POŠTNINA PLAČANA
r
v
i»:
A’
i«
A’
i»
lil.
iff
1»
m-
:
ž«
s».
!<
ir
ol-
ii«
l<r
lil
i»
ii'
iff
id-
ini
5
D«:
tl
KT
6
Sl
l
d-
#-
»i
a
?»
jt.
o',
t
1>
l«
0.
m:
ti
5f
a-
t
s
t
ti
A
*
. i
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45.— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40— LIR.
rt
Leto II. št. 26
Trst 18. septembra 1948
.Cena Ur 15
Na Tržaškem sejmu
Gospodarska ali politična propaganda ?
nekoliko opogumilo in se pokazalo s stojnico »Državna prodaja Svobodnega tržaškega ozemlja«.
Uradni začetek Tržaškega sej-'na je bjj v zadnjem trenutku od-°*en za tri dni, neuradni pa Za en dan, da bi predstavniki 'toenovane krajevne oblasti lah-Prisostvovali kričeči manile-s‘aciji v Rimu za revizijo mirov-[*e Pogodbe in priključitev Trsta . Italiji na dan 15. septembra, to je Prav na dan. ko bi se moral odpreti sejem.
Vodstvo Tržaškega sejma, ki Posluje pod okriljem začasnega baškega mestnega sveta, — ki Je bil tudi imenovan in v kate-rem večina tržaškega prebival-pv'a sploh ni zastopana — se je _°rej odločilo za preložitev za-Petka sejma iz čisto političnih raz-ogov — da bi tudi po svojih mo-Cefl Prispevalo k agitaciji, katere Pspeh bi pomenil gospodarsko pro-Past Trsta. Ta korak je seveda osupnil pretežni del tržaških gozdarskih krogov, ki je odločno Za ohranitev Sto-ja, ker vidi v Ploj bistveni pogoj za izvrševanje tiste naloge, ki je dana tržaške-P*u Pristanišču že po njegovi na-ravni legi, pa tudi po zgodovin-skem razvoju in volji 21 držav, Podpisnic mirovne pogodbe z Ita-!i°; njegova naloga je v tem, a omogoči podonavskim držaju izhod na morje in posredu-uied njimi in čezmorskimi deklami.
Prirejanje mednarodnih sejmov ,e že stara navada in običaj je Pdi, da se sejmi vršijo skoro ved-P° v istem času, da se na ta na-'!n lažje vpeljejo v poslovnem ''Otu. Toliko bolj pa je gospodarno kroge iznenadila odložitev ^ejma v zadnjem hipu, ker je bil ran začetka uradno napovedan ‘n razglašen v mednarodnem sve-
Hiti letošnji Tržaški sejem ni Prekorači; meje itailijansko-jugo-j' uuansko-tržaš/ce prireditve• Osta-e države so zastopane v tej ali ru9i stroki z eno ali dvema yrdkaniu. Zunanja oprema na-®ulja vtis do neke mere večje alnosti in dognanosti, sicer smo vsakem pogledu ostali pri sta-^rn' Ker se je zabavni del s fol-°rom preselil s. »Pomorske po-p^’e« k Sv. Justu, je ostalo za ®Ve gospodarske stroke nekaj J? Prostora, tako da ni letos lUtiščg tako nabasano. jj. tržaški sejem bi pač moral pri-^ ZaH gospodarsko vlogo Trsta j J trgovinsko pomorsko in jjj Arijsko središče, ki veže naravno zaledje s čezmor-T1* deželami, zlasti pa z Bliž-le^ vzhodom in proizvaja za za-int*' Razstava naj bi privabila jj eresente iz vseh teh dežel in izrn Pokazala, kakšno blago lahko ni	v medsebojni trgovi-
svoje vloge Tržaški sejem Sflsedanji obliki ne more izpolniti, Iti}- Zaledje razen Jugoslavije in str lJe	ni zastopano; z dtrugt
It tudi ni dovolj nakazano, s;,.3 1 ahko Trst nudi kot industrij-°^dišče in pomorska luka v .lrni čezmorskimi zvezami. rQ, ?k°r rečeno, prevladujejo na Trst avi Italija, Jugoslavija in Trsfj ^e*°s se opaža stremljenje ie
■ ny.1	"	OC VrpU-A-U- OH C // tv J t. /t/ C
a’ da stopi malo bolj v ospredij sv°Hm gospodarstvom, Zdru-suor ^dravske ladjedelnice so s Prj^ P odjetji, ladjedelnicami Sv v- Marku in strojarno pri Zenah^y^11’ Fa ®Tržaški ar« n°st 9 v*d!nejše zastopani; pozorih vzbuja velik ladijski Diese-Sy Ptotor, delo strojarne prt Podi Udreju. Tudi druga tržaška
fn.. ‘ U IZ T)<iph etmlr ZrVrTfCVr Tri-
iz vseh strok, kakor In-se '~v*tur, Rosenfeld, Stegu itd., Men ,l*y° letos bolj uveljaviti. Priv^dPravniškimi podjetji te Prom t ?arisi.iev zemljevid vseh lp(ij e n'h zvez v tržaškem za-xvoy Pa tudi »Adriasped« ima Trigšk- st°jnico" Plovna družba italij * Ll°Vd, ki je kot nedavna Pad\ns^a državna lastnina pri- ’ ožemi ■ Sv,obodnemu tržaškemu »o r;.?e na sejmu med še ved-liav * i'anskimi podjetji »Ita-Svn h~.,Adriatica« in »Tirenia«.
u°bocin0
tržaško ozemlje se je
Bogato je zastopana italijanska industrija, ki nima na sejmu nobenega močnejšega tekmeca, kei ni zastopana nobena izmed industrij v državah tržaškega zaledja, ne češkoslovaška, ne švicarska, ne nemška- Tako je bilo lani, tako je letos. Vodstvo velesejma, ki je v bistvu v rokah tržaške občine, oči-vidno to hoče in želi, da tako Ostane iz političnih razlogov. Kako to na pr., da so češkoslovaška podjetja prejela vabilo šele v zadnjem hipu? Jugoslavija sama razstavlja predvsem kot agrarna dežela samo pridelke in izdelke, ki se izvažajo, kakor les, vina, tobak in rude. Pod tem geslom je bila letošnja jugoslovanska razstava tudi organizirana. Ameriška industrija sta skromno zastopani samo po tržaških agentih.
Okusna razstava priča o uspehih Jugoslavije.
Jugoslovanski razstavni oddelki so okusno urejeni in delujejo brez vsake vsiljivosti ter prihajajo letos bolj do veljave kakor lansko leto; tako oddelki za folkloro, rude, les in kemične proizvode, Jugoslaviji je bilo letos dodeljenega tudi nekaj več prostora (okoli 550 kv. m). Glavni napisi po jugoslovanskih oddelkih so dvojezični (slovenski in italijanski). Jugošlovflnske tvrdke razstavljajo pod - okriljem Trgovinske Zbornice FLRJ v Beogradu, ki daja na sejmu tudi zaželena pojasnila, aranžiral pa je -razstavo Hrvatski oglasni zavod v Zagrebu.
Porriena jugoslovanske udeležbe ne smemo ceniti po številu zastopanih tvrdk, ker so bile industrija, trgovina in rudarstvo podržavljena, in nastopajo osrednja drr žavna podjetja kot predstavniki vsakega sektorja, ki vključuje nešteto drugih podjetij. Tako zastopajo osrednja podjetja »Slovenija les« (Ljubljana) »Export drv o (Zagreb) in »Jugodrvo« (Beograd) vso lesno izvozno panogo. Naravna bogastva mlade države, les, rude, kamni, zdravilna zelišča itd• pa tudi napori jugoslovanskih narodov, da bi jih dvigJ nili iz zemlje so nazorno prikazani. Tudi letos se odlikujejo jugoslovanski usnjarski izdelki in krz•> na, ki uživajo mednarodni sloves. Med kemičnimi proizvodi opaziš steklo, kristal, klej, kavstično sodo itd.
Poleg sumih industrijskih izdelkov, ki postajajo očividno vedno boljši, pričajo tudi številke o ogromnih naporih, uspehih in načrtih jugoslovanskih narodov, kakor na pr.: proizvodnja surovega železa l. 1939 100.000 ton, na koncu petletke l. 1951 555.000 ton (povečanje 545%), proizvodnja cinka l- 1939 4,918.000, l. 1951 20 milijonov (407%), bakra 42.000 in 80.000 (93%), svinca 11-000 in
65.000	(591%), kavstične sode
13,919 in 35.000’(252%).
Ze po teh številkah, ki ne pona-zorujejo naporov za dvig kmetijstva in elektrifikacije dežele, lahko sklepamo, v kak o- bogati o premi se bo Jugoslavija pojavila na Tržaškem sejmu l. 1951.
Češkoslovaško predstavlja tvrdka »Sana« iz Prage, ki izdeluje voščene proizvode, lake in dišave.
Pri vseh svojih nedostatkih pomeni Tržaška razstava vendarle korak napr’ej na poti k obnovi tržaškega gospodarstva.
L. B.
PRI SV. JUSTU
Oddelek pri Sv. Justu ie namenjen predvsem prehranbenim izdelkom. Tu so razstavi e svoje izdelke med dragimi tud1, vse tržaške tvornice likerjev in ostalin alkoholnih pijač- Neka tvrdka iz Beljaka je sestavi’a leseno hišico, za katero se zanimajo z asti tržaški brezdomci. Hišica s 4 Prostori (55 kv- m površine) bi sta-a fco Trbiž nekaj nad 800.000 lir. postavljena v Trstu pa po'drugi milijon- Najlepši kot pri Sv- Justu predstavljajo gotovo 4 jugoslovanske stojnice zgrafene v narodnih slogih (slovenskem, hrvat-skem in srbskem), v katerih raz-
Nevarnost s severa
stavljajo Slovenija, Hrvatska in Srbija svoje kmetijske pride ke (sadje, vina in likerje), v četrti pa je nastanjena točilnica zapeljivih pijač. — Cehoslovaška prikazuje svojo proizvodnjo čokoladnih izdelkov.
MNENJE IN NAČRTI VODSTVA
Predsednik družbe za tržaško razstavo g. Mediano je v razgovoru s tržaškimi novinarji poudari; predvsem težkoče, na katere so nal etel i še neizkušeni organizatorji prireditve: ovire na državnih mejah, pomanjkanje prenočišč za razetavlialce in obiskovalce, pa tudi hirakratični postopek v sami organizaciji razstave.
Za bodočnost se že zdaj snujejo razni načrti (zgraditev paviljonov, kij er bi med drugim dobili svoj stalni sedež vsa inozemska gospodarska zastopstva ter trge vinski muzej). Vsekakor gre za ogromne investicije, ki bi verjetno za zdaj prekašale zmogljivost tržaškega gospodarstva.
Na ’etošnjem sejmu so zastopane Svobodno trž. ozemlje, Italija, Jugoslavija, Češkoslovaška, ZDA, Avstrija, Švica in Madžarska.
ZGLED IZ BARIJA
Bari je letos napel vse sile, da bi uspel njegov »Sejem Bdžnjega Vzhoda«. Rimski gospodarski list »II Globo« je barskemu sejmu posvetil posebno številko, ki vsebu-‘je tudi do* * * * * * 7 * 9 * *g članek v srbohrvaščini »Novi vidici prometa in trgovina s Istokom«.
Ali bi to bilo mogoče v Trstu?
Tranzit čez Italijo v Trsi
Uprava Italijanskih državnih železnic je nedavno- odredila, da se mora za prevoz blaga v tranzitu čez Italijo, namenjenega V tržaško prosto luko, plačati vo-zarina p-o- tarifi za tranzitni promet, in sieter z odstopom tujih »čvrstih« valut (ameriškega dolarja in švicarskega franka). Gre za blago-, ki prihaja iz inozemstva ali je namenjeno v inozemstvo čez italijansko ozemlje in torej pride v -krajevno potrošnjo. Za kavo n. pr, ki bi prispe’a v Genovo in bi bila namenjena v tržaško prosto luko,, je treba p’a-čati: Genova — tržaška prosta luka v Novi luki 7,20 švic. £r. (v italijanski- valuti 1.059 lir računajoč 1 švic. frank po železniškem tečaju- 147.—• lir). Za prevoz 1 tone lesa v tranzitu iz Trbiža v prosto luko v Novi luki plačaš 15„96 švic. fr. (,v italijanski valuti 2363 lir). Razlika med to tarifo za tranzit in navadno, ki se uporablja, ko gre za blago na-; m-enjeno krajevni potrošnji, je -precejšnja. Tako -znaša- vozarina j po drugi tarifi (za krajevno po- j trošnjo) v prvem primeru (Ge-1 nova -— Trst) 612 -lir, v drugem pa 1.357 lir.
Kakor poroča »Astra«, preučujejo zdaj Italijanske železnice način praktične uporabe nove tarife, ki bi najmanj prizadel tržaško trgovino.
Delegacija Jugoslovanske izvozne banke v Trstu
Prve dni septembra je pričela poslovati v Trstu (ul. Cicerone 8
I.	nad.) delegacija jugoslovanske »Izvozne in kreditne banke a. d, Beograd«, ki bo vodila račune v zvezi z blagovnim prometom med angloameriškim področjem STO-ja In .bližnjim jiigoislovantidm zaledjem Trsta. Gre za omejeno obmejno trgovino, ki zajema z'asti m ek o, sadje, ribe in meso in ki $e vrši izven ital'jan-sko-jvgoslo-vanske-ga klig-inga, v katerega so nedavno vključi1 i tudi ang oame-riško področje STO-ja. Omenjene bančne posle je d os'e j začasno vodila družba »UIVOD«.
