DOLENJSKE NOVICE
Doloîyske Novice i/Jiajajo vsjik Čelrtek; ako : : je ta dan praznik, <ian jtoprej. : :
Cena jim je zii ceio leto (otl aprila do aprila) S K, za pol leta l'âO K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša S-óO li, za Ameriko 4*50 K. hist in ogliisi se plníínjejo tiiiinftj.
: Vse (lopiso, tmročiiiiio iti Oiiiaiiilii : s|n-ejenNi'tiskarna .1. Krajec nasi.
Cesar Korol
svojim narodom.
Njegovo c. in kr. Apostolsko Ycliían-stvo je iiajniilostljiveje blagovolilo izdati nastopno Najvišje roino pismo:
Ljubi doktor pl. Koerbei!
Današnjega dne sem prevzel vlaclo ter potijujem Vas in ostale ude avstrijskega ministrstva v Vašili službah. Hkratu Vam Jiaroćain, da objavite priloženo proklaimicijo Mojim narodom.
Na Dunaju, 21, dno novembra 1916.1.
Karol s. v.
Kaf fïijRi- 1. r.
Mojim narodom!
Globoko ginjeri in pretresen stojim Jaz in Moja rodovina, stojijo Moji zvesti narodi ob mrtvaškein odru plemenitega vladarja, čigar rokam jc bila skoro sedem desetletij poverjena usoda monarhije.
Po milosti Vsemogočnega, ki ga je bila v zgodnjih niladeniškib letih poklicala na prestol, Mu je bila podeljena tudi moi, da je nepreiuoten in nezlomljen po najhujši človeški boli, do visoke starosti živel le dolžnostim, ki so Mu jih predpisovale Njegova vzvišena vladarska služba in žarka ljubezen do Njegovilt narodov.
Njegova modrost, razsodnost in očetovska skrb so ustvarile trajne podlage mirnega, skupnega Življenja in svobodnega razvoja in so iz velikih zmed in nevarnosti, v Imdih in dobrih dneh, dovedle Avstrijsko-Ogrsko v dolgi in blagoslovljeni dobi miru na višino mogočnosti, na kateri se danes zmagonosno bori v družbi z zvestimi zavezniki zoper sovražnike povsod okrog.
Njegovo delo je treba nadaljevati in dovi-šiti.
V	burnem času stopam na častitljivi prestol Svojih prednikov, ki Mi ga zapušča Moj presvetli stric v neskaljenem sijaju.
Še ni dosežen cilj, še ni zlomljena blodnja sovražnikov, ki mislijo, da bodo mogli v nadaljevanem naskakovanju pobiti, da razbiti Mojo monarhijo in njene zaveznike.
Kne tiiisli se čutim s Svojimi narodi v neupogljivem sklepu dobojevati boj dotlej, da bo priboi'jen mír, kt zagotavlja obstoj Moje monarhije in bo porok trdnim podlagam njenega nemotenega razvoja.
V	ponosnem zaupanju se zanašani na to, da bo iiloja junaška vojna moč, oprta na požrtvovalno ljubezen Mojih narodov do domovine in v zvestem sobojevništvu z zavezniškimi vojskami, tudi v bodoče z milostljivo Božjo pomočjo odvračala vse napade sovražnikov in zmagonostio dovršila vojno.
Pravtako neomajno je Moje zaupanje, da izide Moja monarhija, koje mogočnost korenini v neločljivi skupnosti usode njenih dveh držav, ki je potrjena v starih pismih ter v sili in nevarnosti na novo zapečatena, iz vojne utrjena in okrepljena na znotraj in na zutiaj; da bodo Moji narodi, ki se danes, navdani z mislijo nerazdrnžnosti in z globoko ljubezin'jo do domovine, s požrtvovalno odločnostjo edinijo v bran zunanjim sovi'ažnikom, delovali skupno tudi za delo mirne obnovitve in pomladitve, da obema državama monarhije s pripojenima deželama Bosno in Hercegovino zasine dôba notranjega razcvitanja, povzdige in ojačenja.
Pj'oscČ nebeško milost in nebeški blagoslov na Sebe in Svojo rodovino, tev na Svoje ljubljene narode, obetani pred Vsemogočnim, da bodem zvesto upravljal, kar so Mi zapustili Moji pradedje.
Storiti hočetn vse, da či]U prej odpravim grozote in žrtve vojne, da Svojim narodom vrnem težko pogrešane blagosti miru, čim bodo dopuščali to čast našega orožja, življenjski pogoji Mojih držav in njunih zvestih zaveznikov in trma naših sovražnikov.
Svojim narodom hořem biti pravičen in mil knez. Spoštovati hočem njihove ustavne svobode in druge pravico in skrbno čuvati enakost pravice za vse. Neprestano se bodem trudil, da bodem pospeševal nravstveni in duševni blagor Svojih narodov, da bodem ščitil svobodo in red v Svojih državah, da bom varoval vsem pri-dobivajočim udom družbe sadove poštenega dela.
Kakor dragoceno dedščino Svojega prednika prevzematii udanost in iskreno zaupanje, ki oklepa narod in krono. To vodilo naj mi podeli moč, da bodom pravično izpolnjeval dolžnosti Svoje vzvišene in težke vladarske službe.
Navdahnjen z vero v neuničljivo življenjsko silo Avstro-Ogrskega, prešinjen z iskreno ljubeznijo do Svojih narodov, liočem Svoje življenje in vso Svojo moč'posvetiti službi to vzvišene naloge.
Karol s. r.
Koerber s. r.
Cesar Fpanc Jožef I.
Kakor poi'oča Koresp. urad z Dunaja, so prepeljali truplo cesarja Franca Jožefa I. iz Sehonbrnnna v dvorno farno cerkev v pondeljek 27. novembj'a ob K), uri zvečer. Mrliča je že prej blagoslovila dvorna duhovščina v navzočnosti rodbinskih članov in oseb, ki so nn'liča spremljevale. Po blagoslovu so slugo pi'enesle krsto v Črn mrtvaški voz, katerega je peljalo 8 vrancev. Izprevod se je začel nato pi'emikati. Na
dvoru v dvoi'ani poslaniškib stopnic so mrliča pričakovali najvišji dvoj'jani in gardni kapitani, ogi'ski dvorni maršal in dvorni uslužbcnci in dvorna duhovščina. Po blagoslovu se je truplo preneslo v cei'kev, nakai' so se vsi odsti'anili in cerkev zaprli.
V	torek se je truplo še enkrat blagoslovilo. Ob 8. uri zjutraj je bilo pri-puščeno občinstvo k mrliču na mrtvaškem odru, kjer je postavljena avstiijska cesarska krona, ogi-ska kraljeva krona, nad-vojvodski klobuk, znaki I'eda zlatega runa, veliki križi ostalih inozemskih redov, sablje, maršalska palica, klobuk in rokovice na črno-zlati baržunasti blazini. Popoldne ob 6. uri se dostop ustavi.
V	sredo so nn'liča zopet blagoslovili in se je nato dovolil občinstvn zopet vstop od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. V četrtek 30. nov. je bil pa občinstvu dovoljen vstop od 8. ure zjutraj do lá. ure.
Vse tri dni so bile sv. maše zadušnice od H. ure zjutraj do 12. ure opoldne pri vseh oltarjih. Od 9. do 10. ure dopoldne in od 12. do 1. ure popoldne se je v mestu zvonilo.
Danes, v četrtek 30. novembra je bilo slovesno blagoslov ljenje v cerkvi sv. Štefana in se je potem truplo prepeljalo v kapucinsko cerkev in se položilo v rodbinsko i'akev.
(O pogrebu cesarja Franca Jožefa I. bodemo poročali v prihodnji številki, ker naš list ravno izide, ko se godi na Dunaju ta pretresljivi in velikanski sprevod. Op. ar.)
