333 (Posamezna It ctH Ka S viaaijev.) V Ihta, v nedeljo 2. decembre 1M7 Uliik XLIf. vsak tei, Ml ofc nedeljah ki praz&tUfc, •b S sjatng. ttpAOMtve; UUm fr. Prsiiaškj Atflkega 3. 30, l. uads*. — Vtf »!>>i naj s« ©tfiiJsJo ut*!o»*u Kata. Nc.^nkirana p I*im w ot In rokopisi ne vračaj«. medoik Štei-i« Oodiiu. Uainik kc^ i .uđtaorf*. — Tuk ti*h«T.e .Edinki vpisane ređrvm $ mtjsaim DomŠtv+m v Trku, ullct Sv. Pravilu AftiSccga k. 2* Tdfiion Mredntitva in uprave Ker. 11*17. £1 f oiai n • t r a i i: Zđ ctlo Utia ....... K 31 3§ j **.................1*3 M trt IMMC«..........„..... Jf iM4Bl»mmšmMB......; ■i i«a ................ Pasaaa cza* Številke JtHmnM* m predaM» po 8 \amitu »Me pm 19 vTiurj^ " ? glasi m rnfaaaj« na aiUmetre v ftfrafcMfll «aa V-S^a ene: OgCri trgovcev ki obrtnikov.....umi p» Osrr.rtnicc, ra hvale, poslanice, oglasi deitarci!« ^e- vodov............ PUH M §o vM OjflaM v tefet* tista do pet vrat ....... . K vaaka nadaljiia vrata.............a* M«M ogJaai po 4 vinarje beseda, naj nanj pa M vioarfar. S^uJEfi"!! Uaf,f Jatnl oddeIek .Edinosti". NaroEaiM ltkLuMcil! w R^Jft ttpravi Usta. Fiačuja se Uktiofno 3 upravi .Edinosti- — fo^ |a to« se v Tnta. ^SifcJ!?8?^*! ""SHL^ ""^»ta v ulici Sv. fMMto AaUkaga it. 20. — PoitaohrantHiieai račun ft. M1.6SC. Zygiai nnnsdna percčiln. oržnuijanskfl volna v Rusiji. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se rasglaša: 1. decembra 1917. Italijansko bojišče. — Na M t. Perticu so bili italijanski Sunki odbiti. Vzhodno bojišče. — Nespremenjeno. Albanija. — Zapadno Korice so albanske čete s takojšnjimi protisunki izia-loviic francoski napad. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. LjEROL!N, I. (Kor.) VVolrfov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. dec. 19i7. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji je ostalo topovsko delovanje v zmernih mejah. Jt: izhodno Arrasa traja povečani ogenj dalje. Bitka pri Cambral-u se ie v*er;»i po-uc.no vnela z veliko srdi«o?tjo. Naši proti; padi v svrho Zboljšanja našita posto-jar\- sn irt ^'« r^-.^en izpeli. Najmočnejši 5 ni ar;Mj-j. hi irrnovk je prokrčil navi pehoti pot v sovražne črte med Menv-i c-om in Bourionom. Iz Fontaine in la F«H:e nw vrgli sovražnika proti vasem (ifahcoifrt, \nneux in Cantaing. Na obeh sirr-?eh Bf»nteuxa so naše čete od Schelde n?vz?or /. naskokom vzele višine na zapadnem bregu reke, predrle prve sovražne črte ter zavzele vasi Gonnelieu in VJifers GuislaJn. Žilavo se braneči sovražni!: ie imel težke izgube. 4000 Angležev ie l»i!o uietih in uplenjenih več baterij. Proti-3di. ki jih je izvršil sovražnik zvečer pr :» Gonnelieu. zastavivši tudi oklene a v iomobile in konjenico, so se izgubono-sno razbili. Oster topovski boj je trajal na bojišči« celo noč. — Armada nemškega tesarjev iča: Na zapadnem bregu Moze je bilo bojno delovanje artiljerij od časa do časa močnejše. — Ritmeister baron Richt-hoien je izvejeval svojo 63.. poročnik Klein svojo 22. zmago v zraku. Na vzhodni hi in ace'Ionski fronti nobenih večjih bojnih dejani. Italijanska fronta. — Napadi It^žij-iiov na Mt. Pertico so se izialovili. - 5>tROLIN. 1. (KorJ Veliki Klavni stan. 1. decembra 1917. zvečer. Na b<>f:šču pri Cambrai >o se iz»;itovili »nočni angkški protinapadi proti posto-$aii: aia. fci smo liti zavzeli včeraj. — Na %>v:.i!ii fromali nič novega. .Na drugih irontah nič važnega. iVw generalni Kvartirmojsrer rl. f.udendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 1. (Kor.) Generalni štab po-roCri: Mi'cedonSka fron(.i: Živahen topovski o^enj v (Klsekn in^A Ohridskim in Pr -^rins'-vim jezerom, \ okolišu Diioija in mest »ma v loku. reke Črne. V/hodno Prc-sp. »skega jezera, v okolHu Moglene in 7i'i -no Doiranske^a ^zera je b!!o od-b:t;u. % eč sovražnih izvi^^rških skupin. V ti«iliri Stri;me |e bifo odbitih več sovr^ž-nili skupin, ki so ee>ersio Koprive skuši 'o nioišii n^še jzvicniKe. Pri tem so »«i;e-Ic -'.vrisne sk »n!re znatne" izgube. — I) '»bruška fronta: Nobenega po-dogodka. TUPŠKD. CARfGRAO. 30. (Kor.) Generalni štab P -r n Sin: j^ka fronta: Boji so se nadaljevali: '«yp.c Vvdše in Ahuledše. ud obaie do [ i i «re. so naletele naie čete zopet na trdit o »nor. s > \se sovražne na- rade. Dalje jugovzhodno pri Naaliuu s<» A;:gleži s pehotno hi konjeniško divizijo ponovno napadli naše t2mkaj se nahaja-jočf čete in so bili vedno odbiti z nal-težltmi izgubami V teh srdUh bojih smo uieli en^Ka oficirja tn 20 mož. Naše čete so na desnem krilu Krepko nadaljevale svim« napade. Zavzele so že predvčerajšnjem Bet — el Foko in prodrle včerai v smeri R*o ur ei Tate. Nanaoazeljnost ude-ic/citih čet zahteva največje priznanje. L jeli ^^o enega oficirja in 30 mož In uplenili 4 strojnice. Pri naših četafc zapadno in južno Jeruzalema vlada le neznatno boino delovanje. Eden naših letalcev je sestrelil en sovražen pri vezni balon. Sovražne provijantske in municijske zaloge >o bile usnpsno nbmetane z bombami. SOVRAŽNA URADNA POROĆILA. Italijansko poročilo. 30. novembra. — Topovski boj, ki narašča na vsej fronti, jc bil posebno živahen v ozemlju Meltrite. na asiaški planoti in v nižini sr^dnii. m dolnje Plave. V obalnem p.iMi je ang'eski loonitor obsrrelieva! od sovražnika pri Passarelli napravljeni most na ladiali in razrušil. Nad Asia-gorn ie b:!»> sestre"' no eno sovražno leta!^. Tekom pretekle noči bila sovražna četna taborišča med telrre in Konza-Sorn uspešno obstreljevana »»d naš'h letal. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, I. (Kor.> \VoHfov urad poroča: V vodovju krog Anglije je bilo po topljenih zopet 13.0CHJ ton. ZADNJI TEDEN MORAMO POKAZATI, DA NAM JE 7. VOJNO POSOJILO NAD VSE. NOTA ENTENTNiH VOJAŠKIH ZASTOPNIKOV GENERALU DUHONINU. Duhonin stavil armadi vprašanje zaupolce., LONDON, 30. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Petrograjski korespondent lista »Times« iavlia: Vojaški zastopniki Velike Britanije, Romunije, Italije, Japonske, Francije in Srbije so poslali pre-Daily Tele-graph« poroča iz Petrograda, da je bilo idasom končnega rezultata volitev za ustavodajno skupščino v Petrogradu od-Janih za boljševike nad 400.000 glasov, dočim so dobili Kadeti okoli 250.000 in socijalni revolucionarji 150.000 glasov. Glasovi. od Jani za ostalih 1 f» strank, so skoro brezpomembni. Izmed 12 se.ev jih ie šest lurliševiških, 4 kadetski m 2 so-cijalno-revoh'cifonarska. Odgovor avsiro-ogrske vlade na msko noto. DUN \J, L (Kor.) Odgovor avstro-ogrske v laJe na ru>ko okrožno brzojavko 7 dne 28. v-, vembra ie bil še istega dne . adiotelegrafskim potom odposlan v Car- koje Scio. imenovana ruska brezžična postaja je potrdila sprejem depeše dne 30. novembra i Sestanek severnih kraljev. KRISTIJANI JA, 1. (Kor.) Tekom sestanka Kraljev v Kristijani ji dne 28.. 29. hi 30 novembra so sc vršile med ireini kralii in me*1 norveškim državnim ministrom. danskim ministrskim predsednikom, švedskim državnim ministrom in ministri za vnanje stvari vseh treh držav posebne konference. Tekom sej je bil sklenjen sporazum v sledečih točkah: V sled soli-daritetnega čustva treh dežel izjavljajo vlade sporazumno, da hočejo, d kler bo trajala vojna, vzdržati prijateljsko in zaupno razmerje muj drŽavami In obenem tudi strogo nevtralnost. KONFERENCA ENTENTE V PARIZU. PARIZ, 30. (Kor.) Agence tla vas javlja: General Cadorua je danes zjirtraj prispel semkaj. Na Ouai d* Orsay ie bila danes dopoldne otvoriena Konferenca aliirancev. Po kratkem nagovoru je ministrski predsednik Clejnenceau i^ozdravil delegate in naglašal važnost ^kleix>v,.ki jih je izvršiti. Nato -o p.ičeli delegati razdelitev vlela ined odseke. Vnanie-političra de:,ata v glav . t« odseku raitista^. BFK'OlJN, 30. (Kor.) Glavni odsek ? ijfis-a^a ic r-čal z vnanio politiko. I ržavni tajnik /a vnanje st\ari, dr. K i'vrr^rn, je naglasa', da je Rusija, ki je z i^oaia vojno bakljo v svet, odstra?nila sedaj vse krivce in se nahaja trenutno v težki borbi, da si pridobi s premirjem in j mirom čas za ureditev notranjih razmer. Opozarjal je dalje na včerajšnje