Za bančne operacije, ki se nanašajo na blagovno izmenjavo v okviru ita’ ij ansko-jug-os' o-vanskega trgovinskega sporazuma sta pri stojni kakor doslej Jugoslovanska narodna banka in Banca d’Italia Bančne posle za kompenzacije med področjem A in B STO-.'a izvršuj e še vedno Istrska banka v Kopru in podružnica Italijanske banke v Trstu.
Avstrija preti Trstu s severnimi pristanišči
«Die Pressoi (28. avgusta) se pritožuje, da mora Avstrija plačevati pristaniške usluge v Trstu s čvrstimi devizami, medtem ko je ZVU dovolila Cehoslovaški za poravnavo pristaniških uslug kredit v višini 200 milijonov dolarjev. V smislu dogovora bo Cehoslovaška poravnala ta kredit z izvozom blaga v Trst. Na ta način prihrani Cehoslovaška devize, Avstriji pa se godi toliko večja krivica, ker je njen promet skozi tržaško pristanišče zdaleč večji kakor promet Cehoslovaške (Pri tem ne smemo pozabiti, da gre predvsem za ameriško pomoč Avstriji, ne pa za pravi trgovinski tranzit, kakor v primeru Cehoslovaške. Tako je iz Trsta odšlo po železnici v Avstrijo n.pr. v juniju tega leta 69,587 ton blaga, prispelo pa je iz Avstrije samo 9.004 ton. Na Cehoslovaško pa je bilo odpeljanega v istem času 7.069 ton, medtem ko je Cehoslovaška izvozila čez Trst blaga za 6.373 ton, tako da je češkoslovaški tranzit skoro popolnoma uravnovešen. Ko preneha ameriška pomoč Avstriji, je jasno, da se bo avstrijski tranzit silno skrčil. Prip. ur. «Gospodarstvo«.)
«Die Presse» opozarja nato Tržačane, da se An^ers in Rotterdam toliko bolj potegujeta za srednjeevropski tranzit, odkar ju je angloameriška gospodarska u-prava JEIA izločila iz nemškega zaledja. Ti dve pristanišči dajeta možnost, da se pristaniške usluge poravnajo v kliringu in torej ne zahtevajo čvrstih deviz. Iz tega sledi, da bi Avstrija lahko obrnila Trstu hrbet in usmerila svoj tranzit čez omenjeni luki.
Tržaški poslovni svet se te nevarnosti zaveda, ugotavlja «Die Presse». Zato zahteva, da se tudi z Avstrijo zaključi podoben sporazum, kakor ga ima Cehosiova-ška. Od tod tudi misel, da bi se v italijansko-avstrijski klirinški sporazum, za katerega so v teku pogajanja, uvedla določba, ki bi Avstriji omogočila poravnavo pristaniških uslug v Trstu v kliringu.
«Die Presse» skuša odbiti «vme-ševanje (ingerenco), ki pripada ZVU v Trstu» in prepustiti odločitev italijanski vladi, ponavljajoč, da je Avstrija zdaleč najvažnejši klient tržaškega pristanišča in da konkurenca iz Rotterdama čedalje narašča.
Izvajanja avstrijskega lista so nov dokaz, kako usoden pogrešek je storila ZVU, ko ie sklenila Z rimsko vlado marčne gospodarske sporazume in si ie za čas njihove veljavnosti popolnoma zavezala roke 12 zunanji trgovini. Skoda, ki ie bila s tem prizadeta tržaškemu pristanišču, ie. neprecenljiva; saj odločajo zdaj o vprašanju tržaškega tranzita, ki je eden glavnih virov tržaškega gospodarstva, 22 Rimu, kier_ so vedno dajali prednost italijanskim pristaniščem, kakor Benetkam in Genovi. Na drugem' mestu omenjamo, daJ se postavljajo v zadnjem času, po zatrdilu nekega tržaškega lista, zapreke tudi Ce-hoslovaški, ki bo rada poravnala ■ pristamiške usluge z izvozom blaga v Trst. Vse to po želji rimske vlade.
Avstrijska prosta cona v Bremenu ?
Po poročilih iz nemških virov so avstrijski zasebr^ gospodarski krogi stopili v stik s predstavniki nemškega pristanišča v Bremenu, da bi potipali, pod kakšnimi pogoji bi bil Bremen pripravljen odpreti posebno prosto cono ža promet z Avstrijo. Dosiej še ni bilo mogoče zadeve popolnoma razčistiti. Ni se gotovo, ali bo tudi avstrijska vlada uradno postavila svoj predlog. Zdi se, da je pobudo za ta korak dalo Združenje avstrijskih trgovinskih zbornic.
Hamburško pristanišče se naglo obnavlja
Hamburg, ki je bil med vojno strahovito razrušen se hitreje obnavlja, kakor so računala konkurenčna pristanišča na severu in jugu. Tako Je razvidno iz poročila Goeteborške banke, da so Svedi računali, da bi Goeteborg lahko prevzel del hamburškega prometa, z druge strani pa so Danci napovedovali hitrejši razvoj pristanišča v Kopenhagenu, ker so računali da ne bo Hamburg nikdar več prišel do nekdanje veljave. Na severu sta zaradi izločitve Hamburga iz svetovnega pomorskega prometa mnogo pridobila Rotterdam in Anvers, ki sta potegnila nase del tranzita iz srednjeevropskih držav, kakor iz Češkoslovaške in Avstrije. Svoje je seveda storila tudi konkurenca Sčečiua, Gdinje in Gdanska.
Na jugu ni Trst sam prav nič izkoristil izredne konjunkture, ki jo je prineslo razrušenje njegovega najnevarnejšega tekmeca na severu Hamburga, ker ni pokazal iz raznih vzrokov nikakšne lastne iniciativnosti po vojni. Več ali manj umetno ustvarjena politična napetost je paralizirala vsako pobudo.
Zamujena prilika se ne vrne več. Hamburg se naglo postavlja na noge, kakor nam kažejo naslednji podatki: danes je v obratu v hamburškem pristanišču že 469 dvigal, dalje 2 pritrjena in 9 plavajočih žerjavov za dviganje težkih tovorov, t.j. obnovljeno je že 54% predvojnih dvigalnih naprav. Za pristajanje velikih čezmorskih parnikov je na razpolago 2.30C m obali (46% predvojne dolžine) in 60 pristajališč (89%). Se bolje je preskrbljeno za srednje velike in manjše ladje. V prosti luki je že na razpolago 270.000 kv.m skladišč in površina samih lop ob pomolih znaša že 275.000 kv.m (40% predvojne).
Predvojno je imel Hamburg eno najbolj razvitih mrež čezmorskih prog. Čeprav se je izvozna in uvozna trgovina začela razvijati prav za prav šele lansko leto, pristajajo danes v hamburškem pristanišču ladje že 50 inozemskih plovnih podjetij. Največ ladij odhaja zdaj v Severno Ameriko t.j. 24 na mesec; te
proge vzdržuje 12 plovnih družb. 22 ladij odhaja mesečno v vzhodno Azijo, vzdržuje jih 16 družb. Vozni red pomorskih zvez s sredozemskimi pristanišči navaja 15 odhodov iz Hamburga, za zvezo z Južno Ameriko pa 7. Poleg teh prog vzdržuje 29 plovnih družb zveze s severno Evropo in s pristanišči ob Severnem morju; vozni red navaja 90 odhodov v tej smeri na mesec. Doslej so obnovile svoje delovanje 4 nemške plovne družbe.
V prvi polovici tega leta se Je število prispelih ladij dvignilo na 3.820, to se pravi da se je povečalo za 2.311 v primeri z lanskim letom medtem, ko je prispelo v Bremen 1.005 ladij več kakor lansko leto. Tonaža se je povečala na 7,70 milijona NRT (netto reg. ton), medtem ko je lansko leto v tem razdobju znašala 1,4 mil. ton. Tonaža v Bremenu je dosegla letos 2,79 milijona BRT (brutto reg. ton), lansko leto pa 2,28 mil. ton. V teku prvega polletja so letos prispele v Hamburg ladje 23 raznih narodnosti. v Bremen pa ladje 15 raznih narodnosti. V Bremenu prevladuje ameriška zastava (47%), medtem ko ne zavzema v Hamburgu nobena zastava monopolnega položaja.
Nemški gospodarski tisk gleda optimistično na bodoči razvoj Hafn-burga, računajoč zlasti na hitrost in varnost v opravljanju poslov.
VPISOVANJE V SLOVENSKE STROKOVNE SOLE
Vpisovanje dijakov na sloven-
sko dvorazredno trgovsko nadalje-
valno šolo in slovensko industrij-
sko tehnično srednjo šolo v Tr-
stu se vrši vsak dan od 10-12 ure
v tajništvu slovenskega učiteljišča
v Trstu, v ul. Lazzaretto Vecchio
9 / II do 20. septembra.
Za vpis so potrebni naslednji osebni podatki:	ime in priimek
dijaka, ime očeta in matere, kraj in datum rojstva, bivališče staršev in dijaka ter šolska izobrazba dijaka. Na omenjenem mestu bodo dijaki in starši dobili tudi vsa potrebna pojasnila.
Tržaški tribut Italiji
Neki tržaški list je nedavno poročal, da je Cehoslovaška ponudila Trstu, da bi poravnale stroške Za usluge u tržaškem pristanišču z izvozom čevljev. Severna pristanišča sprejemajo tdkšen način poravnave, samo da si zagotovijo klientelo iz srednje Evrope. V Trstu so češkoslovaško ponudbo odbili, ker so to zahtevali italijanski tovarnarji čevljev. Na podlagi gospodarskih sporazumov med ZVU in Italijo (marca 1948) odloča o takšnih zadevah rimska vlada, s katero je ZVU v stiku pd Italijanski gospodarski delegaciji v. Trstu. Češkoslovaški čevlji bi bili cenejši kakor so izdelki italijanske industrije in tržaško pristanišče bi si na ta način zagotovilo del češkoslovaškega tranzita, ki bo per slej primoran iskati) drugo pot — skozi pristanišča, ki bodo češkoslovaško ponudbo rada sprejela.
Navajamo drug primer, ki nam nazorno kaže kakšen tribut plačuje Trst Italiji, ker mu ne dajo, da bi se iztrgal iz italijanskega carinskega sistema in se prerinil do gospodarske neodvisnosti, čeprav mu te pravice izrecno priznava mirovna pogodba z Itali j o.
Velika ameriška 'izvozna tvrdka »Export Finders Bureau«, New York, je ponudila nemškim tvrdkam v. zapadnih conah razne vrste blaga, od železnih in kemičnih izdelkov do raznih vrst živil in radijskih aparatov. Med ponujenimi radijskimi aparatis je IB raznih tipov, »ki kljubujejo tudi najstrožji kritiki«, kakor pravi ponudba. Najcenejši aparat stane! 9,50 dolarja (niti ne 6.000 lir), najdražji 31 dolarjev (okoli 19.000 lir). Srednja vrsta, to je 6-cevni
aparat stane 23,65 dolarja (okoli 8.190 lir. računajoč dolar po 600 lir).
Jasno ie, da bi ameriške tvrdke po istih cenah ponudile radijske aparate tudi svobodnemu tržaškemu ozemlju. Toda kaj bi dejalo italijansko ministrstvo 'za zunanjo trgovino, ko italijanske tvrdke prodajajo v. Trstu aparate po cenah od 35.000—80.000 lir. Da se laJiko ohrani italijanska industrija radijskih aparatov, ki sestavlja aparate iz kosov, izdelanih v tujini, mora tržaški potrošnik plačevati Italiji pošten tribut, tako nekako kakor so ga plače-valle tržaške ladje Benetkam, ko so še gospodarile na jadranskem morju.
Mar mislite, da v Trstu nimamo tehnikov, ki bi sestavljali radijske aparate iz tujih kosov in bi lahko osnovali novo industrijo, ki bi Trstu prinesla novega 'zaslužka? Prav ta namer, je bil tistih, ki so ustanovili Sto in določili, da se Sto ne sme' gospodarsko združiti z nobeno državo.
200 lesenih hiš za Argentino. Trgovinska pogodba med Švedsko in Argentino je bila dopolnjena s sklenitvijo nove kupčije. Gre za dobavo 200 hiš iz švedskega lesa Argentini, v vrednosti 2 milijonov švedskih kron. Način
plačila še ni bil določen.
Biconija — Belgija — Argentina. Iz Berlina! poročajo.- da je bil med Biconijo, Belgijo in Argentino sklenjen tristranski dogovor, po katerem bo Argentina; dobavljala Belgiji za 2,5 milijona dolarjev mesa in žita. Belgija bo dobavila Argentini v zameno rezila in precizijsko orodje, ki ga bo kupila v Biconiji.
