KATQLJSK CERKVEN LIST. .Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr . /.a pol leta 2 gl. 20 kr.. /a cetert leta 1 tri. 2« kr V tiskarniei «prejemana z» c»lo Wn 3 gl. kr.,za pol leta 1 gl. Sd kr., za «/4 leta 90 kr.. ako zadene na ta .lan praznik, izide „Dano a~ dan poprej Tečaj XLIV. V Ljubljani, »J. mal. travna 1891. List 27. Cvetice iz verta sv. Alojzija. (Dalje.) 28. Njegova ponižnost. Podlaga duhovnemu življenju je ponižnost. Zato se je sv. Alojzij tolikanj prizadeval za to čednost. Sam piše o tem takole: „Hudobni duh vedno skuša, da bi v človeku obudil nečimerne in prevzetne misli, da bi pri svojih delih iskal le sebe. Zato moraš tukaj paziti. S terdnim premagovanjem si prizadevaj, da ostaneš ponižen in zaničuješ samega sebe. V ta namen poprimi se pa pravil, katere posnemaš lahko iz Kristusovega življenja in katere poterjuje vsakdanja skušnja'4. „Pervi pripomoček je ta. da se zanašamo na milost z nebes. Ponižnost nikakor ne raste na našem polji. Moliti moramo za-njo in prositi, da nam jo Bog da. Kedar te razvnema prevzetni duh, vzlasti takrat se oberni v molitvi do Njega, ki se je sam ponižal do sužnja". „Drugi pripomoček je, da pridno častimo tiste svetnike, ki so prav ponižni bili". Po tem se je on ravnal. Strogo je pazil, da ni česa o sebi govoril. Sv. Frančišek Šaleški pravi, da je to ledena gaz, na kateri se hitro pade — če kedo od sebe kaj pripoveduje. Ljubil je poniževanje. Dostikrat smo ponižni, pa ponižni samo v besedi, v dejanji — v sercu pa ne! (e nam kedo na perste stopi, kako se hu-dnjemo! Kako smo razdraženi, kako nejevoljni. Serčna ponižnost, poterpežljivost je zmeraj znamenje prave pobožnosti. 29. Njegova vbogljivost. Ijivost je pohlevna in krotka hči po- nižnosti. Nobeden ne more lahko vbogati. če se ni prej navzel ponižnosti: ali če se vboga. v boga se le na oko. kjer ni ponižnosti. Sv. Alojzij nam je izgled vbogljivosti. ki izvira iz ljubezni božje. On si je mislil in imel pred očmi, da predstojnik, ki mu zapoveduje, je namestnik Božji. Pri tem ni gledal na to. ali je prijetno ali neprijetno, kar se mu ukaže — tudi ne, kakošen je tisti, ki mu ukazuje. Če hočemo vbogati le tiste, ki so nam všeč. potem vbogamo le sebe, ne pa predstojnika. Na ta način tudi ne zaslužimo plačila pri Bogu. Kedor ne spol nuje povelj svojih višjih zavoljo Hoga, tak ostane le suženj gospodarjev. Sv. Alojzij nas prav uči vbogljivosti. Po detinsko je bil vdan svojim starišem. Dasiravno je tako želel v samostan, vendar je poterpežljivo čakal, dokler mu niso oče dovolili. Kakor redovnik spolnoval je natančno hišna pravila. Tudi majhna stvar se mu je zdela velika. Zatajuj se! Svet je postal kaj mehkužast. Vsaka reč je ljudem pretežka: po zimi jih v cerkvi zebe, po letu je njim vroče. Ce nekoliko postnih jedi vživajo. tožijo, da njim ni živeti. Zjutraj se tisti, ki mislijo, da imajo čas, radi lene na postelji toliko časa, da njim nadležno solnce več spati ne pusti! Kam bomo prišli, če ne stopimo v tem oziru enkrat za korak nazaj. Sv. Alojzij nam kliče: zatajujte se! Ali ni bilo to največje zatajevanje, da se grofovski sin odreče vsemu posvetnemu veselju? Kar bi mu le serce poželelo, vse bi mu na roke prinesli. Pa on je spal na terdi postelji, nosil siromašno obleko, stanoval v merzli sobi, tako, da so mu persti ozebli. Nikdar ni bil izbirčen v jedeh. < e jih je bilo več na mizi, vzel je tisto, ki se mu je zdela slabeja. Postil se je trikrat na teden. Kad se je odrekel kaki prijetni zabavi. Svoje besede je tehtal, predno jih je govoril. Z očmi ni bil zdaj tukaj, zdaj tam. Pa to znamnje zatajevanja ni bilo samo — zunanje. Svojih pet telesnih počutkov še nekaj ukrotimo, dušni počutki — ti so večji nagajivci. Kakor se včasih kopičijo oblaki drug verhu druzega. tako se kopičijo skušnjave v naši duši: nepoterpežljivost. nevošljivost. jeza, lakomnost. Blagor 11111, kedor je zmeraj miren...! Ali razburi se včasih duša. kakor se razburi voda, ko treščiš težak kamen vanjo. A posteljni so v tistem viharju na morju klicali na pomoč Jezusa: „Gospod! otmi nas. poginjamo !a Kavno tako moramo narediti mi. Sv. Alojzij je deržal strasti svoje na „vajetih". Nikdar mu niso uhajale in nagajale. < Kstal je vedno jednak. Se enkrat: blagor mirnim...! «i^je nasD Ogled po Slovenskem in dopisi. Z Dolenjskega. Hitro se verti kolo časa. Dan za dnevom, mesec za mescom, leto za letom mine, vedno terkamo in prosimo za versko šolo; pa je ne dobimo. Ppanje vender imamo, da dobimo versko šolo. To upanje pa stavimo na Boga. nikakor pa ne na človeške moči V tem upanji smo bih popolno pote rj en i pretečeni teden, ko smo obhajali oooletnico sv. Alojzija. Koliko goreče molitve je šlo k Bogu. koliko svetih obhajil se je te dni darovalo! Pri nas šteje fara PK>o duš. in vendar je za časa tridnevnice prejelo :»oo ljudi sv. obhajilo. Cerkev je bila vse tri dni polna pri službi božji. Gorečnost bila je taka, kakor za časa sv. misij»»na. Pri službi božji razlagalo se je življenje sv. Alojzija. Krona vse slavnosti pa je bila v nedeljo, ko s»» otroci prejeli pervo sv. obhajilo. Zato pa tudi terdno upamo, da sv. Alojzij kte-remu smo se tako goreče priporočevali. bode prosil za nas in tudi za versko šolo. Novomesto (Alojzij eva tri dnevnica.) Minuli s», slavnostni dnevi, katere je sv. Cerkev obhajala na čast angeljskemu mladenču sv. Alojziju o tristo-l»itni( i njegove blažene smerti. in neizbrisljiv ostane vernemu kristijanu spomin na te dneve pobožnosti in veselja. Zato pa tudi meni dovoli, ljuba „Danica." nekolik«» prostorčka, da opišem to slovesno tridnev-nic<». kakor se je obhajala v tukajšni kapiteljski cerkvi Vse tri dni je bila zjutraj med orglanjem slovesna sv. maša. popoldan pa je imel g. vikarij F. Zavodnik govore, katerih se je vdeleževalo mnogo ljudstva, odlične gospode, dijakov in druge šolske mladine. Z veliko gorečnostjo je priljubljeni g. govornik razkladal življenje angeljskega raladenča, ter ga stavil v izgled v treh govorih. V pervem: „Sv. Alojzij zgled goreče pobožnosti; v drugem: Sv. zij zgled zatajevanja in spokornosti; v tretjem razložil nam je njegovo lilijo — zgled sv. nedolžnosti. Ginljivo je bilo v soboto pervo sveto obhajilo šolskih deklic, katerega so se vdeležile njih součenke,. starši in mnogo druzih vernikov. Prelepo jih je nagovoril njih katehet g. vikarij, ter jim je slikal presrečni njih stan, dan nepozabljive radosti in veselja, da so toliko srečne, ter prejmejo pervo sveto obhajilo o takem času, ko časti vesoljni svet sv. Alojzija in se obhaja njemu na čast slovesna tridnevnica. Tudi one naj mu prinesejo v dar svoja serca. in njih življenje naj bode slično sv. Alojziju! V nedeljo pa je bila o '.¿10 slovesna služba božja v čast sv. Alojziju. Vse je pomoglo k veči slovesnosti Na koru se je pela in igrala instrumentalna maša, in naše pevke in pevci so razvili vse svoje moči, da povzdignejo s krasnim petjem in godbo ta slavni dan. Tudi naša meščanska garda in krajani, kateri so bili pred 25 leti v bitki pri Ku-stoci, obhajali so ta dan petindvajsetletnico te slavne zmage. Vdeležili so se „in corporeu o 7,10 slovesne službe božje, kar je še bolj povzdignilo vso slovesnost. Močno ginljiva slovesnost je bila k sklepu tridnevnice. v nedeljo popoldan. Akoravno velika, bila je kapiteljska cerkev vendar polna ljudstva: Matere so pa prinesle in pripeljale svoje ljube otročiče k blagoslovu. Po slovesnih petih litanijah z azistenco nagovore mil. g. prošt zbrane vernike, osobito predrago mladino. ter s svojo obče znano zgovornostjo podučujejo ljube jim otročiče in mladino, naj oni prineso svetemu Alojziju v dar šopek cvetlic, a ne naravnih, ampak serčnih cvetlic, cvetlic prave pokorščine do staršev in predpostavljenih, ljubezni in ponižnosti do bližnjega, prave žive vere do svojega Stvarnika, pred vsem pa lilijo nedolžnosti. To naj darujejo sv. Aloj ziju in sveto čistost naj ohranijo v svojem sercu vse žive dni. Odraslim priporočajo v zgled ojstro spo-kornost angeljskega mladenča in njegovo ponižnost. Pri besedah: „sedaj pa pokleknite, ljubi otročiči, da Vas v imenu Jezusa Kristusa blagoslovim", ni ostalo nobeno oko suho. in glasno ihtenje se je čulo po vsi cerkvi. Vse je bilo ginjeno in prešinjeno od slovesne-nega trenotka. s kora pa doni lepa Alojzijeva himna iz navdušenih gerl Pač neizbrisljiv nam ostane spomin na to prelepo slavnost Pokazalo je verno ljudstvo svojo živo vero. v obilnem številu je pristopilo k sv. obhajilu, bilo je obhajanih v kapiteljski cerkvi v teh dnevih nad 1 ion. Sv. Cerkev pa je zopet pokazala svojo vedno mlado življenje kot vse čase, ker: „Portae inferi non praevalebunt !a Angeljski inladeneč, sv. Alojzij, ti pa izprosi pri Bogu milosti za vse, ki smo se tvoji priprošnji priporočevali v dnevih Tvoje slavnosti, da bomo svoje, v tem času storjene sklepe in obljube zamogli tudi stanovitno in serčno spolnovati, in se enkrat s teboj v nebesih veseliti. ---SOI-- Iz Cirkniee. 23. junija 1891. Tudi pri nas smo slovesnost sv. Alojzija prav lepo obhajali. V četertek, petek in soboto so se vdeleževali šolarji zjutraj sv. maše, zvečer ob Tih pa litanij Prav pridno so tudi po lastnem nagibu hodili molit pred podobo sv. Alojzija, ki je bila te dni postavljena v cerkvi. V nedeljo je bilo zjutraj pervo sv. obhajilo. Pristopilo jih je pervikrat k mizi Gospodovi :>3 učencev in učenk Cirkniške in 14 Rakovske šole. Ob loih so bili učenci obeh šol skupno pri sv. maši. Po sv. maši je pa bila v šoli mala slovesnost, pri kteri se je pelo in deklamovalo. K sklepu je dobil sleherni spominek na sv. Alojzija: nekteri podobico, nekteri sve-tinjico in nekteri knjižico sv. Alojzija Omeniti mi je tudi, da so o priliki tridnevniee vsi za to sposobni učenci bili pri spovedi, oziroma pri sv. obhajilu. Pa tudi odraščenih je vtem času precej nad 4on prejelo sv. zakramente. Naj sv. Alojzij sprosi vsem svojim malim častilcem milost prave pobožnosti. prelepi venec svete nedolžnosti, in dar skerbne marljivosti. Iz Šmartna pii Litiji, 22. junija. (T ris tole t niča) Svečanost tristoletnična sv. Alojzija veršila se je pri nas prav slovesno Tridnevnico. katere se je vdeleževala šolska mladina z zastavo in drugi verniki, imeli smo vsaki dan sv mašo z litanijami in blagoslovom ob liih zjutraj. V soboto popoldne pa so nam zvonovi in grom topičev naznanjali, da drugi dan, to je, na praznik sv Alojzija, se ima praznovati slovesna tristoletnica blažene smerti an-geljskega mladenča