911 x -1.10 obr., 10 x 8.119 na gotovino. Domotehnika Kranj, tel.: 331-552 Predstave v Kranju: >rod ?' TRG 6- KRANJ ^kSb'a9aJna je odprta «?n^ uro p 10. do 12. ure I^CV^tkom vsake -' » 064'222-681 je po- Sr*iuCLpredstav. sicer jih - U)6rt1o v redno prodajo. SREDA, 15. 5., ob 20. uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, za abonma MODRI ČETRTEK, 16. 5., ob 20. uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, za abonma ZELENI TOREK, 21. 5., ob 19. uri, Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN, za IZVEN in konto Predvidoma zadnjič v tej sezoni.) PETEK, 24., in SREDA, 29. 5., ob 20. uri, Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto (Predvidoma zadnji ponovitvi uspešnice v tej sezoni.) ,^UOGLASI * ^ 223-444 i»---- ^Material í<»wt---._ PORTUGALKO. Prodam STREŠNO OKNO 0,78x0,98 Kovinoplastika Lož. O213-840 15710 Prodam SUHE SMREKOVE DESKE debeline 25 in 30 mm. »806-394 OKNA in BALKONSKA vrata -vezana, strešno okno vse v dobrem stanju, prodam. ©241-271 issi4 Nova masivna smrekova vrata in nove zložljive stopnice ugodno pro-dam. 13215-556_15901 Prodam dva komada rabljenih balkonskih vrat 80 x 220, cena ugodna. 0245-000 15980 SNEGOLOVCE naročite na 319, možna montaža. f725- 15892 Prodam betonsko strešno opeko, 2500 kosov in 2 m3 naravno sušenega hrastovega lesa, debeline 3 in 5 cm. Q43-398 dopoldan_15854 Prodam rabljen zidak, okoli 1000 kom., popoldan. 0422-303 15791 Prodam 4 vrata z masivnimi podboji, še nerabljene, starejšega tipa. O 632-333_ 15795 Poceni prodam 220 m2 rabljenega strešnika Folc. 0634-000 15720 Prodam smrekov ŽAGAN LES vseh dimenzij in kvalitet. 0891-014 ali 891-084 15758 Prodam dvoja garažna vrata rabljena 205x200, plus obok. 051-514 15994 OPAŽ 680 SIT, z dostavo, smrekov, suh, I. klasa. 0063/451-082 ieooe Poceni prodam 1200 starih STREŠNIKOV za kritino. Q623-090 16012 Prodam ŠPIROVCE 12x14x7 m in deske 2,5 mm (šolanje ali obijanje). Q688-501 16031 Prodam GRUŠT komplet s špirovci dolžine 8 m. 0620-565_15762 SALONITKA nova 60 x40 320, reklamna cena, prodam. 0221-872 Prodam 11 metrov železne ograje, višine 65 cm. Sajovic, Gorenjska c. 28, Naklo 16059 IZOBRAŽEVANJE Inštaliram kemijo in matematiko. Q311-266 Petra 10373 MATEMATIKO in FIZIKO uspešno inštruiram.043-131 15552 Učitelj instruirà MATEMATIKO in FIZIKO za osn. šole.Q41-320 15653 MAGISTRA kemije instruirà kemijo za vse stopnje. O 221-043 15706 Iščem inštruktorico za računo-vodstvo. Q331-317_15708 Prodam UGANKARSKI SLOVAR za PC, cca 21000 gesel z opisi. Q631- 009 15725 INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje in osnovne šole. O 326- 160 15755 NEMŠKA konverzacija, poletni tečaji s tujcem. Švicarska šola Kranj, 312- 520 15817 Inštruiram matematiko za Oš ter 1 in 2 letnik SŠ. 078-076 15876 Inštruiram matematiko, fiziko in elektrotehniko za srednje šole. 053-300 Grega 15884 Ima tudi vaš otrok težave pri slovenščini ali angleščini. 0213-159 15977 KUPIM LADA SAMARA RIVA karavan, ALEKO MOSKVIČ, kupim ta-koj.0 061 -1263-400, 0609-614-484 12814 ODKUPUJEMO VSE VRSTE KAR-AMOBLIRANIH VOZIL. OGLED MOŽEN NA DOMU, PLAČILO TAKOJ. 0633-534 15601 Kupim MOTOR za čoln, od 4 KM dalje. 041-320 15654 Kupim vlečno KLJUKO za JUGO 55. O061/448-425 15704 Kupimo jesenove plohe in deske. 0241-642 15724 Kupim ohranjeno dvo taktno mašino za WARTBURG. 0332-512 15779 Kupim rabljeno strešno opeko -zareznik. 044-174 15821 Starinsko stoječo uro kupim. O061/ 348-500 15664 KOLESA AMERIŠKO GORSKO KOLO UNITED, oprema Alivijo, 21 prestav, staro leto dni, prodam. 0241-016 14556 Prodam žensko KOLO na 10 prestav in PONY kolo (večje).064-131 v večernih urah 15661 Prodam MOPED APN 4, cena 300 DEM, dobro ohranjen.0685-537 15662 Prodam dobro ohranjen MOPED APN 6 S. Q45-720_15669 Prodam GORSKO KOLO za približno 300 DEM. 0326-052 Robi 15721 Ugodno prodam otroško MOTORNO KOLO YAMAHA 50. Q801-087 15740 GORSKO OTROŠKO KOLO, 18 prestav Shimano, komplet opre-ma.Q242-310 15747 Prodam TOMOS AVTOMATIK zelo ohranjen. 0622-587 15760 Ugodno prodam MOPED AVTOMATIK, lepo ohranjen, cena 300 DEM. Q212-057 15765 ^g^odno prodam APN 6. 0325-301 DEKLIŠKO OTROŠKO KOLO in žensko športno KOLO na 10 prestav, prodamo. 0741-244 15839 Ugodno prodam avtomatika. 045- 263 15868 Prodam VESPO PIAGGO 80, vinsko rdeče barve, po ugodni ceni, skoraj nova.Q217-582 od 8-16 h 15924 Prodam MOTOR ATX 50 C, nujno, letnik 1989. O 45-596_15960 Prodam APN z mašino od E90. 057-786 16015 Prodam dirkalno KOLO Battaglin in RAČUNALNIK C 64. Q327-08916023 TOMOS AVTOMATIC, letnik 1993, prodam. 0225-151 16O63 Otroško KOLO 8-12 let Rog 18 prestav, prodam. 0225-151 leoas Prodam MOTOR SLC 15 ali menjam za APN 6. 0725-563 16O67 PRIDELKI SURFINIJE poceni prodam, cena samo 150 SIT/kom. 045-532, popoldan 15767 Prodam uležan hlevski gnoj, brez žaganja ter posmojke. Q802-040 157B0_. Prodajamo cvetoče sorfinije in bidenc po 150 SIT. Q422-296 1S79B SADIKE paradižnika, paprike in sladkih feferonov, odličnih sort, ugodno prodam. 045-532, popoldan 15768 Prodam suh KOKOŠJI GNOJ. Q632-622 15776 Prodam BRŠLJINKE in PELARGO-NIJE.Q324-457_iwoi Prodam SENO in 0TAV0.O46-386 15803_ Prodam KROMPIR za krmo.Q401- 070 15805 SENO in OTAVO prodam, večjo količino. Q50-006, 67-335, zvečer 15830_ Ugodno prodam kvalitetno seno in otavo. Žiri. 0692-910, 691-31315846 Prodam drobni krompir za krmo. 0421- 774 15847 Prodam silažno KORUZO, jedilni krompir in krompir za krmo. Q311- 964 15859 ROŽE - SADIKE za okna in vrt ter zelenjave dobite na Sp. Brnik 30, 0422- 666 15961 SADIKE paradižnika, paprike, feferonov, zelja, cvetače. ohrovt, brokoli, ugodno prodam. 045-532 15971 Krompir krmilni prodam poceni. O 422-128 16022 Prodam krmilni KROMPIR. 717 1633- 16066 Prodam krmilni krompir in jedilni beli. Strahinj 63, 047-183 16076 LOKALI Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353 14776 LOKAL primeren za zobno ordinacijo ali masažni salon s solarijem cca. 53 m2 v centru mesta prodamo za 130 000 DEM. AGENT Kranj Q223-485 15927 GOSTINJSKI LOKAL v okolici Kranja kupimo do 150 000 DEM. AGENT Kranj O 223-485 15936 Večnamenski LOKAL v središču Železnikov, 64 m2, prodamo za 35 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 Trgovsko podjetje d.d.. Kidričeva 54, Škofja Loka IZJEMNA PONUDBA AKUSTIKE TV Grunding GR 9313, 37 cm, 36.490 SIT TV Philips 21 PT165, 55 cm, TTX, 73.104 SIT TV Telefunken SD7012,TTX, stereo, 103.612 SIT Radiokasetofon Philips AZ9350, 32.341 SIT VCR Grunding GV500, 4 glave, 52.355 SIT in še nekaj drugih artiklov od i 3. KERN, 221-353_ iw Prodamo v Britofu na parceli jj prodamo hišo 9x9 m in pol« samostojno delavnico v IV. Q!