Letnik VIII.
V Gorici, dne 2. avgusta 1000.
Stevilka'32.
Poučljiv list za slovensko ljudstvo im Primorskem.
I 'se ma vero, dom, cesarja
Izhaja vsaki čvtrtrk ol» 6. pop. Rokopisi sc ne vračajo. .Vefrankovana pia.na se ne sprejemajo.
Cena za celo M > 6 kron. za pol leta 3 krone, /a manj premo2n>- -i krone za celo leto.
Izdajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT.
Tisk. »Narodna tiskarna* v Gorici.
Poročilo
0 govoru drž. posl. dr. Jan. Ev. Kreka na shodu .del. izobr. društva v Bovcu**,
dne 15. julija. (Dalje).
Ako uprašamo, kako pomagati d e-
1 a v s k i m stanovom, srečamo z istimi nasprotniki isti odgovor. Krivica, ki se godi delavskim stanovom, izvira iz protikrščan-skih načel, kakor je dandanes iskati vzroka malo ne slednjega zla v pomanjkanju vere. In ako smo še tako protiklerikalni, nahajamo vero za vsakim voglom. Brezverec in socijalni demokrat Proudhon sam pravi: „Povsod, za vsakim koncem tiči vera", in brezverski Goethe: rIz vseh stvarij gleda ven religija". Z najbolj strupenimi spisi se ne da spremeniti človeška narava; človeška natura je iz duše in telesa, duša pa upije po veri. —
To človeško naturo srečavamo tudi v soeijalnem oziru. Le poglejmo. Vera je vez, ki veže človeka na Boga, a ta vez, zahtevajoča tudi žrtev, ni človeški naturi. nagneni k slabemu, prijetna, ker človeška natura, kot slaba, si želi vsestranske slobode. In res, oni elementi v človeški družbi, ki ne marajo Boga, in hočejo svoja kriva načela razploditi, so najprej jeli povdarjati slobodo, in to najprej v verskem, potem na gospodarskem polju. Ta sl ob od a napoveduje vojsko avtoriteti, in v dosego zmage ji je dobrodošlo vsako sredstvo.
Prostost, sloboda ter avtoriteta ali oblast se torej vojskujeti. A pri vsem boju se kaže vedno na površju oblast, in sicer zato, ker je od Boga, ker je naravna, tako rekoč n rojena človeški naravi in nanjo se sklicuje vsakdo. Oče se sklicuje glede na svojo družino na avtoriteto, gospodar napruui poslom, cerkvene ali državne oblastnije nasproti podložnikom, in to mor.i biti, ako hočemo ohraniti red in mir v človeški družbi. Sklicuje se pa vsakdo, vsaj indirektno, povdarjajoč svojo oblast, na Boga, iz katerega izhaja.
Naročnino m oznanila sprejema upravništvo v Gorici ua IMat uti št. 12.
____________Rokopise	sprejema	uredniitvo v Gorici, Dvorišče »v. Hilarija 4t. 7.
LISTEK.
Da bi torej dosegel liberalizem svoj namen, je začel vojsko na zgorej, proti Bogu. taječ ga. in misli s lem božjo in posvetno avtoriteto zatreti, povdarjajoč slobodo. Sloboda liberalizma pa ne daje vsem jednake slobode in ž njo pravic, ampak le nekaterim izbranim stanovom, popolnoma prezirajoč zlasti delavske stanove.
To so tudi čutili ti stanovi, ter zahtevajo kot demokratična in druge tej več ali manj podobne stranke, za v s e jednako prostost. V tej vsesplošni prostosti in jednakosti nahajajo te stranke rešitev iz sedanjih žalostnih socijalnih razmer. Kako daleč pa so prišli v svojih izvajanjih in sanjarijah, vidimo iz tega, da je komunist Fourier trdil, da bo v prihodnji komunistični človeški družbi, v kateri bo vladala vsestranska prostost in jednakost, .vsak človek petkrat na dan bogato kosil". Nočejo pomisliti, da bi morala tudi tedaj biti neka višja oblast in sicer še močnejša od dandanašnjih. ako bi hoteli ohraniti red in mir. Oblast bi morala biti. ki bi vodila družbo, jo nadzorovala ter tudi res s i-
I	i I a posamne ude k delu. zakaj brez dela ni jela in brez dela bi izostajalo tudi onih 5 bogatih kosil.
In kaj iazvidimo iz vsega tega? Korenina vsemu temu je boj proti božji oblasti. Ako tajimo Boga, tajimo tudi oblast. Ker pa svet ne more obstojati brez oblasti, in ker taji, da je oblast od Boga, a mora imeti vendar oblast. zato si jo vstvarja sam; la oblast pa ni več moralna, ampak fizična, ta oblast je oblast moči in tiči v m i Ii t a r iz m n. vojaštvu Mesto božje postave, ki ukazuje človeku pokorščino do posvetne oblasti, služijo v to v liberalni komunistični državi b a j o n e t i in ka n o n i. Toda tudi bajoneti in kanoni niso vsemočni, in zato se poprašajmo: kakšna stavba državna je boljša, ali taka, kjer vlada orožje in izvira pokorščina iz strahu pred orožjem
—	ali taka. kjer so vsi stanovi, zlasti pa nižji, delavski, ki so v državi v veliki
večini, verni in ubogajo oblastnije zato, ker jim vera narekuje, zato, ker vedo, da je vsaka oblast od Boga? Tega ni težko uganiti !
Ako hočemo torej na svetu res pravi red in mir, moramo nujno povdarjati verstvo, zakaj odpad od Boga prelevi svet v jamo razbojnikov.
Da bo res pravi red in mir na sve*u, treba vere, treba krščanstva; to pa nas uči, da mora vse naše življenje in delovanje temeljiti na pravičnosti in medsebojni ljubezni, nas uči, da smo si bratje.
Na to je g. poslanec še enkrat na kratko ponovil glavne točke svojega govora. in dejal, da
ai politično načelo, ki more rešili Slovane in Avstrijo, mora biti načelo krščanske pravičnosti ;
bi razvoj velikoobrtni naj se razširi tudi pri nas; v podlago tega mora bili zopet krščansko načelo, po katerem se vstavi pogubna in krivična konkurenca. Vstvarijo naj se zakoni v varstvo delavskih stanov — izvrši se svetovna sprememba v njihovo korist;
o	ako hočemo kot narod živeti, je neobhodno potrebno, da se združimo s Hrvati, ker s tem dosežemo, česar ne pričakujemo od „zgoraj" ;
d) da se bomo pa mogli ohraniti in povspeti, treba, da povdarjamo le pravo prostost in avtoriteto, katero nas uči krščanska vera.
Na splošno : Mi potrebujemo j e <1-notne misli krščanstva, da se preobrazijo sedajne razmere. Vsi moramo biti istega načela. Pričeti pa moramo pri družini, in ta mora biti krščanska, in ako je družina res krščanska, nam ne bo mogel sovražnik do živega. Država pripoznava samo pravico, da sinejo ljudje častiti lioga. a država ne pripoznava Boga; jedino pravo zavetje veri je torej le v kr-, anski družini. Zato sebije boj tudi proti dru -mi in to zlasti s tem, da se povsod usilja ljudstvu civilni zakon, ki je zadnji nož v srce človeške družbe.
ROZINA
(Po »Sendbote des gottl. Herzens Jusu« 19»J0 št. 6., priredil I. Grilanc).
Dva dni po tem dogodku pride P. Rvan v bližino omenjenega plota na sprehod in nehote se spomni male Kozine Tu zasliši, da ga kliče otročji glas. Kozina se prikaže pri plotu s polnim naročjem krasnih vrtnic. Videlo se jej je na obrazu, da se je zelo utrudila, ko je nabirala rože. Poda vrtnice duhovniku in zaprosi: .Te rože so za Jezusa, prosim dajte mu jih Vi!“
Duhoven gleda rože — najkrasnejše izbrane — pa tudi dekletce. .Rozina !-spregovori misijonar. .Poznam cvetko, ki bi Jezusu bolj dopadala. nego cel vrt teh vrtnic." Dekličin obraz zažari v radosti, ker je bržkone razumela, kaj je hotel duhovnik reči. Toda dojnica je deklico klicala.