sv. Alojzija. V nedeljo zjutraj zgodaj začeli so pokati topiči in klicati farane k svečanostim, in dečke in deklice ob enem k slovesnemu perveniu sv. obhajilu, kar so otroci že tako željno pričakovali. Ob -1/, na 10 odšli so dečki in deklice s cerkvenimi banderi in med slovesnim zvonjenjem in pokanjem možnarjev iz šole v cerkev pred veliki oltar, kjer je bila podoba sv. Alojzija za ta čas izpostavljena; oltarje bil krasno okinčan in razsvetljen. Ob lOih je bila slovesna peta sv. maša s pridigo, in med sv. mašo je bilo obhajanje otrok. Čast,, gospod Konrad Tekster so pridigali o življenji sv. Alojzija, in o pervem sv. obhajilu, tako spodbudno, da so besede segale v serca poslušavaev, sej so tudi izhajale iz serca gosp. govornika. Po sv. maši šli so vsi obhajanci na „Hrib" v poslopje gosp beneficijata. kjer so jih prijazno pogostoli in razdelili jim podobice za pervo sv. obhajilo. Popoldne ob poli dveh bile so pete litnnije z blagoslovoma in s tem se je končala slovesnost tega dneva. Bog pa nam podeli obilno blagoslova po priprošnji slavljenca sv. Alojzija! Iz Černomlja, dne 2s junija 1801. (300letnica.i Sprejmite prečastiti gospod urednik kratek dopis, kako smo pri nas obhajali tristoletnico smerti sv. Alojzija. Vsled oznanila in priporočila na šesto poveli-konočno nedeijo, da je s prihodnjo binkoštno nedeljo ravno šest tednov do praznika sv. Alojzija, je mnogo vernih, mladih in starih obojegri spola, opravljalo šestnedeljno pobožnost. Dne is, 1 i, in 20. junija smo obhajali tridnevnico. Vsaki dan je bila zjutraj ob Mih sv. maša z izpostavljenim sv. Rešnj. telesom in litanije Matere Božje z molitvijo na čast. sv. Alojziju. Tridnevniee se je vdeleževala razun mnogo odraščenih. ki so tudi sv zakramente prejemali, vsa šolska mladina cele tare pod vodstvom svojih učiteljev, in pri sv. maši se je popevalo. Pervi dan je bila sv. spoved in sv. obhajilo za vse učence in učenke, ki so hodili to leto v ponavljavno šolo. njih 117. Drugi dan je bila perva sv. spoved, in Si; otrok je sv. spoved opravilo. Tretji dan je bila sv. spoved za vse tiste otroke, ki so potem na sv. Alojzija dan pristopili k mizi Gospodovi. V saboto popoldne je slovesno zvonenje in streljanje iz topičev naznanjalo pomenljivo in redko slovesnost naslednjega dneva. V nedeljo zjutraj polagoma kapajoči dež nam je delal skerb, da se ne bo moglo vse natanko po načertu izveršiti. Pa hvala Bogu! Ravno ob sih je pojenjal dež in začela se )e procesija, na stotine otrôk. iz vsih štirih šol naše fare pod vodstvom svojih učiteljev iz nove šob-, ki je bila za ta dan pred vhodom okrašena z mlaji, zastavami in med zelenjem s podobo sv. Alojzija. V starem šolskem poslopji so se zbrali vsi otrœi, ki so ta dan pristopiti k mizi Gospodovi Procesija se je takole veršila. Za šolsko zastavo je korakala mladina. ki še ni bila pri sv. obhajilu, za temi uniformirana mestna godba, za godbo pervoobhajanei in drugi učenci in učenke, ki so šli k sv. obhajilu. Lepo je bilo videti dolgo versto praznično oblečenih dečkov s šopki in svečami v rokah, in 47 parov belo oblečenih deklic z venci na glavah, s svečami in lilijami v rokah Za temi sta nesla dva l**lo oblečena učenca nalašč za to pripravljeno štatuvo sv. Alojzija, ki je bila krog in krog lepo ovenčana, pod baldahi-nom spremljana od obeh gg. katehetov v eerkveni opravi. Za baldahinom so šli udje vsih treh krajnih šolskih svetov naše fare Sklep je delalo 12 ognje-gascev. drugi ognjegasci so pa delali častno stražo in red vzderžavali. Med ubranim zvonenjein in glasnim streljanjem se je procesija pomikala po farovških ulicah in velikem tergu med po obeh straneh obilno zbranim in spoštljivo se obnašajočim ljudstvom v farno cerkev. Štatuvo sv. Alojzija smo postavili v prezbiteriji na za to pripravljeno mizo, da je bila vsem vidna; pred njo so gorele celi dan sveče, in mnogo odraščenih in otrok je prihajalo do večera pred podobo molit. V cerkvi je bila najprej pridiga, ktere vsebina je bila: 11 kterih pripomočkov seje sv. Alojzij posluževal. da je ohranil nedolžnost in čistost do konca življenja, in 2) kterih pripomočkov se moramo tudi mi poslužiti. da se obvarujemo vsaj smertnega greha. Pripomočki so: ai čuječnost nad svojimi počutki. b> mertvenje in zatajevanje samega sebe. ci vedna molitev. Po pridigi je bila slovesna peti maša z leviti pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. K svetemu obhajilu je pristopilo 172 otrok, in med temi 122 k pervemu sv. obhajilu. Med sv. mašo so peli otroei; le Tantum ergo. Responsorija in med obhajanjein so popevali pevci in pevke na koru. Po za h val jen i pesmi, ktero so otroci navdušeno peli. je bilo slovesno bla-goslovljenje otrôk izpred oltarja po obliki, kakor je bilo v „Daniciu naznanjeno. Vsa slovesnost je trajala do duhovnega opravila ob 10. Popoldne ob 2eli so bile slovesne pete litanije. V spomin na tristoletnico so prejeli vsi otroei svetinjice, podobice in knjižice. Tukajšnji krajni šolski svet je dal natisniti povodom Alojzijev«; svečanosti 700 malih pesmaričic, da so otroci pri maši lahko pop»;- vali. in da bodo tudi zanaprej pri šolskih mašah jih rabili Vsa fara se je veselila te izvanredne svečanosti, mnogi bili so solz ginjeni. tako da bo ta dan starim in mladim ostal vedno v spominu. Ljubi Bog naj na prošnjo sv. Alojzija blagoslovi našo mladino in po-terdi njo. njihove starše in odgojitelje v dobrih sklepih, ktere so ta dan storili. Mihael Kinemenčič. kateliet. Iz (Gorenjskega. 