Krsta s truplom cesai'ja Franc Jožefa se je nahajala v Scbonbrunnu v vogalu pisalnice poleg spalne sobe. V sobi, kjer je naš vladar največ delal, je tedaj ležal na mrtvaškem odi'u. Soba je prijazna in ničesar niso izpremenili. Na lestencu so gorele električne žai'uice; dvajset sveč na visokih svetilnikih je obdajalo krsto, pred katero je stal veliki ki'iž in posoda z blagoslovljeno vodo. Pri mrliču so je neprestano molilo. Pohištvo so potisnili k stenam ; v ostalem prostoru je stal oltar in klečalnik prevlečen z baržunom. Cesar je držal v sklenjenih rokah tnal, Črn križ in nekaj cvetlic. Ti'uplo je pokrivala odeja iz zlate-nine; mali šopki cvetlic so ležali na njej, ki so jih darovali oti'oci cesarske rodbine. Krsto je pokrivala prozorna tančica. Cesar je ležal, kalœr bi počival. Glava je ležala na beli blazini iz atlasa in je bila, kakor da bi bil cesar živ, tako dobro so balza-mirali truplo. Na odru je ležal cesar v maršalski unifoi'mi.
Mrtvaško masko cesarja Franca Jožefa je izdelal profesor Marsehall. Cesarjevo lice so mazilili z oljem, brado z vazclinom. Nato so vlili tekoči gips na obraz, ilakali so, da se je gips sirdil, nakar so masko odvzeli in dobili negativ, vlili vanj gips in dobili tako pravo podobo, ki kaže rajnega cesarja, kakor da spi. Delali so približno tri četrt ure. Cesarjeve poteze se niso izpremenile.
Kakor je naš prosvitli vladar živel, tako je tudi umrl, kot globoko veren katoličan. Cesar Franc Jožef L se je v torek 21. novembra dopoldne na lastno zahtevo izpovedal in je z vso pobožnostjo sprejel sv. obhajilo. In ko se je popoldne zdravje zelo poslabšalo, imi je dvorni župnik dr. Seidl podelil zakrament sv. poslednjega olja. Cesar je umrl s križem in z rožnim vencem v rokah.
Hvaležen spomin velikemu cesarju Francu Jožefu I. naj večno gori v ljubečih srcih zvestega in udanega katoliškega slovenskega narodaI
Vojska in smrt.
(Dalje.)
Tako umiranje se izpremeni takoj v večno življenje. Njemu velja zapoved Gospoda: „Kdor veruje vame, bo živel, čeprav je umrl," On ne bo sojen, kajti on je prišel iz smrti v Življenje; „Jaz živim in tudi v Vas bo življenje!" Iz tega je tudi razvidno, da je žalovanje za temi mrtvimi žalost posebne vrste. Ta žalost ne tlači naših misli in jih ne ponižuje, marveč jih dviga mogočno in tolažilno. Ne — ti junaki, ki so izkrvaveli na bojnem polju, niso za nas izgubljeni, ne za večnost, ne za sedanjost, ne za nebesa, ne za domovino. To so zreli klasi, ki so Čez noč dozoreli v ognjeni vročini vojne. Tn ti klasi bodo prišli v večno Žitnice. Oni tudi nam nudijo življenje. Ti junaki so kmalu dozoreli, toda dozoreli so v popolnosti: dovi-šili so svojo nalogo, izpolnili svojo dolžnost še tja v snu't; več se ne zahteva od nikogar, večjega dela tudi ni v stanu nikdo izvršiti.
Oni so začuli v trenutku, ko je bil kelili njihovega trpljenja poln, tolaži len glas, ki je prišel od zgoi'aj : „Pridi, ti dobri, zvesti hlapec, pojdi v veselje svojega Gospoda!" —
V	seznamih izgub so nepregledne vi-ste v svetovni vojski padlih in mrtvih zazna-nienovane. To so pač bolestne izgube, toda ne smemo jih imeti le za izgube, saj to 80 mučeniki, ki so dali svoje življenje za narodno kulturo, za povzdigo svoje domovine. Ta smrt celih mas je dragoceno darilo, 3 pomočjo katerega se odkupijo zmaga in mir. Ta krvna prelitev je bila potrebna, da so je opral v njej greh vsega ljudstva. Iz zemlje, ki je prepojena s krvjo junakov, da kipi zlat sad miru; iz tisočih trupel, tisočkratnoŽivljenje; iz števila izgub vstaja nov, mlad narod.
V	kako veliki meri pa je ta krvava žetev prinesla sadov in koristi, kak ponion imajo mrtvi junaki za narod in domovino — to sloni potem na naših ramah, na ramah tistih, ki so krvavo borbo preživeli. Naša naloga je, da se z globoko ljubeznijo spominjamo onih, ki so darovali svojo življenje zato, da so ohranili nas in naš blagor. Mi moi'amo spomin na padle junake globoko vkoreniniti v naši mladini. — Iz krvavih poljan, iz tihih gozdov, v katerih ječć namesto razsekanih in požganih dreves duhovi mrtvih, vstaja mogočen spev padlih junakov črez širno Avstrijo: Ne pozabite nas, mrličev ! Za vas so darovali svojo mladost, svoje življenje ia dosegli večno slavo in Čast. Ne pozabite jih, kajti to bi bila sramota! Ne poveličujte jih Ic v knjigah in kamnitih spomenikih, ampak v vaših srcih naj tli spomin in ljubezen na one tihe in plemenite junake.
Kadar se vračajo zmagovalci domov na rodna tla, tedaj kipi veselje in radost naroda do neba. Vse jih venča z venci lavorik, njim na čast se razlegajo šumni zvoki himne naokoli. To je prav in hvalevredno. Toda ne pozabite onih, ki se ne bodo vrnili, ki leže v dalnjih, mrzlih pustinjah zapuščeni od vseh. Ta zmagoslavna
vrnitev itna še drug oildclek. in ta oddelek vidi le tisti, ki gleda s svojo dušo, to se iJi'îtvi, kateii se simiiiitija t>ad)iii s tiliim čustovaiijeiM. Ta oddelek je regiment (liiljov mrtvih junakov. Tem (iolgiijemo veČ, kot onijii, ki so sc vrnili. Kajti ti so svoje življenje za.stavili za domovino in ga tndi darovali. Će bodo oznanjali po vsej širni Avstriji zvonovi mir, tedaj bo tudi iz vsa-cega stolpa donel žalen zvon: „Spominjajte se iiiitvili, mrtvili, mrtvili ...!•' Nikdo naj ne ])rcsliši tega t;iin)bnega zvonenja. Medtem ko bodo doneli slavospevi vraCajoCiin se voj-Ščakom naj vsak posameznik pošlje svoje misli tndi na grobišča tisoÉîli, ki se ne morejo vrniti k zmagoslavju, ki se pa bo<lo zbudili iz svojega trdega spanja, ko jih bo nebeški angel] klical k vstajenja. In zraven k zaiivalni pesmi in molitvi naj se doda tiha prošnja „Requiem aeternam" : Gospod, dáj jim večni mir in pokoj! — Ves nai'od toži in objokuje pt^ile, kot je žaloval prerok : „Gospod je pobral najmočnejše iz moje srede; nni<^,eni so bili vsi, ki jih je izbral; zato jočem in je moje oko namočeno s solzami; moji otroci so šli V pogubo, ker je bil njih sovražnik premoćan." — Zraven te tožbe molimo še za dušin" mir padlih, kajti nam ni znano ali so že dosegli većni mir ali še tavajo njih duše bi'ez iiokoja. Lahko jih primerjamo mučenikom ali vseeno najdemo med njimi neko razliko; Ti junaki, ki so ostali zvesti do smrti svoji dolžnosti in ki so iz ljubezni do Boga in domovine darovali svoje življenje, bodo prišli v večno življenje. Toda takoj ne vsi ! Gotovo bodo morali iti nekateii izmed njih skozi ogenj vic, kjer se bodo oÉistili še malih grehov in časnih kazni. Tukaj jim lahko mi pomagamo in jim tako pojjlačatiio dolg, ki jim ga dolgujemo. Taka lepa pomoc nam olajšuje in zmanjšuje našo bol in Žalost za padle junake in nam tudi ohranjuje hvaležen spomin nanje.
