Poštnin? plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO I N I) V S T KIJA K M K T I .1 S T V Q LETO V. ŠT. 91 TRST, 17. MARCA 1951 CENA LIR 20 Davčni napad RAZŠIRJENJE CESTNE MREŽE tudi v tržaškem zaledju MUNCHE ITUR-IN, in obramba Tržaški trgovci so protestirali proti vitkim davkom. Ker je bilo na zborova-nju ugotovljeno, da so davčne osnove na ®r' za odmero davka na promet višje kakor v Italiji, so iredentistični listi logično zaključili: Tržačani, priključite se 'tal v Italiji, zaman iskal angleški izraz, ki bi vsaj približno ustrezal italijanske-too »arrangiarsi«. Vsak narod ima svoje Posebnosti. Mi bi dopolnili gornjo ugo-•ovitev s pripombo, da se tržaški trgovci ‘o obrtniki še vedno niso popolnoma od-rSali od avstrijskega davčnega sistema, ako prijavljajo po stari navadi svoje ohodke za davčno osnovo, ki jo davkar akoj poviša, ker davčnemu zavezancu *e ”a priori« ne verjame. (Predsednik ^druženja tržaških trgovcev je na zbo-»ovanju ugotovil, da so davkarji na last-n° pest kar podvojili prijavljene davč-ne osnove). Davčna praksa v Italiji je pokazala, da je takšno ravnanje popolnoma na PtPstu. Italijanski minis‘er Vanoni, ki je »adavno izda! poseben zakon, da bi »postavil med fiskusom in davčnimi za-vdzanci bolj znosljive odnose, je v rim-skem gospodarskem dnevniku »II Glo-*>o« ugotovil, da so ti odnosi »degene-flrani in da so v zadnjem času v njih nastopile nevzdržne razmere za kulturna državo, ki hoče ohraniti svojo demokratično ureditev« (. . .si e venuto so-Etituendo un regime insostenibile in un Paese civile, che vuole consolidare il pro-Prio ordinamento democratico). Zaslužni italijanski davkar Vincenzo Hogari je v istem rimskem listu opisal te odnose takole: »Ni dvoma, da vidi večina italijanskih davčnih zavezancev v davčnih uradnikih s°vražnike, ki jih je treba premagati ali 2 odkrito in častno borbo ali z zvijačo: vsako orožje je dobro. To povzroča reak-c,Jo s strani davčnih uradnikov, ki je »loveška in do določene mere upravi-»ona. Da bi dobro izvršili svojo dolžnost, 50 uradniki prisiljeni braniti se in s svoje strani napadati pogosto tudi s preveliko vnemo. Lahko razumemo, kako je >3 napetost med prizadetima strankama škodljiva pravilni uporabi davčnih do-'°čb; saj odvisi tako odmera davka od v»čje ali manjše spretnosti sprtih pri napadu in obrambi in ne od objektivne in pravične ocene gospodarskih dejstev, iti bi morala bili osnova za davčno ugotovitev.« L. B. ttTRŽASKI LLOVDn vključen V FINMARE Italijanski gospodarski listi so obja-yili načrt za graditev mornarice italijanskega državnega holdinga ttFinma-re», ki je vključen v IRI (Istituto per •a Ricostruzione Industriale). Načrt obsega gradnje do leta 1952 in vključuje tudi mornarico »Tržaškega Lloyda». Do !eta 1952 (vključno) bodo zgradili v smislu Saragatovega zakona in načrta 2a gradnjo ZVU v Trstu 310.000 ton novih ladij. Tako bo mornarica Finmare obsegala okoli 655.000 ton (94 ladij), medtem ko je predvojno imela 204 ladij s skupno tonažo 1,335.000 t. Ta mornarica bo razdeljena med posamezne družbe tako-le: Družba tiltalian (Genova) 259.121 t. Pred vojno 450.442 t. "Tržaški Lloyd)i 196.535 t. Pred vojno 448 433 t. Družba ttAdriatica« (Benetke) 65.266 t. Pred vojno 130.425 t. Družba tcTirrenian (Neapelj) 87.092 t. Pred vojno 160.113 t. Soc. Marittima Nazionale 