NEMČIJA-AVSTRIJA-JUGOVZHOD
V zadnjem času se Avstrija in Nemčija vedijo bolj uveljavljata v Podonavju in jugovzhodni Evropi, t. j. v državah, s katerimi sta bili pred vojno trgovinsko tesno povezani. Avstrija je nedavno sklenila trgovinsko pagod-bo s Cehoslovaškoi in Madžarsko, Zapadna Nemčija je prav tako zaključila trgovinske pogodbe z Madžarsko in se zdaj pogaja -s. Cehoslovaško. Vzhodna Nemčija' pa je že itak v dobrih gospodarskih stikih e podonavskimi državami. Na drugi strani se vedno bolj' razvija tudi trgovina med Avstrijo in Zapadno Nemčijo.
Tako je bil med tema državama nedavno sklenjen sporazum za- dobo enega leta, ki predviden va izvoz nemškega blaga V vrednosti 16 milijonov dolarjev, uvoz avstrijskega blaga pa M vrednosti 21 milijonov. V prvih petih mesecih je Avstrija uvozila iz^Biconi je za 160 milijonov šilingov, (17 odst, vsega uvoza)',, izvozila pa za 52,6 milijona šilingov (5 odst. izvoza), Avstrija bo po novi pogodbi izvažala predvsem magnezit, papirnate izdelke, železniške vagone in kemikalije, dalje grafit, talk, posebno jeklo za izdelavo orodja in aluminij, uvažala pa bo hmelj, stroje za obdelovanje lesa, papir, stroje, za opremo rudnikov,, kemikalije, zdravila, razne cevi, motoma ko-lesa, fotografski papir itd.
Trgovinska politika ameriške VU v Biconiji ie doslej ovirala, gospodarske stike med Biconijo in podonavskimi državami d zadnjem Sasu pa je —■ kakor zatrjujejo nemški gospodarski listi ■— bolj naklonjena tem stikom. .Sklenitev trgovinske pogodbe med Biconijo in Madžarska, ki je bila ratificirana konec avgusta,
V Beogradu so bila zaključena pogajanja za- sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo, ki so se začela junija meseca na Dunaju. Iz avstrijskih listov navajamo naslednje podrobnosti o novi pogodbi:
Gre za klirinški sporazum za dobo enega leta d- septembra 1948 — 31, avgusta 1949); mogoče pa so tudi kompenzacijske kupčije, ki jih sporazum omejuje,"v kolikor vsebuje seznam kontingentov raznih vrst blaga, ki se ■smejo izmenjati samo za kontingent1 * * * določenega blaga. Pogodba je bila sklenjena na dolarski osnovi in zajema izvoz in uvoz v skupni vrednosti 44 milijonov dolarjev. Za primerjavo navajamo, da znaša vrednost izmenjave, ki jo predvideva nedavno -sklenj ena češkoslovaško-aVstrij ska pogodba 400 milijonov šilingov (2 milijardi češkoslovaških kron, odnosno 40 milijonov dolarjev)., računajoč po uradnem tečaju šilinga). Avstriisko-madžarsfca tr goviniska pogodba predvideva izmenjavo v iznosu 10 milijonov dolarjev. Za obračunavanje z Jugoslavijo bosta odprta diva računa, glavnil .Iti postranski. Pod drugi račun, ki je omenjen na 3 milijone dolarjev, spada drugovrstno blago.
Izvozni seznami so na obeh straneh zelo obsežni. Avstrijski seznam ima 150 postavk;, med temi so stroji vseh vrst, traktorji, elektrotehnični material, orodje za obdelovanje lesa, kolesa,, fino jeklo, sulfiti, natronova. celuloza, rajonsko predivo itd. Jugoslavija bo izvažala v Avstrijo, baker, cin, svinec, živo srebro,, krom, mangan, železniške hrastove pragove in razne vrste lesa. Avstrijski tisk se veseli uvoza jugoslovanskih živil. kakor prašičev, konj za kol, sladkorja in jajc. da-IV koruze' in krme (sena za živino). Ob tej priliki je bilo rešenih tudi mnogo drugih gosnodar-sko-finančnih vprašanj. »Wiener Boersen kurier« se nada1 ..da bo nova pogodba z Jugoslavijo pripomogla k poglobitvi tradicionalne trgovinske izmenjave blaga med Avstrijo in jugovzhodnimi evropski m ii državami ki bo v korist vseh pogodbenikov. Pogodba je začasno stoppa V veljavo 1. septembra in čaka na ratifikacijo! V smislu pogodbe se bo, ustanovil mešan juigoslovansko-avstrij-ski odbor, ki bo preuči1 trenutne potrebe in morebitne izpremem-be.
PROIZVODNJA	KROGI JC-
NIH LEŽAJEV V AVSTRIJI._ S pomočjo novih ameriških^strojev je tovarna krogličnih ležajev V Stevru dvignila proizvodnjo na
300.000	kosov mesečno. Tovarna bo v kratkem prejela več novih ameriških strojev.
IZMED CSR IN AVSTRIJO
Nova trgovinska pogodba med Cehoslovaško in Avstrijo predvideva zamenjavo blaga V vrednosti 2,2 milijarde češkoslovaških kron. Veljavnost pogodbe ie določena
kaže po mnenju teh listov namen ajngloameriške VU pospešiti trgovino z jugovzhodnimi državami. Madžarska ie že v začetku tega leta ponudila zapadni Nemčiji razna živila, toda JELA (an-gloameriška gospodarska uprava) je to ponudbo zavrnila. Sedanji sporazum med Madžarsko in zapadno Nemčijo predvideva tudi uvoz živil iz Madžarske.
Zapadna! nemška oblastva so že pripravila seznam blaga, ki bi prišlo v poštev za izmenjavo s Cehoslovaško in ga poslala v Prago. V Zapadni Nemčiji pričakujejo zdai češkoslovaške ponudbe.
NEMŠKO GOSPODARSTVO HOČE NA JUGOVZHOD
Nemški gospodarski tisk javlja, da je Angloameriška gospodarska u-prava v Biconiji JEIA prišla do zaključka da je treba pospešiti trgovino med zapadno Nemčijo in vzhodnimi evropskimi državami. Tako so predstavniki JEIA pri pogajanju za izvedbo Marshallovega načrta v Parizu poudarili, da bo JEIA s svoje strani napravila vse, da se navežejo gospodarski stiki med Biconijo in jugovzhodnimi državami, ki se niso priključile Marshallovemu načrtu, ker si ni mogoče zamisliti poživitve medevropske trgovine brez udeležbe teh dežel. Ker ne more zapadna poluta (Amerika) prevzeti skrbi zapadne Evrope z živili za neomejeni čas, je treba vse storiti, da se Nemčija zopet poveže z živilskimi izvozi v jugovzhodnih državah. Z druge strani so Nemčiji tudi potrebni vzhodnoevropski trgi za plasiranje njenih industrijskih izdelkov.
na eno leto. Pogodba predvideva, da bo Avstrija plačevala del češkoslovaških dobav v . dolarjih. Cehoslovaška bo dobavila predvsem premog in industrijske izdelke, Avstrija- pa ‘surovine in polizdelke.
V čigavih rokah ie DDSG ?
Na nedavni donavski konferenci vi Beogradu je bilo govora tudi o znani avstrijski rečni plovni družbi DDSG (Donau — Dampf Schiffahrts-ge-sellschaft ), ki ima svoj sedež na Dunaju in je bila ustanovljena že 1. 1830 na pobudo nekega angleškega inženirja.
Vprašanje lastnine tega podjetja ki ie pred prvo svetovno
vojno imelo v rokah večino ladij na Donavi, je danes sporno, ker se je po, drugi svetovni vojni o-gla-sila Sovjetska' zveza, češ, da pripada DDSG njej kot nemška imovina. Kako je prišlo podjetje v roke nemškega Reicha?
Pred letom 1938 (pred priklju-
Načrti ZVU
v okviru Mllma plana
ZVU je izdala poročilo o uporabi Marshallove pomoči (18 milijonov dolarjev) za finančno leto 1. julija 1948 do 30. junija 1949, Iz katerega ponatiskujemo naslednje podatke:
Pomoč, ki jo predvideva Marshallov načrt ERP do 1952 leta ima namen omogočiti evropskim državam, da se dotlej postavijo na lastne noge. Zato se mora iz izkupička za blago, ki ga posamezne države prejmejo v okviru Marshallovega načrta ustanoviti sklad v domači valuti. Prejeto blago mora država prodati po gospodarskih cenah, torej ne po znižanih cenah, kakor so doslej prodajali v Trstu blago, kupljeno s. prispevki ameriške pomoči. Zato bodo nove cene živil višje.
Da bi se tržaško gospodarstvo obnovilo in postalo aktivno, je treba) modernizirati tržaško industrijo in ustanoviti tudi nova industrijska podjetja. ZVU je stopila v stik z Washingtonom, Parizom in Rimom< da bi uredila vprašanje nakazil v dolarjih in ustanovila valutni sklau v lirah kakor ga predvideva Marshallov'načrt. Načrt ZVU za gospodarsko obnovo Trsta predvideva investicije v zasebna podjetja, obnovitev trgovinske mornarice in .izvršitev javnih del.
ZVU je odobrila podelitev posojil v znesku nad 2,5 milijarde lir, in sicer 805 milijonov za obnovitev ladjedelnic. 275 milijonov za obnovitev podjetij, ki popravljajo ladje, 300 mil. za oljarno, 130 mil. za pomožno (mehanično) ladjedelniško industrijo, 360 mil. za obnovo ribiških ladij, 700 mil. za razvoj industrije za izdelavo živilskih konserv. ZVU računa, da bo ob koncu tega leta nakazala v navedene namene 1 milijardo lir kot predujme.
čltvijo k Nemčiji.) je avstrijska država posedovala 26 odst. delnic DDSG, banka »Creditanstalt-Verein« 24 odst., in neka italijanska finančna skupina 46 odst. (I-talija je po prvi svetovni vojni sistematično, utrjevala svoje postojanke na Donavi, in sicer na Dunaju in Budimpešti. Znano je, da je kupila tudi velik del delnic Južne železnice). Trije omenjeni delničarji so bili združeni v! sindikatu, katerega pravila so določala, da noben delničar ne sme prodati sivo’ih delnic drugi osebi ali ustanovi brez vednosti ostalih članov sindikata. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je avstrijska državna) lastnina prešla v roke nemške države in s tem tudi 26 odst. delnic DDSG. »Cre-ditanstalt Verein« je tudi odisto-pil! svoj paket delnic nemški državi >ma Fuhrerjevo željo« in »po nalogu H. Goerimga«, kakor trdijo Avstrijci. Nemška država je plačala delnice po 40 RM, čeprav so bile po strokovni cenitvi vredne več. Berlin je pritisnil tudi nai Rim, s katerim je bil zvezan z osjo. Tako je tudi italijanska finančna -skupina odstopila svoje delnice nemški državi po resnični borzni vrednosti.
USPEHI JUGOSLOVANSKE
SLADKORNE INDUSTRIJE
V Jugoslaviji so končali s pripravam^ (za letošnjo eslhdkorno' kampanjo, ki se običajno prične konec avgusta. Prve vesti o pridelku sladkorne pese so zelo dobre, tako dai bo donos sladkorja večji od lanskega, ki je bil zel< biadavo! j iv- Lansko leto so pridelali okrog 160.000 ton sladkorja t. j. 60% več kakor v predvojni dobi. Lansko leto je pričela obratovati nova tovarna sladkorja v Županji,, ki je največja te vrste na Balkanu in ie bila deloma zgrajena s sodelovanjem češkoslovaških 'strokovnjakov. Skupno ima sedaj Jugoslavija 9 tovarn sladkorja. Z izpopolnitvijo obstoječih in z zgraditvijo novih obratov za predelovanje sladkorne pese, ter s smotrnim uvajanjem te industrij' ske rastline med poljedelske kulture bo Jugoslavija, kakor kaže, dosegla Se pred rokom cilje, ki jih nalaga jugoslovanski industri ji iin jugoslovanskemu poljedelstvu petletni p’an. 230.000 ton sladkorja (214% več kakor v letu 1939) in 100.000 ha zemljišča namenjenega sladkornim rastlinam, (100% več kakor: v letu 1939).
SOVJETSKA ZVEZA AVSTRALIJA
Med SZ in Avstralijo je bil v preteklih dneh sklenjen trgovinski sporazum, po katerem bo Sovjetska zveza kupovala v Avstraliji volno, bombaž in žitarice in bo prodajala Avstraliji papir, cink ter kožuhe.
Iz valutnega sklada bo v teku tega poslovnega leta nakazano 3,1 milijarde lir za gradnjo šestih mešanih ladij (za prevoz blaga in potnikov) in 2,3 za izvršitev nekaterih javnih del, kakor za gradnjo industrijskega 'pristanišča v Zavljah in ža obnovo pristaniških naprav v Trstu. Iz drugih skladov bo ZVU dala posojilo 200 milijonov lir srednji in, mali industriji ter obrtnikom.
V	okviru javnih del ZVU je bilo po vojni obnovljenih 18.841 stanovanj, zgrajenih pa na novo 433; in 1.04Q stanovanj bo dograjenih ds konca tega leta.
(V uradno poročilo, kakor so ga prinesli tržaški dnevniki so se vrinile nekatere številčne napake. Ne gre za investicije v znesku 2 milijarc in 5 milijonov lir, kakor poroča dnevni tisk, temveč za 2,5 milijarde; prav tako je bilo dejansko odobreno 3,1 milijarde lir za graditev ladij in 2,3 milijarde za javna dela, a ne 3 milijarde in 1 milijon, oziroma 2 milijardi in 3 milijone Ur.)