P. Ryan je šel v cerkev in cvetke položil na altar. Gotovo jih je dekliia sama nabrala. Poznal se je na njih sled truda in trpljenja. En cvetni popek je bil celo krvav. Ta popek vzame duhoven in ?a položi k Jezusovi sohi. Daroval je zopet v duhu Kristusovo kri. da bi še nek drug rožni popek — Kozina — našel pot k Jezusovim nogam.
Tedni in meseci so minuli in P. Rvan ni deklice nič več videl. Toda skrbelo ga je, ker je zdravnik tako popustoma začel zahajati v bližnjo hišo. Pri priliki je poprašal nekega vrtnarja in ta mu pove. da je Rozino popadla huda mrzlica. Nekaj dni pozneje zvedel je še huje poročilo in prvi petek v mesecu se je govorilo, da je prav malo upanja več, da bi Hozina ozdravela. ..Rozina", je pravil vrtnar duhovnu, .Rozina vsako noč blede in zahteva da se jo pusti v Vašo kapelico in to tako silno, da jo komaj udržimo v postelji. Dekla mi je tudi pravila besede, koje vedno otrok izgovarja namreč: ,.Jezus me kliče!" Toda menim da se ljudje motijo, ker družina je judovska".
P. Rvan odide, toda trdno je sklenil, da deklico obišče še tisti večer.
Po večerni pobožnosti se je še nekaj pomoti! z delavcem, ki je nekaj popravljal in preminjai na altarju Jezusovega Srca. Po večerji pa se je osmelil stopiti v sosedovo hišo. če tudi je dvomil, ali bo otroka videl ali ne. Tam je našel vse zmedeno. Rozina, smrtno bolna, je ušia, ko se je postrežnica nekam oddaljila. Rozine ni bilo nikjer najti Vse je deklico iskalo, a zaman.
Tudi P. Rvan je pomagal jo iskali: Tu ga spreleti neka druga misel. - — Naglo odide in stopi v cerkev. Glej.
ni se motil. Tu najde Rozino. Kakor mlada tičica je čepela ob vznožju Jezusove sohe. — Ljubezen vse premore. Ljubezen jej je navdihnila moč, da je mogla sem priti.
Duhovnik na prvi pogled spozna, da mlado življenje že ugaša. Le nekaj minut je morda še bilo časa: niti trenutka ni bilo zgubljati. P. Rvan se ni dolgo pomišljal. V malih trenutkih je otroka krstil, poklical po imenu, a nič ga ni slišala. Duhoven se skloni čez umirajočo in zasliši lahek izdih: „Jezus — kliče — Rozino!" Nježno telesce se naglo strese in srce je nehalo biti. Rozina je odplula v večnost, da bode tam cvela pri Božanskem Srci.
Ob vznožju svojega križa je F. Rvan hranil v stekleni škatlici bel uvel rožni popek, kterega listovi so imeli temno znamenje ir. kolikorkrat je zjutraj ali zvečer la popek zagledal, je vskliknil: „Deo gra tias — Hvala Bogu!"
Štiri rimske patriarhata cerfre
Piše .1. K.)
Na strehi kije krita s kamenitimi ploščami in cementom zagledamo najprej velikansko srednjo kupolo in (i manjših, vse so krite s cinkom Okoli in okoli strehe je kamenita ograja, viša ko človek: na sprednji strani vidimo kipe, ki so se nam od
Pri nas so, hvala Bogu. še krščanske razmere v družini, a skrbeti moramo, da vzraste iz teh tudi res dobra mladina!
Nismo še izgubljeni! Naša sveta vera stoji še in z vero vted tudi naša slovanska zavednost. In kakor stoje neomajne naše skale, tako stojimo tudi mi neomajni nasproti Nemcem in Lahom in vsem sovragom!
Politični pregled.
Umor kralja Umberta. V nedeljo popoludne je bil ilalijanski kralj v Monci, kjer ima kraljevska družina letovišče, pri neki telovadni prestavi. Tam je kralj sam najbolj izurjenim telovadcem delil lastnoročno častne svetinje. Ko je kralj zapustil svoj sedež in stopil v kočijo, da bi se pelj a I domov, napadel gaje neki anarhist po imenu Angel B res si in ustrelil trikrat nanj iz revol-v er ja. Ena krogla je zadela kralja v srce tako, da je potem umrl. Stražnikom se je posrečilo uloviti zločinca. Ljudstvo je besnelo in je hotelo iztrgati orožnikom anarhista iz rok in ga raztrgati na kose. A orožniki so vendar zamori hudobneža živega peljati v vojašnico. Tam je kazal Bressi malo kesanja in odgovarjal prav osorno na vsa uprašanja. Rekel je, da je ubil kralja, ker je prepričan anarhist in sovražnik vseh vladarjev. Bressi je tkalec in je prepotoval že skoraj cel svet. Prišel je pred kratkim iz Amerike, kjer je bil v mestu Patterson. Posebno dosti časa se je mudil v prejšnem življenju v Budimpešti. kjer je imel znanje z dvema malopridnima ženskama. Zločin tega izmečka človeške družbe je napravil velik utis v celi Evropi. Od vseh strani so do-šla brzojavna sožalja na italijanski dvor. Prestolonaslednik Viktor Emanuel je bil se svojo soprogo Heleno ravno na poti v Črnogoro. ko ga je dohitela tužna vest očetove smrti. Tudi papeža je bridko za-
spodaj zdeli ravno primerni, da so iz več kanienov nakopičeni in prav grobo ob-sekani velikani. Tam je tudi več hišic za stanovanje cerkvenih služabnikov rSan-Petrinov.“ Tudi vodo imajo gor napeljano.
Oglejmo si kupolo od zunaj. Obhoda ima 192 m, visoka je od cerkvene strehe do vrh križa 94 m, sama laterna je visoka 15 in pol m, v premeru ima kupola 42 m. Michelangelo je rekel, da hoče sezidati visoko v zraku drug Panteon; držal je besedo, ker premer Panteona j» le I m širji; visok pa je le 68 m. Da spoznamo visokost kupole ali sploh cerkve sv. Petra, primerjajmo jo z visokostjo najvišjih stavb na svetu. Najvišja stavba je vsekako Eiflov stolp v Parizu, visok 300 m. Mogoče je bilo tako visoko gradili, ker je nad 6u m visokim zidovjem vse iz železa. V drugi vrsti sta oba stolpa kolinske cerkve po 152 m; piramida pri Gizehu v Egiptu meri 138 m; stolp v Strassburgu 143 m. stolp pri sv. Štefanu na Dunaju 140m; eden sam meter nižej, tedaj 139 m, je visoka cerkev sv. Petra do vrh križa na kupoli : tedaj je glede visokosti še le na sedmem mestu. Ker pa spoštovani bravci navedenih stavb najbrže ne poznajo, naj primerim visokost cerkve sv. Petra z goriškim gradom, liuriški grad. t. j. grič je nad morjem visok 150 m. Gorica sama je nad morjem okoli 38 m. tedaj je grajski grič nad
dela vest o smrti italijanskega kralja. Kn je papež slišal, da je kralj mrtev, je ostal kakor omamljen na svojem stolu in čez nekaj časa rekel: Uboga družina. Potem pa je daroval sveto mašo za ranjkega.
