Pofitnlna plaCana v gotovini. Leto II., Štev. 18. V Celju, žetrtekZdne 16. marca 1922. Posamezna številka K 2 — GLASILO ZEMLJORADNIŠKE STRANKE ZA SLOVENIJO. IsHaja vsak žalrtek. Stana celoletno 20 Din. (80 K) n pol lota . 10 Din. (40 K) Uredništvo in upravniitvo listat Celje, Razlagova ulica 11. Glavni urednik: Anton Novačan. Oglasi sa vsak mm viiine stolpca (64 mm) K 1*20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1*- aa Ameriko Pri stalnih Insaratih znaten popu««. Vabilo. Zemljoradniki! Ha Jožefovo, v nedeljo dne 19. marca 1922 ob 3. uri popoldne se vrši v dvorani hotela Union v Celju shod Slovenske Zemljoradniške Stranke. Udeležite se tega važnega shoda vsi, ki se ne strinjate z delovanjem visokih meščanskih strank in ki Vam je blagor kmeta in delavca posebno pri srcu. Posebnih vstopnic ni treba. Pred našim shodom. Program zemljoradniške stranke je znan našim čitateljem iz »Naše Vasi*. Vendar je potrebno, da pred našim shodom poljudno, na kratko in vsakemu razumljivo ponovimo temeljne točke našega programa. 1. Zemljoradniška stranka smatra državno in narodno jedinstvo kot izvršeno stvar. To pomeni država Srbov, Hrvatov in Slovencev ni le naša država, marveč je tudi naša domovina. Slovenci, Hrvati in Srbi smo na zunaj en sam politični narod! Država še ni domovina, domovina še ni država. Avstrija je bila država, kateri smo plačevali davke in dajali rekrute, toda ona ni bila tudi naša domovina. Naša domovina je bila pod Avstrijo Slovenija in boljši duhovi med Slovenci so se dobro zavedali, da v Sloveniji ne vlada volja domačinov, temveč tuja volja, volja Dunaja in Habsburžanov. V Jugoslaviji pa smo Slovenci deležni narodne suverenosti, to je, brez nas in brez naše privolitve se z nami in o nas ne sme odločevati. To so temelji naše ustave. Če ni tako, kakor je zapisano, fUtO si krivi sami, ker nas zastopajo nefposobni in strahopetni poslanci, fci zlezejo vsaki vladi pod kikljo. Na zunaj smo Slovenci s Hrvati in Srbi en političen narod. To se pravi, kadar prestopimo meje naše domovine in nas vprašajo: Odkod ste? bomo odgovorili: Mi smo Slovenci iz Jugoslavije, mi smo Hrvati iz Jugoslavije, mi smo Srbi iz Jugoslavije. RA. Potovanje v Macedonijo. (Konec) Slovo sem jemal od Štipa pri nekem kotlarju, izdelovalcu bakrene posode. V delavnici je kovalo šest mišićavih Macedoncev po razbeljeni bakreni ploči, gospodar sam pa jo je držal s kleščami ter jo obračal po nakovalu. Kupoval sem od njih bakreno skodelico in bakreni vrč in jih naprosil, da mi vrežejo v posodje datum, kraj in ime kovača. Spogledali so se med sabo in po kratkem molku me vpraša gospodar, kako želim, ali srbski ali macedonski napis? Dejal sem, naj store kakor jih je volja. Torej po macedonski? Napišejo naj, kakor hočejo, sem odgovoril in se nasmehnil. Razumeli so me in eden izmed njih zgrabi posodo in odhiti ž njo nekam k sosedu. Oči so se mu Če se dandanes kažejo Srbijanci kot gospodarji Jugoslavije pred tujim svetom in označujejo našo domovino koi Srbijo, izvira to nekoliko iz tega, ker so imeli pred svetovno vojno Svojo srbsko državo in se svet drži še starega imena, nekoliko pa tudi iz tega, ker imajo Srbi skoro vso vlado v rokah, to pa vsled malomarnosti, sebičnosti in častihlepnosti naših poslancev, ki se za par praznih obljub vdinjajo tudi najbolj pisani in mačehovski vladi v sodelovanje. Sicer pa srbski seljak na kako nadvlado svojega plemena nikdar sploh mislil ni, temveč se je ta misel porodila le v puhli in bahati glavi srbskega meščana in takozvane beograjske porodice. S takimi mislimi se naš kmet, bodisi srbski, hrvatski ali slovenski ne ukvarja, ker nima za tako politiko ne časa in ne zanimanja. 