Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iiha|a v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta7'90, za č-trt leta 4 K; za Ameriko z* pol leta 9 50 K za četrt leta 4 80 K
PtunuM fttavllba It v.
Re klamacije so poHnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enostopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
112. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 19. oktobra 1909.
Leto XII
Delavci iz Ljubljane in okolice!
Pridite nocoj, v torek, 19. oktobra ob pol 8. uri zvečer polnoštevilno v areno „Na-rodnega Doma" na
ljudski shod
z dnevnim redom:
Otvoritev državnega zbora in zabteve delavstva.
Jutri se že otvori državni zbor. NOGO] je zadnji čas, da izpregovori delavstvo resno besedo. Vaša najštevilnejša udeležba bodi dokaz, da ste se naveličali slepomišenja proti-Ijudskih strank in Bienerthove vlade in da odločno zahtevate ljudstvu koristnega dela v državnem zboru. Pridite torej vsi do zadnjega!
Sklicatelj.
Otvoritev državnega zbora.
Jutri se snidejo poslanci na Dunaju in z največjo napetostjo pričakuje ves politični svet poro* čila jutrišnjega dneva. Ne more se reči, da se ne bi bilo y žadnjih časih zgodilo dovolj važnega in zanimivega; toda vsi dogodki so kakor pobledeli spričo vprašanja, kaj da bo s parlamentom. Malokdaj je bila nejasnost in negotovost tako velika kakor v sedanjem trenotku. Priznati pa se mora, da je najmanj upanja v koristno delo; v današnjem položaju je vsako dejanje blaznosti bolj verjetno od iztrezenja in spametovanja. V meščanskem taboru ne govori razum, temveč same strasti, razbeljene do skrajnosti in kaleče jasen vid. Nemške stranke so si vteple v glavo, da je Bienertb njihov minister in da je njihova prva naloga, ohraniti ta kabinet za vsako ceno. Cehi so razburjeni zaradi zapiranja čeških šol na Nižjem Avstrijskem in zaradi obstrukcije v češkem deželnem zboru in v tej razburjenosti ne znajo več jasno ločiti stvari. Poljaki so nesložni; večina njihovega kluba je po stari navadi brezobzirno vladna, manjšina pa išče zveze s Slovansko Enoto, ne da bi si bila na jasnem o svojih ciljih. Naši liberalci nimajo sploh nobene politične ideje in bi bili do nebes hvaležni človeku, ki bi jim povedal, kaj napravijo na Dunaju, naši klerikalci pa so se zatele-bali v taktiko, s katero so si pridobili poleti svojo dvomljivo obslrukcijsko slavo.
Če se vzame v&e to v poštev, tedaj je jutri sploh vse mogoče in naj pride z Dunaja kakršnokoli poročilo, se ne bo Čuditi nobenemu. V tako neorientiranem položaju bi bila najbolj nehvaležna stvar, ugibati, kaj da se utegne zgoditi. Vendar pa bi bila velika napaka, če bi delavstvo položilo roke križema pa fatalistično čakalo, kaj prinese dan. Se je nekeliko ur do otvoritve parlamenta in ker je delavstvo edino ostalo trezno v splošnem političnem dirindaju, je njegova dolžnost, še zadnjo uro povedati meščanskim poslancem, ktvo sodi proletariat o parlamentu in česa pričakuje delavstvo od državnega zbora.
Delavske zahteve so opravičene ne le a sta* lišča splošne pravičnosti, temveč še posebno zaradi tega, ker ima sedanji parlament zahvaliti svoj obstanek v prvi vrsti delavstvu; a doslej so gospodje v zbornici mislili na vse mogoče druge reči, le na potrebe delavskega ljudstva ne. Zdaj pa je že precej
zadnji čas, da se stori nekaj tudi za tisto, ki so vstvarili ta parlament s svojim velikanskim bojem za splošno in enako volilno pravico.
Toda če govorimo z meščanskimi strankami, jim bomo zaman govorili o zahtevah in potrebah delavskega ljudstva. Za take reči je gospoda gluha. Zaradi zanemarjanja ljudsk h interesov jih bo treba poklicati na odgovornost, kadar bodo zopet volitve. Za sedaj pa vemo, ker jih poznamo, da ne bodo potrebe delavstva prav nič vplivale na njihove sklepe.
Vprašati pa jih imamo nekaj druzega: Kaj mislijo doseči, če preprečijo zopet delo v parlamentu in če ga morda razbijejo? Gospodje se neprenehoma sklicujejo na narodnost in na narodne interese. Treba je sicer veliko naivnosti, da jim človek to verjame; toda dejmo za hip, da jim je narodnost res tako prirasla k srcu. Tedaj bi pa radi vedeli, kaj koristi narodnosti obstrukcija P Kje naj se reši narodno vprašanje, če ne v parlamentu?
Kar se je zadnje čase dogodilo v deželnih zborih, v katerih so n. pr. meščanski Nemci hoteli po ovinkih vtihotapiti nemški državni jezik vsaj za štiri dežele, bi moralo Slovanom odpreti oči in jim končno dokazat*, da so edino v parlamentu prava tla za rešitev narodnega vprašanja. Češke nacionalistične stranke so doslej največ grešile v tem oziru. S svojim nezmiselnim državnopravnim, separatističnim stališčem so naravnost izzvali tisto metodo, ki hoče narodno vprašanje reševati na obroke in dali so nemškim nacionalistom naravnost opravičenje za svoje zadnje šovinistične poizkuse t svojih deželnih zborih.
Z narodnega stališča je za jugoslovenske poslance opravičljiva edino ta taktika:
1. Na vso moč se zavzeti za delavnost državnega zbora, da se ohranijo tla, na katerih se ima izvesti narodna enakopravnost;
2. Porabiti svoj upliv pri čeških strankah, da opuite svoj pogubni separatizem in priznajo kompetenco državnega zbora za narodno vprašanje;
3. Odločno nastopiti za to, da ae izdela v parlamentu jezikovni zakon za celo državo po enakih načelih.
To je tudi edina primerna taktika, če hočejo resnično nastopiti proti Bienerlhovi vladi. Nameravana demisija čeških ministrov je gotovo spra-
vila Bienerthov kabinet v neprijeten položaj. Za opozicijo bi bila neodpustna napaka, če ne bi izrabila vladne zadrege; jasno pa je kakor solučni dan, da je to samo v parlamentu mogoče. Razdejanje parlamenta bi bila Bienerthu v sedanjem trenotku rešitev; boja v parlamentu se mora bati kakor cvetlica slane.