besede državnega Kancelaria in rekel, mi se tudi v tem vprašanju ne bomo izogibali načel krepke in zmerne drža\niške umetnosti. Načela, ki so jih razglasili sedanji mogotci v Petrogradu. so primerna podlaga za ureditev stvari na vzhodu. Glede Itaiije jc dr. Kiihlmaiin naglašal. da je prišla v okrilju trozveze do velike moči in ugleda, vendar pa ji kljub izdajstvu v tem času popolnega poloma marsikdo ne more odreči vsega sočutja. Državni lajnik je končal z besedami: Ker je sedaj jasno, da z zapada ne bo odgovora na papeževo noto in da ste Anglija in Francija odločeni le za nasilje, zato naj bo tudi nemški narod pripravljen, da pobije silo s silo, dokler ne napoči jutranja zarja boljSega izpoznanja tudi v zapadnih državah, hlepečih po denarju in moči, kar se je zgodilo že na vzhodu. Na vprašanje, ali bi bila pri morebitnih pogajanjih z Rusijo navzoča tudi Romunija. jr» državni tnjnik izjavH, da so vse vesti o 'kaki romunski r>onudbr za pogajanja dosedaj nepotrjene. Ako bi se Romunija odločHa za por?udbo. bi bila potrebna ločena pogajanja. BEROLIN, 1. (Kor.) Rajhstag je z vsemi proti glasovom neodvisnih socijalistov sprejel v tretjem čitanju 15 miliiardno vojno kreditno predlogo. Poslanska zbernka. DLNAJ, 30. (Kor.) Poslanska zbornica je reš ki predloge glede pomoči obrtnikom. Predlogi se tičejo oprostitev in dobavi janja surovin. Posh Špadaro ie opisoval žalostni položaj beguncev in prosil vlado, naj pusti begunce iz Pule, Rovinja in Tinjana kar najhitreje domov. Govornik ie zahteval za ?>rro ureditev apruvi-zacije. Posl. Fon ie zahteval pospešeni« povratka goriških beguncev. Posl. dr. Rybar se Je pritoževal nad načinom izvajanja repatriacij in protestiral proti temu, da se oblasti ne zmenijo za odločbe upravnega sodišča, ki so ugodne za begunce. Zbornica je sprejela nato v drugem in tretjem čitanju zakon o zavarovalniškem redil kakor tudi zakonski načrt g^edc odškodovanja neopravičeno obsojenih. Prihodnja seja v pondeljek. Delegacije. DUNAJ, 30. (Kor.) Otvoritvena seja avstrijske delegacije se bo vršila dne 3. decembra popoldne. Predposvetovanie ogrskih delegatov. BUDIMPEŠTA. 1. e p >sl. Pittoni poročal o resolucijah posl. Orandija, ki zaiite-vajo: naj vlada predloži spise o vseh se obstoječih internacijah in konfinacijah — dalje: naj poskrbi za to, naj se ne delajo zapreke zavrnitvi internovaniii in konfi-novaniit »>seb v domačijo in naj take stvari tako) reši; tTeiia resolucija zalueva, naj vlada na politične denuncijacije ne 11-krepa iiičesar, dokier(!), ui kazenskega ne disciplinarnega postopanja. Vsled Pitto-tiijevega poziva je dvorni svetnik t lun s Swoboda konstatoval, da je sedaj Še 101 oseba kontinovana in 23 internovanih. — Internovani so izključno le Še nevarni zločinci. Med konimovanimi so taki, ki so bili obsojeni, — »aki, ki so na opravičenem sumu špijonaže. in taki, ki imajo rodbinske člane v sovražnem inozemstvu. Te slučaje opravičuje vlada z razlogi na državno varnost. Kar se pa tiče povrnitve v domovino, ie vlada vezana na arinadna poveljstva, ki ne trpe sumljivih ljudi v ožjem vojnem ozemlju. Dr. r Jc ubZalovaJ. da vkliub ob- novitvi parlamentarnih razmer ni bilo še možno popolnoma odpraviti nezakonitih in protiustavnih miernacij in konfinacij. Najhujše v tem vprašanju je. da za take omejitve osebne svobode ne samo da ni nikake zakonite podlage, ampak, da so v zaionu izrecno prepovedane in označene kot zločin; vkljub temu pa jih vlada vseeno še uporabila. Ako jih vlada potrebuje, naj predloži zakon, kakor obstoji v Nemčiji za takozvano »Schutzhaft«. S tem bi bila dana državljanom možnost zakonitega postopanja in pravnih lekov. — Ako je kdorkoli obdolžen tudi najhujšega zločina, mora biti v zakonitem j oku zaslišan, iina pravico ugovora proti obtožnici, pravico do branitelja na razpravi, pravico pritožbe proti razsodbi. Internovanci pa so biii odvedeni. kakor najhujši zločinci, držani mesece in ntjsece v zapora, ne da bi bili zaslišani, — potem internovani. ne da bi izvedeli . a razlog in ne da bi imeli pravico pritožbe. In dolgo časa ni bilo možno izvedeti niti za oblast, ki je vse take reči odrejala m vodila. Šele po mesecih so ie izvedelo za nekak »vojnonadzorovalni urad«, ki je pa tudi bil popolnoma nezakonit. Kar je nezakonito treba odpraviti; tudi najresnejši oportunski razlogi ne opravičujejo očitne samovolje. Nato ie predlagal, naj se vlada pozove^ da ta^oj odpravi vse laternacije in Konimacije. i§totako nezakonite so prepovedi po- vrnitve v domovino. Iz domovinske občine sploh ni možno avstrijskega državljana odpraviti Tu nimajo vojna poveti-ništva nikake pravice oporekanja. Tudi one so podvržene zakonu, ki ne pozna take omejitve. Izjavil se je pa odločno proti tretji resoluciji, ker bi se ž njo vendar le priznalo, da ima vlada pravico, da v takih slučajih kaj ukrepa administrativnim potom, čeprav je bilo ustavljeno kazensko ali disciplinarno postopanje. Z mnogimi slučaji je dokazoval najraznovrstnejše čine samovoljnosti vladnih organov. Tu je ofbširno razložil slučaj bivšega župana Ivam* Hribarja. Dr. Grandi je utemeljeval svojo resolucijo rn se skliceval na različne slučaje na južnem Tirolskem. Glede pravnih izvajanj pa se ie prklružil dru. Rybafu ter izjavil,. da so ta Izvajanja izborna >n ne potrebujejo nikaklb daljših pojasnil. Ker ni bilo navzočega zastopnika domobranskega ministrstva in je več članov izrazilo željo, naj bi bil pri takih težkih obtožbah prisoten tudi ministrski predsednik, je predsednik seie tudi odgodi! razpravo in odredil, da se povabita v prihodnjo sejo oba ministra. Nagodba z Ogrsko. Ustavtni odsek je imel danes popoldne drug > se jo pod predsedstvom dr. Laginje; prisutiii ministri \ ii. dr. >e!d!er. baron dr. VVimmer, baron dr. VVicscr, baron dr. BaniMiis. Posl. dr. Oberleitlmer je izražal težke pomisleke proti podaljšanju dosedanje nagodbe z Ogrsko. Ali v-^ed težkih sedanjih časov noče delati težav in bo glasoval za podaljšanje. Posl. dr. Evgen Levicky je izvajal svoje pomisleke proti nagodbi. Govoril je o postopanju Madjarov proti drugim narodnostim, posebno proti Ukrajincem, kar do-naša škodo vsej monarhiji. Stavil je resolucijo za izboljšanje teh odnos a Je v. Posl. Cech je predlagal resolucijo, ki poživlja vlado, naj pri definitivni nagodbi z Ogrsko skrbi za to. da bomo imeli v Budimpešti organ, ki varoval na Ogrskem interese naših državljanov. — Ogrska pa imej enak or^an na Dunaju. Posl. dr. Laginja je izvajal, da je duali-stiški zlstem ncvzdržljiv, od kalkoršnckoli strani naj ^a Jugoslovani opazujemo; enostavno zato, ker taka konstruktura prinaša -s.tina po sebi delitev vseli vej javnega življenja. Navajal je cuo vrsto zgledov iz kulturnega, pJitiskega, trgovskega in obrtnega življenja v avstrijskih južnih pokrr.iinah po eni, in v onih. ki spadajo k Ogrski, po drtigi strani. Podaljšanje duali-strškega zistema, čeprav le v gospodarskem oziru, ie nesprejemljivo za Jugoslovane. Enako je tudi za ne še povsem dobro znane pogodbe od meseca februarja t. L (na katerih sloni vladna predloga) — Naj se glase že kakorkoli, vsekakor .\o prenagljene, 'kajti nič ne vemo, kako se razvijejo razmere v inozemstvu in j• i i > «>— gaianjih za bodoči mir. Naša monarhija pač ne bo mogla v sedanji obliki iti na mi rovna podajanja. Podaljšanje dosedanje nagodbe ni unestno, kajti razmere v obeh polovicah im ^arh je so sc neizmerno iz-premeitile. — \ sled volje so nastale vse druge dimenzije, vse drugačne razmere, nego so bi'c ob sklepanju trgovske iii carinske pogodbe 1. 