47.404 t* Značilnosti mornarice Finmare bodo leta 1952 naslednje: 43,86% bo novih ladij; 11,409% bo obnovljenih in vrnjenih ladij; 21,22% pripadajo vrsti «Li-berty» in 3,9% ladjam, ki jih je Italija kupila v inozemstvu. Ostale ladje so zastarele ali pa niso bile obnovljene. NAGEL RAZVOJ FRANCOSKE INDUSTRIJE Po najnovejših podatkih se je proizvodnja francoske industrije tako povzpela, da je kazalec dosegel 140, ako Vzamemo za podlago 100 v letu 1938. Kazalec je v januarju 1950 kazal 126, v novembru 1950 pa 134. Podatki ne zajemajo gradbene industrije. Po vsem tem se je proizvodnja povečala v primeri s predvojnimi časi za 40%; v letu 1949 je povečanje znašalo povprečno 25% v primeri z letom 1938. Evropska gospodarska komisija OZN je preteklo jesen prišla na dan z novim načrtom za graditev in dograditev evropske cestne mreže- Komisija je v Ženevi pripravljala dve leti ta načrt- Proti koncu januarja tega leta so se v Ženevi zopet sestali predstavniki 20 držav, da bi podrobneje proučili in dopolnili izdelane načrte. Predstavniki teh držav so se obvezali, da bodo zgradili skupno 48.000 km avtomobilskih cest po enotnih smernicah. Ceste morajo biti vsaj 7 metrov široke, le v goratih predelih se dopušča širina j 6 m. Ogrodje nove cestne mreže tvori 22 mednarodnih prometnih žil, ki so počez povezane Z drugimi cestnimi zvezami. Tako na primer veže prometna žila E-4 Lisa-bono, Bern, Kopenhagen in Helsinki; E-14 pelje iz Trsta v Prago; E-5 iz Londona čez Dunaj v Budimpešto, dalje v, Beograd in do Alexandropolisa v Grčiji. V zvezi z graditvijo te prometne žile bosta turška in grška vlada proučili vprašanje Zgraditve mosta čez Marico. Od Marice dalje bo cesta tekla po turškem ozemlju. Jugoslavija in Avstrija nameravata zgraditi 6000 km mednarodnih cest, ki se bodo povezale z omenjenim sistemom 48.000 km cest. Ta cestni sistem bo omogočil cestno povezavo tudi s Sirijo in Iranom. CESTE PO JUGOSLAVIJI Jugoslavija namerava dograditi mednarodno cesto od meje Svobodnega Tržaškega ozemlja čez Ljubljano in Maribor do avstrijske meje (Spiije). Tako bo dobil Trst moderno avtomobilsko cesto do Dunaja, ki bo tekla v glavnem po stari cesti, ki je povezala Trst z Dunajem še v starih avstrijskih časih, ko ni bilo železniških zvez. Od Trsta do Postojne je cesta že dograjena; manjka samo zveza Postojna-Vrhnika, ker je od Vrhnike do Ljubljane že dograjena moderna cesta. Od Ljubljane do Moravč (okoli 25 km) je tudi že dograjena moderna cesta. Prav tako je Jugoslavija že zgradila široko avtomobilsko cesto od Celja čez Maribor do avstrijske meje. Od avstrijske meje do Dunaja je cesta tudi že asfaltirana. Iz Ljubljane bodo v skladu z ženevskimi načrti zgradili avtomobilsko cesto do Zagreba, ki je že s takšno cesto povezan z Beogradom. Mednarodna cestna žila pojde iz Ljubljane (verjetno čez Novo mesto in Brežice) do Zagreba, Beograda in Bele Crkve ob romunski meji. Po jugoslovanskem ozemlju bo speljana v dolžini 500 km. Tudi Niš bodo čez Dimitrovgrad povezali z bolgarsko mejo in zgradili okoli 100 km avtomobilske ceste. Reka dobi zvezo z madžarsko mejo čez Zagreb. Kakor je znano, je bila iz Beograda do Zagreba že dograjena avtomobilska cesta. Iz Zagreba že pelje nova sodobna cesta do Samobora in do meje z republiko Slovenijo. Zvezo Zagreb-Reka so dogradili že do Karlovca. Prav