Če se mrtvili skrbno spominjamo, potem niso ti vec mrtvi za narod in domovino, ampak ožive in ostanejo na zetiilji še naprej kot narodni junaki, ki nas in našo mladino vspodhujajo k ki'epostnemu delovanju in stremljenju. Tukaj vidimo resnico prerokovih besed: „Tvoji mrliči bodo živeli ; ti ki so padli bodo spet vstali." — Ako-ravno mrtvi na videz molCe, vendar se 1'azlega njih govor, kot Šiniienje vetra naokoli. „Dajte, molite za nas, naši potomci; ohranite v vaših srcih hvaležen sijomin za nas, ki smo se žrtvovali vašim idejam/' In ta tiha prošnja se bo širila po vsej Avstriji. Vstajali bodo duliovi niiličev iz daljnih galiških poljan, iz strmih Karpatov in vratolomnih prepadov; iz soških gričev, iz zelenil) travnikov in potejitaiiili polj. In ti duhovi bodo strnili svoje žalne pesmi v mogočen zboi', ki bo donel po vsej Evropi, da po vsem svetu;
„Ne tjozabite nas vi, ki ste ostali na zenici !" — „Ohranite iiaa v lepem ai>oniinu za vedno!-' — „ Vccpite mladini ljubezen do padlih junakov!" — „Mismohili,kismosežrtvovaliva.šiiii idejam!" — „S tem, da smo mi podlegli, ste vi zmagali!'' —
Da, to je pesem mogočnejša, kot vsak vihar; silnejša kot je bučanje tiiorja, olož-nejša kot je zvonenje zvonov — to je molitev mrtvih junakov.
Ravnanje s petijotom.
Letos se je v mnogih občinah zgodilo, da so dobili vinogradniki vsied pomanjkanja sladkorja, istega za izdelovanje petijota zelo jiozno.
Nekteii so že prej tropine namočili in opreSali in tiameravajo s jiomočjo dobljenega sladkorja nai'ejeno pijačo sedaj z boljša ti.
To se da lahko izvršiti, ampak trelta je skrbeli za to, da sladkor v njej res popolnoma jioklpi, sicej- se pijača lahko sinidi, postane vlačljiva (volna) pozneje (poleti) pa laliko cikasia.
Ce smo sladkor dobili prepozno, treba nam jo tedaj naslednje ravnati:
Najprvo ga jc treba raztopili. Najbolje je, da ga raztopitiio v oni lahki pijači, ki smo jo dobili, ko smo namočene trojdne izprešali.
Primerna množina te pijače se segreje in so ž njo polije v kako brento stresen sladkor, nakar se toliko casa meša, da se ves sladkor dobro raztopi.
Totem vlijemo to raztopino še toplo v soil, v katerem imamo ostalo že omenjeno pijačo in tam vse dobro premešamo, lirento pomijemo še z nekaj škafi te pijače, da se v njej ostali sladkor i'aztopi in porabi ill tudi to zlijemo v sod.
Zdaj jc treba skrbeti za to, da ima pijača pravilno kipelno toplino, ki znaša kakih 12 do 14°R. Klet in okna je treba dobro zapreti in če je treba in mogoče, v kleti nekoliko zakuriti.
Ůe je klet mrzla in nima peči, potem lahko kar sredi nje zažgemo malo slame in jo nato dobi'o zapremo. Sod, v katerem se nahaja na 14®U segj'eta in oslajena pijača, je pa treba potem pokj'iti z vrečami ali 3 slamo, da.se prehitro ne ohladi.
V	odprtino soda vtaknemo še kipelno veho, ali — Če te nimamo — jo pokrijemo s platneno vrečico, najiolnjeno s čistim, izpranim in dobro posušenim peskom.
Med kipenjetn jc treba večkrat pogledati, ali se pravilno vrši, to je, Če pijača v sodu "dobro šumi. Ďe hi se nam zdelo, da kipenje poneliuje in da je pijača še sladka, jo koj dobro preme.šajmo in če ima pod 14"U toplote, jo zoiiet na to (.oplolo zvi.šamo na ta način, da nekaj pijače ven vzamemo, jo segrejemo in zojiet nazaj vlijemo.
Zelo priporočljivo je, dodati tej pijači nekaj dobi'ih droži.
V	to sv.rho pretočimo sod najboljšega vina in vse dobljene tam droži v pijačo pomešamo.
S tem se doda pijači za kipenje neobhodno potrebnih kipeliiih glivic, beljakovin in kisline.
Kadar petijot po])olnoma pokipi, niu dodenemo najbolje sidoh vse drože, ki smo jih dobili pri jiretakanjii vitia. S tem ga najtravimo bolj pitnega.
Po preteku enega meseca, ko so se drože v petijotn zopet jiolegle na dno, pretočimo petijot v drug snažen sod in ga tam nekoliko zažveplamo.
Na spomlad raztočimo to pijačo v več nianjšiii sodov, pri tem zopet nekoliko zažveplamo in potem en sod za drugim porabimo.
Óe bomo s pijačo tako ravnali, se nam ne bode spridila. it. Skalický.
Žalna slovesnost po t cesarju Francu Jožefu I. v Novem mestu.
že teden dni je odeto Novo mesto v Žalno obleko, da tudi na zunaj pokaže globoko žalost nad prebritko izgubo, ki je zadela vse avstrijske narode s smrtjo presvitlega cesarja Franca Jožefa I,
Trava otroška ljubezen nas jesjiajala s presvitlim vladaijem dolgih 08 let. To otroško ljubezen nam je pokojni cesar vsikdar bogato vračal z neizmerno očetovsko ljubeznijo in skrbjo. Živeli .smo kakor velika srečna driižitui v veliki domovini. Snu't je i»reti'gala to krasno vez med visokim vladarjem in podložnik!, a ljubezni in udanosti ni pretrgala. Saj puhti iz milijonov src zvestih in vernih državljanov vroča molitev preil prestol Vse-veČnegá za rajnega jn'esvitlega cesarja. Da, naša zvesta srca so Ga spremljala jia zadnji jioti in naŠe vroče in jirisrčtie molitve so hitele z Njim pred sodni sto! luavičnega Sodnika.
Priča globoke žalosti in prisrčne udanosti NovomešČanov in občinstva bližnje okolice do pokojnega cesrarja je bila vOe-j'ajšrija žalna slovesnost, ki se je vršila v kapiteljski cerkvi ob it. uri dopoldne.
Zbralo se je vse uradništvo c. kr. in civilnih oblastev pod vodstvom svojih preil-sedtiikov in predstojnikov, vse Častništvo, profe.sorski zbor, nčiteljstvo in oi'ožniStvo, tiadalje zastopstva uniformirane meščanske garde, veteranskega društva in požarne hrambe, v(;lika množica meščanov, vele-častno število go.spej in gospoiličen iz visokih in nižjih krogov, vojaštva ter obilo beguncev. Navzoče so bile t.udi učenke novomeške dekliške Šole v spremstvu svojih go.spodičen učiteljic. — Vsi, vsi so se zbrali, da prisostvujejo slovesni sv. maši zadušnici in prisrčno molijo za večni blagor duše svojega dobrega rajnega avstrijskega Očeta in- modrega Gospodarja.
Tidiaj^iija gimnazija in deška ljudska šola s svojim uČiteljstvom pa'so imeli cesarsko zadušilo službo božjo danes zjutraj ob 8. uri v frančiškanski ceikvi. Oba dtieva sta bila pouka prosta.
Kapiteljska cerkev je bila svečanost no razsvetljena. V prezbiteriju je stal mogočen katafalk, mrtvaški oder, okrašen s{>redaj s cesarskim grbom in cesarsko k]'ono, ob straneh jia z grbi vseh avstrijskih kronovin. Tnmbo so obdajale goreče sveče na visokih svečnikih.
Slovesno pontitikalno sv. mašo zadušnico in mrtvaške molitve je ojtravil ob veliki asistenci .novomeškega in dekanijskega duhovništva iz bližnjih žnpnij mil. g. prošt dr. Seb. Elbert. Navzoči so bili tudi veleč. g. kancler goriški; Zaniparo in čč, 00. frančiškani i. dr.
Krasno žalno petje kapiteljskega pevskega zbora je kakor po navadi, mogočno iiplivalo na vse navzoče. Srce pi-et rešuj oči „Libera", ki ga je vzorno pol jievski zbor, jc zaključil cerkveno žalno slovesnost,
Po cerkvenem žalnem opravilu so se poklonili v poslopju. C. ki', okrajnega glavarstva preblagoj odnemu gospodu vladnemu svetniku baronu Rechbach-u vsi načelniki in j)redstojniki tukajšnjih uradov; prečastita Jiovomeška iii dekanijska duhovščina pod vodstvom mil g. prošta dr. Seb, Elbe rt-a, oo. ťrančiškani in gg. Usmiljeni bratje, mestno županstvo, zastojjiiiki občin in učiteljstva novomeškega okraja, zastopstva uniform, meščanske garde, veteranskega in gasilnega društva. Častno odposlanstvo i)eguncev in drugi, ki so vsi preblagorod-nega gospoda okrajnega glavai-ja naprosili, da predloži na Najvišje mesto izraz naj-globokejšega sožalja přesvítil vladarski ro-(hivini povoiloni }i]'ebridke izgube in sporoči ob enem neomajno zvestobo prejasni hiši slavnih Habsburžanov.
