Štev. 13.
PoSfnfina ptffi&aftei v sofovfini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 27. marca 1924
Leto III.
Hhaja vsak Četrtek popoldne. ^ slučaju j»rj«:nika dan poprej. Cena:
J* en mesec...................Din.	4
* fetrt leta.......................It
11 Pol leta.................... „	M
•t,osamezaa štev. stane 1 Dia.
.	Uredništvo:
Liubljana, Kopitarjeva ul. 8 HI.
Rokopisi sc ne vračajo.
Nsfranklrana pisma se ne sprejomajo.
DDIUIf1
in A V Ib
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inserali. reklamacije In naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarna", Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
Pred požarom.
v, Danes je za vsakega človeka z zdravimi peterimi L1' ! Jasno,' da gremo zopet nasproti svetovni vojski. Cim-...! diplomati govore o svojih »odkritosrčnih mirovnih tembolj se države oborožujejo. Ali izbruhne novi (^ar prej ajj sjej> je vseeno ; gotovo je. da kapitalistič-e države vojsko z mrzlično naglico pripravljajo, v Danes šteje samo Francija več vojakov v mirnem ^ nego pred letom 1914 Nemčija, Avstrija in Turčija ' "p^j. Vsi črnci v Afriki so oboroženi. In to kakšno 0zie | Ogromni topovi, ki presegajo znano »Berto« ; lsoči in tisoči tankov ; strupeni plini, ki morejo v enem ,levu pomoriti vse žive dni v velikem mestu ; tisoči .®r°Planov s plinskimi bombami. Od Francije do Rusije l' vse na ta način opremljeno za veliko morijo.
Na morju je istotako. Naj si kdo samo ogleda eno ‘IJn°vejših amerikanskih bojnih ladij vsaj na sliki ! Že °Kled vzbuja grozo. Podmorski čolni pa tudi niso več ^Ini, ampak že križarke ; koliko jih kakšna država gra-’’ -se odteguje vsaki kontroli. Seveda ne manjka morskih ^oplanov. Tako moremo biti na moderno kulturno člo-estvo, ki vse svoje bistroumje troši za peklensko-umne •'•Prave v svrho uničevanja ljudi res ponosni. To je ^'ltiira !
y. . Kaj dela g. Stresemann ? Nič drugega nego da misli, |. Pride čas, ko se Nemčija zmaščuje nad Franci/o.
tuhta Poincare ? Kako bi skonkuriral Anglijo. Kaj r ' Coolidge ? Kako bi se polastil Mehike, centralinih Publik in zapadnoindijskega otočja, medtem ko se Fv-J* *ned seboj prepira. Kaj snuje Čičerin ? Kako bi ^_ Varil nove republike v Aziji, s katerimi bi Rusija
ugodno kupčevala. Kajti kakor Francozi, Angleži in Ame-rikanci mislijo na premog in nafto, tako Rusija misli na ogromne zaloge rud v Mongoliji, Mandžuriji, Tibetu in tako dalje.
Kdo vlada države ? Nemčijo ima vrokali Stinnes, Francijo lotarinški železopremogovni trust, Anglijo največji posestnik petrolejskih akcij na svetu, bivši minister za zunanje zadeve Curchilh Ameriko Morganov bančni koncern.
Kaj more priti dobrega iz tega ?
Takšen je dejanski položaj. Mac Donald se odkrito in pošteno trudi za mir, toda je podoben gasilcu, ki brizga vodo zdaj na ta, zdaj na oni kupček, medtem ko tli in žari prav povsod. Kapitalizem rodi vojsko, kapitalizem mora privesti do vojske, kapitalizem koplje grob sam sebi.
Da, sam sebi! Kajti prihodnja svetovna vojska prinese res svetovno revolucijo. Kapitalisti pridno delajo zanjo. Oni sicer mislijo, da se bodo mirno pobotali za svetovni plen, toda se kruto motijo. Govoreč o miru, kličejo tudi proti svoji volji vojsko s svojim brezmejnim pohlepom. Tudi Društvo narodov ne more svetu dati miru, ker ne more pogasiti neskončnega pohlepa kapitalističnih trustov po zlatu. Tukaj je vsaka mirna porazdelitev »interesnih sfer« izključena.
Kaj pa delavno ljudstvo ? Delavno ljudstvo mora biti pripravljeno, da ga kapitalizem še bolj davi. Mora biti pripravljeno na to. da bo kapitalizem zopet zapel v bojno trombo za »visoke cilje človeštva«. Mora se pa tudi tolažiti s tem, da prinese to stoletje po strašnem razdejanju le nov pravičnejši družabni red na .pogorišču starega. To pa je odvisno od delavstva !
Politični pregled.
V inozemstvu.
-	Francija	bi Anglija
vjosovarjata, kako bi mir utrdili, dogovorili pa se še v« 'J.0 nista- Dogovarjali se bosta še dolgo in nihče ne d ’ . 'ako in kdaj se bosta dogovorili. Francozi bi radi, ho Jlrn Angleži z vso svojo vojno močjo garantirajo nji-pir 0 sedanje posestno stanje v svetu, oziroma da pod-«vr .n^10v& imperialistične namene. Angleži pa imajo ni£IC 'mPerialisti5ne koristi, ki se s francoskimi čisto Vladajo. Naj se še tako dogovore, dolgo ne bo
Hi
Nemčija
novih volitev, ki se bodo vršile istočasno z volitva-s tpV *rancoski parlament, to je maja meseca. Veliko se v N*11 n.e bo izpremenilo, ker bodo tako v Franciji kakor zmagali nacionalisti. Gospodar Francije in Nem-|lltk s° Pa itak banke in parlament je samo njihova
Italija
tel; ^^i ziblje v imperialističnih sanjali. Pravega prija-
JStVn	-1-	_ c- ...	  t_; a:
a nima ne s Francijo ne z Anglijo, razun morebiti m. Pa pravega prijateljstva itak ne more biti
$1^* državami, ki druga drugi zavidajo in druga drugo D0 ,aj0 ogoljufati. Zdaj je menda Mussolini obrnil svoje na Turčijo, katero bi rad s pomočjo Rusije eks-
ploatiral. Mislimo pa, da niti Rusija niti Turčija ne bosta tako neumni, da bi se dali izkoriščati od Italije.
Rusija
ima oster spor s Kitajsko. Gre za pravo ob mandžurski , železnici. Svoje prste imajo vmes vse veledržave, ker i gre za velike profite. Boljševiška Rusija tudi leze čez- ! daljebolj v imperializem. Seveda ima namen združiti j okoli sebe čimveč azijatskih svobodnih republik, da za- j da smrtni udarec zapadnim velekapitalističnim državam. I Kaj dobrega se iz tega ne bo izcimilo, kajti azijatske dr- j žave	imajo	tudi	svoje	namene in koristi.	j
Amerika	j
pridno ruje po Mehiki, Guatemali, Hondurasu itd., da te dežele gospodarsko čisto podjarmi. Evropo si je itak že . podjarmila in si jo bo še bolj. Francija je v svrho dviga franka dobila od Amerike posojilo pod pogoji, ki pomenijo kontrolo Amerike nad Francijo. Amerika in Anglija > delata skupaj, da zavladata ves zapad. Imata pa obe ve- j like in	hude	sovražnike.	I
Drobiž.	|
V Turčiji so uvedli splošno žensko volivno pravi- ; co. So torej veliko bolj moderni nego država SHS. — ; Tudi Madžarska je zlezla pod kontrolo angleških, ame- f riških in francoskih bank kakor avstrijska republika. — ;
Na Cehostovaškem obravnavajo velik škandal veriže-uja s špiritom, v katerega so zapleteni politiki vseh vladnih strank razun katoliške ljudske stranke, ki se je pokazala edino čisto. — Romuni se boje, da ne bi jim Rusija odvzela Besarabije. — V Španiji divja Primo de Rivera, ki je razpustil vsa delavska strokovna društva. Mož ne pomisli, da bo tudi njemu prišel konec. —
Pašioeva vlada odstopila.
Po marčnih volitvah 1923 je vsled abstinence Radičeve stranke in s podporo zveze Turkov in Nemcev vladala satnoradikalna vlada. Ta vlada je imela v parlamentu ogromno večino. Tega se je zavedala in brez skrbi izvajala centralistični, velikosrbski program in brez vesti uganjala korupcijo, mešetarila z državnim premoženjem in ugledom v korist porodice na račun ubogih »podanikov«. Zdelo se je, da je ta vlada za 4 leta t. j. do prihodnjih volitev nepremagljiva. Toda udarci so biii tako hudi, režim tako strašen, da je vzbudil splošen odpor in po vsej državi je bila le ena želja : »Strmoglaviti Pašiča«.