22. junija, (.s 1 a v n o s t sv Alojzija v Železnikih) Da vstrežemo željam velecenjene „Danice", katero je izrekla v zadnjem listu i št. 2."».». naj bi ji prijatelji blagovolili pošiljati kaka poročila, kako so obhajali z mladino .'»ooletnico sv. Alojzija, ji toraj ponudimo v porabo naslednji poj »is Pričetek vdeležbe tukajšne šolske mladine storjen je bil s tem. da je bil od strani v. č. g. župnika J. M., kot šolskega kateheta. poslan lično spisan imenik vse naše šolske mladine (•"»> dečkov in 55 deklic) za slavnostno spominsko knjigo, katero so vredili pn častni gosp. kanonik Jan. Flis. ter odposlali jo v Rim. Kot daljna priprava bilo je to. da se je mladini dala prilika, spisati si pesmi sv. Alojzija: „Serce v nebesa povzdignimo" in .Prelepa lilija cvete", ter se ji je naročilo, naj se te pesmi, ki se boste popevali o tridnevnici v cerkvi, lično prepiše in si ju do poznih časov shrani v veseli spomin, ker je bila tako srečna, da živi o času tristoletnice, kar gotovo nihče izmed zdaj živečih več včakal ne bo. Vadila se je mladina ob enem. se ve. tudi nape v k tema pesmama. Tridnevnica obhajala se je v naši fari po ukazu prečastitega knezo škoiijstva 1>. 1'.». in 20. dan (v četertek. petek in saboto) in sicer opravljala se vsled tega. ker se v farni cerkvi ravno slika presvetišče na presni zid. v podružni cerkvi sv. Frančiška Ksa-verija. Šolska mladina se je snidla vsako jutro ob k, na 7 v šoli. odkodar je šla v sprevodnem redu s šolsko zastavo v imenovano «-erkev. kjer so ob Tih imeli g. župnik najpred primerno premišljevanje ipo navodilih nepozahljivega rajnega knezoškofa A. M. Slomšek-a). temu je sledila sv. maša pred izpostav-Ijenim Presv. Rešnj. Telesom. Med sv. mašo ste se prepevali navedeni pesmi vzajemno od eerkvenega pevstva in mladine. Ob sklepu sv. maše odinolile so se lavretanske litanije. in temu sledil je blagoslov z Najsvetejšim. V enacem redu vračevala seje mladina p" skončanem sv. obredu zopet vsako jutro v šolo nazaj. K« r se v podružni cerkvi časti na stranskem ohariju episteljske strani med drugimi tudi lepa slika sv. Alojzija, se je zbrala mladina proti večeru ob (>ih zopet v «erkvi. kjer j.- nudila najpred skupno sv. križev pot za duš«- v vi<\ah po namenu: naj bi one pripomogle k bolj gorečemu počeščevanju sv. Alojzija, kakor mladina to storiti zamore. Po opravljenem križevem potu so se otroei pudali še pred podobo ang« ljskega mladmča — svetnika, in odpeli po tri kitice pesuie rS-rce v nebesa povzdignimo". V tem odu opravljala s«* j.- pob »žnost zjutraj in /v.'*er sk« z vse tri dni; — dostavljeno naj bo še, da >o zadnje jutro k skhpu premišljevanja gospod župnik stariše š«* enkrat v živo opomnili na nauke, katere s-, slišali o vseh treh jut rili. ter dostavili, da -i po njih lahko odredijo nove Alojzije; postanejo pa tudi lahko njihovi otroci novi Opni in Pinezi, če bodo zanemarjali svoje stanovske dolžnosti. — (Konec nasl.) Sarajevo, 22. junija 1891. Tudi pri nas se je oOOletnica sv. Alojzija prav lepo in ginljivo obhajala. Ob sih zjutraj je bila že vsa šolska mladina z učitelji in učiteljicami zbrana v stolni cerkvi presladkega Jezusovega Serca. Potem je bila velika sv. maša z azistenco, katero so darovali v. č. kanonik dr. Jeglič in pričujoči so bili tudi vzvišeni gosp. nadbiskup v škofovi opravi na škofovem prestolu. Med sv. mašo so preč. g kan. J. Koščak imeli govor v hervaškem jeziku, o življenji in smerti sv. Alojzija. Bilo je ginljivo in presunljivo do solz. Po govoru so na glas ponovili s šolsko mladino kerstno obljubo, z gorečimi svečami v rokah. Med sv mašo po mašnikovem obhajilu sta delila tudi šolski mladini Kruh angeljski gg. kanonika Jeglič in Jagotič. Po sv. maši je bila pa zahvalna pesem, katero so peli moški pevci na koru. Popoldne ob 4ih je bila enako vsa šolska mladina zbrana z učitelji in učiteljicami, belih in černih sester (sester božje ljubezni» s svojimi zastavami v stolni cerkvi, kjer so pa že imeli kip sv. Alojzija, pripravljen za obhod. Nosili so podobo 4 že bolj odrasli dijaki, nekaj manjih dijakov je pa svetilo ob straneh. Spredaj je šla vsa šolska mladina s svojimi zastavami z učiteljstvom. za podobo pa je šla preč. duhovščina z nadškofom Za njimi je šlo drugo po-pobožno ljudstvo v prav obilnem številu. In ta sprevod se je vil po velikem tergu in po druzih ulicah zopet nazaj v stoljno cerkev, kjer so bile pete litanije M. P», na koru, ki so jih pele sestre Božje ljubezni, in potem blagoslov s presv. Rešnjiin telesom. Mislim, da se je sv. Alojzij z veseljem oziral na nedolžno mladino, ki je bila res tako nedolžna vi-diti. posebno deklice belo oblečene. 0 da bi sprosil sv. Alojzij tudi sarajevski šolski mladini vse tiste lepe čednosti, katere smo v teh <> tednih premišljevali! Prosim, visokočastiti gospod, ako je vredno, vzemite te čertice v „Zgodnjo Danicou, naj vedó še na Kranjskem, da se je tudi daljno Sarajevo že zlo vnelo za Božjo in vsih svetnikov čast. Jeruzalem. (Dopis.) (Koner.) Dvanajstega majn. maše v patrijarški cerkvi; nekteri so šli k Jordanu in Mertvernu morju. 