2. Zemljoradniška stranka ni samo politična stranka, ampak je stanovsko gibanje kmetov in delavcev brez ozira na to, ali smo Slovenci, Hrvati ali Srbi po plemenu in narečju. Človeška družba se deli na . stanove, ali kakor pravimo na razrede ali sloje. Vsi stanovi so potrebni, drug brez druzega ne more izhajati. Toda ne gre, da bi vladal v državi samo en stan. V glavnem imamo dva dela: Na eni strani meščane, na drugi strani kmete in delavce. Meščani so šolani, imajo uradnike, imajo banke, imajo poklice, ki jim dovoljujejo, da se lahko pečajo z javnim življenjem. Vsega tega kmet in delavec nimata. Meščani živijo po mestih in ob železnicah, kmet in delavec iskrile, obraz mu je žarel veselja, in ko se je vrnil s skodelico, je gledal zdaj mene, zdaj zopet napis na posodi. Napis je bil bolgarski. Dobro? Dobro I In poln hvaležnosti se mi je poklonil in me je pogledal z globokim udanim pogledom, ki ga ni moči pozabiti. Spominjam se, da sem enak prizor doživel pred vojno na celovškem kolodvoru. Stara mamica, ki ni znala nemški, je kupovala vozni listek za pot iz Celovca v svojo domačo vas. Hrulili so jo pred blagajno in hoteli, da bi se bila naučila v dveh-minutah nemškega jezika. Posredoval sem odločno in starka se ni mogla dovolj načuditi, da je še kdo na svetu, ki se poteguje za „Slovenjo marnjo*. Nazaj smo se peljali čez Ovčje polje v oblakih prahu, ter nismo videli ne desno ne levo. Moj stari Paja se je pokril čez glavo In je zaspal, kar je bilo najpametnejše. Spal je sta p$ razstrošena in razbita. Meščani se lahko organizirajo, ker žive na kiipu, težko se pa organizira kmet. Zato ga organizirajo navadno meščani ter pravijo, da ga bodo zastopali. Ko pa pride do tega, da meščan kmeta zastopa, ga zastopa pač tako, kakor je njemu prav, ker je tudi Bog najprej sam sebi brado vstvaHl. Zato ima Zemljoradniška stranka veliki cilj, da organizira vse kmete in delavce cele države stanovsko, ne samq po kričaškem geslu kmet-kmeta, temveč na podlagi svojega zemljo-radnjškega programa, katerega bo uresničila z doslednim in stpotrenim delom. Pri tem svojem delu ne bo popuščala in delala zveze z gosposkimi strankami, zadovoljujoč se z drobtinicami ž njihovih miz, kot so storili to svojčas slovenski Samo-stojneži, ki so obesili svoj program na klin in ^e vpregli v radikalno* demokratsko-muslimanski jarem — za bore malo kmetskih koristi. 3. Cilj Zemljoradniške stranke je zadružna država, ki bo potom gospodarskega parlamenta uresničila tisočletni sen juaoslovan-skih kmetov in delavcev s pravično razdelitvijo koristi in bremen ki so posledica vsakega skupnega življenja. Kaj je zadružna država? Današnji družabni red počiva na dveh načelih, ki pa si nasprotujeta. Prvo načelo je gospodarska svoboda posameznika (ekonomski individualizem), drugo načelo* pa vlada vseh slojev (politična demokracija). Toda medtem ko politična demokracija zagovarja ravno- trdno in srečno in. dvakrat sem ga stresel,; da se je prebudil, ko smo obstali pred banom na sredi Ovčjega polja. Han je nadstropno poslopje, štirioglata mračna in vase zatopljena ' stavba.^ Zgoraj so prenočišča, spodaj gostilnica brez tlaka in poda. Krčmarica, dobrodušna starka z nabranim resnim obrazom, je pekla na ražnju prešička in tri niastne divje race. Pri mizi ob oknu sta sedela dva srbska kmeta, kolonista v teh krajih, pila žganico in čakala na pečenje. Ob zidu so sedeli žandarji, Srbi in Rusi, ki so ogledovali neke razglednice in se jezili in kleli ogorčeno. Najživah-nejši je bil mladi Rus, ki je neprestano ponavljal, da „protestira*. Zvedeli smo, zakaj se možje iako jezijo. Prejeli so svoje mesečne plače, toda vsak po deset ali dvajset dinara manje, a namesto tega odbitka pa dobili vsak po deset takozvanih pa* pravnost vsakega sloja, da sme biti deležen vlade, to je, da ima pravico soodločevati v državi o svoji usodi, je po prvem načelu (ekonomskem individualizmu) vsakemu posamezniku dovoljeno in dano, da sme gromaditi bogastvo do brezmejnosti. Mi vemo posebno po svetovni vojni, kako nastanejo velika bogastva. Milijonarji ne postanejo milijonarji zato, ker bi bili bolj sposobni, nego mi drugi, marveč zato, ker so brezobzirni, ker poznajo samo sebe, a sedanji družabni red jim dovoljuje, da smejo v tej svoji brezobzirnosti iti do vseh skrajnosti. Tako nastane kasta denarnih mogotcev, ki s svojimi sredstvi kupujejo „mrtve duše* tudi v politiki la imajo v državi prvo in odločilno besedo. To je kapitalizem, to je da-naišnja kapitalistična država. , Zadružna, država^.pa naj. temelji he zadružnem-načelu: Vsi za vsakega, vsak za vse. Boj med posameznimi stanovi (razredni boj) naj poneha, kapitalistično izkoriščanje naj izgine, lastnik zemlje naj je samo tisti, ki jo obdeluje sam. Stanovi naj bodo zastopani v gospodarskem, parlamentu vsak po svoji številnosti. 