tako je Zagreb povezan po asfaltirani cesti z Varaždinom. Med avtomobilskimi cestami v Jugoslaviji je treba omeniti še zvezo Ljubljana-Bled in Beograd-Topola. DRUGE VAŽNE CESTE Za Trst so važne še druge ceste, med temi zveza od nemško-avstrijske meje Spričo silovite gonje iredentističnega tiska na Tržaškem in v Italiji v zvezi s tržaškim vprašanjem, ki se je pričelo po napovedi odhoda italijanskih državnikov v London, obstoji nevarnost, da bi povprečen čitatelj dobil vtis, da na Zahodu res tako gledajo na tržaško vprašanje, kakor ga .slikajo iredentisti. Ni dvoma, da ima ta gonja tudi prav ta zastraševalen namen. Zato smo prepričani, da je prav ta trenutek ugoden za objavo (vsaj v izvlečku) članka, ki ga je priobčila ugledna newyorška tedenska revija »The New-Yorker« (21. okt. 1950). Članek vsebuje tudi podatke iz gospodarskega in socialnega življenja v Trstu; sicer je v razpravo tržaškega vprašanja posegel tudi italijanski gospodarski tisk. Prip. ured. Članek v reviji »The New Yorker« je napisal publicist Joseph Wechsber-ger pod naslovom »Pismo iz Trsta« (Letter from Trieste). Pismo se začenja s splošnim opisom političnega položaja v Trstu. Pisec podčrtava, da delitev obeh komuni-rtičnih skupin ne sloni, kakor bi kdo pričakoval, na narodnostni pripadnosti, to je da bi' bili v eni skupini organizirani Slovenci in v drugi Italijani; vsekakor je manj Tržačanov Italijanov v Titovi skupini kakor Slovencev v skupini kominfcrrmistov. Po opisu odnosov med »Primorskim dnevnikom^ in listom »Unitd« pravi, da je Trst najboljše vežbališče v Evropi za teroriste, kjer so bombe, noži, ano- (ki prihaja iz Monakovega) čez Solno-grad (Salzburg) in Beljak do Trsta. Važna je tudi cestna zveza iz Prage čez Dunaj in Beljak do Trsta. Končno je treba omeniti še zvezo od Pariza čez Marsej, Milan in Benetke do Trsta. OGROMNI STROSKI Po proračunu ženevskih strokovnjakov bi zgraditev omenjene cestne mreže, kakor jo predvideva načrt Evropske gospodarske komisije, stala okoli 5 milijard dolarjev. Od tega zneska bi potrošili 35% za delovno silo, 42% za gradivo in 13% za posebne stroje, ki bi jih uporabljali pri delu. Posameznim vladam je Evropska gospodarska komisija priporočila, da bi do konca junija 1951 sporočile, koliko so pripravljene prispevati v teku petih let za uresničenje načrta o zgraditvi mednarodne Pred Ljudsko skupščino FLRJ je minister za zunanjo- trgovino Milentije Popovič odgovoril na nekatera vprašanja poslancev in v svojem odgovoru dal kratek pregled današnjega položaja jugoslovanske zunanje trgovine. Glede časopisnega papirja je ugotovil, da potrebuje Jugoslavija 25.000 ton tega papirja. Da bi štedili devize, so v zadnjih dveh letih uvozili le približno 15.000 ton, doma pa so izdelali 3000 letno. Iz teh razlogov ni mogoče povečati naklade časopisov in razširiti tiska. Za letos si je Jugoslavija zagotovila približno 10.000 ton papirja iz ZDA in Kanade. S francosko vlado se vodijo pogajanja za pospešitev gospodarskih odnosov. Zaradi vojnega opustošenja Jugoslavija še ni mogla dvigniti izvoza na predvojno višino. V nekaterih panogah kakor pri rudah, kovinah ir lesu je presegla predvojni izvoz; zaostaja pa izvoz, kmetijskih pridelkov, zlasti živinorejskih. Za obnovo živinoreje in kmelij-tijstva sploh je potrebno daljše razdobje. Z druge strani je velika