19t>7. Vladi bi se bili morali zjedmiti na formulo da so vsi žitni pridelki, vsakovrstna živila, živina na Ogrskem, — potem vse rudnine, želez:)! izdelki, purolij in premog v Avstriji — enako kakor vodstvo vojne — popolnoma edinstveno dobro, ki je treLa skupno gospodariti ž njim med vojno in še dolno po dokončani vojni. Vse drugo je le slepil en lesk nekake ureditve vzajemnih od-iiošajcv. — Govornik in njegovi tovariši so proti podaljšanju sedanjega položaja, ki pomenja le počasno izumiranje jugoslovanskega naroda; zato bodo glasovali proti podaljšanju nagodbe. Posl. vit. pl. Abrahamova icz je menil, da prisostvuje že.tretjemu nagodbenemu pogajanju, in je izjavil, da je Še obstoječa nagodba najpravičnejša in najcenejša. — Nasproti dr. Laginji ie izjavil, da je pač lahko v sedanjih časih ostro kritikovati, toda s samo negacijo ne dosežemo ničesar. Dualistiška oblika je zgodovinsko dejstvo ne Ic za sedanjost, marveč tudi za bodočnost. (Taki so Poljaki! Kakor jim kaže! Ali ni bila tudi Kongresna Poljska v ruski oblasti že »zgodovinsko dejstvo« — in vendar se ima /.daj vse korenito iz-premeniii') Posj. dr. Rcnner: S to predlogo hoCeio pogodbo Sturgkh-Tisza vtihotapiti v be se1:lo zakona. Pred letom, ko so pr.sle v javnost nekatere podrobnosti o d- govorih glede na ž-t.'? promet, carino n^ živino. :n o kvoti, >o se 'Liiiii z ogorčenjem uprl! vsi resri gospod;.*ski krogi avstrijsKi. Znano •e dalje, da Korber tega pakta ni hnicl prevzeti ter je moral čez nekaj dni — i:i. Zdaj nai r.i mi odobrimo, da vladi na podlagi teli iogovorov pričnete pogajanja z zavetniki in nevtralci o bodočih trgovskih pog-idtah. Tega ne moremo storiti, marveč moramo, obratno, zahtevati, da vladi poskusite najprej nova pogajanja. Stiirgkh-Tiszovi dogovort so še vedno pod glediščem vi- (sokega carinskega varstva, ustanovljenega i od knezom Biilowom. — A^i pa bomo li'oraii po vojni razmišljati uvoznih premijah, da dobimo surovin in živil. Predloga za pogajanja je torej zgrešena in parlament bi moral poučiti vlado drugače in bolje. — Dalje moramo poskrbeti, da bo že v kalit zadušen vsak poizkus za uve-Ijavljenje nagodbe s § 14. Zato je govornik predlagal dodatek na veljavnost do časa, :>ko nove dogovore odobrita oba ljudska zastopa .(avstrijski in ogrski) in stopijo v veljavo«. Ko je govoril še posl. Krart, ie bila generalna razprava zaključena. Olasovanjo o prehodu na podrobno razpravo se bo vršilo v prihodnji seji jutri (četrtek) ob 3 popoldne. Za železničarje. Posl. Korošec in tov. so podali vprašanje o neki tajni odredbi južne železnice na podrejena mesta, naj ne dovoljujejo dopustov za odmor — politiški sumljivim železničarjem. Ti so sicer že dosegli delno omejitev re odredbe, a s tem so razširili možnost Šikaiiam. Tako ravnanje je proti pogodbi, jc žaljivo, krivično in nesmiselno. Zahtevajo odpravo lakih razmer. Za sokolska društva. Posl. dr. Korošec, dr. Ravnihar, dr. Ry-'bar in tov. so imerpelirali celokupno vlado radi ustavitve delovanja sokolskih društev na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. V Ljubljani niso navedli nikakega razloga, ker ga ni. Druga društva, zlasti nemška, so pa smela nadaljevati svojo delovanje brez zadržka. Tudi sokolska društva na Primorskem, v Dalmaciji in na Hrvatskem obstojajo še naprej. — Navedena prepoved more temeljiti edino le na denuncijacija!! ter neopravičljivi mržnji podrejenih organov. Potek vojne je pokazal. da je bila prepoved neutemeljena in krivična. Sokolska društva so rada dala vojaški upravi na razpolago svoje prostore za bolnišnice; članstvo je utrpelo ogromne žrtve na bojiščih: vsi so se domoljubno, pošteno in hrabro vedli. Zato vprašajo: 1. Ali je celokupno ministrstvo pripravljeno navesti razloge za ustavitev delovanja telovadnih društev Sokol na Kranjskem. Štajerskem in Koroškem ob izbruhu vojne? 2. Ali je pripravljeno odrediti, da se prepoved nemudoma razveljavi? 3. Ali je pripravljeno povrniti prizadetim društvom provzroč no gmotno škodo vslcd nenadne ustavitve. 4. AH je pripravljeno pozvati na odgovor vse činitelje, l i ^o povzročili stvarno neutemeljene odredbe, ki so opravičeno razburile vso slovensko javnost ter žalile slove i> k i narod? Današnja seja zbornice. Dunaj, 29. nov. Pričela ob 10, končala ob 2!4, kajti ob 3 pop. bo /•■■(.rovalo veliko odsekov. Zbor-nied deln e s pamiško : ilo. Navzočih jo izredno velik > poslancev. Ministrski predsednik je predloži! načrt zakona, s »katerim se zaradi ustanovitve noveg:i i: inistrsiva /a Ijnds'ko zdravje iz-preminja delokrog raznih ministrstev. (To nt) imelo menda 17 oddelkov, vzetih deloma iz drugih ministrstev, deloma na novo us: varit nih.) | Včcrai je postavil predsednik vmes na dnevni red načrt zakona o davku na vojne (dobičke, ki ga jc gosposka zbornic.i iz-! nremenila. — Poročevalce dr. Stcin\ven-der jc vmes zbijal ša!e gosposko zborni-I co in z vsemi varuhi vclckaprtala (n. pr. posl. Hummer); posebno pa je odločno iicistc-pil za t i;'1; > obdačenjc zasebnikov n družb. Pri glasovanju je bil načrt zakona. z neznatno izjemo, sprejet popolnoma po že sprejetem besedilu. — Zakon ie bil potrjen tudi v tretjem čitanju. — Sprejeta ie bila še resolu ni i. ki pozivlje vlado, naj eim prej predloži državnemu zboru glavne poteze obširnega finančnega načrta. Nato jc poročal posl. dr. Ofner o ju stičnih zakonih, ki jih gosposka zborniea ni odobrila in so zdaj že — v tretjič na dnevnem redu v poslanski zbornici. Naglašal le, da zakon o vojnem sodst vu za civilne osebe izgublja na aktualnosti. Kajti kmalu bodo redno delovala vsa civilna sodišča. — Tudi spor med obema zbornicama o razsodbah. Ki do 7. julija še niso bile pra-vomočne, izgublja veljavo, kajti vsi taki slučaji prehajajo \ razpravo pri civilnih sodiščih, — in sicer po zaslugi najvišjega vojnega sodnega dvora, ki ie tako odločil jnoti odredbam državnih pravdnišlev in posebe šc \ r hov nega sodišča. — Odločno ie nastopil /a prvotno besedilo zakona o porotah. Predlagal je, naj zbornica sprejme odsekov e predloge. Po daljni razpravi so Lili ti predlogi tudi sprejeti. Kaj naredi gos- ^ka zbornica? Ali ostane trdovratna? Potem bo morala poseči vmes mešana Komisija iz obeh zbornic. — Redko sc dogaja tako rezek ustaven spor med obema zbornicama. lieiTiSSuo in zsMete južnih Sisuanov. m. Ko govorimo o dejstvu, da Nernštvo no pozna nas. Jugoslovanov, nain niso na fHran .EDINOST" Itev. 333 V Trstu, dne 2. decemlra 1917 mislili samo Nemci v raihu. ampas. naši avstrijski Nemci. Tudi ti se odlikujejo s temeiiitim — nepoznavanjem nas ti razmer, naše duše, naših želja in potreb in našega napredka v politične dozorelo-sti. Ne poznajo našega juga m naroda, ki živi na njem. To je: poznajo ga krivo -Je na podlagi informacij od sirani cimteljev _zasebnega in službenega položaja — ki so jim vedno poročali, ne resnice, marveč tako. kakor'je ravno Nemštvo želelo. Zato so Nemci popolnoma desoriientirani in gledajo naš narod šc vedno takega, kakor je bil pred letom 1898. Nc razumejo, da jc s tem letom tudi za naš jugoslovanski narod prišla narodna pomlad, da so velike ideje francoske revolucije izvršile tudi v naš narod svoj zmagoslavni pohod, da je tudi v našem narodu narodnostni prhicip, načelo narodne enakosti in svobode, postal v izhodišče vsemu političnemu stremljenju. Mislijo še vedno, da imajo v tem narodu mrtvo, apatično maso brez narodne zavesti; testo, ki jc morejo oblikovati, kakor se ravno njim poljublja. Zato menijo, da morejo še vedno napram našemu narodu uporabljati stare metode preziranja, omalovaževanja: z ovsom \ eni roki za našince, ki so nezavedni ali nepošteni dovolj, da pokorno služijo nasprotnikom na korist in narodu na škodo: in z bičem v roki za ves ostali narod. Doslej so jim lepo vspevale te metode. Odslej .— to je trdna naša vera — ne bodo več. Oni pa menijo le še, da bodo vspevali. Eklatanten dokaz za to so ravno najno-veji gododki na jugu monarhije — njihova kampanja proti stremljenju našega naroda s pomočjo ljudi, ki so: ali brez iskre narodnega čuta, brez vsake skrbi in smisla za narodovo bodočnost, ali brez narodnega poštenja! Le po taki popolni desorijentaciji so se mogli nadejati, da bodo s Šusterštči, Stadlerji in Frankovci mašili narodu usta in mu diktirali, česa ne sme zahtevati! Menili so. da imajo t: elementi ves narod v žepu, da bodo z njih pomočjo narod strahovali. Motili so se krvavo! Danes mora biti tudi njim in jihovim eksponentom v Ljubljani, v Zagrebu in v Sarajevu jasno, da narod ni na strani teh eksponentov, dn jih odklanja in da jim ne priznava pravicc, da bi govorili v njegovem imenu! Spon-tanne in manifestantne izjave vse naše javnosti in izlasti po narodu izvoljenih kor-poracij kličejo jasno, razločno in neizprosno: dovolj smo tlačanili, dovolj ste nas izrabljali v svoje nam sovražne namene, dovolj dolgo nam jc vaša roka kopala narodni grob — to roko hočemo zaustavili, ker nočemo v grob, ker hočemo živeti in biti svobodni ljudje — saj srno po božji podobi ustvarjeni tudi mi! — Hočemo živeti svoje, človeka in naroda đco'no življenje v samostojni in svo- tudi ciioniral do teh modernih izpoznanj in vi-iukt ali posledica sedanje vojne, ampak enakopravnost absolventov tc šole, z ab- 3 - . _ . . • >• ___3r__j • V • .S__. 