Med službo božjo so bile vse trgovine in vsa obrtna podjetja zaprta, da se je zamogel vsakteri udeležiti cesarske zádušné sv. maše.
Vojni pregled.
Itiilijiiiisko bojišče. — Na italijanskem bûjiSÈu vlada od zadnje ofenzive dalje, izvzemši manjše praske, .še precej mir. Po uradnem poročilu 2«, t. m, traja na Krasu topovski ogoig od časa do časa živahnejši. Nekatere kraje na koroškem obmejnem ozemlja obstreljevalo je sovražno topni.štvo. Na kolodvorske napravo in lope pri Tolmezzo metala je skupina naših letal bombe. — Kakor javlja „Koin. Zrg.", izraža „Corricre della sera" bojazen, da izvede Nemdja in Avstrija v kratkem v Trentinu ofenzivo ter pristavlja, da mora biti Italija za vse slučaje prîprav^'ciia in da ne more na drujra Iwji.^ča nikakih čet odiioslati ratli pomanjkanju na topovih in moštvu.
ItiisU« bojišč«. — Po uradnih poročilih 21. t. m. žanjejo armade Falkenhayna in Ma-ckenaena .sadove njih zmage pri Targuyu in prehoda preko Donave. Prva rumunska skupina, ki je padla kot žrtev te premišljene operacije, jo ona pri Orsovi-Turn-Severinu, močna približno ono infanterljsko divizijo, katero so zvezne četo obkolile ter njo ostanke zajele. V teh bojih so zvezne čete jtrlborile na ujetnikih 28 častnikov, 1200 mož ter zaplenile tri topove, ÍÍ7 municljskih voz z municijo in tíOO naloženih voz. V i)odonaV3kih lukah mej Orsovo in Kustčukrtnj je jiadlo zveznim četam šest parnikov in 80 vlačilnih čolnov, po večini z ilrat^oceno vsebino, v roko. Ker je tudi četam liumutiije za obrambo Donavo mej Calafatu in Nikopolom i>ot odrezana, smemo računati,
da jih doleti ista usoda. Odpor flovražuika v Zříoriiji dolini Alte jo zlomljen, Rimnik vzet in a pritiskom dosegle so Četo odsek Topolo. Tudi v smeri dolino Arguse doseglo so čete za nadaljni razvoj važen uspeh s tem, tla so prodrlo sovražne postojanke mej Tigweiii in Curtea d'Arges, Po železnici in z avtomobili dovedene rumunsko-ruske rezerve skušajo ua-)ircdovaiiic zveznih čet zadrževati, da s tem omogočijo v severni Valahiji stoječemu rumunsko-riiskeraii armadnemu zboru redno umikaujo. Po zadnjih uraduih poročilih jc Aleksaiidrija vže padla.
Zahodno bojišče. — Od zadnjega večjega spopada ob Sommi nI prišlo tekom zadnjih dni do večjih, resnejših bojev, kar se sme pripisovati velikanskim izgiiliam Angležev în Francozov v zadnjih bitkah. Kakor se 27. t, m, uradno poroča, vlada ob Somrol, izvzemši slabější ogenj, niir. Brez predpriprave s topovskim ognjem poizkusili so zvečer Francozi udreti v južni del v Saint Plorre-Vaast gozd. Pregnali smo jih s strojnimi puškami posadke jarkov in hitrim zapiralnim topniškim ognjem. Vzhodno Saint Mihiela izjalovil se je francoski napad na neko našo stražo,
(îalkaiiskobojišče. —Bulgarsko uradno poročilo 26. t, m. jav|ja, da so vršé v Dobrudži boji s patruljami in topniški boji. Balgarski oddelki v zvezi z nemškimi četami so kot prvi prekoračili Donavo pri Sistovu in po boju zavzeli Zimnieeo, kjer so jo našlo veliko množino žita. Pri Somovitu so prodrle nemško četo preko Donavo ter zasedle Izlazu in Ra-covitzu. Pri zavzetju Turn-Severina so sodelovale tudi runmnske četo, katere so v obrambo desnega brega Donave tam nastanjene ter ob enem tudi prekoračilo Donavo. Zveza Falkeiihaynove in Mackonsenove armade jo dovršena.
Podpisujte peto uojno posojilo.
v tretjem letu svetovne vojske, ko je ludi Rumunija izilajalsko stopila na stran naših sovražnikov, se obrača naša di'žava do svojih državljanov s petim vojnim posojilom. V teh resnih časih, ko po dolgotrajni borbi stopa svetovna vojska v odločilen stadij, je prav posebno vsakega državljana sveta dolžnost, da se odzove z vso pi'i-pravljenostjo klicu ogrožene domovine ter ji da na razpolago čim izdatnejša denarna sredstva. Sedanje naše peto vojno posojilo je najdalekosežnejšc, odločilne važnosti za nadaljni potek f,ftga silnega hoja. Izrazito prepričevalno naj dokaže vsemu sovražnenut svetu vso na.šo požrtvovalnost. Izpričuje naj, da naše domovine ne le ni poraziti z orožjem, marveč da je nezlomljiva tudi njena gospodarska moč. Za naš obstanek gre, ta zavest vzmožuj naše sile! Tekmujmo ob petem vojnem posojilu, da jasno dokažemo vsem sovragom svojo neuklonjivo voljo braniti obstanek staroslavní domovini. O ti'dnem zaupanju v zmago pravične stvari smo vsled heroičnega junaštva naših vojakov in odličnega vodstva naših poveljnikov, tesno združeni s svojimi izvrsininn" zavezniki, zmagovito štrli ves največji napor iiadsilnih sovražnikov. Čvrsto stoji in kljubuje naša vojaška fronta. Storimo po svojih najboljših močeh, kar moremo, da ostane kakor doslej tudi v prihodnje neomajano krepka tudi naša go.spodarska fronta, ki izpopolnjuje in podpira vojaško fronto,
Industrialci, trgovci in obrtniki, pokažite tudi pri sedanjem petem vojnem posojilu dejansko svojo patriotsko zavednost ter se udeležite čim številnejše in čim izdatnejše subskripcije.
V Ijjnbljani, dne 20. novembra 191«.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
DomaČe in iuje novice.
Kranjski pešpolk št. 17 — „Cesarjevič".
Dunaj, 27. novembra. Cesar je izdal sledeče Jiovelje armadi in mornarici : Hočem, da Moj prvorojenec, ki Mi gaje darovala božja milost, pripada od zdaj dalje Moji vrli, junaški vojni sili in ga imenujem vrhovnim imejiteljem Mojega pešpolka št. 17, ki bo nosil od zdaj dalje ime „CesarjeviČ-' ( Ki onpi'inz). Dunaj, 24. nov. 191 G. K a r o 1.
Hugoíi Milde, foldcajgmajster v p., iiiiejittilj niisega doiiiačiiga pcšpolka št. 17 0(1 4. fcluiiai'ja 1897, je v sredo 22. nov. umrl ter je liil pokopan v rožumi. Oasitcii mu spoiiuiil
Odi kovanje Rdečega Križa. Njegova C. in ÎCI'. Visoliost ix'csviMi nadvojvoda Fi'anc Salvatoi- je odlikoval v priznanje posebnih zaslug 7.i\ vojaško zdravstveno oskrbo v rojili: s častnim znamenjem 2. razr. Rdečega Križa z vojno dekoracijo med drugimi tudi mestnega fizika y Ljnbljaui g. dr. Otmarja Krajcc iti okr. glavai'ja g. dr. Antona Pilsliofer v Postojni; s srebrno častno kolajno Rdečega Križa z vojno dekoracijo med drugimi tudi pi'ečast. sestro prcdnico d. N. D. v Šiniliein pri Novem mestu Katarino Oblak; s srebrno častno kolajno za po-spešitelje med drugimi tudi gg. Andreja Gassner v TržiČn in Alojzija i'ersché v Ljubljani; z bronasto častno kolajno z vojno dekoracijo med drugimi tudi davčnega asistenta g. Karola G o 1 i a in g. Mailino FeriiČ v Novem mestu.