* fazi, ob glavni prometni cesti,. ruL 330.000 DEM. K 3 KERN, 22jj I^jEl Prodamo v Mavčičah nedoko^ ,°|re hišo, parcela 420 m2, cena 11' ''E DEM. K 3 KERN, 221-353 X*0« —1"74l KUPIMO od Kranja ali Skofl·L--. groti Ljubljani kupimo hišo t * [IA< OM NEPREMICINE, Koroška' West Kranj, «22-33-00 PARCELE PRODAMO -BENE: Kranj Primskovo nad^PÇ no gradnjo za poslovno stan?^k»^ objekt ob cesti, na parceli 25* ^ Škofja Loka center, ob cesti zf a 3 stna. gradnjo, 620 m2, 5600pj _ ^ Sr. Dobrava nad Podnartom: 5°: ZVIRČE 842 m2 ob zelenm J^J lokac. dokumentacija urejaj' w ' DEM/m2. DOM NEPREMIČIrf bn* oška c. 16, Kranj, «22-33-00^66 KUPIMO Kranj gradbeno 500 do 1000 m2 in večje montažno gradnjo na Gore DOM NEPREMIČNINE, Kon 16, Kranj, «22-33-00 93 Kranj - Drulovka vrstna ^ 230.000 DEM, Kranj DrulovK« ček 350 m2 350.000 DEM. Hf NEPREMIČNINE, »325-764. 067 Brunarico prodajalno na J*, oddam ali prodam. «861 -VU Prodamo dvostanovanjsko Stražišču. Naslov v oglasn*'' delku. CERKNO-LAZEC manjšo HIŠO, 80 m2, parcela 2j?; prodam aH menjam.tt632-Q0^ Ugodno HIŠA s parcelo H^Aria Dolenjskem, takoj vseljivo. *f S5f_ J GARAŽO na Planini vzafljp^. najem aH jo tudi kupil. «327J|^. Prodamo v Gozd Marrtuljku *p hišo z ločenim objektom n« 1 800 m2 ob glavni cesti, prim* turizem ali gostinstvo ali cena 135.000 DEM, možen 800 m2. K 3 KERN, 221-353^ Prodamo v bližini škofje 1 smeri Železniki, 30 let staf. menjamo za stanovanje, 95000 DEM. K 3 KERN, 221 -3 15906 Tržič prodamo zazidljivo 1400 m2 za 70.000 DE* KERN, 221-353 KMETIJSKE POVRŠINE: Got tuljek prodamo GOZD 1,5 h«1 travnika. K 3 KÉRN, 221-353^ HIŠO v Z ah I 223-4^4^ GOSTINJSKI LOKAL na J« prodamo za 160 000 DEM-Kranj «223-485 na 970 m2 zemljišča za 2$ DEM. AGENT Kranj ~ Pri objavi Programa lastninskega preoblikovanja Do^o, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d.o.o., Otoki 21, 2e'aJfJi" ki, ki je bil objavljen v časopisu "Gorenjski glas" dne 26. 3. se besedilo pravilno glasi: Gotovinsko vplačane delnice se vplačajo na poseben privatiza^g podračun pri Agenciji RS za plačilni promet, nadzirani'^ informiranje, Podružnica škofja Loka, Mestni trg 38, Škofja *a 1 št. £1510-698-3915 z navedbo "Domel privatizacijska sreds^ __' PgU4. maja 1996 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS ^nostojno HIŠO v -jvora KOMPLET OPREMLJENO, 35! 28 1500 DEM mesečn0 íJlïEiJTKrani 0223-485 rodPa°rl0kUu pod Blegušem ugodno ^Odoi^0 bivalni vikend s CK in ;ggfe.4rmlien99a- AGf5s !2CL0ddam VIKEND v Poreču. >^aci)e na telefon 323-817 15947 nino^n^^^1 Padamo luksuzno 2 'Joo monisko H|ŠO na '«Pi parceli, ,.i»3o, ' možen kredit mandat MANDAT, 15950 in Kranjem kupimo li^rMcenter. MANDAT 022-44-77 ^^tetno hišo v najem, možen poz-\» odkup. Kranj z okolico. 0214- ' 15969 JN: PRODAMO: PREDDVOR oko-*^n'Sa na večji parceli 350.000 J*1'- Bled poslovno stanovanjsko - X a|Pskem slogu, 380 m2, na C*K?1 cca 900 m2, 550.000 DEM. 0tW NEpREMlClNE, Koroška c. 16, J^p. 22-33-00 UREDITVE ne ,ak Za ohceti, obletnice in zabave vam nudi duo. 045- 15213 WL'Sra na ohcetih, lokalih, aricoZl-P0 že|u tudi sam s frajto- M.L/i*73''-01 5 15396 ,#°SLOVNI STIKI ol« "g?--- _ t >02fir,K?RČNA POSOJILA NA S ^m^nTWE PREMIČN,N írnoèin Çod,a9i zastavitve, ter s ^41-1 kov in Aktiv? Uartiro ^JK^Ï5' 0609/638-278 Prodam TELIČKO, dve goveji koži (25000 SIT). »66-271 15891 Kupim PLATIŠČA zi Swift.»403-039 Ugodno prodam zamrzovalno skirn-jo, prtljažnik za avto in opečnice. »66-783 16028 STAN. OPREMA Nerabljen KAVČ, dva FOTELJA in TABARE v senf barvi prodam (polovična cena). 0215-330 15192 Prodam rabljena STREŠNA OKNA in VRATA.S43-346 pop. 15656 Prodamo 2 goveji KOŽI - strojeni. »801-101 15741 Prodam novo GOVEJO KOŽO -ustrojeno (4,7 m2). »738-360 15742 1 kavč, 2 fotelja, lepo ohranjeno, 2 mizi še novi masivni. »061/614-640 15744 Ugodno prodam OMARE za dnevno sobo. »633-451 15783 Prodam nova VHODNA VRATA-Jelovica.043-198 15807 GOVEJA KOŽA, rjavo - bela, 5 m2, nova, prodam za 250 DEM. 064- 438 15842 Prodam vhodna vrata masivna + mizo 140x110, na eno nogo - ovalno. 0332-511 15874 Prodam 100x55x175, dvodelno 049-428 omaro 15887 0422-193 13993 JE "J? 6m° KRATKOROČNE KRE ^j^ekov in Aktiva kartice ' 15018 kfl¥esSRAJTE DENAR po 3-5 JB3 n * varna garancija. 0422- -5K Ugodno prodam KUHINJO MARLES v rjavi barvi, cena po dogovoru. 0622-619 15966 Ugodno prodam KAVČ in dva fotelja. 0633-061 15979 Prodam okroglo 0331-540 MIZO s 4 stoli. 15985 ANSTVA tO I* st>ozn *LL,B vabi vse, ki so sami, w\ »obči. ne večere s plesom vsako rn Pub'iani 5 v mesecu v Belinko v %Jesce, - maja. Mobitel 0609/631- . Ugodno prodam kavč, tepih, zamrzovalno skrinjo, termo peč, kuhinjsko mizo. Kovačevič, 0223-423 15992 Prodaj skoraj novo francosko POSTELJO. Cena po dogovoru. 0268-514, zvečer 242-259 16010 Raztegljiva fotelja Zlit Tržič prodam po dogovoru. 082-973 16011 Prodam KAVČ s foteljema. Na Kresu 12, Železniki Šturm, 16075 Ugodno prodamo raztegljiv KAVČ, dva fotelja in mizico. 0713-06916078 Prodam rabljeno sedežno garnituro. 0312-415 16069 900 MHz brezvrvični telefoni SI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS ro>7«S ^frfiši model KX-F 700 BX/S *A 'n,ca-telefon-nož-glasovna posta Ï40: ATESTI BREZPLAČEN KLIC tel.: 080-1590 BREZPLAČNE INFORMACIJE telefon trade ljubljanska 1A (za hotelo/n Jelen), tel.:222-150 PRODAM ŠPORT &0P VKUUKO za JUGO in vrtno 4O2večaP0trebl dostavim. 0332- '7^>"»-^L 15129 l>bite yJv lesa vseh vrst in dolžin tT^^lijei2, 061/611 -078 15265 u9°dno~"--- rnioak,,^p,rodam trajnožarečo in ~ Bitnu^^cijsko 3 KW PEČ.AIič, W 15650 Ugodno prodam ženski in moško KOLO ter NAHRBTNIK z orod-jem.čevriz, Golniška 88, Kranj isess KAJAK (Prijon-Gattino), VESLO in KROVNICÓ prodam za 600 15804 DEM.0212-533 Prodam ALDAHIN 330 plastičen, z dvema podaljškoma, dolžine 6 m. 0310-678 16068 33 ^TRoLOGIJAin t^EZEVANJE po 'eJpnu ali osebno °90-41-4 3 156 SIT/min iižŠ^iC Si50 • Prodam dolgo belo 066-345 15879 Sil!' Pródí!trska drva z dostavo na >^p^L«6-96-042 15699 fcta.a?ametular- radiatorje, pom. Skolnico ir» kirhpeŽ ter /r3^L^5-043 16761 tS& úC^.MERCATORJE, SAVE, 10 i°- 0d°NA in KRKE ODKUPU-■^■^Oftf^edeljka do petka od 0^^JA V&IS u°kvirjen GOBELIN ielif^SS 34?ERJA- velikosti 190 X STORITVE £?dam KANU in balkonska fe^2£l57 - h» ?°dno--—_ nW^>HePï22m 2 ma,e termoaku-» Wr*»* in .Peči, skorai nove. zaradi d*1 ~a '«in 0^»"'' skoraj nove, zaradi omaro. »311-283 SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure 2405 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu in hrupa ni več! 0061/813-553, 061/ 814-913 2608 MONTAŽA ARMSTRONG spuščenih stropov, obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem ali gipsom. 