Srbija. Poroka med kraljem Aleksandrom in Drago Mašin je že sklenjena. Vsi Srbi so te poroke veseli, ker je po njej postal kraljev oče Milan v Srbiji nemogoč. Husija vidi v tem koraku mladega srbskega kralja poroštvo bodočega prijateljstva Srbije z Rusijo. Srbski narod je od nekdaj Rusiji prijazen in le nevredni trinog Milan je bil kriv napetili razmer med Husijo in Srbijo. Muski car je imenoval svojega novega stalnega zastopnika v Belgradu. Kakor se govori v dobro podučenih krogih bodo še v tekočem tednu pomiloščeni vsi politični kaznjenci, katere je spravila Milanova maščevalnost v ječo.
Vojska na Kitajskem. Položaj na Kitajskem se je v zadnjem tednu znatno poslabšal. Evropske vlade so se bavile z uprašanjem o resničnosti izjave kitajske vlade, da so poslanci še vsi živi in pod varstvom vlade. Zviti Kitajci so si sč svojo sleparijo pridobili 10 dni časa, da se morejo bolje pripraviti na boj z mejnarodnimi četami. Še zdaj sleparijo Kitajci razne vlade Evrope, češ, da jim pošlejo lahko poslance žive v pristanišče Tienčin. Kdo veruje več Kitajcem? Kakor poročajo zadnja izvirna pisma poslancev, so bili poslanci že meseca junija v takem položaju, da se niso mogli braniti več ko teden dni. In zdaj naj bi bili živi in prosti, ko so že pred tremi tedni Kitajci sami poročali, da so jih umorili. Da so živi je sicer mogoče, a če so živi, so jetniki boksarjev. K vsemu temu je še dostaviti, da so Kitajci oboroženi z najnovejšim orožjem in v velikanskem številu, evropski vojaki pa med seboj jako nesložni. Godi se pa ludi, da se streljajo med seboj, ker delajo posamezni vojskovodje na svojo roko. Tako se jo zgodilo, da so napadli pred nekaj dnevi Japonci oddelek ruskih vojakov, misleč, da so Kitajci. Še le ko je bilo 5 Rusov in Japoncev mrtvih so se spoznali. Edina država, ki postopa pametno v kitajski vojski je Rusija. Že nad 80.000 Rusov je na poti na Kitajsko in vsak dan pošilja ruski car nove moči na Kitajsko. V nedeljo se je zgodilo pri odhodu ruskih vojakov iz Poljskega nekaj žalostnega. Nekteri vojaki ki sobilodme-njen na Kitajsko, so skušali čez mejo. A orožniki so jih na meji dohiteli in obsojeni so bili vsi na smrt. Kakor je pa videli iz velikanskih priprav, je Rusija pripravljena sama vojskovati se z Kitajci, ker ve, da se ne more zanašati na tisto pest mejnarodnih vojakov, ki prihajajo od vseh vetrov na kitajska tla.
Vojska v južni Afriki. Ker so
se Angleži naveličali vednih neugodnih poročil iz Afrike, jim je njih vojskovodja
Gorico visok 118 m, do vrh grajske strehe 132 m, tedaj je cerkev sv. Petra v Rimu 7 m viša ko goriški grad. Sama laterna na vrhu je 1 in pol m viša kot sam grad, t. j. zidališce.
Ker smo že tako radovedni, pojdimo še v pozlačeno jabelko pogledat. Od zunaj nad laterno pridemo skoz oz?k vrat ali grlo po železnih lestvicah v bakreno jabelko. Jabelko ima v premeru 2 in pol m ter prostora za 16 ljudi. Kdor je preobilen, naj ne hodi gor, ker lahko obtiči v grlu ; sicer pa ne bo videl nič posebnega, kakor le križasto železno ogrodje in štiri ozke špranje, skoz katere prihaja mračna svitloba. Sebastijan Brun-ner pripoveduje žalostno-veselo prigodbo
o	nekem Angležu, ki se je hotel v svoji prismojenosti pobahati s tem, da je v jabelku sv. Petra že jedel in pil; kakor je tisti, ki mi je pravil, da je v Miranmru že sedel na prestolu, na katerem je sedel nesrečni cesar mehikanski Maksimilijan, mislil, Bog ve kako imeniten da je, radi tega Ta dobri Anglež je tedaj vzel s seboj pečenke, kruha in vina. Ko se je dobro najedel in napil, se je vesel in grozno zadovoljen spravil noter v ozek vrat. Pa šmentano se je bil ta čas izre-dil, da ni šlo in ni šlo naprej. V strahu in osramočen je moral revež čakati, da se je jed nekoliko porazdelila po vsem životu. —
Roberts po dolgem času vendar enkrat poslal ugodno poročilo. Brzojavil je namreč, da je ujel 5.000 Burov z ednini topom in generalom Prinslov, a čez 24 ur je brzojavi! še enkrat, da seje uštel, da je bilo le 980 Burov. Če prešteje Roberts še enkrat ujete Bure jih bo morda le 9 ali pa celo nič.
Novice.
V	(Jerici. V petek dne 27. m. m. je imel mestni svet sejo. G. župan Venuti prečita predloge za proslavo 70 letnega rojstnega dne Nj. Veličastva cesarja Kr. Jožela in za njega prihod na Goriško. Mej drugim se je določila svota 10.000 K za opravo Franc Jožefovega zavoda za stare in onemogle in ravno toliko za sodelovanje pri slavnostih, katere priredi goriška dežela ob prihodu Nj. Veličastva.
Sklenili so dalje, da se vsi stara-šine in corpore udeleže odprtja goriške razstave na Generališču. Ta razstava se priredi v proslavo 50 letnice mestne avtonomije. Petdesetletnica je prav za prav 12. dec. t. I., zalo bodo ta dan imeli slavnostno starašinsko sejo.
Kaj je bila za goriške Slovence mestna avtonomija, hočemo v eni prihodnjih številk povedati.
Mestno gospodarstvo v Gorici lz poročila, katero je izdala občinska blagajna, je razvidno, da znaša nepokriti mestni primanjkljaj od leta 1893 do konca leta 1899 nič manje nego 44.130.60 kron, za tekoče leto pa je znesek 45.102 kron nepokrit, skupni priinajkljaj znaša toraj 89,322.60 kron. Drugi nepokriti dolg v znesku 79,007 kron ima mesto pri podružnici kreditnega zavoda v Trstu, kateri se je uporabil za šolo ustanove ,.Frinta*‘. Drugih 169,229.60 kron dolguje mesto istemu zavodu, ker je sezidalo shrambo za smodnik v Vrtojbi in za popravo pokritega sadnega trga. Kako bo mestni zaslop saniral to slabo gospodarstvo, se še ne ve, a govori se, da se mu bo predložil nek „trdi načrt', katerega bo moral sprejeti. Ti dolgovi nam ludi povedo, zakaj je bilo mestnim in deželnim poslancem na dovolitvi najemninskega krajcarja toliko ležeče!
\advojvodinja .Marija Valerija je milostno prevzela pokroviteljstvo goriške družbe vednega češčenja in z njo združenega zavetišča za uboga dekleta.
To veselo novico je uredništvu našega lista sporočila visokorodna grofica Matilda Coronini.
Imenovanja. Njeg. Vel. presvetli cesar je imenoval mons. Štefana Kofola kanonikom školastikom, a mons. \Volfa, dosedaj župnika pri sv. Ignaciju v Gorici pravim kanonikom tukajšnjega metropolitanskega kapiteijna. Čestitamo iskreno !
Smrtna kosa. — Župnik-dekan v pokoju, častni kanonik stolnega kapitel ja tržaškega in vitez Franc Jožefovega reda, g. Jurij J a n, je umrl dne 24. m. m. v
Končali smo pregledovati znamenitosti cerkve sv. Petra. Vrnimo se nazaj po stopnicah v cerkev ; skažimo čast in počeščenje vsemogočnemu Bogu. ki v neznatni podobi sv. hostije prebiva v tej najveličastnejši hiši človeških rok. Tu vidimo, da so človeške moči vse mogoče storile, da človeka približajo Bogu ; Bog pa je tudi storil največi čudež, da bi se približal človeku, postavil je sakrament sv. H. T.