kapitalna graditev za industrializacijo zmanjšala izvozne možnosti in povečala potrebo uvoza, zlasti kapitalnih dobrin. Težave so nastale zaradi gospodarske blokade s strani ZSSR, ki je prinesla razveljavljenje investicijskih pogodb v višini 400 milijonov dolarjev, ako vključimo madžarske reparacije. Pridružila se je še suša. To so vzroki primanjkljaja, ki je nastal v mednarodnem plačilnem prometu. Primanjkljaj izvira predvsem iz plačil za investicijske dobrine v vrednosti 220— 250 milijonov dolarjev. Posledica suše in nujnost, da se okrepi narodna obram- nimna pisma med prijetnostmi dnevnega življenja in kjer pride vsakih pet ali šest tednov do napada na u-rednika Usta, ki piše za maršala Tita; v njegovem uradu je za božič eksplodirala bomba. V zvezi z Marshallovim načrtom nadaljuje poročilo, da je v Trstu v obeh komunističnih skupinah organizirana najmanj ena četrtina prebivalstva in bržkone še več in to kljub dejstvu, da je Trst v prvih 12 mesecih prejel od ERP na vsako glavo več dolarjev kot kjerkoli drugod, in sicer 60 dolarjev na vsakega moškega, žensko in otroka, v nasprotju z 18,36 dolarja v drugih državah. Vsega je ECA potrošila v Trstu do 30. junija 1950 kar 27,300.000 dolarjev. Po opisu nastanka. Tržaškega ozemlja se dopisnik pomudi pri tristranski izjavi (EDA, V. Britanije in Francije) z dne 20. marca 1948. Da je šlo res le za volivni manever, razberemo iz tehle njegovih besed: Z namenom, da podprejo De Gasperija pri tedanjih volitvah, so Združene države, Anglija in Francija dale izjavo, v kateri so predlagale vrnitev STOija Italiji. Tedaj seveda ni mogel nihče slutiti ali predvidevati, da bi se tri mesece kasneje, t. j. po resoluciji Komin-fornia maršal Tito utegnil približati Zapadu. Tristranska izjava je od tedaj bingljala, kajti zapadni zavezniki cestne mreže. V teku prihodnjih petih let naj bi izvršili vsaj tista dela, ki so potrebna za razbremenitev nekaterih važnih mednarodnih križišč, kjer danes promet zaostaja. Evropska gospodarska komisija je mnenja, da bi za kritje gradbenih stroškov ne smeli pobirati posebnih pristojbin od voznikov, razen pristojbin za prehode čez nekatere mostove in skozi nekatere predore, katerih graditev je vezana z izrednimi'stroški. Politični razkol med tako imenovanimi vzhodnimi in zahodnimi državami bo precej oviral izvedbo omenjenega načrta, čeprav so bile na omenjenih zasedanjih cestnih strokovnjakov v Ženevi prisotni tudi predstavniki nekaterih »vzhodnih državi). Ti so sicer pristali na omenjene načrte, vendar niso hoteli sprejeti določenih obvez. ba, sta primanjkljaj povečala. Zdaj se vlada pogaja z ZDA in V. Britanijo ter Mednarodno banko zaradi posojil za kritje tega primanjkljaja. Minister računa, da bo Jugoslavija imela težave glede trgovinske bilance še letos in prihodnje leto, nakar bi prišla do veljave industrializacija, ki bo pripomogla do povečanja izvoza. AMERIŠKA POMOČ V ŽIVILIH Mr. Fraser Allen, ki vodi organizacijo razdeljevanja ameriiške pomoči Jugoslaviji v živilih, je izjavil, da je bila na koncu februarja zaključena prva akcija za delitev pomoči z razdelitvijo 249.000 ton živil v skladu s pomočjo 31,400.000 dolarjev. V to je bilo vštetih 35.000 ton žita iz Zahodne Nemčije in 13.200 ton iz Italije. Dfruga akcija, ki zadeva dovažanja živil v vrednosti 38 milijonov dolarjev, gre