Slovesna zaprisega vojaštva na ime Njega Veličanstva cesarja Karola I. v Novem mestu se jo vršila 24. t. m. nad vse veličastno v kapiteljski cerkvi. Ob i), uri dopoludiie je vojaštvo s častniškim zborom popolnoma zasedlo prostorno cerkcv. Mil. g. prošt dr. Seb. Klljcrt je daroval ob veliki asistenci kapiteljske in dekanijsko duhovščine pontitikalno sv. mašo. Takoj po sv. maši je sledila slovesna zajirisega v cerkvi. Najprvo je zaprisegel častniški zbor z g. podpolkovnikom HofscUuster-jem na čelu. Nato je nagovoril g. podpolkovnik v zbranih besedah vojaštvo in jim je na kratko razložil veliki pomen te slovesnosti. Sledila je potem zaprisega vojaštva po jezikovnih skupinah v nemškem, ma-žarskem, slovenskem, Češkem, hrvaškem, romunskem in laškem jeziku, Po končani zaprisegi je zaključil slovesnost z zahvalno pestiiijo in cesarsko himno znani kapiteljski cerkveni zlioi', ki je tudi to pot zelo povzdignil ta izredni praznik. Marsikomu bode ta slovesnost ostala neizbrisna v spominu.
Pogreb demantnega mašnika preč. g. kanonika Franca Po vse, v Novem mestu se je slovesno vršil dne 23. novembra po pontitikahii Črni sv. maši, katero je opi'avil za svojega prijatelja veleč. g. kanonik in stolni deknti Matija Kolar iz Ljubljane. Pogrel) je vodil mil. gospod piošt dr. Seb. Elbert ob obilni asistenci in ob veliki udeležbi preč. gg. duhovnikov od blizu in daleč,00. frančiškanov, gg. Usmiljenih bratov i. dr., ter občinstva iz vseh stanov iz mesta in okolice. Za krsto je šlo nadalje mnogo sorodnikov rajnega, c. kr. uradtiištvo, mestno županstvo, mestna hranilnica, deška in dekliška šola s svojim niSîtcljstvom, županstvo Štiiihel-Stopiče in vcČ di'Ugili zastopnikov, da so izkazali pokojnemu in občespošto-vaneniu gospodu kanoniku zadnjo 6ast, Trnplo so položili na evangeljski strani kapelice v gi'ob, kjer Čaka zvesti služabnik Gospodov vstajenja v večno življenje. Osmina je bila v toi'ek 28. nov. v kapiteljski cerkvi s Slovesno črno sv. mašo. — Sočutje so izrazili novomeškenni kolegijatnemn ka-piteljn : Gospod deželni predsednik grof Atteins v itiienn c. kr. deželne vlade, vis. deželni odbor in g. deželni glavar, g. vladni svetnik baron Rechbach, preČ. stolni ka-pitelj v Ljubljani, preČ. opatija Zatiska, p. n. g. predsednik okrožnega sodišča pl. Garzarolli, g.dj'žavni pravdnik dr.Kremžar, g. gimn. ravnatelj Brežnik, g, general pl. Supančič, g. nadsvetnik. iškerlj in g. svetnik Kovač, preč. g. kanonik Bai lo, p. n. rodbina dr. Scliegula, g. stotnik meščanske garde Bergmann, g, vitez Gutmannsthal, P. prijor Vavpotič, slavni občinski odbor in mestna liranihiica v Novem mestn, slav. občinski odbor Šmihel-Stopiški, gospod ravnatelj V. Rohrman iz Ljiibljiine in več drugih gospodov in prijateljev rajnega.
Društvo za vojno posojilo v Novem mestu je svojo nalogo spohiilo. Nabralo se je bilo ()100 kron, ter pri občnem zboru
dne 25. nov. obligacije navzočim članom razdelilo. 1/. preostankov dništvene imovine se je sklenilo dati 122 kron za Rdeči ki'iž. Društvo je sedaj smatrati za razšlo. — Po naročilu slavnega okrajnega glavarstva pa se ima takoj ustanoviti podobno Društvo za V. vojno posojilo v Novem mestu. Naloga novega društva bo kajpada ista, vendar podiohnosti in imen novega odboi'a še ne vemo imenovati, kar pa v prihodnjem listu prinesemo. — í^e sedaj jia se lahko zglasi k društvu pri ravnaleljstvu mestne hianiliiice v Novem mestu mej uradnimi urami, kjer se dado tudi tozadevna pojasnila.
Žalna seja trgovske in obrtne zbornice za Krarysko se je vršila v soboto 2"). novembra dojjoldne ob 11. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dvorana je bila žalno razsvetljena. Pi'edsednik g. Knez je izrazil v daljšem govoru zbornično sožalje ter končal: „Gospoda! Njemu, ki je celo svoje posvečeno življenje živel v skrbi za blaginjo svojih narodov; Njemu, ki nam je bil vedno najboljši in najdobrot-Ijivejši vladar, ohranimo svujo neizbrisno in globoko livaležnost. Večna slava in čast sjiominu Njega Veličanstva cesaija Francka Jožefa I.! Rog daj sveti mir!" — Na to zakliiejo zbornični svetniki ti'ikrat: Slava! — G. predsednik sklene: „Častita zbornica! V soglasju z Vami se napoti sedaj predsedstvo do vlsokorodnega gosp. deželnega predsednika, da mu poroča o današnji žalni manifestaciji ter ga prosi, da sporoči na Najvišje mesto najudaiiejši izraz najglobokejše in najsrčnejše žalosti trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko." Deputacija zborničin' predsednik g. Knez, ter podpredsednika Kregar in l*ammer se je nato itodala k deželnemu pi'edsedniku.
Poročil se je 28. t. m. pn Mariji l^omagaj na Brezjah g. Janko Tršar, vodja bolctnega urada v Toplicah pri Novem mestu z gdčno. Mai'ijo JakŠe iz ř!aloga prî Novem mestu. Bilo srečno!
Umrl je Franc Skole, tesar v Novem mestu v 69. letu starosti. Pokojnika bodo zelo pogrešale stare novomeške hiše, ki so krite še s deščicami, ker on je bil dober krovec v tem oziru. Naj počiva v miru!
Razglas. Od dne 28. t. m., torka, nadalje bode oddajalo mestno županstvo prebivalcem Novega mesta mast in svinjsko meso v hiši št. 115, — Kastelčeva ulica — (pi'i Zalarju) in sicei":
torek od 8. do 9. ure h. Št. 221 do	239
od f). do 10. ure h. št, 240 do	258
od 10. do 11, ure h. àt. 259 do	277
od 11. do 12, ure h. št. 278 do	297
sredo od 8. do 9, are h. št. 139 do	167
od 9. do 10, ure h. št. 158 do	178 od 10. do 11. ure h, št. 179 do
od 11, do 12. ure h. št. 200 do	220
petek od 8. do 9. ure h. št, 67 do	76
od 9. do 10. ure h, št. 70 do	96
od 10. do 11. uro h. št. i)7 do	117
od 11. do 12. uro h. št, 118 do	138
soboto od 8. do 9. nre h. št. 1 do	15
od 9. do 10. ure h. Št. 16 do	;-19
od 10. do II. ure h. st, 30 do	42
od 11. do 12, ure h. št. 43 do	50
Prihodtiji semenj za plemene in rejne prešiČe v Novem mestu bo v torek dne 5, decembra t. Î. (adventní semenj), na katerega opozarjamo kupce in prodajalce.
Nov denar in nove znamke. Z Dunaja poročajo; Že v najbližjem času bo dan v promet denar s podobo novega cesarja. Tudi poštne znamke bodo izdane z glavo cesajja Kaila,
Pozdrave pošilja iz ruskega ujetništva svoji ženi, vsem domačim lu sosedom, Miha Dren i k, donm iz Jablana, župnije Jlirna peč.
Vse Dolenjce in Dolenjke iski-eno pozdravljajo Al. Hrovat iz Petan, Ivan Darovic Ik Valte vasi, Mat, Pugelj iz Di'ganjih sel in Jos. Kadunc. Bog živi Avstrijo in našo krasno Dolenjsko!