* * *
V	navedenem programu pogrešamo pojasnilo, pod. kakšnimi pogoji se bodo dajala posojila tržaški industriji.-Ne gre samo za obresti in rok povrhčila, temveč važnejše je vprašanje, ali bodo krediti dani domačim podjetjem. Mar ni nevarnosti, da pojdejo krediti za pojačanje podjetij, ki so povsem v rokah italijanskega kapitala in ki rušijo posredno ali neposredno temelje gospodarske neodvisnosti STO-ja. Db, dogaja se celo da podjetja, ki prejemajo od ZVU ogromne kredite, preganjajo delavstvo, ki brani jezično enakopravnost, priznano v Tržaškem statutu.
Ko gre za financiranje tržaških ladjedelnic in plovnih družb, opo-
zarjamo ZVU vnovič na določbo piiroune pogodbei po kateri so podljetj'a IRI-ja (ladjedelnice, železarna in plovne družbe) postala državna lastnina STO-ja. Zato nas je toliko bolj iznenadilo pojasnilo v uradnem poročilu ZVU, da bo izdelan načrt za gradnjo novih ladij sporazumno z italijansko vlado.
Podražitev življenja v Trstu
Kakor je bilo že objavljeno v dnevnem časopisju je ZVU sklenila. da bo odpravila politične cene osnovnim življenjskim potrebščinam. Kruh bo stal od 1. oktobra 82 lire za kg, testenine 100, pšenična moka 83, mast 420, izhlapi j eno mleko 210 lir za kg. Te cene še niso dosegle višino prostih tržnih cen in verjetno je, da se bodo v bližnji bodočnosti navedena živila še podražila, vsaj dokler se ne izravnajo s prostimi tržnimi cenami. Istočasno se bo podražil plin za 3,50 lir za kub. m ter električna struja za 2 liri na kWh. Na dan 16. septembra so bile poleg tega povišane tramvajske voznine za 50% (od 10 na 15 lir čez dan in od 15 na 20 lir po 22. uri in ob praznikih). Seveda bo podvrženo podražitvi tudi ostalo potrošniško blago, ki ga nabavljajo v sklopu Marshallovega plana, v kolikor ga že niso potrošniki (n.pr. industrija) plačevali po tržnih cenah.
V odboju 1. VII. 1948 - 30. VI 1949 je bilo začasno nakazanega analoameriškemu področju Sto-ja biaga v vrednosti 18 milijonov dolarjev (okrog 10,6 milijard lir po današnjem tečaju lira-dolar) od tega približno 7,5 (4,42 milijarde lir )za živila 4,5 milijonov dolarjev (2,64 milijarde lir) za premog, 3,5 milijonov dolarjev (2,06 milijard lir) za industrijske surovine ter 2,5 milijonov dolarjev (.1,47 milijarde lir) za industrijske nabave.
Polemika o avstrijsko - toki družbi „Oesirig"
Proti koncu avgusta je bil na Dunaju ustanovni občni zbor av-strijsko-tržaške plovne družbe »Oestrig« (Oesterreichische - Trie-ster Schiff ahrts-gesellschaft), katere ustanovitev- smo že napovedali V: našem listu. Poleg avstrijskega kapitala ie. med tržaškimi kapitalisti prispevala tudi družba »Bratje Kozulič«. Poslovni načrt družbe predvideva dve nalogi: predvsem vzdrževanje prometa med Trstom in Bližnjim vzhodom z dvema tovornima ladjama in prevažanje do Trsta,, blaga ki ie. namenjeno Avstriji v okviru Marshallovega načrta, z najetimi ladjami.
Za prvo službo je družba kupila dve korveti, ki jih zdaj predelujejo u tovorne ladje, za drugo pa namerava najeti večje ladje v. tujini.	—
Na ustanovnem občnem zboru je bilo tudi odkrito, da računajo delničarji, da bi pri prevozu avstrijskega blaga iz Amerike toliko zaslužili v čvrstih devizah, da bi lahko nakopičili ustanovno glavnico za novo avstrijsko družbo za čezmorski promet.
Glede izvedbe tega programa se je v. avstrijskem tisku (»Die Presse«, »Verkehr«) vnela polemika, ki odkriva nekatere šibke strani novega podjetja, »Verher« dvomi v. donosnost starih kanadskih korvet, ki jih dolgo ni hotel nikdo kupiti; te so po mnenju lista pretesne in pogon premočnih strojev zahteva preveč goriva. Ze egiptska družba »General N.avigation of Egypt« ni imela sreče s takšnimi korvetami, ki jih je postavila na progo Aleksandrija - Benetke - Trst,. Poleg tega ni verjetno, da bodo Američani izročili polovico prevoza Marshallovega blaga Za Avstrijo (prva polovica je rezervirana za ameriške ladje) prav tej družbi, ki bi vozila s tujimi najetimi ladjami in torej dražje. Prevoz na teh ladjah bi bil vsaj za 30 odst. dražji.
»Die Presse« pozdravlja namen delničarjev, da bi iz izkupička Za prevoz Marshallovega blaga osnovali glavnico za novo veliko čezmorsko družbo, toda izraža strah, da bi se na ta način podražil prevoz, ki ga je treba plačati v dolarjih in gre na račun avstrijske države tl okviru Marshallovega načrta. Nikakor ni verjetno, da bi družba s tujimi ladjami lahko -konkurirala drugim podjetjem, ki vozijo z lastnim ladjevjem. Višje prevoznine bi bile samo na škodo obnove avstrijskega gospodarstva.
Slovo. »II Mare — Trieste' Mercantile« se z obžalovanjem poslavlja od dr. Stefana Addobatti-ja, »enega izmed g'avnih bistrih uradnikov tržaške Trgovinske zbornice«, ki je bil premeščen v preds-edništvo vlade v Rimu kot uradnik Ministrstva za industrijo in trgovino«. Kot Italijan naj-
Jugoslovansko - avstrijska trgovinska pogodba
se postavlja z vso ostrino
Obrisi novega stanovanjskega zakona v liaiiji
Vprašanje najemnin in stanovanj je postalo zopet predmet Živahnega razpravljanja ne samo med tukaj š-n j imi	gospodar skimi
krogi, temveč tudi med širokimi sloji tržaškega prebivalstva.
Kakor1 znano, ie italijanska vlada pravkar pripravila oisnutek zakona o najemninah. Ker so se doslej tukajšnje oblasti v podobnih zadevah skoro vedno naslonile na italijansko zakonodajo, ne boi odveč,. če povzamemo v glavnih obrisih osnutek novega zakona; ki ga bo italijanska vlada predložila v odobritev parlamentu. Osnutek je povzet iz neuradnih virov in, bo verjetno v zbornici nekoliko popravljen.
Novi italijanski stanovanjski zakon predvideval da bodo odpravili zaporo nad najemninami do leta 1955 za prostore, ki so namenjeni1 stanovanju ali ki so jih zasedle osebe, ki v njih izvršujejo svoj poklic; to samo v primeru; afco njihov zaslužek zadostuje le za njihove najnujnejše življenjske potrebe. V vseh drugih primerih (trgovina* * * industrija obrt, itd.) bo zapore konec 31. decembra leta 1943.
Med tem časom bodo lahko lastniki hiš ali stanovanj zvišati najemnine vsako leto, za 50 odst. sedanje .vsote. Povišek bo torej stalen in znaša 50 lir na vsakih 100 tir najemnine, v sedmih le-;ih torej 350 lir na Vsakih dose-ianjih 100 lir najemnine. Najemnina se bo lahko zvišala do 100 □dšt. za razkošna stanovanja, a to samo za najemnike, ki imajo dohodke, ki prekašajo neko določeno vsoto, ki še ni določena. Nasprotno pa bo povišek znašal le 30 odst."v primeru, ako ima najemnik majhen zaslužek izključno od svojega dela ali če najemnik že zdaj plačuje najemnino, ki je v primerjavi z drugimi stanovanji -sorazmerno visoka. Enake določbe bodo veljale tudi za podnajemnike. Najemnik bo v glavnem lahko, kakor doslej, oddajal del stanovanja v podnajem tudi, čei je tp st,anai pogodba izrecno prepovedovala.
Podaljšanje najemninske po-odbe ne bo velialo v, naslednjih rimeriti: Ce najemnik ne plaču-e najemnine ali težko krši dr-u-y nogodbene točke; če najemnik bičajno stanuje V drugi občini li če razpolaga v isti občini z irugi-m stanovanjem; če najem-lik oddaja svoje stanovanje v eloti v podnajem ali če ga- daje jelama v podnajem, a ne stanuje r stanovanju; če najemnik izvr-uje V prostorih, ki so nam en jeti stanovanju delavnost, za ka-ero mu ni bila nepremičnina zročena, in še, če ima najemnik iad 3 milijone dohodka letno ali >a premoženje vredno1 nad1 30 mi-: j on o v.
Določbe o zapori ne bodo ve-ale, ako bo lastnik neobhodno itreboval stanovanje ali nenre-ičnino za svojo uporabo, ali za lorabo sorodnikov v ravni črti. : ne bo lastnik nujno potrebo-il stanovanje zase ali za sorod-ke, toda to samo v primeru, da lahko najemnik primerno na-ani drugje' ali pa da mu Talstnik •eskrbi drugo stanovanje, če na-mnik oddaja nepremičnino v idnajem na dan, če ni bilo to rečno dovoljeno po pogodbi. Ce stanovanje preveliko za na-mnika, ga bo labk-o la-stavk de-ma zasedel. Na vsak nač-n ne i mogel razpolagati z nepre-ičnino za svoje potrebe, če ni nepremičnino kupil vsaj pred ir imi leti ati če- jo boi kupil Dora, ko bo nova uredba uvetiav-
italijanska vlada bi hotela z izlm zakonom doseči hkrati ì namena, uravnovesiti najem-
e s ostalimi tržnimi cenami
pospeševati zasebno pobudo graditev novih -stanovanj. Ve-o novem zakonu so doslej idile v Italiji vetiko pozornost d hišnimi lastniki in na.em-:i. Lastniki zatrjujejo, da bo-novi poviški zadostovati sčjemu za vzdrževanje poslo-in da ne bodo imeli od nepre-čnin nikakšnega dohodka, češ. * ne bodo novi poviški zdaleč legli 50-kratni povišek, kolikor
Ijega prepričanja je preučil-tno- vprašanje tržaškega go-larstva in je s svojimi sijaj-spi-si utemeljil potrebo, da ade Trst Itatiji«. List dodala se je tudi sam pogosto- za-
1 k njegovi »razsvelljeno=ti«.
ira'ci tega lista, ki je glasilo
jan-skega kapitala in agitira
priključitev Trsta Italiji, o
prav nič ne dvomijo.
znaša namreč povprečna poà& žitev tržnega bla-ga, Gospod®^ stveniki pa ugovarjajo, da spa^ jo koncem koncev lastniki med ono kategorijo* ki je otff” nila skoro nedotaknjen svo-j ». pital, medte-m ko so n, pr. niki vrednostnih papirjev in li hranilci zgubili v teku voJ ^ malodane vso svojo imoVia Poleg tega so tržne cene nepfC mičnin sorazmerno zelo vtòojjv nakup nepremičnin pa] jei še v*? no priljubljena oblika investici
Odmev v Trsi«
i
št.
list
boe
lov
to»
ki
zal
sta
I
Bis
Vp;
Hej
čin
izd
Kakor smo že omenili bo n6 stanovanjski zakon z vso veri I nosijo razširjen na angloarn«. ško področje Sto-ja. Ze zdaj Jjj postaja zanimivo vprašanje, k®* šen odmev in kakšne poslej bodo nove odredbe povzročile tukajšnjem svojstvenem g-osl» darskem okolju.	. w
Sedanje tržaško stanovanj
Uri
nai
s :
dej
vprašanje lahko zajamemo v kaj številkah. Trst šteje daD 60.000—70.000	najemnikov
upoštevajoč trgovino, industrU in o-brt); današnji dohodki bis1].,, lastnikov znašajo 400—500 ti
lasu uku v znaaaju- --j	- - -	;	-
jonov lir letno. Povprečni na!®1
JUlltJV JAL ictau. J- u v-piuvni. »—•
nik potroši danes za stanova , I—2 odst. svojega zas-lužka, sf d& če razpolaga s stanovanje^ ki je pod zakonsko zaščito.
st»
postavimo indeks stroškov za^ - ^
novanje v maju 1947 na
krog 0,8 odst. povprečnega
1?
„	-	-	’ ipd'
sliužka), potem je znašal nasi njega junija 150, od sep-teitiL 1947 do danes pa je skočil n 200.
Za najnujnejše potrebe pr^1'
-----	-	-	^‘jjti
valstva bi bilo potrebno zgrSj* t od 7—8.000 novih stanovati
okrog 25.000 prostori. V prilil javi s temi potrebami je bilo , slej zgrajeno- okrog 450 s-ta* vanj, od tega le 1 odst. na^j
ga pa le 0,5 odst. s strani za-nikov.
lSeb'
Iz samih -teh podatko-v je vidno, da ie sta-npvanjska l&j V Trstu dosegla- ostrino, ka drugje težko najdemo priti ^ 2e iz tega razloga zahteva kajšnje stanovanjsko vpraša svojstveno rešitev.