za dovoz fižola, mesa, jajc v prahu, koruze, masla in ječmena — se bo začel v marcu. Ves ameriški program za pomoč Jugoslaviji obsega pošiljke v vrednosti 105 milijonov dolarjev. Stroške za prevoz je prevzela jugoslovanska vlada. Po angleških poročilih bo Jugoslavija porabila za nabavo živil tudi del kreditov, ki jih je zajamčila V. Britanija. NOVA PREDILNICA IN TOVARNA SUKANCA. Med petimi bombažnimi predilnicami, ki so jih začeli lani graditi v Jugoslaviji je tudi predilnica in tovarna sukanca »Dalmatinka 1» v Si-nju v severni Dalmaciji. Predilnica bo začela obratovati že letos. V vsem svojem obsegu bo dograjena prihodnje leto; tedaj bo lahko poleg preje izdelala tudi 900 ton sukanca na leto. so zašli danes v kočljiv položaj s tem, da poskušajo, kako bi ustregli obema, Jugoslaviji in Itdliji. Zato je pred nekaj meseci ameriški zunanji minister Acheson izrazil željo, naj bi obe državi uredili tržaško vprašanje med seboj na prijateljski način. V Italiji se bojijo, da Združene države mešetarijo, da bi za Trst pridobile naklonjenost Jugoslavije. Po navedbi nekaterih podatkov o coni B je dopisnik »The New Torkerja« podal glavne značilnosti političnih strank v Trstu. Pri tem pravi, da je OF proti vrnitvi S.TO Italiji, nasprotno pa zahtevajo neofašistični M.S.I., da. je treba1 vrniti Italiji vso izgubljeno ozemlje, verjetno vključno tudi A-besinijo in Korziko. O tržaškem mestnem svetu nima Jos. Wechsberg ugodnega mnenja. Poudarja, da bi človek pričakoval, da se bo tržaški mestni svet posvetil krajevni upravi, toda namesto tega rajši troši večino časa s tem, da se prereka o vprašanjih svetovne politike in pošilja resolucije v Washing-ton. Glede nezaposlenosti dopisnik priznava, da je trenutno še vedno 18.000 brezposelnih; vendar se tolaži, da jih! je bilo še pred dvema letoma 24.000. Pri tem zatrjuje, da je okoli 35.000 ljudi — vsak tretji delovni Tržačan — zaposlenih pri Zavezniški vojaški Američan o razmerah v Trstu Jugoslovanska zunanja trgovina ZSSR kot trgovinski posrednik Po poročilih iz zanesljivih virov je prevzela ZSSR vlogo trgovinskega posrednika v izmenjavi med državami, ki so v njenem gospodarskem sistemu (Poljska, CSR, Madžarska in Bolgarija) in inozemstvom. Sovjetska zveza kupuje v teli državah blago in ga preprodar ja v inozemstvo. Tako prodaja nekatere ključne proizvode vzhodne Nemčije v Sangaj. Inozemski trgovci se prav težko o-rientirajo, ker je blago pogosto označeno z označbo «Made in URSS». Države iz vzhodnega gospodarskega bloka pogosto kupujejo v inozemstvu blago, ki ga nato odpravljajo dalje v Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza nastopa tudi kot posrednica v trgovinski izmenjavi med posameznimi državami vzhodne skupine. Ako n. pr. Poljska potrebuje ou Bolgarije tobak, Bolgarija pa od Poljske premog, kupijo trgovinski predstavniki ZSSR tobak v Bolgariji in ga prodajo Poljski. Okvir neposredne trgovine med temi državami se čedalje bolj zožuje. Znana je zadeva z bolgarskim rožnim oljem, ki ga je kupila Francija za svojo industrijo dišav od ZSSR. Indija je kupila od Sovjetske zveze tkanine, ki so bile izdelane v CSR. Prav tako je Italija kupila poljski premog in bolgarski tobak od ZSSR. Sovjetska zveza se je pojavila na svetovnem trgu lansko leto kot prodajalec kitajskih svinjskih ščetin (za izdelovanje ščetk) in