Stopimo iz cerkve. Na trgu se še enkrat ozrimo na velikansko stavbo. Res občuti človek to, kar piše nemška pisateljica gospa Stael. „Posebni občutki so obdali Osvalda, ko je gledal cerkev sv. Pelra. To je prvikrat, da delo človeških rok upliva nanj, kakor čudo narave. To je edina umetnija na zemlji, katera ima podobno veličastvo, kakoršno imajo dela Božjih roku. Kar Bog naredi, je neminljivo, ni treba popravljati, kar pa pride iz človeških rok, se spreminja in podira, treba je vedno popravljati in prenavljali. Komaj 400 let cerkev stoji, pa smemo reči, nobena plošča na strehi, nobena plošča na tleh, nobena šipa v oknih, noben košček ometja na stenah ni več od starih, prvotnih. V tej cerkvi je vnden delavnik, zidarji, kamnoseki, ključavničarji, tesarji imajo vedno delo. Tako je vse, kar človek naredi, četudi najpopolnejše, vendarle nepopolno.
Dolini pri Trstu v častiti starosti. Porojen je bil dne 11. aprila lela 1821 v Mekinjah pri Kamniku na Kranjskem. Pokojnik je bil odličen rodoljub in je mnogo pripomogel k narodnemu preporodu Istre. Mir njegovi duši! — V Št.Andrežu je po dolgi bolezni umrl dne 28. m. m. gospod Andrej Lutman, oče tamošnjega župana gosp. Andreja Lutmana, v 67. letu svoje starosti. N. v. p.
Letošnja vročina in njeni nasledki. Po vsej srednji Evropi vlada letos grozna vročina, ki rodi veliko usode-polnili posledic. Od vseli slranij prihajajo poročila o teh nesrečah. Tako se poroča, da zadene v Parizu vsaki dan poprečno deset ljudij kap po solnčnem pripeku, enako popada na cesti mnogo konj in pogine na solnčarici. V Italiji so slučaji solnčarice nu dnevnem redu. Toda ni treba hoditi tako daleč, tudi v naši Primorski vlada silna vročina. V Trstu je laka vročina, da se pripeti slcoro vsaki dan kaka nesreča vsled solnčuih opeklin. V soboto so se zgrudile tri osebe mrtve vsled solnčne kapi. Tu v Gorici imamo tako vročino, kakoršne ne pomnijo najstarejši ljudje. V senčni sobi je po noči 25 stopinj toplote, dočim jih je bilo 22 v splošnih vročih časih. Ljudje so ves la čas zelo vznemirjeni, ne spijo po noči in vse noči je prebivalstvo na ulici, ker se boji iti v svoja bivališča. K vsej tej nadlogi pa sli se pridružili še dve drugi, katere pa bi se lahko prepričilo, ako bi bilo merodajnim krogom na inari dobrobit prebivalstva. Prva nadloga je — pomanjkanje dobre pitne vode, katere je dovolj okrog Gorice, le v mestu je ni. Vodovod vsled vročine peša in ljudstvo je v stiski za dobavo vode za najnujnejše potrebe. Druga nadloga pa je čistenje stranišč po mestu. V lej vročini, ko je atmosfera v mestu že tako vse drugo nego zdrava, razširja se iz stranišč okužljivi smrad, iz katerega bi se lahko izleglo kaj hudega_____
V	ponedeljek zvečer paje vendar le prišla ploha in še dokaj ohladila zrak. Čujemo tudi, da je v Pedrovem, odelku rihemberške občine, pobila toča.
Solnčarira. V ponedeljek dopol. ob 10. uri je na Blančah zadela solnčarica Valentina Brumat-a po domače Valerija, ko je trosil na polju seno, bil jo takoj mrtev.
Slovenska zasebna ljudska šola društva „»olski dom" v Gorici je v šolskem letu 1899—1900 vzdrževala 11 razredov in sicer: devet v prostorih Šolskega doma, jeden mešan v ulici sv. Klare iu jeden z dvema oddelkoma v Cipresnih ulicah. Vseh otrok bilo je vpisanih 595, od teh je bilo 270 dečkov in 325 deklic. Mej letom je izstopilo, oziroma se preselilo 17 dečkov in 25 deklic; umrla sta 2 dečka in 3	deklice.	Prav dobro je
napredovalo	35	dečkov	in 73	deklic,
dobro pa 154 dečkov in 176 deklic; nezadostno 31 dečkov in 31 deklic; neiz-prašanih pa	je	bilo 15	dečkov	in 17
deklic. Od tretjega razreda naprej bili so otroci ločeni	po spolu.	Večina	otrok
obiskovala je šolo prav redno, vendar je bilo tudi takih, ki so prav neredno hodili v šolo, kar zasluži ostre graje. Podpisano šolsko vodstvo šteje si v prijetno dolžnost pohvaliti vse one roditelje, ki so poskrbeli, da so njihovi otroci redno hodili v šolo, kjer so marsikaj koristnega se naučili, kar jim pozneje prav dojde, najsrčnejša pa zahvala vsem onim p. n. če-stitim dobrotnikom in dobrotnicam, ki so svojimi radodarnimi doneski pripomogli, da se je siromašnim otrokom priskrbel šolski pouk na lakem kraji in v takih prostorih, kamor so prav lahko zahajali.
Hkrati bodi hvalno omenjeno, da je osmošolec Ljudevit Preinrou podaril bogato zbirko raznih rudnin, kojeješola nujno potrebovala.
Šolsko vodstvo slov. ljudske šole društva „Šolski dom1,
V	Gorici, 25. julija 1900.
Josip Hrovatin vodja.
Pregled črte bohin jske železnice.
27. m. m. sti dotični komisiji kranjska in goriška sestavili skupni zapisnik o pregledu te črte. Pri tej priliki se je komisija ozirala ludi na nekatere želje prebivalstva. Govori se. da se že tekom tega lela prično nekatera dela, zlasti predor (tunel) med Podbrdom in Bistrico. Goriška komisija je začela svoje delovanje v Podbrdu,
ondi so jo pričakovala odposlanstva občin Podbrdo, Grahovo in Cerkno. Odposlanci občine Podbrdske so seveda s prvotnim načrtom zadovoljni, ne pa oni z Grahovega in iz Gerkna.
Občinski odposlanci z Grahovega so namreč izrekli željo, da bi se preložila postaja iz Podbrda v Log ali pa k Gra-hovski cerkvi. Cerkljani pa bi radi imeli stransko progo do Cerkna, in če bi to ne slo, pa vsaj posebno cestno zvezo mej Cerknom in Podbrdom.
Opomnim še, da je pri sestavljenju zapisnika izjavil zastopnik vojnega mini-sferstva, da je vojna uprava tega mnenja, da naj bi se gradila ta železnica ob levem bregu Soče. Večina gospodov se je pa izrekla za to, da naj ostane načrt, kakor ga je vlada predložila, in naj gre železnica med Bodrežem in Kanalom na desni breg Soče v Gorenjovas.
Pobiranje užitnine v deželni upravi. — Pobiranje užitninskega davka .je zdaj v zasebnih rokah. Deželni zbor pa je naročil odboru, naj skrbi, da pride to pobiranje v deželno upravo. Človek bi mislil, da bodo vsi ta sklep z veseljem pozdravili. Pa ne j Glavni ugovor proti tej nameri je: ,.Če dobi pobiranje teh davkov dežela v roke, tedaj se bo dež. užitninski urad posluževal finančnih stražnikov in bo strogo postopal ter tudi ovajal, koliko speča ta ali oni, kar bode uplivalo na odmero osebne dohodarine11.
