■ ' ^ "T—1—:—nan n »jvečji slovenski dnevnilT^ 1» 'Združenih diiarah B n Velja za leto - - - $6.00 g Za pol leta.....$3.00 | Za New York celo leto - $7.00 H ' Za inozemstTO celo leto $7.00 SI S^ 1 GLAS NARODA r Ust slovenskih delavcev v Ameriki« I The largest Slovenian Daily in the United States. - lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO 34 — ŠTEV. 34. Entered u Second Clau Hatter. September 21. 1903. at the Pott Office at New York. N. Y.f tinder the Act of Congress of Kareh 3, 18781 TELEFON: CORTLAND T 2876. NEW YORK. FRIDAY. FEBRUARY 9, 1923. — PETEK, 9. FEBRUARJA. 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL POLOŽAJ V SMIRNI POSTAJA NEVAREN Zavezniške bojne ladije so dobile povelje, naj streljajo, če bi bile napadene. — Francija in Anglija sta obvestili Angoro, da ne bodo bojne ladije zapustile pristanišča. Turki bodo najbrže končno pristali v zavez, pogoje.' London, Anglija. 7. februarja. — Po kaiivrrzacijaliJ J„i so s«• vr>il<* dan«** iihmI an^le^ko in francosko vlado, je hil oslali v Aniroro odgovor v iciu smislu ter j»osl;ini<*o ml turškega poveljnika v Smirni, - kaf<*ro so Turki skreili easovni mk, tekom katerega morajo zav<'zni>ke bojne ladje zapustiti Smirno. od danes (•noluoei < 1 *» solnenetra zatona. .a ZADNJI POZDRAV AMERIŠKIM VOJAKOM. v»'/tuški komisarji so baje . tu-ki konferenci naslovili strove poslanice na kemalističnega zastopnika v Carigradu, v kateri *o «ra pokvarili. da Ho padla vsa odgovornost m kako sovražno dejan. na krinalUtieno vlado. — Sličnu svarilo bilu poslano tudi v v. m krajevnim uradnikom v Smirni. * V .stnirnskim pristanišču stn dve zavezniški bojni ladji, angleška kri/arka Calypso ter franeo-ska bojna ladja Krust Kenan. Carigrad, Tur<"ija. 7. februar-. i Nenadna /aht»*va angorske vlade. naj v-i' zavezniške bojne ladje. ki vsebujejo ve«" kot tisoč ton. do |H»lno«*i zapuste smirnskrt pristanišee. je povzročila tukaj rkuten položaj. Inozemske kolonije zahtevajo varstva. Francoska kolonija je prav ]»»sebno vzne mirjena, in sicer radi sovražnega razpoloženja, katero kažejo hc-da. Turki proti Franciji ter je napr ^ila, naj jo odvedejo i z »netita. Ameriškim in zavezniškim bojnim ladjam v Smirni so bila poslana navodila, da naj ostanejo tam, dokler se ne bodo njih vlade o < 11. • <"-11 ^led" turške zahteve. Angb šk»' bojne ladje se baje nahajajo na jnjii o«l Malte iu iz Dar dane!. \ še znano, če je ta turška odredba \ resnici izzivalna ali ne. u dnevno časopisje v Angori postaja vedno bolj bojevitega razpoloženja. '!i id ameriških čet iz Porenja. Francozi s:, jim priredili v slovo velike parade. UMORJEN OB SVOJEM LASTNEM GROBU AMERIŠKA 6BRENSKA NASIUA NA IRSKEM ARMADA JE DOMA SO VEDNO VEČJA Mož je bil umorjen, ko je Sprejem v Savannah je bil Oblasti proste irske države l * klečal pole? odprtega groba. — Truplo so potisnili vanj ter ga pokrili. — Rop ni bil motiv dejanja. odkritosrčen, a ne tako navdušen kot ob drugih prilikah. — Vojaki niso preveč veseli povratka v domovino. so napravile konec odvajanjem in umorom, a požigi in bombe so na dnevnem redu. , POROKA JOLANDE V APRILU Tuisa, Okla.. 8. febru.irja. —j --j Okrajne oblasti v Tulsi so sku-) Rim, Italija, 6. februarja. —! šale danes identificirati tnfplo Poroča se, da se bo Jolanda, naj- moža, katero so našli včeraj v ne-starejša hčerka italijanskega kra- j fcem z bičevjeiu in.ilračjeni pokri lja Viktrrja Emanuela, poročila tem grobu v bližini K I Fork, ma v aprilu. Ž««nin je. kakor smo že lega mesta, ki 1 *tiri milje o*' poročali, grof Calvi d i Bergolo, tukaj. Truplo je imeli dve luk konjeniški k a petan v italijanski njj v glavi, nogi in reki sta bil armadi. zvezani in v ustih je tičal zama- --—— šek. Truplo je bili stisnjeno v majhno luknjo, izkopano v trd« zemljo, par sto čevljev od samot ne poti. --. Fradniki so mnenja. da je bi Berlin, Nemčija. S. februarja, mož umorjen, ko je klečal na ro N'eki Joseph Jansen. ki je bil do bu svojega groba, pred kratkim v službi pri a meri-1 Tpati je. da bodo prišle infor škem konzulatu v Kolinu. je od- maeije, ki bodo dovedle do iden-te.val v New York. Trdi se, da je tifieiranja umorjenega moža. da-s pomočjo dveh banefiih uslužben- : nes tekom coronerjeve preiskave, cev oškodoval Nemško banko za več miljonov mark. Njegovo službovanje pri konzulatu ipu je o- BAJE SE JE POLASTIL MILIJONOV. mogočih; preskrbti si potni list. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH ZASEDENEM OZEMLJU m potest uli bidb Imflijtjo ranaaIJtro, hitro bi po nizkih Vini ss Mta asi* a—m riililn Jugoslavija: ■upoudija mm ssAaJs poAts 1» lsplsCuJs "Ir. pofttnl Moml and te "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu. Beo^mdu. Kranja. Celju. Mar rt boru. Dubrovnika. Splitu. Barajeru ali drugod. kjer Je pa« aa kltre IvUeUo naj usodna j«. 100 Din. .. $ 1.25 •. K 400 200 Din. .. % 2.30 . . K 800 500 Din. .. $ 5.25 .. K 2,000 1000 Din. .. $10.40 ! - K 4.000 2000 Din. .. $20.60 .. K 8,000 5000 Din. .. $51.00 .. K 20,000 Kalij* ftm mmta* wlji! BaanoMlJa na »daje mti ti WM«|i "Jadnarin baaka" v IM. Opatiji te Zodrm. 60 lir ........ $ 2.95 100 lir ........ % 5.60 300 lir ........ $15.90 500 lir ........ $26 00 1000 lir ........ $51.00 VndMM kroauL dinarjem te Uram aadaj ul talne. mkJi ta nflmt te nepričakovano; te tega raalofa nam al BMCofie podati ontentea mapraj. Računamo po ceni onega dne. ko naai'doepe poaleni dener t reke FBAHKSAK8BB STATE BAHK a (tetkaft bm Vcw Terk. M. T. Rr»|» ni bil motiv umora, kajti i našli so pri možu par flemantnih gumbov ter v gotovini, j Truplo je bilo oblečeno v najboljšo obleko. Žrtev je bila stara približno pet in tris do konca svojega prvega svetovnega doživljaja. P« ulicatega zgodovinskega malega južnega mesta ta korakala dva bataljona os- j posledico le to. da so razširili me ga infant erijskega polka Zdr. listaši to politiko na vse one, ki iržav. ki sta prišla z bregov nem- podpirajo vlado. Ljudem, ki ho-škega Rena. kjer stn predstavlja- J čejo živeti mirno življenje, prete la zadnjo postojanko ameriško j republikanci, da bodo napravlje-armade v Evri.pi. Vojaki so se iz-j ni odgovornim za vladne kaznil-kreali s transprotnega parnika i ne odreflbe. ■it. Mihiel danes dopoldne. | Cele občine morajo trpeti, ka- Savannaii je pozdravila kora- dar da usmrtiti vlada kakega kajuče vojake z navdušenjem, ki | ustaša. Dobava vode v nekem juž-je bilo značilno, čeprav mu j« , nem mestu je bila odrezana pri manjkalo gnjevitosti vojnega raz . zasledovanju te pf»litike in neka {Kibiženja. Vojaki sami so bili gi- i vas na severu je bilo pognana v njeni, a številni med njimi so da- 1 zrak iz istega razloga. Požiganja i javno izraza svojemu obžaio- ' hiš postajajo ^edaj vedno bolj vanju, tla so morali zapustiti de- J splošna ter znašajo približno po '.elo. v kateri so lahko s svojo r> j šest na dan. Javna poslopja in o vojaško plačo sedeli "na vrhu privatne hiše, vse se uničuje na -veta''. j sistematičen način. Danes zvečer je bilo mesto v j General Mulcahv trdi; da so •okah S. infanterijskega polka, napravile njegove represalije ko-Ameriški denar vojakom prav nec načrtu za zavra'tno morenje aič ne koristi. Kar hočejo kupiti, poslancev parlamenta. Dosedaj se lobe lahko zastonj. Edini denar. je"uspešno posluževal pretnje na-katerega lahko izdajo, so nemške daljnih represalij. da napravi ko-narke, katere so prinesli seboj m>e odvajanju talcev, a brez moža spomin. Ta denar dele med liia- gi je jiroti bombam in plamenici. e črnce, ki prosijo zanj, da si ga čete dospejo vedno šele potem, »bdrže za spomin na zadnje a ko je škoda napravljena in ko .so aeriške vojake, ki so se vrnili iz napadalci izginili. Evrope. - Vsakdo pa je lahko opazil, da aaanjka soglasja med prebivalstvom in vojaki. Nekateri v ljud- ■ - kili množicah, so bili brez dvo- Savannah, Ga., 7. februarja. — ma mnenja, da bi bila Amerika Zadnje ameriške čete, ki so stra-večja. če bi nikdar ne zaključila žHe izza sklenitve premirja ob rega zadnjega poglavja svojega Renu. se bodo tekom današnjega nastopa v svetovnih zadevah, in dne izkreale in prebivalstvo z nekateri med vojaki so brez dvo- oblastmi vred jim bo priredilo burna čutili, da je sicer lepo biti do- £.en sprejem. ma, da pa pomenjajo Združene _ jdržave višje stroške,, nižjo plaeo. POGAJANJA GLEDERUHRSKEGA OKRAJA Predlog, ki je bil privatno stavljen Berlinu, vključuje pogoje, katere je nekoč Poincare ignoriral. — Stinnes je zatikal poročila o posredovanju. — Pogajanje so strogo zaupnega značaja. — Sabotaža na železnicah — naj -večji problem. Berlin, Nemčija, 7. februarja.— Danes se je izvedelo tuka.j iz dobrega vira. tla .]<• franeoslci predlog, stavljen včeraj v Berlinu privatno, otvoril pot za ^emeijo, da zopet prične z razpravami o reparacijskem vprašanju. <"e .je pripravljena govoriti, doeim bodo ostali Franeozi -se nadalje v Ruhr dolini. Franeozi hočejo, da zajanieijo rnhrski inagnatje skupno svoto, ki naj bi znašala približno toliko kot so bili ruhrski magnatje od ]>riretka pripravljeni nuditi. Po-* jjajnnja so seveda skrajno zaupnega značaja in v kolikor je bilo mogoče izvedeti, niso še bila v oficijelni obliki predložena niti francoski, niti nemški vladi. Hugo Stinnes, kojega delavnosti v Wiesbadenu so sledile konference v Muehlheimu. katerih so se udeležili ruhrski industri-jalni magnatje, in nat ov Eesenu; kjer je bil navzoč kancelar Cuno je izdal danes objavo, v kateri se glasi, da se ne vriše nikaka pogajanja s Francozi. V uradu Stin-nesa je bilo objavljeno nadaljno Ugotovilo: — Odkar so Franeozi v Ruhr okraju, ni videl Stinnes nobenega zastopnika francoske vlade in francoske industrije ali govoril ž njim. Paris, Francija, 7. feoruarja. — Franeozi so pričeli uveljavljati drastične odredbe, da napravijo konec sabotaži v Ruhr okraju. V nekem sporočilu se glasi, da PRINCESINJA MARY JE DOBILA SINA Dublin, Irska. 8. februarja. — Edina izprememba v irskem položaju obstaja v tem* da je posta! ! *><>• dobile vse francoske in boigij- PRIHOD AMERIŠKIH ČET. ŽENSKA KLEČALA NA CESTI IN MOLILA V neposredni bližini polieijske stražnice na Stagg Street v Rroob 1 vini je včeraj nenadoma pokleknila v debel sneg 25-letna Marj" Staniči ter pričela naglas pore ! če moliti. 4 Stražnik jo je spravil najprej na policijsko stražnico, odkoder «0 jo podali v umobolnico. LL * nobenega piva ter pretrgane sti- ŽENA JE DOBILA DOVOLJE-ero so se naučili NJE, DA SME P&ETEP8TI SVOJEGA MOŽA. Vojaki so izgledali resni, ko so _ korakali po ulicah, bolj možati Dctroit, Mich.. 8. februarja. — kot poročeni možje, ne kot mla-1 Sodnik T Cfltter je (1aneg ^^ deničit slični onim. ki so se vrnila ^ (la ima Mrs. Gla dostojno obnašal. Žena ve boje, neprestan trd boj za ob- Je zahvalila sodniku z beseda-stanek. * mi: Prelepa hvala za vaSe navo- " dilo. Se noeoj ga bom pretepla, ROJAJEL NAROČAJTE SE - , Tr . . , NA^StAS WAROD^ NAj i " b° ZOpet p,Ja" VrJMMte mi" da i VEČJI SLOVENSKI DNEV jimam v tem IRK V SDK CBZAYA& prakso. ske železniške patrulje povelja, naj pričnejo takoj streljati na ne-avterizirane osebe, ki bi se približale železniškim črtafti, če bi dotične osebe ignorirale običajno svarilo. Osebe, spoznane krivim sabotaž^, naj bi sodilo vojno sodišče in v resnih slučajih bo slednje izreklo smrtno kazen. Zunanji urad pravi, da ni to sporočilo popolnoma natančno, da pa znači smer, v katero bo e-ventuelno krenila akcija Francozov. V skrbno prikrojeni izjavi je rekel neki višji uradnik zunanjega department a, da je povsem mogoče, da se bo slučaje sabotaže, ki bi imeli za posledico smrtne slučaje, kaznovalo s smrtjo da pa presega ugotovilo glede pa-trul, ki bi streljale na ljudi, sedanje namene francoske vlade. Gotovo je, da je sabotaža na že leznicah največji problem, s ka lerim se morajo zdaj pečati Francozi v Ruhr dalini, in kakorhitro je dospel danes zjutraj minister z ajavna dela iz Ruhra, je pohitel v zunanji urad, kjer je imel dolg pogovor z ministr. predsed nikom, s kateri mje razpravljal r odredbah, da se napravi konec sabotaži. Angleški kralj in kraljica sta bila navzoča v Chesterfield hiši, ko je dobila princesi-nja Mary sina. London, Anglija. 7. februarja. Danes ponoči je bilo objavljeno v Chesterfield hiši. kjer prebivata Viscount I^ascelles in njegova žena. princezinja Mary, da jima je bil rojen sin. O polnoči je bil objavljen naslednji buletin : — Njena kraljevska visokost, princezinja Mary, Viscountess Lascelles, je dobila sina malo po enajsti uri. Oba se primeroma dobro počutita. Kralj Jurij in kraljica Marv sta ostala v Chesterfield hiši. dokler ni bilo dete rojeno. Poroka prineezinje Mary, edine hčerke angleškega kralja, z Viscountom Lascellesom, se je vršila v Westminster opatiji dne 2S. februarja preteklega leta. Princezinja Mary-je prvi otrok-kralja in kraljice, ki je stopil v zakonski stan, in sedaj rojeno <: . te je prvi vnuk kraljevskega para. / ____ ITALJANI SE ZOPET "FAJTA-JO" V TRIPOLISir. Rim, Italija, 5. februarja. — V nekem oficijelnem komunikeju, v katerem se poroča o nadaljnih italjanskih vojaških operacijah v Tropolitaniji, se glasi, da so Ita-Ijani napreflovali v treh smereh in tla so zasedli dve mesti ter raztegnili svoje črte za eno in šestdeset milj južno od Tripolisa. Petdeset domačinov je postalo žrtev italjanskega imperijalizma in več kot dvakrat tako veliko število je bilo ranjenih. Arabci so baje izgubili nadalj- nje število mož v bojih, ki so se Na skoro vsakem koščku zem- završili medtem. Ije v Ruhru je nagTomaden premog in proizvod rovov se je zmanjšal za celih 25 odstotkov, ker ni pri tipplih nobenega prostora več za nadaljni premog. Transporta-eija preko železnic in kanalov je popolnoma razorganizirana vsled sabotainih dejanj. Ob Ren - Heme kanalu čaka 250.000 ton premoga na vlačilnih čolnih, katere so nemške posadke zapustile. Italjani so imeli baje le malo izgub, kajti varovali so jih aero-plani, ki so obstreljevali arabske pozicije iz zraka. ZEPPELIN ZA AMERIKO. izvanredno veliko MOŽAK USMRTIL ŽENO .SAMEGA SEBE. IN Waterloo, N. Y., 6. februarja. 