Odlikovani Slovenci s srebrno svetinjo n. razreda: Al. Hrovat, nadlovec, iz Petan, Fr. Pire, četovodja iz Kostanjevice na Ki'asu in Jos. Kadunc, podlovcc iz Dolenjskega. Čast !
20 vinarski novci iz nikla. Stranke se opozarjajo na t,o, da se s[)rejemajo 20 vinarski novci iz nikla v privatnem pi'ometu v smislu razpisa c. kr. finančnega ministrstva z dne 31. julija 191(i, diž. zak. št. 237, le še do 31. dccembra t. 1.; 1'adi tega naj se vporabljajo ti novci /a plačila pri državnih blagajnah in tu'adih.
Lestvice pristojbin L, II., in III,, potem pristojbine za vojne dobave in kuponski koleki stopijo v veljavo s 1. decbr. líUíi.
40 letnico učiteljskega službovanja v Višnji gori je obhajal na zahvalno nedeljo odlikovani nadučitelj v p. gospod Janko Skerbinc, Leta 18fj(}. je bil imenovan učiteljem v Kranjski gori, star še-le 17 let; koncem šolskega leta 1911 pa je bil stalno vpokojen. Ves Čas učiteljskega službovanja je posebno marljivo gojil narodno in cerkveno petje, kakor tudi instrumentalno godbo ter dosegel prav lepe uspehe po priznanju izvedencev. Ker je g, Skerbinc že kot učiteljski pripravnik leta 1858. do 1859. v cerkvi orglal, torej 58 let, jo gotovo najstarejši slovenski organist. Povsod, koder je služboval, ga imajo v najboljšem spomiini. We sedaj se razlega pod njegovim vodstvom v višnjegorskih ccrkvah mogočno in krasno petje. Bog ga živi še dolgo vrsto let pii enaki moči in zdi'avju!
Oglasil se je po dolgem času 14 mescev iz ruskega ujetništva sin gospodarja Janeza Jarca, gostilničarja in posestnika na Pod-borštu pri Mirni peči. Vsi so že mislili doma, da je mitev. Ali na veliko veselje njegovih domačih je došla kartica od ljubljenega Lojzeta, da je Še živ in zdrav v Rusiji, Želim, da bi to veselje saj nekoliko nadomestilo veliko žalost po izgubljenem sinu. Najlepše pozdrave pošiljam vsem Dolenjcem in Dolenjkam iz goi'skih višav. Franc Dular, topničar.
Tatovi ulomili so na Velikem Kalu pri Mirni peči 13. novembra po noči pri posestniku P o to čar j u v kaščo ter so m» odnesli ves šiieli, dva hleba kruha in 240 kron denarja. Govori se, da so to bili uzmoviči-doniačini, katerim so baje že na sledu.
Vpokojen je na lastno prošnjo profesor na n. drž, gimnaziji g. Alojzij Vrbnik. C. kr. dež. Šolski svet je izrekel v imenu naučnega ministrstva gosp. prof. Vrbniku priznanje za njegovo odlično mnogoletno službovanje.
Iz ruskega lyetništva se je oglasil Ivan Baš olj, doma iz vasi Čelo, župnije Šmaijeta. Domači so ga objokovali Že za mrtvega, ker ni bilo glasu od njega celih 22 mesecev. Piše, da je zdrav in želi izvedeti tudi kaj od doma. Naliaja 9C v Kalniku, Kijevska Gubeinija, Rusija.
Iz Semiča. Na dan godu -j-presviile cesarico Elizabete je bila v tukajšnji šoli velika slovesnost. Po šolski maši, pri kateri je lepo popeval zbor večjih učencev, se je šolska ndadina zopet zbrala v šoli. Tu je g. vodja Matija Bar tel v vznesenih besedah pojasnil povabljeniin gostom in šolski mladini pomen današnjega dne, kateiega bodo otroci kot spomin na vojna leta šc dolgo pomnili. Odkril je na vratih častitljive šole dva velika grba, avstrijskega in kranjskega in povabil navzoče, naj v domoljubni požrtvovalnosti zabijajo žeblje v korist vdovam in sii'otam in oslepelim vojakom. Povabljeni so bili tudi vsi ui'adt, ki sc pa domoljubne slovesnosti zaradi slabega vremena niso utegnili udeležiti.
Rojena in umrla isti dan kakor cesar. V Piranu je uiinla 21. novembra 191(i g, R a s t C11 i, ki je bila rojena 18. avgusta 1830, toi'aj isti dan rojena in umrla, kakor cesar Franc Jožef I.
Raznoiero.
Zakaj se jedo na dan sv. Martina gosi? Sv. Martin je zaščitnik in zavetnik drobnine in kuretnine, zlasti pa gosi. Gosi so ga nekoč izdale, ko ga je ljudstvo hotelo proti njegovi volji zaradi njegovih
lepih dejaiij izvoliti za Škofa. Sv. Martin se je bianil te časti in se je skril v hlev med velike gosi. Ko so ga iskali, so začele goske Ščehetati iu gagati in so ga na ta način izdali; —• V spomin na ta dogodljaj imajo na Slovenskem, Češkem, Poljskem in Pruskem navado, da se na ta praznik mastijo z „Martinovo gosjo".
Ameriško narodno premozer\je se je
pomnožilo za 20U milijard dolarjev. Za časa vojske se je narodno premoženje Združenih držav Severne Amei'ike pomnožilo za 200 milijard dolarjev (1 dolar približno 5 kron avstrijske veljave). Hranilne vloge so se v Sevei'tii Ameriki zvišale za 35 milijard dolarjev. Banke so svoje zlate zakladnice pomnožile za tri in pol milijarde dolaijev. — To je zlat denai'! — In revščine in bede je pa vendar vedno več vsepovsod na svetu!
Dopisi.
Iz Novega mesta. V rajsko doniovino se je preselila dne 24. novembra li:H6 v cvetni dobi 25 letgospica Mici Andres iz Novega mesta, po dolgem trpljenju. Pokojna je bila blagega, mirnega značaja in Ijubeznjive narave, zraven pa delavna kot čebelica in globoko pobožna. O ]ijej se lahko reče, da so jo dičile vse čednosti dobre in bogoljubnc mladenke.
Žc v prvi mladosti je vstopila v tu-kajšno Marijansko kongregacijo, bila kmalu sprejeta v odbor, kjer je delovala z največjim veseljem v prid družbi in v Čast Mariji, kateri je prav otročje-udano zvesto služila. Koliko je g, Rlîci storila za kongregacijo, vć samo Oni, ki jej je sedaj vei^no plačilo.
Ko so začele pristopati novomeške vrle gospodične k RudeČeuui križu kot bolniške strežnice, se je tudi pokojna takoj priglasila ter opravljala vkljub svoji nežni naravi naporno službo strežnice z največjo vnemo. Nobeiikrat ni izostala, dokler je ni položila luida bolezen na posteljo. Ko se jej je bolezen zboljšala in jej je gospod zdravnik-primarij povedal, da je sicer iz nevarnosti, a vendar pa ne bode smela dva mesca še bolnikom streČi, je bila tega silno žalostna. Bolniki so bili največja skrb usmiljeni Samaritanki in delo za-nje njena sladkost.
Toda božja Previdnost je ukrenila drugače. Mici ne bode veČ stregla ranjencem in bolnikom — a stregli bodo njej nebeški krilatci za njena dobra dela usmiljenja na zemlji. Vkljub velikemu trudu g. primarija in preskrbni postrežbi predobre mamice in dragih sestric se jej je namreč bolezen zopet poslabšala — ter jej nepričakovano naglo pretrgala nit življenja tako, da je brez posebnega smrtnega boja zapustila to solzno dolino in blaženo mirno zaspala za vedno.
Kako zelo je bila gospica Andres priljubljena in spoštovana povsod in kako so cenili njeno vzgledno življenje meščani, je bil dokaz njen zares velikanski sprevod, kakoršnih se vidi v našem mestu le malo. Spremili so jo na zadnji poti najodličnejši gospodje, gospe in gospodične iz vseh stanov. Spremili so jo pa tudi vojaki-rekonvalescenti in strežniki ženske bolnice, na čelu jim primarij g. di'. Sti'ašek in čč. sestre llsmiljenke ter dame Rudečega križa, katere so jej darovale tudi krasni venec. Belo oblečene članice Marijanske kongregacije, ki so se pogreba poluoštevilno udeležile, so pa obsipale svojo preljubo so-sestrico s svežim cvetjem ter jej potiiočile preranigrob s svojimi solzami.