Ta ugovor je prazen! Deželni odbor je neodvisen od c. kr. finančnega oblastva. Ta odbor so poslanci, katere ljudstvo po svoji volji voli. Če niso bili davkoplačevalci nadlegovanj zdaj, ko je zasebnik imel v rokah pobiranje davkov, še manj bodo zdaj, ko bodo imeli stvar v rokah naši poslanci. Poleg tega bi ta naredba prinašala deželi vsako leto na tisoče goldinarjev dobička! Prav umestno in koristno bi bilo tedaj, ako bi se enoglasni sklep našega deželnega zbora uresničil.
„Sofi“. — Gg. Gabršček, dr. Tuma i. dr. so začeli v svojem glasilu ostuden boj proti slovenski duhovščini. Poseben apetit imajo na škandalčkih, katerih — žal — ni prost tudi najvzvišenejši in najsvetejši duhovski stan. Tega sredstva se poslužujejo, ker hočejo v deželi zmagati. Povemo že naprej, da smo to pričakovali. Vsi liberalci so enaki 1 Prepričani smo pa, da bodo ravno nasprotno dosegli. Tedaj le naprej po tej poti, kmalu boste pokopani !
V	tej stvari ste gg. na krivi potil Takih škandalčkov se po vesti ne sme odkrivati drugemu nego predstojniku, v tem slučaju Nj. eminenci kardinalu, kateri bo vse potrebno poskrbel, da se pohujšanje zatre. Če delate drugače, delate p ro t i svoj i vesti. Odkrito pa povemo:	Gorje njim, ki daj e -
jo krščanskemu ljudstvu slab izg le d i n sramotijo cel stan in jemljejo s tem svojim duhovnim sobratom veselje do dela v vinogradu Gospodovem — ali gorje tudi tistim, ki take reči nedolžnemu ljudstvu izdajajo!
Res je, pohujšanje mora biti! Vsaki stan — tudi najsvetejši — ima svoje pohujšljivce. Sv. katoliška cerkev je ustanovila 4 kvaterne tedne v letu, v Katerih naj verno ljudstvo goreče prosi in moli Boga, da mu pošlje dobrih in vestnih duhovnikov.
Ni naša dolžnost, da bi preiskovali, koliko je resnice na škandalčkih, katere spisujejo gg. okoli „Soče“ — iinamo predstojnike, kateri zt> to skrbe. Recimo, da bi bilo kaj res, kar pišejo sotrudniki ..Soče11, bila bi njih dolžnost ovaditi take stvari pri predstojnikih.
Priznati morate, gg. okoli „Soče“, tla se ,,Primorski List“ bori z moralnimi sredstvi. Takih sredstev, kakoršnih se poslužujete vi, bi mi imeli na tisoče in tisoče, pa se jih kot katoličani ne moremo posluževati.
Dasi je pa orožje, s katerim se vi boriti! proti nam vse drugačno, kakor naše, ne mislite, da se vas bojimo. Nepoštenje mora pasti! Zalo kličemo go-riškim rojakom somišljenikom, naj se s podvojenimi močmi pripravijo na boj! Duhovniki, učitelji in drugi razumniki, katerim je blagor ljudstva pri srcu, prizadevajmo si, da se zdivjanost narodnih naprednjakov zatre. Na delo, ker je moralnost nedolžnega slovenskega ljudstva v nevarnosti!
Iz Trsta. — „Ed i nost“ št. Kili piše proti ,.Pr. L“ tuko-le: „Očitanjo, da smo mi poživljali na faz kol, je i n t' am i j a na j 11 i ž 0 v r s t e1*.
Poglejmo nekoliko bolj natanko, ali smo gospodom v Trsiu storili kako krivico! Navesti hočemo le nekaj odstavkov, iz kalerili smo sklepali, da ludi „Edinost11 hujska za verski razkol.
V št. 154. dotika se ..Edinost11 vprašanja, ali bi smeli katoliški Slovenci zapustiti katoliške cerkve ter zahajati v pravoslavne cerkve. Njen dopisnik je hodil že po vsem svetu. V krajih, kjer ni bilo katoliških cerkva, je opravljal svoje verski; dolžnosti v luteranskih in pravoslavnih cerkvah. Da bi bil bolj gotov večnega življenja, povprašal je za svel nekega dekana rimsko-katoliškega. Ta namestnik Božji (Kako spoštljivo!) mi je odgovoril: „Prvo ste dolžni, ako le mogoči*, iti v našo cerkev; ako pa to ni mogoče, je toliko luteranska, kakor pravoslavna cerkev sposobna, da se v nji Bog moli, ker so tudi to cerkvi* in hrami Božji11. Da bi bil bolj gotov svoje stvari, sem vprašal o stvari še nekega pravoslavnega paroha. Odgovor je bil: „V vseh cerkvah, kjer se daruje nekrvava daritev, ustanov 1 j e n a po našem Izveličarju, morete m o 1 i t i z i s t i m v s p e h o m11.
Tako prinaša ,.Edinost11 ! Dopisnik vpraša na koncu: „Kdo ima torej prav?11 Odgovora na to vprašanje pa ni!
Temu dopisu pač ni treba komentarja ! S takimi dopisi se očitno ljudstvo zapeljuje v verski razkol. Izgovarjajte se kakor hočete, tako pisarjenje je nevredno časopisa, katerega spisujejo katoličani in katerega berejo katoličani ! Nikar ne kličite na pomoč duhovnikov, kateri vam pri listu pomagajo! Takih dopisov ne more odobravati katoliški duhovnik! Sicer so se pa liberalci in brezverci v vseh časih sklicevali na duhovnike!
Dalje!
»Edinost-1 št. 140. nas zagotavlja, da njih misel na pravoslavje je resna. Piše tako-le: „Morda gospodje še nimajo popolnega pojma o škodi, ki jo trpi in bo trpela cerkev vsled dogodkov na sv. Kešnjega Telesa dan. M i smo č u I i celo, da se ponekod posmehujejo grožnjam o prestopu v pravoslavje — češ, to so le besede11 itd.
Tako pisarenje imenujemo mi po domače: hujskanje za pravoslavje! Toliko za danes!
— V nedeljo je bil občni zbor k m etijskega društva za Trst in okolico. Udeležba je bila — kakor nam je sporočil društvenik — zelo pičla. Kmetov ni bilo skoro nič! V odbor sta izvoljena dva kmeta!
— V nedeljo je bila procesija pri sv. Jakobu, pri kateri ji* na veliko veselje slovenskih tržaških \ernikov vihrala tudi zastava sv. Cirila in Metoda. Ljudstva je bilo vse polno (do 15.000). Da bi se preprečil vsak nerod, sta bili pripravljeni dve stotniji vojakov in nebroj policistov. Toda nereda ni bilo nobenega
—	jasen dokaz, da slovenska zastava v Trstu ni izzivanje. Godba je bila vojaška. Veselje nepopisno! ,.Edinost11 piše: „Duh sv. bratov Cirila in Metoda plavaj nad nami. Ostati hočemo zvesti njiju veri, luči, resnici, ki sta jo širila med našimi davnimi predniki-1.
Lepe besede! Bog daj, da bi se vera, ki sta jo oznanjevala sv. Ciril in Metod, med nami vedno bolj utrjevala, in da bi za vselej izginilo žuganje za verski razkol!
V Paziuu je bilo dne 20. 111. 111. velevažno zborovanje proti vinski klavzuli. Sklenili so, da napravijo prošnje na cesarja in uloge na ministerstva za brezpogojno odpravo klavzule ter za uvedenje carinskega stavka najmanj 16 K na 1110-terski stot.