34-letni Almon Marion je ustrelil danes svojo ženo in nato počil Še samega sebe. Zakonski par zapušča devet nedoraslih otrok. Trije otroci so spali z materjo, ko jo je ustrelil, pa so ostali nepoškodovani. Oblasti domnevajo, da je storil svoji grozni čin v napadu hipne blaznosti. Berlin, Nemčija, 7. februarja. Včeraj je bilo objavljeno, da se bliža dovr^enju Zeppelin, katerega grade Zeppelinove naprave za vlado Združenih držav. jZraČ-na ladja bo najbrž, prišla v Berlin junija meseca, nakar bo odpotovala preko Atlantika in v Chicago. HINTON JE ZAKLJUČIL SVOJ POLET. Rio de Janero, B racija, 8. feb. Poročnik Waiter Hinton. ameriški avijatik, je dospel semkaj danes zjutraj ter s tem završil svoj hldroplanaki polet iz New Yorka v Rio. _____ vojega »t a nja. Mi nismo odgovorni t»*r nismo vznemirjeni. — Mi nuio prepričani, da je vsa na-n»dnostna vprašanja najbolje rešiti z orožjem. London, Ajiglija. 7. februarja. — Tukajšnji oficijelni krogi so vedno optimistični glede diplomati«* ne krize v Lausannu ter so mnenja, da bodo Turki končno pristali v pogoje zaveznikov. — Nekaj presenečenja je povzročilo tukaj od potovanje turške delegacije v Lausannu proti. Ango-ri. kajti francoski poslanik je zagotovil zunanjemu uradu še včeraj zvečer, da so Turki pripravljeni ostati v Lausannu ter uve l javit i dogovor. CrliAS NARODA. 9. FERR. 1923 ["GLAS NARODA" j (fLOVCUlAN DAILY) owned and Pukl »nto \iy Slovane Publishing Company (A Corporation) PRANK IAKIEN. Pr«ld.n» LOUIS BENCDIK, TrtUuftr P lac« of SufinoM o« t ho Corporation and Addrosaoo Of AWvi OfflQPro: U Cortland« Stroot. Borough of Manhattan. New York City. N. V. "GLAS NARODA" (Vote* Of tup PPOPM) __leeuoP K very Day Except Sundays and Holiday._ Za oo4« teto volja llat xa Ameriko Za New York za cele leto....... 97MO In Canada —............... MOO xa pol lata ............... S3.M Za pel leta .............................S3-00 Za Inoxemetvo xa cele leta ..ni %7J¥> Za Mrt Mp ...................... tiJS _ xa pel lata Tteli *"" "" * Subscription Yearly M OO ' -_ Advertioement on Agreement. ___ -Oiao Narod«** Izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in QflinlltW._ i" plat bras podptae In o*»-bnoetl ae no priob£ujejo. Denar uj pe bbfoToil po-mj»U po Money Order. I'rt iprfirpmbl kraja naročnikov, proalmo, dp pe HP tudl preHnJe blvaJIft^e naznani. da hitreje najdemo naaloenlh*._ •Q L A • NARODA" M Certlandt Street, Borough of Manhattan, New York. N. T. Telephone: Certlandt 2171 AMERIŠKA SRAMOTA PEGA -- j • Li- tnanjsiim osoni in štiridesetih držav naše ileželo ^t«»j j v rastnem seznamu -menjenih treh morjih do svetovne vojne. V tej vojni je imela dobiti še Carigrad po vrhu, toda prišlo je drugače; z nastopom boljševizma je Rusija izgubila vse; ono, kar je imela po pogodbi do-' biti od zaveznikov po končani • i vojni. Polep.tepa so se od ruske' države odcepila obiirna oaemlja, koder prebivajo Poljaki, Rusini. Belorusi itd. A obrobni baltiški I naroili so si ustanovili lastne dr-i žave in tako no nastale od severa proti j upu: tistonska. Letonska in Litvinska. Izguba teh dežel je najtežja ja Rusijo, zakaj te samostojne državice, ki so vsaka zase nesposobne za samostojno življenje. zapirajo Rusiji pot do morja. _ Tega dejstva ne morejo Spra- viti s .-»veta še taka poveličevanja samoodločbe narodov in tega dejstva ne more utajiti niti sovjetska vlada, ki nosi odgovornost za porod takih nestvorov kot so se-jdanje baltiške države. V štirih letih, odkar so se te dežele od Rusije odcepile, so napravile svoj kri že v pot. Boriti so se jn orale in se še morajo za svojo politično stomostojnost in za »rospodarski obstoj. Sedaj pa ni Rusija ona, ki oproža te države, ampak zapadne države. k« smatrajo tudi te državice za nekakšne svoje kolonije, ki se morajo pokoriti mogočnejšim državam. Ker so si pa zapadne sile na poti druga drugi, zato je umevno, da skušajo z vsemi mogočnimi sredstvi izpodriniti npliv nasprotnika. In tako se ]>o-rajajrt spletke, po katerih nastajajo spori med sosedi. Kakor povsod se tudi tu srečujeta Francija in Anglija. Tekmovanje med tema dvema velesilama se kaže tudi v življenju balti-! škili državic, ki so nastale na ruskem ozemlju. Francoski upliv 1 se kaže na Poljskem, medtem ko ^skušajo dobiti Agpleži v -treh se-j vernih državicah : Estonski. Lo-. tvinski in Litvi gos]>odarsko in politično nadvladje. ' Pred kratkim je konferenca po-| slani kov priznala de jure tudi Li-i tvinsko. Povodom tega akta je objavil pariški "Le Temps" zelo zanimiv članek svojega dopisnika iz Rige. V tem Članku se zrcali nasprotstvo med angleškim in francoskim imperializmom ob Bal tiakem morju, na dragi strani pa prihaja na dan marsikatera res- nica. ki je ostala prikrita. Naj po-' snamemo najvažnejše točke: Priznanje Lit vinske se more smatrati za angleški uspeli. Že /lolgo ča.sa "obdeluje" Vodika Britanija baltiške države. da bi . jih zajela v svoje območje in na ta način dejansko zavladala nad njimi. To delo traja že od leta 1919 in tvori del imperialističnih angleških načrtov. Za Veliko Britanijo je Rusija še vedno in bo tudi ostala njena najnevarnejša sovražnica; ki jo ogroža pri viru i njene moči v Indiji. Zato si pri- 1 zadeva, da l>i jo oslabila ter onesposobila za I.oj. Za svoj razvoj potrebuje Rusija prost dohod na inorje. Le potom tepra sredstva j zamore občevati z ostirlim svetom, odkoder dobiva stroje, zamore vzdrževati izvažanje svojega žita. I rudnin, petroleja in surovin, ki se ; morejo prodati na svetovnih tr-! gih le pod pogojem eenenega prevoza. Zato da jo oslabi, ji skuša j Angleška zapreti vse dohode do morja. V. dosega tega smotra je Anglija podpirala gibanje baltiških držav. In zdaj hoče ostati v Carigradu le zato. da ostane še zana-I»rej gospodarica nad ruskim zaledjem. Iz istega vzroka je tudi zadržala dokler se je dalo Japon-jsko v Vladivostokli, ki je edina • primerna luka Sibirije v Tihem oceanu. Tako je Rusija popolnoma odrezana od morja. Gospodstvo nad RevaQom. Rig" in Kovnom se torej najlepše sklada s temi angleškimi načrti. Anglija se trudi, da bi v prebivalstvu omenjenih dežel vzbudila n'a-> rodno zavest, ki je že davno zaspala. To ljudstvo ni in ne bo ni-koli stremelo po lastni narodnosti. ampak le po široki avtonomi-Iji v območju ruske države. Ne 'smemo pozabiti, da vkljub vsem ukazom in ukrepom je ruščina še vedno običajni občevalni jezik, ki se ga vsi poslužujejo v vseh ; panogah javnega življenja; ne pozabimo, da morejo isti litvinski in letonski državniki sami študi-I rati jezik ljudstva, ki ga zastopa-! jo. Ta jezik je njim samim popolnoma tuj. V gospodarskem oziru niso te dežele sposobne samostojnega življenja. Posebno Estonska in i Letonska sta izhodišče Rusije na morje. Skozi njih pristanišča gre vsa izvozna in p vozna trgovina Bele Rusije in vsega moskovskega ozemlja. Izvoz Estonske in Le-.tonske je sam na «>ebi zelo majhen. Ti dve deželi sta tranzitni eoni. Litva je nekoliko samostojna v gospodarskem pogledu. Trgovci v Rusiji morejo obiti Li-: tvinsko, toda Litvinska nima nič 1 industrijp. jZato je primorana u-jvažati vse manufakturno blago, j kar pa potrebuje. Zato more biti Litvinska ali ruska ali nemška. Človeški plod na ulici. ' Deklica Al vira Simič je našla za 1 vojaško bolnišnico v Trstu omot ' h časopisov. Radovednost jo je gnala, da je odvile omot. V njem L je našla v svoje veliko začudenje človeški plod ženskega spmla. Zavrženo dete je bilo prenefieno v syrtvdfimeo nmtne bolnišnice. Policija zttkdnje kruto mater. I D o p i s. i Johnstown, Pa. Ker že dolgo časa ni bilo nobenega glasu iz JolmstoAvna oziroma 1 Moxhania v listirGias Naroda, je meni prišlo nekaj na misel. Naša naselbina je precej obširna in večina naših rojakov lastu- | je svoje doni«»ve.% Lansko leto je bilo bolj žalostno kot j>;i veselo, j Rojaki, ki delajo v p:emogorovih. ' so bili jalvo potrti zaradi dolge' premogaiske stavke. Naši rojaki* so preponosni, da bi se poslužili,! stavkolontstva. Trdno so s«> držali. -ne dosti drugače k<;l t-u mož, pa! vendar 11«* moremo reči, da je bila voda popolnoma čista. Vsepovsod • ti dobe taki ljudje, ki s«* jim sline ! cedijo i>o judeževih groših oziro- ■ ma o-j i veda!. Vsak ji je rekel, da se ji i ; za bolečo glavo ni treba bati. da! j ni nič. samo oči. da so precej! i vnete. 1 Vsak zdravnik isto. vsak špeei-l - 1 " jalist isto: da v glavi ni nič-in f da s<> 1»' oči krvave. i * * * j " Ko je gospoda vse obredla. ji je ' ie še en zdravnik preostaja!. Sla-! ven zdravnik — Trezen Razum so . mu rekli. Sla je k njemu, tožila 11111 je o j 'strašnih bolečinah v glavi. Razum j je pretipal, in pregledal ter kune- i no tolažeče odvrnil: — Le potolaži st» gospoda. V glavi ni nič. I ■• . I ' — Bojim se. da m* mi bo zme- j , Šalo v glavi. A — Ne boj se. prijateljica, kjer ni i j ničesar, se ne more ničesar zm«*-^šati. Vsakemu lahko zmeša, h* j tebi ne, prijateljica. Vsa tvoja | bolezen obstoji v tem. da malo j pred rdeče gledaš. Ne skušaj se pa "zdraviti, da bi izboljšala svoj vid.' 1 Navzela bi se morda kakih pametnih. -naprednih idej. v prazni 1 glavi bi se ti kaj pojavilo. V praz- i 1 nini bi nastala snov. in snov se j lahko zmeša. j * * * j Hči angleškega kralja je rodila sina. * * * f Pri tej priliki je bilo izdano j I naslednje uradno poročilo: i Njegovo Veličanstvo z veseljem 1 naznanja, da je princesa Marija i porodila včeraj zečer otroka moškega spola. Njegovo Veličanstvo1 kralj in kraljica sta čakala vesc-j j lega dogodka dva dni v Cester-J field palači. Buletin. ki je nazna-. 1 . njal rojstvo sina sta podpisala I slavna zdravnika dr..Henry Sim-' ! son in dr. Stanley Hewett. Bule-11111 se glasi: Njena kraljeva vi-j 1 sokost. princesa Marija Lascclles i f je porodila ob enajstih zvečer si-; na. Njena kraljeva visokost mati ! in njegova kraljeva visokost sin i se dobro počutita. i **/ Istega dne je j>rišlo v naše ured j ništvo poročilo iz Pennsvlvanije. ; j Pisano je bilo z okorno delavsko i I roko. pa je bilo nedosegljivo v! j svoji prisrčnosti. Glasilo se je takfile: Štorklja i ve je oglasila pri našem prilju^-. Ijenem rojaku K. M., ki se je pred enim letom poročil. Mož in žena se imata rada kot dva goloba. Rojak K. M. j«.* v pričakovanju ' tega veselega dogodka naprešal j sodček božje kapljice in obesil v j dimnik par klobas. Cez tri dni boj krstija. Povabil je nas vse. * -i * Iv C V bi mi bilo dano na Razpolago. bi se z večjim veseljem udeležil krstitke v oni srečni pennsvl-J vanski hišici kot pa kraljevske pojedine na angleškem dvoru. SttgosUnmnska ICcrtm. Stebnota Ustanovljena 1. 1898 TBbgjy Inkorponrana 1. 190i GLAVNI URA.D v ELY, MTNN. j Glavni odborniki. Predsednik- RUDOLP PERDAN. »3S E. 16£th St., Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALA NT. Box 10« Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSHPH riSHLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. PROZICII. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVEBN, «11 — lStk Ave. BaaV Duluth. Minn. • Vrhovni idravnlk« Dr. JOfl. V. QRAHKK, |«| ■ Oblo 6trMt. N. ■, Plttabunrk. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠMK, Room S0« BakeweU Bids., eor. Diamond and Qraal Street«. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC, 1SS4 W. IS Street, Chicago, 111. FRANK BKRABEČ, 4S2S Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LBONARD BLABODMK, Boa 410. Ely, Minn. GREGOR J. POUEXTA. Black Diamond, Wash. FRANK ZORJCH. «217 8t. Clair Ave., Cleveland. O. Zdrulavalnl odbor. ▼ALENTIN PIRC, 7S0 London Rd., N. E., Cleveland. O. PAULINE ER.MEXC. 639 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesu Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARC, S3S Market Street. Waukeran. I1L --Jednotlno aradno fflaallo: "Glaa Naroda*'. ——— Vm utvari tikajoče B6 uradnih x^dev kakor tudi dflPKnn poAllJ&tra ! naj ae poMIjajo na rlavnefa tajnika. Vae pritožbe mJ h poiiija na pred-aednika porotnega odbora. ProSnJe xa sprejem novih Članov in bolnlfka •plčevala naj se poSilJa na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jugoslovanom sa Obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj se zvlari tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za u?tano\-ltev novih druStev pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lal.Ko vstanovi a S Člani ali Slanicami. Iz Jugoslavije. neki n;:p;id. Pri preiskavi so pri atenratorju našli š«* eno hoinbo. ALI VESTE? Ali v»*si»*. ril:» zanjf - svojim uplivom loknui svftovin' vojiH'V .Mesta in ti-jri verjih jugoslovanskih mest m>--ijo tin<-na slAvnili Amerikaiufv. Ali vest«.. .In kit«le elstil«-i turških «-i|»aret Helmar /.