tungstena. TRGOVINSKI ODNOSI MED ZSSR IN CSR V zvezi s sovjetskimi pošiljkami pšenice v CSR poročajo, da je Sovjetska zveza prodala pšenico iz prejšnjih pošiljk (okoli novega leta) po 6.100 Kč, medtem ko bi kanadska pšenica stala v Pragi 5.452 Kč. Češkoslovaška podjetja se pritožujejo, da so predstavniki Sovjetskih gospodarskih podjetij pri prevzemanju češkoslovaškega blaga zelo strogi. Garancijski rok, ki ga zahtevajo za prevzeto blago, je zelo dolg. Sovjetska zveza nabavlja Cehoslovaški poleg žita volno, bombaž in kože. Nato uvaža dokončne izdelke iz CSR. V skladu s sovjetskimi gospodarskimi načrti je CSR zlasti povečala svojo težko industrijo na škodo lahke industrije in industrije potresnega blaga. CSR izvaža v ZSSR predvsem izdelke težke industrije, medtem ko plasira v zapad-nih državah in drugih inozemskih državah predvsem izdelke lažje industrije, kakor steklo, porcelan, radijske a-parate, kolesa, pisalne stroje itd. V Brnu so n. pr. ustanovili tovarno pisalnih strojev «Zeta». Cehi prodajajo po nižjih cenah v Avstriji stroje znamke «Lada». V letu 1950 se je premoč težke industrije v CSR dvignila na 38%, to se pravi na višjo raven, kakor je bila predvidena v planu (16%). IZVOZ IZ ZDA V ZSSR OMEJEN Po najnovejši uredbi ameriškega ministra za trgovino je potrebno izvozno dovoljenje za vse vrste blaga, ki je namenjeno za ZSSR in druge države njenega gospodarskega sistema. Doslej je bilo potrebno izvozno dovoljenje samo za nekatere vrste blaga, ki so strateško važne. Predstavnik ministrstva za trgovino ZDA je izjavil, da to ne pomeni prepovedi trgovine z ZSSR in državami vzhodne Evrope Med državami vzhodnega bloka štejejo poleg ZSSR Bolgarijo, Cehoslovaško, Estonsko, Madžarsko, Letonsko, Litvo, Romunije) in Gdansk. ( Kmetje v mestih Najnovejšo agrarno reformo v ZSSR pripisujejo članu politbiroja N. Kru-ščevu. Trdijo, da je Kruščev izvedel agrarno reformo proti volji podpredsednika vlade A. Andrejeva. Reforma je bila povezana z načrtom za pogozdovanje in namakanje. Vremenske razmere so napravile veliko škodo kmetijstvu, kar je razvidno iz podatkov Osrednjega statističnega urada v Moskvi. S pogozdovanjem in namakanjem, naj bi zavrli širjenje stepe, ki jo povzroča suša. Med sestavne točke agrarne refor- * v upravi, ter se vprašuje, kaj bi se zgodilo tem ljudem, če bi zavezniki zapustili Trst. Nadalje ugotavlja, da je v Trstu 5000 mož pri policiji, 1000 fi-nancarjev in 3000 železničarjev, ki u-pravljajo 58 milj železniških prog v mestu in izven njega. Kot nadaljnji problem omenja dopisnik v svojem pismu stalni dotok beguncev. Tako je prišlo p0 njegovem mnenju v Trst nad 20 tisoč italijansko govorečih prebivalcev iz o-balnih krajev con B v Trst, poleg ti-sočep beguncev iz Romunije, Madžarske in celo ruskih belogardistov, ki so se zatekli v Jugoslavijo že po prvi svetovni vojni. Nato popisuje dopisnik življenje a-meriških in angleških vojakov v Trstu, kjer so poleg lepe obale moderni kinematografi, zračne kavarne in čedna dekleta. Preden preide dopisnik k opisovanju Gorice, omenja še to, da so se v Trstu cene dvignile in da so banke skrčile kredite, tako da je prišlo nekaj tvrdk v zagato. Tržačani zaislu-žijo povprečno 30.000 lir mesečno, ki jih potrošijo večinoma Za hrano in pijačo. Dalje ugotavlja, da ne delajo pretežko in da zabavljajo proti Angležem in Američanom, češ da so zasedli najboljše hotele; pri tem pa radi pozabljajo, da so angleški in ameriški vojaki v. enem samem finančnem letu potrošili v tržaških trgovinah in kavarnah 534.200 funtov in 3,668.475 dolarjev. me sodi težnja, da se čimbolj zmanjša število kolhozov in ustvarijo večji kompleksi. V teku 10 mesecev 1. 