Iz Koprive, dne 23. julija. Zadnjič ste poročali, da so plesali v Krajnivasi; ta ples ni bil posamezen slučaj, ampak to gre kar po vrsti vsakih 8 dni. naši bližini je bil letos ples prvič v Tomaju, potem v Dutovljah, v Skopem, v Krajnivasi in tako je prišla na vrsto tudi Kopriva. Obhajali smo preteklo nedeljo shod sv. Elije, in da ne bode vse mrtvo (V) smo imeli tudi mi, žalibog, godce. Uverjen sem, da bi fantje večkrat odstopili od svoje namere, če bi se izrekla odločna
beseda, in tudi to je res, da se več brigajo za dovoljenje plesa nekateri občinski možje, kakor lantje sami, Pisec teh vrstic ni nasprotnik poštenega veselja, ali taki javni plesi se studijo poštenemu človeku, ker tam se samo nori. kriči, pi-jančuje iu preklinja, da človeka slrali lovi. „Tolo si besen mori — a vrag mu dušo lovi!11 Pravosodno in notranje mili istorstvo, deželni in okrajni šolski sveti razpošiljajo svoje okrožnice na sodišča, cerkvene urade, na šolska vodstva, kako naj se razdivjana mladina kroti, vendar zaman sodnikom, duhovnom, učiteljem ves trud, če eden zida, a drugi podira, posebno če straha božjega ni. Omenjani še to, da so gori omenjene vasi povsem blizu, torej fantje ne plešejo samo eno nedeljo, ampak skoraj vsako nedeljo. Ce premišljujemo ples samo z gmotnega stališča, kako velikanskih žrtev zahtevajo ti plesi od itak ubogega Kraševca!
No, dovolj tega ! Večkrat premišljujem : ,.Kain jadramo?!41 Ce bi Jeremija še živel, povspel bi se na tomajski tabor in zapel bi nad nami nekam čudno jeremijado.
Iz Doberdoba. Vkljub sv. letu ter opetovanemu opominjanju v cerkvi naj bi se ničvredni plesi v Doberdobu opustili, bil je v nedeljo dne 15. julija vendarle ples. Godlo se je po laškem taktu in zato je došlo največ bližnjih Furlanov in furlank na ples. Po plesu zažigale so se tudi bengalične luči tor spuščale rakete v zrak. Ena izmed raket pa je namesto v zrak slrčala zažigalcu fantu v obraz, ter pa po licu in po enem očesu močno osmodila. Po mučni noči šol je drugi dan k zdravniku, da mu je sčistil in zavezal poškodovani obraz. Težko, da ostane obraz brez madeža. Drugi dan po plesu našel je neki kmet na senožeti upepeljeno kopo šeni. Sumilo se je, da bi obiskovalci plesa — vračajoči se po noči domov zažgali.
Volfe, 27. julija 1000. V št. 30. z dne 19111. 111., je bilo v Vašem cenj. „Primorskem listu11 čitati,daje neki kup slame gorel v Volčah na nekom gnojišču, katerega „da“ so cigani zažgali ter odšli.
Naznanjam Vam, da so tudi danes cigani in njih ,.gospe soproge11 obiskovali Volče, pa tudi župnišče, v katerem so se samolastno polastili na kuhinjski mizi ene listnice, sicer z malo svoto, ter tudi odšli o belem dnevu, brez da bi jih bil kedo zasačil.
Iz Kala nam poročajo: Zadnji „Pr. L." je pisal, da so pri nas ustanovili Italijani opekarno za silo. To je zmota! Ustanovili so jo štirje ■bratje Slovenci iz Ozeljana pri Šempasu: Špacapan Jožef, Franc, Štefan in Ivan. Opekarno niso ustanovili za silo, ampak za stalno, ako bo neslo. Omenjamo tudi, da imajo ti bratje opekarno v Ozeljanu, katera obstoja že 50 let. Špacapani v Ozeljanu so izvrstni mojstri, zato upamo, da bo opekarna v Kalu dobro uspevala !
Izpod Krna nam poročajo: Po strašni vročini prišli so dnevi treska in hudega vremena. Skoraj vsako noč troska tako grozovito, da ni mogoče spati.
V	nedeljo po noči pa ni ostalo samo pri gromenju in blisku, ampak je tudi resnično treščilo in sicer v planini „kuh-nja11 v štalo Simona Sivec, po domače Sniod-a, iz Vršna. Štala jo bila mahoma vsa v ognju, vendar se je še posrečilo rešiti nekoga moža, ki je spal pod streho. Zgorela pa jo štala in vse štiri krave, ki so bile notri, kakor tudi tik zraven stoječa štala „Goronščkova“ iz Vršna. Go-renšček ima krave doma, zato je bila štala prazna. Največ škode ima torej Smod, kateremu jo zgorela štala in vsa živina. Sreča je bila, da so bili pastirji precej zraven in so z velikim trudom ubranili, da ni ogenj požrl še drugih hlevov, ki stoje blizu na okrog.
Pri nas se je pričela p o j a v-
1	j a t i strašna otroška 111 o r i v k a-duvica. Sreča, da imamo zdravnika blizu in sicer zdravnika, ki so ne boji poli v Krn, kakor se bojo navadno gosposki ljudje. RosiI jo s svojo spretnostjo že več otrok. Prvo žrtev pa je vendar mori vkn že dobila, umrla je namreč t letna deklica nekega tukajšnega posestnika. Nesti jo moramo v mrtvašnico.
Ali kakšna je ta naša mrtvašnica?! Povem po pravici, da vsak svinjski hlev je poštenejši kakor naša
1	mrtvašnica. Zbita je bila pred več leti tik
cerkve neka lopa iz dosk; desko so po-gnile in jo na vse strani odprta, streha pa sploh uič ne drži. To je naša mrtvašnica. Lansko jesen prenesli so noter nekoga moža. ki jo umrl za grižo. Po noči je prišel dež — živi varuhi so ušli pred ploho pod turn. kjer so zakurili ogenj, mrtvec pa ni mogel uiti. Bil je zjutraj, ko so ga pokopavali, popolnoma vos premočen iu umazan od zemlje, da ga ni bilo skora j spoznati. Pogrebci so se kar zgražali. In v tako mrtvašnico moramo nositi trupla svojih dragih ranjkih! Ustavljali pa se nič ne pomaga. Lani se je nek mož ustavil iu ni hotel svojega otroka noter nesti. Oblast pa, ki bi imela dolžnost skrbeti, da dobimo pošteno mrtvašnico je moža kaznovala - in ostalo jo pri starem. Upamo, da bo novo županstvo vendar nam preskrbelo pošteno mrtvašnico.	(Dalje prih.)
Iz Novakov: Sadje nam je letos lepo kazalo in veselili so se ljudje, da bodo mogli kaj prodati, ker potreb je veliko, denarja malo. Pa Bog nam je to veselje — mogoče kor se v dobrih letinah kuha preveč žganja — precej zmanjšal. Dne 30. t. m. okolu 11. ur? pop. je začela padati tako debela toča, da jo najstarejši ljudje komaj pomnijo. Padala je komaj nekaj minut — debela kot jajca
—	in pobila vse od kraja. Kupoma leži sadje po tleh. Škoda je ogromna. Pobijala je šipe in ljudi. Nekomu je skozi klobuk ranila glavo, da je bil ves krvav, drugega jo ravno tako ranila na roki, neko dekle je omamila. — Treba bi bilo, dase oblasti kaj pobrigajo za bedno ljudstvo in mu olajšajo vsaj nekoliko davčno breine.
(»orenje polje 1. avgusta 1900. V nedeljo 29. i. 111. jo* vdarila strela v zvonik na Gorenjem polju. Prebila je zvoni-kovo streho, šla čez zvonove, kojih pa ni pokvarila (pač pa je pokvarila uro, da ne teče), do vhoda v zvonik. Tukaj je prebila obok ter šla po železnem držaju v zemljo. V ponedeljek 30. t. m. med 5. in 6. uro popoludne je šla velika toča po Kanalski dolini. Kolikor znano je potolkla po duhovnijah Zapotok, Marijino Colje, Gorenjo polje, Deskle, Kanal. Pravijo, da je bila tudi na Kanalskem Vrhu in v Balah.