*• na«i 1"» l«-t. Madžarske reparacije Jugoslaviji. 1 Madžarski p<*slan'ški < »ipruvnik ; v H.n iria«ln jo interveniral pvi ju-, go>,I >- j ljcHlelskitni s: 1 o j i I11 železniškim i materialom, ker je \eto«nji pride- 1 lek žrvine na Madžar.-.kem lak«» 1 neznaten, da krije komaj domače , potrebščine. Ni dvoma, da bo via- ] da sprejela t;i predlog, posebno, ( ker je bila letošnja priploditev 2i- , vine v Jugoslaviji zelo velika'L11 je pomanjkanje p<»ljedel-kih strojeV in žeiezn. materiaila občutno. Vojak na straži ustrelil majorja, j V Paneevu je š«'l p00 napolec-nov m 60,000 drahem, kakor tudi seznam v.seh ( -b, s-kate-l-imu sta občevala v južni Srbiji. Zcpet bolgarski četaši. Heograj^jki "Tribuni" p or«"«*-a jo iz Skopi ja: Pe vesteh, ki so jih naše oblasti -prejele iz mejnih krajev, pripravlja "b<»lgar.ska komit-s-ka četa pod vodstvom vojvodo l^azarja Divjanea in Todora Aleksandrova nov napad na jugo- o.ba' \ mesto v upravo lissta "Žirot", kateremu #»e je 'hotel maščevati za i NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim sicein naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-e« m ža!< xtn«i ve-!, da je smrt pretrgala nit življenja v naj!ei>ši dobi star«-ti v 20. l-uila <»či in za vedno zaspala }»<■ kratki bolezni pljučniei. lianjka je bila rojena leta l'.M>2. dne 21. junija v i> inji v;isi pri Rudniku. Tukaj zapušča mene žaluj'vega tr ca, mojo sestr»> in ene sey.i.rieir». v -'ari iloniovin? oe»-ta. mater, enega brata in dve s4'stiiei. kateri v-'. ži\i.ji» sedaj na Viču pri Ljubljani. V Združene div.ave je priišla »lin- 14. avgusta leta 1!»2<». in postala članica društva št. tt'.i JSKJ v Motni Run. Pa. Najlepša hvala vsem rojakom 111 lojak'njam v.a kra-n«* po^larjen«* vence, s katerim .ste j<> f»ki«"ali pri mrtvaškem p«>-min. Lepa hvala Mih. Skrinerju za venec .-rea ljubezni. Hvala za vence Ani Ma"ek. 'Mariji Maček \ -daj Lip«>všek , Frančiški Na-y: tie. Mariji Nag«»de. »r<»:lnic«' in nje pi i jat« 1 jica Frančiška Trolia r-k'Ji»i">. Hvala za vence od s>-»tri«'-ne Frančiške Skraba. Hvala za vene:- 1'rsuli Lipovšek in njenemu j>i ta. Hvala za venec od L j»r«.jfi. Hvala za venec Frank Mačkovi dmžini skupno. Hvala za venec go^-pej Simji-r»n. Jak« l>u King in njegovi sn-prog-i skupno. Hvala xu venec iii-')onruiis.kim mlad«*ni«"*em skupiU'. 'Hvala za vence inoonrnnskini mladenkam skupno. Hvala za venec društvu'Ht. JSKJ v M0011 Run, Pa., kot zadnji pozdrav svr ji članici in sestri. T krena hvala vsem udeležencem p'»«;r<-o... ki se je vrvi tlne ^iO. januarja eerKV"n«'in obredu na ]w»kopališee v Imperial. Pa. . Tebi. ljuba, nepozabljena mladenka. želimo, da to burno kipenje, s čmlnimi# plini in izmečki, je potrebno, da se vino izčisti in dozori v l.skrečo kapljico, ki ve je nas nihče ne brani. Ameriški Slovenci smo, ali smq vsaj bili do nedavnega časa. podobni mlademu vinu. Dasi nas .je malo, *mo tudi mi imeli svojo zgodovino, v inalem pač, kakor so jo imeli veliki narodi v velikem. Iz malenkostnih razmer smo prišli, zato je bilo tudi naše kipenje malenkostno. Večji narodi okoli nas ga niso niti opazili. Za nas. *ci smo ga preživljali, pa je bdo zanimivo, važno, dostikrat žalostno in dostikrat zabavno. Ne mislite pa, da vam hočem napisati zgodovino ameriških Slovencev. Za to bi bilo treba že precej debele knjige, pa boljših ,11 ./"ri 'sti in podatkov, kot*o na razpolago meni. Mogoče bo kdaj »»pisano kakšno tako delo; seve da od ameriških Slovencev samih, ne od zunaj. Ampak danes še čakamo na Mesija, ki bi se lotil tega dela objektivno in temeljito. Jaz se nameravam dotakniti le nekaterih točk v razvoju ameri Ških Slovencev, v dobi petnajstih ali šestnajstih let, katere sem pre živel sam, in ki so mi ostale ko-1 kor toliko v spominu. So navsezadnje malenkostne, toda meni se rde zanimive. Reči moram, da je bil razvoj hiter, prav amerikan-s ki. V tisti "davni dobi*', pred jk>1-drugim desetletjem, so Slovenci zidali cerkve in ustanavljali župnije. V Clevelandu n. pr. so se prepirali za fajmoštre, zabijalj cerkve, podirali "raufenkr" in hodili tožit in prosit k škfou. Velike parade, z godbami in zastavami, .so marširale do škofa. —> ki se je skril, in se najbrž v pest smejal. Sveti Vid je konkuriral Žalostni majki božji, in obratno. Ker sta bila oba lesena in se nista mogla zmerjati. v> se zmerjali verniki medsebojno. Končno je falirala Žalostna majka. Zmagovalci in premaganci pa so se polagoma sprijaznili, ali pa se razšli po potih, ki so vodila narazen. Tudi v nekaterih manjših slovenskih naselbinah so imeli istočasno podobne boje. V manjšem obsegu sicer, pa nič majij srdite V istem času vršil se je tudi hud boj na polju podpornih organizacij. Vse dotedanje slovenske podporne organizacije in društva, so imele za temelj kakšnega svei-nika ali svetnico* Zdelo se je, kot da sploh ne more biti drugače. Naenkrat se je ustanovila ena. n potem še druga in tretja podoma organizacija, brez vseh ver Lkih priveskov. To je bilo za tiste čase revolueijonarno, in huiT boj se je pričel. Pretepali so se. zmerjali se osebno in po časopisih, da je bilo veselje. Psovke sicer niso bile vedno izbrane, toda tako gorjansko krepke in direktne, tla ni moglo biti dvoma o njih v pomenu. Človek je moral biti kar po sili vesel, da je še toliko krepkih in nad vsak dvom zvisenih primer med našim nepokvarjenim ljudstvom. Nastala je velika tekma med številnimi podpornimi (organizacijami. Vneti agitatorji so hvalili vsaki svojo nad vse, in se sko-ro'tepli za kandidate. Potem so prišle zastave in regal i je. Vsft je hotelo biti v "pan-keljcih". Vsaka sarža pri društvu je imela svoj poseben znak. In kako so se trgali za sarže, s kakšno napetostjo so pričakovali izid glasovanja, in kako navdušeno si plačevali za pijačo oni srečneži, ki so biLi izvoljeni. Pa je tudi marsikateri društveni uradnik pustil ves svoj prosti čas, marsikatero uro spanja in fearsikak dolar za dobrobit društva. Vse je kipelo navdušenja, posebno, ko so mlade, naprednejše organizacije prišle na noge. Govoriti proti društvu, jednoti «11 zvezi, j« bilo kakor greh zoper svetega duha. ki »e ne odpusti ne na tem, ne na onem svetu. Na društvenih, sejah se je debatiralo z večjim zanimanjem in važnostjo, kot se sedaj debatira na seji Lige narodov. Med t srn se pe dober rtel navdi? šenja obrnil na farme. To ni prav nič čudnega, če pomislimo, da je ogromna večina naših naseljencev prišla iz kmetij. Ko so pet ali deset let garali v rovih globoko pod zemljo, ali v zaduhlih tovarnah, se jim je silno zahotelo zopet po božji naravi, po pisanih travnikih, zelenih lokah in bogatih pše-ničnih poljih, "kjer mak vihra v svobodi..." In pričeli so kupovati farme v Floridi, Wisconsinu, Miehiganu. Missouri in ne vem kot še. Pa kaj pravim farme — kupovali so' puščave, gozdove ali močvirja. Kdo pa- jei mel denar, da bi bil kupil pravo, resnično, obdelano farmo, in plačal od sto, do tisoč dolarjev za aker? Večinoma so se zapodili v temne gozdove, postavili si primitivna stanovanja in začeli čistiti svet. Boriti so se morali skoro s takimi težkočami, kot prvi beli naselni-ki, ki so prišli iz Evrope v obljubljeno deželo; le Indijancev se jim ni bilo treba bati, pa boljše orodje so imeli. V takih razmerah ni čudno, če jih je mnogo omagalo, pa so se vrnili nazaj v rove in tovarne. Nekateri pa so bili ustrajneši, in morda so dobili tudi boljši svet. niso odnehali, ampak so se trudili, upajoči na boljše čase, in danes so trdni, zadovoljni farmerji. Tako vidimo, da je tudi ta farinerski zalet nekatere prestrašil, nekatere tudi oškodoval za nekaj stotakov, drugim pa je prinesel srečo in neodvisnost. Naenkrat je vsplamtela ideja Narodnih domov in se razširila kot epidemija. Skoro v vsaki količkaj večji slovenski naselbina se je vzdignil Narodni dom; ponekod krasna poslopja, ki so delala rojakom čast pri drugorodcih, drugod pohlevne dvorane, ki so služile za društv. seje in domače, veselice in zabave. Sledila so pevska, tamburaška in dramatična društva. Kidiko požrtvovalnosti in navdušenja je bilo zopet v tem ! V tem času se je pojavila tudi ideja Slov. Zavetišča in menda malo po tem ideja Akademije. V začetku je bilo sicer precej ognja, ki pa je kaj kmalu ugasnil, prav, kot bi zažgal kup ovsene slame. Hitro in visoko zagori, pa ravno tako hitro tudi ugasne in ne pusti niti dima, niti žerjavice. v teku vojne se je započela Slovenska Liga. Slovensko Republi-čan.sko Združenje in cela vrsta različnih pomožnih akcij za rojake v stari domovini. Navdušenje je zopet segalo do neba, konec pa ni menda nikogar zadovoljil. Silno razočaranje je, kot mrzla jesenska megla, leglo na srca do-bromislečih rojakov, deloma, ker denar ni bil porabljen v svrho za katero je bil nabran, deloma, ker postavljeni cilji niso bili doseženi, deloma, ker se je, mesto za potrebne rojake v stari domovini. razsipalo denar za osebe in reči, ki niso bile potrebne. Mlado vino je bilo poslednjio burno in visoko zakipelo, nato pa je nastala tišina. "Danes grof celjski — in nikoli več!" Mlado vino se je umirilo. Le tunitam se še opazi kakšen mal mehurček na površini. Tuintam še eksistira kakšno pevsko ali dramatično društvo, še celo par zapoznelih Narodnih domov' se menda gradi, toda nekdanjega navdušenja ni več. Rojaki še pripadajo podpornim društvom, toda le iz praktičnih ozirov; hočejo biti pač zavarovani za slučaj nesreče. Sej se le neradi udeležujejo, in debate so kratke, če jih^je sploh kaj. O priliki Volitev je največkrat polovica navzočih članov nominiranih, predno se da eden preprositi, da nominacijo sprejme. In če bi bili saluni še odprti, kot nekdanje dni, bi društveniki nove uradnike "tritali" iz gole hvaležnosti, da so ixvolitev sploh sprejeli: Rojaki se hodijo učit gospodarstva k Američanom, delajo kupčije z njimi, pristopajo k njih uni jam in političnim skupinam. Brez ozira na to, da mnogo tu rojenih' otrok še zna slovenski, so v vsem svojem bistvu popolni Američani. Novo vino se je umirilo in iz-čistilo. Dobro, zdravo je to vino, čisfco-in iskreče, saj je ta del slovenskega naroda, ki je naseljen v tej deželi tako dober, zdrav, gostoljuben in pošteh! Kdo bo izpil to vino ? Popila ga j bo Amerika, ta velika, lepa in svobodna zemlja. Res tudi tu ni vse. kot bi moralo biti, imamo J hude boje ined delavstvom in ka- j pitale m. imamo bedasto prohibi-i eijo in še marsikatero drug«} ne- i umnost, toda, če primerjamo to j mlado deželo z učeno staro Evro-' po. moramo priznati, radi ali ne-1 radi, da vseeno ne menjamo z "loncmani" onkraj luže, ki žive j v senci različnih "veličanstev",! militarizma in uradnih šimelnov.! Malo težko se zdi človeku če \ pomisli, da bo to čisto, sladko j slovensko vino popila Amerika, da bo del našega naroda, ki je i naseljen v tej deželi, v dogled- j nem času utonil med Američani, j toda ta velika dežela je posrkala že vino veliko večjih narodov, kot smo Slovenci, brez posebne škode za njo ali njih rojstno deželo. Ce j že ima naša kri in naše delo bo- i gatiti kakšno deželo na svetu, je | še najmanjše zlo, da O^bi to Ame- j rika. dežela, v katero upirajo lire-1 peneče oči stomiljoni; saj Amerika je, kljub vsem neumnostim, ki jih počenja, vendar le Ameri- j ka! In s tem je povedano vse. , Nedavno se je zgodila nekje v! državi Ohio sledeča zanimiva do-godba: Nekemu mizarju (carpenter), i ki je bil zaposljen pri večji lesni i tvrdki, je pogorela hiša, z vsem pohišt vara. Rešiti se ni dalo nič. še žena in dvoje otrok je dobilo opekline, da so morali za teden dni v bolnišnico. V ponedeljek bi1 se imela družina vrniti iz bolnišnice, in mož ni vedel, kam bi jih j spravil. Pa so se pogovorili nje-, govi tovariši "carpenterji". ki so bili z njim vposljeni pri isti tvrdki, da mu preskrbijo dom. Lot ni zgorel, družba, za katero je pogorelec delal, je dala les brezplačno, tovariši pa so se do-1 govorili, da postavijo hišo. Ob i enjasti uri v nedeljo dopoldne, so j prišli vsi na delo, pele so žage in | kladiva, in ob šestih zvečer je bi-; la hiša dveh sob, popolnoma go-! tova. Razume se, da so tudi 'bossi' Jelali, ne samo nadzorovali, kot je v njih navada. Vsi tovariši so prispevali tudi vsak po nekaj pohištva. eden peč, drugi mizo, tretji par stolov, četrti posteljo itd., tako,-da se je ob sedmih zvečer lahko naselil z vso svojo družino v svoji lastni hiši. Ko se jim je mož, s solzami v očeh zahvaljeval, so mu samo rekli: "Za tebe. Jim, storimo vse", in odšli vsaki na svoj dom. Ta mična in resnična dogodbi-•a kaže, da imajo Američani srca oa pravem mestu, in kadar se česa lotijo, izgotovijo hitro, prav po amerikansko. Kratka dogod-bica, pa karakteristična za to deželo. In vsak bog mora vzeti za boljše dobro delo to, kar so storili ti "carpenterj