Morda izpoznamo že jutri, če so slovenski poslanci kos svoji nalogi. Mi izpolnjujemo svojo dolžnost, če jih svarimo še 7adnjo uro. Upajmo, da ni to glas vpijočega v puščavi.
Slovenska politika.
Kdor ima oči, da vidi in ušesa, da sliši; kdor smatra politiko stvarno, ne pa fantastično, mora izpoznati, da je v zgodovini slovenskega naroda zaključena uSba, ki se je začela z ločitvijo liberalcev in klerikalčev ter da stojimo na pragu nove dobe, ki bo dobila svoje lice od nove volje in novih moči. Znamenje tega mejnika je smrt liberalizma. Dejstvo je gotovo. Dvomiti o njem, se pravi varati samega sebe. Liberalizem je mrtev. Vprašanje ni, če je to komu žal ali ne. Spoznati je treba dejstvo in po spoznanju uravnati bodoče delo. Spoznanje pa ne pripušča dvoma. Liberalizem je mrtev.
Na Kranjskem so ga ubili deloma njegovi pro-roki, deloma njegovi nasprotniki. Pogled na kranjski deželni zbor zagotavlja dejstvo. Z volilno reformo je dobil smrtno rano, z lansko reformo de-želnozborskega opravilnika se mu je vzelo zdravilo; z liberalno-klerikalno slogo lanskega leta se je pospešil proces Bolezni; in danes je očitno: Klerikalci delajo v deželnem zboru lahko kar hočejo; liberalizem nima več moči, ne moralne ne materialne, da bi preprečil avtokracijo klerikalizma. Mladost, ki še nima dovoljne moči in se šele bojuje zanjo, se lahko razvije, zraste in zmaga. Starost, ki je bila na vrhunču moči, pa je tako grozno telebnila v globočino kakor kranjska liberalna stranka, nima več vstajenja. Tu velja pesem: Bilo je, ne vrne se. Liberalizem na Kranjskem je odigral svojo vlogo. Tudi vštrcanje mlade krvi mu ni moglo pomagati; konec je.
Na Goriškem je preminil liberalizem na bojišču zadnjih deželnozborskih volitev. Rezultati govore jasno. Dokazov z besedami ni treba, kjer so dejstva dokazi.
V Trstu ia v Istri ni bilo nikdar organiziranega liberalizma. Casi, ko bi se bil-mogel razviti, so minili. Ge bi se pojavil, ne bi našel nikjer več opore.
Na Štajerskem je zrastel liberalizem kot nežna bilka, ki ni mogla prebili viharjev letošnjih deželno-zborskih volitev. Odkar je odzvonilo liberalizmu na Kranjskem, nima na Štajerskem več upov.
A kaj bo zdaj?
Klerikalizem je na vrhuncu moči. Njegove čete se bodo še povečale. Iz liberalnega tabora uhajajo cele trume pod njegove zastave. Vsi, ki žele danes koristi, bite tja, kjer se lahko dele milosti. Nič se ni treba čuditi. Vsi egoisti postanejo zdaj klerikalci. Le ker to ve, je klerikalna stranka tako prevzetna, da nastopa povsem brez smokvinega Mstja, brezobzirno, ošabno, diktatorično kakor zmagovalec, pred katerim korakajo premagane trume skozi kav-dinski jarem. Povsod imajo večino, zato se bo ta večina še povečala.
Ali je zaradi tega treba obupati?
Vsaka vlada se opira na moč, sicer bi ne mogla vladati. A še nobena strahovlada ni umrla naravne smrti. Tudi klerikalni hegemoniji ni usojeno večBO življenje. Kar se klanja danes Gesslerjevemu klobuku naše kaplanokracije, ima le eno idejo: Ne zameriti se gromovnikom. Nobeno načelo ne združuje te armade; najrazličnejši, najnasprotnejši interesi so v njenem taboru; prejalislej morajo nasprotja postati tako občutna, da bo boj in polom neizogiben.
Ker je klerikalizem zmagal, ni treba obupati. Zmaga klerikalizma je bila prvi pogoj klerikalnega pogina. Za resen boj s klerikalizmom je potrebno, da vlada in se pokaže ljudstvu v pravi podobi. Bolj intenziven bo sedaj boj, a tudi bolj vspešen.
Seveda spoznanje, da je tudi klerikalizmu usojena poguba, ne opravičuje fatalizma. Top čakati, da se izpolni čas, pomeni podaljšanje življenja klerikalnega gospodstva. Tudi usoda klerikalima se ne more izvršiti brez boja. In naloga nove dobe, ki se zdaj začenja, je predvsem, organizirati boj. Uspešno te da organizirati edino na podlagi socialne demokracije. V dobi, ko so gospodarska vprašanja zavzela prvo mesto, je vsak poizkus nesocialne politike neploden in naravnost brezupen. Klerikalna stranka si ni pridobila zaupanja svojih sedanjih pristašev s klerikalizmom, temveč s spretno igro socialne stranke. Tudi najsrboritejši kaplani ne agitirajo danes s papeževo državo, temveč se izkušajo prikupiti ljudstvu tako, da nastopajo kot zagovorniki in pospeševatelji njegovih gospodarskih interesov. Proti tej socialni komediji klerikalizma more edino socialna resnost in resničnost doseči uspeh. Tem pogojem odgovarja socialna demokracija kakor pri drugih narodih, tako tudi pri Slovencih. In v njenih vrstah je dovolj prostora za vsakega, ki loče resno delati in se ne boji boja.
Socialna demokracija je mlada stranka. Vendar je dala že toliko dokazov svoje sposobnosti za življenje in razvoj, da ne more nihče misliti na njen pogin. Ce se hoče torej koncentrirati boj pnti klerikalizmu, se mora to zgoditi pod njenim praporom. Vsako snovanje novih strank je cepljenje moči; neposredno torej koristi klerikalizmu. Edino združitev vseh moči na podlagi, ki je že tukaj, v stranki, ki raste in se razvija, zagotavlja uspeh. Kdor razume znamenja dobe, ne more dvomiti, da prihaja čas odločilnega boja med klerikalizmom iu socializmom. In komur ni protiklerikalizem samo plašč, ki bi pokrival druge namene, mora videti, da je bojevnikom odprta edina pot v socialno demokracijo.