1__M________. nI, Al — t;,«- __* * " T __1J.I1 .1___L___ ir.i domovini! Otresti se hočemo vsa-carstva, do katerega nima nikdo i-c: Nc da Jikov in da so se iz teh izpoznanj in vidikov, iz izpoznanja svoje vrednosti, porodile naše zahteve, naša sedanja deklara-cijska politika! Ne poznajo naše duše, naših stremljenj, naših namenov. In kolikor jih poznajo, operirajo proti njim s podtikanji. Razbiti da hočemo monarhijo; Nemštvo da sovražimo; zapirati da mu hočemo poti do svobodnega gospodarskega tekmovanja. Ali konkretno povedano: pot do naš 'ga Jadrana. Na to podtikanje jim je že primerno odgovoril »A^ramer Tagblatt«, kakor smo povedali v prvem teh člankov. Kaj U'tvo bodi preporoditelj Evrope! Manifest sedanje ruske vlade, s katerim predlaga premirje in vabi na pogajanja za skico miru na podlagi demokratoma in samodo-lečbe narodov, ic človeštvo sprejelo kot odrešilno in osrečujoče blagovestje. V nič »nanje zadoščenje ni narodom te naše monarhije vest, da naša vlada pritrja ruskemu predlogu, v svojem odgovoru na ponudbo ruske vlade. V istem smislu se ie glasilo sporočilo ministrskega predsednika dra. Seidlcrja v parlamentu na Dunaju. Ali, bodimo odkriti: en pasus v Sei-dlerjevem govoru je. ki mora vzbujati v narodih monarhije pomisleke in bojazni in ki ni v soglasju z dejstvom, da naša vlada sprejemne mir brez aneksij, demokratičen mir na principu samodoločbe narodov. Odklanja vsako vmešavanje v našo lastno državno organizacijo. V princi; u je seveda ta klavzula povsem oravilna in aruvnost sama ob sebi umljiva. Saj narodi naše monarhije tudi nc pričakujejo . _ka. tako gleda naš čas tudi z neko I uresničenja svojih zahtev od pritiska večr i'"beznije na i^aie narode, »z narod- vnanjega sveta in vse. kar se trdi liane misli in demokratizira črpajo mali na- 1 sprotnega, je izmišljeno, ie laž. je tenden-redi vero v bm'^rost! Ic'iozno in obrekovalno. Ssj nasa sedanj \ Nemštvo noče razumeti. da se je tudi P otika, naša težnja po narodne« osvo-jugoslovanski rod vzgc]il in izevolu-jboienju ni od danes, ni od včeraj, ni pro- o rcUe te dni zagrebške »Male iu'j--: »l.judje so prišli do izpoznanja. naroda ne sestavljamo samo mi živi, 'o :e. gc 'craci a. ki živi v domovini, marveč. da ic narod kot človek, ki jc že dav-iio /ive!. ki i in hoče živeti, da je na-iud duševna skupnost vseh pokoljenj: starih, živečih in bodočih! To je bila v XIX. stoletju prva perijoda porasle narodne zavesti. v drugi polovici minolega s: le'ja so si polnili naredi nove r.a'u^c, ir. so iz pn>šlt:sii mi sedanjosti razvili prin-c;; narodna samodoločbe. Izpoznanje, da »na vsak narod svoj družabni duh, jc rodilo n: v pojni in novo zahtevo — državno samostalnost, ker narodi menijo, da ie samo n t podlagi neodvisnosti možno fznegovati narodno posebnost in lastno kulturo! Vse to tvori nekako naravno pravo____« Tako se je razširil poim narodnosti in emancipacije narodov. Onega dne. ko sc ic to dogodilo, je padla razlika med velikimi in malimi n2rodi. Končno pa jc začela prodirati nova ideja v notranjosti naroda in je našla v narodu malega človeka. Interes za male. dotlej neznatne ljudi kot temeljni narodni sloj je označil povsodi de-m krarizem. Osemnajsto sroletje je bilo še doba aristokracijo; v devetnajstem l»a so se oglasili dotlej — brezpravni. In glejte: kakor ima mal človek svoj pomen v narodnem telesu, tako ga imaio tudi mali narodi med velikimi! Narodni duh. spe e:i z demokrati zrnom, ie napravil konec raz) *:ovanjti med velikimi in malimi * i. In kakor ceni naša doba malega poni! STE K _ _ ^^^^ i dvt mila o resničnosti te tako površno d< gnane identičnosti in se ic čudila, da bi Slovanska strast. Uc Mii,a,K>v. n?1ia-'al yGeiiovi:t.,... _ , . - , r» - . » c | — ? se tudi ne čudi, ako narodi ne bodo — bodi nam dovoljena ta odkritost! — uverjeni o njegovi iskrenosti. Mir monarhiji ne bo še zagotovljen, četudi pride -sedaj do dogovora s tujimi državami, marveč šele potem, ko država ustanovi mir v notranjem z zadovoljenjem narodov! Idejam ne more zapovedovati noben Seidler: žive dalje hi ustvarjajo svoje efekte..... Slovenski oddelki m t kr. državni Obrtni ion v Trstu. Ministrstvo za javna dela Je dovolilo otvoritev slovenskih oddelkov na tukajšnji državni obrtni šoli in sicer za enkra:: specijalne šole za mašiniste pomorskih ladij, strokovne šole za mizarje in ženske obrtne šcie za izdelovanje perila, obleke, vezenin in čipk. Posebne važnosti za nas je otvoritev ?oic za pomorske mašiuiste prvega in drugega razreda. Od leta do leta se je množilo število avstrijskih ladij, ki so plule po sirskem morju daleč proti vzhodu do kitajske, in japonske obali- in proti zapadu Jo Amerike, poudarjala se ie vedno važnost morja in pomorskih prometnih sredstev za procvit >n razvoj naše monarhije, tehnika jc napredovala, parni stroji so dosegli nepričakovano popolnost, in ko so mislili, da je popolnost dosegla svoj vrhunec. so se pojavili plinski motorji in še modernejše parne turbine, ki so že deloma izpodrinile parne stroje. Stroji pa zahtevajo primerno izobraženo moštvo, naloga riašinistov je postajala čimdalje težja. — Uvidela je to tudi avstrijska vlada in trg. ministrstvo je izdalo 1. 1906. posebne pred-i ise za izpite mašinistov I., II. in 111. razreda. Po teh pa se zahteva za mašiniste i. razreda znanje enačb, logaritmov, trigonometrije, aproksimati vinih računov, i -ehanike, teorije o toploti in natančno poznanje par: ih kotlov in žnjimi spojenih računov, takisto za glavne in stranske itroje, zlasti za dinamo-elektriške stroje in za motorje z izmeničnim in z istosmer-nim tokom. Zahteve so bile visoke, teda popolnoma upravičene; manjkal pa je glavni predpogoj: primerna šola. Vse ostale velike države so imele primerno urejene strokovne šoie, naša država pa je imela edinole v Puli šolo za mašiniste III. razreda in še to, samo za vojno mornarico. Sedaj pa je ministrstvo za javna deJa sol ven ti z ostalih višjih oddelkov obrtne k>Ie in višjih srednjih šol. To vprašanje pa ni še rešeno. Poleg tega pa se otvori tudi poseben enoletni dopolnilni tečaj za one, Ki zadostujejo gori navedenim zahtevam, in ki sc dovršili predpisano poizkušno dobo na ladijali. Strokovna šola za mizarje je, kakor slična šola v Ljubljani, triletna in ima vzgajati mizarske pomočnike. Za sprejem je potreben dokaz, da je prosilec dopolnil 14. leto starosti, oziroma, da je izpolni v letu sprejema, in da je zadostil ijudskošolski obveznosti. Isto velja za sprejem v žensko obrtno šolo, ki je dve- oziroma triletna. Ta šola ima namen podati znanje i:i potrebno izurjenost v dotični stroki (v izdelovanju perila, obleke, vezenin in čipk) ter poleg tega gotovo stopnje splošne izobrazbe in primeren pouk v gospodinjstvu. Tretji letnik (v delavnici) ima poglobiti in izpopolniti strokovno in splošno izobrazbo, pridobljeno v prvih dveh letnikih. Šola je develisna, in upajmo, da se čimprej prične s poukom. AprovisscMske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 3. do 8. decembra t. 1., (4 razdeljevanje), se bodo mogla proti preščipljenju št. 4 nove izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: TESTENINA. Vi kg testenine po K 176 kg. JEŠPREN. Vs kg ješprena (obdelanega ječmena) po K 1'08 kg. JAJCA. 