i", kot da so ves dan premolili v ,eerkvi! Novo slovensko vino se je'umirilo in izčistilo, posrkaj ga "America the Beautiful!" LMAR CENA Ni MERILO KAKOVOSTI VAJ ste vi eden onih kadilcev, ki mislijo, da ni mogoče dobiti za primerno ceno dobrih turških cigaret? Če ste, poskušajte HELMAR, Napravljene so iz čistega, 100% turškega tobaka, naprodaj po primerni ceni. 20 Helmar stane nekoliko več kot 20 navadnih cigaret, in z vsako Helmar imate nekajkrati več užitka. HELMAR so v lepenkastih škat-ljah, da se ne lomijo in kruse. Navadne cigarete so v zavojčkih. Iz nižin laškega mesta« Piše A. ftabec. Ne vem. komu ima biti Neapel hvaležen za slavo, da je eno najlepših mest v Italiji in Evropi. Da, morda v Italiji, a ne v Evro-; pi. kjer je vsako povprečno me-; sto lepše od Neapla. S svojimi tesnimi. skrajno umazanimi in za-: vitimi ulicami pač ne more narediti dobrega utiša na lepoto in j snago ljubečega človeka. V resnici lep je le pristan ter pogled na ■ južno stran na ognjenik Vezuv, ki odpira svoje žrelo grozeče nad j mestom. Lepega jesenskega večera — kakršni so menda samo v Italiji — se šetam s prijateljem po ne-apelskih ulicah ob pomolu. Ulice so polne nesnage in navlake, vsaka tretja ali četrta hiša je bezni-ca, iz katere udarjajo na uho zvoki kitare in v nos duh po slabem žganju. — Brlogi in domovanja tatov, malopridnežev in prostitutk. Zdajinzdaj Se izlušči iz sence hišnega vogala ženska postava ogabno napudranega obraza in visoko naseeperjene frizure. Smehlja se ti, vabi te s pomočjo vseh kretenj in gest, ki so lastne italijanskemu narodu, da bi stopil za njo v temno vežo. obetajoč ti vse sladkosti, ki ti jih more dati v zakup za par lir njeno izžito, postarno telo. slabo razsvetljeni sobi. je sedelo dvoje ali troje žensk, ali bolje ženskih mumij. Opravljene v slabe cunje, so se sklanjale nad sklede. katere so jim stale na tleh med stopali, in se menda grele. V skledah je bilo žareče oglje. Dasi ni nobena njih dvignila svojega obraza ter me smatrala vrednim pogleda, sem vendar v hipu ugotovil, da je najmlajši njih najmanj petintrideset let. Moja znanka z ulice je nekako v zadregi odprla vrata druge sobe ter me z nervozno kretnjo roke povabila, naj vstopim. Sledil sem ji. V sobi, ki ni bila nič bolj čista od prve, je razpoložila karte po mizi ter se ponudila, da mi pove srečo ter razodene bodočnost. Ker že odnekdaj nisem prijatelj vražaric in njihovega praznoverja. sem užitek njene umetnosti odločno zavrnil ter se obrnil proti vratom. Videč, da nič ne opravi ter da na ta način ne bo zaslužka, mi prične ponujati svojo ljubezen, katero sem s studom še energičneje odklonil. Vrgel sem na mizo šop lir ter se obrnil proti vratom, da čimpreje odidem iz tega brloga. — Ko odprem vrata izbe, kaj I vidim t O, tega prizora ne poza- ZAPOMNITE SI 3KATLJO IN IME. V teh ulicah in brlogih se zbi- bim nikoli. Ravno nasproti vra-ra največja sedrga neapelskega! tim je sedela ženska, ki je prej, prebivalstva, in tujci med njimi t ob mojem prihodu ni bilo tam. so le mnogoštevilni mornarji in Tudi ona je ždela na svojem se-kurjači ladij, vsidranih v prista-' dežu, nalik ostalim, sklonjene nišou. Ti ljudje v ljubezni niso glave, živa slika mizerije in resig- BOXES of lOorlO Češkoslovaška narodna, obrana. V Pragi so (bili nalepljeni letaki, ki so podpirani s šifro "Rdeče-belo" in ki velijo med drugim: "Svobodna češkoslovaška narodna država je v nevarnosti. Češkoslovaški narod se bo branil in bo proti posti uporabljal pest. Poziv-ljemo vse dobre Čehoslovake, naj si podajo roke in naj nastopijo skupilo z nami/' — "Baje se bodo povsod ustanovile brambne pr-ganizacije za varstvo 'češkoslovaške narodne države. 1C1 jonski nop r cork v L V Kolinu (Koln) na Nemškem so neznani zlikovci v cerkvi Ma- Ruski pregovoru Rus je premeten, a pride vedno prepozno. # • ' Tatar je rojen prasee, in radi-tega ne je prašičjega mesa. t _ Nemec je mogoče dober človek, a je boljše obesiti ga. * * * Rusa more oslepariti le cigan, cigana žid, Žida Grk in Grka — hudič. # * • Tepec sproži puško, a Bog vodi kroglo. # * • Če hočeš biti petelin, kikirikaj; če hočeš pa biti kokla, lezi jaj-ca. # * • Pij za mizo, ne pa za stebrom. * * * Pes je modrejši od ženske. On ne laja na svojega gospodarja, eijo samo luknjo. Orožja, žene in psa ne smeš nikoli dati na posodo. # . * Pijanec je lahko v cerkvi, a ljudje bodo vedno -domnevali, da je v oštariji. • * • Sramežljiv berač je vedno lačen. • * * Skleni prijateljstvo z volkom, a imej vedno pripravljeno sekiro. » • m Lezi v postelj s psom, in nale-zel se boš bolha. •s * Kjer je gostiteljica lepa, je vi-moraš najprej pomoriti čebele. Če hočeš v miru zaužiti med, no vedno dobro. • . • Bedasta je miška, ki pozna le Ne boj se postave, pač pa sodnika. * • * Če ne grmi prehudo, se mužik pozabi prekrižati. • . • Kjer se pripeti nesreča, ni nobene zavisti. ,, » * * * Ce te ne zalotijo, nisi tat. * * * Končno se boš privadil tudi peklu. - * ♦ • Prodajalec lahko izhaja z e- Česar nočemo za popa. umi, bo dobro tere Božje Kapitalske odnesli dra- nim očesom. Kupec pa jih potre-gocenosti ss 80 'miljonov mark. boje najmanj sto. Boj se bika, kadar stoji pred teboj, osla, kadar stoji za teboj, in meniha kjerkoli stoji. * * • Ena ženska je tržišče, dve sta semenj. • * • Tudi bolan volk lahko raztrga ovco. • • * Ni nam treba niti' sejsti, niti žeti tepcev. Rastejo brez truda. J Lačen ilovjk misli le na krak. posiebno izbirčni, sicer pa so tudi tako slabo plačani, da si v kakem drugem mestnem delu ne morejo jtrivoščiti zabave. S prijateljem kreneva na pomol ter nameriva korake proti nacije. Zdaj pa, ko čuje odpiranje vrat. vzdigne glavo in obrne obličje proti meni. — To obličje, to obličje! — je z grozo ponovil moj novi znanec. — Vame se za-piči dvoje črnih, ko oglje žgočih sijajno razsvetljeni verandi ka- j oči, a pod temi strašnimi očmi varne "Cafe Angletere". Ker je! mesto nosa — dvoje rdečih, ogab-bil mil in topel večer, so bili vsi nih, razžrtih votlin! Pošastni ob- gostje zunaj na verandi, in dobila sva prostor pri edini mizi, ki je ostala še nezasedena. Ejo pravim " nezasedenase ne izražam popolnoma pravilno, kajti pri do-tični mizi je že sedel gost. po vsem videzu Anglež ali Amerika-nec, zatopljen v pariško izdajo lista "The Chicago Tribune". — S prijateljem sva se opravičila, da ga motiva ter ga prosila, da nama dovoli prisesti. Ker sem ga nagovoril v angleščini, nama je z raz groznega demona! — Prijatelj, nisem strahopetec, zagotavljam vam to, — je dejal moj znanec, — in marsikaj sem že videl in doživel na svetu, a ni je še bilo stvari, ki bi naredila tako groze-n utis name. Brez glave sem planil k vratom, jih odprl ter planil po stopnicah. Proklete stopnice! Mrzel znoj mi je stal v debelih kapljah na čelu, a stopnic vedno več, nikoli jih ni hotelo biti konec! Pri vsakem ovinku oeividnim veseljem sam primak-" stopnic sem pričakoval, da se mi nil stole ter naju s kretnjo roke zadere v hrbet rfirzlo jeklo za-povabil, naj prisedeva. \ vratnega, v službi onih vlačug Najin novi znanec je bil —' stoječega morilca. . . kakor sem povsem prav domne- — Kako sem prišel na ulico, še val —- Amerikanec. Rodom iz! zdaj ne vem. Ko mi je objel čelo Winsconsina, je potoval po Ev- j večerni hlad, sem kakor brez u-ropi v zadevi neke amerikanske ma zdrvel proti prvi razsvetljeni trgovske firme. Kmalu se je raz- j ulici ter se oddahnil, ko sera pri-vil med nami neprisiljen razgo- šel zopet med množico dostojnih vor, v katerem so prostodušni A- j ljudi. . . merikanci mojstri. Ob tej priliki — Zagotavljam vas, — je nami je povedal naslednjo zgodbo, to še smehljaje pripomnil moj A- ki jo je doživel večer poprej v Neaplu, in katero hočem na tem mestu objaviti. — Kakor veste, ker poznate Ameriko in njene Yankeeve, — je pričel, — smo Amerikanci v gotovih ozirih jako radoVedni ljudje. Ker sem že toliko čul o zavr&tnih italijanskih merikanee, — da me je zdaj minila vsaka želja po avanturah te dežele in njenih umazanih mest. Anekdota o sv. Tomažu. Ko je nekoč sv. Tomaž Akvin-morilcih,; ski prišel k papežu Inocentu tV., tatovih in zvodnikih, o Mafiji in ga je zasačil ravno, ko je štel o-Črni roki, zato sem sklenil, da ne gromne svote denarja. Papež mu zamudim ugodne prilike, da sam t je v šali rekel: prodrem tej stvari kolikor mogo- 4'Torej .vidiš sinko moj, cer-če do dna ter da se o tem, kar i kev ne živi več v dobi, ko je mo-sem doslej čital le iz knjig, tudi! rala peti: 'Kje je zlato in sre-kolikor mogoče osebno prepri- broV* čam, kadar se mi bo ponudila pn- "Res je, sveti oče, toda cer-lika. 'kev ne more več siromaku reči: — Snoči sem šetal po ulicah,) 'Vstani in pojdi'," — je odgovo- v katere posten človek le nerad zaide. Želja po dogodkih, saj razumete, — je pristavil. — Padel sem v roke ženski, ki me je premamila, da sem jo spremil v ve- ril zamišljeno sv. Tomaž Akvin-ski. Svojo hišo zažgal. žo in potem po stopnicah. Ni mi J -'slaboumni Janez Zaje, resetar bilo mar, ksm me vodi in tudi \ v Žigmarcah piri Sodraiiei, je 29. stopnic ali nadstropij nisem štel.! decembra opoldne zaigal svojo hi- Človeku pač kaj takega ne pade Pred neka-> dnevi ^ ^ V glavo, kadar gre na pustolov- j ? ^jo ženo, ka «e je nato podala ščino. — Moja zvodnica, ki ni bila baš grda in tudi ne prestara —| bilo ji je kakih sedem- ali osem- k sorodnikom. V obupu in blaznosti je zažgal svojo hišo Ln opazoval v Adamovi obleki, kako gori Ko mu je hiša pogorela, je de* . , . , , , j an je obžaloval ter »e naipotil k mdvajset let odpre končno ne- pp^-^j v Sodražico.. Tik pred k* vrsta ter me povabi, naj vsto-; ^^ijo je pa ^ prijela roka pim. Vstopiva. Pogled, ki se mi je nudil, je bil nadvse Čuden: — V umazani in z brlečo svetilko le pravice, nakar ga odpeljali baje v Ljubljano, da tami preiščejo njegovo duševno stanje. _NARODA, 0. FEBR. 1923 Knjigarna "Glas Naroda" BbmiMMjB. Ljubljanski "Slovenec" prte: Li^ti poročajo, da je ministrski svet vnovič razpravljal o jugoslovanskem vnanjepolitičnem položaju in o nabavah vojnega materijala za jugoslovansko armado. Na tej seji je podal minister zu nanjih zadev dr. Nineič izčrpno poročilo o jtitroslov. vnanjepolitičnem položaju. Posebno natančno je orisal razmerje Jugoslavije 7. Italijo, nato pu je opozoril na članek, ki ga je objavil pariški I i-»t '"Jonrnai des Debat«", kjer jrnvnri o možnosti nove vojne na \ Balkanu. • Po dolei razpravi n vnanjopoli-1 tičnem |xdožaju, j«* ministr. svet sklenil, da se s kraljevsko nared-bo ustanovi "državni obrambni ; svet", ki naj ga tvorijo ministrski predsednik, vojni minister, ministra vrranjih in notranjih zadev, ministra za financ«- in za promet ter šef generalnega štaba. Državnemu obrambnemu svetu je pridel jeno številno tehnično osob-je. Poslovati začne takoj. Nadaljna poročila javljajo, da raapolaga ta obrambni svet že s vsoto **00 milijonov dinarjev, ki jih je prejšnja narodna skupšči- ] na dovolila /n nabavo orožja in 1 vojnih potrebščin splon. Ta kre- ! dit pa ne ho zadostoval, in zato1 imajo že davno pripravljena v miznieah »Iva velika načrta zn dve posojili: eno češko, da bo ■ mogla tvrdka šknda v Plnui za-! četi v Jugoslaviji z izedolavan- 1 jem rrožja, drngo pa francosko za nabavo tehničnega materijala. 