4. Zemljoradniške stranka prepušča vprašanje o notranji ureditvi države Srbov, Hrvatov in Slovencev svobodni volji ljudstva. Podlaga notranji ureditvi države pa mora biti vedno sporazum med posameznimi plemeni. Vprašanje o notranji ureditvi države so zapletle meščanske slanike do smešne in popolne zbeganosti. Iz tega vprašanja, ki bi ga kmet rešil po svoji zdravi pamefi v 24 urah, šo trijotskih razglednic s sliko kralja Petra, kralja Aleksandra in drugih članov vladarskega doma. Onadva srbska seljaka sta se pogostila in ob črni kavi začela prav prijeten pogovor. Govorila sta umerjeno, se ne prehitevala, besede so jima tekle gladko in mehko, da sem poslušal z naslado, kakor da bi bral lepo knjigo. Prvi je pripovedoval o jazbecih, kako da so pametni in kako da skrbe za zimo. Trije, štirje jazbeci se spravijo namreč v jeseni nad zorečo koruzo. Eden se vleže na hrbet, drugi pa mu znosijo koruzne stroke na trebuh in drži jih z nogami. Koje breme naloženo, vlečejo drugi jazbeci nosilca koruze za ušesa in kožo do zimskega brloga. To delo često ponavljajo, dokler ni zimska zaloga pripravljena in polna. Govorila sta še o drugih rečeh, o gospodarstvu, o politiki, o ženah. napravile meščanske stranke tako žalostno zmedo, da vsled nje boleha naše gospodarsko življenje in da se nahaja naša država v nevarnem močvirju gospodarskega razsula. Namesto naprej, drčimo vsak dan nazaj —- in pogled v bodočnost je obupen. Boj med Hrvati in Srbi ni na koncu koncev nič druzega, nego boj med beograjskim in zagrebškim kapitalom. Srbske meščanske stranke, ki nimajo s plemenitim srbskim kmetom ničesar skupnega, sanjajo in tudi skušajo doseči nadvlado srbskega pienv na nad Hrvati in- Slovenci. V to svrho vsiljujejo pošast centralizma, to je, vse hočejo spraviti v Beograd. Zemljoradniška stranka pa drži visoko načelo samoodločbe ljudstva. Ljudstvo naj odloči, ali hoče centralizem ali avtonomijo. Slovensko ljudstvo je po svoji veliki večini za avtonomijo. To so štirje temeljni kamni zemljoradniškega programa. A. Novačan. Usmrtitev atentatorja Aiijagiča. Dne 8. marca tl. ob 6. uri je končal svoje življenje na vešalah 26. letni zločinec Alijagič, ki je ustrelil prejšnjega ministra notranjih del Milorada Draškoviča. Alijagič je bil pravnuk slovitega Mahmud paše Fidaliča, kateri je v svoječasnem gibanju po Husein kapetanu Gradaščeviču, — imenovan Zmaj od Bosne — igral veliko ul o go. Alijagič je enako temu svojemu pradedu bil nemirne ustaške krvi in neustrašnega značaja. Njegova kri je zavrela proti krutosti in preganjanju, kateremu je bil izpostavljen pri nas proletarijat in Alijagič je za voljo so-cijalnega idejala postal zločinec. Tega socijalnega bojevnika ja današnja generacija sodila po drugem merilu, nego narodne bojevnike ; sodila ga je v mladi narodni državi strožje^ nego je' sodila poprej- tuja vlada v stari absolutistični državi. Smrt na vešalah je bila njegova : poslednja nesreča, katero je Alijagič-sprejel bd svoje usode. Njemu usoda ni poklonila nič druzega, kakor celo vrsto nadlog m življenskih bojev. Svojo mater je zgubil že v zgodnji mladosti in na nesrečen način ter sta tako brat in sestra ostala prepuščena njegovi skrbi. Alijagič je prav po očetovsko skrbel za njiju, čeprav je kot mizarski pomočnik bil navezan edinole na svojo borno plačo. Kmalu za tem mu je umrla sestra, medtern ko se je njega samega polotila znana, Pravila sta, kako je vojna stavila na muke hrabro srbsko ženo. 1. Da se jih je veliko pokvarilo in pohujšalo, toda večina srbskih žen‘da je ostala poštena in vztrajna. Opisovala sta si prizore iz vojnih let' in vsak del svojega pogovora končala ž lepo narodno poslovico .. . Zamislil sem se, zarajal Sem v svojih mislih in moje srce je zapelo pesem o srbsko-hrvatskem jeziku. Kako je mogočen, kako je jasen in kako čisto zveni jezik Srbov in Hrvatovi Besede padajo skladno ka-kpr rezani kamni iz granita, teko veličastno kakor mogočna mirna reka, in v njih ni laži, ni hinavstva. Odsev bistrih jasnih misli, se vijejo v venec globokih čustev in možatega mišljenja. To je jezika bodočnosti, ker ni jezik naroda, ampak jezik cele rase. Ta jezik bodo govorili miljoni in miljoni srečnih in dobrih ljudi stoletja in sto- zelo razširjena bolezen med delavstvom — sušica. V težkem boju za vsakdanji kruh je Alijagič delal tudi duševno in je bita njegova izobrazba mnogo večja, nego bi bilo pričakovati od navadnega mizarskega pomočnika. Se