"* Jugoslovanski klub je dal pobudo za združitev vseh opozicijonalnih skupin in obenem stopil v dogovore z Radičevci glede dohoda v Belgrad. Ob spretnosti voditeljev opozicije, zlasti dr. Korošca so se razbile vse intrige Pašiča, Pribičeviča m Puclja v zemljoradniškem klubu — blok je postal dejstvo, Radičeva stranka je poslala svoje poslance v Belgrad in Pašič je moral pasti. Podal je demisijo. ki jo je kralj sprejel. Narodna skupščina je od goden a dokler se ne sestavi nova vlada.
Kriza
je težka zlasti, ker mora biti do 1. aprila sprejet državni proračun. Na to je račtmal Pašič, ki hoče vladarja prisiliti, da mu poveri sestavo volilne vlade. Po Pašičevem računu opozicija ne bo mogla sprejeti pravočasno proračuna. ki se pa more podaljšati za 4 mesece le za slučaj volitev. Te volitve naj bi vodil Pašič in si na svoj balkanski način izvojeval večino. To je račun, toda račun brez krčmarja.	,4
Nova vlada.
Dasi je dobil prvi mandat za sestavo nove vlade zopet Pašič, je gotovo, da bodo vsi njegovi poizkusi brezuspešni in bo po vsej verjetnosti sestavil vlado g. Ljuba Davidovič, predsednik Demokratske stranke. Dogodki se hitro razvijajo in bo morda, ko boste to brali, vlada že sestavljena.
Združeni velesrbi
hočejo na vsak način preprečiti načrt opozicijonalnega bloka. Pašič je povabil šefe drugih strank na razgovor za sestavo nove vlade, ki bi nadaljevala delo na podlagi senžermenske pogodbe, ki nas prečane smatra za anek-tirane (podjarmljene). Priblčevič in dr. Žerjav z vsemi slovenskimi liberalci sta proti vladi opozicijskega bloka in povdarjata še vedno, da sta samo za centralizem in centralistično vlado. Pričevič in Žerjav pomagata Pa-šiču.
Srbski zemljoradniki,
ki so spočetka sklenili podpirati opozicijski blok in celo vstopiti v njegovo vlado, so tudi začeli omahovati, češ
D,
°stojevskiJ :
(Dalje.)
Mlada žena.
več k njemu ! Zakaj bi šla k njemu ?« Dr»,,Sa Ordinov, čeprav si ni bil na jasnem, kaj pravza-V Kovori.
To^/^kaj sem prišla k tebi ? Vprašaj me : ne vem...
stojimn*i vedno govori: moli, moli, moli! Včasih rtie ^ v temni noči in molim dolgo, cele ure. Dostikrat Hii sr^^Ka spanec, pa me strah spet zbudi in potem se
Mi
f sPet
grV[ Zazdi, da se okoli mene dviga temna nevihta in 2 nesre^0, ITie hudobni diuh hoče usmrtiti in n^o , ^a si ne morem nikakor pomagati in me tudi Uniči, - g ne inore re-šiti obupa. Moja duša se bo sama v sol? se m’’ se k° vse mo^e življenje izjokalo lit^ (jT1.'-- Takrat začnem znova moliti in molim, mo-vo.'p(°f > r mati božja ne pogleda namen bolj ljubeznji (lostiijj. 1 vstanem in srrem nanol mrtva k oostelii. tod;
„	vstanem in grem napol mrtva k postelji, toda
Vč^hrat, v m°htvi zaspim pred sveto sliko. Zgodi se bo" Se po^eni on vzhudi in me pokliče... potem Da, •na?a	tolaži in miri... in postane	mi	zopet	laže.
^ar VeJxDrille	kakršnakoli nesreča, poleg	njega se	niče-
velii{a lle	On	je	močan	! Njegova beseda je
dir^V?	v ^em tvoja nesreča	?«	vpraša Or-
JeW +	•’	2 °buP°rn v srcu.
S,^ena ufv'03 pre^'e(^'- Pogleda ga kakor na smrt oboi^ k°r da ni upanja, da bi naša pomiloščenje. l - • iaz sem prokleta, jaz sem rabeljska duša.
moja mati me je proklela ! .laz sem ubila svojo lastno mater !«
Ordinov jo objame brez besede. Drhteč se privije ona k njemu. Čutil je, kako ji drhtavica stresa vse telo kakor bi se duša hotela osvoboditi tega telesa.
»Jaz sem jo spravila pod zemljo,« reče ona, popolnoma premagana od spomina in razburjenja — in zazdi se ji, da še enkrat doživlja to, kar se je dogodilo in kar se ne da popraviti, kar je minilo in se ne povrdne več. — »Motela sem to že davno povedati, toda mi je on vedno prepovedoval, včasih s prošnjami, včasih z očitanji ali pa z jeznimi besedami. Včasih me pa sam spominja tega kakor da bi mi bil sovražnik in nasprotnik. In meni je vse to vedno, in tudi nocoj, zelo mučno... Poslušaj me. poslušaj! To je že davno, davno minulo, sploh ne vem, ledaj je bilo, in vendar stoji pred menoj kakor da je bilo včeraj, kakor sen pretekle noči, ki je to jutra težil moje srce. Trpljenje podaljša čas dvakrat. Sedi sem, sedi, povedala ti bom vse svoje trpljenje pre-kolni me, ker sem že prokleta... Zaupala ti bom vse svoje življenje ...«
Ordinov jo je hotel ustaviti, ji hotel zabraniti, da govori, toda ona sklene roke, kakor da ga hoče zarotiti pri njegovi ljubavi, da jo vseeno posluša, in potem na-| daljuje v še večjem razburjenju. Njeno pripovedovanje I je bilo razburjeno in pretrgano, njen glas je izdajal vihar, ki je besnel v njeni duši, toda kljub temu je Ordinov razumel vse, ker je njeno življenje postalo njegovo življenje in njeno trpljenje njegovo trpljenje. Zdelo se mu je. da zopet vidi pred seboj svojega sovraž-
nika. Sovražnik je rastel pred njim z vsako njeno besedo in postajal čedalje razločnejši in zdelo se mu je, kakor da mu z neizmerno močjo stiska srce in da se ^rh tega' roga z zaničljivimi in premehljivim besedami njegovemu gnjevu. Kri mu začne kipeti in s silo prodre v njegove misli in zanese vanje zmešnjavo. Bilo mu je kakor da zoperni starec naglo vstaja iz svojega spanja (Ordinov je bil zbujen) in da stoji fizično pred njim.
»Bila je noč kakor danes«, začne Jekaterina, »samo mnogo temnejša in strašiiejša in veter je žvižga! po našem polju kakor nisem še nikdar slišala ... Ali se je že v tej noči začela moja propast ?... Pred našim oknom se je podrl hrast in padel. Vem še, da je star berač, ki je vedno zahajal k nam - to je bil že star, zelo star človek — pripovedoval, da se spominja tega hrasta še iz svojih otroških let ; da je tedaj bil ravno tako velik kakor takrat, ko ga je zrušil vihar. Te noči (spominjam se tega kakor da se je to danes zgodilo) je razbil vihar očetove ladje na reki, in ko so ribiči pritekli k nam stanovali smo pri tovarni — tedaj je oče poletel k reki, čeprav je bil bolan. Medve sva ostali sami, mati in jaz. Sedeli sva oblečeni v sobi, jaz sem dremala, toda mati je bila tako žalostna in je tiho jokala in jaz sem vedela, zakaj joka. Ona je šele pred kratkim vstala z bolniške postelje, še je bila popolnoma bleda in vedno mi je govorila, da ji moram sešiti mrtvaško srajco ... Nenadoma, okoli polnoči čujem : nekdo trka na vrata. Jaz skočim na noge, vsa kri mi udari v srce, mati zakriči od strahu ... Nisem gledala nanj, bala sem se, toda vzela sem svetilko in mu šla odpirat...	(Dalje	prihodnjič.)
Leto HI-—*•
da gre za interese Srbov. V zemljoradniškem klubu je tudi g. Pucelj.
Radič
od časa do časa izjavi kako neumnost o republiki in volitvah in s svojo nepremišljenostjo silno otežuje delo bloka. Predvsem zahteva Radič nove takojšnje volitve.