049-416 5621 Družba za gradbeništvo dela notranje omete in fasade z lastnim odrom, cene zelo ugodne, o kvaliteti se boste prepričali sami. Naročila sprejemamo na tel. 064/736-327 od 18. od 21. ure_mos Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 11964 Trgovsko podjetje d.d., Kidričeva 54, Škofja Loka MESEC DOBRIH PRILOŽNOSTI 30% popusta pri nakupu izdelkov ALPLES Pohištvo 25% pri nakupu izdelkov ALPLES Lesni program darilo pri nakupu nad 50.000 SIT video omarica ELITE 943; pri nakupu nad 100.000 SIT miza SYLARNA 25 - 32 % popusta pri nakupu sedežnih garnitur, postelj in vzmetnic izdelovalca NOVA OPREMA do konca maja pri nakupu z gotovino Loka PC ALPLES Železniki, tel. (064)66 155, LokaBC Medvode, tel. (061)611 106, Loka PC Alples BTC Hala A v Ljubljani, tel.(061)185 1541 UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP SENČILA NINO-vam nudi žaluzije, rolete ter lamelne zavese.JESENICE, 0861-806 12778 Žaluzije, rolete, lamelne zavese, plise zavese ter komarniki. Izdelava, montaža, popravilo, ugodne cene, izbira barv, možnost plačila na oboke. 0 061/13-22-001 in 061/ 662-270 H366 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0213-218 14558 Ugodno popravljamo in vzdržujemo, dobavimo in montiramo okna, notranja in balkonska, vrata, rolete, polkna, žaluzije ter stenske stropne in talne obloge. Gavran.d.o.o., tel., fax: 266-595 1456O Vodim poslovne knjige podjetjem in samostojnim podjetnikom. Pretipkavam diplomske in seminarske naloge. 0741-394. 78-708 14969 SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV-če zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite 332-053 15205 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTE-DILNIK popravimo hitro in strokovno. 0331-450 15266 SERVIS HLADILNIH APARATOV, previtje rotorjev, elektromotorjev, transformatorjev itd. Pivka 20, Naklo, 47-490 15726 Popravilo orodja Iskra, B&D, Hilti, Bosch, Aeg, Makita, Metabo, Elu. Pivka 20, Naklo, 47-490 15727 SERVIS TV, video. audio PIŠUAR, popravila aparatov Sharp in ostalih proizvajalcev. 0323-159 15759 ŠIVANJE po naročilu in popravila. 0326-839 15787 KOMBI PREVOZI tovora. 420, mobitel 0609/631-776 0223- 15793 Prevozi tovora, manjše selitve, vleka prikolic, doma, tujina. 057-82715797 PROTON - AUDIO IN VIDEO SERVIS vam popravi TV, video, CD, radio, avtoradio in ostalo zabavno elektroniko vseh proizvajalcev - Bleiweisova 2 (zgradba kina Center), Kranj, 0222-004 15313 OBRTNIKI IN PODJETNIKI! NUDIMO VAM AŽURNO, KVALITETNO IN STRPKOVNO VODENJE POSLOV-NIH LISTIH. 0222-754_15513 OBLIKOVANJE in podmlajevanie žive meje, nasaditev in vzdrževanje cvetličnih korit, za privatni in gostinski sektor. 0714-282_15551 Delamo vsa zidarska dela in fasade. 045-832 15666 če potrebujete elektroinštalacljo hiše, stanovanja, poslovnega prostora. 084-397 i«ww>i PREROKOVANJE 090 VEDEŽEVANJE 42 89 Izvajanje sanacije, vzdrževanja vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. Čeba-šek, Prebačevo, 326-359 15B41 Napeljava in popravila vodovodnih instalacij. Vehar, 0633-382 1584S Prevzamem posek lesa. 066-138, zvečer, Marjan iseso DOBAVLJAMO IN MONTIRAMO TANKE MARMORNE IN GRANITNE PLOŠČE ZA FASADE, PODE, KOPALNICE, COKLE. KLESAR 326-165 15869 Prodajamo In izdelujmo razstavljive vrtne mize in klopi v celoti izdelane iz masivnega lesa, debelina plošče pri mizi od 3-7 cm iz enega ali več delov. 0061/724-081 in 061/712-912 15872 Prodajamo sestavljive talne elemente za baldahine pri počit, prikolicah. Zagotovljena velika trdnost, trajnost, enostavna montaža in enostavno vzdrževanje. 0061/724-081 in 061/712-912 15973 HITRO IN PO UGODNI CENI POPRAVIMO IN VZDRŽUJEMO OKNA, NOTRANJA IN BALKONSKA VRATA TER MONTIRAMO IN DOBAVIMO ROLETE, ŽALUZIJE TER STENSKE, STROPNE IN TALNE OBLOGE. GAVRANjr d*o*o* TEL/FAX: 064/266-595 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 15888 Vodim poslovne knjige samostojnim podjetnikom in podjetjem. Kvaliteta in ažurnost. 033-20-56 15894 Računalniško tipkam vse vrste besedil. 0242-164 15912 Izdelujem gozdarske VILE za traktor T.V. fiksni priklop. 0731-134 15986 Strokovno restavriram starine in umetnine. 045-372 15M7 Čiščenje preprog, sedežnih garnitur, obnovo namazov vam nudi LESKET 211-338 16003 SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, avtomatike, montaža, meritve. BETA-S.d.o.o., 0 fax 874-059 16020 STANOVANJA ODDAMO 3 ss, 74 m2, opremljeno 550 DEM/mes., pol.celoletno predplačilo; HOTEMAŽE 4 ss s pos. vhodom v hiši z vrtom in garažo, 700 DEM/mes; NAJAMEMO KRANJ poslovnež najame neopremljeno 1 ss s predplačilom. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 13560 Prodamo: Jesenice 4 sobno stanovanje 102 m2 + 1 garsonjero 17 m2 v privatni hiši za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14758 Prodamo na Bledu 1 sobno 35 m2, 3 sobno z atrijem 74 m2, 4 sobno v 1. nad. 93 m2. K 3 KERN, 221-353 Prodamo Kranj 2,5 sobno 80 m2 na Planini v 4. nad., selitev takoj. K 3 KERN. 221-353_ut9í Menjamo Kranj 3 sobno stanovanje (ni CK) za 1 sobno. K 3 KERN, 221- 353 14763 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODXJAJAMO, stanovanja, hiše, poslovne prostore. DOME NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 14844 V Kranju in Šk. Loki oddamo nekaj stanovanj.022-44-77 14359 V okolici Kranja prodamo spodnjo polovico adaptirane HIŠE, 120 m2 z garažo in 350 m2 zemlje za 128 000 CM. Mandat Q22-44-77 14870 Posredujemo pri nakupu, prodaji, najemu in oddaji stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat 022-44-77 14871 Pritlično 2 ss v Bistrici menjam za večje ali starejšo hišo. 053-359 15062_ V Tržiču ali okolici najamem garson-jero, 1 ss ali 2 ss stano-vanje.Šifra:BREZ POSREDNIKA 15212 PRODAMO: Kranj Planina II 2 ss, 68 m2/VII, 100.000 DEM; 1,5 ss. 59 m2, 1400 DEM/m2; Planina III 1 ss, 53 m2, 80.000 DEM, prepis dec. 96; Zlato polje 2 ss, novo, 56 m2, 90.000 DEM; 1 ss, 37 m2,1300 DEM/m2; ob Savif 2 ss. 76 m2, brez CK, 1100 DEM/m2, ŠKOFJA LOKA Podlubnik II: lepo, 3ss, 75 m2A/ll., 115.000 DEM- možen kredit RS za starše do 30 let, ŠENČUR 1 ss, 42m2/pr., 63000 DEM, Bled: 3 ss/pritl., 75 m2, 125.000 DEM; Tržič 44 m2/lll, brez CK, 1000 DEM/m2, vseljivo avgusta; DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 15530 ODDAMO Kranj - Planina II 1 ss, 46 m2, 400 DEM/mes, celoletno predpl., garsonjero 25 m2, 300 DEM/mes., 6 mes. predpl., 3ss, 74 m2, opremljeno, 550 DEM/mes, polletno predplačilo. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 15531 V Škofji Loki oddam sobo v bloku z uporabo kuhinje in kopalnice, predplačilo 2 meseca. 0634-198 15730 Stanovanje 2 ss, novejše, 73,10 m2 na Planini III, komfortno, CATV, tel., CK, prodam. 