v zaporu je čital, a ne romane, ampak spise vseskozi podučne vsebine, kakor psihologijo itd. Kot človek plemenite duše, kakor ga opisuje njegov branitelj dr. Ivo Polifeo, ni pozna! sovraštva. Svoje tovariše je navajal k treznemu življenju ter jiii skušal duševno dvigniti in vplivati na nje morahčno. Tudi njegovega zločina ni storit iz sovraštva do Draškoviča, ker istega niti poznal rti, temveč v domišljiji, da bo s tem pomagat preganjanemu delavskemu razredu. Toda ravno tukaj se je zmotil, kar je malo pozneje tudi sam; uvidel. Značilno je, da Alijagič ni obžaloval svojega dejanja kot komunist, ampak samo smrt Draškoviča kot človek; on je ostal človek do zadnjega trenutka svojega življenja. Njegova oporoka se je glasila : „Vse imetje za lačne v Rusiji". To ni bila prazna gesta, ampak sočutje stradajočega za stradajoče. Medtem ko mu sodnijska oblast ni hotela niti toliko prizanesti, da bi mu ublažila način usmrtenja — da bi bil ustreljen, namesto obešen, je imel on oprostitev za one, ki sp mu, vršeči seveda samo svojo oblast, sodili smrt. Ko je predsednik dr. Vajič prečital smrtno obsodbo ter rekel proti krvniku, da se naj izvrši pravica, je Alijagič pristopil k predsedniku ter mu rekel: „Oproščam Vam gospod predsednik 1“ Predsednik mu je odvrnil: „Tudi jaz vam!" V tem trenutku, je pristopil krvnik — 60 letni Seifert — in ga hitrim korakom odvedel pod vešala. Splezal je po lestvi, mu,.položil vrv okrog vratu, dva pomočnika pa sta ga. dvignila in Alijagič je obvisel na vrvi med nebom in zemljo. Njegovo telo ni zadrhtelo, niti se je slišat kak glas ali šum. jČe smo tudi. načelno proti vsakemu komunizmu, naj izhaja isti od katere koli strani, vendar moramo, priznati, da je s smrtjo Aiijagiča pridobljen za komunizem v Jugoslaviji en . junak in mučenik. Vpoštevajoč duševne vrline Ali-,, jagiča, kakor tudi obče spoštovanje < njegove žrtve Draškoviča, bi- smeli pričakovati, da bi Draškovič, ako bi a slučajno oživel in spoznal svojega, ubijalca, preklical ne samo zloglasno Obznano, temveč odpravil tudi smrtno , kazen. letja. Ta ježih bo odkril nov*e lejiote človeškega duha in z rtjegovo pomočjo bodo, na; višku razvoja,* naši potomci dostojno stopili v 'kok) kulturnega'človeštva. • • V tis'lem hanu na sredi Ovčjega polja se je nehalo moje potovanje po MačedonijiV Zakaj od tistega hana pa vso pol nazaj do Beograda je bilo ' toliko 'dobrega novega Vina, da nismo bili sposobni ne za' gledanje in ne za premišljevanje. ‘Dogodovščine veselih vinskih dni pa niso zanimive, niso resne. Tako so na primer v Skoplju pretepli nekega juda, ker je trdil, da je potomec Aleksandra Velikega .... Tudi so v Skoplju prebirali pesmi srbskega lirika Sime' Panduroviča in imeli velik pogovor o hrvatskem pesniku Karlu Hauslerju. Druge nesreče ni bilo in zaprli naš tudi niso nikjer. Domača politika. Protič - Pribičevič. V osebni aferi dveh reakcijonarnih prvakov, radikala Protiča in demokrata Pribičeviča, sta obe stranki poskušali dobiti na svojo stran akademsko omladino v Beogradu. Najprej so demokrati dali.govoriti svojim študentom, teden pozneje pa je hotel Protič protestirati z radikalnimi študenti. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Študenti, pristaši naše zemljoradniške stranke so izdali zelen e letake, s katerimi so pozvali akademsko omladino, da je nedostojno nje igrati oprode dveh kapitalistično reakcijonarnih prvakov, da pa bo zemljoradniška mladina vedno pripravljena povzdigniti svoj , glas proti današnjem kapitalistično - reakcijonar-nemu režimu radikalcev, demokratov, samostojnežev in turkov. Ta proglas naše zemljoradniške omladine je imel nenavaden učinek. Akademska omladina se je iztreznila in odpovedala slpžbo radikalsko-de-mokratskim velikašem. Shod v Kranju. Čakal -sem, da „Kmetijski list" poroča o shodu v Kranju. Mislil sem,' da bo kot resnicoljuben, kakoršnega se zmiraj intenuje, o shodu tudi resnico poročal. Vsa notica je pa podobna bolj zadnjemu vzdihljaju, v agoniji ležečega, od- prevelikih življenskih dobrot onemoglega starca. ‘ Mili vzdih: „Za Slovensko Bistrico je prišel Kranj", mi je segel tako globoko v srce, da sem se namenil spisati o tem shodu objektivno poročilo ter ga podali „Naši vasi,, v objavo. Samostojna-kmetijska stranka je sklicala, na dan 26. februarja t. I. pri Peterčku