1 Vse to vedo povedati poročila ' ir Bel grada. Kaj je na tem? Odkrito pove-; dano: Nihče nič točnega ne ve! ; Mi se moramo omejiti samo na domneve in na ugibanje, menda1 ker živimo — v parlamentarni 1 državi. . . Vrranjepoliričn i položaj cele I Evrope res ni rožnat. Spor med Francijo in Anglijo je tu. Lloyd George piše v ameriške in nemške liste ogorčene članke proti Francozom, konference potekajo brezplodno in brezuspešno drugsf za drugo, Grki mobilizirajo, — Francozjc zasedajo Porurje, za • Mosul »e trgajo tri ali štiri vele- j sile. Mussolini pojaetije reilno ar- ' mado z milico, mala antanta protestira v Pesti in še nebroj takih j kamnov spodtik bi lahke našte-! li, ob katerih si evropski mir lah- j ko zlomi noge. Zato bi bilo popolnoma razum-1 Ijivo, da tudi jugoslovanska via-1 da stori, kar ji nalagajo vnanje-' politične okolnosti. Mi sicer ni1--* mo militarist!, ampak če živimo* v kapitalistično - militaristični ! državi, njene korake v takih raz- 1 merah, a ko so res utemeljeni. — ' vsaj lahko razumemo. Ne razumemo pa nikakor ne1 načina, kak« hoče jugoslo. vladal nameravano oboroženje izvesti. I Oboroževanje stane mnogo de- J narja in edini ustavni činitelj. ki more in sme vladi dovoliti tako' ogromne izdatke, je parlament. Sicer stoji nekje v ustavi, da napove vojno kralj, toda v ustavi stoji tudi, da sredstva za armado in vojno dovoljuje edinole parlament. Na&a vlada pa postavlja nekak "Oberster Kriegwiit" — prav v dobi ko je parlament raz-pušeen in si dovoljuje milijard-nc izdatke v dobi, ko so poslanski mandati ugasnili in so člani bivae. narodne skupščine v volilni agitaciji ? Tako neustavno in neparlamentamo ni postopala nikoli niti avstrijska vlada na podlagi §14, ki je bila v vojaških zadevah včasih zelo brezobzirna. Zato se ne moremo otresti mnenja, da je za vojnimi pripravami mogoče še kaj dragega zadaj. — Kadi kalna stranka ve ie iz svo~ je p roil ost i, kaj pomeni dobro o-borožena in zadostno preskrbljena irmada v rokah — politične stranke. Ali ima tudj današnja čisto radikalna vlada kakšne posebne namene z armado f Kakor vse kaže,'jih ima. Posebni nameni z armado pa m v vsakem slučaju nedopustni. Če vlada misli, da je vnanji položaj neznosen, in adi se, da je res —- je njena dolžnost, da o tem javnost na primeren način obve- sti, ali pa volilno dobo kolikor mogoče skrajša, da pride do veljave zopet ljudsko zastopstvo. "Politika* javlja eelo, da ne bi bilo po grešno, če vlada v takem plttČaju skliče stari, • ravnokar razpuščeni parlament. Ako pa vnanjega položaja ne smatra v istini za tako resnega, kakor ga prikazuje pisava ravno vladnih naših organov, je vlada dolžna s krediti tako dolgo počakati, da jih dovoli redno izvoljeno ljudsko zastopstvo, ki bo že znalo presrditi, ali so res potrebni. Jugoslovanska vlada pa armado oborožuje in oborožuje. Ne vpraša nikogar nič. merodajen je le vrhovni brambni državni svet. Včasih smo tako dobo imenovali diktaturo — kako naj jo pa imenujemo danes? Ruske zvezne države. • Dne 30. decembra lanskega leta se je zbral v Moskvi prvi kongres štirih zveznih ruskih republik. osnovanih na podlagi sklepa zbora vseh ruskih soyjetov. Smi-dovič je kot najstarejši član iz-vrševalnega odbora vseh ruskih sovjetov kongres otvoril, poudarjajoč. da je ta kongres izraz cnodušne volje vsega delovnega ljudstva sovjetske Rusije, da se izvrši notranje združenje. Kongresu 6e je predložila zvezna pf.godba med štirimi sovjetskimi republikami, ki smatra vse "dane zveze kot popolnoma enakopravne in daje vsaki zvezni 'republiki pravico po lastnem sklepu in v poljifonem momentu iz rvezc izstopiti. Popodba «re torej jrlede svobode vsakega zveznega člana neprimerno del j nego angleški do-n in ioni in sploh vsaka dozdaj »bstoječa državnozvezna oblika. ^ zvezni pogodbi je poročal ta.i-lik osrednjega odbora komuni-tične stranke, Stalin. Pogodba ie bila sprejeta. Nato se je sklenila ustanovite'v iveznejra kongresa, na katerega >dpošlje po pet indvajsettiso? pre L«ivalcev v vsaki zvezni republiki »o enega člana. Izvolil se je nato z :!71 članov obstoječi osrednji Izvrševalni odbor in sicer po prr.-lorčjiem razmerju števila prebivalstva v vsaki posamezni repu-diki, ki bo imel letno tri redna nasedanja in po potrebi izredna. V izvrševalnem odboru je 270 rrt>it<»pnikov rfiske sovjetske re-ublike, &S zastopnikov Ukrajine. JG zastopnikov zveze kavkaskih republik in 7 zastopnikov Belo-msije. Upravna eksekutiva je .vet ljudskih komisarjev, kateri lelja odslej kot Zvezni svet ljudskih komisafrjev vseh ruskih republik. Velik požar v (Sonci. Te dni je nastal v Gorici na do zdaj nepojasnjen način požar v baraki Tehničnega oddelka za! Kojskn. Požar je bil velik, les je gorel kakor vžigalica, tako da j«* bila baraka v hipu vsa v plamenu in so bile nevarnosti cel« bližnje hiše v ulici Oaribald-i. Na lice me«ta je prihitela takoj pomoč, ki je zabranila, da <*e ni zgodilo kaj liujbc&a. Skoda je zelo velika. Fašist zabodel fašista. Na županstvu v Novem gradu v Istri se je vnšila neka patriotič-na »lavno«-,t. Med slavnostjo je hotel fašist Peter Oi-ik". star 35 let, za hip zapustiti županstvo. Ko je pa hH po stopnicah, mu je prišel nasproti neki drugi fašist z zastavo v rokah. Na koncu droga te zastave se je nahajalo bodalo. Do sedaj se ni moglo še ugotoviti, ali ni videl fašist z. zastavo svojega tovariša, ali kaj »ličnega. Dejstvo pa je, da mu je zasadil bodalo na koncu droga v trebuh. Ranjenec je bil prepeljan v nevarnem stanju v tržaško mestno bolnKnico. KfthfcriČm* nfligodm. . Kuharje a Ines Cah, stara 24 let, stanujoča v-Tmtrij je cVria ribe v stanovanju svoje gospodinje. Pri tem ji je pa šfcrkmlo vrelo olje na obraz in obe roki. Prvo pomoč je dobili na fdilni »ostaji. Molitveniki: j Kos ad iwi ▼ platno vezano JO Pašna paša. v platno vezano .. 1-25 Duša papains, v platno vezano L— Hoja za Kristusom. v platno ve- MDO Marija Varhiaja: v platno vezano ............. JO ▼ usnje vezano ............ 1.80 Rajski glasovi: v platno vezano ...............JO v kost vezano ......1..... 1.70 v usnje vezano .......... veta Ura. S posebnimi debelim Črkami. t Piatno vezano ............ JO 3 Skrbi za dušo: v platno vezano .......... JI - Poučne knjige: Abecednik nemški ............ J5| Angleščina brez utiteljs ........ .4§ ] Inchsko-alovcaski slovar (Dr. Kern) .............. 5.00 ] ingeijsicft služba ali nauk Itako oaj se k sv. maši streže .... II ] Cirilica. Navodili na Stanje ln pisanja srbščine v cirilici .... Ji iospoduistvo. Praktična knjiga za I vsšč gospodinje. 3 Trdo rezano ............ 1-50 ] Biušlrano ................ 121 ( fovedoreja .................... .75 2 Hitri račuaar ................ .60 I 'ugoslavija. Zemljepisni pregled 1.25 3 Knjiga o lepem vedenju, 1 Trdo vt*auo .............. 1.00 ! I katekizem, veliki 'Zabr-t) .... .40 Kubična knjiga ali hitrt rafamar za trgovce z lesom .......... 1.00 Knjiga o dostojnem vedenju .. JI I jlladenlčem. Spisal A. B. Jeglič. 2. z/ezek ................ JO Mlekarstva s črtici m l za živinorejo .........................3 Nrrveti za hiiU in dom. Koristna knjiga za vsako hl5o 1 Broširano ................. 1.25 1 Kemike angleški tobmf ........ JO Nemško-slovenski slovar (Bartol Janežič) ......... 4.00 Največji spisovnik Ijnbavnih pl^x M Nemščina brez učitelja S« dol • • ^ Varila za sliko................ jB Pcrotniaar 1. letnik .................. -SO 2. letnik .....1............ .00 3. letnik .......*...-. .«>«.. JO Praktični rafunar ............ .75 PUitai slovensko in slovensko gteškl alovsr .............. .00 Splošno knjigovodstvo. 1 ln 2 del $2-50 Slovensko-italjanski in ItalJ.-slov. slovar ....................... 1J0 ?»oyensks —gieilrl in angleii50 Slovenska Narodna mlndina ____1-— Spretna kuharica .............. 1-25 Vosilna knjižica .............. £0 Veliki slovenski spisovnik raznih raznih pisem, trdo vezano 151 Zgodovina Srbov. Hrvstyv in Slovencev 1. zvezek ....................05 4 2. zvezek ................ .85 Razne povesti in romani: •merita in Amrikaaci, trd. vez. 4JO j Andrejt Hofer ................ .401. Beneška vedeževalka ....................<35 Bdgrajski Biser ........................-35 j Burke in purtdasiti .....................40 ( Beli rojaki, trdo vezano................1.00 *oy, roman, trdo vezano.............75 . Bvija pot nm Bledu........................S& Božja pot na Šmanm Goro...........25 . Balkanska Turška vojska............-®S j Cvetke ...........•••.»•»«••• J| iganova osveta .............. "as jo zlato ....................................«10 ' Vetina Borograjska ....................M Doli z orožjem ..... ..........JM,1 live sliki — Njiva, Starka — . (MeSko) ....................................M j Dolga roka ....................................«*»• j Vvica Orleanskm •••••-♦••oo»oo JI■ D^t^ljics ••••■0000000000000000 . hm» in svet. Letnik 1006---- 2.00 kihovni Boj .....................30 j Elizabeta ?55 | 'ran Baron Treak............ «2511 Frm Diavolo .................. (rozdovnk <2 zvezka) .......... L20 j Golem roman................. -05 Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75 •sfevsld katekizem .......... & J Gruda umira ...••...••#•...... JO j Iledvika ...................... lomoreske. Groteske in Satira JO 1 ffcrani spisi. (Dolenc.) lot. Jortit spisi: , . zv. Cvet ia sad. Hii Mftatfa 1 sodnika. BroSirano ........ .75 Trdo vezano .............. U0 . zv. Sooedov ste. 8ta hmoHfna cesarja itd. Broširano ...... .75 ' Trdo vezano ....*.......... 1.00 ' . sv. Dr. ZAtp, roman. Tugasa* >.er, tragedija v 5. dejanjih. BroSirano ................. .75; Trdo vezano •...•••••••••• 1.00 KisU Matjai JO Kmfln pnidi, trdo rt m mi TsSr bnje 7 povesti .............. JO Kraljica MoMcaT trdo vezano JO "GLAS NARODA" (Slovenlc PubHahlng Company) * 82 Cortlandt St. New York Naročilom je prilofiti 4or, bodisi v gotovini, Monsj Or- dSM^kS foBJsls [Is vtoo, rsVomandii-ajU pismo Kraljevič in berai............. .25 Ljudsko povesti, — Od hiao do hl- ic. — Sin .................. JO jadska knjižnica: 1. zv. 7nami njs štirih ...... JO 1. xV. Daamvaaa. Scodovinska povest ••••••■••••••»••••••■o • • «90 3. zv. Jevua* Zmagoval. — Med Plazovi.................... JO 4. zv. Malo življenje ........ .o5 5. xv. Zadnja kmečka vojska .75 « zv. Gozdarjev sin ........ JO 7. zv. Prihaja« .............. .00 6. zv. Pasjeglavci .......... 1.00 ti. zv. Kako am so jas likal, t flrenceij) ................ 1.00 10. ZV. Kaao sem se jas likal, (Brencelj) ................ 1.00 11. zv. Kak« sem m jas liksi, (Brencelj* ................ 1.M 12. zv. Iz dnevnika malega po-ledneža, trdo vesan*> ........ 1.00 14. zv. Ljubljanske sUke. — t Brencelj) ................ ..75 15. zv. Juan Miseria. Povest is mnskega življenja ........ .75 16. zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih ...............75 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano .....................................75 Trdo vezano ................................1.8$ Mhno življenja, ilvan Cankar) JO Mrtvi Goslač ..................................J5 Materina žrtev ................................JO Musehno ...................... .40: Mali Klatež .....................................70| >li"rk« Poštenjakoviž...........30. Mitva srca. Povesti. <1. Tavčar) 1.50 Naša Tas. 1. del vsebuje 14 po-povestL (Novačan) — Vezano ...................... 1 JO' Broširano .................... 1.00 Naša Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ...................... 1.30 broširano .................... 1.001 Na Indijskih otokih .......... JO Naseljenci .................... JO; Na Preriji .................. jo Nihilist ...................... .40 Narodna Biblioteka: Amerika ln povsod dobro, dowar najboljše ..................... .401 Berač ........................ .40 iSoj s prirodo ................ .40 Božja kazen .................. .40 Babica..........................1.30 Beat in dnevnik................70 Črtica iz življenja na kmetih .40 Grška Mitologija, 2 knjigi .. 1J0 Kranjska čebelica. Poezije ... .40 Nekaj Iz reške zgodovine.....40 j Napoleon prvi .............. 1.00 i Rimska Mitologija ...........70. Spisje. Vsebuje 11 povesti.....40 j Svitoslav ..................... .40 Spisi * odrejtkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod I'd .40 V Gorskem lakotjn ...........40 Za kruhom ................... .40 Z ognjem ln mefem .......... 3 JO Narodna knjižnica: Billte ooooooooooooooosoossoo Bele aoti, — mali junak JO Gadje Gnezdo .............. .40 Izbrani spisi Valentin Vodnika -30 Kuhinjo pri kraljici gosji noiid .60 Malenkosti .................. JO Moje živyenje! (ivan Cankar) .40 Paberkl in Roža ........... JO Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 >svestice> hahindranatb Tsgare, Vsebuje 5 povesti .........40 »Hdiotr Janez. (Alefiovec) — Trdo vezano .....................75 BroSirano •••■•••..................00 *ariški zlatar ................................-*5 Past! in zairite, kriminalni roman .35 1'osljedni' Mehikanec ....................JO Povesti Maksima Gorkega .... .75 Pod svobodnim solneem. '2 knjigi 2J0 Pravljice H. Majar .....................30 Pojesti slovenskemu ljudstvu v • pouk in zabavo ...........................35 Patria, povesti iz irske junaške dobe «30 Podobe Iz misijonskih dežel________^0 Peter Zgaga .................. JO Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 1J0 Razkrinkani HabsburžanL. — Moja pteteklost ....................................JO ■ Robinson •••••••■•••»••••••••••o levolucija na Potrugalakcm..........JO Rinaldo Rlmildini ........................J0| Sveta Genovefa .............. .40 Svric Tomova koCa.............. JO lons&As knjifniea. Zbrani spi-spisi, vsebuje 10 povesti >.... JO nnefld hivaHd ...*.•*••*.#..•• JO■ Skozi širno Indijo.............. -50 Spake, satin in knmonsfcs .... JO Sanjska knjiga .......................JO Sanjska knjiga, velika ........ 1.001 Sanjska knjiga, aova velika arabska .....................2.00 Šopek aamstoiks. trdo voaano .. JO fiCndec ••••••••^••••••oooooooo fto^ricisc ••• fitrl povesti: Nagla beseda; TuJCe-va osceta; Gospod Grahar; List FflplrjA oooooooooooooo••ooooos JO SVClft GttMVCCll •••|««sassss«tssss saeiov sla, ......... JI Sveta ml ......Ja Blsto Seats, povest Is Ahrsoov JO ffliiiadl plmtiljl: X sv. Jas. Jurtftf sbraal splsž. Vsebuje 35 povesti 1J0 2. sv: Jas. Jurete sbraal apM. Vsebuje 7 povesti .......... 120 . sv. dr, Ivaa Taviar zbrani splst Cvetje v JeaenL^aoBm kronam t JO pBsumavo pripor edket LAuJHm*9 krUanaU ^ H M . zv. Marijina otroka, povest ls i- kavkaških gora ..............J5| . zv. Prsad judek ....................J5 2 . zv. Tri Indijanske povesti .. JO 3 . zv. Kraljižin neiak. Zgodovin- U ska povesS iz Japonskega .... JOll sv. Zvesti sin. Povest iz vlada [ Akbarja Velikega........................J5 1 11. sr. Bdeža in beta vrtnica, po- 1 ^ wt 2. zv. Korejska kcata. Črtica is 1 misjonov v Koreji ............JO 13. zv. Boj ia Zmaga, povest .. JO ] 11. zv. Prisega Hurooskega gia* I varja. Povest is zgodovine kanadske .................... JO ! 