0328-275, po 16. Ull 15778 Najamemo stanovanja, oddamo 2 ss opremljeno v Šenčurju v hiši. ROB-SUS.d.o.o., 324-165 15815 Prodamo Jesenice 3 sobno stanovanje 74 m2. K 3 KERN, 221-353 15902 Prodamo Kranj 2 sobno 62,70 m2 na Planini 3 v 1. nad. K 3 KERN, 221- 353 15903 V Kranju na Planini 1 prodamo 87 m2 stanovanja 2 + 2 za 120 000 DEM, z vsemi priključki, vseljivo po dogo-voru. AGENT Kranj 0223-485 15914 2 ss stanovanje v Šk. Loki vzamemo v najem po možnosti neopremljeno do 500 DEM mesečno brez predplačila. AGENT Kranj 0223-485 15915 2 ss stanovanje cca. 50 m2 kupimo, lahko brez telefona in CK, do 70 000 DEM. AGENT Kranj Q223-485 15916 Več 3 ss stanovanj na območju Jesenic prodamo. AGENT Kranj 0223-485 15917 Vseljivo HIŠO na območju Radovljice ali Lesc kupimo do 220 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 15918 NEPREMIČNINE d.o.o. Ljubljana, Gosposvetska 5 061 125-14-61 PC PLANINA 3 064/325-764 GARSONJERO ali 1 ss STANOVANJE v šk. Loki, po možnosti opremljeno z vsemi priključki vzamemo v najem. AGENT Kranj 0223- 485 15919 Kranj- v najem damo 1 ss stanovanje za 400 DEM z enoletnim predplačilom. AGENT Kranj 0223-485 15930 4 ss STANOVANJE v Kranju kupimo ali zamenjamo za 2 ss z našim doplačilom. AGENT Kranj0223-485 15931 GARSONJERO ali manjše 1 ss STANOVANJE v Kranju kupimo po možnosti v bloku z dvigalom. AGENT Kranj 0223-485_15934 Več 1 ss stanovanj, različnih dimenzij kupimo za znane interesente. AGENT Kranj 0223-485 15937 2 ss stanovanje do 80 000 DEM kupimo v Kranju ali okolici. AGENT Kranj 0223-485 15938 IZREDNO LEP OBESEK, PRIMEREN TUDI KOT DARILO OB PRVEM OBHAJILU ALI BIRMI. MED TOPLIMI BARVAMI SE POJAVLJA IN IZGINJA MARIJINA PODOBA. Naročniki obeska bodo kot nase darilo prejeli V VSAK KAMEN JE VDELANA SUKA DEVICE MARIJE, OBESEK PA JE POZUČEN S 14 KARATNIM ZWTOM NAROČILNICA Nepreklicno naročam........kom. obeskov SOLZA DEVICE MARIJE po ceni 2.160 SIT + stroški poštnine (cca 180 SIT). Ime in priimek:............................... ^■ica in hišna št............................... Kraj in poštna št............................... Založba MAVRICA, Gallusova 2, 3000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 Tor computer shop NOVO V KRANJU CD igre, igralne palice, multinftdijske PC kartice, računalniki in tiskalniki ter ostali računalniški pribor.... Vodopivčeva 17 MOHORJEV KLANEC « 22 20 30 Epion S«ylu«820 HPLuciJ.tSL ODPRTO VKB.K DAN OD ODO DO 1S.OO IN 1B.OO DO 18.SO SOBOTll OD O.BO DO 18.OO V Radovljici ali Lescah kupimo 2 ss stanovanje, po možnosti vseljivo pred 1. septembrom. AGENT Kranj O 223-485 1593è STANOVANJE brez CK in dodatnih priključkov do 40 000 DEM kupimo za znanega interesenta. GAENT Kranj O 223-485 15942 2.5 ss STANOVANJE na Planini II v Kranju, v 6. nadstr., takoj vseljivo, z vsemi priključki, prodamo za 107 500 DEM. AGENT Kranj ©223-485 15944 Na Planini 2 kupimo 3-4 ss stanovanje ali stanovanje z atrijem. MANDAT «22-44-77 15951 V Kranju na Zlatem Polju zamenjamo 3 ss v pritličju, brez CK, za 1 ss.Doplačilo ! MANDAT, «22-44-77 15952 Dvosobono stanovanje, 58 m2 v Frankovem nas. prodamo, vseljivo takoj, cena 85000 DEM. Vrečko, Frankovo nas. 68, Šk. Loka 16030 Nudno prodam 3 ss stanovanje v Škofji Loki. Prosim samo resne ponudbe na «632-531 16093 Nujno kupim za gotovino 1 ss stanovanje "v Podlubniku v Škofji Loki. Samo resne ponudbe. «632- 531 16094 VARSTVO Iščem varuško v popoldanskem času v okolici Kranja ali Škofje Loke. »48-195 15722 Iščem varstvo za 2 letno punčko. «327-646 15993 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP AVTOMOBILOV. «692-194 15407 Spojler okrasni in prage za FIAT PUNTO 15.000 SIT, novo, prodam. Rožič, Ravne 17, Tržič iseei Prodam tovorno avtoprikolico, cena 350 DEM, lepo ohranjena. «212- 057 15754 Prodam avtoprikolico in prikolico za prevoz živine. «802-040 15781 VLEČNA KLJUKA deljiva, A testirana za R 5. «718-227 _isbm Prodam zadnji odbijač za HYUNDAI 1,5 GLS, kovinsko moder. «64-179 Prodam tovorno prikolico za osebni avto. «85-429 15849 Prodam tovorno prikolico za osebni avto. «323-574 15991 Prodam Z 101 karambolirano zadaj za dele. «621-568 15995 ŠKODA 120 L, I. 86, reg. 11/96, rahlo karambolirana, vozna, z deli, 1200 DEM. «82-389_leow MENJALNIK, 2 vrata za JUGO 45, prodam. «332-350 18070 VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure O 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. sess Odkup in prodaja rabljenih vozil in prenos lastništva. «325-981 12095 Prodam OPEL KADETT 1.3 GL, SOLZA, metalno srebrne barve, ohranjen, I.85. «403-115 14723 Prodam AX, 1.91, reg. do 1.4.1997, bele barve, nekaj opreme.«725-305 15027 ŠKODO FAVORIT JLX, I.93, bele barve, 28 000 km, reg. do 4/97, prodam za 9200 DE M. «061-627- 100 15155 Poceni prodam BX 16 TRS, I. 89, registriran, celo leto. «45-481 isise GOLF JXD, letnik 7/88, odlično ohranjen, 4 nove gume, 9600 DEM. «53-947 15303 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, reg. do marca 97. «64-468 15397 Prodam FIAT UNO 1.4 ES, 5 vrat, reg. do 3/97.Likar, Potoče 30, Preddvor 15658 Prodam UNO 45, I.89 «58-197 15660 Dobro ohranjen PEUGEOT 605 SV, 3.0, 1.91, ugodno prodam.«215-790 15663 Prodam Z 126 P 650 GL, letnik 1987. Belehar, štefetova 24, Šenčur, «41- 202 15665 Ugodno prodam karamboliran nevozen AUDI 80, letnik 1975, motor brezhiben. «41-601 15670 ALFA 33 1.3, reg. do 2/97, letnik 1989, 6800 DEM. Ogled vsak dan po 17. uri. Veliš, Sp. Gorje 23 15573 Prodam z 750, letnik 1984, 500 DEM. «622-87 5 15674 Prodam Z 850, letnik 1984. «43- 466 15675 CITROEN AX ALLURE, letnik 92/10, prvi lastnik, servisiran, prodam. «623-391 15678 Prodam JUGO 45, letnik 1991, kupljen 92, prevoženih 33.000 km, rdeče barve. «620-460 15684 R 4,1. 90, reg. 3/97, prodam za 4500 DEM. «723-243 Vojko 15687 Prodam R 18, letnik 1981 januar. «327-175 15695 Prodam R 4 GTL, I. 90. «332-802, mob. 0609/633-713 15701 Prodam UNO 45 S, I. 86, reg. celo leto, 114.000 km, cena 2900 DEM. «311-695 15707 Prodam z 101 GTL, letnik 1987, R 4 GTL, I. 89, ugodno. «733-695 15709 Prodam MEGAN 1.4 RN, maksimalna oprema, star dva meseca, ugodno. »891-047 15712 Prodam R 5 FIVE, 1.4, 3 v, rdeče barve, I. 7/94, prevoženih 15000 km. »324-478, po 16. uri 15713 JUGO 45 A, rdeča, letnik 3/87, reg. 3/97, 1000 DEM, prodam. »733- 512 15714 R 18,letnik 1983, cena po dogovoru, prodam. »224-098 1571è Prodam MERCEDES 190 E, letnik 1985, dobro ohranjen, reg. 2/97, cena 14000 DEM. »45-120 1571è Prodam GOLF JXD I. 89, rdeče barve, reg. do 15.12.96, cena 10200 DEM. Valjavčeva 14, stan. 12 15729 Prodam GOLFA JGLD december 83, bele barve, 2606 DEM. »061/627- 171 15732 Prodam Z 128, registrirano do 4/97, 90.000 km, letnik 1986. »061/715- 235 15736 Prodam Z 101, letnik 1987, reg. do 20.4.97, rdeče barve, 2000 DEM. »688-523 15736 Prodam FORD SIERRO, I. 87, reg. do 9/96, v odličnem stanju, športni tip, cena po dogovoru. »58-033 15743 Prodam JUGO 45, I.87, reg. celo leto, cena 