Počivaj sladko, Marijina hčerka v življenju in Jlarijiua hčerka v smrti! Izprosi nam pri lîogu milost: da tudi nas zaostale vsikdar blagoslavlja Devica Marija z ljubljenim Sinom.
Od vojakov piše li) letni Josip Vovk svojim starišetii med di ngimi osebnimi vestmi |)oročilo, da jc prišel čas, ko tudi njega kliče bojni glas, da bode mogel tudi on
prijeti za iiioriliio orožje in iti na sovražnika, kakor pravi pesem : „Zastava že razvita je, morilua cfcv iiahita je iii na-l>riiS(ííi l)ri(lki tiiei; zdaj jiuško v diati iti meč ob stran, na])očil je krvavi dan — htti-a v boj besiieć ! Še en pozdrav ti dragi dom, ko grem v bojni grom, med bitke liruiii iii sum. Še en po/drav vam di'agi starši vi; spomin iia vaa nii jjodžiga kri iti sovraga v in'ab stcrenio ml!" Potem pi'osi vse domače odpuščanja in se pripo-ročiije v moHtev tcj' konča: „Če je božja volja, pridem še nazaj ; če jja padem na bojnem polju, se vidimo jia luul zve/dami. Pa ni treba misliti, da sem žalosten; jaz grem z veselim s]'cem v boj za našo ljubo domovino." Potem vse svojce, sorodnike, znance in prijatelje prisrčno pozdravlja v slovo.
Z bojnega polja poroča Alojzij G1 i li a g. Globelnik» v Bršljinu, da je Zilrav in da imajo lepo vreme. Piše tudi: „Se naliajam na ruski meji; stanovanje je v boi'ovem gozdu, ki je teman in leži v sredi poljan; hiša moja je pod zemljo; ko se jiribližnje noč in se nagne dan, se žalostno vajijo počivat podani. Tu premi-Šljujem svoj žalostni stan, kedaj neki pride veriiitveni dan. Ko bi bil še mlad in krepak, bi si upal se dočakati pomlad. A sedaj imam na hrbtu križev že ])et in šesti se mi obeta že spet. Sem '>2 let stari možak, i^a vendar moram biti vojak. Pozdrav itioj naj ti bo in ti podam desnico v slovo!"
Koncert v Kandiji-
(Zaradi mijtiega gradiva jo moral ta »pia zadnjiT; izo!<tatÍ,)
• Koncert v korist vojaške bolnišnice Usmiljenih bratov se je izvršil v nedeljo ]9. novembra v gostilni g. Wtndisclierja (Perko) v Kandiji nad vse dobro. V«i prostori so bili polni udeležencev iz vseh stanov, vojaških in civilnih, visokih in nizkih, iz Novega mesta in Kandije-Šmiliel. Obisk bi bil še boljši, da bi občinstvo pravočasno vedelo za to dobrodeljno prireditev, lieklamc pri nas ne znamo delati, kakor znajo to izvrstno di'ugod. Denarni uspeh je bil zelo zadovoljiv ter se bode nakupilo za bolne vojake v omenjeni bolnišnici tobaka in drngih potrebščin v vsaj malo tolažbo in razvedrih) Jijihove usode. Postrežba je bila tudi v vsakem ozirii jij'av dobra in točna in je gostilna g. l^erko-ta zares vsega priporočila vredna.
Ta koncert so nam zopet uprizorili dame in gospodje kot iirijatelji godbe pod znanim spretnim vodstvom gosp. Edmunda Kastel i ca, trgovca v Kandiji. To vele-Čislano skupino pi'ijat.etjev godbe nazivljamo navadno „Salonski orkester". Resnici na ljubo moramo pojasniti, da ne obstoja nikakršno društvo „Salonski orkester", čegar člani bi bili obvezni in plačani goilci in tudi ni to društvo z oblastveno potrjenimi statuti, amjiak „Salonski orkester" je le začasno združenje diletantov-prostovoljcev, (lam in gospodov, ki gojijo s posebnitii veseljem in s prirojenimi muzikaličnimi zmožnostmi lepo godbo ter se čestokrat združijo v skupno delovanje v javnih na-stoi)ili in sicer vedno pod voditeljstvom g. Kastelica, ki zna potem s to častito družbo diletantov mojsti'sko izjjeljavati pi'av umettie instiumentalne pi'oizvode. — In ta tako itiienovani „Salonski oikester" je vedno na prvem mestu, če se gre za prireditve vojïiih (lobrodeljnih koncertov, ali l)a v milnem Času za zabavo in razvedrilo občinstva. Poliodki takšnih koncertov se obi'nejo vedno le v jtodporne namene, bodisi za ])ogorclce, ali sicer za potre))ne. ali pa posebno sedaj v podporo in pomoč vojakom po človekoijiilmcm namenu Rdečega iiriža. Slučajni člani tega orkestra niso tedaj nikakor plačani godci, ampak so, j'ecimo, diletantje, ki delajo in igrajo le iz višjih nagibov in vsikdar brezplačno. Plačilo jim je njiiiova lastna zavest, da l)olagajo s svojo poži tvovalnostjo iii s svojo muzikalifino spietnostjo l'tidevolje veliki pa-
ti'ijotičen dar na oltar ljubezni do ranjencev in vojakov-Iioijjikov tei- sploii do vbogcga trpina-bližnjega. Plačilo jim naj liode pa tudi javna poiivala od občinstva, kat.ero je vsikdar in bode i luidalje tembolj npo-števalo in čislalo njihovo nesebično delovanje na jiolju blažene muzike.
Tako so l:ed!ij nastopili tudi pri zadnjem koncei'tu prijatelji godlie z bogatim sporedom ter so občinstvo povsem zadovoljili z elitnim preciztiim pi'ednašanjem vseh točk. Občinstvo pa je dalo duška svojim čutilom in svoji zadovoljnosti z navdušenim priznanjem in ponovnim [doskanjem. S zadoščenjem in veseljem potrjujemo javno mnenje, da „Sit-Ionski orkester" napreduje z orjaškimi koraki in da je kos najt,ežavnejšim godbenim izvajanjem. Vsa čast g. Kastelicu in hvala mu za njegov neutiioi'ui trud, da vzdržuje tudi v sedanjih nemuzikaliČnih časih v tako razvitem cvitu svoj orkester. Žtdimo, da bi Še večkrat [iriredil s svojimi izbornimi godci-diletanti enake Z4,bavne in dobi'odelne koncerte. Ravnotako srčna hvala vsem drugim sodelujočim damam in gospodom za tako prijeten muzikaličen užitek.
Uradne vesti.
Razglas, C, in kr, 5, armadno poveljstvo (stan. odd.) jeitdje civilne delavce, ki se prostovoljno zglase, v službo. Zglasiti se imajo 1., 10. in 20. vsaeega meseca pri C. in kr. etapnem poveljstvu v Ljubljani, Škofjiloki ali na Jesenicah. Od pro-fesijonistov ])ridejo v poštev: zidarski delavci (zidarji, tesarji), di'varji. Žagarski delavci, dninaiji (podajači). Plačilo: na dan dobijo zidarski delavci (zidarji, tesarji) 9 kron 40 vin., dj'vaiji in žagai-ski. delavci G kron 20 vin., dinai'jî (podajači 5 K 20 v. Vrhutcga imajo delavci ugodnost, da si lahko nabavijo blago za prehrano liri vojaških zalogah. Ako želé hrano kot jo ima vojaško moštvo, velja ista dnevim 2 K. 70 v. Ako zbolé, imajo pravieo do brezplačnega vsprejema v sanitetni zavod armadnega okrožja. Vse pi'istojbine, do katerih imajo te osebe i)o pi'ilogî 2, razgl. št. 92 (J. Nj-. 24.8iiO) pravico, se jim izplačujejo pri delavskih oddelkih od dneva naprej, ko dospejo na osebno zbiralno mesto. C. in kr. etapna poveljstva skrbe za to, da se prijavljajoči odpravijo brezplačno v Ljubljani k osebnemu zbii'alnemu mestu, kjer se jim nadaljna vporaba odkáže. Načeloma se teh delavcev ne vporablja v območju ognja.