Uspehi SLS
so v tem boju tako veliki, da bodo tudi največjemu nas-proniku očitni Kar se ni posrečilo nikomur drugemu," to je izvršil dr. Korošec, ko je po enoletnem delu spravil Radičevo stranko na pot edino prave borbe v parlamentu. Revizija ustave in naša avtonomija je z zruše-njem Pašičeve vlade stopila zopet v ospredje političnega življenja. Korupcijonistoni je ta kriza zadala silen udarec. In. da so se slovenski liberalci v teni boju odkrito morali izjaviti za velesrbe in centraliste celo proti volji strankinega načelnika g. Davidoviča, tudi to je uspeh. Ne bodo mogli več v kalnem ribariti.
Jugoslovanski klub,
ki sc najaktivnejše udeležuje boja za zrušenje sedanjega režima, pa ni vsled tega niti najmanj popustil s svojim delom v parlamentu. Njegovi poslanci v 'proračunski debati ostro bičajo vlado, ki v zadnjih zdihljajih dela nove krivice našemu ljudstvu. Pri proračunu finančnega rrrinstrstva je govoril dr. Kulovec proti krivičnemu odmerjanju davkov in zlasti povdarjal : Največja krivica pri odmerjanju davkov pa je razvidna iz razmerja med direktnimi in indirektnimi davki. Devet desetink državnih dohodkov izvira iz indirektnih davkov. Te indirektne davke pa plačujejo v pretežni večini gospodarsko šibkejši sloji, ki morajo trdo delati, da si zasigurajo svoj obstanek, medtem ko se z direktnimi davki obdavčujejo oni, ki so manj premožni. Velike banke in velepodjetja svoj denar, svoje faktično stanje skrivajo v svojih bilancah in se .tim ne more priti do živega. Malim, šibkim gospodarskim slojem, ki ne morejo prikriti svojih dohodkov, pa se navija davčni vijak in iztisne iz njih vsak vinar.
Poslanec se je v svojem govoru zavzel tudi
za delavstvo tnonopolske uprave,
ki dela ogromne dobičke, svoje delavstvo pa plačuje tako slabo, da ne more niti živeti niti umreti. Z ozirom na tako postopanje vlade tudi privatni kapitalisti svojemu delavstvu plače znižujejo. Tobačno delavstvo se je že neštetokrat obrnilo na vrhovno upravo s prošnjo, da bi se izboljšale in uredile plače, toda brez vsakega uspeha. Poslanec zahteva, da se tej zahtevi vendar že ugodi in plače čimpreje regulirajo.
očetje. Ali pa se tudi zgodi, da se tak v podjetju izga-ran delavec kratkomalo z ničevim izgovorom potisne na cesto in se takoj najame mlajša moč. Tako se godi. In to niso samo izjemni slučaji, ampak je sistem.
Tu je vir nezadovoljnosti in nezaupanja. Tako postopanje z delavstvom pa ni socialno in ker ni socialno, tudi ne more biti krščansko.
Delavstvo ima pravico do človeka vredno življenje in je tu, da dela. mora pa imeti tudi zasigurano delo in pa delu primeren zaslužek. Delavec ima tudi pravico, da ima družino, zato se mora družinski oče delavec primerno varovati pred drugimi mlajšimi, ki še nimajo svoje družine. To je zahteva kršč. pravičnosti.
Če se delavstvo bori za svoj obstoj, to še ni noben materializem. Delavstvo ne bo odnehalo od tega boja ; zato ne, ker je v vsakem podjetju, pri katerem ie zaposleno, velik del njegovega življenja, mesa in krvi, potu in znoja.
Tako postopanje z delavstvom je pa kakor brezžični brzojav, ki valuje in valuje od delavca do delavca in ruši zaupanje v tiste kroge, ki imajo moč nesocialno postopanje z delavstvom ustaviti.
i	Za	slovenske izseljence
sta govorila poslanca Gostinčar in Škulj. Gostinčar je napadel centralizacijo in korupcijo izseljeniških uradov. Zahteval je, da se kontingenti izseljencev razdele po okrajih, da se poskrbi za varstvo izseljencev na potu in v državi kamor potujejo. Kot vzgled nepravilnega ravnanja. je navedel poslanec slavnega Kristana, ki svoj komisarijat tako dobro opravlja, da niti ministrstvo ne ve. kaj dela.
Zakaj so delavci nezadovoljni.
Danes vlada med tistimi, kateri imajo opraviti z -delavci, splošna misel, da v sedanjih časih delavstvo ; preveč zahteva, da so njegove pritožbe po večini neupra- : vičene. skratka : delavstvo je docela materialistično nav- i dahnjeno. To očitanje ni naperjeno samo zoper socialis- j tično svobodomiselno delavstvo, ampak tudi proti kršč. j soc. delavskim organizacijam.
Pravijo, da je danes v industriji in trgovini velika kriza. Treba je torej da delavstvo to upošteva in s tem računa. Ogromni davki, nezanesljiva valuta, neurejene notranje in zunanje politične in gospodarske razmere, vse to je za gospodarske kroge težko vprašanje. Delavci morajo to upoštevati in potrpeti.
Brez dvoma je to resnično in delavstvo s tein tudi računa. Ko bi deltvstvo s temi razlogi ne računalo, imeli bi pač večje in hujše mezdne boje, kot jih imamo. Delavstvo ve, da je pri takih in podobnih krizah vedno tepeno. To pa zato. ker v takem hudem boju nima odkritosrčnega prijatelja razun svojih organizacij, katere so pa po veliki večini finančno prešibke, da bi nudile svojim članom zadostno pomoč.
Delavstvo je nezadovoljno, ker je samo prešibko, odkritosrčnih prijateljev, na katere naj bi se naslonilo v takih hudih časih, pa ni.
Za delavstvo je ta zavest nemoči težka preizkušnja, ali najtežja ni. Najtežje je za delavstvo zavest nestalnosti dela in njegovega zaslužka.
Na drugem vseslovenskem delavskem shodu v Preski leta 1907. je naš rajni Krek med drugim tudi to žalostno resnico močno povdaril. Delavec je tudi danes še samo kapljica na veji, in kakor hitro potegne nekoliko hujša sapa, pade.
Nesigurnost zaslužka in s tem ogroženje njegovega obstoja to je največje zlo, je rak rana in vzrok nezadovoljnosti. Žasigurajte delavstvu stalni zaslužek, pa ste odpravili glavni vzrok nezadovoljnosti.
Nastane pa vprašanje, kako odpraviti to največje zlo ? Gospodarsko in industrijsko podjetje, ki zaide v krizo, mora imeti tukaj proste roke, v takih časih ni drugače, da se nekaj delavstva odpusti. Brez dvoma. Ampak, kako se delavstvo odpušča ? Navedimo konkreten primer : Podjetje mora odpustiti nekaj uslužbencev vsled pomanjkanja dela. Po zdravi pameti bi moralo odpustiti tiste, kateri so zadnji vstopili v službo in pa najmlajše. Pa ravno narobe se dogaja. Odpuščajo se možje, ki imajo že službena leta za sabo in družinski
Strokovna sveža.
Tobačni delavci.
24. t. m. je referent gospod Lotrič v Ljubljani klical k sebi zastopnike obeh organizacij in jim pripovedoval, kaj vse da je naredil. Za splošno delavstvo ni vedel druzega, kakor da je nekoliko obrazložil še nepotrjeni, ter tudi ne najboljši delavski pravilnik. Vse drugače pa se je laskal socialističnemu odboru, ki skoraj ves obstoji po večini iz samih profesionistov. Ce upoštevamo še par članov, pa je vsa ta organizacija pri kraju. Profe-sionistom pa je pravil, kako dobre plače, da bodo imeli ter še več drugih prednosti. Vse to je Vodetova po običajni navadi povedala na prošnjo delavstva v nekem oddelku. To je profesioniste tako razkačilo, da so jo po lepi bratski navadi povabili k. g. ravnaetlju. da se je morala tam zagovarjati za to, ker je govorila le čisto resnico. Seveda Vodetova jim je trn v peti, ker je delavstvu naznanila vse prihodnje dobrote profesijonistov, ki jih sedaj ne bodo mogli mirno uživati. Ona pa tudi profesijonistom ne pusti cigaret rekvirirati. Kedo bi se ne jezil na tako hudobnico ? Dalje prihodnjič.
Papirniški delavci.