Shod unije rudarjev na Dunaju. Daije.
i Načelnik Jarolim popolni tiskano poročilo n pravi: Za Galicijo smo ustanovili leta 1907 tajništvo, ki je obstajalo dve leti, pa ni pokazalo nikakršnih uspehov. Tajnik, ki smo ga«tam nastavili, res ni bil primeren, a nam so ga člani tamkaj priporočili. Ziaj imamo tam še 170 članov. Tajništvo smo pa morali opustiti. V sedanjo ■tavko se ne moremo vtikati, ker so jo vprizorili Stojalovskijanci, pa ne v prid delavstva, nego le proti naši organizaciji. Smemo pač podpirati le člane, ki pripadajo naši zvezi, če bi pa hoteli to načelo opustiti, bi bili pa kmalu brez denarja (veselost in pritrjevanje). V tej stvari ravnamo sporazumno s poljskimi sodrugi. Ce bi posegli vmes, bi prišli nasprotniki z najhujiimi demagoškimi pomočki in bi trdili, da bi bili dosegli mnogo več, če bi nas ne bilo.
Imeli smo prepir i organizacijo mašinistov. Ni nam na tem, ali imamo tisto štejilce mašinistov
ali ne, toda spadajo pa v naša organizacijo, zakaj tistim zakonom so podrejeni kakor rudarji in so voljivi v zadruge in bratovske skladnice kakor drugi delavci. Katero organizacijo pa naj bi tak mašinist poslušal, v kateri delal, če bi bil izvoljen rcer? Za organizacijo mašinistov ne, ker je le malo mašinistov; za našo se pa potem ne bi zanimal. Rudniški mašinisti pa tudi ne morejo sami imeti nikakšnega mezdnega boja, in če mi kaj dosežemo, tudi mašinisti niso prikrajšani. Mašinisti torej niso tuje telo med rudarji, nego spadajo k njemu. Tako smo se ravnali po sklepu zadnjega strokovnega kongresa, ki veli, da se izvedi organizacija po obratih. V rudništvu so vposleni tudi rudarji, tesarji, kovači, ključarji, mizarji in sedlarji. Ako bi hotel vsak rudniški delavec k svoji poklicni organizaciji, bi bilo rudarsko delavstvo silno razcepljeno. (Tako je!)
Število članov je letos nazadovalo. Temu je več vzrokov. Najprej strah pred vojno, ki je delo oviral mesece, potem posledice krize in draženje živil. Najbolj je ozganizacija nazadovalo v ostrav-skem okrožju, kjer so se sprli češki in poljski sodrugi. Tudi delovanje politiško vpliva nekoliko. Veliko nazodovanje je provzročila stavka v Rur-schauru. Stavka je bila velika napaka in ni imela nikakršnega dovolila od načelstva ali tajništva. Vzhodno-češko okrožje ima prav napete podjetnike; toda stavkati ni treba takrat, kadar je podjetnikom všeč. Izgubili smo člane in 86 najboljših sodrugov je bilo odpuščenih ter so morali v inozemlje. Nadejamo se, da nas delo tega zbora ukrepi. (Oi-bravanje.)
Sodrugi Ebert (Turn), Pytlik (Oitrova) in Riegl (Ostrova) so še poročali o stanju nemškega, poljskega in češkega strokovnega lista.
*
Drugi dan se je zbor posvetoval domala le o poročilu unijskega načelstva.
Poročilo načelstva je popolnil blagajnik Kra-tochwill. Prejemki so znašali 1. 1906 236.878 K, izdatki 136.717 K; leta 1907 prejemki 258.781 K, izdatki 178.904 K; leta 1908 prejemki 201.608 K, izdatki 213.982 K. Prav hitro se naraščali stroški za bolniško podporo: od 19.235 K na 42.437 in 56.678 K. Imetje unije je znašalo leta 1908 472.389 K, od katerih pripada centralni blagajni 249.079 K, pogrebnemu zakladu 47.127 in rezervnemu skladu 176.182 K, Trije unijski listi imajo imetja 63.044 K.
Za kontrolo poročajo Hein (zveza), Wrba (Gluck aufl), K o nič ek (Nazdarl) in Gornik. Vsi so predlagali absolutorij.
Štraus (Idrija) utemeljuje potrebo slovenskega strokovnega lista za rudarje, ker «Rdeči Prapor* ne more nadomestovati strokovnega lista.
Bartl (Ljubljana) pravi, da je njegova naloga, podati poročilo o položaju med slovenskimi rudarji, kolikor je razvidno iz podatkov upravništva. Doslej je opravljal «Rdeči Prapor* skoraj 12 let naloge strokovnega glasila za rudarje in ne more se reči, da ne bi bil izpolnjeval svoje dolžnosti, kolikor je bilo mogoče. Spoznavamo pa vsi, da ne more političen list, posvetiti eni stroki toliko, kolikor posebno strokovno glasilo. Sedaj se namerava ustanoviti tako glasilo; upravnikova dolžnost pa je, opozoriti, da to ne bo mogoče brez izdatnih žrtev. Časopisa namreč ne gre toliko med rudarje, kolikor je organiziranih članov; to ima več vzrokov, glavni je ta, da imamo, žal, veliko število analfabetov. Govornik navaja v pojasnilo številke. Upravništvo tedanjega lista mora seveda skrbeti za interese obstoječega. Razumemo pa, da je potreba po ustanovitvi strokovnega lista, kateri se bo moralo zadovoljiti kljub žrtvam. Izvesti se bo morala stvar tako, da se doseže željena korist brez prehudega udarca za drugo stran.
Bouček (Orlov) opisuje razmere vHrčanovu. Tam ni niti dobiti prostora za zborovanje, ker je okrožje last grofa Potočnega. Zato je morala unija kupiti hišo. Stanje rudarjev je žalostno, bolj nego drugod, vendar je unija tudi tam storila svojo dolžnost. Neorganiziranim seve ne more plačevati podpor.	Dalje prih.
Domače vesti.