vojsuveiit-r icflucv,	y.
Zvišanje najemnin bi Pre^fl»
Zj V ISctllJC i id J cmiiAH ut ^
Ijalo v Trstu- ugoditev del» upravičenim zahtevam lastni*^ nepremičnin, nikakor pa nejj,
dalo pobude za graditev n°V-
,stanovanj. Znano je, da se V ^ stu najemnine za nove zgra } sklepajo popolnoma svobodm» dejstvo je, da kljub temu ni
raj opaziti vlaganje
kapitala v nove gradnje.
vanj-ska kriza je -po tem tal^
le sestavni del -globlje kriz6.
jo preživljajo vse ostale Pal

tukajšnjega gospodarstva-
,snč''
Slepo in nepremišljeno P°-p,
manie zakonskih določb 3Zg^jl-
lijanske republike bi uve»-y imetf- na tem področju, kakof v mnogih drugih primerih, 1)6 fi ne posledice, če se ne bodo-tem upoštevale posebne tukaJjtoj kraj evne okoliščine. Ne var
Krajevne uhuuwduic. L je namreč, da bi vsi bodoči
pi, ki bodo sloneli izključno ^ povišku najemnin stvarno le
____51,-nlrih 5
lo poslabšali položaj širokih " j-jev potrošnikov in ne bodo nesli nika-ke dokončne resi
ntij
najnujnejše potrebe po stati-^. njih in poslovnih prostorih- à , trebeo je pač širok za-sno načrt za graditev novih _ f vanjskih poslopij. To pa. i*: ^ goče storiti samo z vkljuti j stanovanjskega vprašanja %< najnujnejše naloge javnega čaja.
to
de!
ski
Pr-
72,
sti
Bi:
sel
ja-
$o
le
Ur
ga
21
loi
Dr
za
Us
*a
Ue
Us
Ur
se-bno pobudo. V gradnji je nadaljnjih 1.000 stanovanj, od
Se
gi
ta
ia
iu
V:
ta
sk
za
Iji
in
- <li
ti
k,
Uj
di
el
ki
Ul
ti
61
Ui
Prehod od vezanih k prostim jemininam bi morali v Trstu Vfi, |
žiti Z načrtom za rešitev celomi ga vprašanja t. j., za zagotov
s*
6i
Vr
ti
k;
dc
Ue
dì
Ve
Neka angleška tvrdka je V ^ izdelovati nov tip stroj® j,i
tkanje preprog. Stroj 600 odst. na času in je
za izdelavo preprog na nal^ ,eV nejših vzorcih. Tovarna 1 10Ó0 takih strojev na teden.
NOVI VZORCI LESONIT^ IN VEZANIH PLOSC ^
Industrijski propagandni A »Council of Industriai p riredi oktobra v Londonu fl stavo 400 najvažnejših noV^. vzorcev lesonitnih in ve. fii' plošč angleškega izdelka, ki yé pokaže napredek v. tej indù ^ Izvedenci opozarjalo posebno^ vezane plošče napolnjene s M mo in odpadki, na lesonitne L,i' šče. ki so prevlečene s sfe* .^i mi vlakni in druge s kovin0-furnirji.
SEDEŽ : TRST U ICA F. FILZI 10/1. TEL. 78-08
delovne knjižice
. po ukazu ZVU z dne 14.8.1948.
325, objavljenem v Uradnem l$tu št. 34 z dne 21. avgusta, se odo rednim potom izdajale de-°Vne knjižice («libretti di lavo-samo takim delojemalcem,
1 50 italijanski državljani in na 2akonit način vpisani v seznam 8 slnega prebivalstva.
Delavcem in nameščencem, ki D!So italijanski državljani, a so vPisani pravilno v register stal-Pega prebivalstva ene izmed ob-Cltl britsko-ameriškega področja, Zaa delovno knjižico inšpektorat Za delo na prošnjo delodajalca, ®ri katerem so ali pri katerem natoeravajo biti nameščeni, in to Pridržkom odobritve načelnika epartmana za delo.
Najemanje, odpuščanje ‘N vpisovanje delavcev
Kakor znano, veljajo za naje-*?atlie, odpuščanje in vpisovanje klavcev in nameščencev na brit-8 °~ameriškem področju STO-ja 8edpisi splošnega ukaza ZVU št. ’ objavljenega v Uradnem li-g.u št. 4 z dne 15.11.1946. Tč pred-ls* so doslej veljali za vsa za-®ebna podjetja («ditte, firme»), vtia podjetja in ustanove ter za 0‘državne ustanove; izvzete so bi-e osebe, ki so v staležu stalnih radnikov («di ruolo»),
D-i sled ukaza št. 327, objavljene-Uradnem listu št. 34 z dne
?1; avgusta locba tako
194, se navedena do-—„ spremeni, da veljajo ^edpisi splošnega ukaza št. 72 vse zasebne tvrdke, za javne stanove in urade — vštevši u-
rade.
oddelke in ustanove krajev-
Uprave — ter za poldržavne stanove: osebe iz staleža stalnih radnikov so še nadalje izvzete.
12 uradnega lista zvu st. 35
Uradni list ZVU št. 35 z dne 1. Ptembra- 1948 prinaša med dru-Psi sledeče predpise: ž»1' ukaz št. 237 o valoriziranju j	Prilagoditve tečaju denar-
ja’ važen za trgovske družbe v Pravne osebe, ki se jim da-k odmerja na podlagi bilance:
2^' ukaz št. 311 o prodajni ceni si državni saharin za farmacevt-
6 namene;
np3‘ U*caz št. 313 o odpravi erar-Pristojbine na živo srebo; ukaz o znižanju pristojbine lip .Voljenje uvoza ladij, nabav-'o v inozemstvu;
itn!,' Ukaz št- 251 8lede P°trdil ° .vini, blokirani v Zedinjenih
drzavah:
rok Ukaz št 323	° P°dališanju
k0 °v v Primeru izrednih dogod' nilv (se nanaša na opravo sod-6lh dejanj);
št. 332 o
pooblastilu zviša ceno
«Selveg», da
ki '"“«emu toku nà 2300% cen,
7' ukaz $&„*,
So bile blokirane leta 1942;
hov Upravni ukaz št. 89 o ime-ta aniu novega upravnega odbo-Javnih skladišč (MM. GG.);
Plač °F^avo št. 24 o minimalnih hih atl uslužbencev zasebnih uč-
1 zavodov.
NOVO;
STI V MEDNARODNIH ODNOSIH
Nedavno pogodba
skkndŽarSka'BrazilUa'
6redvJe.na trgovinska Vred ldeva izmenjavo blaga v rskan?st* Id milj. dolarjev. Madža-kao . 0 nabavljala bombaž, ka-dor^1!1 surovine za industrijo, he g. ,*a Pa cement, ure, šival-dijsk r°^e’ bicikle, srebrnino, ra-Ve 6 aparate, vina, sadne konser-
" Turčija. Sklenjen je ■ nski sporazum za kompen-
2aci)sko
izmenjavo avstrijskih iz-
delanih lesenih hiš za turški tobak. Vrednosti izmenjav bo znašala 1,8 milj. dolarjev.
Avstrija - Poljska. Pred kratkim sta državi sklenili trgovinski in plačilni sporazum z veljavnostjo do 30. junija 1949. Gre predvsem za dobavo 1,8 milj-ton. poljskega premoga, ki ga bo plačala Avstrija do polovice s svojim izvozom, do druge polovice pa z devizami. Vrednost izmenjave bo znašala do 26 milj. dolarjev.
Italija - Madžarska. Madžarska je odpovedala Italiji trgovinski sporazum, katerega veljanost steče 15. oktobra, z motivacijo, da je s tehničnega vidika preveč zamotan in da zavira razvoj trgovinskih odnosov med obema državama. Pogajanja za novo pogodbo se bodo začela v oktobru.
CSR - Avstrija. Nedavno je bil podpisan na Dunaju trgovinski sporazum, na podlagi katerega bo CSR izvažala v Avstrijo sladkor, hmelj, steklenino, avtomobile, stroje, tkanine in obutev. Avstrija na Češkoslovaško pa rudnine, sodo, umetno volno, jeklo, aluminij magnezit, industrijske naprave, kemične proizvode, orodje in elektrotehnični material.
Italija - Belgija - Luksemburg. Ker je potekla veljavnost dosedanje trgovinske pogodbe, so se prizadete države dogovorile za provizoričen režim, ki bo trajal od 5. septembra do 5. decembra 1948 in na temelju katerega se bo vršila trgovinska izmenjava izključno z recipročnimi posli. V tem obdobju pa se bodo lahko izkoristila tudi uvozna in izvozna dovoljenja, ki jih je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino že izdalo 'do .4. septembra.
Italija-Biconija. Prve dni septembra so predstavniki obeh dežel podpisali novo trgovinsko pogodbo in nov plačilni sporazum. Pogodba, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti nad 100 milj. dolarjev, bo veljala do 30. junija 1949. Italija bo izvažala v prvi vrsti zelenjavo in sadje, živila, konopljo, rajon, semena, svilo, odpadke, dušikova gnojila, železniški material, žveplo, živo srebro, lojevec, kemične proizvode, plutovino, taninske ekstrakte, električne kable itd., uvažala pa premog, razbitine, železarske proizvode, les, težko topljive snovi, stroje, kemične proizvode, barvila, krompir, hmelj, preci-zijske instrumente, kalij.
Belgija - Romunija. Državi sta sklenili trgovinsko pogodbo za izmenjavo blaga v vrednosti ene milijarde frankov. Belgija bo dobavljala razne industrijske proizvode, električne naprave in tekstil, Romunija pa petrolejske proizvode in živila.
Turčija. Turško ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo izvoz pistacij proti plačilu v dolarjih, švicarskih frankih ali svobodnih devizah.
Izrael. V izraelski državi izdaja uvozna dovoljenja Import & Export Licensing Authority, Kadar House, v Tel Avivu. Nova uvozna dovoljenja se izdajajo samo v okviru razpoložljive valute in se daje pri tem prednost blagu, ki se smatra, da je prvenstvene važnosti za gospodarstvo države, to se pravi za živila, stroje, avtomobile in surovine. Stara uvozna dovoljenja se morajo predložiti v ponovno potrditev, vendar doslej uvoz blaga na podlagi starih dovoljenj ni naletel na težkoče, čeprav ni bilo zadoščeno temu pogoju. Arabski del Palestine doslej še ni izdal predpisov za uvoz in izvoz.
lTALljANSKi URADNI VALUTNI TEČAJ 1. septembra 1948
, Valuta:
Aag>eški funt
Kra?-ÌSkl frank
0SR1Ski cruzeiro n d krona
Kgimkia krona ki funt
^hcoski frank IhdH^Ski goldmar
JUžn k ruPija
“znoafriški funt
Kor,adSki dolar Kov eŠka krona R0Z0ze,andski funt SB ‘ falski scudo
SveaS,ka peseta Sv®dSka krona
rVk?kfLnftrank
UsA
dolar
Uradni:	Carinski:	želez, tečaj:	filatelistična posebnost.
1411.38	1936,—	1980.—	Zadrsko zbirko cenijo na pre-
87.50	143.74	—	ko -2 milijona lir četudi je nepo-
—	—	37 —	polna. V tej kolekciji je tudi edin-
7.99	13.12	13.70	stveni primerek jugoslovanske 50
19.08	31.34	—	dinarske znamke zračne pošte, ki
—	— ■	7.50	ima napis «Commissariato civile»
72.98	119.89	102,—	narobe tiskan. Kako je prišlo do
1447.25	1985,—	—	tega narobe obrnjenega tiska, je
1.6324	2.20	2.30	tajnost; toda gotovo je, da je sa-
131.77	131.77	193,—	mo ena taka znamka na svetu.
105.70	145.20	—	Lastnik se zaveda njene vredno-
1402.45	1931.17 ..	—	sti in jo je cenil na okrogla 2 mi-
350,—	575 —	—	lijona lir. Od mnogih okoliščin
70.57	70.57	72,—	pa je odvisno, ali se bo našel
1129.10	1552.68	—	primeren kupec.
14.20	23.17	23.85	Večje povpraševanje je bilo po
31.96	31.96	33 —	znamkah Anglije in njenih domi-
97.23	159.94	164,—	nionov, ker je znano, da imajo te
81.59	144,—	149.—	države najmanjše število izdaj
124.43	204.42	208.—	znamk in so vrhu tega posebno
350,—	575,—	589.—	privlačne zaradi lepe oblike. Gle-
NOVA ČEŠKOSLOVAŠKA IZVOZNA IN UVOZNA PODJETJA
Z zakonom z dne 28. aprila 1948 se je češkoslovaška zunanja trgovina na novo uredila tako, da se posli zunanje trgovine in mednarodne špedicije pridržijo izključno takim podjetjem, ki jih bo za to določil minister za zunanjo trgovino. Njemu je pridržano tudi odločanje o obliki in o mejah dejavnosti uvoznih in izvoznih podjetij.
Kot prve v okviru nove organizacije centralizirane zunanje trgovine so bile ustanovljene sledeče družbe, ki so pričele delovati 1. septembra:
1. CHEMAPOL d.d. za uvoz in izvoz kemičnih proizvodov in surovin s sedežem v Pragi II, Panska, ul. 9, tel. 27944 (brz. naslov: «Chemapol»). Družba sme tudi sprejemati zastopstva inozemskih tvrdk in ustanavljati lastna zastopstva v tujini.