Vevče pri Dev. Mar. v Polju. Veliki z bombastičnim besedilom tiskani lepaki so oznanjali delavstvu v Vevčah, da se vrši v nedeljo 16. t. m. shod v eni tukajšnjih gostiln in da ga sklicuje Neodvisna zveza kemičnih delavcev Jugoslavije. Ker je bila zahrbtnost, s katero so ) hoteli sodrugi v kalnem ribariti velika, je opozorilo na-f čelstvo naše skupine svoje organizacijske zaupnike na } ta shod, naj se ga udeleže. — Da se je pa kršč. socialno 5 delavstvo udeležilo v tako velikem številu shoda kaže,
■ kako je zavedno in disciplinirano. Sodrugi so spravili iz vseh vetrov natačno šteto, 17 oseb. Ker nismo imeli namena shoda preprečiti, smo opustili volitev predsedstva, j nakar je nemoteno sodrug Makuc govoril o brezposel- I nosti v državi (ker je videl, da ne govori sodrugom) še j dokaj stvarno, ker pa je le eno in isto .ponavljal in uha- ; jal na politiko, so naši člani postajali neuirni in zahtevali besedo, nakar sta govorila naša predsednika strokovne ' in politične delavske zveze, ter ovrgla nekatere stavke sodruga Makuca, kar je izvajalo veliko odobravanje. Ko so sodrugi uvideli, da mirno ne gre več naprej, so hiteli z zadnjim šlagerjem, z resolucijo. — Da se ne bi napak razumelo, smo povdarjali, da smo za resolucijo, da bomo pa glasovali le, če se sprejme dostavek. »Na shodu je v večini navzoče kršč. soc. delavstvo« (o čemer se je tudi vladni zastopnik prepričal). Ker tega stavka niso hoteli sprejeti, je pozval predsednik naše skupine člane na demonstrativen odhod. Med velikanskim navdušenjem se je to zgodilo in tako se je ta shod sam razbil, ker so ostali samo prazni prostori. Pevski zbor naše Delavske zveze je pri tej priliki krepko zapel Slo-venac i Hrvat. Tako so komunisti za eno blamažo bogatejši. Resno pa svarimo ljubljansko vodstvo neodvisne zveze, da naj ne prireja v našem enotno organiziranem kraju javnih shodov. Ce se je ljubljansko vodstvo dalo enkrat navleči od par vevših sodrugov naj v drugič ne hodi v žerjavico. Naše 500-člansko organizirano papirniško delavstvo je že davnej spoznalo, kje je iskati rešitve, kje in kdo mu reže kruh. Ako Vam je res (kakor je govoril sodrug Makuc) samo do enotne fronte prole-taiijata, potem pokažite ne samo v besedah ampak v dejanju, ker vas v to enotno fronto vabimo že 2 leti. Vidimo pa, da se vam gre za vse kaj drugega. K sodrugi. razne volitve se bližajo, zato je treba kanonov in postojank. Toda Vevška papirnica je že pod hribom zadekana.
Rudarji.
Zabukovica. Naša skupina strokovne zveze rudarjev je imela v nedeljo dne 16. t. m. svoj letni občni zbor. Poročilo načelstva je bilo z odobravanjem sprejeto, zlasti poročili blagajnika in tajnika sta bili sprejeti z velikim pritrjevanjem. Tajništvo je razposlalo na razne oblasti 307 prošenj in med temi je bilo 186 ugodno rešenih. V novi odbor so bili izvoljeni : Oblak Franc, predsednik; Cizej Anton, podpredsednik; Uranjek Jakob, tajnik; Po-teko Andrej, blagajnik; Zupan Matevž, Kisovar Franc, Vasle Miha, Potočnik Franc in Cizej Anton, zaupniki. Izredno zanimanje za občni zbor, polnoštevilna udeležba in izvolitev naših agilnih tovarišev v novi odbor nam jamči, da bo skupina tudi v prihodnje dobro delovala. Soglasno smo sklenili, da mora biti vsak član naročen na »Pravico«, da morajo biti redni mesečni sestanki vsega članstva sicer pri tovarišu blagajniku. Poteku Andre-
ju v Grižah. Penzijonist Vrečar Simon se je v ui& vseh tovarišev zahvaljeval za dobrotvomo delo skup#* za uboge upokojence. Ob krasnem razpoloženju .ie < Uranjek zaključil občni zbor.
Trbovlje. Vsem skupinam in plačilnicam ! V zadfll
številki »Pravice« smo poročali, da se vrši H. občni zbor Zveze rudarjev dne 6. aprila t. 1. Opozarja®, vse skupine in plačilnice, da sigurno pošljejo na ta oj^1 zbor svoje delegate — glej pravila paragr. 13. OM zbor se prične ob 10. uri zjutraj. Načelstvo JSZR-
Trbovlje. V nedeljo dne 16. marca t. 1. se je redni letni občni zbor Strokovne zveze rudarjev skw na Trbovlje. Iz zelo obširnega letnega poročila, katetf ga je podal stari odbor, se je razvidelo, da je skupj,(j v pretečenem letu zelo napredovala, ter dvignila UP®* organizacije. Celokupni občni zbor je pohvalil delovani prejšnjega odbora in mu izrekel absolutorij. Nato se 1 vršila volitev novega odbora v katerega so bili izv°«c' ni sledeči tovariši : Križnik Filip načelnik, Zajc Vik'® namestnik, Renko Miloš tajnik. Ban Pavel names*111.' Zupan Prane blagajnik, Kapi Matija namestnik. zorja : Bidcrman Miha, Dimnik Jože. Odborniki: R°s kar Jurij, Prašnikar Jože, Jurkovič Alojz in Skal'0 Franc. Novoizvoljeni odbor se je sestavil iz najboj nih tovarišev, kateri si je vzel v nalogo, da dvigne t13 Strokovno zvezo, ki temelji na krščanskih načelih-bode najvzorneje procvitala. Pošteno hoče zastopati braniti vse trpeče tovariše, to je geslo novega odb^
to
pa
Tovarniški delavci.
Tržič. Kriza v usnjarski industriji traja dalje . po krivdi prevelike podjetnosti gospodarjev, k*^ čakajo, kedaj bodo cene surovim kožam padle za 50 ' cene izdelanemu usnju pa ostale iste, ali pa se celo šale. Tako gospodarstvo je samo špekulativno, škodf vo narodnemu in splošnemu gospodarstvu in zato 1 obsodbe vredno.
Stagnacija je tudi v belilnici tržiške predilnice. ^ bimo pa novo čevljarsko podjetje. Tvrdka P. Kozina Jv začne obratovati v nekdanji tovarni Miillcr & G°f t v kateri bo zaposlila delavce iz svoje tovarne pri * lodvoru.
Društvo diplomiranih babic v Slove
opozarja vse or.'C članice, ki se še niso naročile na vico«, naj to nemudoma store, ker je sicer to i#? * številka, ki se jim še dopošlje. V dolžnost naj si ^ vsaka članica, da se naroča na list, ki se tako krefl* poteguje za naše koristi. Uprava lista nas tudi napr°;
iš»
da opozorimo članice, da naj nikar ne pošiljajo čla,iarjj po položnicah, ki so priložene samo za naročnino : ročnine pa naj nikar ne pošiljajo društvu. S tem e>’ kot drugim napravljajo samo nepotrebno delo. Narina iiaj se pošilja upravi »Pravice«, članarino pa drusf'
__ ,  ^
Za invalidel
je na svoje tozadevno vP dobil od ministra za socialno politiko tale odg°v od 28. II. 1924, katero trt
Poslanec Gostinčar je na
šanj
Na Vaše vprašanje uu u. i«,i, mh-i« - j izročila narodna skupščina z aktom br. 5725 od 1. ma> t. I. mi je čast odgovoriti sledeče :
Na podlagi rešitve ministrskega sveta br. 38652 . 13. aprila 1923 v zvezi čl. 25. zakona o proračui's dvanajstinah so ustanovljene posebne invalidske ko , sije z nalogo, da izvrše revizijo vseh invalidskih P°~^ kakor tudi osebnih invalidskih podpor tako tudi padlih, umrlih rn pogrešanih vojakov. Kako se tno& posel izvršiti, regulira pravilnih br. 71170 od 6. julUa^r| 1.. katerega je predpisal ministrski svet na moj n3* broj 71718 od 13. 7. 1923 za izvršitev gori omenjei*6 rešenja ministrskega sveta.
Na podlagi omenjenega zakonskega predpisa j® , loga imenovanih komisij, da po vseh tistih rešitvah^ katerih se nadejajo, da so nepravilno in protizak0 -izvršene, ukinejo izplačevanje prisojenih podpor $ zmanjšajo procente pridobitne nesposobnosti pri ifl% dih, ako doženo pri pregledu, da je ta procent oif višje, kot pa invalidu dejansko pripada.