Kranjske novice. Slovenska umetniška razstava se otvori v Ljubljani 15. septembra. Vse pošiljatve posreduje za razstavo špediter R. Ran-zinger v Ljubljani. — Za II. katoliški shod se delajo že priprave.
Slomšekovo slavje v Ponikvi
na Štajerskem. Oči vseli zavednih Slovencev so obračajo zdaj na rojstno hišico velikega slovenskega škofa Slomšeka, uzornega rodoljuba in slavnega pisatelja. Tj e se ozirajo posebno oči slovenskih duhovnikov, kateri verno hranijo Slorn-šekovo oporoko: Vse za vero, domovino in cesarja! Dno 5. avg. bo poteklo 100 let, od kar se je rodil ta najboljši sin matere Slovenije. Od vseh krajev tužne slovenske domovine se odpravljajo rodoljubi v Ponikvo. 0, naj bi Slomšekov duh zjedinil zopet vse slovenske rodoljube pod jedino pravim geslom: Vse za vero, dom, cesarja!
Zborovanje ..Leonove družbe v Mariboru 23-24.111. m. je bilo prav častno. „Leonova družba11 (dunajska) je društvo katoliških učenjakov. Družba zboruje vsako leto v drugem mestu. Letos so si izbrali Maribor, kjer so naši vrli bratje prepri-jazno sprejeli nas Slovence iu tudi Nemce kot sobojevnike za katoliško resnico. Shoda so se vdeložili baron Helfert, vojni škof Belopotocky in drugi odlični gospodje. V imenu slovenske „Leonove družbe11 je pozdravil zborovanje dr. Jos. Pavlica. — Zborovanje je bilo jako zanimivo iu je pobudilo nove lepo sklepe. Knezoškof dr. Mihael Napotnik je imel krasen govor pri slovesnem javnem zborovanju. Duel jo vse poslušavce, ki so ga živahno pozdravljali kot novega častnega uda ,.Leonove družbe11.
Bog živi učenjake, ki za Kristusa delajo !
Ituski jezik oboeslovanski jezik. iKonec.iKušcina bi so morala v Avstriji uvesti na vseh srednjih šolali kakor obvezen predmet; in qd tega hipa bi Nemcem ne bilo več treba učiti se avstrijskih slovanskih jezikov, občevali bi z nami v ruskem jeziku. To bi ublažilo sedanje nasprotstvo mej Neslovani in
Slovani in nikdo bi m? bil na škodi. Avstrijski Slovani ob znanju ruščine bi ue premenili svojega materinega jezika; k večjemu Rusini, ki že zdaj govorijo jezik, ki je približno ruski. Nemci, Madjari in Italijani pa bi bili olajšani za ono neprijetnost, ki jim jo dela jezikovna neednotnost raznih avstrijsko-slovanskih narodov. Omiki, napredku v industriji in trgovini bi se pa s tem odprla nova pola. Rusija otvarja Kitaj in Sibirijo svetu; to je takega pomena, kakor je bilo odkritje Ameriko. Kmalu se bo prišlo iz Pariza skozi Sibirijo v Peking v 13, v Tokio v 15, v Shanghai v 14 dneh.
Ali neslovanskim narodom v Avstriji bi se radi znanja ruščine kakor splošno posredovalnega jezika mej vsemi narodnostmi Avstro-Ogerske pa ludi ne tre-balo bati, da se p o s 1 o v a n i j o. Za av-strijske Slovane se Rusija že zdaj ne, briga; a ludi balkanski Slovani jo ne zanimajo posebno, odkar je rusko vlado opozoril na Kitajsko knez Lobanov. Kitajsko se odpira in Carigrad sam izgublja za Rusijo svoj prejšnji pomen. Toliko lepše soglasje bi potem zamoglo zavladati v Avstriji. Jed ni ko drugi bi zadobili prepričanje, da živih jezikov in narodov ni mogoče ugonobiti za stalno niti z vojno. Germanizacija in mažarizacija Slovanov je prazno delo, in še celo nevarno, ker nčti nezadovoljnost mej Slovani in pospešuje panslavistiško agitacijo. In to agitacijo posebno podpirajo ruski krogi, ki imajo (??) svoje posebne agente v Pragi, Krakovem, Ljubljani, Zagrebu, v Bosni, Hercegovini, Macedoniji, Bolgariji in Crnigori. Z znanjem ruščine bi se odlomila ost panslavizmu v Avstriji. Vtem pogledu nam daje vzgled Anglija v Indiji. Tam je glavni jezik u rd u, ki ga govore mohamedski Indijci, najnevarnejši sovražniki angležkega gospodstva. Angležka vlada pusti narodom njihov „urdu“ in ga kultivira v vseh indskih šolah, enako tudi mohamedski kult. Avstrijski Slovani bodo tudi potolaženi, kadar se jim pusti narodna in gospodarska svoboda; s tem se bodo doseglo več, kakor če se jim nasprotuje, ker potem ne bodo imeli uzroka nezadovoljnosti pod žezlom naše presvetle vladarske hiše. Najložji pot v dosego tega je svetovni jezik
—	ruščina, katero se mora udomačiti v naši državi. —
Kateheze veleč. gosp. Kragelja stanejo: I. zvezek 30 v., II. zvezek pa 1 krona in 30 v., za vsak zvezek po pošti naročen še 10 v. za poštno znamko in 3 v. pristojbine za donešen denar.
Tvrdka B. Herder, Verlag. Knjigarna, Dunaj, I., VVollzeile 33. je sklenila, da bo prodajala vsa veča in manjša dela iz raznih strok katoliške literature, na pr. znani cerkveni slovar, državni slovar, zgodovine: Pastor, \Veiss, Janssen in dr. zanesljivim naročnikom na mesečne obroke po 4 K za vsako leto.
Na ta način si vsakdo prav lehko napravi lepo knjižnico. Vplačuje se lehko na poštnine prostih položnih listih, ki se pošiljatvam pridonejo.
Opozarjamo p. n. čitatelje na to prekoristno započelje tem bolj, ker se naročnikom nič ne poviša cena in ne vračunijo obresti.
Socijalne drobtinice.
Iz otroških ust. Učiteljica: Otroci, kaj stavimo v kavo? Eni otroci odgovorijo, sladkorja, drugi žganja. Učiteljica: Pa vendar, otroci, kdo bo doval v kavo žganje! Mal 5 leten deček vesel odgovori : O jaz nikoli ne devam žganje v kavo, jaz delam kakor ata in mama, jaz spijem moje žganje po kavi Mirno praša na to učiteljica: Kdo še tako dela ? Koj se dvigne še pet ročic. To seje zgodilo v otroškem vrtu. Hvala Bogu, ne pri nas ampak — na Francoskem. Ne bo li mogoče tudi pri nas kaj tacega v prihodnjem rodu ? Da — ako glodamo in molčimo.
Praktični sorijalni tečaj na Dunaju bo letos od 4. do (i. sept. kakor lani v slavnostni dvorani katoliškega rokodelskega društva, Gumpendorferstrasse št. 39.
Naša društva.
Snujte Ueittcisnove posojilnice!
Pred enim mesecem je zborovnl na Dunaju državni kmetijski svet pod pred-
sedstvom poljedeljskega ministra. Poljedelsko ministerstvo se je izreklo, da smatra ReilTeisnove posojilnice kot podlago celi organizaciji kmetijskega zadružništva. Kjer ne zahtevajo posebne razmere druge osnove, visijo te posojilnice lehko tudi nalogo posredovanja pri nakupavanju in nabavi kmetijskih potrebščin.