3 (tri) jajca na osebo in teden po 50 vin. eno; za manj imovite (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po 30 vin. eno. SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10— kg; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. KAVNA ZMES. Polovico zavoja kavne zmesi kg zavoj) na osebo in teden po K 4.— kg. Polovico zavoja (Vr kg) 50 vin. Kavno zmes bo nakupiti obenem z drugimi živili proti predložitvi izkaznice za živila, ki se pre-ščipne pod št. 4., in proti izročitvi V-± odrezka oficijelne izkaznice za kavo, veljavne od 1. dec. 1917. do 31. jan. 1918., za vsako polovico zavoja kavne zmesi. KROMPIR. Na običajnih mestih sc bo nadaljevala prodaja krompirja na izkaznice št. 41., 42., 43. in 44. SLANINA. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 3. do 9. dec. dobe odjemalci izkaznice (št. 25) za slanino ter morejo nanje do vštete sobote. 15. dec. 1.1., v običajnih prodajalnah dobiti po G dkg slanine in 6 dkg paincete na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K IS'— kg. Cena za manj imovite (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 6*— kg (tako za slanino kot za panceto). Izkaznice št. 4 za slanino veljajo do vštete sobote, 8. decembra t. i. DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 3. dec. do 9. dec. t. J., dopolnilno izkaznico v št. 46 ter morejo nanio do vštete sobote, 15. decembra, v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. Dopolnilne izkaznicc št. 45 veljajo do vštete sobote, 8. dec. t. I. SVINJINA. V torek, 4. t. m., se prične prodaja svinjine proti izročitvi izkaznic št. 35, ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo SALAME. Pri vseli slaninarjih sc bodo prodajale salame (Plock\vurst) po K 17 kg. — Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter nc bodo mogli dobiti več kot '1 kg salam na izkaznico. ŽELVE. Na ribjem tr^u sc bodo prodajale želve Uartaruge) po K 3 komad. Redilna moka in kondenzirano mleko za starce, bolnike in otroke. 1 zavoj redihie moke (250 g) »>o K 1'— zavoj in 400 g kondenzirauega mleka po K 7'25 kg: 400 g (40 K 2*90. — Tekom tega razdeljevanja se preščipne štev. V. rumenih izkaznic (za otroke) in štev. 111. sivih izkaznic (za starec in bolnike), veljavnih za meseca november in december. Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do 1 zavo'a redihie moke proti preščipljenju št. V. C v IZKAZNICE Z\ PETROLEJ. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci (tako oni, ki nakupujejo v prodnj;;'-nah aprov. komisije, kot oni. ki si nabavljajo živila aprovizacijske komisije v skladiščih raznih zadrug ali pri iest-vinčarjih) izkaznice št. 9. 7a petrolej. — Na izkaznice št. 8, ki so že v posesti občinstvo, se bo moglo od pondeljka. 3. decembra, do vštete soboto.8. decembra v običajnih trgovinah za petrolej, dobiti po b-2 litra petroleja na izkaznico po 48 vin. liter. — Na eno in dve osebi po l/2 1. na tri, štiri in pet oseb po 1 1 in na šest in več oseb po lMj .1 petroleja na teden. * « * . . Kondenzirano mleko. Aprov. komisija naznanja; Vsled prometnih težkoč žal ni mogoče razdeljevati kondenzirauega mleka tekom tega tedna. Prihonjc razdeljevanje se bo vršilo kakor liitro dospejo že naznanjene dobave kondenziranega mleka in sicer, kakor je upati, že tekom prihodnjega tedna. Izkazilni listki za kruh. Občinstvu in prodajalcem kruha se naznanja, da vstopijo izkazilni listki za kruli v veljavo s petkom, 7. t. m. ustanovilo na državni obrtni šoli v Trstu i osebno šolo za mašiniste I. in II. razreda; pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice in sicer poleg italijanskega tudi slovenski št 1 A B, C, D, E v torek. 4. t. m., .na oddelek. Stem se nam Slovencem, ki bi-1 izkaznice 1 A, B, C, D. E v sredo 5. t. varno ob Jadranskem morju, prvič odpira m., na izkaznice št. 3 A, B, C, D, E, v če- pa* na široki occan in v daljni svet. ki so ga dosedaj spoznale edLnolc številne limo-/::ce ubogih slovenskih izseljencev. Mašinistična ic ^'orazrcdhi-. Za v:trp v prvi letnik se zahteya do\ ršitev letjega razreda meščanske "ali srednje šole in predpisana triletna vajeniš- a do- mek 0. t. m. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto N dec. t. I. Vsaka oseba ima pravico, tla dobi na eno izkaznico št. 35. 10 dkg sve/c svinjine po K 8 kg. Cena za manj imovite sloje (z rdeče tarskimi brki----In ta pleča!____Pravcati Michelangelov' titan! — Človek bi mislil, da nam opisujete grofa Miranovega. — je pripomnil nekdo. — Miranovega?---- Katerega?____ Onega slavnega generala, plevenskega junaka, strahovitega sovražnika nihili-stov?____ — Da! Kolikor mi je znanega, nt drugega z njegovim imenom. — I seveda____Slovana! — je vzkliknil Hubert. — Da nrsem takoj mislil na to! Kusa----seveda---- Rusa sta! Voivodirtja de Carllonc je nekoliko gospod, — če sc tak velikaš z mladim dekletom ineognito izprehaja po tujem mestu---- Huberta sc jc polastila ob tej pripombi luiia jeza. — Gospod, — je dejal rezko. — rekel sem. da jc bilo mlado dekle iz fine družbe, iz najboljše družbe. Bodite tako di.ber in verjemite, da se v tem pogledu ne zmotim lahko. Pogovor sc je nato vrtel čisio splošno okoli Miranovega, ne da* bi bil resno mislil kdo, da je on v kaki zvezi z starim gospodom na pokopališču. ba v tovarni za izdelovanje strojev. Pouk j prečrtano izkaznico) po K 4*40 kg. •U celodneven (42 tedenskih ur) in obsega} IZKAZNICE ZA SVINJINO IN GO- vse potrebne predmete ter hoče tudi dru- VLDINO. guče i/P' polniti izobrazbo gojencev. Zato Razde ic s? izkaz-.ice št. 36. za svinjino so se razni krogi v Trstu tudi za\ zel? za | iz izkaznice št. 1/ za govedino. n d j-I so, nwpr.z :iavaji>č globokega prepada, ki i .slovansko in romansko pleme, izrekali Hubert, ki jc poli i- česar in >e gledal smehljaje se. kako so sc zmote teh ubogih družabnih predočeb je s svojega stališča presojal značaj jania te znamenite osebnosti. Dočin. so ga 1 nekateri občudovali kot velikega držav- \ marsikatero abotnost. Hubert, ki jc pika. ni bil za druge nič drugega kot kr- znal težavnost teli vprašani, ni govoril ec voločen Kozak. Kakšno ulogo pa jc igral pravzapT sc ne upošteva njegovo sijajno vojaško j križale in mešale in se končno izgubile v delovanje? Ali je kot predstojnik tretjega j globoki leini slovanskih razmer, ofldi-lka'taine državne pisarne izvuial sa- Njegovo zanimanje oddelka iajne državne pisarne m< misijo mrkega tiranstva, ali ra jc v službi javne blaginje pravično opravljal svoj sodniški posel? Ali je v resnici podpiral prestol, ali pa jc nasprotnike absolutistične monarhije le po nepotrebnem spravljal v obup? Kako daleč je šel s svojimi nasilnostmi? Ali je res, da nihiHsti, ki so bili v pet erpa v lovski trdnjavi v podzemskih ječah, niso več zagledali belega dne?____Nihče drug: ni vedel tega, samo on; morda tudi Bog in car---- Gostje vojvedinje de Carlione so vkljub svoji svetovni naobrazbi zašli v običajno onim zmoto, da so to mogočno rusko osebnost Vsaktmenfc z merilom svojih romanskih duš, in pa je hitro zoper oživelo, ko je nekdo vprašal nenadoma: — Saj pa menda vendar veste vsi, v kako strahovitem .položaju se nahaja grof Miranov ? — Kako vendar? — Misli se, da so ga nihilisti obsodili na smrt, in v tem slučaju je kot pribito, da ga zadene smrt Ko zjutraj vstaja, se mora vprašati, ali ne poči morda danes kaik samokres ali se razleti kaka majJma bomba____Ce je to res, si lahko mislimo, kako je njegovo življenje----Damokle- iev meč je v -primeri s tem prava malen- kost. - -__ (Dalje.) Oglje. 10 kg na izkaznico. Nova milnica: Rdeče izkaznice št. 962— 1171 (obrobna št. 4) dne 3. 12., pri Ne-menz ul. S. Francesco d' Assisi (cena 00 vin. kg), št. 1172—1421 (obrobna št. 4) dne 3. 12., pri F. Nenionz, ul. Acque (cena 60 vin. kg). — Sv. M. M Spodnja: Rdeče izkaznice št. 456—484 (obrobna št. 1) in št. 1—484 (obrobna št. 2) dne 3. 12., pri. C. Girotto, ul. Amalia 13, (cena 84 vin. kg). Drva za kurjavo. 20 kg na izkaznico. Sv. Vid: Rdeče izkaznice št. 355—410 (obrobna št. 4) dne 3. 12.. pri A. Cei ul. S. 1 ucia 2, (cena 30 vin. kg), št. 411—425 (obrobna št. 4) dne 3. 12.. pri P. Salo ul. Fontanone 30, (cena 30 vin. kg), št. 426 -487 (obrobna št. 4) dne 3. 