v Kranju javen shod, na katerem bosta govorila minister Pucelj in drugi. Točno ob 11 uri, za kar naj bo prirediteljem tega zabavnega predpustnega shoda, najlepša hvala, je gospod kmet Novak iz Mavčič otvoril s kratkim nagovorom zborovanje in podelil besedo, g. ministru Puclju. G.; minister očividno j slabo razpoložen, je po •kratkem uvodu, med katerim so že padli, ostri, medklici, vprašal: „Zakaj me sovražite?" Klic iz občinstva . „Zato, ker vaše 'delo ni kmetu v korist." G. minister spravlja svoj s težavo. pričeti govor v drago temo. „Kmalu smo pri volih,—G. minister pojasnjuje volovsko zadevo, kakor smo jo že premnogokrat brali. Vedno večji ijemir. med kmeti ga dovede do tega, da pozove vse tiste, ki-ga . ne marajo ! poslušati, naj '^odidejo: Splošni smeh, g. minister ne' more govoriti, nihče ne odide, poslušalci prihajajo. G. minister pravi: „Če ne bo miru se bomo poslužili postavnih dobrot". Krepak glas iz občinstva:.„Z žandarji nam ne bodo mašili ust, tudi ministru-. se lahko pove resnico v obraz!" G.;-minister očividno vznemirjen prične' govoriti o veržejskem mostu. Nihče ga ne posluša, zborovalci po svoje komentirajo volovsko afero. Nato preskoči na' ohridsko jezero. ; Tudi vsa voda in vse-hribe iz ohridskega . jezera ne morejo zamašiti zborovalcem ust. G. minister že nekoliko razburjen, zatrjuje ponovno da ga ni strah in da se; nikoger ne- boji,1 nato hvali delo Samostojnih in izvoz živine. Klic iz občinstva: ,izvozili ste živino kmetovo, ne pa živino bank, katere podpirate. Zapustili ste brate zemljoradnike in šli h- koritom". G. minister z prekrižanimi rokami—molči Osokoli se leski Ažman, ki nosi v radovliškem okraja veliko samostojno trobento V visokem lemurju nekaj kriči, toda že samo klic: „Medved štalo poprav!" ga tako zbega, da obmolkne v vseh jugoslovanskih jezikih. Na oder se popne predsednik Joža iz Jame ter dokazuje nekaj z ustnibami in rokami, še celo njegov j,cigareišpic,, igra pri tem važno uloga, toda šum med občtnstvom je vedno večji. G. minister, Ažman, Joža in tildi drugi nepoklicani Samostojni Lezejo na oder. Ko je celo predstavništvo na odru—resk podere se. oder in vsa Samostojna gospoda z ministrom vred je na tleh. „Prst božjil^r-Podira se Samostojna" takih in podobnih kbcev nj manjkalo — Nato dobi besedo g. Mrmolja. Ko pa pričenja dobro priučeno pesem o Habsburžanih, katero pogreba na vsakem shodu, mu ljudstvo vzame besedo. Kmetje viharno zahtevajo, da naj govori Kuralt. Samostojni, prisiljeni od^. Ijpdske volje, mu dajo besedo. Med velikanskim odobravanjem pojasnjuje politično delo Samostojnih poslancev, ki so zapustili v usodnem trenutku brate'.Zemljloradnike in šli v vlado, da dosežejo hipne uspehe. Zatajili so svoj prvotni program ter se zadovljili z drobtincami, katere jim je ponudila visoka gospoda. Omenja tudi, da so mesto podporo . za po suši oškodovane slovenske kmete^ prinesli štirikratne davke in še toliko raznih drugih dobrot, da bo kmeta samih teh dobrot kmalu 'konec. Ko-nečno predlaga naj zborovalci poslancem SKS in njihovemu delovanju izrečejo nezaupnico. Predsednik vsled tega zmeden ne da predloga na gla-so-vanje, nezaupnicš pa je bila Vseeno sgrejeta in zborovanje je bilo š tem od predsednika zaključeno. Franc Kuralt. Domače vesti. Naročnina, . naročnina dri še enkrat naročnina. Ste jo že poravnali? < Vsem, ki se nameravajo udeležiti našega zemljoradniškega shoda na Jožefovo, v nedeljo-dne 19. mer ca v Cefju kličemo dobro nam došli dragi bratje kmetje in delavci. ....... Za tiskovni sklad „Naše Vasi" je daroval brat Radoslav Š k e r b i n e k posestnik od Sv. ■Jurija na Pesnici 200 kron. Plemenitemu ■ darovatelju srčna hvala. Živeli;j kiga bodo'po- -snemali. • ... " Klerikalec ih klerikalec. Te dni se je zglasil v našem uredništvu vrli slov en skl" že rh 1] or acl "n ik, si naročil „Našo Vas", in izjavil, da stopa v Z eml j or a d niško stranko. Dejal je, da je bil do zdaj klerikalec v veri in politiki. Od zdaj pa bo klerikalec sanjo še po veri, v politiki. bo pa zvesto podpiral Zemljoradniško stranko-,' da se združijo vsi kmetje. in delavci v eno neomajno in nepremagljivo fronto. Ta vrli mož je vse dobro premislil, in je našel razloček med klerikalcem v veri in med klerikalcem v politiki. Mi vsi smo klerikalci po veri, v politiki pa spio in