—	S hrupno obitrnkoijo, izključitvijo šestih liberalnih poslancev, z odhodom ostalih liberalcev in s triumfalnim sklepom novega poslovnika se je končalo zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora. Ni se čuditi, da so se liberalci kakor v obupu hoteli upreti novemu poslovniku; tudi se
ne čudimo, da so v obupu izgubili glavo. Saj spravlja novi poslovnik manjšino skoraj ob vso veljavo n vpeljuje pravo diktaturo večine. Ošabnost ^'erikafne stranke raste res v oblaka in novi poslovni jo ima še pospešili. Da se manjšina brani take tiranije, je naravno. Ampak metoda pač ni bila posebno modra ; način l:beralne obrambe kaže, da je ta stranka res že od vseh bogov zapuščena. Da z razbijanjem po pultih ne bodo dosegli ničesar, bi jim b;'a mora’a povedati zdrava pamet, če bi jim je bilo še kaj ostalo. Zdi se nam, da ni moglo biti klei’’-alcem nič bolj všeč kakor liberalni kraval, ki jim je dal pril^o, pometati skoraj ves liberalni klub iz zbornice in potem igraje skleniti poslovil k kakor so sami hote'i. Izključitev poslancev je gotovo brutalno sredstvo; toda kdaj so smeli liberalci pričakovati, da klerikalci ne bodo brutalni, če jim brutalnost koristi in če jo vsaj navidezno lahko opravičijo? Kadar otroci razgrajajo, mislijo, da bodo kaj dosegli s tem; zakaj otroci so otroci. Liberalci so pa morali vedeti, da ne dosežejo s hrupom prav ničesar, pa so vendar začeli razsajati. Kako naj se to imenuje? V svoji razburjenosti, ki je otrokom dovoljena, ne pa resnim politikom, so pa popolnoma prezrli nekaj druzega. Znano je bilo, da ima biti v petek zadnja seja. To je ra opozicijo, ki ima resno in krepko voljo, velikanska korist. Klerikalcem je moralo biti ležeče na tem, da se zaključi delo o pravem času. Prav to pa bi bili liberalci lahko preprečili, če bi bili znali trezno misliti. Treba bi bilo le dveh vztrajnih in seveda tudi stvarno podkovanih govornikov, ki bi bila znala eventuelno do jutra govoriti o predmetu. Razgrajati je seveda ložje. Toda razgrajanje ne korist' nič, dočim se zaradi stvarnega govorjenja noben govornik ne more izključiti. Proti takemu sredstvu bi bil tudi deželni glavar Suklje brez moči in sama generalna debata bi se bila dala s to metodo tako raztegniti, da ne bi bila niti Krekova iznajdljivost pomagala klerikalcem. In ob špecialni debati se da tudi še kaj napraviti. Toda kaj pomaga? Bojuje se lahko, kdor veruje v svojo moč. Tega pa pri liberalcih že davno več ni in človek ne razume, zakaj ne gredo sploh rajši spat.
—	Zaradi ravnanja klerikalcev in deželnega glavarja objavlja »Slovenski Narod* dan-
nadan dolge jerim-jade, tako da bi se reveži, ki so toliko pretrpeli v deželnem zboru, človeku kar smilili, če — no, ča se jim ne bi gjdilo popolnoma prav in po zaslugi. Brezobzirnost klerikelne večine se nam sicer ne zdi nič kaj lepa in še v sanjah nam ne prihaja na misel, da bi jo zagovarjali. Toda vprašanje je: Kdo je kriv? Ko se je lani sklepala rt forma deželnega reda, smo svarili liberalce; dr. Tavčar pa se nam je rogal, češ, taks določbe imajo vsi moderni parlamenti in pri »Slo-venskem Narodu* so se podali na polje modrovanja ter so pisali, da veljajo paragrafi o ponižnem vedenju za vse stranke v zbornici. Ergo bodo liberalci glasovali za nagobčnike. Takrat je pisal «RdeČi Prapor* sledeče: »Neprecenljiva je res »Narodova* modrost! Mi seveda ne bi bili ugenili tega. Ampak nam bi se zdelo, da je med položajem klerikalne in liberalne stranke v deželnem zboru vendar nekoliko razlike. Da bodo imeli klerikalci v zbornici absolutno večino, je menda tudi zofhtom v Knaflovih ulicah znano. Klerikalci bode torej po najnavadnejši matematiki lahko sklepali, kar bodo sami hoteli. Zakaj bi se torej bali strogega poslovnika? Eiino, česar bi se imeli bati v svojem položaju, je obstrukcija.. . Kar je za večino vosek, ki ji gladi pot, je za manjšino bič s škorpijoni. A »Narod* hoče sugerirati, da je Jeroboamova mast balzam za liberalno stranko .. .* Prav nič nismo ošabni; to je bilo lahko uganiti. Ampak da liberalci niso uganili, je zanje žalostno. Zdaj pa je tako: Liberalce je poslovnik metal iz zbornice, klerikalcem je pa gladil pot. Lani bi bili lahko preprečili tiste čedne paragrafe, pa jih niso hoteli. Letos bi bili radi preprečili nove drakonske dolečbe, a jih niso več mogli, ker so se lani vjeli v zanko. Kdo naj potem pomiluje take nerodneže?
Umetnost in književnost.
: Cenjene zaupnike opozarjamo na oglas, ki
se tiče Žepnega koledarja za 1. 1910. Ta koledar je tako priljubljen, da skoraj ni potreba posebnega priporočila. Naročila sprejema upravništvo »Rdečega Praporja*, kamor je poslati tudi denar, obračune i. t. d.
: Gledišče. V soboto je bila vprizorjena drama *Galeotto“ španskega pesnika Echegaraya. Delo odlikuje psihološko utemeljen razvoj dejanja in pa visoka dramatična napetost; Echegaray dosega dramatične efekte brez navadnih in grobih sredstev. — Drama obdelava klepetavost in obrekljivost meščanske družbe, ki hoče v čistem prijateljstvu done Theodore in dona Ernesta po vsej sili videti pregrešno razmerje. Učinek trajnega sumničenja je ta, da njuno prijateljstvo preide v resnično ljubezen. — Vprizoritev je bila dobra. G. Verovšek v psihološko in igralsko zelo naporni vlogi dona Juliana je svojo nalogo častno rešil. G. Borštnikova v vlogi donne Theodore je s svojo umirjeno realistično igro zelo ugajala; parkrat je pač zašla v nepotrebno afektiranost. Popolnoma zadovoljiv je bil g, Nučič v vlogi pisatelja Ernesta.
st? M Pranofl
Zadnje vesti.