12.. pri A. Bruna ul. Econcnio 2 (cena 28 vin. kg), št. 4NS— 549 (obrobna št. 4) dne 3. 12., pri A. \er-bais, ul. Ccrreria 2, (cena 28 vin. k^.). — Nrvo mesto: Rdeče izkaznice ši. 94S— 1007 (obrobna št. 3) dne 3. 12.. pri A. Lo- zej ul. Boroevič 63, (cena 30 vin. kg), št. 1008—1107 (obrobna št. 3) d:ie 3. 12.. pri A. Gamoscl ul. Geppa 10, (cena 30 v kg), št. 1108—1169 (obrobna št. 3) dne ??? pri A. Stock, ul. Suuerro nuovo 15. (cena "'8 vin kg). — Stara mitnica: Rdeče iz- kaznice št. 4010—4069 (obr. št. 3) dne ?? Sirovizzu, ul. Conti 2. (cena 30 vin. kg), št. 4070 —1131 (obrobna Št. 3) dne 5. 12.. Pii G. Hrovatin, ul. Media 52, (cena v kg), št. 4132—4193 (obrobna št. 3) dne 6. 12.," pri A. Galopin ul. Settcfontane 16. (cena 2S vin. kg), št. 4194—4255 (obrobna št. 3) dne 8. 12.. pri G. Zerja!, ul. Scttei.m-tane 250, (cena 28 vin. kg). — Nova mit- nica: Rdeče izkaznice št. 1422—14h3 (obrobna št. 4) dne 4. 12., pri F. Nemenz ul. Aeque 20. (cena 28 vin. kg), .št. 14JS4— 1545 (obrobna št. 4) dne 5. 12., pri .1. Taučer ul. S. Zaccaria 3. (ecna 28 vin kg). — Sv. lakob: Rdeče izkaznice šr. 4073—-4096 (obrobna št. 2) dne 3. 12., pri A. Ver-betz ul. Giuliani 12, (cena 30 vin. kg). : t. 4097—4196 (obrob. št. 3) ? 12.. pri (i. Pa-liaga ul. Oh n o 9. (cena 30 vin. kg?, št. 4197—4296 (obrobna št. 2) dne 4. 12., pn o. Paliasa. ul. Olmo 9 (cena 30 vin. kg>, ši 4297—435S (obrobna ** dno 4. 1A. pri (i. Macorin ul. Madomnina 8. icen;» vin. kg), št. 4359—4458 (obrobna št. 2) dne 5. 12. pri G. Paliaga ul. Olmo 9, (cena 30 vin. kg), št. 4459—4520 (obrobna št. 2) une 6. 12., pri G. Haipel ul. S. Giusto 16. (cena 28 vin. kg). — Vrdela: Rdeče izkaznice št. 319—380 (obrobna št. 2) dne 8 i9 ~ pri G. Miceu ul. S. Cillino 2. (cena >8 vin. kg). — (Jarbola: Rdeče izkaznic.-št. 171—232 (obrobna št. 2) dne 7. 12., pri G. Frank, Bivio 8, (cena 28 vin. kg). Premog (fossile). 20 kg na izkaznico. Novo mesto: Modre izkaznici: št. 468 -624 (obrobna št. 9) dne 3. 12., pri A. Loze] ul. Boroevič 63, (cena 13 vin. kg). — Sv. Jakob: Modre izkaznice št. 593—647 (obrobna št. 6) dne 3. 12., pri A. Babuder ul. Giuliani 21. (cena 13 vin. kg), št. 648 — 773 (obrobna št. 6) dne 3. 12.. pri N. Poro-pat ul. del Rivo 10, (cena 13 vin. kg). — Rocol: Modre izkaznice št. 92—176 (obrobna št. 5) dne 3. 12., pri G. Skfflan Valle di Rczzol 730, (cena 13 vin. kg). — Kolonija: Modre izkaznico št. 144—164 (obrobna št. 2) št. 23—164 (obrobna št. 3) m-It. 1—77 (obrobna št. 4) dne 3. 12., pri L. Prešircn. Kolonja 2, (cena 13 vin. kg). Rjavi premog (briguettes). 10 kg na izkaznico. Sv. Vid: Modre izkaznice 5t. 855—879 (obrobna št. 5) in št. 1—152 (obrobna št V Trstu, dne 2. decembra 1917, »EDINOST« štev. 233. Stran III. (>) diie 3 2, (cen tcoTiomo! šinca, istotako zahtevamo, naj se strogo 38 vin. Kg). — Staro meHo: Mo- uveljavlja načelo Svoji k svojim. Čim Je 12., pri A. Bruiic, dre izkaznice št. 386—390 (obrobna št. 7) h štev. 1—313 (obrobna št. S) dne * ll, pri A. Poropat u!. Capitelli 14, (cena 38 vin. kg). — Novo mes k tujim pogrebnim podjetjem, da-si obstoji tu tako podjetje, ki je vodi in upravlia našinec — zelo kulantno, kar priznavajo tudi drugorodci. Novo pogrebno pod-etje g. Stiblja, ustreza popolnoma vsaki zahtevi v nič manji meri. nego druga slična podjetja. Šc več: dovoljuje celo ul. bcus>a mitnica: V-Tobna št. £ nI. A. Cac< Jakob: Mg st. i, 10) dne S. 12.. pri Mamich ' kake pogodnosti ob isti ceni. In da je mož er.a 3S \ "n. kg)._ Stara naš, je dokazal te dni. ko je brezplačno 19 (ob- pribavil vso pripremo — s svečami vred ' — za krasni katafalk povodom Krekove e iz 12., ! Z i 1? VC f I A 12 t. A. Coci^ in. kg). -. 774—90 Por I w I W I - Sv. J zadušnice, kar bi bilo pri vsakem drugem (ob-1podjetju stalo najmanje 200 krcn! V takih ul. slučajih veljaj načelo: Svoji k svojim! i. 1< (oh. i olji i a U. r.) dne C\ 12.. C M C. i*l il I i. :o 29. (ccna 3S vin Modre izka/'iice ž!. 1/7 št. 5) di ic 5. 11. pri Pcver iella 7, (cena vin. kg). ►na vesti. Odborova seja Političnega društva »Edinost se bo vršila v sredo, 5. t. m., ob 3 pop. v prostorili uredništva v ulici sv. Frančiška 20 I.. Ker so na dnevnem redu važna poročila in predlogi, se priporoča polnoštcvilna udeležba. — Predsednik. Smrtna kosa nam je pokosila mladega moža. ki jc zaslužil, da se ga spominjamo tu z ljubeznijo in hvaležnostjo. V četrtek smo spremili k večnemu počitku Frana Perata. sprevodnika državne železnice. Pokojnik ie bil človek nairahlejega srca, zvest in udan tovariš svojim stanovskim tovarišem, ImbeznHv družabnik, iskren prijatelj, navdušen pevec, zvest član m-Kola* in Slovenec, ki je posvečal svojemu narodu vso svojo žarko ljubezen. Vest » njegovi smrti nas le globoko pretres" ~ f:ali —..........» Ob S solzami v očeh smo ga sorem-nali na niegovi zadnii poti in smo mu v 7n ik svoje žalosti zapeli žaiostmko! žalostni priliki K^»la po tako dolgem presledku. Naj bla-gi Fran Perat počiva v miru! Ostane nam v trainem. oajblažjem spominu. — Kolaši. Gorice smo prejeli vest. ki osu pij a in ki bi se morala zdeti neverjetna, izključena. ako bi ne bila resnična. Armadno po-ve'istvo je razglasi1:) v minolem tednu, da se moraio vsi možki od 16. leta najprej 7glas;ti pr; etapnem štacijskem poveljstvu, ker dobč svo*e- legitimacije. Ta razglas ie bil sestavHcn v furfanskc-nemškem-itali-janskem ieziku!! — Neverjetno! Človek veruie svoilm lastn'm očem. ko čita i . Po vsem. kar se ie dogodilo, potem, ko h' b!i dr>~ d a t morali poučiti tudi najtrdo-vratnejega slepca, kako krivičen za slove1 ko večino prebivalstva v deželi in št.f P;'v za državne koristi je bil prejšnji m v jezikovnem pogledu; vkljnb dejstvu. da je v goriškem mestu najmanje pof vica prebivalstva slovenske namd-— vk!»ub vsemu temi? se vrača prej-š- ' ziitem zan s'av!;am*a slovenske na-roj in nieca jezika in se celo šc po-ri^-ruie! Priznava se veljavnost nemškemu ieziku ki niti deželni jezik ni (ker tudi avtohtonega nemškega Življa ni v de/eli; rrigrava ^e veljavnost celo furlanskemu 'J r de ;cz»k. za jezik večine prebivalstva v deželi »n polovice v mestu ni prostora. Ta se nc pripoznava! Gorica veljaj tudi nadalje Kof italijansko mesto s privilegiji za nemški živelj; Slovencev pa ne vidijo, jih ne pri'!i «vaio. za njihov iezik ni mesta v ura J "h razglasih! Potem pa se čudijo in sc morda tudi zura*aio nad drznostjo Ita-liic. ki se oglaša s svojimi aspiracijami na to deželo, sklicevale se na narodni princip. n? narodnost orebivalstva! Nečuvena slepota! Kakor rečeno: človek mora strmeti, nj more verjeti svojim lastnim očem. ker ne more. razumeti take državnike... modrosti v časih, ko se toliko govori o pravičnosti do vseh narodov in o pravici samodoločbe!! Aprovizaciiski komisiji! Prejeli smo: Zgodilo ^e ic. česar smo se bali že ves teden: Koidenzirancca mleka ni bilo ta teden vse do danes, do sobote, in se tudi ne ve. ali pride, ali ne. Če pride v pone-deliek. ga vendar zopet izgubimo za ta teden (.Vtrti). J^iiavm. »n.ifsmateri rod-h-rti ro'cZc ta tedci šele prihodnji petek. a!i soboto, kait! zaračunal se nam bo potem že za pr liodnii teden. In ali nam bodo dn»!i tistim Ki čakamo mleka, vsaj re-diluo r: >ko za ta ted^n. če prklemo ponjo tia v torek, sredo, četrtek a!i petek. Rekli nam boodar-' s:* ** - rj * ;_" •** ' kakemu na- n. kg), št. 901—1025 Ne radi poedinca, ampak v interesu naše Slcbetz, ul. I stvari. Kaiti, zapomnimo si: vsaka naša ). — Rocol: | trgovina v tem mestu tvori kos naše narodne posesti! Dr. Tresic-Pavicic »^guan »z 7acreba. Z Dan2ja se nam poroča: V nedeljo jc imel dr. Tresič književno predavanje. Vkljub obljubi jc pa vpletel take politične opazke. ki so zbudile veliko demonstracijo, da — je morala vmes poseči policija Nato so hrvatske oblasti dr. Tresič n izgnale iz Zagreba. Morda bo to pomagalo, da bo dr. Tresič rajši na Dunaju, kier ie v odscKih in zbornici veliko dela, kjer je ta teden na dnevnem redu nagodba z Ogrsko iti mnogo dobrih predlog. To bo važnem delo. nego nastopi v Zagrebu. Mučni prizori. Prejeli smo: Dne 29. i. m. okolo 4 ure pop. ie hrlo na ul. Mirama- re ob južnem kolodvoru mnogo ruskih ujetnikov. Priti so morah od zunaj, ker se jim je videlo, da so zelo utrujeni. Ujetnikom v bližini se je nabralo mnogo civilnega fi'.nfatva, ki ie pomrl oval o revne može. Nekatere gospe so podaia'e ujetnikom iabolka in tudi kaka cigareta jim ie bila poklonjena. Stražno vojaštvo ic radi opisanega odvračalo ujetnike ~ ~ * ^ kar je napravilo zelo mučen vtis na meščane. Takih mučnih prizorov nc bi smelo biti! Odborniki In zaupnik! podruzn*ce Trsi I. »Zveze jugoslovanskih železničarjev so vablje.ii. da se zanesljivo udeleže zelo važne izredne seje, ki sc vrši jut*!, v po-nedeHčk, ob 7 7vcčer v društvenih prostorih v ulici Rinaldo Carli št. lo. Noslop rojanskega Sokola. Danes to:no ob 4 popoldne je v veliki dvorani Narodnega doma« v Trstu nastop rojanskega »Sokola« v prid ženski podružnici CMD (za božićnico'' in »soškemu skladu -. — Spore J je naslednji: 1 Proste vak- ženskega naraščaja. 