osianemp zemljoradniki. Cinkarno v Gaberju, pravijo, da je država prodala privatnim podjetnikom. Za gotovo ne vemo, čuje se pa tako., Mi ponovno vprašamo, kaj bo z ubogimi umirovljenimi delavci, Jd. so v tej tovarrji pustili svoja najboljša leta in svoje zdravje v nam, da dobe pokojnino? Ali ne bi bilo umestno in pravično, da jim dvžava izplača vsaj enkratno odpravnine), če je res prodala cinkarno? Dogaja se, da nam „Našo Vas“ /. opazko na naslovu: ne sprejmem, nazaj, ni naročeno, neznan in podobno. Mi tiste naslove prečrtamo in lista ne pošiljamo več. Toda čez malo časa pridejo pritožbe, zakaj lista ne pošiljamo. Očevidno je, da naročnik „Naše vasi“ ni vrnil sam, ampak je to storil kak samostojni nadutež, politični klerikalec ali kak drugi falot. Zato prosimo, da vsak javi z dopisnico, kdor „Naše Vasi" ne želi več prejemali, drugače mu lista ne ustavimo in mora poravnati naročnino. Opozarjamo naše čitatelje na naš današnji članek o zadružništvu v republiki Cehoslovakov. Iz tega članka lahko razvidijo, kaj pomeni smotreno zadružno delo za kmeta in delavca. Drugi narodi korakajo na gospodarskem polju odločno naprej, mi pa še cincamo in se grizemo o liberalizmu in klerikalizmu in v drugih takih oslarijah. Pozdravljamo našo zemljorad-niško omladino na praških visokih šolah in jo prosimo, da nam iudi v bodoče poroča o napredovanju narodnega gospodarstva v republiki Cehoslovakov. Brat Kuralt iz Šenčurja pri Kranju nam piše, da mu je prišel v roke „Kmetijski list", v katerem se .. trdi, da je Kuralt pripeljal na shod 6- 8 fantičev v starosti od 14 do 16 let. Ti dobri fantiči, ki so izrekli Samostojnim poslancem nezaupnico zaslužijo-nagrado. Pozivam „Kmetijski list", da mi pošlje naslove teh fantičev in-vsakemu bom plačal za nje-gqvo delovanje na shodu 1000 kron jug. veljave, „Kmetijskemu listu" pa za uslugo tudi 1000 kron za tiskovni sklad,. ker sem prepričan, da je v blagajni SKS suša, odkar so demo-kratje zadrgnili mošnjiček. po šta vračaki je imela za kmeta sicer mnogo lepih obljub, katere so pa ostale vse samo na papirju, ker se je v Beogradu zvezala z gosposkimi strankami, ki so imele za take stvori gluha ušesa. Samostojna kmetijska stranka je, skrivajoč se pod krinko državotvornosti, povdarjala, da je treba naši mladi državi najpoprej dati in šele potem kaj od nje zahtevati. Kot navdušeni Jugoslovani smo biti tudi pripravljeni prispevati po naših močeh za zgradbo svoje države. Ko smo pa uvideli da se te dajatve zahtevajo ponajveč le od nas malih, med tem ko se velikim prizanaša ter ne zna štediti z našim denarjem, smo začeli dvomiti, da bi bili Samostojni voditelji res pravi zagovorniki kmeta in delavca. Ne zgubljajmo torej nobenega t-ienotka več, ampak se oklenimo vsi naše čiste organizacije kmeta in kmetijskega delavca, kajti koliko časa bomo razcepljeni v več strank, tako dolgo bo imela gospoda oblast nad nami v .rokah. Odslovimo.se.od Slov. ljudske stranke, ki nam ne bo in nam iudi ne more pomagali, ker ostane le strančica v Jugoslaviji, čeladi bi zmagala na celi črti v Sloveniji. Poslovimo se od Samostojne, ki je izdala SY°j program in ž njim kmetske interese. Zapustimo vse naše ..politične gosposke stranke, ki so nas razdvajale iz sebičnih nagibov v.našo škodo ier sklenimo, da hočemo živeti odslej po staro slovanski navadi „vsi za enega, eden za vse" in po geslu: „V slogi je moč". Tovariš iz Prlekije pa vam kliče: „Živela celodržavna zemljoradniška stranka in krepko po začrtani poti naprej do našega končnega cilja i“ . Ignac Vičar. Dopisi. ' - -■.•č • . 1 ' j. •. .'%■ -■ Gd sv. Bolferika pri Središču. Da si ne bodete naši predobri gumici Slov. ljudska stranka in Samostojna kmetijska stranka preveč razbijali glav kdo neki je in kaj hoče nova Slovenska zemljoradniška stranka, • ..jima povemo, da smo io mi mali kmetje in kmetijski "delavci, ki smo vam — prvim kakor drugim — pomagali do vkorit. -Ker’ste se po: sica-. zali sebični in nevredni našega zaupanja se vam za vaše delo zahvalimo ter sc od vas poslovimo. Da, poslovimo so. od vas, ker .ste delali le za gospodo, pa nič za nas. Uvidevši, da je dobrobit kmeta in delavca zajamčen edinole v eni enotni stanovski organizaciji na široki podlaga smo se združili v Slovenski zemljoradniški stranki, ki bo s pomočjo naših bralo? m soirpinov iz