Politični položaj.
Demonstracije na Danaja. Dunaj, 18. oktb. Z ozirom na otvoritev državnega zbora je sklicala socialno-demokiatična stranka včeraj dopoldne shod v ljudsko zbornico na rotovžu z dnevnim redom: Otvoritev državnega zbora in zahteve delavstva. Shod je postal velikanska demonstracija. Iz vseh okrajev so prikorakali delavci v ogromnem Številu, tako da ni bila le dvorana, ampak ves prostrani trg okrog rotovža pola ljudstva. Govorilo se je v dvorani in na prostem. Nastopili so so-drugi dr. Adler, Domes, dr. Ellenbogen, P er nerstor fer, lleumana, Schuhmeier, Seitz, Skaret in Winarsky. Vsi so ostro kritizirali Bienerthovo vlado in ob burnem odobravanju množice konštatirali zahtevo delavstva, da se zbornica z vso resnobo poloti svojih socialnih nalog. Nekateri govorniki so porabili priliko tudi za protest proti španskemu tolovajitvu, kateremu je pripisati brezvestna usmrtitev Ferrera. Po končanem shodu se je množica, ki je cenijo nasprotniki na najmanj 60.000 tisoč, razdelila v dva dela in odkorakala na dve strani. Nemški nacionalci so bili napovedali velik »bumel*, s katerim so hoteli demonstrirati za zakon Axaaann-Kolisko in za •nemški značaj Dunaja*. Tega bumla se je udeležilo do 10.000 ljudi, seveda bolj »elegantnih*. Ko je delavstvo prihajalo od shoda, so ga nacionalistični »bumlarji* ves čas izzivali in dražili, tako da je prišlo na nekaterih mestih do spopadov. Policija je takoj posredovala, a ne bi bila ničesar opravila, če ne bi bili delavci imeli svojih lastnih rediteljev, katerim se je v prvi vrsti zahvaliti, da se ni zgodilo nič hujšega. Vendar je bilo nekoliko oseb ranjenih. Demonstracija je naredila v mestu velikanski vtisk.
Slovanska Enota. Praga, 19. oktobra. Bivši minister Paca k odbija v »Union* očitanje, da Slovanska Enota nima programa. Po leti da je bil njen program »Strmoglaviti vlado*. Tudi akcijski program ima in sicer v prvi vrsti zakon za varstvo narodnih manjšin v celi državi, avtonomijo kraljestev in dežel (? P 1), enakopravnost vseh jezikov v avtonomnih
(p ) deželah, saniranje deželnih financ i. t. d.
Ge program ni formalno sestavljen, se vendar lahko vsak trenotek formulira. (Ca ima Slovanska Enota res tak program, naj pa pove, zakaj ne poizkusi izvesti ga, kar je le v parlamentu mogoče? Ia če ima Slovanska Eaota res tisto trapasto avtonomijo dežel v programu, naj povesta Šušteršič in Hribar, kaj imata iskati pri zvezi s takim protislovenskim, nazadnjaškim programom ? Op. ur.)
Ministrski mt D unaj, 19. oktobra. Včeraj je bil polnoštevilen ministrski svet, ki se je bavil » pripravami za parlamentarno zasedanje!
Dunaj, 18. oktobra. Danes dopoldne je češki minister Začek konferiral z voditelji čeških meščanskih strank. O konferenci se ni objavila nobena izjava. »Slovanska Enota* ima jutri posvetovanje.
Dunaj, 18. oktobra. Bivši zbornični predsednik Pattai vabi načelnike klubov na konferenco, ki ima biti jutri popoldne.
Shodi T Pragi. Praga, 18. oktobra. Z dnevnim redom »Zopetna otvoritev državnega zbora in interesi delavstva* ja bil t osmem okraju v gledališču gospe Zieglerjeva velik shod, na katerem je govoril poslanec Nčmec. Nocoj so bili shodi na Zižkovu v »Bezovki*, na Vinogradih »Pri Komenskem*, t Vršovicih v »Meksiku* ter v Nuslah »Pri Husu*. Povsod je bila ogromna udeležba. Govorili so sodrugi dr. Šmeral, H a vi e n a, dr. Houser in Teska. Resolucija, ki zahteva socialno delo v državnem zboru, se je povsod soglasno sprejela. »Narodni* socialci so hoteli motiti nekatere shode, toda povsem brezvspešno.
Včeraj je bil tudi shod svobodomiselcev radi usmrtitve Fer r er a. Shod je razpustil vladni zastopnik. Socialni demokratje se demonstrirali na Vaclavskem trgu.
Daviina reforma. Dunaj, 19. oktobra. Jutri vloži finančni minister Bilinski zakonski načrt o reformi davka na poslopje.
Čeika mlilatra. Dunaj, 19. oktobra. O včerajšnjem posvetovanju čeških poslancev z ministrom Začkom se poroča, da je bilo povsem zaupno, vsled česar se ni sprejel noben sklep. Če sklene češka parlamentarna komisija, kar je ver-jetno, da naj minister dr. Začek odstopi, ne da bi Čakal na odločilni ministrski svet, tedaj gotovo ugodita on in dr. Braf temu sklepu. Ce pa parla-mentarična komisija danes ne sklene tega, tedaj prideta oba češka ministra jutri z Bienerthom na ministrsko klop in vložita formalno demisijo iele na ministrskem svetu, ki sklene, da se sankcionirajo jezikovni zakoni. Oba čelka ministra na-
meravata na dotični seji vložiti protest in dati v zapisnik razloge, radi katerih se ne moreta češka ministra izreči za sankcijo jezikovnih zakonov.
Čeika konferenca. Dunaj, 19. oktobra. Češka parlamentarna komisja je včeraj imela sejo, na kateri se je pretresalo vprašanje, ali naj se po sestanku parlamenta začne z obstrukcijo, ali pa naj se delajo težave le z vlaganjem predlogov. Posvetovanje se še danes nadaljuje, sliši se pa, da so se včeraj vsi člani konference izrekli za obstrukcijo in za odstop čeških ministrov.