Rešitve posebnih invalidskih komisij, po kateljL. podpore ustavljajo, pregleduje v drugi in zadnji i^ ci posebno invalidsko sodišče, ustanovljeno pri tfl p ministrstvu na podlagi istega omenjenega zakon* L,. predpisa. Tako, torej rešitve komisij, s katerimi se ljajo podpore, niso izvršljive.
Te posebne invalidske komisije torej z oziraj navedeno niso pristojne in tudi ne pooblaščene, enim samim zakonskim predpisom procente pove#' ^ marveč se ta procent more povečati edino in ^ samo po rednem zakonskem postopku v zmisl*1 0ji 120 pravilnika za izvršavanje zakona o začasni P° invalidom od 28. 12. 1921, ki se glasi:	^
»Invalidi, ki so že bili na komisijsko zdravi" j? pregledu se morejo v zinislu uredbe o splošnem Pr ^ du invalidov ali po tem zakonu ponovno javiti gjed, kadar se more po uverenju državnega zdra ^ dognati, da je poškodba ali bolezen, radi katere s jr proglašeni za invalide, se pogoršala ali pa, da Je ^ 0t pila komplikacija, radi katere bi se mogla njim pri P f nem pregledu priznati višja delanezmožnost, kako^i je bilo to priznano od prejšnjega komisijskega PrcSJ ^
V očigled tem dejstvom ne delajo komisije tč
povečavajo procent nesposobnosti v
li dov korist
krivic, ako ob priliki revizije in pregleda inva!*--.^
■ -au ..
ker to niti po obstoječih zakonih tega delati «e s ker nimajo za to zakonske pooblastitve.
O stvari bomo še spregovorili !
Dopisi.
Črna pri Prevaljah.
i va pod plaščem nadstrankarstva. Prvi moralni uspehi | so sc pokazali, ko so se zbrali člani tega društva in uči-i telji iz tabora »uju« dne 7. t. m. v gostilni konz. društva. | K« so bili že tu do nezavesti od šampanjca pijani, so šli i v gostilno »Pintar.« Ker imamo v Hrastniku več na-
Sprejmite v »Pravico« nekaj novic iz najsevernejšega kraja naše države,	namreč iz črne v Mežiški dolini. Kakor je gotovo že	javnosti znano imajo v Mežiški
dolini s par izjemami vse občine socialni demokrati Bcr-notovega kova v rokah. Posrečilo se jim je pri zadnjih občinskih volitvah, da so si s pomočjo tukajšnjih kmetov in pa grofovskih najemnikov pridobili večino. Obljubljali so vse mogoče,	kako bodo skrbeli za kmete in	|	zadnji	številki	»Pravice«	pošteno	zakuril.	Lekcija	je	bila
delavce, a sedaj, ko so	gospodarji v občini, pa ravno	i	huda,	a	zdrava.	Prav	je,	da	se	početje	naših	naprednja-
toliko storijo v prid kmetskega in delavskega ljudstva. ; kov razkrinka in razodene javnosti, kajti njih početje
p rednih društev kakor : Sokol, glasbeno društvo svoboda itd., ni čuda, če naša polinteligenca tako napreduje, da se potem v službi s stolom pretepa.
Hrastnik.
Našim »vrlim naprednjakom« je neki dopisnik v
kakor so pred prevratom storili njihovi predniki — nem škutarji. Samo ta razloček je, da sedanji g. župan hodi ua šilit, a prejšnji je hodil v šolo otroke ponemčevat.
Ker se je ljudstvo že naveličalo sedaj socialističnega evangelija, jo je pa mahnilo v drugi tabor. Pred letom si videl na tukajšnji pošti kar cele kupe »Napreja«, a sedaj ga že »Jutro« prekaša. Tukaj se torej vidi, kako > nezavedno je še ljudstvo v tem kraju. Pomislite ! »Ju- ; bo«, ki je glasilo najgrše bančne skupine, glasilo trboveljske družbe, glasilo slovenskih framasonov in čifntov. ' to »Jutro« bero ubogi nezavedni delavci. O ko bi ti re- i veži vedeli, kako si kopljejo svoj lasten grob. Ali ne i veste vi trpini, da za nas ni mesta drugje, kot v krščan- .
škili organizacijah. Spreglejte že vendar !	j
j
Trbovlje.
Od zadnje stavke sem je postalo veliko rudarjev, j zlasti onih. ki so bili organizirani pri takozvanih »ne- \ odvisnih« popclnma brezbrižnih. Ako vprašaš tega ali : onega zakaj ne pristopi k kaki strok, organ, ti odgovori.:
presega že vse meje in če bo šlo tako naprej, pardon — nazaj, bo naša mladina popolnoma pohujšana, ker že sedaj, žal, več ve, kakor ji je treba. Seveda skušajo naprednjaki vse to prikriti in zamolčati, ker se bojijo klerikalnega zmaja, ki jim večkrat stopi na prste in marsikaj lepega in čudovitega pove, kar bi ne smeli drugi vedeti. Vse pride sčasoma na dan, kajti božji mlini meljejo počasi, pa gvišno. Tako tudi naše »naprednjake« od časa do časa oplazi rep klerikalnega zmaja.
Maž
Dev. Marija v Polju.
v fraku, predsednik neodvisne strokovne or-
ganizacije v Vevčah je pred kratkim nekako takole govoril : »Zahvaljujem se Vam vsem sodrugom in sodruži-cam neodvisne delavske stranke Jugoslavije in se Vam zahvaljujem za tako obilno udeležbo vseh 17 na protestnem shodu pri Plevniku v Vevčah. Že naprej Vam i katov*pa kar 1 36~ obljubljam, da bom takoj, kakor hitro pridemo mi ko- ! munisti in samostojni vevški liberalci v občinskem odboru do časti in slave, bom takoj odpraviil brezposel-
mirnim potom s pomočjo primernih postav, ki naj se sklenejo v zaščito delavnih slojev.
Iz tega je torej že razvidno odkod v človeški družbi toliko političnih strank in načelno ter programatično različnih gibanj. Človek je misleče bitje s prosto voljo, zato je brezupna že sama misel da bi mogli kdaj trajno vsi stanovi ali pa celo vsi pripadniki enega samega stanu korakati v vseh pogledih kot strnjena celota k svojemu cilju, saj pogosto niti ti cilji niso enotni. Kolikor glav toliko misli, to je stara resnica, ki stopa v našem življenju zopet in zopet potrjena na dan. Kdor pozna življenje ter človeka in njegovo zgodovino pa tega dejstva niti obžaloval ne bo, saj ima nedvomno tudi svoje prednosti, kajti le v medsebojnem kresanju stanov, socialnih edinic in misli je napredek. Gre pri vsakem gibanju le za to, da si pribori toliko pristašev in s tem toliko zunanjo moč, da more izvajati vsaj soodločilen vpliv na razvoj dogodkov, kajti že s tem je dosežen velik del namena in cilja in že samo za to niso nobene žrtve prevelike.
Tedenske Yesti.
Poslanci in advokati.
V italijanski fašistovski kandidatski listi za državni zbor, obsegajoči 379 mož, je profesorjev 29, državnih | uradnikov 11, častnikov 17, med temi 8 generalov in 1 admiral, zdravnikov 7. inženirjev 4, pisateljev in časnikarjev 55, računarjev 3, organizatorjev 17, posestnikov i 18, trgovskih izvedencev 22, raznih poklicev 29, advo-
"Preje so nas za nos vlekli ti ljubeznjivi policajpatrijoti. I nost in vso nadlogo. Svobode bo na kupe in mernike.
Potem pa Hiebeci, Žorgati, v naši dolini pa cvetke kakor so bile Šalamon, Pristav in drugi njim sorodni bratci. Obljubljali so nam1 zlate gradove, na shodih pa agitirali za stavko, samo da nas vržejo še v večji propad, — kar se je tudi zgodilo. Sami so pa hodili oblečeni kakor baroni. Povsod slišiš tudi, da je bila najbolj poštena or-Ranizacija strok, zveza rudarjev, da je ona med stavko delila podpore vsem. ki so se oglasili pri njej. če se bom dal organizirati, se bom organiziral edino le v tej or-Ranizaciji. Vendar sledi takemu odgovoru malo dejanj. Zapomni si sotrpin : Geslo tistih, ki so v propadli bitki Zginili kakor kafra, je bilo: čim bolj bodo delavca trpinčili in izkoriščali, tem bolje za nas ; vse njihovo delo-
Vsak pustni torek bomo lahko vsi neodvisni šli v frakih in cilindrih kot maškare po naših ulicah. Jaz sem že letos to čast imel, toda moral sem plavega narediti, če sem si hotel to privoščiti. Ko bom pa jaz oblast imel v rokah, bomo pa vse take »šilite« plačali. Torej le ko-
rajžo
Živel razredno zavedni proletarijat!«
iz Zagorja ob Savi.