Uvoz ali izvoz v njeno pristojnost spadajočih predmetov na podlagi dovoljenja, ki je bilo izdano pred i. septembrom, se more izvršiti mimo te družbe do 1. januarja 1949.
Vse to velja tudi za naslednja podjetja.
2.	Češkoslovaška d.d. za uvoz stekla s sedežem v Pragi II, Re-volučni 2. tel. 60754-59.
3.	Češkoslovaška keramina. d.d. za izvoz in uvoz. s sedežem v Pragi II, U Pujčovny 9, tel. 29841.
4.	CENTROTEX, češkoslovaška d.d. za uvoz in izvoz tekstila in oblačil, s sedežem v Pragi II, Na Poriči 24. tel. 60491, 23445.
5.	Češkoslovaška d.d. za izvoz hmelja s sedežem v Pragi II, Dla-ždena 2, tel. 23241, v čije izključno pristojnost spada izvoz hmelja že od 1. avgusta.
6.	OLEASPOL, češkoslovaška d. d. za uvoz in izvoz oljnih proizvodov, s sedežem v Pragi II. Ste-panska 63, tel. 32547. Družba je izključna koncesionarka za uvoz oljnih semen, maščob in olj. Tudi tu veljajo stara uvozna dovoljenja do 1. 1. 1949, razen za posle, ki sta jih sklenili Zadružna korporacija tovarn margarine in mila v Pragi in tvrdka Teltsch & Co. v Pragi; njihovi že sklenjeni posli so prešli v pristojnost Olea-spola že s 1. septembrom.
Pripomniti je treba, da zaenkrat tem podjetjem še niso pridržani vsi artikli njihove stroke. Seznam njim pridržanih artiklov je bil objavljen v češkoslovaškem uradnem listu št. 149 z dne 5. avgusta.
Poleg teh šestih je predvidena ustanovitev še nadaljnjih uvoznih in izvoznih podjetij, vse dokler ne bo uvoz in izvoz centraliziran izključno v družbah, ki jih bo kontroliralo ministrstvo za zunanjo trgovino.
Gospodarska nujnost
zbližuje Vzhod in Zapad
Posebnosti filatelistične razstave v Trstu
Malo kupčij, več propagande
Več oboroženih stražnikov in policijskih agentov pri vhodu in v notranjosti Verdijevega gledališča kjer je bila filatelistična razstava, je vzbujalo slutnjo, da so bili storjeni izredni varnostni u-krepi, ki ob takih prilikah niso v navadi. Gledališka dvorana je bila tiste dni podobna skrbno zastraženi državni zakladnici.
Težko je reči, kolikšna je mogla biti vrednost razstavljenih znamk. Vsekakor cene nekaterih znamk presegajo milijone, cene kompletnih zbirk pa čez desetine milijonov. Na vsak način filatelisti sami najbolje vedo ceniti svoje z vztrajnostjo in z velikimi denarnimi žrtvami pridobljene zbirke. Vedo pa tudi za natančno mero poželjivosti svojih tovarišev filatelistov, ki so si zaman s posebno strastjo ogledovali redke in zanimive znamke vseh držav na svetu.
V nalašč napravljenih omaricah s steklenimi vrati so tržaški razstavljale! Pucalovich, Ravasini, Lorenz, Jamar, Delpin, Gal, Don-da, Bosco, Sancin, Cerlenizza in drugi pokazali svoje lepe zbirke ali pa samo bolj redke zanimivosti iz svojih zbirk. Največjo pozornost sta zbujali Pucaloviche-va in Ravasinijeva zbirka (Toscana»), Ta zbirka je najpopolnejša, ker vsebuje vse znamke iz Napoleonove dobe in kraljestva Etrurije od 1. 1763 do 1867. Posebno pozornost je zbujala zbirka pisem iz te dobe (brez znamk, ker jih še ni bilo v prometu) s pečati kakor «disinfettata nel Lazzaretto S. Rocco di Livorno», «Netta fuori dentro Lucca», «Ufficio di Sanità alla bocca del porto». Razna pisma naslovljena v Rim, Neapelj, Milan, Livorno, Luko z omenjenimi pečati označujejo, da so dezinficirana proti bakcilom kolere, ki je takrat razsajala po Italiji. Vrednost te zbirke je težko preceniti, vsekakor občudovanja vredna redkost.
Zbirka ponarejenih znamk bi po pojmovanju poštenih ljudi morala biti brez vrednosti. Toda številni zbiralci na svetu mislijo prav narobe. Takšne znamke posebno ugajajo in so visoko cenjene.
Lorenzova zbirka znamk iz časov zasede Italije v kolonijah kakor tudi med drugo svetovno vojno v Ljubljani in Črni gori je zgodovinski dokument in ne le
de poslovne strani je bila razstava po mnenju opazovalcev manj uspešna. V času vojne in po vojni je znamka zaradi valutne nestalnosti mnogim služila za varnejše nalaganje denarja. Sedanja finančna in gospodarska depresija pa je izzvala skoro popoln zastoj v tej trgovini.
Borza v Verdijevi dvorani je bila sicer precej živahna, toda bolj zaradi ogledovanja katalogov znamk trgovcev iz Milana, Neaplja, Rima, Genove, in drugih italijanskih mest, kakor pa zaradi zamenjave ali omembe vrednih kupčij. Inozemskih trgovcev ni bilo vzlic «mednarodnosti» razstave.
V resnici je bila ta mednarodnost samo na papirju, ker je organizacijski odbor dal prireditvi povsem ozek provincialni okvir z očividnim namenom, da se tudi iz te prireditve napravi propagandno orodje za italijanstvo Trsta. Znano nam je, da so bili mnogi člani tržaškega filatelističnega društva nasprotni temu početju; saj bi bil Trst prav lahko organiziral razstavo vsaj za vse syoje gospodarsko zaledje, na mesto da se je spustil na raven italijanskega provincialnega mesta.
Ob tej priliki so bile izdane posebne znamke. Vsak obiskovalec je lahko na razstavi nabavil po eno serijo, trgovci razstavljale! po 100 in člani Tržaškega društva po 30 serij. Te znamke ki imajo poseben pretisk in so se prodajale po nominalni vrednosti 133 lir, so se kmalu podražile na trgu na 210-220 lir.
V zadnjem času je Zapad dal več pobud za gospodarsko zbližanje z «vzhodnimi državami». Tako se Anglija pogaja s Sovjetsko zvezo za dopolnitev sedanje trgovinske pogodbe. Italija je poslala v Moskvo posebno delegacijo, ki naj bi navezala trgovinske stike s sovjetsko zvezo. Evropski gospodarski odbor OZN Je v svojem poročilu o gospodarskem stanju v Evropi postavil načelo, ki naj velja kot osnovna smernica za gospodarsko politiko zapad-nih držav: Evropa mora do 1. 1952 (ko se zaključi Marshallov načrt) postati neodvisna od ameriške pomoči. V ta namen je treba predvsem pospešiti trgovino med zapad-nimi in vzhodnimi državami in obseg trgovinske izmenjave kar petkrat. Tudi del ameriškega tiska poudarja potrebo po poglobitvi trgovinskih stikov med Zapadom in Vzhodom in proti koncu septembra se bodo izvedenci Evropskega gospodarskega odbora posvetovali v Ženevi prav o tem, kako bi se dala pospešiti izmenjava blaga med vzhodnimi in zapadnimi državami. New-York Times poudarja, da so gospodarski izvedenci mnenja, da bi zapadne evropske države, ki so se priključile Marshallovemu načrtu lahko zmanjšale svoj primanjkljaj nasproti ZDA vsaj za eno petino, ko bi oživela trgovina z vzhodnimi državami.
Pri samih Američanih se pojavlja dvom v koristnost Marshallovega načrta, ker se boje, da bi se za-padna Evropa popolnoma ne uspavala in ulenila v dolarskem ozračju ter bi potem stalno trkala na ameriška vrata. Znani švicarski gospodarstvenik prof. Roepke je v «Neue Zuercher Zeitung» opozoril Marshallove države na možnost, da ne utegne po štirih letih izvajanja Marshallovega načrta ničesar ostati razen ogromnega birokratskega aparata ako se čimprej ne uredi med-evropska trgovina in notranje gospodarsko stanje v posameznih državah ako se ne reši vprašanje u-ravnovešenja plačilnih bilanc in se ne pravilno razdeli proizvodnja v posameznih državah v duhu naravnih pogojev za razvoj gospodarstva ter končno spravi z dnevnega reda valutno vprašanje. Prav zaradi tega niso po njegovem mnenju dosedanje milijarde dolarjev dosegle svojega namena in so zapadne evropske, države še vedno odvisne od dolarske pomoči.
New-York Times se bavi z vprašanjem poživitve zapadno-vzhodne trgovine in opozarja Zapad na radikalne izpremembe v notranjem gospodarstvu vzhodnih držav in v njihovih trgovinskih odnosih do Za-pada. Poljska n.pr. Izvaža danes steklo. steklene izdelke, sladkor in cement v zapadne države medtem ko se pred vojno sploh ni pojavila s takčnim blagom na zunanjih trgih Vzhodna Evropa, pravi ameriški list, ni po vojni izvozila na Zapad ne žitaric — razen nekaj sovjetskega žita — prav tako ne posebno mnogo stavbnega lesa, pač pa prekaša izvoz poljskega premoga predvojnega. Pred vojno so 50% izvoza iz Poljske, Madžarske, Jugoslavije in Bolgarije predstavljala živila in les.
Glede zunanje-trgovinskih izpre-
Socialne razmere po svetu M0LIU0 DELA ZA OBLEkO/A/NAJEMNINO
udvw/m\ . 1
PAK is I
STOCKHOLM
HLU-Y0PK
nlan
Par nogavic Bomho.zoisLcx. NYL ON	Ž&hska obleka
JioškoL CrbLs&L
LeLna. ,
naJennina
Grafikon, ki smo ga ponatisnili iz nekega pariškega lista; ponazo-ruje življenjsko borbo povprečno plačanega nameščenca, ki prejema približno enako plačo kakor strokovni delavec, in sicer v Parizu, Stockholmu, Montrealu, New-Yorku in Milanu, kjer so življenjski pogoji približno enaki kakor v Trstu. Višina posameznih stolpcev nam pove, koliko ur dela je potrebno v omenjenih mestih, da si nameščenec zasluži par nogavic, žensko ali moško obleko in najemnino. Glede nogavic in obleke so si na najboljšem Američani, na naislab-šem Italijani. Najemnine so najnižje v Franciji, vendar je bil nedavno v francoskem parlamentu izglasovan zakon o povišanju najemnin; v Italiji se takšen zakon pripravlja.
memb poudarja «New-York Times«, da je Nemčija pred vojno prevzela Vi vzhodnega izvoza (razen sovjetskega), medtem ko je šlo lansko leto v Nemčijo samo 2% izvoza vzhodnoevropskih držav. Nikakor ni verjetno, da bi Nemčija v bližnjem času spet dosegla svoje nekdanje postojanke, pač pa je gotovo, da jugovzhodne evropske države ne želijo, da bi zopet zašle v takšno gospodarsko odvisnost od Nemčije.
Iz razvoja trgovinskih odnosov med jugovzhodnimi državami in Sovjetsko zvezo se vidi stremljenje Sovjetske zveze, da nadomesti praznoto, ki je nastala v Podonavju po zlomu Nemčije.
Ob zaključku poudarja «New-York Times», da bi se s poživitvijo trgovine med Zapadom in Vzhodom dala zmanjšati pasivnost zapadne Evrope nasproti Ameriki čez 1/5. Zapadne države naj bi na posebnih pogajanjih skušale pregovoriti predstavnike vzhodnih držav, da bi svoje gospodarske načrte prikrojili potrebam zapadne Evrope, in sicer tako da bi vzhodne države dobavljale zapadnim državam večje količine žitaric lesa in drugega blaga, ki ga nedostaje Zapadu. V tej smeri se bodo razvijala tudi jesenska pogajanja med vzhod, in zapad. državami.
Znana ameriška revija za zunanje zadeve «Foreign Affairs» tudi uvideva potrebo pospešitve trgovinske izmenjavo med Zapadom in Vzhodom, vendar kot politična revija zagovarja mnenje, da je treba najprej izgraditi gospodarstvo v zapad-ni Evropi in tako dvigniti proizvodnjo, da bi vzhodne države dobile vtis, da so zapadne države gospodarsko in vojaško čvrsto povezane, na kar bi same iskale stik z Zapadom. Ker je gospodarstvo vzhodne Evrope predvsem kmetijske, gospodarstva zapadne Evrope pa večinoma in dustrijske prirode in ker so industrije držav kakor Poljska in Ceho-slovaška navezane na izvoz, lahko računano, da bo končno prodrla misel o pospešitvi trgovinskih zvez med obema predeloma. Tako meni «Foreign Affairs».
Slovenske otroke
v slovenske šole!