Iz Št. Petru. — Kmetijska zadruga vrlo napreduje. Št. Peter sme biti ponosen nu to ustanovo, ki je na Goriškem prva te vrste! Čujemo, da bodo tudi drugod v goriški okolici napravili kmalu kaj podobnega! Le nadelo! Obžalovanja vredno pa je, da se ,.Soea-‘ zaganja ob St. Petersko zadrugo ter ob neumorno delavnega g. kapelami Ličana. Mesto da bi gospodje dajali ljudem pogum, jih še smešijo! Taka daleč sega strast! Po celem svetu pridno snujejo gospodarske in kmetijske zadruge, poljedelsko minister stvo samo jih vsestranski podpira, le pri nas naj bi tega ne smeli!
„Slovensko bralno in podporno društvo v <«orici“ vabi k izrednemu občnemu zborovanju, ki bo v nedeljo o. avgusta ob H. uri popoludne v prostorih g. Lisjaka pri Katariniju na Goriščeku h. št. 2. z edino točko dnevnega reda: „Prememba društvenih pravil" (po zahtevi vlade).
V Gorici dne 20. julija 1900.
P r e d s e d n i š t v o.
Za Alojzijevih«: f Kneginja Albertina Ottingen-VVallerstein, rojena grofica Larisch zapustila 300 K. Ob novi maši č. g. Val. Batiča v Černičab nabrali l(i K. Toliko tudi za „Šolski Dom’1. Pri cerkvenem shodu v dol. Trebuši nabrali: 20 K. bog stotero povrni!
Za kratek čas.
Kje je vzrok? — Ženin nevesti: „Ljuba moja, zakaj jočeš? Ali ti je žal, da si meni dala roko?“ Nevesta: „0,. ljubi moj, ni mi žal, ne; jočem pa od veselja; glej moja mati so večkrat rekli: Dekle, ti si tako neumna, da še osla ne boš za moža dobila — a sedaj sem ga pa le dobila'1.
Dobro mu je povedal. Kapucin je na potovanju prišel v gostilno, klical pivo in plačal. Neki naprednjak mu porogljivo reče: ,,Pater, o da bi jaz imel vaš denar!*1 Kapucin : „ln jaz vašo pamet !“ Naprednjak: „Kaj bi potem imela oba?“ Kapucin: „Nič!"
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča
pristna bela	briških, dal-
in trna vina	matinskih i<i
Iz vipavskih,	isterskih v I
furlanskih, » nagrado v.
Dostavlja na Joni in razpošilja po >.elez-nici na vse Krajc avstro-egerske monarhije v sodih od 66 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tinli uzorce.
Cene smerne. Postrežba poitena.
šooooooooooobocK
Važno za vsakega!
<
OJ
N<
		
«	o "C	
•B		Tfj
er	,	o
<t	J-	c
e		o
tm	iO	o
fi.	Oi	5L
K es	2	u TJ
PS	tij (N	
«
N
N
SU <
</>
SO pr CD (O PO
a
Žepna ura Anker Rem (tudi posrebrnjena) z lepim krovom, 3 letno poroštvo. — Klegantni! oklopne verižice z mahalom. Pariški sestav. — Iglica za vratnik s ponar. kameni. — Par po-zlač. gumbov za zapestnike. — Oprava naprsnili in ovratnih gumbov. — Par srebrnih uhanov. --Prstan z elegant. kameni. — Malo žepno zrcalo Te dragocenosti se dobe po poštnem povzetju za 2 gld. 95 kr.
Bratje H tir viz,
Krakov, Stradom 17 (Avstrija).
Kar ne ugaja, se v 8 dneh lehko povrne. --Bogati ilustrovani katalogi se dobe brezplačno. Prekupci in agenti se sprejemajo.
X30000000000000C
>00000000
Krojaški mojster y
Franc čufer $
v Corici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: Irancoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goružice (Seni.) Ciril-Metoilovo kavo in Ciril-Meiodovo uiilo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniski ulici h. &tv. 1.
v lastni hiši, kjer je „Trg. obrt. zadr.“
A Anton Obidič, n
A	čevljar	Ji
U Semeniška uiica št. 4 Gorica, M
D
priporoča se	^
RS zaraznovrstna naročila po meri M
za gospe in gospode.
M Narrčila se izvršujejo hitro. M
Hi Priporoča dalje tudi svojo zalogo. iH
Obj ava.
Podpisani naznanja, da bode po bridki izgubi drazega Ivana lirma Brata Zupan pod istim nespremenjenim imenom nadaljevala
orgij arsko obrt,
katero je skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in jo bode tudi nadaljeval pod imenom
Bratil Zupan,
orgljarja v Kamnigorici.
Preudano se priporoča prečastiti duhovščini in velečastitim cerkvenim predstojništvom in bilježim velespošto-vunjem udani za firmo Brata Zupan
Ignacij Zupan,
orgljarski mojster.
[Anton Potatzky
1 v Gorici, na ?rcdi Rahela hiš. štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnherškegu in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci, mašne knjižice.
Hišna oMa za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena, zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Nikaka # # m # # ## skrivnost ni več
napravili si vsakdo doma sani lire/, vsake priprave in težave najlineje likerje po francozkem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravili'! po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, oeški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, usšnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pride-nem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več* blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina,
Trst, Via Belvedere št. 28.
Artur Makutz,
klepar v Ozki uliti (Via Stretta),
se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska tlela.
Priporočam se sl. občinstvu!
Naznanjam, da izdelujem vsakovrstna obuvala za gospoda in kmeta. Naročila po meri. Priporočam se tneslu in deželi
Josip Medvešček,
čevljarski mojster v Gorici, ulica Soškega mosta (pri mitnici) št. 'M.
*
»Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v tiiorici.,
(losposkn ulica hiš. štev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstne«;! nun m takt urnega blagu /a ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v največji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, CbilTon, okslort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
•Jager itd. itd.
Vse po naj nižjih cenah. ,
One s« stalne brez pogajanj«.
Jon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Prva slov. trgovina z železjem
Konjedic & Zajec
prej (i. Darbo
Gorica, pred nadškofijo št. 9.
Priporočala po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščevin« raznega ohrlnijskega, poljedelskega, vi-nogradskega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vsi1 stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pripoznana zaloga najboljših kotlov od g. Ntisslmutn-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljšega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Cesar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovino po najvišjih cenah.
Vsako naročilo se izvrši nemudoma in vestno.
Anton Breščak
Gorica, gosposkaulica št. 14,
(blizu lekarne Gironeoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo /.a vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu iz odlikovanih Černigojevih delavnic v uliciPontenuovo in via Leoni, katere se lepše in ukus-neje izdelane in ceneje od dunajskih in Hudapešlanskih tovaren.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Hazlične slolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-inami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbir’ cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ttli mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice |io železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejšo .sobno opravo, na katero se še posebej opozarjap. n. občinstvo!
Mirodilnica (drogerija)
v Tržni ulici
v poslopju okrožnega sodišča je bogato založena z blagem najboljše vrste
ter more na drobno in debelo po skromnih cenah postreči kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodilniškega blaga.
Posebno se priporoča cerkvenim oblastvim, županstvom,uradom, šolskim vodstvom, društvom, javnim in privatnim zavodom, Ivornicam, mojstrom, trgovcem, živinozdravnikom, pirotehnikom itd. — Priporoča zlasti barve suhe in oljnate, aniline in lesna barvila za obleko, bronza; po-kosli (lake), sušilo, zamašku (kit), votlič, razne krede, lini cement portlandski, čopiče, ščeti, oterače za noge, šablone, zamaške, gobe, sveče, vžigalice, petrolej; najlineje žveplo in bakrani vitrijol; cevi in druge iz kavčuka (galoše), razne soli, zdravilna zelišča, mineralne vode, cedilke, (gume), cerkveno kadilo in kot pritneso dišeči storaks ; razna čistila, gladila in mazila ; prepase za kilo, obveze in drugo kirurgično opravo, pogačo za pse; toaletno milo in drugo lepodišeče blago ^parfumerije); potrebščine za lotogratije itd.
^	-i	..rž-	;