15. zv. AngcIJ sninjev. BrazilJslB rovest ...................... J5 IG. zv. BatokopL Povest...... JO iT. zv. Prvi* med Indijanci ali voinja v Nikaraguo ........ JO 1 28. sv. Preganjanje Indijskih mls- *••••« «30 ! ] 19. zv. Mlada mornarja. Povest JO Šaljivi Slovence .............. JO Turki pred Dunajem.............00 Trenutki oddiha ...............40 Višnjeva Repatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1JX Veni. roman ................ Veliki vsevedež..................1.00 Zr.iote in konec gospodične Pavle .35 Ženini naše Koprnele.............30 I Zvonar jeva Mi ................ .05 jZadni dnevi nesrečnega kralja .60 i Zaklad na kozjem retrovu .... JO Za dna pravda ................ JSO I Zmaj iz Bosne..................1.00 ;Zltarjevo Zlato .................zl.20 Zbirka slovenskih pnvstl: ji. zv. Vojnomir ali poganstvo .. J5 • sv. Hudo Vrezdno .......... .35 1zv. Vesele oovesti .......... 4. zv Povesti fai slike.........25 5 zv. Student naj bo. Naš vsak- ! <3an|i krnh ................................J5 , nhavns knflžnfea: i rv. Peran in I^mbereaf .. .00 " tt. ^rna smrt ................SO .24 tv. 7l>5nd ............................JM> j Razne povesti in zabavne knjige za * mladino: Bob sa mladi sob, pesmica____ JO Dedek je pravO, pravljice .... .10 MlaffiM srcem J5 Narodno ?ripo«edhe. 3. zvezek.. JO j Jarodne pripovedke, 4 sveaek.. JO j "ravljice in pripovedke sa asladino: ^ zvezek ••••••••••••••••••• «50 ••• z\ozelk «5® Siavček, zbirka aoiSklh pesnil J5 vončeki. Zbirka pesmi aa mladino: 4 trdo vezano ................ 1J0 Zbrani spisi m siiadino: . sv., trdo vezano. Vsebuje 35 ' povesti ...................... JO . zv., trdo vezano. Pripovedke ln pesmi ...................... giO ' zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... JO zv. trdo vezano. Vsebuje 8 po- ' vesti .......................m 1 zv., trdo vezano. Vinski brat JO . zi., trdo vezane. Vsebuje 10 po* vesti «N Tmetniško knjige a slikami: Mlada greda; pravljica a slikami JO Pepelka: pravljica o olikami 1.00 Rdela kapica; pravljica a slika-ml •>...■•..«••............ 1.00i Snegnljtica: pravljica s slikami 1.00] Trnoljčif#, pravljica m slikami 1.00 i 'njipe sa oUksnls: Mladi rfBfj M1 Slike fa pravljic ............ .75 1 njfge ca slikanje dopisnic papsl na s barvami in nrvoAIom: Mladi umetnik .............. 1.90 1 Otroški vrtec 1J0 Za kratek tas 1.30 Zaklad sa otrske ............ 1 Jo , Razglednice: ahsvne. Različna, ducat ...... J5 Vev Vorške. Različne, ducat .. J5 , VellkonoCae. bažffne Ia asvoletar dllOSt aaooooooooooososoav*«« JS5 s raznih slovenskih krajev, ducat .40 Posamezne po ............................J5 iNaMsa noša, ducat.....................40 posamezne po ............ .05 Planinski pozdravi, dncat.............40 posamezne po.........................05 , Panorama mesta New Toffc .... .15 Prerokovalne karte 1.00 Igre: Ce sta dva. SaU v 1 dejanja .. JO ; Doktor Robia. Igra v 1 dejanju JO Dolina Sob. 3 enodejanke: Dra ■ svetova, drdiifiiia, k|U .... 1J0 MvjI lovec. Narodna Igra a pet> jem v 4 dejanjih ............ JO i hievnik. Veseloigra v 2 dejanjih JO twlsinjaaha, Vsebuje 0 iger .... JO aniiami—. Komedija v 4 dajan- Jlll sssssssssossssssssssssso JK Gospa ki je bila v Parizu. Veseloigra v 3 dejanjih ...............JO liže ae ifrajnfc. Igra v 2 dejanjih JO jKrivoprlasžaflu Igra s petjem v '6 dejanjih ................ Ji Kevarstvo in Uahesea. Žsloigrs ls meKanakega življenja v B dejanjih .......................... JO MstL Drsam v 3 dejsajlh...... .75 jib .................•••*.*• JO Vlcž beseda., Igrokas v 5 dejanjih JO i Martin Krpan. Drama v petih de- ; J janjih ........................ JO Vledved snubež. Veseloigra v 1 de- } jauju ...................... JO! Naša kri. Igrokas v 4 dejanjih .00 Nit otrok. Veseloigra v 1 dejanju -25! (10 vojski. Igrokaz v 4 dejanjih .3« I'ogodba. Bursa s petjem #v 2 de- \ janjih ...................... JO Pokojni mož. Šaloigra v 1 dejanju JO Rodoljub iz Amerike. Veeloigra a petjem v treh dejanjih ...... .30 Razvalina življenja. Ljudska drama v 3 dejanjih.............75 Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 $tar samec. Podoba is žlvljenjs v 2 dejanjih ................ JO Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 TonžKove sanje na Miklavžev veter. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .................. .60 Težke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih JO V spanju. Veseloigra v 3 dejanjih .30» ŽUa. Veseloigra v 1 dejanju .... .30 Za križ in svoboda. Igrokas v 5 dejanjih ...................... J5 Zbirka ljudskih igwr. . . snopič. Kmet Herod, Vedelo-valka, Župan, Sardamski, Jena nad petelinom ia kos ........ JO« . snopič.- Mlin pod zeasijo. Sv. Neža, Sanje ................ JO j . ln 8. snopič. Sinovo maščevanja. Za ktavišče, Občinsk tepček. Dve materi, Neža z Bleda, Najdena hči .................. .60 . snopič. Na Retlehemsk#m poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev. Čašica kave .... JO t 0. snopič. Ferdinando aH spreobr- -nenje roparja, rdeči nosovi .. .30 1. snopič. Večna miadost in lepa ia, Repoštev, Preperljiva soseda .30 2. snopič. Izgubljen sin, V ječi, partirlci in kralji, Ljudmila, — Pianšariea .................. W 3. snopič. Vestalka, Smrt Marija P«vice, Marijin otrok ...... JO 4. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO 5. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjol» in Neža ........ 30 \ 0. snopič. Mojstra Križnika, _ Božični večei, Srojeglavna Min-......................... JO 7. snopič. J>imez, strah kranjske dežele: Oh ta Polona. Tr.'stljen stan Je zaničevan ............ .spi 8. in 19. miopia. Pijavka, Skri^m zaklad. Rešitelj. Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška .......................... .00 j 0 snopič. Sv. Just; Ljubezen Maminega otroka................. Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezera. (A. Fuptek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje. En*. Gaagel. Poezije Trdo vezano ................ 1.25 Narodna pesmarica.............. JO Balade in romance. (A. ASkerc) Trdo vezano ................ L25 Broširano ...................75 Pesmi. (Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angle££inl.................... l.jj 'oetlje. (Simon Gregorčič) — trdo vezano ................ JO I 'lloliea. Pesmi za mladost.....GO J tovenska Narodna lirika Poesijo .soj bte ugank. (Oton Supančlč). — Poezije .................... Pesmi z notami: Dve božlčnici: Svetonočno zvone-nje. ČuJ premlla. Za dvoglasna ženska zbora s klavirjem......JO Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln čveten* spevov. L zvezek ..............45 2. zvezek ..................... .45 i Narodne vojaške. (Ferjančičj.....20 Narodne pesmi. (Marolt) ........20 Nasi himni; Lepa naša domovina; I Bože pravde. (Marolt).........15! Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-ran, alt ln bas 1. zvezek......................45, i zvezek.....................45; Planinke. (Laharnar.) Pesmi za i spran, alt, tenor ln bas: L zvezek ..................... .40. 2. zvezek......................40 Slovenska zdravile. (Flelachman) -- zvezek.....................J »• zvezek .................... JV| Zdravice, za petje ln klavir — (Parma) ..................... .7»! Žiromik narodne pesmi: 1. zvezek .................... .20• 2. zvezek...................... JO, zvezek...................... .20, Vojaške narodne pesmL (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodopivec) ... 1-20 Lira, srednoSolska pesmarica: zvezek • •«••••••••••••••« > 2. zvezek.................... 1-20 Priložnostni pesmi £a izven cerkve- j ne in društvene slavnostl — .. | (13 meSanlh ln 3 moSkl zbori) L10 Nočne pesmL (Adamič) 1.25 Ku|0eti. (Grum) — 1. Kranjske Bege in navade .... .25 2. Učeni Mihec; Slabi časi____ J5 3. Nezadovoljncž; To m res. užit-kami ........................ J5 Slovenski akotdl. (Adamič) — Zbirke 22 mefianid ia moftih zborov: 1. zvezek..................... .75 2. zvezek ..................... .75 rešani in moški zbori. (AlJaS) — 1 zvezek: Domovini; Nevesti : No zveni mi; NaSa zveala; Ujetega ptif*a fožl>a : Sodi..............40 2. : Pri zibelki; Cerkvica; i Ne tožim ; i >j planine: Oj z Bogom ti planinski svet; Šolskodomskl mladini: Na brejni ...;........ .40 3. zvezek: 1'saim 118; Ti veselo poj ; Na dan ; I>ivna r.(je....... .40 j 4 zvozek : Ujetega ptička tožba; Zaklpi «lu>a; Dneva n^rp pripelji i žar: Pri pogrebu...............40 5- zvezek: Job; V* mraku: Dneva Lam prpelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo: Triglav^.........40 6. zvezo k: Opomin k veselja: Sveta m>č: stražniki: Hvalilo Gospo da; Občutki; .............40 7. zvezek: Slavečok ; Zao»tai! ptič; > Douiorodiia is'.rica: Pri (rvsdbi: Pri mrtvaškem sprevodu; Coslo .40 1 S. zv^ssek: TI <«re«tl Jo hod (mešan r.b. i : Ti osrečit i jo hotl (mo ■Tai zb. t : Prijatelj in *enea fmoSki zb.» : 1'riJatelJ in senca mi prirejenih za citre z besedami .............. .50 jNote za gosli: ; Narodni zaklad. Zbirka državnih hl-1 men in slovenskih narodnih pesmi .*?5 Note za klavir: Kot nekdaj v maju. Valček. (Jaki) .1f 1 jubavuo blebetanje. Polka ma- zurka. (Jaki) ................................JO Ljobavno življenje. Valček. (Jaki) .71 i Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) ^0 Ob morski obali. Valček. (Jaki) JO Po..drav z Bleda. Koračnica. ^ .. .20 Tinta Rena. Intermezzo. (Aletter) .20 ; Mabel. Intermezzo. (Aletter).....20 f Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ... .20 I Harfa. Valček. (Jak.šič)..........20 ;<^dittia. Intermezzo. (Aletter) ... *20 7a naše mate. (Kchila> ......... .20 I Danes nam ere dobro. Koračnica. (Jaki) ........................20 !Buri pridejo. Koračnica. (Kkorplnt .25 j Zemljevidi: j Veliki svetovni Atlas — Vsebuje vse zemljevide po.«amez-i nih držav celega sveta, trdo v platno vezan ................ 5.00 Združenih držav, veliki...........40 {Združenih držav, srednji........ J5 Združenih držav. Mali ........ JI Slovenija .................... <15 j Nova Evropa ................ 40 I Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona, ■ Colorado, Kansas. Kentucky hi Tennessee, Oklahoma. Ohio, Indiana, Montana. Mississippi, New l'orfc, Washington. Wysmini- — vsaki po .................... Jf Zemljevidi^ Illinois. Pennsylvania, MSsneas* ta, Michigan, Wisconsin. West Virginia — 1! vsaki po .................. JO > Velika stenska amps fcvrqps .. 8.00 He Naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjiga potil jamo pottniao prosto. < rliAS NARODA, FERTi. 1923. Pavla. NAJBOLJ PRILJUBLJEN ZIMSKI SPORT. *'. . . ljubim in rod bi---in poljubiti. Ena — dve — tri! se oženil! — je dejal in povesil Brez okolišev! Navadno je bil — glavo. venividivici — če se je branila, — Hvala Bogu' Končno si to- sem naskok ponavljal — če sem rej tudi ti zaljubljenHaha ! Am-, bil odbit tretjič in četrtič, sem se pak del go je trajalo. zasmejal in izginil. Žal je bilo Mlajši je potrkal starejšega kvečjemu nji. prijatelju z obema rokama po ra- — Da, ti si pač izkušen, ampak mah in mu smej«- zrl v oči. Silno jaz si ne znam pomagati. . . —• ga je zabavalo, da je starejšega Manjka mi uvoda, ekspozieije. . . oblivala rdečica kakor sivyneilji- zato treba vsekakor besed. Torej, vrt deklico. Sedi vendar! Tu. vzemi cigareto in pripoveduj! — Kdo je? Kakpna je? In predvsem, kako si • -li^rll svojo ljubezen — Ali — «^aj ji nisem še ničesar Ikril! — Mučno mu je bilo. — To ni kar tako. . . stvar treba premisliti. Mlajši pa se je smejal. Čudaško se mu je zdelo, o ljubezni in c odkrivanju ljubezni sploh razmišlja: i. To prid«- ^amo <• • 1 — brez dolgega ugibanja, kako bi in kdaj bi. . . Pravzaprav je vedno enako, samo kulise so morda različne in partnerica je vselej nova Že tolikrat je povedal ženskimi. dekletom in ženam. da jih ljubi, in vselej govoril resnico, vselej so mu rade verjele. Kajpada, vselej ni našel odmeva. Tuda to ni nikoli «>nesre-čilo. — Ce ne. pa ne! llitro je pozabil. zamahnil in recitiral: — Dams tukaj, jutri tam. če mi Vh'-r ni, pa drugam. . . — Ej, koliko je ženskih src, ki samevajo in hrepene. Treba je pravo najti lit tu ni t«'/.ku. Končno pa sV človek itak vsega naveliča. In iz-prem«-mba j«' edina s>ol življenja ' Tale starejši prijateij je filozo' in hoče v najbolj naravne iti eelc instinktivne iivljenske zadeve spravljali metodo, sistem, taktiko in zlodej ve. kaj še vse. Toda starejši prijatelj je bil pač tak negomazljivec prav radi svoje lenobe in temeljitosti, s katero s • je loteval celo najlažje stvari. Zato je zdaj moral tudi mlajši prijatelj natakniti resno krinke in ifovnriti stvarno. — - Veš. je začel. — pravzaprav ženski ni treba niti pripovedovati. kadar jo imamo radi To ve sama včasih celo prej, nego se zavedamo, da smo zaljubljeni vanjo. Ženska morda počasneje misli, a hitreje in fineje čuti, nego mi - okorne moške živali.