1500 DEM.»81-305 15749 TALOINLo Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA m PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Ugodno prodam R 4,1.90/91, 87 000 km, rdeče barve.»83-486 15750 Prodam FIČOTA 850, ohranjen in obnovljen, reg. do 31.3797.»67-212 15753 R 4 GTL, 1.83/5, kovinsko rjav, odlično ohranjen, garažiran, servisiran.Rudno 42, Železniki 15754 Prodam R 4 GTL, letnik 1987. »061/621-577 15756 Prodam FORD SIERRO, cena po dogovoru, letnik 1982, prevoženih 32000 km, nov motor. »327-570 15757 GOLF BENCIN, letnik 1979, prvi lastnik, odlično ohranjen, 2700 DEM. »221-872 15763 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987 in MOPED APN 6 1.88/89. »401-440 19769 Ugodno prodam Z 101, letnik 1989, bele barve, reg. 4/97, cena 2900. »46-129 15770 AUDI 80 D, letnik 1984, prodam, cena po dogovoru, prodam. »47-231, popoldan 15773 AUDI 80 diesel, letnik 1986, cena po dogovoru, prodam. »47-231, popoldan 15774 Prodam Z 101, letnik 1988, 1000 DEM. »55-335 15775 Z 128, letnik 1985, registriran do II 96, 800 Dem. »216-903 15811 R 5 FIVE plus, letnik 5/95, prodam. »422-328 15812 Prodam JUGO 45, letnik 1985, reg. do 10/96. »634-924 15819 Prodam OPEL OMEGO 2.0 I karavan, letnik 1991, reg. 1992. »83- 6331 15833 Prodam WARTBURG KARAVAN, letnik 1988, cena po dogovoru. »241-419 15835 ESCORT KARAVAN, letnik 1993, 76000 km, dodatna oprema, cena 18500 DEM. »733-537_15837 Prodam ŠKODO 136 L, oktober 91, 51000 km za 5900 DEM. «876-039 15844 Prodam OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1985, 5 v, 5 p. «738-259 15845 AVTO MEDVODE - odkup, prodaja vozil, prepisi /zunanji/, možna menjava ali kredit. «634-760 15S51 Prodam Z 750 karambolirano celo ali po delih. «631-346 15653 Prodam HROŠČA 1200, letnik 1975. «46-098 15862 AVTOINTEX proda več vozil: VW TRANSPORTER 253 I.86, UNIS JET-TA JX 1.6 I.86, GOLF JX I. 86, RENAULT 5 CAMPUS I 91, ŠKODA FAVORIT 136 L I50, 91, CITROENI BX TZD TURBO 1.91, AX I. 88, 92, AUSTIN MINI I. 74, SEAT IBIZA 1.5 SXI I. 90, JUGO 60 I. 89, PEUGEOT 309 1986, PEUGEOT 405 I. 89, NISSAN SUNNY I. 88, 90, HYUNDAI PONY I. 91. ODKUPIMO LADE od I. 1980-1992, možna menjava stfifd za staro, nakup na kredit. «224-029 15871 Poceni prodam ŠKODO 120 LS, reg. po generalni, dodatno. ©41-256, dopoldan 15379 Prodam FORD ESCORT 1.8 I GHIA, letnik 1993, 20.000 DEM. «325-864 15885 Prodam OPEL REKORD 1800 GLSJ, letnik 1985, reg. 2/97. «48-082isa86 Prodam LADO SAMARO S 1300, 3 v, letnik 1989. «81-328 1S896 GOLF D, 1.89, reg. 10/86, tornado rdeč, dobro ohranjen.«323-235 15948 Prodam CITROEN GS, letnik 1979. Registriran do 16.2.1997. »326-748 15955_ Prodam JUGO 55, letnik 1990, bele barve, 50.000 km, lepo ohranjen. »217-754 15956 Prodam GOLF 1.1 J, letnik 1977, registriran do 20.8.96., kot nov, cena 1600 DEM. »332-027 15959 Prodam GOLF diesel, letnik 1988, reg. 8/96. 8200 DEM. «323-914 15962_ , Prodam Z 850 FIČO. «681-048 15967_ Kupujemo LADE od I. 85 do I. 92. AVTOPRIS 312-255_15968 OPEL VECTRA 2.0 CD, I. 92, model 93. AVTOPRIS 312-255_15972 Prodam R 21, letnik 1989, cena 8900 DEM. AVTOPRIS 312-255 15973 Prodam FORD FIESTA 1.3 I. 92. AVTOPRIS 312-255_15974 Prodam OPEL KADETT, letnik 1989, cena 9700 DEM. AVTOPRIS 312-255 15975 Prodam AX TGE, letnik 1990, reg. do 4/97. «328-014_15976 Prodam TRABANTA reg. do 3/97, letnik 10/87. «328-656 15982 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, ohranjen. «421-578 15983 Prodam R 5 CAMPUS, I. 91, dobro ohranjen. Dolinar, Suška c. 18, Šk. Loka 15996 Prodam Z 128, letnik 1987. 561, po 15. uri B46- 15998 Prodam ugodno NISSAN SUNNY, letnik 1986, na novo registriran in lepo ohranjen. «714-998 16005 R 4, letnik 1989, bele barve, ohranjen, prodam, cena 3500 DEM. «325-667 16007 Prodam RENAULT R 5 CAMPUS plus I. 93, 5 vrat, lepo ohranjen, reg. 22.2.97. «328-854 16008 Prodam ŠKODO L 120, letnik 1989, reg. do april 97. «46-465 16009 ALFA 33 1.3, letnik 1989, reg. do 2/ 97, 6800 DEM. Velič, Sp. Gorje 23, po 17. uri 16013 TRANSPORTNI AVTO Z POLY, prodam za 1200 DEM. «52-088 ALI 53-098 16OH ALFA 33, letnik 1983, reg. do 11/96, prodam ali menja. «861-096 16016 ALFO 33 1.3 s, 11/86, 106.000 km, prvi lastnik, prodam. «631-472, 632-410 16017 Ugodno prodam CITROEN OLTCIT, letnik 1991, reg. do oktobra. «422- 065 16024 R 21 NEVADA, I. 89, bela, ALU, reg. 2/97, 1.8 , 10500 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 16033 OPEL POSTOJNA, TRŽAŠKA 61 TelVfax: 067/25-444 od 8. - 12. in 13. « 17. uro CORSA ASTRA TIGRA VECTRA FRONTERA OMEGA NAJUGODNEJŠE CENE V SLOVENIJI POSEBNA PONUDBA: NOVA OPEL ASTRA 1.4i GLS EDITION 5 vrat 82KS MODEL IN LETNIK 1996 - POPOLNA OPREMA centralno zaklepanje, električni pomik stekel, servo volan, meglenke, barvani odbijači, airbag, temna stekla, obratomer, deljiva klop... + KLIMA + METAL BARVA ZA SAMO 27.500 DEM DO REGISTRACIJE NUDIMO POSEBNO UGODNE TOVARNIŠKE CENE ZA INVALIDE npr. ASTRA 1.4i GLS EDITION 82KS 5 vrat + KLIMA + METAL BARVA ZA SAMO 19.500 DEM DO REGISTRACIJE RABLJENA VOZILA: ZNIŽANE CENE! ZASTAVA 128 I. 89 YUGO KORAL 55 I. 88/91 YUGO KORAL 60 I. 89 FIAT UNO I. 85 AX 1.1 TRE I.87 ŠKODA FAVORIT 1.91 ŠKODA FAVORIT I.92 KADETT 1.6D4V I.87 CHARADE TD 5v I.90 CORSA 1.21 SWING I.89 R-5 CAMPUS 5v 1.91 R-21 2.0 GTX 4v I.89 ŠKODA FORMAN I.93 ESCORT 1.3 I.90 AX 1.4 D CABAN 5v I.92 GOLF 1.3 JX5v 1.91 AUDI 100D I.88 PUNTO 55 S I.95 VOLVO 460 TURBO I.90 CORSA SWING 5v I.95 VECTRA 1.81 GLS 1.92 GOLF1.8iGTi5v 1.91 ASTRA 1.4i 82 KS 5v I.94 BMW 520i 1.88/89 XANTIA 1.81 1.93 AUDI 100 2.0iE I.92 TERRANO 3.0i V6 I.93 MAZDA MX-6 2.5 I.93/94 2.500 2.600 2.800 4.500 5.900 5.900 6.500 6.900 7.300 7.800 7.900 8.800 9.500 9.900 10.200 11.200 12.900 14.900 17.500 17.900 17.900 17.900 18.900 18.900 21.900 23.900 30.900 35.500 STARO - STARO VSE CENE SO V DEM NA ZALOGI VEČ KOT 50 VOZILI PREROČIŠČE DELFI 090 4130 GOLF JXD, I. 90, bel, 5 p, 82000 km, 11600 DEM. AVTO LESCE, 719-118 16040 GOLF JGL, I. 82, 1450 DEM, FIESTA 1.1 C, I. 90, 9600 DEM. AVTO LESCE 719-118 16041 ALFA 33 1.8 TDI, I. 91/92, rdeča oprema, 11500 DEM. AVTO LESCE 719-118 16042 VECTRA 1.6 I, I. 89, 13600 DEM, FIESTA 1.8 16 V, I. 93, 16900 DEM. AVTO LESCE 719-118 16043 GOLF JXD, I. 86, rdeč, 6800 DEM, ASTRA 1.6 I, letnik 1992, oprema. AVTO LESCE 719-118 16044 R 5 CAMPUS, letnik 1992, reg. 3/97, temno zelen, 7900 DEM. AVTO LESCE 719-118 16045 TIP01.6DGT, I. 91, bel, 119Q0DEM, TIPO 1.7 D, letnik 1991, 11600 DEM. AVTO LESCE 719-118 16046 NIVA 1600 letnik 1984, zelena, 3000 DEM, KGOLF JGL, I. 82, bel., 3600 DEM. AVTO LESCE 719-118 16047 JUGO 45, letnik 1988, bel, 2700 DEM, JUGO 45,1. 