Tretji Božič na bojišču. Od uraila za vojno oskrbo v c. kr. vojnem ministrstvu nam je došel sledeči poziv : "V tretje se bliža božični praznik, ki ga bodo morali naši zmagoslavni vojniki preživeti daleč od (Iragili svojcev, daleč od domovine. — Zapoved hvaležnosti je, če tem, v zvestem in udaném izpolnjevanju vztrajajočitii junakom povodom božičnih praznikov i)0Šljem0 skromen znak zvestega spominjanja v pozdi'av iz domovine. V tretjič se lotuje urad za vojno oskrbo c. in kr. vojtiega ministrst.va, da s kakim darom našim vojakom na bojišču olepša božični večer in ])oda dokaz, da se jih spominjamo v odkritosrčnem pri-poznavanju. Od lanskega leta je nastal naši domovini nov sovražnik in večje postaje število onih, ki se borè na lazličnih bojiščih iti ki ji)i je obdarovati. Zato prosi urad za vojno oskrbo c, in kr. vojnega ministi'stva velikodušnih in Čim skoi'ajšnjili darov v ta namen. Vsi prispevki, bodi mali ali veliki, bodo sprejeti s hvaležnostjo. Vsakdo, ki se nahaja v domovini — naj že ima ljubih svojcev na bojišču, ali pa ne — naj smatia za svojo sveto dolžnost, da pi-ispeva s kako trohico, da pripravimo malo veselje tistim, ki vse zastavljajo za Čast in ugled našo ljube dofliovine. t.'rad za vojno oskrbo c. in ki', vojnega ministrstva bo skrbel, da milodai'i, ki obstojti le iz predmetov, ki se jih v domovini ne pogreša, pravočasno dospejo četam na bojišču kot božičen pozdrav iz domovine in znak nade na srečno svidenje. — Darila v denarju se s])rc-
jemajo pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v i^jubljani, pri c. kr. okrajnih glavarstviii in i>ri mestnem ma-gistiatii v Ljubijani, pri vseli preČasliiili župnih uradih in pi i županstvih in se bodo objavljali v dnevnih listih.
Gospodarstvo.
Poziv kmetskim posestnikom. Posestnike, ki imajo oddati žito „Jlitnemu zavodu", opozaija podpisani zavod, da se prevzemne cene za žito po 15. decembiu zriižajo za dve do tri krone za 100 kg. Tako na pi ime]' pi'ejme kmetovalec, ki odda ])redpisano pšenico do 1."). decembra, jda-Čano po 38 kron, tisti pa, ki jo bo oddal po 15. decembru, pa bo prejel le 35 kron za 100 kg. V lastnem interesu vsakega po^iamezncga kmctovalea je torej, da odda dolžno množino Žita do 15. decembra.
Posestniki naj se nikar ne zanašajo, da jim morda žifa nc bo treba oddati. Dovozi žita iz drugih dežel so se letos v primeri z lanskim letom znatno skrčiti in mora vsaka kronovina skrbeti, da spravi sama kolikor mogoče več žita skupaj. Zato je gotovo, da bo smel vsak posestnik obdržati zase res samo toliko, kolikor rabi za seme in kolikor mu gre po zakonu za prehrano njegove družine, medtem ko bodo moi'ali posestniki ostalo žito na vsak način oddati. Stvar je nad vse resna. Če bi se namreč posestniki protivili, oddati po zakonu odvečne in od oblasti predpisane množine žita, kakor tudi fižola in krompirja, potem bi se morala izvršiti oddaja s ]>omočjo oborožene sile.
Poljedelci, Žene in starčki! Vsak Vam prizna Vaš izredno velik trud, ki ste ga imeli, da ste posejali, poželi in spravili letino, tudi množina žita, ki Vam je odmerjena po zakonu za lastno prehi'ano, je priznano skromna, a priznajte tudi Vi, da moi'a vojak, uradnik, obrtnik, tovarniški delavec in kajžar tudi dobiti svoj v.sak-danji kmh, ki gotovo ni boljši in večji kot Vaš. Kmetovalci, storite torej tudi Vi, ki ste ostali doma, svojo patrijotično dolžnost, ki jo zahteva od Vas domovina v težkih časih, dajte, da se skromno preživé tudi drugi stanovi ter oddajte po zakonu odvečne iii od oblasti zahtevane množine žita, tižola in krompirja komisijonarjem „Žitnega zavoda" i'ajši prostovoljnim kot nasilnim potom.
V Ljubljani, dne 24. novembra 1916.
Ziivod za promet z žitom ob času vojne, pudniiiuica v IJiiblJani.
Za vladiieg-a komisarja; Dr. Liikan m. p.
Ravnatelj: Jovati m. p.
Loterijske številke. Gradec, 22. novembra 31 18 75 G1 44
Zahvala.
Kolegijalni líapitelj v Novem mestu SG iskreno KnliTaljnjo zn iumeno Kořutjo oil Biiirti iijoucffii obL'ofisIftn(>(fa C-lftna jirtif, g. kaiiouika
Franca Povse
in Ï.H iasluo sprciiislvo veeli i^tanov na pokopališče,
NOVOMESTQ, due 28. rovoiiibrR 1916.
Zahvala.
Za vse ^ubcznjive dokaze srčnega BOèutja povodom prebritke izfrabe naše predrage hčerko, ozir. sestri ce
Marije Andres
za Številno adeležitev pri pogreba, za muogo darovano cvetje, našo najskrenejšo zahvalo. — l^sebno zahvalo amo dolžni še preè. duhovščini, gosp. primariju dr, StraSeku, gosp. vikarju za tolažilne obiske y težkih »rab, tukajšnji Marijini kongregaciji za častno spremstvo ob krsti in pogrebu, isto vsem caatitim daraam Kudeeega križa, dalje gosp. nadporočniku Wallcr-ju, g, oskrbniku Kalčicu, sploh vsem od blizu in daleá, ki so našo nepozabno rajcko na toli časten in slovesen način spremili k večnemu snivanju.
Bodi ji ohrai^en trajen spomin in zemljica naj ji bo lahka!
RUDOLFOVO, dne 28. novembra 1916.
Žalujoči ostali.
Prazne vreče
kupuje vedno in v v.saki množini ter plačuje najdražje trgovska firma	U)3-6-l
J. K U š 1 a n, Kranj - Gorenjsko.
Istotam 80 kui>ujejo po najvišjih cenah
: suhe gobe :
Veliho lepo ^ hiša
na Glavnem trgu v Novem mestu je takoj pod ugodnimi pogoji naprodaj. V hiši se nahaja veliko let gostilna in jo pripravna za mesarijo ill sploh za vsako obrt in stanovanje, ker je v tijej deset sob z vsemi pritikliuami. — Zraven ae lahko kupi tudi precejšen vrt, ki leži tri minute od hiše in je pripraven tudi za stavbišČe.
Odgovarjal bo posestnik samo pismenim potom na plamena vprašanja a priloženo petnajst-vinarsko znamko. Pismena vprašanja aevpošijejo na upravništvo „Dol. Novic".	102-2-2
Kakor za cetrio vojno posojilo, tako s« bo tudi zii
peto vojno posojilo
zainoglo naroČiti pri podpisani novomeški lirauiluiei. PoUpisovaliia cena jo iloločeiia pri
a)	štiridesetletnem davka prostem 572% amort. državnem
posojilu 92'50%
b)	davka prostih S'///« dne I. junija 1922 vračljivih državnih
bla^. nakaznicah 96-50''/o
Hranilnica leui polom objalja, da lioče vso storiti, da ljudstvu olajša pridoJtitev teli tako rtobro se obiestiijočih papirjev. Svojim vložnikom ho v namen voJne|,'a posojila nemudTi« izplačala vsako vsoto braiijenega deuarja. Naknji teh papirjev bo broz vsef^a dobička poskrbela; in ker je 0(1 vi.s. vlade za to opravičena, bo ua željo vrodno.stn« papirje v shrambo in oskrbovanje prevzela in tudi zapadle Kupone izplačevala.
Maljna lo/adeviia pojasnila se dobe ob uradnih urah v Jlestni hranilnici. lOâ-0-l	Mestna hranilnica v Novem mestu.