Hrvatske in Srbije po--nala Vse' gospodske sfranke 'tja, ka-mor. spadajo.. Naša, zemljoradniška delavska str&nka bo z uvedbo novega j dručabnega reda zavladala v državi. Pravično ter pripomogla revnim in * k P°tln lečenstev), ki se naslanja ju „Ceba Slovaško republ’i' aslcozeijiljo, odaiško stranko". Ta zveza ima 2200 čle nov, posluje s stomiljoni in je raz -deljena PQ gospodarskih panogah tn raznih' dfiokrogih na sedem oddelkov Vsaki oddelek ima svoj upravni od bork ki je podrejen skupnemu pred sediiišlvu. Prvi oddelek tvorijo kreditne za druge, hranilnice in posojilnice. Tukaj se stekajo vloge poedinih zadrug in odtod se zopet nagomilani kapital razposojuje členom, 1o je hranilnicam in posojilnicam. Drugi oddelek obsega nakupovalne in prodajalne zadruge, t. zv. skladiške zadruge, ki služijo kmetu kot trgovske posredovalnice in onernogočujejo špekulacijo s poljskimi pridelki od sira- : brezvestnih trgovcev, na drugi. su a na mu nudijo vse gospodarske i -ščine po zmerni ceni. Ali tudi i. em, posebno v nekaterih k ho po- treba precejšnje vzgoj. ', , ,, no bodo kmetje splošno uvideli, da so te zadruge njegov najboljši in' najzanesljivejši kupec oziroma prodajalec, ki ga -je' treba všesiransko podpirati, J6rej tudi v'ugodnih trgovinskih razmerah. Tretji oddeick zastopa .elektra-renske in strojne zadruge, ki bodo infele'-posebno sedaj po vojni, kose pripravlja dektijzacija cele države, mnogo hvaležnega dela. Vzor takih zadrug je „Zveza elektrarenskih zadrug v Kral. Gradcu", kjer je že čez 60 občin popolnoma etekirizirano. Ta oddelek ima svojo instalačno pisarno s-potrebnim strokovnim osebjem, ki postavlja električne napeljave, Pred vojno je' kupovala zveza baker pri severoameriških trust.ih, ga predelala v-žico v- domačih tovarnah jn sttako pri -električnih napravah prihranila čez stotisdč kron stroškov. Četrti oddelek obsega zadruge, ' za '(podeldvaijje in vnovčevanje krompirja. Sem spadajo ■•'drlr^tvene' ib?art>e na ■ špirit in škrbo ter društvene sušiinrce krompirja. Te zadruge so dobile tako gosp°darsk0 moč, da jim privatna podvzetja ponujajo soudeležbo oziroma zastopstvo pri svojih podjetjih. Peti oddelek tvori t. zv. domača obrtnija in tkalstvo. Člani kupujejo potrebne surovine od zadrug in svoje izdelke zopet prodajajo zadrugam. Ubožnejše prebivalstvo goratih krajev si je ohranilo tako svojo samostalnost. Ni jim trebalo iti v tkaninske tovarne, kjer bi bili od velkokapitala izrabljani in pri tem še potujčeni. Dalje spadajo sem pletarske in druge obrtne zadruge. Šesti oddelek tvori trgovsko in organizačno središče perutninarskih zadrug, nabiralnic jajec ter mlekarskih zadrug z zadružnimi mlekarnami. Tukaj so potrebni stroji in prostori, da se v dobi gospodarske krize lahko shrani več vagonov mlečnih izdelkov in jajec. Dalje prirejuje „Zveza" na zadružnih perutninarskih farmah tečaje za gojenje čistokrvne perutnine in konzerviranje jajec. Sedmi oddelek spojuje zadruge za podelovanje in vnovčevanje lanu. Sem spadajo posebno na južnem Češkem razširjene društvene oljarne, močilne in terilnice lanu. Dalje so v „Osrednji zvezi" or- ganizirane samostojne skupine zadrug, tako skupina zadrug za sušenje pese in cikorije, ki imajo svoje večje tovarne na podelovanje cikorije. -Največja društvena tovarna na cikorijo je v Kral. Gradcu. Pri organizaciji poljedelskih zadrug v Čehoslovaški je mnogo pomagalo duhovništvo in učiteljstvo. TCer pa se mlajše generacije te inteligencije društvenih poslov ogibljejo, so tudi tukaj zadruge navezane na samopomoč. V to svrho se prirejajo potrebni tečaji, kamor posamezne zadruge pošiljajo svoj naraščaj, V Pjagi pa je *Višja zadrugarska šola", &jer se vzgaja za zadruge potrebno uredništvo^ • - Jug. ak. agr. klub. Po svetu. Iz statistik posnemamo, da so nekateri kapitalisti zaslužili zadnje . leto najmanj — po dvajset let ječe. Kako vreme bomo imeli letoš. Tajnik meteorološke komisije Calva-dosa abbe Gabriel, katerega smatrajb v njegovi stroki za avtoriteto, prorokuje, da bomo letos imeli obilo dežja. Njegova trditev se opira na študij meteoroloških beležk izza leta 1835. Na podlagi teh zapisnikov je ugotovil, da sledi vsakemu suhemu letu deš- Turnšek & drug poprej Ludvik Bandek Celje, Gosposka ul. 32 priporočata svojo bogato .zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga, krompirja fižola i. t. d. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporočata 4_i Turnšek & drug ^ ,Pri kmetu* ANTON FAZARINC (preje Srimc) CELJE, Kralja Petra cesta. Širite list „Naša Vas" ___•. --- - : ■ -- Kupim Okrogel les na vagon naložen frimka VŠalŽ postaje v tuk. okolici ali franko Celje in tudi stoječ les v vsaki množini. Ponudbe poslati na IVO ČATER, parna Žaga v Celju 3- • 52-1 Priporoča svojo bogato zalogo špeterijskega in icoionijaln. blaga, semen in deželnih pridelkov. Postrežba točno in solidna! Cene zmerne! Kupuje vse vrste deželnih pridelkov. IS-13 m Oglejte si »-it manufakturno trgovino J. KUDISZ Celje-Gaberje it. 16, nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem: :: na drobne in debelo. Dospela Je velik, množina Inozemskega blaga po zalo nizkih cenah: na primer sukno za moška la ženske obleke, cefir, iifon In raznovrstno manu* fakturno blago. ~ ' ; urar, zlatar, optik, CELJE, Glavni trg 4. Popravila tožno in dobro. Za zlato in srebro se plačuje najvišja cena. 52-4 Ar« Lečnik “SiS parna žaga Št. Jur ob juž. žel. Kupuie in prodaja : vsakovrstni les.: 14—3 Franc Kramar, Celje prej Priča & Kramar 26-7 priporoča svojo veliko zalogo galanterijskega blaga, paternošlrov, svetih podobic, slik, okraskov, različnih igrač, ter raznega ženskega in moškega perila. Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. ževno vreme, kateremu pa zopet sledi suša. Iz dežele kapitalizma. Po statističnih podatkih je bilo lan! v Združenih državah pet ljudi, ki so imeli nad pet milijonov dolarjev (1500 milijonov naših kron) čislih dohodkov. 65 ljudi je imelo letnih dehodkov od 1 do 5 milijonov dolarjev. Ljudi, ki so imeli preko enega milijona letnih dohodkov, je bilo pred vojno v Ameriki nad 200. Statistika vojne. „Times" poročajo, da je mednarodni delovni biro končal svoje delo o ugotovitvi števila Vojakov, ki so padli med svetovno vojnoFrancija je imela po tej statistiki mrtvihi,500.000, Nemčija 1,400.000, Anglija 1,170.000, Avstrija 1,164.000, Italija 570.000, Poljska 320.000, Amerika 246.000, Rumunija 84.000 in Belgija 40.000. Za ruske, turške in bolgarske številke biro ni mogel dobiti potrebnih podatkov. Vsega skupaj je nad 6 milijonov mrtvih, ne vštevši neizmerno večje število civilnih vojnih žrtev. Za zabavo. Dobro se je odrezal. Kmetič pride v mesto s svojim psom, ne da bi vedel, da je pasji kontumac. Psa zagleda policaj ter leti za kmetom, da bi ga kaznoval. Kmetič taji, da bi bil pes njegov, nakar pravi policaj: „Kako to, da bi pes ne bil Vaš, saj pes za Vami leti?" „Vi tudi za menoj letite", se odreže kmetič, „pa vendar niste moj". Dobro je skupi 1. Voznik se je peljal z oslom. Sreča ga znanec, ki se je rad norčeval iz drugih ljudij ter ga pobara: „Kam pa vidva osla?I" „Mimo tretjega 1“ mu odvrne voznik. Dobra žena in mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega „Elsafluida" pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate sfeklenice ali 1 Specijalno steklenico skup z zametom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsa-trg št. 318, Hrvatska. Našli bodete za lastno uporapo In darila pred-mete v zlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin kaj iščete pri znani firmi Sufiner po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože in vilice, škarj®. žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigaće i. t. d. vsebuje sjajni katalog s slikami od Tvorniške tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana, št 979- 12-7 FRANC SODIN tovarna strešne in zidne opeke LJUBEČNO pri CELJU, : : poštni predal 73 : : Gostilna in veleposestvo Bukovžlak 1S_„ Stefan Lokar Gaber je pri Celju Kupuje in prodaje vsakovrstni stavbeni in rezani les. Franc Cater posestnik in lesni trgovec v CELJU se priporoča is-is za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa. TISKARNA A. RODE! Vizitka, poratna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolete, vabila, lepaki, letaki, posmrtnice, cirkularji, stroikovniki, trgovske karta, knjige v vseh velikostih, broSure, čašo« piši ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni ali več barvah. ::: Izdelovanje žtampilij is kavčuka. LASTNA KNJIGOVEZNICA IsvrSuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceno in okusno. CELJE, RAZLAGOVA ULICA 12.