13. majn. maše v cerkvi grekov katolikov. 14. majn. maše v hospitalu sv. Luiza. 15. majn. pontiiikalna in druge sv. maše pri Eccehomo, pri Sijonskih sestrah, popoldne križev pot po ulicah, koder je Jezus hodil in nosil težki križ. Pri vsaki postaji je bila kratka pridiga, kteroje imel oče frančiškan v francoskem jeziku; pri drugi postaji so škof iz Tula prijeli veliki križ. ki so ga romarji prinesli seboj, in več druzih duhovnov ga je nosilo pri križeveir potu. Po dokončanem križevem potu so veliki križ v procesiji nesli trikrat okoli božjega groba in ..Magni-tikat- peli. Hi. majn. maša v cerkvi Arinenov kato likov. 17. majn. maše na gori Sijon; na katoliškem blagoslovljenem pokopališču je bilo polno maš. škof iz Tula so maševali in pridigovali z mitro in pasto-ralo v roki. Po maši smo šli v turško mošejo. tisti kraj, kjer so Jezus in aposteljni zadnjo večerjo obhajali, in sv. Duh je bil tam prišel nad aposteljne v podobi ognjenih jezikov; grob Davidov je tam zraven. 18. majn. k sv. Janeza Kerstniku, kjer je bil rojen in je Marija obiskala Elizabeto ; nato v puščavo v duplino sv. Janeza Kerst., in na večer nazaj v Jeruzalem. 11). majn. iz Jeruzalema nazaj v Jafo in iz Jafe naravnost v Marséille (francosko mesto pri morji; ima veliko čez 300,000 duš). 24. majn. sem bil v Betlehemu. tam sem dobil poljske romarje; Moravče in Čehe, njih čez 30 in 3 duhovni. Njih vodnik so prélat, ki bodo kmali za škofa posvečeni; govorili so italijanski in francoski dobro, tudi ti so šli zdravi in močni iz Jeruzalema skozi Samarijo v Nazaret. Na Poljskem, Moravskem in Češkem tudi pobirajo milodare za romarje, da grejo skupno v Jeruzalem in Sveto deželo. Toliko revnih odide, za kolikor njih naberejo denara; ti revni romarji priporoče se svojemu gospodu župniku, on pa jih priporoči svojemu škofu. Zdaj jih je od teh samo 5 popotvanje plačalo, drugi so došli iz mi-lodarov. Bili so v Zagrebu in na Tersatu. — 28. rnajn. sv. Rešnj Telesa dan .je bila pontifikalna maša pri božjem grobu; po maši procesija s sv. Rešnjim Telesom trikrat okoli božjega groba, v tretjič do Kalvarije in nazaj v božji grob. Dečki so potresali cvetlice pred sv. Rešnj. Telesom. Iz božjega groba je šla procesija v cerkev frančiškansko. Mašo in procesijo so imeli novi škof, posvečeni 8. sušca, Paškvali. 31. majn. je bila v patrijarški cerkvi zjutraj maša z azistencijo ; po maši je bilo sv. Rešnje Telo izpostavljeno do pol šestih popoldne Potem večernice. Po večernicah procesija s sv. Rešnjim Telesom; ljudi polno, prostora malo ; čisto na tesnem je šla procesija z godbo iz cerkve na patrijarški vert, iz verta v patrijarško palačo po mostovžih, in nazaj v cerkev. V cerkvi je bilo vse razsvetljeno; skoro vsak je imel svečo v roki. na velikem oltarji je gorelo 80 sveč, 23 lustrov : vsi altarji «i nad altarji pripravljene sveče. V osmino imajo procesijo sv. Rešnjega Telesa častiti oo. Frančiškani iz cerkve presv. Salvatorja prav slovesno in častito. Iz Amerike. (St. Johns Abbe. Collegeville V. O. Stearns Co. Minn. U. S. Amer ica. ) Kakor mi poveste. Vam je všeč, da se mi ame-rikanski Slovenci včasih pismeno pogovorimo. Dežela in cerkev sta tukaj v mladanski dobi. rasteta in se spreminjata kar vidoma; tukaj je to nekaj navadnega za Vas bi utegnilo vendar kaj zanimivo biti: tedaj še danes nekoliko verstic. Bliža se čas, ko bomo tukaj v berhko cveteči opatiji sreberno poroko ubhajali, njenega zaročenja z Minesoto. Dovelj imamo benediktinci vzroka se zahvaliti ljubemu Bogu. da je te perve 25letnice. ktere smo tukaj preživeli, s svojim biagoslovam storil tako rodovitne. Za t.o slovesnost so mil. g. opat Bernard Ločnikar namenili izdati knjigo in v njej popisati začetek in napredovanje župnij in rnisijonov. ktere smo mi iz te opatije oskerbovali. V to porabo so č. g. o. Simon Lampe v kratkem popisali zgodovino svojega inisijona v Red-Lake Tuka j je dokaj slovenskega potil in precej sadn slovenske pridnosti, tedaj je gotovo nam rojakom v korist, ker s tem svojo gorečnost za čast Božjo bolj vnemamo. Pervi katoliški misijonar v Red-Lake tRudeče jezero i so bili ranjki Lorenc Lavtižar eden teh šestero duhovnov, katere 30 ranjki milostni g. škof Baraga semkaj pripeljali (g. Lavtižarja sicer o. Pire.) Bivali so v začetku 1852. 1. s č. g. Pire-em v Cro\v-Wingu. Mladi misijonar so se pridno poprijeti težkega jezika tako, da so kmalo zamogli po misijonih pomagati Leta 1857 šla sta oba tje v Red Lake poskusit, ka. košnega duha so tam Indijani. Dobila sta tu 8 ka toliških družin, katere so večinoma prišle iz Kanade. Tukaj stari misijonar pustijo verlega duhovna Lavtižarja. ker so pričakovali dobrega vspeha. Mladi in vneti gospod so kmalo postali zelo priljubljeni in njih čedica se je vedno bolj množila. Tretjega decembra, na praznik indiškega aposteljna sv. Frančiška, napotili so se gospod in so šli unkraj jezera, kakih 12 milj daleč, da bi tam spreobernjene obiskali in pa še nejevercem oznanovali besedo božjo. Svojim ovčicam na ti strani so pa obljubili, še isti dan se verniti; zato so do pozne noči nanje čakali. — Pa strah in žalost drugo