Ogrika kriza. Budimpešta, 18. oktobra. Ogrskemu ministrskemu predsedniku je cesar sporočil, da se v zadevi ogrske krize odloči v sredo, 20. t. m. Prej zasliši še nekaj ogrskih politikov in tudi vse tri voditelje koalicijskih straak, grofa Julija Andrassyja, grofa Aladarja Zicbyja in Košuta. Cesar bo poizkusil napraviti mir s koalicijo, a je za to baje malo upanja.
Budimpešta, 19. oktobra. V resnih političnih krogih pravijo, da člani kabineta, ki so jutri povabljeni na avdienco, ne bodo poklicani kot strankarji in ministri, temveč kot podpisatelji pogodbe iz leta 1906. C3sar bo ministre pozval naj skrbe, da se izpolnijo dolžnosti, ki so se prevzele s pogodbo ter da se reši volilna reforma v sedanjem zasedanju, ker se more šele tedaj govoriti o drugih vprašanjih, če je pogodba izpolnjena in se snide parlament na podlagi splošne volilse pravice.
Ce danes J ust h ne predloži sam odgoditve državnega zbora, store to stranke, ki stoje na podlagi programa 1867. leta.
Bndimpeita, 19. oktobra. Danes se odpeljejo vsi ministri na Dunaj, kjer imajo jutri ministrski svet pod cesarjevim predsedstvom.
Poneirečan zrakoplov. Dunaj, 18. oktobra. Pri včerajšnem drugem poletu v zrak je Rennerjev zrakoplov trčil s sprednjo polovico v zrakoplovno uto. Starejši izmed bratov, Aleksander Renner, je padel iz čolnička na zemljo, a se k sreči ni znatno poškodoval. Ker se je tudi motor nekoliko poškodoval, je veter zgrabil zrakoplov in ga podil v smeri proti severo-zapadu preko stolpa Štefanove cerkve. Ves ta dogodek je opazovala množica več nego 50.000 ljudi. Oba na tleh se nahajajoča Rennerja oče in sin sta se vsedla v avtomobil ter jela dirjati za zrakoplovom, ki se je v Strebersdorfu brez vsake nesreče spustil na tla. Rennerji so se vrnili z avtomobilom na Dunaj, kjer so jim prirejali navdušene ovacije.
Španija. Madrid, 19. oktobra. Že od 10. t. m. se cenzurirajo tukajšni in barcelonski časopisi, preden gredo vtisk. O usmrtitvi Fer r era so prepovedane vse vesti razun oficielnih.
Madrid, 19. oktobra. Minister za notranje zadeve je ukazal, da se imajo zapreti vse nekle-rikalne ljudske šole.
Griki oficir)!. Berlin, 18. oktobra. »Vossi-sche Ztg* poroča iz Aten: Ce se bo nadaljevala opozicija proti vojnem zakonsken načrtu je častniška zveza včeraj sklenila, marširati s četami v mesto, zasesti zbornico, zapreti glavne nasprotnike in razglasiti vojaško diktaturo. Podtem pritiskom je zbornica včeraj rešila nekoliko najvažnejših načrtov.
Dopisi.
ŠtJanŽ. (Premogokopna družba v Št. Janžu na Dolenjskem.) Lansko leto se je začasno odprl z otvoritvijo proge Trebnje — Št. Janž promet premogokopne družbe »Johannestha-ler*. Da izve slavno občinstvo, v kakih rokah in v čigavem vodstvu se nahaja ta družba, kako se ravna z delavstvom, kaka so stanovanja, hrana i. t d., naj služijo te-le vrstice: Premogokopna družba šenljanžka, ali nemško »Johannestbaler* obstoji iz najbolj zagrizenih nemških in laških šovinistov in ima svoje glavno ravnateljstvo (centralo) v Trstu. Ravnatelj ji je neki Gmeyner, ki ves kipi nacionalnega sovraštva in si je tudi za uradniško osobje ia voditelje izbral same zagrizene nemške šoviniste, razun enega, računovodjo, ki pa tudi ni boljši od drugib. Da se v takih razmerah delavstvu, ki obstoji večinoma iz ubogih slovenskih par, ne godi dobro, se lahko razume. Posebno se grdo odpravljajo, če pride kdo prosit podpore; nahrulijo ga takoj: Du \vindischer Hund, geh, marsch* i. t. d. Posebno se odlikuje po surovosti neki »Werkmei-ster* Blumauer, ki je grozen zagrizenec in ne more trpeti delavcev. Za vsako še tako malo stvar jih ovaja ravnatelju in predlaga, da jih odpusti iz službe. Zato pa odhajajo delavci kar trumoma iz službe in morajo po svetu s trebuhom za kruhom. Posebna take radi odpuščajo, ki imajo otroke, toraj največje revčke, in ne pomaga nobena prošoja in ne nič. — Stanovanja so zelo slaba, tesna in jako mokra; •aj ni čuda, gradili in mašili so jih po zimi v največjem mrazu. Da trpe ob tem uboge delavske družine, posebno pa tisti, ki imajo obilo dece, se lahko razume. Zato pa ja večina otrok kilavih in polnih raznih bolezni. Prebivati morajo natlačeni, kakor sardele v škatljah. Posebno zamazano in nečedno je staro poslopje, polno nesnage, miši, podgan in drugega mrčesa. Poltenemu človeku se gabi to poslopje, če je vidi od daleč, ubogi delavci morajo pa prebivati v nesnagi. Pitne vode nimajo nobene, hoditi morajo zajemat vodo v neki jarek, kjer je voda po leti via blatna in topla, ker priteče ob
cesti, po zimi pa ne preostaja drugo, kakor tajati sneg na peči. Tudi ni nobenih kleti, nič zemlje, kjer bi si ta ali ona družina, ki ima obilo dece, kaj pridelala zelenjave in dr., dasi je dosti zemlje na okrog, prazne in proste. Dalje se molze ubogo delavstvo na vse načine, kakor n. pr. kazni z denarjem, najbolj pa seveda pri stanovanjih in v kantiui. Točijo se najslabše pijače,posebno vina so slaba, slabša kakor vsak pstijot, da se človeku kar želodec obrača, ko ga pije. Pa je vendar vino doma v Št. Janžu in dobro. Hrano imajo seveda tudi tako, tisti namreč, ki so navezeni ne kantino, večinoma samci, kakor jim jo predpše ravnatelj in «Werkmeister»; saj za delavce je vse dobro, če tudi gloda kosti, samo da se »akcionerji* maste od krvavih žuljev zasužnjenega delavstva. Dalje se priganjajo delavci, da sc morajo naročiti na razne šovinistične časopise, kakor n. pr.: »Deutsche Wacht*, Grazer Tagblatt*, »Šta-jerc* i. t. d. Gorje, kdor se zoperstavlja; iti mora takoj. Mislili so delavci