«Giornale di Trieste» se je postavil na čelo ostre in zvijačne gonje proti slovenskim šolam vseh vrst, tudi proti strokovnim, ki se da primerjati edino z nekdanjimi napadi fašističnega tiska. Ta gonja je zgodovinski dokument miselnosti in pojmovanja ljudi, ki se postavljajo v pozo branilcev zapadne civilizacije, pred vsem svetom in bi si je Slovenci skoraj morali želeti, da bi pred svetom laže razgalili te ljudi, ko ne bi bilo nevarnosti, da zapelje nepoučene med oblast niki in izzove med starši in našimi dijaki malodušje.
To poglavje sodi sicer v politiko, toda morali smo se ga dotakniti, ker je napad naperjen tudi proti strokovnemu slovenskemu šolstvu. Nimamo dovolj prostora na razpolago, da bi natančnejše razčlenili izvajanja omenjene ga lista ali pa glasila italijanske liberalne (!) stranke «Idea Liberale». «Giornale» je doslej posvetil ščuvanju proti slovenskim šolam in mirnemu sožitju med obe-” ma narodnostima, že sedem člankov. Pribiti bi samo hoteli, da je obstanek slovenskih šol zajamčen v samen Tržaškem statutu, ki priznava popolno enakopravnost slovenskega in italijanskega jezika ter obeh narodnosti, in da je bilo varstvo nad izpolnjevanjem statuta poverjeno Varnostnemu svetu OZN, najvišji politični mednarodni organizaciji. Ne moremo si misliti, da bi se dala prosvetna politika ZVU zavesti od takšnih časopisnih gonj in nato razgaliti pred Varnostim svetom.
Zato, Starši, vpišite mirno svoje otroke v naše strokovne šole, ki jih bodo pripravile za življenjsko borbo in jim odprle v širni svet, daleč preko ozkih meja tržaškega ozračja, zastrupljenega z gonjami kakor jih prireja «Giornale di Trieste». Področje udejstvovanja in možnosti zaposlitve naših strokovno izobraženih ljudi se bo razširilo, ko se dokončno uveljavi Tržaški statut. Trstu se odpirajo nove naloge kot zvezni točki v trgovini med Zapadom m Vzhodom, ki se bo gotovo še bolj razvila. Za izvrševanje te naloge je potrebno znanje jezikov in poznavanje razmer na Vzhodu in Zapadu.
ZVU je v načelu odobrila ustanovitev slovenske dvorazredne trgovske šole kakršno smo Slovenci imeli že pred vojno - in nižje industrijske šole pod pogojem, da se priglasi dovolj dijakov. Od nas samih je torej odvisno, ali te šole dejansko tudi dobimo.
TRZNI PREGLED
Splošna težnja po podražitvi, ki se je pričela meseca julija in se nadaljevala avgusta, se je v prvih dneh septembra nekoliko ublažila■ V zadnjih dneh pa je bilo opaziti tudi zmerno nazadovanje cen zlasti pri nekaterih kmetijskih proizvodih. Potrošniki so odgovorili na podražitev z zmanjšanjem nakupov, ki so povzročili znatno zmanjšanje blagovnega prometa-To bi pomenilo, da so tržne cene pri sedanjih okoliščinah dosegle najvišjo točko napram kupni zmogljivosti potrošnikov. Mnogi opazovalci so mnenja, da predstavlja sedanja tržna faža le kratek odmor v pofìmsnem, toda trajnemt razvoju nadaljnje podražitve. Razvoj tržišč v bližnji jeseni, bo po-kaza'. ali je gornja ugotovitev utemeljena■ Vsekakor pa ni pričakovati vdaj za zdaj velikih tržnih sprememb v eni ali drugi smeri. Za Trst sam je zanimivo vprašanje, kakšno posledico bo rodila nova podražitev racioniranega b aga. Novi ukrepi bodo brez dvoma vplivali na splošni tržni položaj. V prvi vrsti pa bodo zmanj-
KRMA
Zaradi dobfega pridelka so cene krme v zmernem nazadovanju. V Trstu so cene krme okrog 20—25% višje nego na bližnjih krmnih tržiščih. Za primerjavo navajamo naslednje cene:
Padova: za stot fco proizvajalec: seno 800—900; lucerna I 900—1.000, II 750—850; slama 400—500. Za boljše vrste sena plačujejo tudi na nekaterih tržiščih do 1.800 lir za stot.
LES
Na lesnem trgu vlada še vedno precejšnje mrtvilo. Na italijanskih tržiščih predvidevajo nadaljnje nazadovanje cen. Poleg uvoza jugoslovanskega, češkoslovaškega in avstrijskega lesa napovedujejo uvoz lesnega materiala iz. angleškega in ameriškega področja Nemčije v znesku 500.000 dolarjev do 30. junija 1949.
V Milanu veljajo za primer na-slednje cene: jelovina in smrekovi-na, žagana konično, II sortiment lir 25—27.000. III 16—18.000 lir; morali 25—27.000, mecesen isti sortimenti lir 30—32.000 ter 18—19.000; tramovi u. Trst 11—13.000. Žagana orehovi-
jelovina in smrekovina »tombante«
18.000	za kub. m v prostem pristanišču.
Iz Torina poročajo, da so cene lesa v nazadovanju. Mnogi trgovci lesa so v tem središču zašli pod stečaj. Povpraševanje po lesu s strani industrije je še vedno daleč pod noi maino količino.
AVTOMOBILI
Na tržaškem tržišču rabljenih avtomobilov se sklepajo kupčije z rabljenimi avtomobili po naslednjih cenah: FIAT 1.500 lir 300—900.000; FIAT 1100	300—
800.000; FIAT 250-^50.000. Lancia Aprilia 750.000—1.300.000; Lancia Ardea 700—950.000; Alfa Romeo 1,000.000—3,000.000; Bianchi 250.—400.000; Mercedes 600.000 —1,400.00; Opel Kapitan 350— 450.000; Packard 2,750.000— 2,900.000; Chrisler, 2,300.000— 2,500.000; Studebaker 1,900.000— 1,950.000; FIAT 666	2,200.000—
2,300.000; OM Ursus 1,200.000— 1,300.000; Dodge 250.—300.000; Ford Jeep 240—260.000; Lancia RO 800.—900.000.
O 3R. ^ -2^
	VALUTE V		MILANU			VREDNOSTNI	[ PAPIRJI V		TRSTU	
		1-IX	16-IX	Min.	Maks		1-1X	16-IX	Min.	Maks
						Južna železnica	2.300	2.200	2.175	2.300
Funt šterling zl.		8.750	8.900	8.750	8.900	Splošne zavarov.	9.200	9.100	8.850	9.250
Napoleon		6.500	6.750	6.500	6.750	Assicuratrice	1.100	990	1.045	990
Dolar		587	605	585	605	Riun. Adr. Sic.	2.250	2.200	2.075	2.250
Francoski	frank	150	150	149	150	Jerolimič	1.600	1.600	1.600	1.600
Švicarski	frank	149	155	148	155	«Istra - Trst»	710	710	710	710
Funt št. papir		1.625	1.625	1.625	1.625	«Lošinj»	4.000	4.000	4.000	4.000
Zlato		920	920	920	930	Martinolič	1.025	1.100	1.000	1.100
								Premuda	3.900	3.765	3.765	3.950
	BANKOVCI V		ZURICHU			Tripkovič	5.575	5.750	5.575	5.650
		dne 14. sept. 1948				Openski tram	1.020	1.020	1.020	1.020
Palestina		8.—	Holandska		76.—	Terni	455	450	433	458
ZDA		3.90	Avstrija		11.—	1LVA	290	268	272	290
		10.85	Cehoslovaška		1 —	Zdr. jad. ladjed	311	320	311	320
Francija		0.94	Španija		12 —	Ampelea	300	300	300	300
Italija		0.63	Argentina		58 —	Arrigoni	320	320	320	320
Belgija		7.88	Norveška		46.—	Soške cementarne	135	135	135	135
šali kupno zmogljivost potrošnika in povzročili nadaljnjo omejitev blagovnega prometa.

ŽIVINA
Na bližnjih tržiških, kjer se Trst oskrbuje z mesom, je ponudba goveje živine narasla. Cene s0 zaenkrat stalne. Negotovost vlada pri kupo-prodaji prašičev', kjer se opaža precejšnja razlika med raznimi trgi.
Rovigo: za kg. žive teže: Voli 280' do 300; krave 270—290; teleta 400 do 420. Prašiči pitani 440—460; prašički 400—420. Kokoši 480-500. Zajci 150 do 160; race 300—320, gosi 200—250.
Reggio Emilia: Voli I 290—320, II 250—290; krave I 260—290, II 22o’ do 260; teleta 50 do 70 kg lir 380—420 70—90 kg 420—460, nad 90 kg lir 450 do 500. Prašiči do 150 kg lir 410 do 420, do 180 kg lir 420—480, nad 180 kilogramov 450—470; prašički 18—20 kilogramov lir 410—430, od 20—25 kg 400—420. Kokoši 450—500, faraonke 500—550; zajci 120—150 lir za komad.
ŽITARICE
Zaradi malega števila nakupov je prišlo na nekaterih tržiščih do pocenitve pšenice pa tudi koruze.
Rovigo: Pšenica I lir 92—93 za kg, II 90—92, II 87—89; pšenična moka lir 100—105; rž 72; ječmen; oves 42: koruza 57—62.
V	Trstu so cene od 10—12% višje.
OLIVNO OLJE
Cene olivnega olja so še vedno v porastu, vendar pa so se na nekaterih tržiščih južne Italije že ustalile. v nekaterih primerih pa tudi nazadovale.
V	srednji Italiji kvotira olje I vrste od 530—540 lir za kg, II vrste 480 do 500, III 400—450. V Lecceu jej olivno olje nazadovalo za okrog 10 lir za kg in kvotira zdaj okrog 490 lir za kg.
VINO
Cene stare proizvodnje vina se držijo še vedno krepko. V južni Italiji so se pravkar pričeli prvi nakupi vinskega grozdja. V glavnem so na tem področju cene nižje v primerjavi s preteklim letom: V Apuliji so na pr. lansko leto v začetku sezone kupovali grozdje po 58—65 lir za kg, medtem ko so letos pričeli nakupe na osnovi 42_45 lir.
V	Firencah za boljša vina: 11—12 stop. lir 7.700—8.700 za hi, 12—13 stop. 9.000—9.700, nad 13 stop. 9.700 do 10.500 lir.
V	Trstu so ostale cene neizpreme-njene.
MLEČNI IZDELKI
Cene masla so skoraj na vseh tržiščih v večjem ali manjšem nazadovanju. Cene sira se na splošno držijo še vedno krepko.
Maslo na debelo kvotira v Veroni 930 lir za kg, v Milanu 960—1.000, v Lodi 1.000—1.020, v Moden i 860. Sir gorgonzola: v Trstu lir 1100 v Lodi 550—600. Parmezan v Lodi 1.250 do 1.300, v Reggio Emili 1.000 do 1.050 (proizvodnja 1948).
na 32—34.000; hrastovina 27—30.000, bukovina 18—22.000; jesenovina 22 do 27.000, kostanj 16—18.000; brest 21—23.000; slavonska hrastovina I 58—62.000.
V Trstu: javor 33—35.000; bukovina 19—21.000; tramovi u. Trst 10.000;
OKENSKE SIPE V Trstu za kvadratni meter: običajne šipe italijanskega izvoza s. ko grosist lir 700; debelejše šipe lir 1.250. Enake cene veljajo za uvožene češkoslovaške šipe.
Na svetovnem tržišču
ARGENTINA NE VE KAM S KORUZO
Argentina ne more več računati na izvoz pšenice v Marshallove države, ker ZDA in Kanada z lahkoto krijeta njihove letošnje potrebe - okoli 310 milijonov bušlov (1 bušel 27 kg). Koruze bo imela Argentina letos za izvoz okoli 3,5 milijonov ton. Lansko leto so Argentinci prodajali inozemstvu koruzo po 40 pezov (1 pez 0,8 švic. fr.), medtem ko se zdaj zadovoljujejo s ceno 34 pezov. Toda v Evropi ne bodo našli kupcev niti po tej znižani ceni. Argentinska vlada je odkupila del letošnjega pridelka po 14 pezov.
SVETOVNA PROIZVODNJA PETROLEJA NARAŠČA Podatki, ki jih je zbrala neka ameriška družba iz 44 držav dokazujejo, da proizvodnja petroleja na svetu stalno narašča. V maju so proizvedli v teh državah 1,6 odst. petroleja več kakor v prejšnjem mesecu in 14.8 več kakor maja 1947. Največji porast (za SZ ni podatkov j so zabeležili v ZDA. ki so v maju t. 1. pridobivale dnevno 5,502 milijona sodov, na Srednjem vzhodu (1,058 milj.) ter v Vzhodni Indiji (0,440 mili.). Vsepovsod pa gradijo nove naprave za izkoriščanje petrolejskih vre’cev, zlasti pa v SZ. Venezueli, Kanadi in Iranu.