88, bel, 2400 DEM. AVTO LESCE 719-118_lewe MAZDA 323 SEDAN, 1.88, bela, reg. 2/97, 5900 DEM. AVTO LESCE 719- 118 18049 ALFA 33 1.3 letnik 1987, reg. 3/97, 5400 DEM. AVTO LESCE 719-118 16050 SUBARU JUSTY 1.0 L, letnik 1990, bel, 7800 DEM. AVTO LESCE 719- 118 16051 m GflNTflR BLSJ Bratov Praprotnik 10, NAKLO Telelon/fax: 064/47-035 PRODAJA *~srj\^ IN MONTAŽA «*-a IZPUŠNIH SISTEMOV R 5 FIVE, letnik 1994, bela, 30.000 km, 11400 DEM. AVTO LESCE 719- 118 16052 R 4 GTL, I. 87, modra 1500 DEM, KADETT 1.4 S, I. 90, 10.900 DEM. AVTO LESCE 719-118_16053 GOLF GTD, letnik 1986, ALU, 8300 DEM, JUGO 45, I. 91, 3500 DEM. AVTO LESCE 719-118_i6054 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, avtoma-tik, I.90, 8600 DEM. AVTO LESCE 719-118 16055 če prodajate svoj avto nas pokličite! AVTO LESCE 719-118_leose Prodam AX diesel, letnik 1989. «46-985 16057 FORD ESCORT 1.1 CL, letnik 1985, prodam. RUBIN Kokrica, 225-151 16064_ GOLF diesel, 12/89, metalnomoder, 5 prestav, oprema, prodam. »802-014 16071 JUGO 45, I. 89, bel, reg. 4/97, 3000 DEM, GOLF UJGL, I. 81, rumen, 3200 DEM. AVTO LESCE 719-1.18 16034_ Prodam JUGO 45, I. 86, prva reg. marec/87, cena 1000 DEM. « 325-599_ JUGO 55, I. 88, rdeč, 3100 DEM, JUGO 55, I. 86, rdeč, 1700 DEM. AVTO LESCE, 719-118_16035 GOLF JXB, I. 89, bel, reg. 5/97, ohr. 8800 DEM. AVTO LESCE 719-118 16036_._ GOLF JXB, letnik 1988, bel, 8500 DEM, Z 101, I. 89/12, modra, 3300 DEM. AVTO LESCE 719-118 16037 AX 1.0 E, I. 89, rdeč 6700 DEM, AX 1.1 I. 90, rdeč, 7900 DEM. AVTO LESCE, 719-118_16038 SEAT TOLEDO 1.9 TD, I. 93, m.moder, oprema, 18400 DEM. AVTO LESCE, 719-118 16039 Prodamo R4 ,l. 91, R 4 I.90, R < R 4 I. 87. Na kredit brez p* «861-570,861-571 _ Prodam Z 750, letnik 1983, 1 ohranjen. «324-094 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981. ohranjen. «312-144 R 11 GTL, letnik 1987, lepo oN jen, garažiran, prodam. «324-™ JUGO 45 AX, letnik 1988, iM prodam, vzamem v račun «715-479 __i HYUNDAI PONY 1.5 GLS, [i HYUNDAI PONY 1.3 LS I. 90, SW FAVORIT 135 L, letnik 1992, Nfll MICRA 1.2 LX, I. 92, DAlHA* CHARADE LS I. 92. prodamo. A»J SERVIS LUŠINA, Škofja Loka, *1 286 ZAPOSLITVE Za, vini Krai .PC išče 624 išče Glf oko 2go Iščemo potnike za prodajo jjff cinskega aparata. «58-764, ck 10. ure, od 15-21. ure na »531 13597 Dodatno honorarno delo dobi' Re munikativna oseba (ni akviziters" Poc «0609/618-714, 061/13-22-001 Poj« 14365 J KUJ Iščemo akviziterje za prodajo "f icinskih naprav. »55-446 in 802'* 14452 _ Iščemo TRGOVCA ali POSLCW JO za prodajo bele tehnike. VI 455___ 1 Delo dobi prodajalka z ustroj izobrazbo in najmanj 3 leti delOí izkušenj živilski trgovini. »312-*'j 1ÜU___I Redno zaposlimo KV in PK zjjjj; ter KV tesarja. Stratos d.o.o., «ij, beni inženiring, »736-435, po « 14838_"_ JM PEKARNA SEZAM Rodine Zfljjí delavca s pekovskimi izkušnj*; .»801-402 Zaposlimo trgovskega pripra^ "Trgovina pri Juretu", Golniška Mlaka pri Kranju_^Jjj Bistro DAMA, Nikola Tesla 1, $ zaposli DEKLE ZA DELO V STP£ BI.Informacije osebno ali na teie'^ 331-206^__M NATAKARJA in NATAKARICO «f6 ali honorarno zaposlimo za dfl gostinskem lokalu v centru Kranj* 331-654 ali 222-430.___1 HONORARNO zaposlimo dve rn^ osebi v starosti med 25 in 40 Jfi VESELJEM DO DELA Z LJUOJ delo je na področju TRŽENJA 7 je ODLIČNO plačano. Prosta sw£: delovna mesta za območje JES^J in RADOVLJICE z okolico. ? * prometni tehnik • V. st., izpit za trg. poslovodja, 38/398; • pomoCj tekstilnega konfekcionaria (3.), 38/399; • osnovna šola, 38/400: J avtomehanik IV. st., 38/401; • finomehanik za šivalne stroje, 38/402: ing. usnjarsko-predelovalne tehnol. VI., 38/403 ,cj|t Delodajalci - podjetja in podjetniki: vsi podatki in informacije o iska1" dela so Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. T°rek, 14. maja 1996 ZAHVALE, MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS Ponujamo vam možnost honorarnega dela ali . stalno zaposlitev, če imate avto in smisel za prodajo. Plačilo po uspehu. Tel.: 061/441-216, 441-162; fax: 441-978 zaposlim prodajalko v živilski trgo-5* v Kranju. Košnik, Gogalova 2, ___15377 POTNIKA za Poljansko Dolino, Žiri Hfn. Znani naslovi.lnf. v torek 633- )?Z7 15657 .Pfkle za delo v šanku - študentko, Sjgjfa Uroš, 738-873__ism GIMNAZIJKA išče počitniško delo v £°«ci Radovljice in Bleda. Novak, Sjgj24. Begunje_ise« i5?ln? »H honorarno zaposlitev na t£?rofi|u zastopništva DZS. Delo «i6?8 v Prijetni skupini ljudi. Iz-^le niso potrebne. «53-43415733 Žerjavista, zidarja, tesarja in gradbenega delavca, zaposlim. «43-747 15652 Iščemo prijetno mlado dekle iz okolice Kranja za delo v pizzeriji. «46-878 15860 Modna frizerka išče zaposlitev za popoldanski delovni čas ali za 4 urno delo. TONY'S, d.o.o., M. Vadnova 1, Kranj 15866 Redno zaposlitev nudimo za terensko delo. «57-792, v sredo 15875 Iščem honorarne sodelavce. Zbiranje naročil. Izplačilo na roko. 053-218, zvečer 15897 Za strežbo v pizzeriji v škofji Loki zaposlimo dve dekleti. «632-307 TV-YiDE0-AUDI0-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA PIONEER tu* 0 kur»injsko pomočnico, lahko zanL Çriuceno kuharico za redno Í222!"tev. Šifra: KUHARICA 15734 D7c?iLDEM redno ali honorarno ^»53-410 ali 0609-634-584is; z 5752 ^Pošlim delavca v cemntarski Upnici. «47-505 DPirAV2amem° vsa GRADBENA 62^^u9°dr,0- «214-224, 0609/ Sf?-869 1S792 Honorarno zaposlimo DEKLE za > -^gostinskem lokalu. «218-179 ií K0\B?#lmo STROJNEGA TEHNIKA <• TRi ,^RJA VARILCA ali KOVINOS-2 ARJA- Žirovnica. 0609-635-$-------™™ > •2&h1š0/erja in irania z B in E gorijo, šifra: IZKUŠENOST iseoe 0 1* t* J*, IVI MINI STOLP PIONEER i 76.990 Sit TV ISKRA 66 TTX ST 64.990 Sli TV ISKRA 55 TTX:rv!^69.9^i 'M SHERWOOD HI-FI SISTEM 1 i PO KOMPONENTAH i 103.680 Sli PHILIPS ENOJNI ,►,■;'!.'" ■ .IV RADIOKASETOFON ,6-300 Sli PHILIPS VIDEOREC.(*) ,.42.990 Sli PIONEER ZVOČNIKI ;->)a : 1 2x 120W (POMP) .29.900 Sli SONY VHS E-180 590 Sil SONY AUDIO UX-S60 ['j 290 Sil KASETOFONI PIONEER« t -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10% MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE, AíX POTROŠNIŠKI KREDIT^S*^ pri nas JEDENARjmÈÒm ,-.■!■■■■:!; vedno vEč^m, IZPOSOJA SONY VIDEO KAMER CANKARJEVA 5, KRANJ TEl.:064/222-055 Zaposlimo KOMERCIALISTA za trženje delovnih oblačil, ter sanitetnega materiala na področju od Kranja do kamnika. Pismene prošnje sprejemamo na naslov: Hlad-njk^d.o.o., Stara c. 17, Škofja Loka Trgovsko podjetje nudi stimulativen zaslužek osebam, ki so pripravljene delati. Vse inforamacije ob razgovoru vsak delavni dan od 7-14. ure «57- 033 15900 Za terensko delo nudimo dober OD in redno zaposlitev.«214-080 zvečer pO 20 h 15946 Honorarno zaposlimo simpatično dekle za delo v Kavarni( strežba).«422-341_15954 Gradbeno podjetje zaposli več zidarjev, tesarjev in PK delavcev. «225-362 15978 Mlado slovensko podjetje vabi k sodelovanju nove sodelavce. 