Bič, ki ga je spletla trb. prem. družba med stavko
Volivni sejm.
Rimski dnevnik »La Voce« piše, da je šel poslanec Giunta v Napoli za agitacijo. S sabo je vzel 200 milijonov lir. Mussolinijev tajnik Bianchi je šel v Kalabrijo. S sabo je nesel načrt za cesto od 1000 kilometrov in 500 j milijonov lir.
Španski diktator proti delavstvu.
Primo de Rivera je izdal dekret, da se morajo vsa j strokovna društva po celi Španiji razpustiti.
V Hamburgu
! je ob priliki stavke pristaniških delavcev prišlo do kr-
,	.	,	   .	x	.	.,	_	.,	„	;	vavih	spopadov.	Pri	tem	je	bilo	več	oseb	ubitih	in	ra-
za ubogo rudarsko paro, je začel pridno žvižgati po < njenj|,
hrbtih delavstva. Razni »štajgerčki« in vse kar se ne i
»štajgerčki
umaže in ne poti od dela, je proti trpinu. Šikane m kazni so na dnevnem redu. Delavec je brez zaščite. Takozva-
vanje je bilo v tem pravcu usmerjeno. Tako brezvestno \ nj delavski zaupniki so danes v revirjih brez moči. Kodelah pa zmore samo tisti, ki stoji na temelju materia- ; ,naj> jjh posluša g. ravnatelj, ne uboga jih ne. On je lizma. Komu je tak človek odgovoren — nikomur ! Ru- j v SVojein delovanju neomejen. Kaj zakon, sila je nad dar sotrpin, torej ti priznaš poštenost strok, zveze rudarjev. Nehote se vprašaš po vzroku. Na kratko ti bodi Povedano : Naši voditelji delajo za dobrobit delovnega ljudstva in izpolnjujejo samo to, kar veleva krščanstvo.
Da smo pa na pravi poti, o tem pričata tudi danes naj-oolj znana vodietlja angleške delavske stranke, Mac Donald in lienderson. Ta dva sta zadnjič javno izpovedala, da tiči rešitev socialnega vprašanja samo v krščanstvu. Gotovo ne bo nobeden trdil, da sta ta dva Roditelja »klerikalca«. Zategadelj ne odlašaj, pristopi k Strok. zvezi rudarjev. V^njej boš našel vse to, kar zahteva pravica in poštenost in ako boš sam stal na bra-hiku pravice, ne boš razočaran. Zapomni si : »Sloga jači, nesloga tlači !« Naj živi Strok, zveza rudarjev in vsi tlsti, ki ljubijo poštenost in pravico. Rudar iz. trb. doline.
njim ! Ko so prejšnja leta odhajali fantje pobijat makedonske uši in poslušat surove kaplarje, se jim je čas vojaškega službovanja štel za dopust. Sedaj to ne drži in če si, odkar si pustil šolo, že delal v rudniku. To je najbrž kazen, ker si šel — primoran k vojakom. Živel pošten boj ! Živela organizacija, ki jo ne bo udušila in ne strla reakcija. Organizirajte se v krščanskih organizacijah !
Odkod naše gibanje.
Debele knjige bi lahko napisali in še ne bi odgovorili na to vprašanje izčrpno, kajti živimo v dobi, ki nas ne more zadovoljiti skoro prav v nobenem pogledu, ko se okrog in okrog nas godijo krivice, ki kričijo do neba, ko se teptajo najprimitivnejše človeške pravice pred našimi očmi okrog in okrog nas v blato.
Vsaka socialna skupina, pa naj bo to cel narod ali pa samo gotov stan ali celo samo gotova politična stranka, ima glede obstoječega stanja svoje posebne nazore in zahteve, ki se včasih krijejo z napori in zahtevami ostalih narodov, stanov ali strank, včasih jim pa tudi nasprotujejo vsaj v gotovih pregledih.
In tak poseben stan, ki ima svoje posebne težnje Pine več izvojevali od trb. družbe, nego to miloščino. *n zahteve, docela različne od drugih stanov, je tudi Mero je rudarjem sedaj podelila družba. Torej po mue- ' delavski, kajti nihče ne bo trdil, da je nam v korist to, nja dičnega sodruga bi morali poslanci Jug. kluba po- , ^ar ie v korist delničarjem bogatih bančnih ali industrij-Jhžtio vprašati sodruga Krušiča za dovoljenje, potem bi j s^ih Podjetij. V tem pogledu si stojita že od nekdaj nas-
i
Trbovlje.
Dne 20. t. m. so sklicali javen shod tuk. sociji Ber- j Kotovega kova. Na tem shodu je klobasaril g. Krušič o , fndnji stavki rudarjev. Mi bi se s tem ne pečali, če ne bi 1 ^ sodrug na tak umazan način zavijal resnice in ljudi j ^Prekoval, katerim on ni vreden, da bi jim znažil čevlje, j 7'Pjte, kaj je ta mož pravil : »Mi bi — rudarji — več ; ?°segii. če bi Jug. klub ne vložil interpelacijo na ministra . suni in rud. dalje Bernotovi socialisti bi potom II. sku- i
šli in vložili interpelacijo na pristojno mesto — J Murne se — ako bi to ta patrijot dovolil. Nadalje so j asi Poslanci s svojo interpelacijo — tako je bilo razu- > Mi — rudarjem samo škodovali ! Če bi pa poslanci °ke križem držali, potem bi lahko ti čvekači zopet čez udrihali, da se za rudarje ti klerikalni poslanci ne . 1£ajo. Vprašamo sodruga, kaj je on storil v prid stav-]°čim rudarjem, kdaj se je kot delegat del. zbornice k0V.Ze* za rudarje ? Že v stavki je dezertiral s svojo gobarsko četo. In zakaj ? Samo, da bi se ne zameril ^ ^ trb. demokratom in ker je on — kakor vsi ostali - Kristana navzdol navajen na miloščino. Po Žerjavovi
proti dva velika socialna razreda, to so bogataši (kapitalisti) ali oni, ki posedujejo proizvajalna sredstva ter delavci (proletarci), to so oni, ki za te bogataše garajo proti gotovi odškodnini ali mezdi, s katero se preživljajo. Vsako zvišanje plač ali skrajšanje delavnega časa je v korist delavca, a obenem v škodo bogataša. Iz tega bi se dalo na prvi pogled sklepati, da si stojita tu nasproti samo dva stanova, to sta delavski in kapitalistični, radi česar bi n. pr. zadostovali tudi samo dve politični stranki, ena delavska in ena kapitalistična, ki bi se borili za premoč.
Vsi kapitalisti v en tabor in vsi delavci v enega,
uavz,uiži iiavajtn na inuuauuiu. i u ž/Cijavuvi	j	’	-
uRi sedi	v Del. zbornici, zato pa mora paziti, da tega	j med obojimi pa neizprosen boj
^/j®°da ne	razžali. Naj še to omenimo. Obregnil se je
tiaihU-K tlK^	na dclavneSa poslanca Kremžarja. Mož je
»m .r^e že pozabil na nečuven škandal, ki ga rudarji
»ikd
In vendar temu ni tako, kajti na eni strani je mnogo stvari, ki so n. pr. v enako korist vsem slojem in na drugi strani je mnogo stvari, glede katerih se tudi pripadniki k enemu stanu ne morejo združiti. Vzemimo le šolstvo. V korist kapitalistov in delavcev je dobro šolstvo, kajti čim bolj izobražen je delavec, tem več in tem boljše lahko tudi naredi, zato bodeta v izboljšanju šolstva lahko korakala oba razreda tudi vedno vza-
.	—	. ------- — — .	  .	jemno	roko v roki. Pogosto pa ne morejo in zato v res-
rdečkar Divac besede, temveč junaško molčal. — j nici tudi ne gredo niti pripadniki istega stanu skupaj. Vzemimo le vprašanje načina izboljšanja sedanjega neza-
na 3r-lle bodo pozabili. Poslanec Kremžar se je obrnil *0c^alističnega voditelja Divača naj bi tudi on — Divac Ju^n° ostala socialistična poslanca podprl interpelacijo *tak '*>a' Toda socialist Divac je to odklonil, češ da bo ni re!riaStt>T>^ za rudarie’ Pride interpelacija na dnev-držai -	Pa	pr'^a	interpelacija	na	dnevni	red.	ni
°lutarec, kedaj se boš rešil teh ljudskih pijavk Hrastnik.