1950 se je število kolhozov zmanjšalo skoraj za 40.000. Ta akcija je v teku zlasti v Belorusiji in Ukrajini. Njen namen je, ustvariti velika kmečka mesta, v katerih bi enotno upravljali kolhoze in iz katerih bi kmetje odhajali na delo organizirani v brigadah. Izdatki za oboroževanje ZSSR Vrhovni sovjet je razpravljal o proračunu za leto 1951, ki predvideva 96 milijard 400 milijonov rubljev izdatkov (okoli 16.870 milijard lir) v vojaške namene. Vojaški izdatki za to leto so 17 milijard rubljev večji kakor lansko leto, t. j. za 2.975 milijard italijanskih lir. Skupni dohodki bodo znašali 457 milijard 900 milijonov rubljev, izdatki pa 451 milijard 900 milijonov; prebitek bo 6 milijard 400 milijonov rubljev. Vojaški izdatki predstavljajo 21,3% proračuna. PŠENICA IZ ZSSR Pšenico iz ZSSR v CSR prevažajo čez slovaško postajo Cerna, ki so jo prilagodili širokemu tiru sovjetskih železnic. V smislu trgovinskega sporazuma je CSR že uvozila iz Sovjetske zveze 600.000 ton žita. Uvozila bo še 380.000 ton. Drugi čakajo na kruh »La Prora«, tedensko glasilo »Krščanske demokracije« v Trstu, poziva načelnika prevoznega oddelka ZVU polk Leonarda Panella, naj si vzame za zgled italijansko vlado (patrio Go-verno) in naj poskrbi, da bi 3000 tržaških železničarjev prišlo do ustrezajočega stanovanja. V ta namen na) uporabi denar, ki je bil namenjen za razna dela Za zboljšanje prometa. Polk. Pannel je vrhovni upravnik železnic na STO.-ju, ki niso odvisne od, italijanskih- Gospod polkov1,nik upravlja tržaške železnice sicer z italijanskim osebjem in italijanskim, voznim parkom, toda odloke izdaja neodvisno in v imenu ZVU STO-ja. Kakor navada tudi »La Prora«, so torej tržaške železnice dobro preskrbljene z osebjem (3000 železničarjev na 91,5 km železnic!). Ako so poročila videmskega lista »Messaggero Veneta« točna, so bili i-talijanski železničarji v. Trstu tako iz sebe, ko je uprava tržaških železnic kupila dva železniška vagona in ju o-značila z B.U.S.Z.F.T.T. (British United Stateis Zone Free Territory of Trieste), da so nameravali stavkati samo zaradi te označbe. »Superinten-dant« tržaške pošte in brzojava gospod Greco je 16. februar ja v intimnem pismu, ki se začenja s »Caro Messaggero«, pojasnil videmskemu listu, da gre za poštna vagona. Dan nato je skupina italijanskih železničarjev iz. Trstu še podrobneje razložila videmskemu listu vso zadevo. V svojem pismu pravi kar, da uprave tržaških železnic sploh ni (una atnmi-nistrazionie non esistente!). Omenjena dva železniška vozova je kupil zasebnik (!) superintendant za pošto in brzojav, navajajo železničarji. Mar ni zadeva zamotana? »La Prora«, glasilo stranke, ki je zdaj na\ o-blasti v. Trstu in Italiji, poziva polkovnika Pannella, naj se kot upravnik tržaških železnic usmili italijanskih železničarjev, ki nimajo stanovanj. List torej priznava pristojnost polkovnika Pannella. Železničarji trdijo v »Messaggero Veneto«, da uprave tržaških železnic sploh ni. Po vsem tem bi bilo bolj