2. Proste vaje moškega naraščaja. 3. Proste ^'aje članic. 4. Proste vaje članov. 5. Vaie ženskega naraščaja z zastavicami. 6. Pros a vaja Čla"!'c. /. Vaje moškega naraščaja s palicami. 8. Skupina. — Ker ie po dolgem času to prvi javni nastop našega pred ieli tako krepko razvitega Sokola, se nadejamo, da napolni občinstvo dvorano Narodnega doma do zndiregr* prostora. Dolžni smo. to vrlemu roja-itekcmu Sokolu, ki vkiiub težavnim razmeram krepko vzdržuje sokotsko mi-. Na zdar! Dekliška Marijira družba Pn Sv. Ivanu priredi v nedeljo. 9. decembra. ob 4Vj popoldne v »Marijinem dom:- predstavo. Na sporedu je: 1. Petje: »Tone. tone...«. prišel ta nastop našega g knjiz. lezika, samo za slov. Promet z zavitki na Dunaj. C. k. postno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Dodatno k tuuradnemu obvestilu z dne 17. 11. t. I. št. 36980/3. Odrejena omejitev v prometu z zavitki na Dunaj se zopet prekliče. Češko Budievička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. Q. Galatti (zraven glavne poŠte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. tivnostenska banka Podruinica v Trstu Ulica Ponteroftso vogal ul. Harfta Tarasa. — Lastna palaia. Dtlnlihi glavnica K 106.000.000. — Rez. »klad K 31,000.000. Izvrlui« kulantno vst banCn« In menjal* nlfne transakcije. - Uradne ure od O—1 pop ■ ■ : MALI OGLASI:: db M rtiuii« |9 4 M*i bMxi». tinitD« tisku« kaKa m rai«-f«i * »•j* makra» _ priiUiJkiii caaH □a □□ Te dni m Jc iop«i odpri« dobroxnana trgovina JOSIP SPEHAR & Cemp. = v Trstu, ulica S. Caterina štev. 7 ■ VELIKA IZBERA IzflotovlJenlh oblek za odrasle in otroke Suknle« Ranglan in Paletot. P. N. občinstvo naj si o pravem (asu preskrbi Izkaznifo. HIŠO T /•■nlji&čem i a vodnjakom, tri sobe. ka hinja, lep razgled, se proda. Rojaa—Moliai 7 37. Pikič. odda ▼ oajem ali 1635 ?Ql0t0l« vojaščine prost, v boljSi drž službi, ■lllCICn želi zsaoja z dobro sitairano gospo-difno ali vdovo brez otrok, katera bi imela kai zemljišča ali hišico. Revne ponudbe s eliko do 8 decembra na Ins. odd. Edinosti pod „Srečnejša > pomlad". 1*530 Limone v Tečji množini ao aa prodaj ▼ V&ldiriTO it 29. M. Mozetič. nlici 1635 V lini m pokrivala, pletenine, cunje IIU PI IH vsako vrste po visokih cenah. Žaklje po K 5. ACCO, ulica Acquedotto štev. 15. 1536 Zamenlim 6 4< »39. 2 junca od dveh let z enim volom teže 0—7 q žive vage Ricmanje 1629 takoj slovenska ia hrvatska ko-respon£entinja proti stalni in risoki t daći. Osebno s« pr a d staviti e fpriuevaii. Laz7aTo'.to vocchio it. S- 1631 Sprelme se fon ?S#a fSflVIn 39 " 38 ie rabljeaa. LcIljnC ICfljC kapi m takoj. Bittenz. uliCA Piceaidi i. I. aadstr A H HRVATSKA CENTRALNA ŠTEDIONICA zadruga s. o. j. u Trstu TRST, mjeseca studena 1917 Poziv. Prema § 7 novog društvenog pravilnika odobrenog dne 29. 3. 1914 na redovitoj glavnoj skupštini HRVATSKE CENTRALNE ŠTEDIONICE, zadruge s. o. j. u Trstu, ustanovljena je povišica poslovnih dijelova od K 5.— na K 50.— svaki udio. Pozivom na gore zaključenu povišicu, te na topogledni zaključak redovite glavne skupštine od 20. kolovoza t. g. pozivlje Ravnateljstvo Hrvatske Centralne Štedionice, zadruge s. o. j. u Trstu svoje članove, najdalje do 31. prosinca 1917 ito: 1. da zadrugari čiji jest sadašnji poslovni udio K 5.— poviše na K 50.—. 2. da zadrugari čiji su dosadašnji poslovni djelovi nad iznosom od K 50.— a nijesu dijelivi u 2, 3, 4 itd. poslovna udijela upotpune odnosnu razliku. OPAZKA. Po izminuću gore utanačenog roka 31. prosinca 1917 smatrati će se: 1) da zadrugari čiji su udjeli ispod K 50.— a nijesu se odazvali ovome pozivu povišenja svojevoljno prestaju biti članovima naše zadruge n smislu pravilnika. 2) da zadrugari označeni pod gornjom točkom br. 2 odustaju od uplate odnosne razlike, te će im pretičak nad 2, 3, 4 itd. nova poslovna udijela po K 50.— biti stavljen na raspolaganje. Ravnateljstvo HRVATSKE CENTRALNE ŠTEDIONICE s. o. j. u TRSTU. i i •s Fnliifl Anton Jtfkii toeluje ▼ miesa ateljei« rOIBsill v Trst« Vii delto Peste It. 10. 407 IM Ali A F popestrili išče t svrlio cenitve ženo UdUVbl lepe ®onaujo5ti, braz o'rolc, 35—45 Let staro, ki govori tudi nemško Pismene ponudbe z itr.fccoTO is točnim nosiovona pod „Udovec" na Ins. odd. Ed nosti 1624 UHHiAm 69 oddajo prostori gostilne Franc nUJClil v nI i c: Geppa St 18. brez dekreta ^l.isiti se » nlici Geppa «fc 16. I. nadst. J 634 Slamnate ieulje (Solne). (rgorcem pr peročam slamnate čevlje ia slaosualo poJplale za v fievlje, katere sem zaSel Izdelovati, tako »ia vsaki rahtevi lahko ngodlcn Ker je dru^a obutev tako bode ta ua osebe, ki imajo opravilo v «obahv dobro doila. Naj vaak poskusi. Franc Oerar. tovarna slamnikov v Stobu. poita Domž.ue pri Ljubljaui. 87 )3 r 6AHBRIH0S vsaki veter . ob •'/. niti varim predstava. MI0. ||| n 2. deklamacija, 3. »Sv. Noža' (igra v 2 dejanirh. -3. petje: »Divja rožlcat, 4. Brez zajtrka , burka v enem dejani'!. Vstopnina 40 vin . sedeži po 30 vin Marijina družba vabi vse prijatelje in rnjateljice obilni udeležbi. Pevsko društvo »Kolo« v TrHii priredi dne 2. februarja 1918. ua Svecnico, pevski večer. Isto naproša Urucra bratska društva. da se na to ozirajo pri svojih do-o-čitvali. Pevci so naprošeni. da se redno udelcžujeio pevskih vai ob torkih, sredah in sobotah v prostorih Glasbene Matice in sicer ob 8 zvečer. — Odbor. Zopet odprti poštni uradi. Včeraj so se odprli zopet poštni uradi v Krminu in Sv. Luciji za pisemsko poštr*. izvzemši priporočena pisma, ter v Prvačini za pisemsko in denarno pošto. JADRANSKA BARKA Trst. Via Kapital ki F1LIJAL.Il IS; i___ ™----- | Bn Vsakdo mora podpisati,!-VII. volno posolilo! iiBniiiHnnfliiiBnRi ! nadomestek loclelneja m!!a. Parfumiran in okusno urejen Nadomestek toaletnega mila Vsebina ene^a kartona 2 V, ducata, stane franko kron 26.50. Razpošilja tvrdka LANG & COMP., Osijek, S Hrvatska Slavonija, Župni . Brzojavni naslov: Lang&Comp Osjek ■■—11——■IIMHItfe; Ogiasi, osmrtnice, zahvale In vsakovrištf?; naznanila reklamne vsebine, nai sc poši liaio na »Inseratnl oddelek Edinosti « - ■3 IC 1I,3M.M9.- Dua a j Tefefthdfstteeee 7—9, Dnbtovnlk, Kotor, LJubljana, Metkovte. Opatija S«litt. S v«»tK, Zadar, VLOGE NA KNJIŽICE 31 •! =: 9 m = od v. Ivan). Izdajalnica št 3, meščanska, M>!a v »!. Scuole nuove št. 12, za mestne okrak IV. (Nova mitnica), V. (Stara mit-v.\ •'in VI. (Sv. Jakob). Izdajalnica št. 4 \ župnišče, za predmestna okra- ja V. (Roian). VI. (Barkovlje) in zgornje- ckoliška okraja I. (Prosek) in II. (Opčine).________________________________ — V smislu min. naredbe, izdane 21. sepr. 9®. Izdelovanje in popra** strojev ia mo- 1917, drž. zak. št. 383. se bodo izdajale trijtoijev. Preračuni. t9i vrsie potrdil o potrebi nabave obleke (izkaznic) in sicer: 1. Potrdilo A, za manj imovite sloje, ki Jaje pravico do nabav2 nove ljudske obleke ali že nošene, proti potrdilu potrebnosti in absolutne potrebe nabave. 2. Potrdilo B. ki daje pravico za nabavo novih ali nošenih oblačil (izvzeta le lji'dska obleka), proti potrdilu potrebe "nabave. 