SVETOVNI BOMBAŽNI TRG Svetovna proizvodnja bombaža bo znašala letos po dosedanjih cenitvah okrog 28 milijonov bal, t. j. okoli 5 milijonov bal več kakor v preteklem letu. ZDA bodo od tega pridelale nekaj nad 15 milijonov bal (pred kratkim so predvidevali 14 bal). Leta 1946 je znašal severnoameriški ; pridelek bombaža le 8,5 milijo- ; nov bal, naslednje leto pa že 11,5 ^ mi-lij. Od lanskega leta razpolagajo ZDA še a 3 milijoni, bal tako, da bo v prihodnjem letu na razpolago potrošnji skupno 18 milijonov bal. Računa j o, da ne bo notranja potrošnja prekoračila 10 milijonov bal, medtem, ko bodo izvozili na račun dobav Marshallovega plana kvečjemu 2,5 milijonov bal. Višek produk-
cije bo torej dosegel 6 milijonov bal. Vse te vesti so resno vznemirile ameriška in druga svetovna tržišča in povzročile znatno nazadovanje cen te važne surovine,
Zadnje kvotacije bombaža so naslednje: Aleksandrija za kan-tar (99,05 funta); Ashouni 59 tolarjev (t i 49,23 dolarja) ; FGF 53 tol. (44,22 dolarja); Kar-nak 92 tol. (76,76 dolarja). Rombai: za »candy« (84 funtov): Jarila 577 rupij (22,20 dolarja); Broach 79,2 rupij (3048 dolarja).	'
JUGOSLOVANSKA UDELEŽBA NA MEDNARODNIH RAZSTAVAH
Med letošnjim letom se je Jugoslavija udeležila 14 mednarodnih razstav. V jeseni bo Jugoslavija prisotna na razstavah v Stockholmu). Plovdivu, Dunaju, Bariju, Pragi, Utrechtu in Trstu. Na skoro vseh velesejmih razstavlja Jugoslavija blagovne vzorce iz vseh panog njenega gospodarstva.
Dovoljenja za potovanje
v Jugoslavijo
Da bi prihranila občinstvu nepotrebno izgubo časa, je Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu uvedla nov način izstavljanja potnih dovoljenj. Novost je predvsem v tem, da se prošnje pošiljajo po pošti.
Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu izstavlja začasne potne dovolilnice državljanom Svobodnega tržaškega ozemlja v anglo-ameriškem pasu. Potna dovoljenja prebivalcem jugoslovanskega pasu izstavlja VUJA (Vojaška uprava Jugoslovanske armije) v Kopru. Jugoslovanski državljani dobijo pri delegaciji v Trstu «prepustnice» (passavant). Italijanski državljani morajo imeti reden potni list, na katerega delegacija da vizum. Iz tega se vidi, kako je važno vprašanje državljanstva in da mora prosilec to rubriko na vprašalni poli natančno izpolniti.
Kdor želi potovati v Jugoslavijo, naj si nabavi pri tržaških potovalnih uradih, kakor n.pr. «Adria-Express» (ul. F. Severo št. 5) predpisani obrazec (vprašalno polo) v treh primerkih in čekovno položnico, glasečo se na Gospodarsko delegacijo FLRJ (št. 11-2375). Po položnici nakaže 300 lir in po 100 lir za vsako prilogo, ki jo morebiti priloži prošnji, da bi jo bolje utemeljil. Ko i*-polni obrazec v treh primerkih, napiše še prošnjo na navaden papir, v kateri natančno razloži vzrok potovanja; priloži potrdilo o plačilu takse po položnici in tri slike ter vse pošlje po pošti na naslov Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu (ul. Valdirivo 31 III).
Ko gre za ponovno izstavitev potnega dovoljenja, t.j. prosilcu, ki je kdaj poprej že dobil dovoljenje (ali pa mu je bila prva prošnja odbita), izpolni poseben obrazec («za ponovno izstavitev»), ki si ga nabavi prav tako pri tržaških potovalnih uradih, v dveh primerkih in priloži eno sliko ter sicer ravna kakor v prvem primeru.
Po odgovoru na prošnjo bo prišel prosilec na pismeni poziv Gospodarske delegacije, in sicer na dan, ki mu bo določen v pozivu. V nujnih primerih (težke bolezni, smrti in sl.), ki se dokažejo z ustrezajočimi listinami, bo delegacija izdajala tudi na osnovi o-sebno izročenih prošenj.
BORZA ZA LES V PADOVI
V Padovi je pravkar pričela pri tamkajšnji trgovinški zbornici borza za les. Borza je odprta vsak četrtek predpoldne. Na borzi se izvršujejo operacije na no-• tranjeni in na zunanjem tržišču. Vsak teden bodo izdajali poseben cenik za les in lesne izdelke.
Poleg tega nameravajo ustanoviti tedenske trgovske sestanke lesnih grosistov v Bocnu, Tridenti!. Bellunu in Vidmu.
Pobuda za to je bila dana na kongresu lesnih trgovcev v Tre-. vizu, kjer so tudi odobrili pred-log, naj bi se sestavil poseben seznam tvrdk, ki bi bile edine upravičene sklepati posle z ino1-zemstvom.
*
Angleška industrija izdeluje nov hladilnik, ti katerem. se kuhano meso lahko ohrani do 12 mesecev.
Odgovorni urednik;
Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu
Porast tržaškega blagovnega prometa
I;. poročila tržaške trgovinske ga leta v primerjavi s promet.jn zbor" ce posnemamo naslednic v istem razdobju v '.etiti 1938 in podatke c blagovnem prometu 1947. (Promet je označen v sto-v prv'h sedmih mesecih letošnje- tih).
	1938		1947	1943
Uvoz po železnici	5,125.615		2,773.554	2,246.446
Uvoz po morju	13,164.595		9,816.321	12,053.497
Skupaj uvoz	18,290.210		12,589.875	14,299.943
Izvoz po železnici	5,739.148		6,910.493	8,539.326
Izvoz- po morju	5,785.950		1,402.429	2,619.339
Skupaj izvoz	11,525.098		8,312.922	11,158.665
Celotni promet	29,815.308		20,902.797	25,458.608
Značilen ie predvsem porast		deželami tržaškega zaledja kakor		
železniškega prometa v ju! ju in		je razvidno iz naslednjih podat-		
avgustu letošnjega	leta, zlasti z	kov;		
	UVOZ			IZVOZ
	Julij	Avgust	Julij	Avgust
Italija	14.341	14.557	8.720	15.401
Jugoslavija	11.640	12.747	5.754	12.208
Avstrija	10.509	9.069	68.140	113.185
Cehoslovaška	4.885	5.829	4.245	7.361
Sto	904	605	690	1.281
Madžarska	173	79	1.231	665
Švica	175	2	210	588
Francija	5	90	—	204
Holandija	120	—		
Bolgarija	—	—	20	
Nemčija	—	—	250	•
Skupaj	42.644	42.976	89.260	150.893
V Argentini ni vse zlato
Peronove notranje gospodarske reforme in zlasti njegova zunanja trgovinska politika so dovedle argentinsko gospodarstvo in finance v hudo stisko. Vlada je bila v zadnjem času prisiljena znižati vrednost peza, katerega kritje čedalje bolj izplahneva. Argentina je 1. 1946 imela 6 milijard pezov valutne rezerve, danes ima še komaj polovico. Samo zlata je zgubila za 2,5 milijard pezov. V teku prvih štirih mesecev tega leta je zlata rezerva padla za nadaljnjih 350 milijonov pezov, tako da znaša danes komaj še 700 milijonov. Ako bi Argentina v tem koraku zgubljala še nadalje zlato, bi se do konca leta njena zlata zaloga popolnoma izčrpala.
V zunanji trgovini je vladala še prva povojna leta sijajna konjunktura, ko je bilo kmetijstvo evropskih držav še na tleh. Tedaj je Argentina več ali manj diktirala visoke cene blaga, ki ga je prodajala opustošeni Evropi. Toda danes je položaj precej drugačen, saj se evropsko kmetijstvo naglo popravlja. Argentina ne more danes niti zdaleč več prodajati žito po tako visokih cenah kakor doslej. Zunanjo trgovino pa zlasti ovira zahteva argentinske vlade, da morajo kupci plačevati v dolarjih. V tem pogledu Argentina ne popušča in namerava celo dogovore s Francijo in Italijo odpovedati, samo da bi dosegla ta namen. Trgovina s Španijo se ne razvija v takšnem obsegu, kakor je bilo prvotno zamišljeno, ker se je zmanjšala vrednost posojila, ki ga je argentinska vlada dovolila lansko leto Španiji, in sicer zaradi razvrednotenja peza.
Argentina potrebuje dolarje predvsem za nakup strojev v ZDA Njen dolg v ZDA je silno naraste!, tako da danes dolguje ameriškim bankam 250 milijonov dolarjev. Prav ta okolnost in splošni položaj na mednarodnem trgu sta prisilila argentinsko vlado k popuščanju. Doslej so se vsi razgovori med ZDA in Argentino glede nakupa raznih kmetijskih pridelkov v Argentini deloma za države pod ameriško zasedbo, kakor Nemčijo in Japonsko, deloma za izvoz v Marshallove države, razbili, ker je argentinska vlada postavljala previsoke cene.
Po ameriških poročilih iz Buenos Airesa pa so se Argentinci v zadnjem času omehčali. Zdaj so oni sestavili seznam blaga, ki bi ga radi prodali za dolarje, in sicer po cenah, ki veljajo na notranjem trgu v ZDA. Severnoameriški poslanik Bruce je prispel v Washinton in prinesel s seboj te nove argentinske ponudbe. Argentina bi rada prodala predvsem koruzo (1,417.000 ton.), pšenico (117.000 ton), velike količine ječmena in ovsa, pa tudi kož. Posebno velikih količin mesa nima
na razpolago, ker izvaža mno$( mesa v Veliko Britanijo (400.0» ton), in sicer po cenah, ki so $ ločene v dolarjih.
Poslanik Bruce, ki se pogaja1 upravo Marshallovega nati® (ECO) je izjavil, da bo ta kup*1® po mednarodnih tržnih cenah Argentini meso, rastlinska olja J kože, ne pa žita, ki ga dovolj Pr’’ delajo v ZDA. Poleg tega pa za* teva Argentina za žito cene, ' so nad cenami na mednarodne11 trgu.
*
Tudi južnotirolska trgovska združenja so jim na poti
V kratkem se bodo pričela J Rimu na pobudo italijanske8 atrijske trgovinske zbornice P, gajanja za reorganizacijo P°s j, n ih odnosa jev med Italijo Avstrijo. Med obema država8 so prišli v zadnjih časih trgo% siti stiki na mrtvo točko P8^ vsem, ker ni italijanski sorbirai blaga, ki ga je AvS» ja v sedanjih okoliščinah la**, nudila. Avstrija je n. pr. P®® dila velik kontingent celuloz8, ga lesa1, ki pa ga italijanske r, pirnice niso mogle sprejeti, „ prav ie Avstrija namerav dvigniti svojo proizvodnjo iOj, zaposlila že mnogo italijans ( gozdnih delavcev. Zaradi k8» italijanske industrije ie Ka v odklonila tudi že sklenjeno m šiljko 50.000 ton specialnega rovega železa.
M
Tik pred pogajanji so 'se_o* sili še italijanski trgovci ih ^ nesli pred pristojne organe , sto okoliščin, ki so po ni*0^ mnenju doslej ovirale trg°v $ ske odnose zlasti med Severno Tirolsko. Italijani ^ padajo predvsem trgcrfjPjt združenja in zadruge, ki i81 } ustanovila avstrijska! mani" ( v Italiji, kakor tudi avstri)cl j, Severni Tirolski. Tem kons^j, jem očitajo, da imajo v r° ^ ves monopol blagovnega Pr y ta med obema državama, h6 p giovske organizacije Južnega ,,, rolskega lahko posredirjti0. $ blaigos, ki ga hoče italijanski^ govec kupiti ali prodati v ~ stri j o. Same avstrijske or ga ^ cije pa gredo na roko1 — trjujejo italijanski krogi „li' raj izključno Avstrijcem. *^ jan?,ki krogi obdolžujejo P m tega južnotirolske gospoda8 ^ ustanove, da prejemajo nav ^ od političnih forumov sitih organizacij, ki naj hi F6ti skaj e, (tudi na upravne obG» Avstti)el<
in na carinarne. manjšina v Italiji bi skratka ustvariti, tako »**2 jol italijanski trgovki phL'vl rani gospodarski položaj na do italijanskih gospodarskih gov.
Ni izključeno, da bo ravno to sporno vprašanje ^ no vlogo pri italijansko^ skih trgovinskih pogajanjih-
atri<
Xu'idka Cakaiijci
sporoča, da se je v PETEK 13. avgusta pričel REDEN AVTOBUSNI PROMET NA PROGI
Koper - Kozina - Divača in
obratu0
Ul-5)
zveza z avtobusom _ 1R3T - REKA in obrati1® — V DIVAČI pa bo zveza z vlako» TRS T-LJ U B LJ AN A in obratno isto tako v popoldanskih ura
Odnod iz Kopra ob 8 (son. ura): iz Divače ob_14.15 (son V KOZINI bo v popoldanskih urah
IMPORT-EXPORT
U.T.l
TEHNIČNO INDUSTRIJSKI URAg
e i» NAČRTI - ZASTOPSTVA - INDUSTRIJSKE ĐOB^
NA TRŽAŠKI RAZSTAVI: STOTNICA 213
MILAN
TRST
UL. S. NICOLÒ 7 - TEL. 47 - 17	VIA S. SISTO 9 - TEL. 152
Hrzojavni naslov : UTIMP0RT
_sa4
Avtopodjetje S.T.A.R»
družba z o. z.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71'^
Peevoz blaga s hitrimi prevoznimi sreds
vviJ0
♦ ♦ ♦ Cene zmerne * * ♦
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN (UGOSLA'