jutro! Našli so jih mertve zmerznjene eno milo samo od obrežja. Glad. trud in mraz so njih mlade moči poterli. ko so bili že tako blizo doma nazaj grede. Lahko si mislimo žalost čast. g. Pirca, ko so mogli svojega tako mladega prijatelja pokopati, kteri je bil up njih starih let. Pokopani so bili na sv. Štefana dan v Kro\v-Wingu, njih duh je pa še živo v spominu že postaranih Indijanov. Pozneje so č. g. Pire sami včasih sem prišli do leta 1804. Takrat so šli iskat novih moči v svojo ljubo verno domovino, in ne zastonj. Tri duhovne, može pravega apostoljskega duha. darovala je slovita Kranjska dežela. Č. g. Jos. Buli bili so že mašnik. č. gospoda Trobec in Tomazin bila sta še bogoslovca. Od tega leta pričeli so č. g. Duh os ker bo vat i naš misijon Ker so pa imeli silno široko polje, prišli so le nekolikrat v letu semkaj v Red Lake. Njih naslednik bili so č. g. Ign. Tomazin ki so prišli pervikrat sem leta 1 s75 spomladi. Do leti 1871) so le malokrat mogli sem priti, to leto so se pa stalno tukaj vmestili m vse svoje moči porabili za tukajšnje Očipovce. Devetega suš« a. drug" nedeljo v postu so tukaj službo božjo imeli ininisijon izročili in posvetili sv. Ignaciju Antijohijskeinu D<» božiča |m» stavili so malo cerkvico, narejena iz obtesanih hlodov in božični praznik imeli sinu pervikrat služI*» U»žjo v nji. To leto je katoliška soseska narasla, da s«-imeli 2oo duš. Drugo leto lnapravili so tudi zv«.n. o polnočni božični dan zvonili so ga pervikrat. .Vutru-jeno so gospod podučevali, kerščevali u«»vo spreobernjene in množili svojo župnijeo. M -seea oktobra leta ISS2 naprosili so tudi mil. g. škofa Sajdenbu.vi. da so prišli birmovat svoje verne Indijane. Mnogo so se trudili še eno leto tukaj in se ustavljali zaprekam katere so jim stavili peželni predstojniki, do časa k" so bili proč poklicani. ik«n.«- nad i Razgled po svetu. Če je potrebna verska šola ? odkar je šola postala brez ke ršča ns k a. piše eden dunajskih listov, se tudi na Francoskem stalno toži zarad obdivjanja mladin«-. in ni več redko, da so mladostni hudodelniki k s in e r t i o b soje n i. 1 '■'> unoga meseca sta I »ila v Parizu dva mladostoa hudodelaika k smerti obsojena: 1 Mlet ni Berland in Metni Dor^sta bila sta lansko leto napadla vdovo Iiesfiaigne in jopregrozovito nagnjusno umorila. Sedemnajstletni DeviEe in šestnajstletni Cho-tin. njihova sotolovaja, sta -dbsojena — eden na vse žive dni, drugi na dvajset let v ječo. Mati Berlandovo vodnu-a in hujskavka tolovajev, je tudi k smerti obsojena. In izmed teh je karal kesanje le sam Cho-tin. ki s« je najmanj udeleževal pri hudodelstvu. Ali ni to strahovito?... Pa kaj pomaga pri taeih duhovno zanemarjenih volkovih smertna obsodba, ko pa visoka gosposka preganja naj boljši odgojitelje in odgojiteljce iz šol. iz odgojilnie iz bolniščnie itd.! Obsodili naj bi bili poprej tiste, ki so veri in Cerkvi sovražne postave kovali, kaznovali naj bi ljudske zapeljivce, ki v knjižurah in časnikih narod kvarijo, mu duhovne in čednost pristudujejo. Ti ne bojo obsojeni k časni kazni, arnpak k večni smerti, „kjer červ ne umerje in ogenj ne ugasn«." Amerika. V Novem .Jorku so binkoštno nedeljo popoldne bili zbrani: 2 nadškofa, 2 škofa, nad 200 druzih duhovnov in ljudstva okoli petdeset tisuč oseb. Kaj so imeli v Novojorški nadškof je blagoslovil novo semeniške sv. Jožefa, ki je 4 nadstropja visoko, zidano iz sivega granita in pokrito s čemim škerljem. Semenišče te najbolj obljudene škofije zedinjenih deržav bo imelo prostora za 12 profesorjev in 150 modro-slovskih in bogoslovskih učencev. Gospodarstvo v hiši bodo imeli redovniki, vsak študent bo imel svojo svitlo in prostorno sobo; se ve, da bode v zvezi s poslopjem tudi prostorna kapela in drugotne sobane za razne potrebe. — Poprejšnjo nedeljo je škof Hogon od sv. Jožefa in Kansas-City posvetil novozidano opatijsko cerkev Čistega spočetja (Novo angeljsko goro.» Pričujoča sta bila še 2 škofa, 3 opati in znatno število druzih duhovnov, redovnih in svetnih. Zalo poslopje v križnati podobi je 200 čevljev dolgo. — 3 maja je opat in škof Hajd blizo opatije Pomočnice v severni Karolini posvetil kapelo Lurške Matere Božje. Med vsimi cerkvami, kar jih je ponarejenih po milostni cerkvi na Francoskem, menda nikjer ni enake in nadjajo se. da to svetišče bode veliko pripomoglo k spreobračanju krivovercev in brezvercev, kterih je še pet do šestkrat več kot katoličanov (poslednjih 3000) v ondotni obširni deržavi. Bavarski romarji v Lurd. Preteklega mesca rožnika letos je velikansko število katoliških Bavarcev romalo v Lurd. namreč njih Soo. med njimi ion rnašnikov. Le 11 so se ž»* po Francoskem peljali na posebnem vlaku od Cette v Beziers. V tem poslednjem mestu so okusili kos .narodno-prenapete strahoteu. Tam se jim j«* bilo > ur muditi in doživeli so grozovit slučaj. vsl«*d kterega se je neka sopopotna oseba iz same prevelike bridkosti in strahu zmešala in začela bučati in divjati, n Bizieru imajo pregovor, ko bi Zveličar še enkrat prišel na svet. da bi ga tam v drugič križali. Prebivalci so pokazali pri tej priložnosti, da pregovor jiin ne dela po vsem krivice, ker obnašali so se proti božjepotnikom res kakor obsedeni. Ko j«* namreč vlak