že na vse mogoče načine, da se organizirajo, kakor so organizirani delavci drugod, toda to je gospodom trn v peti. Enkrat so se bili delavci že zbrali, da bi se posvetovali, kje in kako bi se organiziral', pa takoj, ko je izvedel zvesti ministrant ravnateljev, g. Flatschat, »Betriebsleiter*, je poslal po orožnike, da so razgnali sestanek. Plače so zelo odmerjene, da ni ne za živeti, ne za umreti. Tudi niso plače vedno enake, kakor se ravnatelju ravno poljubi; enkrat zasluži delavec več, enkrat manj in če ravno toliko dela. Na ta način trpe v prvi vrsti najbolj delavci, po drugi strani pa tudi družba sama. Če bi se delavci dobro, ali recimo vsaj z delom primerno plačali, bi delali gotovo z večjim veseljem, družba bi imela pa več dohodkov, tako pa dela le v izgubo in ni se čuditi, če ima že na miljon kron izgube, kakor se čuje. Ce se delavec primerno plača, kakor gre, bo tudi delal in promet se bo povzdigail, tako pa gre kaj malo premoga po svetu iz Janža v primeri z drugimi premogokopi (samo do 8 voz na dan). Za to pot naj zadostuje, ako ne bodo krivice in razmere napram delavstvu pojenjale, bomo posvetili še dalje v to družbo, kar gotovim gospodom gotovo ne bo po volj;. Delavcem Št. Janžke premogokopne družbe pa naj velja ta nasvet: »Organizirajte se in stopite v močno falango, da boste lažje odbijali krivice, ki se Vam gode in služi naj Vam kot geslo rek: »Organizirani in edino v slogi je moč!*
Eden v imenu vseh delavcev.
Št. Peter na Kram. (Zbesneli pop.) Pretečeno nedeljo so nesli vrlega sodrugi Adama iz Sv. Petra k večnemu počitku. Pokojnik je zapustil ženo in 3 nepreskrbljene otroke. Da je bil med tvojimi tovariši zelo priljubljen, nam je pričal sprevod. Tamošoji kurat gospod Abram pa je preskrbel zato, da je postal sprevod pravcata manifestacija. Zaukazal je namreč, odstraniti z venca rdeča traka, ker pomenja ta znak baje demonstracijo proti katoliški cerkvi (!). Ali vrli šentpe-terski sodrugi so povedali gospodu Tonetu, da niso pri volji, prenašati njegove sitnosti in da bodo tudi proti njegovi volji nesli venec s prokletimi rdečimi trakovi v sprevodu. Gospod Tone je kljuboval; obrnil se je do sorodnikov z vprašanjem: »Kaj imate rajše, da grem jaz ali da gre venec za sprevodom?* Sorodniki so se odločili, da gre venec. To je bil hud tobak za Toneta 1 Hitro je izrekel nekaj latinskih besed, poškropil nas z jezo, da smo bili vsi mokri, slekel mašno obleko, odložil štolo, pa jo je odkuril hitrih krač. Mimogrede je hotel še pregovoriti navzoče uradnike, da bi sledili njegovemu vzgledu. Ali tudi tukaj je hudo naletel. Ko je uvidel, da je s svojimi nazori osamljen, je izginil na koruzno njivo. Pogrebci so se uvrstili in sprevod se je začel pomikati po cesti — brez duhovnika — proti kopališču. Ob cesti je kapelica in tam se običajno blagoslovi mrlič. Sodrugi so položili krsto in pevci so zapeli žalostinko. Neka ženica je vzdihnila: Ah, kaku je tu lepu — še lepš', kakor z duhovnikom. V cerkvi je čakal gospod kurat; z nekako jezo je pel »RLquiem», kar se je vidno poznalo na tresočem glasu. Po končani cerkveni ceremoniji je pa zopet ubežal skozi zakristijska vrata na pokopališče, kjer je bil konec njegovih burk. Sodrug Kopač iz Trsta se je poslovil od ranjkega z izbranimi in ginljivimi besedami, nakar so pevci zapeli nagrobnico. Pri sv. Petru se je hitro raznesla vest o nagajivosti gospoda kurata. Vse je obsojalo zbesnelo popče.
Z Dolenjskega. (Revež in katoliški du* bovnik). Naši duhovniki se radi pravdajo zaradi ža'jenja časti. Take pravde včasih razkrivajo zasebno življenje nekaterih naših celibatarjev, k:. so ne smejo ganiti proti volji kuharice; take pravde pa včasih tudi pokažejo, kako misli naš duhovnik o socialnih stvareh. In to slednje je važno za nas t vsaj vemo potem, s kom imamo opraviti,
Neki župnik na Dolenjskem je odgnal iz fa-rovža človeka, katerega ne mara, ki le prišel s svojo ženo kot boter h krstu. Ta boter si je i pridnostjo pripravil nekaj premoženja. Očital je župnik temu botru, da je preumazano oblečen, da ni za prisostvovanje pri sv. zakramentu. Boter je bil oblečen kakor drugekrati in kakor ob nedeljah hodi oblečen v cerkev. Zeni botra je rekel župnik po odhodu botra, — ki je čakala z babico na prostoru, iz katerega ni videla odhajati moža —* in to pred farovškimi uslužbenkami in babico, da je moža spodil, ker je preumazan za iv. zakra*
mente. Farovške žeaske so ploskale in dejale, da je to bilo prav in ko je vprašala žena, ako je tudi ona umazana, ji je rekel župnik, da je tudi ona. Tedaj Bič krsta. Ženske so odišle z otrokom. Odpo-den boter se je podal na telegrafični urad in je telegrafiral kiiezoškofijskemu uradu tole: Župnik noče krstiti otroka, ker boter ni snažno oblečen, kar ni res; kaj je storiti?» — Nič odgovora na. to. Župnik izve, da se je telegrafiralo, on toži po ljubljanskem advokatu, — da bi dolenjskemu človeku napravil več stroškov — botra zaradi žaljenja časti, ker mu je baje očital boter v telegramu, da ni storil svoje uradne dolžnosti. Boter dobi vabilo h kazenski obravnavi in tudi toži po svojem advokatu župnika zaradi žaljenja časti, storjenega s tem, da je rekel župnik javno, da je botra spodil ker je bil preumazan za sv. zakramente. Boter dokaže, da je bil snažno oblečen, ko je prišel h krstu. Boter se oprosti, župnik se obsodi zaradi žaljenja časti in v plačilo stroškov. — Župnik je bil včasih prijazen botru; zdaj bo hudo pihal proti kat. človeku, ki rad za botra hodi. Slednji se bode menda odvadil temu.