-.laz naprimer. . . — Nič ti naprimer. nege ja? naprimer! — jt- ugovarjal starejši. — Ti si temperamenten, impulziven človek — ampak pri meni ne more ženska niti izdale ka tilutiti, kako jo imam rad! In veš. zakaj ne? Ker o meni uiti e-na ne more misliti kaj takega Za pustega učenjaka me imajo. . za vrečo vede. . . za živo biblioteko. — Ali. . . to ni mogoče! Saj s* vendar mož — terej si prav taka zver. . . — St tn. a ženske mislijo, da ni Mm. Meni govore ženske o svojih ljubeznih, svojih željah, o hrt pen en jih. ki jim ne dajo ponoči miru — kakor bi to men*- ne mo glo razburjati, k^kor da sem papir ali lesena -*p<»ve«lniea. ki se ne premakne ob najdebelejših izpo ve« lih. Tako mirne so na pran* meni, da me strahovito vznemirjajo. Kakor da sem brez spola, brez krvi, tako ravnajo z mano. — Sam si kriv! Ne vedi se papirnato, nego pokaži, d« si se fant od fare., — Mar naj padem pred njo na kol ena, kakor Werther? — Ne, ne. . . bržčas bi te smatrala za »traauo komičnega. — Gotovo. Kajti kakor v literaturi. se je tudi v življenju izra žanje ljubezni tekom stoletja te lo izpremenilo. O tem bi se lahke napiM.ila eel a kulturna zgodovinska it mlija. — Vidiš, zopet misliš učeno, namcfctcf da bi ravnal, kakor ti veleva čustvo. — Brez psihologije pač ne gre Vsaj pri meni ne. No, pa povsj. kako si p«>stopal ti? Kaj si goro ril. kadar si bil zaljubljen, kaj počel? — Govoril menda sploh nisem dosti. Pogledoval sem in se nasmihal Ako mi je kM otfgovar jol enako, am ga sMil otjoti le pomisli, kako si govoril pri takih prilikah? Zdaj je bil v zadregi mlajši , prijatelj. — Govoril? Menda sem ji re- ' kel. da mi je silno simpatična —! da je čisto drugačna kakor druge — to sliši vsaka rada — da jej tako originalna, tako globoka.: tako očarljiva — nobena ne ugo- j varja, ako ji to povem. Zdi se mi. ■sem ji dejal, kakor bi jo poznal že davno, davno. . . itd. Ce -imaš fin sluh. takoj uganeš, kaj po«du-1 najrajša. Nekatera hoče, da jo j občuduješ zaradi njene omike in ALI VESTE? Uografki. ko jo je obvestil o eeli; stvar}. ( - — Ta ženska mora delati do j A" vestr- ,la 'lo,,ul xr »iuMjai.«- • _ , . _ l|*»r«*-il«». ,lat >o ii.-i lekaterih visokih bre kupčije. - je menila Tessie.,^, h uvedU anjd^no in fnul(WiIlii — Ali ste zapazili čudoviti de- Lot .Idi^aten pre*!m.-tV l"^ dva tnod.-r-mantni prstan. katerega je no-.,,:l >xika i*«ta kn»:Kva v ":- krtf,'r" A-"Wii-j ->u. Wilbur jo je prijazno pozdra ; vil ter ji ponudil stol. V roki j« držala veliko kuverto, i — Dobre novice prinašam. — je rekla. — Slika je izvrstno iz- štva "S a%-«•<-** na pustno nedeljo ; padla. v dv«»ir.ni na ti'2 St. Mar*"*. Pla;-e j — No ja. — je menil Wilbur, v New Yoiku. Za-etek t.*"-:»«► <■'• j— Kakšen je bil že vaš predlog' I" 'P«>ldne. Na pri-granui je — Zelo enostaven. Tukaj imam h ttt&fc, nakar bo vpri- ! izvrstno sliko, katero je napravil znijeiia Vra v dveh dejanjih. I*<» j včeraj moj pomočnik. iz nje je i'ro**a,,nv» Z i ]il " razvidno, da ste me držali v na- ,n su,,il *v}* Uuil I ročju. Vredna je najmanj pet ti ! ,K<' ''Z T'"" pr«-»bit«-k uaiut-iijen Mla«l u»-:<.e — Ali povej vendar, katero bi vzel ? — Tega ne povem. Ako je resnica. da ženska sa.ma ve. da jo ljubim, potem se itak oglasi sama. — Glej. vse je pripravljeno:. ne pozabiti recepta Mefistovega: I v treh tednih sva že iahko poro. j \ edno jo je treba z ene" točke ku- j -eny ' In iz žepa telovnika — A ne vse! — Da, našel sem tudi take, kijprstana. so zahtevale le duše v« ost in sn _ Treba jima je le še vrezat vsakršno telesnost odklanjale. S J inieni in datum. temi pa se ne ukvarjam nadalje, j j„ prstana je spravil zopet v Bodisi da so abnormalne — mrz- ■ žep. •okrvne kač«», bt>di«i hla^lne koke- i _ Takoj zdajle soč dolarjev. (V nočete plačati, se bomo pričeli pogajati z vašo že-| no. Ce pa boste pla«'*ali vi. vam j bomo dali tudi negativ ter vam i obljubljamo, da *e ne bomo še « nadalje poslužili cele stvari. 1 — Torej enostavno iztiskavauje j s pretnjami.' — je vprašal Wil- i bu'"- j — Prosim, ne poslužujte se ta-• kih besed, — je rekla Sadie. • — Pokažite mi vsaj sliko. č«» je poteg- Wilbur S... j" sedel v svojem \ ponudila. To, kar vam ponujam i ie moram toliko plačati za njo. nil v svilen papir zavita- poročna »radu na Broadwayu v New Vor- jaz, je absolutno varno. fmoeutnosti, druga. h tej pril/Ui in s t»-ni otagiij« otii*at: solze sir.'tam v doni« vin. Za mm ir«,»biyjen • i0.000? ''H>,a- , Starejši pa je vzel iz prijate- » —Ka j je. Tessie—jo je.vpra — Z dvojno svoto. — če sem — Tako torej prodiraš v trd- j ljeve knjižnice knjigo in se zato , {prepričan, da je predlog dober. psihologijo — pil vanjo. — Neka dama želi govoriti z j Dala mu je sliko. Ctaknil jo j«-v veliko kuverto, jo zapečatil ter naslovil. Nato pa je poklical Tessie. — Prosim, podpošljite to ta: koj. Ali ste vse napisali i Stenografka je- pritrdila. - — Potem fudi lahko prerežete žice, — je rekel Wilbur. Ko je Tessie odšla, se je obrnil Wilbur zepet proti svoji obisko- Mrs. CHAS. STEVENS, 2831 W. 10th Street, tem ste mi napravili velikansko; . Indianapolis. Ind., uslugo. Ravnokar sem poslal to vknjižena -n lieep>irana v državi sliko svoji ženi. Že davno sva se Indiana, hotela ločiti, a manjkalo nama je Plu-ne: Belmcnt -1072. je odvrnil Wilbur. ___ — Izvrstno. — je vzkliknila j Posebnega dokazilnega materi- pristna imfortipana nemška av TOMAT1C. PIŠTOLA "DREYSE" 32 kal. njave vendarle z duievnostjo. Ni še minilo pol ure. ko se jc v»nii. — je odgovorila. — Ima — Gotovo, kajti samo z zuna- mlajši vrnil. i seboj nekega moškega, a noče po- Miss Bich. — Mr. Miller, poka- j jala" Nikogar nisva hotela zaple- ^^ ^ ^^ ys ^ patpone njostmi ne prideš nikamor. - — Teta Liza je takoj odhitels » ^dati svojega imena. Pravi. j«'petal : Se lej zavarovano, je sfara kakili trideset let. kra- notranjosti aparata. Sadie Bich je' ra^u diktafon in da je moja stehtala zelo bleda. Vstala je, na nografka zapisala vsako besedo, široko »dprla oči ter posegla z; katero sva tukaj izpregovorila. roke proti Mvni strani. Nato pa I •L,ahko bi vas izročil policiji, a... hl ne bil Priskor-n Wil-j — je rekla Sadie, rdeča od jeze. i«*- na katedru. In vzkliknila je , . . fia, pričo pri poroki pa na-, slabo oblečen ter izgledal koti'*"1" ter -i° njRl* — No, — je rekel Wilbur smeh- srečna : — Hvala Bogu." vsaj ene- j prosim tebe. . . njen sluga. V roki je držal veli- mu človeku sem bila všeč! — Du- kramljala sta dalje, starej- ko škatljo. zavito v črno cunjo, še vil ost je dobra, a ne brez tele- mirno, stvarno, mlajši le št Ženska je sedla na stol poleg >nosti. Reci torej: kako duhovi- raztre-sepo in redkobesedno. . pisalne mize ter pomignila svoje-ta ste in lepa! Reci: kako imate Hipoma j«* potrkalo in v sobo ; mu spremljevalcu, naj sede tudi globoke in krasne oči! Samo *le- se je prismejala teta Liza. S tor- on. Škatljo pa je držal krčevito po* in krasno* ne učinkuje vča- j bico. »ležnikuni in z vrsto majli- v svo jam naročju, sih nič več. oboje skupaj pa ved- ( nih zavojčkov. Debela, dfcbrodu- ^ — Oprostite mi. če vas motim, no. A čim manj govoriš in čim , Sna, vedno dobre "volje. 'Packe-'—"je rekla ženska Wilbur ju. "_ več delujel, tem bolje. Tako: — teltante' so ji rekli, ker je ni bi- Mojei me je Sadie Birch. Priha zdaj sem ti povedal vse. Pojdi to-,,0 nikoli videti brez kope zavoje-. Moje ime je Sadie Birch. Priha rejin stori tako! Starejši pa je zmajal glavo in dejal; — Ne. ti pojdi in stori tako! Zame. Saj zato sem prišel in tc orosira. . . Mlajši je poskočil, se krohotal in vzklikal: — Ti si zares original! Torej kcv- sem si izbrala ta čas za svoj obisk, — Hu! Kako sem tekla! — je ker domnevam, da je najboljši za dejala in *e ozirala, kam bi sedla.' pogovor zaupne vrste. Nikdo na- Hitro ji je primaknil mlajši, ju ne bo motil, kaj ne? prijatelj stol: — Oddahnite se,, Wilbur je poklical Tessie. potem govorite, gospodična. Ali — Skrbite, prosim, da nas ne ga sploh katera mara? ho v naslednjih desetih minutah — O, o. kakšno vprašanje! — j nikdo motil. — ji je naročil, je vzkliknila teta I;iza. — Njega. * t * )ti je znan po. vsem mestu kot ko- — Domnevam, da se zanimate jaz naj grem vtvojem imenu od- iiden< marljiv, trezen in resen za finaneijelni predlog, ki obeta kriva t ljubezen? ... človek! Vseh pet bi ga rado vzefo. izvanredno velike dobičke, _ je — Da, in snubit! — je pritrdil Zares, vseh pet! | pričela Miss Birch. starejiši. — Načrt imam do po- — Kako, vseh pet? — se j<* — Hočem vas opozoriti vna- slednje pike gotov. Poslušaj! Ye- prestrašil mlajši in napeto zrl na i prej, _je odvrnil Wilbur. _ da letržee Lokar ima petero hčera.1 Lizo. ^ j ne kupujem nikakih akcij, kakor veš. — To je vendar nemogoče! — Miss Birch se je nasmehnila. Mlajši t»e je zdrznil, obstal in (je vzkliknil starejši obupan. •] 7_Ničesar takega vam ne bom vprašal zateglo: — A — tam bi i —Kajpada ue. Ampak vseh pet----- se ti ženil i S katero pa? j je izjavilo, da bi vas vzelo", — Je' — Naj vas objamem zdaj še — Moja tajnost. Blamirati se pripovedovala. — Potem pa je jaz, teta Liza! — je dejal in-sto-noeem niti pred tabo. Pavla, — naenkrat začela jokati Pavla — ril starejši. — Sreeeij sem. blažen Minka. Tinka, Anča in Klara so J — Pavla! — je vzkliknil vese- sem. . . o. Pavla, moja zlata Pav-krasne. zdrave in bistre punce lo starejši. : la! Hajdimo k njej! — Že je is-I zvrst no vzgojene. Najmlajša lf». — Pavla? — je vzkliknil bole- kal svoj klobuk in.se oklenil tete najstarejia 24. Poučujem jih li- stno mlajši. Lize pod pazduho. — Tudi ti poj-teratorp. zgodovine in stenografi- i — Pavla. da. — je pritrdila te- di, prijatelj — saj bos najina poje. Vse hnatn rad, a eno ljubim- ta, — in potem so se umaknile ta- ■ ročna priča! — in drvel je s teto Tvoja naloga, tvoja prijateljska koj ostale štiri. . . In potem je skozi vrata. usluga obstoja torej v tem : k te- prišla mana ter je objela Pavlo. Mlajši pa ni šel za njima. Samo ti Lizi greš in ji poveš, kar sem, in potem je prišel papa ter objel duri je zaprl in zaklenil. Potem ti zaupal. Ona pa naj previdno' Pavlo in mamo. . . in nazadnje pa je omahnil na stol. buljil pred poizve v "obitelji, ali smem priti j nas je jokalo vseh osem. Ka r tu-i«e in govoril votlo: kot temin. lili m^o od areče. . . — Pavla? Pavla?! — — Hitro eašo vode. -J M illerju. Pristna r.«-ni.;k.< a\ti-nu.ti« r.a niobasalnu pičtola ■■Dr^yi-e". kalihrr 32. zadnji m^il«-!. jf znan kot prvovrstna avtomatična i»iA-t« !.i l"rir(.«'tia. » i k.> z. n-'-iti Mngrini« olilik<- Zi 11..1 jr- |.<> ~v>ji t«"''■n-'xti. natati«'-tost i 411 »> i trn »si i streljanja «»*r*kiini i s. coit i. , _ patronami Napravljen.-! iz najfinejS«»tra naenkrat svetel plamen. Miller je [na. ki ga nosite. Ali naj obvestim S, t a •< zgrabil škatljo ter izginil z njo. [.policijo f kof da ga pode furije. Prijel je za Kmalu nati i na pet tisoč, je vasa prostost naj- ' viSnjev«K:i j~kJu. Vamostnl. zaponka, ft. -Tedaj pa je planil iz škatlje manj vredna demantnega pr.ta-i*^ " ' ° 1 « NASA I-OSEBNA CENA $«.50. .iTn*-j*na. vsJf-tltepa s«1- Irr.f in nn»l»>v s 35 «-»-nti za poSitjalne telefon. Sadie je' in i.lačaj»e 7.-1 pisioio $».:,.«, ko jo , boste doiiili. j skočila na noge. Potegnila je pr- pP,,tr.; imoort. »vt.'Mauser', kai.23. $13.50 se je predamila j stan s prsta ter ga vrgla na pi- '.^ZZl Si luTo Sadie iz svoje nezavesti. Zado-' salno mizi. Nato pa je hitro od-, .......orto.es- kai. m'. »12.00 "'Owa- Wal. 2S. $ 9.95 "'Dreyse' kal. 32. S 9.50 "'Sauei" kal. 2S. S12.2S "'Sauer* kal. 32. $12.75 '"Lurer* kal. 30. S21.45 Oržaloik za v&.ik revolver $1.75: poiiljalni stroški 35 c posebej. Wilbur SVoji r>ri narof-ilih označiti« natančno številko | pištol«1 in kaliber, ki na h«K-ete tfr po*5-: ljite 35c za TO?tljaln«> stroSke in r-lJ«^ajte šla. — Se par tednov, Tessie in nato bom prost in lahko se bova voljno se ji« .Smehljala. — Hvala vam. tisočkrat. — je rekla Wilbur ju. — Sedaj vas nočem še nadalje nadlegovati. Jutri pa se vrnem ob Istem času in vzela, _ je rekel sicer s fotografijo. Sevela le v} stenografki. slučaju, da bo dobro izpadla. Vato na ie nnte^nil \7 yenn krn- ** ko vam ->e «lopr«lana. rop«>Inn .... , . ' ' Krd zadovoljstvo garantirano ali se vrne de- — .Kakšno totografijo. — jejsen demantni prstan ter ga na- ^ Pišite dan«= vprašal Wilbur presenečen. j taknil dckiici na prst. j J™?„. — Xo, — je rekla ženska, — škatlja je bila navadna kamera. Napravili smo že par izvrstnih slik z njo. Wilbur se je penil od jeze. — Kaj pa hočete pravzaprav od mene? — je vprašal. Sadie se je še vedno smehljala. — Mi pričakujemo zelo dobro sliko prizora, ko ste me držali v svojem -naročju. Ta slika bo morala imeti za vas vrednost najmanj petih tisoč dolarjev. — In če ne bom hotel plačati te svote? — Potesn se bomo obrnili na vašo soprogo, ki bo brez dvoma rada izdala par tiseč dolarjev za sHko, ki bo izvrsten dokazilni materijal v tožbi za ločitev aakona in katero bodo listi brez dvoma radi natisnili. Sadie Birch se je priklonila ter zapustila urad Wilbur ja. * ^ * NEVARNA BOLEZEN se večkrat razvije iz zanemarjenega prehlada. Na milijone ljndi umre vsako zimo vslwl navadnih i>relila«l«>v. t> ste I-rchlajeni. je najbolj^ ee vzamete ftiJU« vročega »iravihiega tellačnega čaja; pomaga segreti ohlajeno kri. poveea kroženje ter prežene strui»e iz črevesja. Že leta se |*>sluiujejo ljudje Bolgarskega Zeliščnega Ouju v boju proti prehladom ter da ohrauijo telesa zdrava. Povsod prijtovedujejo zdravniki' Ijadem, naj si naliavijo Bolgarski Zeliščni raj. naj ga vzamejo eašo vrelega ter h tem pomagajo odpraviti hude prehlade. Zdravniki vedo. «la so čista zdravilna zelišča v Bolgarskem Želiščnem raju dobra /41 ljudi, kajti ohranjajo njihove Setodee. jetra in ledi<-e čiste. A"s»*p«»vso«l lekarnarji z veseljem priporočajo Bolgarski ŽeliSčni raj. kajti oui i>oziiajo njegoce dohre poaiedice. Bolgarskj Želiščni roj deluje hitro. Dajte ga čašo malim otrokom. Bo-!dite pripravljeni ca boj z zimskimi boleznimi. Pojdite danes k lekarnarja Ifu: _„ -t„ t. t - -.