Ker
kakšen^ 'e pianes'° »Jutro« dne 14. III. 1924 poročilo, Cev v” Uspe*1 Ponesla prireditev rudniških nameščen-deči n 5\mot:nem kakor moralnem oziru, si dovolimo sle-namešč ate*t’ ^KiPrcj omenimo, da je društvo rudniških encev demokratska organizacija, čeravno se skri-
dovoljivega stanja. Del( delavstva je mnenja, da more izboljšati sedanji položaj le splošna revolucija, ki bi z ognjem in mečem uničila sedanji krivični družabni red ter pripomogla delavstvu do nadvlade in s tem do pravice, drugi del je pa zopet mnenja, da povzroča taka revolucija navadno le splošno gorje za vse, pač pa lahko pride delavstvo do vseh pripadajočih mu pravic tudi
Volitve
bodo v Franciji za državni zbor 11. maja. Število poslancev je 583.
Volitve
bodo za nemški državni zbor dne 4. maja. Stari državni zbor je razpuščen.
Volitve
bodo v Italiji dne 6. aprila.
Pri volitvah
v nižjo zbornico v VVcstninster Alibeju v Angliji je dobil konservativec Nicolson 8187, neodvisni kandidat znanj Curchill 8144. delavski kandidat Bradway 6150, liberalec Docard pa 2091 glasov.
Pri občinskih volitvah,	;s	.	[ati
ki bodo letos meseca maja v naših občinah, morajo na celi črti zmagati pristaši naše misli.	.
-v t •rtflfl
Čuden običaj.	1
Na grškem otoku Ciper imajo navado, da vselej, kadar se dete rodi, zakopljejo v zemljo vrč vina. Ko dete doraste in se moži ali ženi, odkopljejo vrč in dado piti ženinu in nevesti, starešini in svatom.
Vojakom,
rojenim leta 1899 se je godila velika krivica. Ponajveč radi okupacije ali drugih javnih vzrokov niso mogli pravočasno odslužiti svoje vojaške službe. Tako so morali nekateri že 25 in več let stari šele v rekrute. Poslanec dr. Kulovec je dosegel, da so sedaj vsi oproščeni.
Za kardinala
bo imenovan zagrebški nadškof dr. Anton Bauer. Tako poročajo časopisi.
Šlrajk za štrajkom
se vrsti na Angleškem odkar vlada delavska stranka. Zanimivo bi bilo za zakulisne vzroke teh štrajkov. Par-krat se je že izkazalo, da so pravi povzročitelji delodajalci kapitalisti sami. Oni hočejo na ta način izpodkopati tla delavski vladi. Žalostno je le, da delavstvo naseda tem intrigam in samo ruši kar je zidalo. Gotovo, da delavska vlada vsled manjšine, ki jo ima v zbornici ne more uveljaviti v par mesecih celotnega programa in popraviti kar je v stoletjih zagrešila velekapitalistična vlada. Toda to še vsekako ni povod, da jo delavci sami rušijo. Tudi nauk za nas.
Vevče (papirnica).
Naša papirnica ima vkljub celoletnemu »jamranju« v letu 1923 Din. 3,478.672 čistega dobička. Naše podjetje zna »šparati«. Da je temu res tako, povesta lahko delavca Perčič Miha in Rozman Marija, katera za 40-letno službovanje ne dobita običajnega darila. Še več dobička bi bilo, ko bi se začelo varčevati ne samo pri malih temveč tudi pri »ta velkih«.
IZ UPRAVE.
Cenjene naročnike, katerim smo priložili položnice v 11. številki, opozarjamo še enkrat, da naj nemudoma poravnajo naročnino, da se jim list s prihodnjo številko ne ustavi. To velja zlasti onim, ki nam dolgujejo naročnino že za dalj časa nazaj. Ali moramo plačati tiskarni sproti vsako številko ter za to upravičeno pričakujemo od svojih naročnikov, da bo storil vsak svojo tozadevno dolžnost Obstoj lista je odvisen le od redno plačujočih naročnikov !
Delavska zveza.
Dev. Mar. Polje.
Naša Okrajna Delavska zveza priredi v nedeljo dne 30. t. m. ob 4. uri pop. krasno dramo »Mrak« v Ljudskem domu. Igra je dobro naštudirana, ter vabimo tem spotom vse kršč. soc. delavstvo in prijatelje, da jo posetijo. Nikomur ne bo žal. Igra je nova. ter so jo povsod, kjer je bila igrana, morali ponavljati, ker vzbuja senzacijo. Vstopnina navadna. Od četrtka naprej se dobe vstopnice v konsumnem društvu pri Dev. Mar. v Polju. Otrokom do 16. leta pri tej Igri vstop strogo zabranjen. Pri tej igri nastopi prvič pevski zbor Delavske zveze.
K obilni udeležbi vabi odbor.
Prevalje.
»Zavednim delavcem« kakor se sami nazivajo, pristašem materialistične soc. dem. stranke v tukajšnji papirnici odgovarjamo na njihov dopis v »Delavcu« št. 10, da se naj radi članka, ki se tiče papirniških delavcev natisnjen v »Pravici« št. 5, nikar preveč ne razburjajo, ker nimajo povodia. Dopis v »Pravici« ni bil namenjen tistim, ki bi si radi članek glede izpolnjevanja verskih dolžnosti, prilastili zase v pohvalo. Članek je bil namenjen onemu delavstvu, ki je našega mišljenja, pa je le samo začasno ipri vas organizirano radi tega, da ima mir pred vami teroristi. Toda ne bo dolgo, pa bomo dvignili lastno organizacijo krščanskih socialistov. Tega ne bodo preprečile vaše lepe besede, ne vaše grožnje ne blatenje naših verskih svetinj od nekaterih vaših pristašev. Delavci, ki se zavedajo, da samo krščanski socializem ščiti revno ljudstvo, bi se radi odtresli vaše vsiljene organizacije, ki svoje člane samo izkorišča. Mesto take organizacije bo zavladal v papirnici socializem dr. Kreka. Sedaj še nekatere podrobnosti. Člankar v »Delavcu« napada »Glasnik srca Jezusovega«. Če bi se vsi stanovi in vsi ljudje ravnali dosledno po teh naukih bi bilo življenje na tem svetu pač prijetno. Nadalje se je člankar spomnil na leto 1920 in na Zaloško cesto. Čujte. to je socij iz Mežiške doline. S tem samo dokazuje, kako prijetni so jim bili dnevi po prevratu, ko so ropali kakor nekdaj Turki. Tako socialistično komunistično življenje so hoteli ti tiči leta 1920 upeljati v celi Sloveniji. Pa se jim ni posrečilo, ker smo hvala Bogu imeli vlado dr. Brejca, katera je po svoji dolžnosti skrbela za red in mir za katerega je vsaka vlada odgovorna. Kaj pa je v takem slučaju svojčas napravila socialistična vlada na Dunaju ? Ali o tem nič ne veste ? Člankar še zamoza-vestno našteva koristi in odbrote socialistične organizacije. Radoveden sem koliko koristi slovenskemu delavstvu na sto koscev razcepljena soc. organizacija.
Dev. Mar. Polje.
Na naš dopis v »Pravici« radi nerednosti v cdečni radioni v Ljubljani glede vevških šivilj, se po 16. dneh oglaša v Jutru s »Poslanim« neki g. Turk, šef radione v Ljubljani z naravnost prostaškimi manirami. Na njegove izpade samo par pojasnil. Njega v našem dopisu sploh nihče ni imenoval, ker ni on odečna radiona. Kljub vsej svoji onemogli jezi in domišljavosti končno priznava, da ni vse v tako silno lepem redu in še marsikaj drugega. Dopis je sestavil po dolgi dobi. da je zamoge! v tem času delno poravnati največje pogreške ter prestrašiti s terorjem uboge ljudi, da so podajali izjave njemu v korist.