3. Potrdilo C, ki daje pravico za nabavo novih izgtrtovljenih oblačil, ali pa bla^a. ki je potrebno za njih napravo, proti predložitvi drugega potrdila (D), da je dotidnik odda! zbiralnici stare obleke pri deželni poslovalnici staro oblačilo iste vrste, kot si ga želi nabaviti. Kdor ima potrdilo A, more v njem označene predmete dobiti v oddajalnici stare obleke pri deželni poslovalnici, če gre za staro obleko; če pa si želi nabaviti blago ali novo, izgotovljeno obleko, pa dobi Ij-io v trgovinah, ki jim deželna poslovalnica poveri p: Klaio ljudske obleke. Te trgovine bodo izrecno navedene v potrdilu samem. K ior ima potrdilo B ali C. si nabavi dotične predmete po svoji volji v katerikoli trgovini. Ljudska oblačila zasedaj še niso na razpolago: deželna ;>oslovalnica pa pričakuje v kratkem dohoda nekaj partij, ki jih ie nakazala centrala na Dunaju, ta-kr da bodo manj imoviti sloji v kratkem u: r ob'.t izda pre. čin 1 Maj .iČne ped in Štedilniki M. ZEFPAR. ul. a Ciovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja ia najpopolnejša rfita. teue amerne. 202 Hotel Continental Trst., «llea Sati Nicolo 6t. 25 (blizn Corsak. Preao-£ii6e za vojake. Jmgaio. Cene imerne Postrežba točna. I9t Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih rečic lastue 4ovari,e — Val'V.i raz ih in veli« ob ti. Pere rmerne. — f*ns-one l>oliiJ3r, Trst Via dei Gil* 16. Šivalni stioji. DELNIŠKO DKJ.STVO ŠIVAENIH STKOJEV S1NGER, Trst, Corso Prodija uiraluiii ftrojev in vseh pritikliu. Delavnica z > popravljanje. 2-jS Domska krojačnica A. RIEOEK, Trst ulica Comsaerc ale 3. Izdeluje1 vsakovrstne obleke po an^icikotn in franeoskeiu kroj a, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. One zmerne._ 337 Nepremočljivi plašči. LEOrOLD H A A8, Trst, Oorso 2 ia via Barriera dobiti potrdila A za nabavo !. — Potrdila se morejo v dotičnih liicah zahtevati ustmeno ali pismeni v prvem Času je zaradi Izogiba ;ega navala priporočali drugi na-ismeno). V ta namen se bodo v gbvnih trgovinah s papirjem prodajale po deželni »oslovalnlei izdane prlglasnice (»prijave«, po 8 vin.), katere je treba natančno izpolniti in izročiti potem dotični izdaialnici i/kaznic, v katere področju ima dotičii'k svoje stalno bivališče. Vsi ti obrazci so trojezični, nekateri tudi samo slovenski Slovenske stranke na} torel povsod zahtevajo take obrazce! Priglas-nici je treba dodati »Izjavo«, koliko oble^ ke ima prosilec v zalogi, in sicer kedai* gre za prvo pismeno prošnjo, in vselej, ked.«r se prosi za perilo ali nogavice. Obrazci za te izjave, se tudi dobivajo v trgovinah s papirjem in sicer po 8 vin. Za izdajo potrdil B in C je treba plačati! pristojbino od 20 vin. do 1 K. kakor se pa* zahteva posamezne kose perila ali obleke ali za cele obleke. Za izdajo potrdila A se ne plača pristojbina in ravno tako nc za potrdi-lo C. če je potrjeno s potrdilom D, da je dotienik brezplačno od-did rabljeno obla:!!o zbiralnici stare obleke pri deželni poslovalnici. Prošnjo za izdajo izkaznic mora napraviti vedno glavar družine, četudi potrdilo rabi drugemu članu družine. Vsak. kdor pride prvikrat v izdajalnico izkaznic, se mora izkazali s kako uradno izkaznico, da stanuje stu1no v okraiu. ki spada v področje dotič ie rzdajalnice. Zadostuje izkaznica za živila. Izdajalnice bodo za občinstvo odprte t>d 9 dop. do 1 pop. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek. 3. t. m., se bodo od 9l,£ dop. do 1 pop. prodajale na javnr dražbi dragocenosti, zastavljene na /elene listke serije 141 in sicer različnih številk: popoldne od 3V2 do 6 pa nedragoceni predmeti, zastavljeni na bele listke serije 141 in sicer od št. 23.901 do št. 25.400. DAROVI. V počaščenie prve obletnice smrti svoje ljubljene in nikdar pozabljene mame daruje Rihard Grom: za božičnieo, za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda, za goriške begunce, za vdove in sirote ^a soški fronti padlih vojakov, za bolne in anjene vojake soške fronte za vsakega ch namenov po 2 K. l>cnar hrani uprava. V počašeenje 25 - letnice požrtovalnega n neumornega dela na narodnem polju »ospe Maše (iromove daruje Rihard. za žensko podružnico Sv. Cirila in Metoda r Sežani, ravnoisti v I rstu, za Zavod sv. sikolaja in za Krekov spomenik, za vsa-tga teh namenom po 2 K. — Denar iran: uprava. Za »bešk;;«, Anselu jHi^lane. nabrali pri »votkovih K 5 10 za moško podružnico Iružbe sv. Cirila in Metoda. Za Krekov spomenik nabrali Jugoslovani pri Sverkovih K 10. Za božičnieo daruje ga. M. Klinar 4 K, ,a. M. Bartol pa 5 K. >vetol Ltiskj podružnici CMD daruje g.a Carla Valentič iz Sv. Ivana svojo napit-1:110 K f>. Podružnica CMD v Rojanu. Uospa ;ampa na Greti daruje K 10 za božičnieo; °etrovc K 1'50; iz nabiralnika v kon-ftmmcm društvu K 24. Na ženltovanju g. Avgusta Laha in g.e ^uM iie roj. Klumpester, Rocol-Sv. M. naKdaTena. je vesela družba nabrala za u znesek 20 K. ♦ \ ^©cehia 10. Iiugata iibera vojaŠkik plašftev od K taKin 1 2q _ __257 Jestvine na debelo. Bogata iabera vaakovr->Luih jeetvia; proda aa debelo KUGO ERO OAMBEL ▼ Treku, ulica delle Acjtte TO^al ulico Coroaoo. 244 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermžk v Trsta, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo« letin«. — Plombiranje. — UMETftl ZOBJE ~~ Josip Struckel | TrstvMfllViflJMTbrcso-S.Cofcrma " Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov. Bodočnost svojih otrok zavaruješ proti naklepom naših sovražnikov če podpišeš 7. volno posojilo v obliki volnoposolllnega zavarovanja c. kr. avstr. sftlatla za vojake vdove in sirote v Trsta, imrnm uecciiio i\. 3 Primer: 1) Podpišeš in se zavaruješ za K 2000 ter plačuješ za loletno dobo po 8 K 50 vin. na mesec. — Otrod prejmejo po preteku te dobe celih 2000 K; če Ti umreš poprej, pa bilo že isti dan, dobe teh 2000 K tvoji otroci takoj; tu se neha vsako daljno plačevanje premij. Primer: 2) Z letnim zneskom K 303.70 ali z enkratnim vplačilom K 4150 se lahko podpiše in zavaruje 10.000 K sedmega vojnega posojila n. pr. za starost 30 let in dobo 20 let! Tudi mesečna plačila! — Z gornjim zneskom je voino posojilo 10.000 K plačano popolnoma in ni treba plačati niti vinarja več! V slučaju doživetja se izplača nom. K 10.000 brez vsakega utržka. Će pa zavarovanec popiej umre, denimo ko je plačal komaj prvo premijo, se izplača otrokom takoj K 10.000 nom. vojnega posojila. Pri enkratnem vplačilu (4150 K) je ugodnost še višja: v slučaju predčasne smrti zavarovanca (n. pr. v 6. letu), se izplača otrokom t a ko j 10.000 K nom. vojnega posojila a poleg tega dobe še znesek K 3.200 v gotovini kot povračilo še ne neporabljene premije. Matere, očetje, ne skrivajte denarja, ampak obrnite ga v prid svojih nedolžnih otrok ! J1 i!i' V Pristopate volnoposoiilnemu zavarovanju! J Hfeie! in restavracij« METROPOLE Trst, ulica 3. Nicol* 22. Kuhinia prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja stost. — Cene zmerne. H" nefarnscf li je prtiiMe m Corso k 15 tfalanflB 0. Joreo*rtt» a Plgl*. Ubere srebrnih ia slattti ; prstanov, verHto Hd. Cese —reti Ljubljanska kreditna banka —Podružnica v Trstu ■ ■ Ulico Ca^rma Ste«. 11. Uradne uk od 9-1 Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke« tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. »lose no bnližlce obrestuje 4 % netto m no teKafl in ilre-raftn najbolje po (iosouoru. Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. Poslovalnica c. kr. razredne loterije. Podpisujte sedmo M vojno Državne posojilo. Podpisovalna cena . . kron 94.50 Popust..... n — Torej za K 100.— nomin. kron 94.— Rendibiliteta: 6.41 V Državne zakladnice. Podpisovalna cena . . kron 92.5U Popust ..........» —.50 Odbitek 1 meseca obresti „ —.46 Torej za K100.— nomin.*) kron 91.54 Rendibiliteta : različna kakor bodo iste prej ali slej amoriizirane. Največja : 7.50%. Najnižja 6.07%. •) Odrezkl ki zapadejo 1. februar). 1918 se takoj izplačajo. 0T Za predulme obrestna mera znliana na 5°l» Podpisovani« sprejemajo vse tukajSnje banke. iensko podružnico v Trs! V;"ir Jsrani nnravn