prihajal, dervila se je nešteta derhal. gotovo več stotin razgrajavcev iz mesta k došlim uijcem, kterih vlak se je ustavil zunaj mesta. Malo p »lieajev ni moglo rjovenja in divjanja ustaviti, zlasti ker tudi niso bili pripravljeni, in derhal je tedaj rjula in psovala popotnike z naj geršimi besedami „cochon i hiens" (svinjski psi», ,t"-tes de Bismark-1 (Bisraarkove glave) in še bolj gerdo, pljuvali so v okna in oponašaje gerčali neko Marijino popevko. Stari župnik je pri-hitel in skušal divjanje ustaviti, se vč, da zastonj, Potniki so za naj primernejše menili, ostati mirno, kar je bilo največ mogoče in pustiti, da je vihar zbučal. to se je zgodilo še le čez a,'4ure. Le še neka babura se je pačila in plazila ob vozovih, oči vertila kakor divja in razodevala svojo zopememško raz-draženost (furorem antigermanicum.) šele po takem prestanem strahu so božjepotniki zamogli vozove zapuščati in v jedilnici nekaj hrane poiskati. Tu se vidi po eni strani, kam Franeoski prostorna vtarji derve ubogo ljudstvo; po drugi strani pa. kaj je dosegel Bismark s svojo grudoželnostjo in po-nemčevalnostjo. Ta človek ni imel nikoli dosti orožja in smodnika, pa zemlje, koder bi svoje prusaštvo razširjal — od tod tolika jeza druzih narodov. Večali manj njegovi bratje so pa vsi prenapeteži kterega koli naroda, kterim je narodnost več kot vera. Za take fanatiške sovražnike bi se morale dežele in deželice s kitajskim zidom ograditi in kdor bi njihove pesmi ne gučal, on je .brezdomovinec/ — Potniki niso bili več dalje moteni, opravili so srečno svoje božjo pot. Zmešana gospa je na svetišču toliko ozdravela, da se je z božjepotniki mogla domuverniti; popolnoma slep možje nekoliko spregledal; neki hromeč je sprosil toliko zdravja, da more stegnjen. lepo po konci stati. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec julij (mali serpan ) a) Glavni namen: Kerščanrti zdravniki. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII) Dobrot največja ni življenje; Najhujše zlo je zadolženje. To so lepe in povsem resnične besede, razlagajoče Božjo besedo: „Ne bojte se jih, ki sicer telo umore, duše pa ne morejo umoriti: temveč bojte se onega, ki za more dušo in telo pogub iti v pekel in bo tudi pogubil zaradi greha, zadolžen j a. Telesno življenje je brez dvoma izmed vsega časnega, minljivega blaga na zemlji najdragocenejša dobrota; in največje zadolženje, največje zlo. smerten greh je. si svoje lastno življenje vzeti Izmed vseli posvetnih skerbi je perva, varovati si zdravje in moči si ohraniti. Zato moli sv. Cerkev sama za življenje in zdravje svojih vernikov ter posvečuje in blago slavlja reči, ki jih potrebujemo za živež, za ohranjenje in obvarovanje svojega telesa, zato da se koristna moč teh reči bolj dokaže in da se zamori in pokonča, v njih, kar bi imelo nam škodljivo biti. Posnemajmo zgled sv. Cerkve in prosimo za dar zdravja in dolgega življenja, ki si ga med seboj tolikrat voščimo; storimo pa zraven tudi svojo dolžnost, da se namreč v vseh rečeh premagujemo in zmerno živimo. Kljub temu pa bo prej ali pozneje največji del ljudi bolezen zadela. Zato je pisano: „Spoštuj zdravnika za slučaj potrebe; kajti vstvaril ga je Najvišji. Od Boga prihaja vsako ozdravljenje. Najvišji daje rasti iz zemlje zdravila; pameten Človek jih ne bo zameta vaP. Zdravilo in zdravnik sta Gospodova; v zdravilo je položil zdravilno moč, zdravniku je pa dal zmožnost ono moč spoznati in jo življenju v prid obračati, zmožnost, katera se v šoli in z učenjem izobrazi in s skušnjo spopolni in katera daje zdravniku ono čast in zaupanje, katero smo dolžni možem strokovnjakom tudi v drugih rečeh. „Najvišji daje ljudem tako vednost zato, da ga časte v njegovih čudežih. S temi čudežnimi močmi zdravi in lajša zdravnik bolečine in lekarnar dela prijetna zdravila in zdravilna mazila in njegove delavnosti ni konca, kajti mir Božji je nad zemljo", t j., vedno bodo bolezni na zemlji — kazen so za greh — in zato bu imel zdravnik vedno dovolj posla; pa ravno tako bo zamoglo njegovo delovanje vedno zdraviti bolezni, ali vsaj bolečine lajšati; to je milost in usmiljenje Božjega sodnika. Zato je pisano dalje : „Sin. ne zanemarjaj se v svoji bolezni, temveč moli k Gospodu, in on te bo ozdravil. Odverni se od greha in deni v red svoje roke (t. j. dela) in očisti svoje serce vsake hudobije. Daruj Gospodu svoje darove; pokliči pa tudi zdravnika in ne odženi ga od sebe. kajti njegova moč je potrebna in prišel bo čas, ko boš moral v njegove roke priti. Kdor pred obličjem svojega stvarnika greši, mora pasti v roke zdravnikuKdo pa ne greši? Toraj kedar bo prišla bolezen, se bodo morali vsi tega pravila deržati in najpervo moliti, t. j. serce k Bogu povzdigovati, k Gospodu čez življenje in smert in sprejeti bolezen kot darilo iz njegove roke. Seveda je bolezen sama na sebi zlo, toda za grešnega človeka je ravno to lika dobrota kakor zdravje, zato ker mu veliko hudih kazni izbriše, ki bi jih moral sicer za grehe preter-peti in ker stori, da postane duša, ko pride k zavednosti trezna. da seobeme, in ud verne od greha. Toraj bode kristjan — taka je kerščanska navada — v dnevih bolezni telesne najprej za zdravje dušno skerbel in vredil zadeve dušne in zavaroval svoje zveličanje z molitvijo in s sv. zakramenti. In izročil bo zdravje in bolezen, življenje in smert, popolnoma vdan v roke Gospodove. Pa že v začetku ne sme pozabiti na zdravnika in če tudi ve, da zoper smert ga ni zdravila, bo vender v vsakem slučaju zopet pomoči iskal pri človeški umetnosti in jo s zaupanjem pričakoval, če je sploh še mogoča. (Konec nasl.i b) Posebni nameni: 11. S. Rembert. Goreče obiskovanje tako važnih kerščauskih naukov, otroci mešanih zakonov v nevarnosti za vero. Več delavcev brez kruha. 