Spodaj podpisano tajništvo ugotavlja tem potom ponovno sledeče : Za upostavitev radionice se je storilo vse potom prošenj na vojaške komande ter ministrstvu za vojno in mornarico, da bi bilo rešeno vsaj nekaj revic bede, ki je nastala s prestavo radione v Zagreb. Naš parlamentarni klub je storil tozadevno veliko in ministrstvo je končno ugodilo prošnji naših poslancev Kremžarja in Gostinčarja ter ustanovilo v Ljubljani odsek za okolico predvsem pa za Vevče, ker je bil ta kraj največ prizadet. IV. armada v Zagrebu pozna od prej solidno in dobro delo naših delavk. Ustanovljen pa je bil od nje odsek gotovo v dobri nadi, da bo tudi brezhibno posloval v svojo ter delavk korist. Kar se je pa dogajalo zadnje čase, posebno pa po tisti naši notici, presega vse meje pravičnosti in pravilnosti. Zato smo dvignili kot delavska politična organizacija svoj glas, ki je bil pa bolj prošnja nego zahteva in ni vsebovala niti najmanj denuncijanstva. Saj vendar nismo več v dobi tlačanstva. Apeliramo na IV. armadno poveljstvo in na Dravsko divizijsko oblast, da zadevo preišče in ugodi našim zahtevam po redu. Ne gre, da bi se radi nerednosti raznih gg. Turkov zato pustilo na cesti brez dela par sto revnih Hudi, posebno v dobi vedno večje brezposelnosti. Storili bomo vse, dia se zadeva pravično in ugodno reši. kar bi bilo tudi v interesu države.
Tajništvo okrajne del. zveze za D. M. v Polju.
Tržič.	i
Pri zadnjih obč. volitvah so liberalci in socialisti j kazali na slabo gospodarstvo bivšega obč. odbora, češ taki so klerikalci. Kazali so posebno na prazno blagajno in posekani les v občinskih gozdovih. Čez dva meseca pa bo že tri leta, kar ima v rokah obč. gospodarstvo li-j beralno-socialistična koalicija. Oglejmo si danes obč. bla-! gajno. Pri zadnji občinskih seji je bilo sklenjeno, da se i najame pri mestni hranilnici v Kranju 100.000 dinarjev ) posojila. Ta sklep liberalno-socialistične večine dovolj j jasno govori o stanju občinske blagajne. Pa še nekaj !
I Primanjkljaj v proračunu za leto 1924 je štirikrat večji,
I kot pa je bil za leto 1923. Ko je županstvo poslalo pro-i račun na pokrajinsko upravo g. velikemu županu v odo-brenje, ga ta ni hotel odobriti. V prilogi pa se g. veliki župan čudi, na kakšen način se je primanjkljaj za štirikrat povišal od prejšnjega leta. Sedaj so pa gospodje od J DS vsi iz sebe. Hočejo dobiti dovoljenje, da sc upe-Ije nova davščina na motorne sile. S to davščino bi se obremenila najbolj predilnica, kar je tudi prav, ker sedaj plačuje res malenkosten davek občini. Račun za leto 1923 je presegal proračun za 217.829.70 Din. Kje se je dobilo kritje ? Iz gozda in davščine. Na ta način je obč. gozd pokazal v resnici rebra tako. da je za nekaj let nemogoče sekati kaj lesa. Sedaj pa ko lesa ni več. so gospodje segli po posojilu. Tako je gospodarstvo v Tr-žlški občini. Po vrhu tega se pa še bahajo, kako so dobri gospodarji. Blato, s katerim so obmetavali SLS pada sedaj na nje nazaj. Oni so trobili, da je bivši klerikalni župan pripeljal občino na rob propada, mi pa se bojimo, da jo bo sedanji župan demokrat pahnil v prepad.
Prosveta.
Česa nam manjka ?
Čudno vprašanje, pa vendarle potrebno. Manjka nam izobrazbe. Koliko članov naše organizacije je še vedno, ki ne vedo, zakaj je organizacija, čemu naše gibanje ? Marsikateri redno vsak mesec malo pogodmja. kadar ga vestni blagajnik pocuka za članarino. Škoda se mu zdi par kronic in misli si v Bog ve kakšno žrelo gredo vse te kronce. Zvedel pa bo namen in delo naše naše organizacijel ako bo redno čital naš list »Pravico«. Le kdor bere »Pravico«, tisti ve, zakaj je organiziran in le tisti bo postal dober in res deloven član. — Veliko slišijo delavci o krščanskem socializmu, pa ne vedo kakšen namen naj ima naše kršč. soc. gibanje. Ako bi pa bral dr. Gosarjevo brošuro »Za krščanski socializem«, bi takoj dobil celotno sliko. Član, ki bere brošuro »Za krščanski socializem« bo gotovo v organizaciji vsaki 1 čas na pravem mestu. — »Socialna misel« 'je tudi zelo potrebna. Iz nje dobivamo sliko o delavskem gibanju v drugih državah in poučujemo se o perečih sodobnih vprašanjih. Vsega tega nam manjka. Ko enkrat dosežemo, da bo vsakdo bral »Pravico«, »Za krščanski socializem« in »Socialno misel« potem bomo lahko zadovoljni z našim delom. Zato agitirajmo in razširjajmo med našimi člani to, za nas neobhodno potrebno čtivo.
Tunel.
Roman. Po Bemhard Kellermannu poslovenil Narte Velikonja. Cena broširani knjigi Din. 36.—. vezani Din. 48.—.
To je svetovni roman socijalne vsebine, v katerem občuduje velikanski napredek moderne tehnike proletarski delavec, ki ji služi s svojimi žuli z istim zanimanjem, kakor zastopnik velekapitala, ki daje slednjemu materi-jelne hrane. Roman je pisan tako živahno in s krepkimi potezami, da se ti zdi, da se vrši dejanje pred tvojimi očmi. Ob štrajku se vali pred tabo sprevod delavcev kot velikanska lava, ki uniči vse, kar ji pride napot. Tako zanimivega socialnega romana ne pozna svetovna literatura. Slovenski prevod se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
nedostatvke. Dopis je sploh formuliran tako, da nihče ni mogel razbrati iz njega kakega napada ampak je hotel le koristiti podjetju in delavkam. Da pa vsled tega ne bodo delavke trpele, ugotavljamo, da dopisa ni pisala niti povzročila nobena delavka. Zlasti da z dopisom niso prav v nobeni zvezi :
Oprešnik Fani. Zalog ; Berčič Marija, Zalog : Porenta Pepca. Satra : Oblak Marija ; Ivanka Ložar, Zalog ; Jamšek Apolonija, Zalog ; Mojškerc Ivana ; Auto-nija černe ; Žabjek Mici, Dobrunje ; Amalija černak ; Mahkovec Marija ; Frančiška Hambergar ; Mehle Ljudmila : Veronika Dobruto.
Dopisa, ki so nam ga imenovane poslale, pa ne moremo priobčiti, ker je žaljiv. Upamo, da je s tem stvar v redu.	Uredništvo	»Pravice«.
Za pouk in zabavo.
Razmišljeni profesor.
Fden največjih modernih zgodovinarjev je bil gotovo Theodor Mommsen (1817—1903). Znamenita je njegova »Rimska zgodovina«, enotno zgrajena, uporabljajoča vse vire in prikazujoča nam dogodke take, kakor jih moramo zares videti.
Nekoč ga je motil v delu velik hrup. Služkinja je pritekla v sobo in vpila, da je ena od hčerk požrla iglo. »Tukaj imate drugo«, je rekel Mommsen in ji dal iglo, vzevši jo z rokava.
Mommsen je imel zelo dolge in skuštrane lase. Šel je h brivcu in si jih je dal postriči. Dokončavši svoj posel mu je dal brivec ogledalo in ga je vprašal, če še kaj manjka. »Vse dobro«, je rekel učenjak, »samo. če bi mi mogli napraviti lase malo daljše, bi prosil«.
Skrivalnica.
Kje je veverica ?
Drobi ž.
Odečna radlonica.
Dne 28. m. m. smo objavili dopis, ki kritizira razmere v tem podjetju. Šef podjetja se je čutil prizadetega in poslal »Jutru« dolgovezno »Poslano«. No, to ni nič hudega. Hujše pa je, da je ta gospod kar brez vsakega povoda odpovedal službo vsem delavkam v okolišu D. M. v Polju, češ, da so one povzročile napad na njegovo poslovanje. Omenjeni gospod gotovo sam čuti, kako brezsrčno in krivično je njegovo postopanje. Ugotavljamo, da njega v dopisu nismo napadali ampak je dopisnik podjetje prosil, da napravi red in opozoril na nekatere
Založništvo in zastopstvo pisalnih strojev
„UncUrwoo(T
nadalje karbon papirja, pisalnih trakov za vse sisteme' Mali ročni „UNDERWOOD“ v kovčeku, praktičen 2» potovanje. — „UNDERWOOD“, Zagreb, Mesnička ul. 1
Klobuke, čepice
srajce, ovratnike, dežnike, potrebščine za telovadbo in drugo modno blago kupite po znižani ceni pC tvrdki IVAN KUNOVAR, Ljubljana, Stari trg 0
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON št. 57 in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA ^d.
L3UBL3ANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad.
Račun pošlno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
MtMMMfMMMMMM MM
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdaja konzordl
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos*r’