V obravnavi na prvi instanci je žena tega ipodenega botra kot priča tudi izpovedala, da jo je enkrat, ko je prinesla h krstu otroka revnih staršev, ta župnik karal, rekši, zakaj hodi kot imovitejša oseba otrokom revnih staršev za botro, revnim otrokom naj bodo reveži botri. Ta izrek je vzeti iz te pravde in ga predočiti našemu občinstvu. Kdor pozna govorjenje duhovnikov, če so sami med seboj, ta je že kaj takega kdaj slišal. Tako res misli večina kat. duhovnikov. Daši plačuje imovitejši boter več kron za opravilo krsta, kakor pa reven boter, vendar bi naj bil boter otroku revežev tudi revež. Revež naj že pri krstu dobi znak reve, — naj se mu že pri krstu pove, da ne sme višje, dalje okoli sebe gledati. Bog je ustvaril bogatine in reveže; reveži so pa za to na svetu, da služijo bogatinom in revežu se ne sme bodi kako kazati, da je nemara tudi zanj prosta pot do boljšega življenja. Reveži morajo biti, kdo bo pa snažii škornje 1 Tako so umo-vali na srednjeveških gradovih in v samostanih, to je podlaga vsega umovanja srednjega veka, tlakar-skega gospodarstva. Ta župnik je nepremišljeno izustil navedene besede o revežih; ni mislil, da razgali s tem ves sistem kat. farovža. »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe», ali ljubi železo, kakor samega sebe in kuj svojega bližnjega dokler je gorak. Tako misli naš farovž in povsod kat. farovž še zdaj ; tako pojmovanje o razredih človeštva bodo imeli kat. duhovniki, dokler bo še kaj «dominus vobiseum* nesel. Tako mišljenje je vzgojeno, je proizvod naziranja bogoslovnih šol. Reveži-delavci na eni strani in bogatini na drugi strani 1 to je po bogu ustvarjen red v človeštvu; to je naravni zakon življenja; čez to razredno razmerje se ne more priti. In zaradi tega se udaj revež, delaj, trpi; — tvoj kat. duhovnik, namestnik boga na svetu in kakor je škof Katschthaler pred nedavnim pisal, — ki je več, kakor bog, kir duhovnik pri maši boga stvarja — grehe odpušča — ti to veli. To je socializem kat. duhovnika. — Ako se sliši govoriti kat. duhovnika o socializmu kat cerkve, prihaja človeku občutek, kakor bi slišal, ko bi tulili volkovi kako lepo pesem.
H. Suttner
Ljubljana :: mestni trg
razpošilia ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveb, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Roško pf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoea K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižico s slov. trakovi: :: nikelnasta K 1'20, srebrna K 5 —. ::
Telefon t«. 177
62-46
L Tomažič
zaloga piva
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško in : češko pivo :
Sodniji, sottBM!
take gostilne IjaVarM in brivnice, l(jcr Je na razpolago Vase
JMeH Prapori
Močenje postelje
30-2
Kupujte
le v trgovini s papirjem
—10
se jami'eno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno.
Zavod „Sanitas“
Velburg P S48
Ivan Vrečko
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10 °/» popusta.
to
to
t
to
to
*
*
*
*
*
*
Največja zaloga, «««
čoplČBV za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje.
LakOV, pristnih angleških xa vozove.
Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po •/»> */4,'/, in 1 kg.	104-93
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedllnefja, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
SIJ A« in nn|oene|ia tvrdlca evauje o*lr. nnliupoyan|e I
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv m tubah, g. dr. Schčufeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega.* Gl psa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzoroev za slikarje, najnovejših.
*
*
* ❖
i
Adolf Hauptmann v Ljubljani T,S™
I. kranjska tovorna oljnatih barv, Arnežev, lakov in steklarskega klela.
Ustanovljeno 1.1832.
t
to
to
*
■*§pw
Mag. pharm. E. Koželj
uljudno naznanja sl. občinstvu
otvoritev lekarne
na Jesenicah (Gorenjsko).
S
S
§
1
§
§
§
S
g
S
V založbi »Rdečega Prapora" v Ljubljani
je ravnokar izšel
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1910.
Ta koledar izhaja že deseto leto. Vsebina mu je med drugim naslednja: Koledar. Tabela za železničarje. Množilna razpredelnica. Kolkovne lestvice. Poštni tarif. Inozemske denarne vrednosti. Stara mera in nova. Koliko plačam osebne dohodnine. Koliko plačam vojne takse. Nekaj dogodkov iz zgodovine. Vzhod, ki se dviga. Alkohol in železničarji. Žena in socialistični tisk. Drobiž in beležke za vsak dan v letu. — Razun te vsebine prinaša koledar sliko sodruga Etbina Kristana.
Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Razpošiljati se prične takoj. Organizacije in posamezne naročnike kar naj-uljudneje prosimo, da ga naroče čimprej, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno.
t pilo «61 izvodu je »o vin., po pi iu vin. »ec.
Zaupniki organizacij, ki naroče več izvodov, dobe ========= 10% popusta. ==========
Pri naročilih na posamezne izvode se priporoča, da se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju.
Naročita in denar je poslati
Upravi Rdečega Prapora" v LjnbljanL
g
g
i
Iidajatelj in »dgov«rni urednik Fran Bartl,
Tiska iv. Pr. Lampret v Kranja.