12. S. Jaucz (jvalbert. <»istrauitev zaprek jako blagoslov ljenegit dušnega pastirstva. < »dpravljenje sovraštva. Poklicne zadeve. 13. S. Ana klet. Papež in rimsko vprašanje. <»proščeiije bojazljivosti v zadevali \>?ti. Reveži po velikih mestih 1 >1-stranitev plesnih godb 14. S. I» on a ven t u r a. Red sv. Frančiška, njegove šole in misijoni. Važna učenostna početja. Odstranitev mir razdirajoče vesti. 15. S. Henrik, terščanski rladarji. Bamberšk.i škofija. Kouečna zmaga na«6 velikimi strastmi. Važne pravde. 16. S k a p u 1 i r s k i praznik. Češeenje Matere Itožje. Varstvo mladine v nevarnostih na počitnicah. Važne volitve. 17. S. Aleš. Od1 prostozidarjev premreženo Laško. Oproščenje od neke strastae sanjarije. tiliilioneuii. 18. S. K a m i 1. 1'sganska ljudstva, h katerim oznano-vanje sv. vere še ni prišlo Katoliški shodi. Neozdravljivo bolni. II. Bratovske zadeve N. 1]. Gospl presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milosti j i ve pri prošnje N. lj. t». presv Jezusovega Serca, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss Hermasora in FortuuaU. naših angeljev varhov in vsili naših patronov I»i» dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevauja in \se pošastne grehe in velike nesreče. — Bolna oseba za zdravje: — tako tuli neka nevarno bolna žena. — V molitev priporoča mati svojega sina v dušnih in telesnih potrebah. — Bolna za zdravje in pomoč. — Neka oseba se obrača s ponižno prošnje do bratov in sester presv. Serca Jezusovega, da bi prosili sv. Družili" in priprošnjike sv. Antona Pad. sv. Frančiška As. in sv. Alojzija za tolažbo v veliki dušni britkosti. — Neka priporočena za spreobrnjenje. — Oseba priporoča svojega o.Vta za spreobsrnjenje. da ne bi bila sv. rešnja Kri nad njim zgubljeua. — brata pa, da bi se srečno vernil v svojo domovino. — Oseba. ki je zašla v gnjezdo prostoinišljakov. za spreobrnjenje, da bi spregledala in se ne pogubila — Zahvala. — Tisočera hvala bodi Mariji prečisti Deviei. Materi Milosti, ki mi je od usmiljenega Jezusa sprosila ljubo zdravje. Da spolnim svojo dolžnostno obljubo, razglasim to očitno po Danici-. Ter kličem: o zatekajmo se vsi v vsili silah in težavah, k Materi milosti, k Zdravju bolnikov in Pomoči kristjanov ! Hvaljen bodi Jezus Kristus. V Podgorju 2i«. junija 1S1U. Jož Vidic Listek za raznoterosti. Ljubljana. K obletnemu shodu katoliškega tiskovnega društva 1. t. m. se je bilo sošl<» veliko število družbenikov, kterim so prevzv. gospod knez in škof o sklepu po spodbudnem nagovoru podelili sv. blagoslov. V okraju pri Veroni je bil sv. Petra in Pavla večer zopet tako hud potres, da so s»' zdaj»-i zrušil«» podpore in podzidja. s kterimi s<. bil«* pri pervvm potresu hiše podperte. Ljudje so urno bežali pod mili nebes, ter nihče ni bil končan. Pnhcdnji torek, to je 7. julija, ima „Katdiška družba" na Rožniku sveto mašo za društvenik«* zjutraj ob petih z navadnim darovanjem za uboge i/. „Vincencijeve družbe". Če je potrebna Terska šola? VBerolinu. kakor piše „Verlinsblatt"4. so je v enem sanem letu »»2 otrok končalo s samomoram! Varnost 7 nori eri Na Turškem v Odunluku, blizu Bruse, se roparji zdaj v kratkem že drugič u-ropnili in odpeljali dva odlična človeka, za ktera bodo gotovo zopet zahtevali veliko odkupnino. To se godi zlasti večkrat, na novem Laškeon kjer ljudje imajo izgled v visocih krogih segati v tujo lastnino. Č. g Matija Sitar, dekanatai kapelan na Verhniki. postal j.- kiirat v šr. Petru na Pivki. Maribor. Tast gosp Jož. Kukovec, župnik v št. Andražu, v Slov. g«»r.. dobil je dekanijsko župnijo sv Leonarda v Slov. gor. — Čast. gosp. Fr Bratko-vič gre za provizorja v št. Andraž. Celovec. <*'ast. gosp Ferd. Wappis, župnik v Pa-ternijonu. je dobil mestno faro pri Božji glavi v Celovcu: - čast, gosp. Val. Matevžič. župnik v Vetrinju. faro Št Jurje na Stermeu; — čast. gosp. Art. Confal. provizor na (¡olovifi, gre za proviz. v Woltsberg. — 1'inerl je 10. jnn. proč. gosp. Jož. Zojer. dekan v \Volfsber en. H 1. P. — Razpisani ste župniji \Volfs-berg in Vetrinj do > avg. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: .Kavnim dijakom. da naj prosijo za božjo milost" ¿0 gld. — čast. g. župnik J. Brenee 4 gld. „za dijake, naj pridno molijo, da bi katoliška stranka zmagala v d»TŽavneiu zboru*. — Neimen. po Č g. Fr. Me-kiu«u 20 jfld. — Pod init-uom: „Za v^-rle fante pri mizi"4 3 gM — X« iinenovaii prijatelj mladine, ki mu Bog plačaj : :»"> gld. — g. župnik Jan. Dolžan 2 ald. — <'ast. g. župnik Jan. Novak 10 gld. Za opravo ub ožit i h cerkev naše škofije: Nadanje sejo 2:» uld. — Fara pri Kostelu IS gld. 10 kr. - Rudnik 14 irld. 40 kr. - Bučka 21 ald Za sv. De t i n.« t vo: Čast. g.