„„__„ 1 ter gm vprašajte za Bolgarski Čaj. al ivam bomo pa mi ix>shili velik družinski — n.aj pnn ue k lej nesramno- aroJ n all 3 ^^ m ^ 15 ali 6 7jkvo}ov ^ xaslov Marvel s*1 • — Je rekel Wilbur svoji »te- Proucts Coapanj, 9 Marvel Building, Pittsburgh, Ta. (U/Aft VATUYDA- S. FEHft- 1023 _ Električni likalnik prištedi denar. V*i\ v »ikalnic-1. krojaenici ali-v izdeloval- J niti oblek printed! enakomeraa gorkota ■ ^"jCSj/T* llktlnika fas. obenem je pa tudi manj jX. / TlpS^fr nevarnosti, da ne blago ne prižge in jx>- kvari. Klektrit'-ni likaluiki vseh velikos-T lahko kupijo po oiačila plačate z ra- eunom za elektriko. Oglejte si električne likalnike v izložbah, ali nar^ite. da t>o prišel zastopnik k vam. ' The New York Edison Company of/ 2'our Service Electric Heating Bureau 130 East 15th Street Phone: Stuvvesant 5600 (Extension Z iT) SKARAMUŠ Spisal Rafael 8abatmi ' Za "Glas Naroda" poslovenil O. P. 'JO (Nadaljevanje.) — Meš<"an Xantes, domovina je v nevarnosti. Odkorakajmo v njeno obrambo. Proglasimo celemu svetu, da najdejo odredbe, kojih namen je oprostiti Tretji stan suženjstva, v katere je stokal stoletja, Mino oviro v onili stanovinh, kojih blazno samoljubje vidi v solzah m trpljenju nesrečnih le ostuden tribur, ki bo prešel na njih še nerojene generacije. Ker spoznavamo iz barbarstvo sredstev, katerih se poslužujejo nasi sovražniki, da ovekovečijo zatiranje naših slojev, moramo proglasiti takoj sedaj svojo popolno prostost. — I veljavljenje prostosti in enakosti naj bi bil cilj vsakega ineš^anskea člana Tretjega stanu. V ta namen pa bi morali stati nerazdruiljivo skupaj, posebno pa mla
  • proti svojemu domu. Ko je dospel v bližjio cerkve, so nenadoma planili nanj trije z revolverji oboroženi tolovaji ter ga vrgli z vso silo ob tla; nato so ga neusmiljeno pretepli in mu potem vzeli listnico, v kateri se je nahajalo več sto lir, ter zbetzaii brez sledu. Petelin je dogodek naznanil orotžnikoni. Ponarejen stolirski bankovec. V Trstu pri Sv. Jakobu je Kil aretiran Leo Markovic. star 32 let, ker so našli pri njem stolirski bankovec. Aretiranec ni hotel pod ndbenim pogojem povedati, kje je bankovec dotriL Zaprti so ga. 331etni kameno lomeč Matej Koe-; janoie je bil prižgal mino pod ve- j iiko skalo. Nato *jc ostal še nekoliko trenutkov na mestu, da vidi. =če tli -zažigalo. Zažigalo je tlelo nekoliko časa uonnaLno; proti ikoncu se je pa nenadoma vnelo. Kamenolomec je. sicer takoj zbe- J •žal, toda »bilo je 'že prepozno: mina se je med tem ča^som razpočila m kamenje je zasulo nesrečnega Kocjanč-rča. Prepeljali so ga v tr-1 žaško mestno bolnišnico, kjer je službujoča zdravnik prelskal po-•neKrečenea ter ugotovil, da ima zlomljeno levo nogo in desno roko ter razne poškodbe 11a glavi. Nesreča na železniški progi. Železniški delavec Fran Leban. 35 let star, doma od Sv. Lrueije, je šel po -železniški progi in ni slišal, da je p.idrčail za njim voz. na katerih se navadno vozijo progarski delavci, -ki ga je vrgel na tla in težko poškodoval. Prepeljali so ga v ibolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. Mofda še okreva. Nesreča s poštnim avtomobilom. Poštni avtomo»l>il, ki v<^zi iz Trsta v Pazin, je imel na cesti med Ospom in Mačkovi jami hudo nezgodo. Prevrnil se je na meter vi-s -k z'd ob cesti. V.se šipe so se razbile. V avtomobilu je. bilo sedem potnikov. Dva sta dobila poškodbe. Nekemu staremu možu je šipa obrezala roko, drugi pa se je poškodoval na glavi in na roki. I>> nezgode je prišlo, ker je cesta preozka in so bila tla razmočena. Tako se je ob strani zemlja \-drla, vsled česar se je avtomobil zvrnil na zid. Avtomobil ni mogel nadaljevati vožnje. Šofer je hitel z izposojenim bieiklom v Žavlje telefonirat po drug avtomobil, s katerim so potniki nadaljevali vožnjo. Ljudje, ki so delali v bližnji šumi, so 'prihiteli na pomoč. i NAZNANILO. Rojakom v Chieagu, 111., naznanjamo, da je rojak M ^^H^^BteL t^* ^^ t w-^^^p\ \ '' ' I v , 1 '■' ^Hfr .«• j JOSEPH BLISII naš pooblaščen zastopnik v vseli poslih, ki so v zvezi z našim pod I jet jem. j Uprava "Glasa Naroda". POTOVANJE V STARI KRAJ iN NAZAJ V AMERIKO. • Iz dolgoletne Iskušnje vemo, da potuje zadovoljno samo oni. ki nima nikakih sitnosti s 1 Kitni tu l listi in prtljago in ako potuje z dobrim parnikom. Vse to preskrbimo za vsakega i*>tuika. Posebno vedno priporočamo naj!>oljSe parnike, ki imajo tudi kabine v III. razredu. Ako nameravat« potovati v stari kraj, pi&ite nam; to bo v Vašo lastno j korist. koOr ni ameriški državljan. pa bi rad *el na obisk v staro domovino in bi se zopet rad vrnil v ameriko. naj pl-Se ter mu homo dali vsa to-_zaoev-na pojasnila_ Ako ieUte dobiti SORODNIKE ALI ZNANCE IZ STARE DOMOVINE. I pišite nam za navodila, ker fit e vilo priseljencev je omejeno. Za potne štroške izplačujemo tudi V Jugoslaviji dolarje. ; Frank Sakser State Bank j 82 Cortland t Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banlfc. -- Kaj vam koristi vase dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese neko-j liko bližje onemu času, j ko boste lahko Uživali udobnost neodvisnosti? ® ! Pričajte iftedtt sedaj - da b*s-te neodvisni pe Mgik letik težkega dela. Vaši prihranki to najsi^urne-je naloieni pri nas, ter se obrestujejo po 4\ Frak Sakser State Bsik . 13 MuJt smu llfTrtCitT VELIKI Kompletni svetovni Atlas Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom. * Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka. ■ Cena s poitnino ----- $4.- "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street NEW Y ORK CITY BAVHOKAB JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilostrovana izdaja Vsebuje 308 strani EP Cena s poštnino $2__ 8LOVXNIO PUBLISHING C04 i 82 Cortlandt Street. I Hew York lit j, h. T COLUMBIA GRAMOFONI AKO ŽELITE glasili, svetovnoznani pravi COLUMBIA gramofon, slovenske, nemške in v vseh drugih jezikih gramofonske plošče, pišite po brezplačni cenik na IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA. On Jo odinl olovonehi »artopnik »a Columbia gramofone i« ploiCe v CtMunugU, Velika Blaznikova Pratika (s treni mlatiti.) Cena s poštnino .20o 25 pratik ......$3.75. 50 pratik ...... 6.50 100 pratik ......12.00 Slovenic Publishing Co. 82 Cortliilt Street New York V Dobe 00 tudi pri uatoonlklk tW Gloa Naroda. Knjiga za dolge zimske večere. Slovensko- Amerikanski koledar! za leto 1923 192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti. Cena samo 40 centov. Naročite ja ie danes. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St.. Now York kT Dobo 00 tudi pri saatopnlklli IT Glaa Naroda. OVERTISE IN ** O L. A a NARODA". POZDRAV. Ko čakam na (hIIhkI ^>aniika j "Olympic", .s katerim boni odpotoval 10. t. ui. v stari kraj. s«> 1 minjam svojih prijateJjev v Rjiek Springs, Wyo„ ter jili iiskreno po-i_dravljain, zlasti pa 011ki so me i[>remLli na kolodvor. — Priporo- ' uani tvrdko Frank Sakser State Hank, da se vsakdo v vseli zade-: vah nayjo c brne. zlasti pa še zaradi potovanja. Priporočam tudi zpaui liotel Bach v New Yorku, 1 kjer dobite -za nizly) ceno -najbolj- j j »> postrežbo. Tndi svetujem vsa-1 ; komur, da potuje po Peimsylva-1 : nia železnici, ker seni se prepričal, j (da ima najboljšo zvezo z New Yor'koiu. — I'rbaii ^Irak. Podpisani bi rad zvedel za mojega brata VALENTINA JE-SENSEK. Pred šestimi leti je bil v Cokeiiburgu, Washingtou j County, Pa. Če kateri rojakov j ve zanj, je prošen, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu, ker mu imam važne •stvari sj>oroeiti. — Prank Je-senšek. 14i>l5 Thames Avenue. Collin wood, Cleveland, Ohio. _(7-9—2)__ ZGLASI NAJ SE AMALIJA IIRŽENJAK, katera t je dospela iz starejra kraja s par-I aikom " Aquit^Jiia" dne 28. julija i 1022, ali njena prijateljica TEREZIJA TROJAK pri Frank Sakser State P.ank, 82 Cortlandt St., New York City. Jugoslavia irredenta. Kretanje parnikov • Shipping News 13- februarja. m, Canoplc. Cherbourg In Bremen. 14. februarja: 11< t "res. .AUiiniB. Cherboiirg; Hannover, ^ Urenmen. ', i 15. februarja: ! muuul (-vnell, Cberbojrjj in Hamburg, i Rut harnbeau, Havre. 1 17. feoruarja: ]i Pre«. Arthur. Cherbourg In Bremen; ' Giullo Ceeaie. Genoa: Xiew Amsterdam .' Boulogne In Rotterdam; Samand, Cber- j t bo ur g Xu. februarja: Berengaria. Cherbourg. febru arja: ' Franrfc, Havre; Baxonia. Cherbourg Id Hamburg; Orduna, Cherbourg in Ham- I burs; Pre«. Monroe. Cherbourg. 2 22. februarja; j Mongolia. Cherbourg In Hamburg: Han- > Fa. Cherbourg in Hamburg; Rous i Ho a ; Havre. . M. februarja: 'i Volendam. Boulogne In Rotterdam; t upland, Cherbourg; Pres. Fillmore. Cher- I * bnurg In Bremen. 28. februarja« ,! Conte Rosso. Reno«: Pres. Van Buren ; PherbourB; Seidlitz. Bremen. i 1. marca: Mount Clinton. Hamburg; Minnekah- ; da, Cherbourg in Hamburg. 3. marca: 1 1 I»n>s. Harding. Bremen in Cherbourg;', rtyndam. Boub^jfne in I'otterJam; Krwn- ' 'and. Cherlx>urg in Antverp. }. marca: Pittsburgh. Cherbourg in Bremen. , marca. Pres. Polk. Cherbourg: Taormlnx ^ "eno: Paris. Ha\-re: Antonio. CJiertourg , S. marca: 1 Chicago. Havre; Itaern. Hamburg. 1 CU^ARQ I W^ANCHOR V JUGOSLAVIJO; v 9 dneh. Vaak tsrek odplaje edeo OMrtkik velik ae« ' AQUITANIA..................48,647 ton MAURETAN1A............. 30.704 ton BERENGAR1A............... S2.022 ton SazkoSne kabine tretjega razreda z 2. 4. 6 posteljami.. Krasne obednice. kadilnice In počivališča. Pokrit promenadni krov. Izborna. hrana. Domače udobnosti. Nobene skrbi. Nobenih posebnih stroškov za to. drugih nnvo«1il vprašajte najbliije--n aperita v rnestu ali < l»olt« i. CUNARD-ANCHOR i L,NE tv 25 Broadway l Xifa-ri J j New York ZNIŽANE CENEi Iz NEW YORK A v TRST (preko Genove) Najbo(jia in najkrajia pot po Srcdozem-tkem morju z našimi -eličastnimi parniki. America ...... 7. feb.; 21. marca $70.00 CIULIO CESARE ....... 17. feb. $34.00 in $r».0rt davka. IMribne kabine tr»-tjf-Kii. nizri-tla z 2. 4 in '1 posteljami za družine in ženske, j Pri okusnih občilih je vino brezplačno. j j '/..i podrobnosti vprašajte našega, ag.-nta v vaAem uiestu ali pa naravnost pri I ifavigazione Generale italiana Italia-America Shipping Corporation i State Street General. AgenM New Ycrk N;iSi zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska ^anka, Belgrad in njene podružnire v Zagrebu. Ljubljani. Sarajevu. Hobrovniku. — Splitu. Novem Sadu in -Sibeniku. — ( »OVERTISE IN "GUA8 NARODA" i NAZNANILO IN priporočilo. I * _ CtnjTmu nnnt^n'kooi "tfl«so Naroda" v fir/^tvi (»hi« 'mz:«uj.'i mo, da jih f»*vtl ai jcas»t «i»ri i i* | Mr ANTON /JIMCIC katiri jP pooblJiic^ii rtntMr.it- fi/i-j ročni no zu omA list, /atoraj pr-^i , mo rojake »J« mu 5rr!i't.nr ■ ruogo?e risk! ^l^vrn"- Piiblishins? t'«- FRENCH m IMewYorlc M HIŠ* Plymouth Havre—Petria Hitra rklta v Jiicslatijo. ROUSILLON ... 22. feb. PARtS .... 7. marca CHICAGO .... 8. marca FRANCE .... 14. marca Izborne udotnCsti — kabire za 2. 4 m 6 oseb, umivalnica in tekoča vod.t v vsakem prostoru—jedilnica, kadilni. ca. Vino in divo brezplačno. Posebni vlak vzame potnike in prtljago do dolo£eneqa kraja, prekoTrsta ali Havre. Na vlaku iz H a vre jetolmač. OtUot* m pri Uk-bra ifnti ali »ti: KCMPAMJSKI PISARNI 19 State St.. New York City 10. marca; Majc-j^if. rherUourg: George Washing ton. Chertoours in Bremen; Tyrrhenia. Cherbourg ii". Hamburg. 14. marca: črt ita. Cherbourg in Hamburg: France, Havre: Pres. Carfleld. Cberboura: Vorck, Bremen. 15. marca: Mount Clay. Hamburc: ^fanohuria. Cherbourg i:i Hamburg. 17. marca: Pr«-s. WilsVin. Trst: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen: Noordam. Boulogne in Rotterdam: Finland. Cherbourpr in Antverp. 20. marca: | Aqultnnin. Chertourg. 21. marca: I America. Genoa: Canopic. Chefbourg in Antverp; Hannover. Ureinen. 22. marca: | Zeeland. Cherbourg in Antverp; Thur-ingia. Hamburg. j 24. marca: New Amsterdam. Boulogne jn Rotterdam: Albania. Cherbouig; Pres. Arthur. I Cherbourg in Biernen. 27. marca: I^apland. Cherbourg in Antverp. . 28. marca: j Paris. Havre; Hannover. Bremen; Sam- ! land. Hamburg: Pres. Monr Cherbourg. 29. marca: Roirsillon. Havre: Mongolia. Cherbourg in Hamburg. Monut Carroll, Hamburg. 31. marca: Majfstic Cbeibourg: Volendam. Boulogne in -Kotterdum; Orca. Clietlwurg in Harnbure: Pelinar«.. Cherbourg in 11 :cm - burg; Saxonia, Cherlxjurg in Hamburg: Pres. Plllmore. Cherbourg in Hremen.