0312- 203 15989 Zaposlim fanta v avtopralnici, del. čas. od 7-15. ure. «43-070 16002 Najbolje plačano zastopniško delo nudimo redno ali pogodbeno. «311-482, od 8-15. ure 16079 Nudim vam enkratno priložnost neomejenga zaslužka. Dnevna provizija. Prečudovite nagrade. «862- 936 16082 Takoj zaposlimo MIZARJA. »213-558 16000 * AKCIJA * * SATELITSKI SISTEMI Amstrad, Pace, Echostar" cca 30 TV IN 45 RADIJSKIH POSTAJ Z MONTAŽO ŽE OD 519 DEM *DEKODERJI, KARTICE ZA F1LMNET* 'VRTLJIVI SISTEMI (70 TV + 70 RAD.)* •obročno ODPLAČILO* SAT - VRHOVNIK ŠK. LOKA, GODEÍSIC 125 TEL: 064 633-425 ŽIVALI Rjave, grahaste JARKICE pred nesnostjo, bele za dopitanje ter Erašiče mesnatih pasem od 20-100 g, prodam. Stanonik, Log 9, «685- 546 15568 JARKICE tik pred nesnostjo prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik, 0061-627-029_15669 PURANI 3-4 kg po 1200 SIT/kom, prodam. Suhadoie 12, Komenda, «061/841-375 15668 Plemenskega kozla in molzne koze z mladiči, prodam. »736-379 issa2 5 mesecev brejo TELICO po izbiri, prodam. Ljubno 14, 731-663 156BS Prodam TELIČKO simentalko, staro 4 tedne. »714-767 15593 OSLA prodam ali menjam za telico 60 kg. »691-755_imr KOZLA in KOZE z mladiči prodam. »696-042 15700 PURANE težke širokoprsate pasme različnih starosti za rejo, prodam. »217-128 13771 Lepega, najlepšega mačjega mladiča oddam.»211-373 14877 PURANE težke, širokoprsate pasme, različne starosti za rejo, prodam. »217-128 15074 PURANE, PURICE za nadaljno rejo, prodam. »241-189 J 532» Zaposlimo več KV DELAVCEV za delo v kemijski proizvodnji. Tel.: 061/613-411 P&T10 ELEKTRONIKA, ki dobro ati ter 1 Unal™ke in jih zna servisir-korne J-'7!8 sr™sel in veselje tudi za PRI 1 c i.0- Ponudbe na šifro Šifra: MçsVÍ'NO STALNO DELOVNO 15809 t8hn!,nirka usnjarsko predelovalne l4Ï0l09iJe išče zaposlitev. »401- it* lit* loj in; i DrJ? čas! Odličen zaslužek v direktni le5ali na »862-669 vsak dan od ^J^ure^_15834 PokU!?' I?*11 dodatno zaslužili - £Í!í!!3l^W5l-447 15838 kozmÜ?^0 del°. dobro plačilo -uzr"etika. »324-207 i*Mn OSMRTNICA Po daljši bolezni nas je zapustil SULEJMAN KONJEVIČ naš dolgoletni sodelavec Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv Mercator KŽK Kmetijstvo Kranj ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče in brat MATEJ BERNARD zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem, ki ste °m stali ob strani v težkih dneh, izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo še govornikom za izrečene besede. VSI NJEGOVI i ,ol«( »"Ž 0;; V SPOMIN Lani ta čas smo še zrli v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. DRAGEMU MOŽU, OČETU, SINU IN BRATU MILANU VALENTINČIČU Žena Slava, sin Nejc, hčerka Lea, mama Sonja, brat Leon in sestra Tatjana z družinami Mojstrana, 13. maja 1996 , Prodam TELICO sim. po prvem teletu, teleta sim. ter 2 prašiča za zakol. »422-143 15737 Prodam KRAVO s prvim teletom (bikec).»403-702 15751 KUNCE francoske ovnače, samice, ugodno prodam. »45-532, popoldan 15766 Prodam TELICO simentalko pred telitvijo In ČB BIKCE. »49-076 15772 Prodam domače ZAJCE. »621-485 15764_ j Prodam BIKCA simentalca, 200 kg in OVCE. »64-429, po 20. uri 1578S Prodam KOZE in mlade KO-ZLIČKE.»43-710_istm Prodam MOLZNO KOZO (4 I mleka) z mladiči ali brez, ter plemenskega KOZLIČA sanjske pasme z rodovnikom.Fojkar, Golnik 6 A, Golnik 15802 Poceni prodam dva KOZLIČKA, stara dva meseca. 0736-616 iseis Oddamo mlade dolgodlake MUCKE. »310-367_15823 Prodam KRAVO po telitvi. Poljšica 6, Gorje. »725-283_15824 Prodam OVCE, več jagnjet in bika, težkega 350 kg. »421-860 15826 Prodam KRAVO frizijko, brejo, dobra mlekarica. Podhom 51, Gorje 15931 TELIČKO sim. staro 10 tednov, prodam. »66-322 15555 Kupim bikca simentalca 10 dni starega. »43-483 issso Prodam 7 tednov staro TELIČKO simentalko. Sr. Bitnje 9 15883 Prodam TELIČKO Frizijko, staro 10 dni.©801-278 15913 Prodam češnjev in hrastov žagan LES in BIKCA simentalca, starega 6 tednov. »64-254, po 20. uri 15958 Prodam sedem tednov staro simentalko. Popovo 3, Tržič, 53-111 15981 Prodam BIKCA sim. težkega 100 kg. »697-061 15990 Prodam enoletne kokoši za zakol ali nadaljno rejo. »736-687 15999 FLATCOAT RETRIVER - črni prina-šalci mladiči z rodovnikom, prijazni, miroljubni, naprodaj. »89-118, 0609/635-907_16001 PUHALNIK TAJFUN z elektromotorjem 7,5 KW, samohodni obračalnik in 100 kg BIKCA simentalca, prodam. »800-332 16018 Prodam TELICO simentalko pred telitvijo in ČB bikce. »49-076 16032 Prodam 120 kg težkega bikca simentalca. Ribno, Dobje 5 16058 Težko jalovo kravo, telico, 200 kg simentalki, prodam. »43-352 16072 Prodam PUJSKE težke od 20 do 25 kg. »682-745 16074 Prodam KRAVO s teličkom in konja starega 6 let. 078-865 16077 Enomesečne PURANE širokoprsate pasme za rejo, prodam. Cena 1000 SIT kos. 0217-128 leoes ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica RUDOLFA KOKALJA se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, lovcem za vso pomoč in govor na grobu, gospe Vidi za govor ter pevcem za prelepe žalostinke. Svojcem, sosedom in drugim, ki so karkoli pomagali, ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Begunje, 7. maja 1996 V SPOMIN t Glej, zemlja si je vzela,kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to. kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. S. Makarovič 14. maja mineva leto dni, odkar nas je zapustil dobri oče, mož, dedi, tast, brat in stric VINKO KRAJNIK Zahvala vsem, ki se z mislijo ali besedo pomudite pri njem. VSI NJEGOVI Trata, Škofja Loka, Godešič 1996 ZAHVALA Duša človeška, podobna si vodi! Z neba prihajaš, se dvigaš v nebo. (Goethe) V 84. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast JAKOB MARKIČ Ažmanov ata iz Strahinja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in zancem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Tomažu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Matiji Selanu za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj, pogrebni službi Navček in gasilcem iz Naklega. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti mame, babice in prababice PAVLE HAFNAR Martinove mame, roj. Cof se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre dr. Jerajevi za nesebično pomoč, gospodu župniku za pogrebni obred, sosedom in pevcem Kranjskega kvinteta. Žalujoči: sin Vinko, hči Minka z družino in vnuk Roman z družino •mm Enkrat na leto je premalo Kranj, 13. maja - Minuli konec tedna je bilo na Gorenjskem več čistilnih akcij, ki so jih po večini organizirali lovci in ribiči. V njih so sodelovali tudi šolarji in gasilci in bolj poredko tudi drugi krajani. Skupna ocena je bila, da je smeti manj, organiziran odvoz kosovnih odpadkov enkrat na leto pa je premalo. Tine Juvan, LD Sorsko polje: "Letos je bil precej večji odziv šolarjev. Več kot dvajset učencev je prišlo iz podružnične šole Orehek in z njimi je prišla tudi ravnateljica Julka Jerala. Lani smo vabili tudi Zelene, ki pa jih ni bilo. Letos pa je prišel Tadej Markič, ki je zastopal tudi kranjskega župana." Brane Draksler z Orehka: "Letošnji odziv je veliko boljši kot lani. Še nekrat več jih je prišlo. Posebno sem vesel, da je me udeleženci toliko šolarjev oziroma mladine. Naša akcija je namreč na neki način tudi vzgojna." Tedi Draksler, učenec 2. razreda šole Orehek: "Že lani sem bil na tej akciji. Verjamem, da bo tudi letos veliko odpadkov, upam pa da jih bo vendarle manj. Odločil sem se, ker me je spodbudil oče, pa tudi v šoli so nam pojasnili, kaj pomeni takšna akcija." Štefan Hrovat, Pirniče: "ila tudi predsednik KS Štefan Čebašek in tajnica Marinka Sivec, čistimo in urejamo bazen pri toplem vrelcu na Straži. Za urejanje bazena s toplo vodo (22 stopinj C) smo letos naredili že prek sto ur." Lojze Cesar, ekonom RD Bistrica Domžale, pododbor Pšata: "28 članov-ribičev je danes na akciji za ureditev ribnika Lahovče, obnavljanja in del na brunarici ter čiščenja robov in gozda. V soboto, 18. maja, pa bo tukaj člansko tekmovanjev ulovu na najteč-jo ribo." Dušan Krajnik, tajnik LD Sorsko polje: "Po lanski akciji je letos man j odpadkov. Pozna se, da so na nekaterih mestih stalni zabojniki. Boljši je odziv iz nekaterih osnovnih šol (Orehek, Reteče). Razočarali so srednješolci. Prišla je tudi predsednica Zelenih iz Škofje Loke Irena Peternelj, kranjski župan je poslal Tadeja Markiča, ni pa bilo škofjeloškega župana oziroma njegovega zastojmika." Brane Tavčar, vodja akcije LD Sorsko polje:1 "Pohvala velja kranjski Komunali, ki je poskrbela za dva velika zabojnika. Zelo sem tudi zadio-voljen, ker je občutno manj odpadkov, bili pa so med njimi tudi "zanimivi". • A. Žalar Zbiramo denar za Mitjo Čudna Pomagajmo dečku na invalidskem vozičku Kranj, 14. maja - Naši bralci se že odzivajo dobrodelni akciji, ki jo Gorenjski glas in Zavod za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja vodimo za 12-letnega Mitjo Čudna. Za Mitjo so tokrat prispela naslednja nakazila: sindikat podjetja Gradbinec Kranj je daroval 50.000 tolarjev, SVIŽ, sindikalna organizacija šole Matija Čop Kranj 60.000 tolarjev, SGP Gradbinec Kranj (Andrejevi sodelavci) 8000, Štern, d.o.o.. Gorice 5000 in Marija Baje 2000 tolarjev. Po 3000 tolarjev sta prispevala Venčeslav Thaler iz Ljubljane in K. J. iz Železnikov. Ob tej priložnosti popravimo še napako, ki je nastala pri prejšnji objavi: šola Matija Čop je na račun zavoda nakazala 194.235 tolarjev, 15.000 tolarjev pa ni nakazala HKS Kranj, temveč Janez Rekar iz Kranja. Za napaki se opravičujemo. Denar za Mitjo pa še vedno zbiramo na računu zavoda Vid, številka 51500-603-33783 (s pripisom "za Mitjo"). • D.Ž. Lovci, ribiči, gasilci, šolarji... so čistili Gorenjsko Avtomobili, marke, čeki in tudi fiksigl Konec tedna, predvsem v soboto, je bilo na Gorenjskem več očiščevalnih akcij. U avtomobila so našli. Gc-zfl LD Sorsko polje so bili K tokrat precej pestri in boú Kranj, 13. maja - Zelo zadovoljni nad čistilno akcijo, ki so jo letos v soboto organizirali že drugič, so bili zaradi udeležbe šolarjev iz ravnateljice Jolande Jerala iz podružnične šole Orehek in Reteče in Zelenih iz Kranja in Škofje Loke člani LD Sorsko polje. Veliko akcijo so imeli tudi člani ribiškega pododbora v ribniku v Lahovcah in domačini v Pirničah, ki so jim pri čiščenju bazena in toplega vrelca Straža pomagali tudi gasilci Spodnjih in Zgornjih Pirnič. Največja je bila poleg nedeljske ob reki Kokri od Ovčana do Preddvora v soboto vsekakor akcija lovcev LD Sorsko polje. Skupaj s šolarji in nekaj krajani je bilo na akciji kar 86 udeležencev. Lani so nabrali za 17 prikolic različnih odpadkov. Letos jih Kami uničila zima... ...uničuje sosed Zgodilo se je ondan, da je v Ševljah en sosed v roke vzel sekiro ter drugemu sosedu začel lupiti smreko. Tebi nič, meni nič je najprej olupil kakšno tretjino lubja s smreke, ter z delom nadaljeval čez nekaj dni. Protestov lastnika smreke nikakor ni in ni hotel poslušati, še več, močno se je razjezil ter okrog sebe začel mahati s sekiro. Posredovati so morali policisti, smreka je oluščena in se suši, sosed pa je sosedu v grožnji obljubil, da bo prihodnjič smreka zagotovo padla... Lastniki iivijo v strahu pred nova škodo in upajo, da bo sodišče nagajanju končno uspelo narediti konec. Znana slovenska 'fouŠarija' Še naprej živi in ostaja temeljni del pretežnega dela naše folklore. "Pa kaj, če je meni krava crknila, da sta le sosedu dve..." KAK§eN DoiGČAS. Df*\6A, tsu 6RtVA„CloVfcK NC Ot*xjMKA 7t &i $t TA Ko OTRotfjl i na Teocrv izw je bilo za kakšno tretjino manj, vendar so našli tudi denarnico s skoraj dva tisoč nemškimi markami. Lastnici so jih takoj vrnili. Našli so čekovno knjižico, ki jo je prav tako dobila lastnica. "Odkrili" so tudi injekcijske igle, ki so služile za fiksanje. Pa tudi dva "pozabljena", vendar vozna Lovci LD Storžič pa soj Kokro našli 15 vreč kromp"! pa tudi izbira štedilnik^ drugih naprav bele tehniM bila majhna. Za sedem toP jakov navlake so odpelj Tenetiše. Lovci iz LD Sc pa nedeljske akcije slabega vremena niso Wk in jo bodo 26. maja Skupna ocena akcij, # bilo na Gornejskem čez ' uli konec tedna več kot \\ bila, da se navlaka po letnih akcijah zmanjšuje pani občin pa bi ve pripomogli k še čistejS1 okolju, ce bi na primer' trikrat na leto v obči' organizirali odvoz koso*' odpadkov. • A. Žalar OD GRADOM PIZZE IZ KRUŠNE PEČI TtóOC, THEL"5M§5 Mmm... kako dobro! BOGATA PONUDBA ZAKAJ Američan in Nemec tako rada sedita na našem stolu? ♦ ker so se nad »našim* hrastom navdušili že stari Benečani ♦ ker so klasične oblike trajno lepe ♦ ker imajo naši stoli certifikat kakovosti ♦ ker so glede na trajnost cenejši, kot si mislite ♦ ker nudimo 30 modelov v različnih barvah Miza + 4 stoli že za 29.900 SIT UP RADOMLJE - TOVARNIŠKA TRGOVINA ♦ Radomlje, S 061/727 122 ♦ Ljubljana BTC, hala D, S" 061/185 25 02 Akcifika- ptodaja ifuoyuk modelno. <* MAJJ1A AKCIJA GORENJSKE TELEVIZIJE IN GORENJSKEGA GLAS Razveselite svoje bližnje KUPON KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov: Predlagatelj: Ime in priimek:................................................... Naslov:.......................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:................................................................................................................1 Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoi^ 1. 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. , ftïüïOl 91.3 FH STEREO VSAK DAN OB 11.00 IN 19.00 URI