logično, da bi prosili denar Za udobnejša stanovanja pri u-pravi italijanskih železničarjev v Rimu. če polkovnik Pannell ni pristojen v tej zadevi, kako je potem mogoče Zahtevati od njega denar za nova stanovanja? Iredentiste očitno bode označba »FTT« (Svobodno tržaško ozemlje), ki ga g. polkovnik očitno priznava. Sicer ne bi potoval na razne mednarodne konference v, imenu uprave tržaških železnic in ne bi izdajal svojih odlokov in posebnega »Trgovinskega biltena« v tem imenu. Če je bilo poročilo videmskega lista o nameravani stavki tržaških železničarjev iz razloga, ki smo ga navedli, točno, je jasno, da so se ti prevzeli kruha. Ti železničarji, ki prižigajo »večno lučko« ob vhodu na postajo svojim tovarišem, padlim v Mussolinijevi vojni, so pač pozabili, da je mnogo domačih tržaških železničarjev še vedno po Italiji, kamor so bili premeščeni proti svoji volji, in tudi mnogo drugih Tržačanov, ki čakajo na kruh na svojih lastnih tleh. Zgodovina, ki se ustavi Sante Nepitello je v Založbi F. C. Zigiottija v. Trstu izdal brošuro »La staria di Trieste«, s katero »o bile te dni preplavljene nekatere knjigarne pač zaradi odhoda italijanskih državnikov. v. London. To je bila peta izdaja v italijanščini, kateri so zdaj dodali še prevod v angleščino pbd naslovom »The History of Trieste«. Ta je očitno namenjena ameriškim in angleškim vojakom. »La Storia di Trieste« se zaključuje z opisom italli-janjske zasedbe Trsta 3. novembra 1918. Zakaj ni zgodovinar nadaljeval, je pač razumljivo, še posebno, ker je bila brošura prevedena v angleščino. Krvavi spopad med tržaškim delavstvom in vojaštvom leta 1902, ki je imel povsem socialno ozadje (mezdni spor z Lloydom), prikazuje pisec kot iredentistični upor proti Avstriji. Stran 2 GOSPODARSTVO 17. marca 1951 JAPONSKA SILI NA PLAN Zunanja politika Združenih držav izvaja pritisk na sovjetsko diplomacijo z grožnjo, da bo dovolila oborožitev Zahodne Nemčije in Japonske v primeru, da bi Sovjetska zveza vztrajala na sedanji politični črti. Mac Arthur, vrhovni poveljnik na Koreji, je v, božični poslanici zahteval, da se Japonska oboroži. Ameriška javnost je po svojem tisku najrazličnejših barv podprla ta predlog in Vlada je republikancu Johnu Poster Dullesu, ki mu je podelila čin poslanika, poverila nalogo, da na Japonskem 'in v državah na D.aljnem vzhodu pripravi tla za sklenitev mirovne pogodbe z. Japonsko. John Poster Dulles je v glavnem že izvršil svojo nalogo. Poleg raznih držav in angleških dominionov je obiskal tudi flovo Zelandijo. Avstralija in Nova Zelandija namreč sta nasprotni Japonski oborožitvi. Indija, Pakistan in Ceylon v bistvu ne nasprotujejo ameriškim načrtom, čeprav so se zunanji ministri na konferenci Britanske državne skupnosti izrekli za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko samo pod pogpjem,' da pbg^janjerh pfiso-l stvuje tudi Kitajska. Za ZDA je velike važnosti gospodarska Zfnogljivost Japonske v tre* nutku, ko se na Koreji bije ostra borba. Nobena država na Daljnem vzhodu in v Aziji sploh ni tako razvila svojega gospodarstva in zlasti svoje industrije kakor prav Japonska. Ze danes Japonci spretno izkoriščajo konjunkturo, ki jim jo je prinesla korejska vojna in izvršujejo ameriška naročila za vojne potrebe na Koreji. Japonska industrija je navezana na uvoz surovin iz inozemstva. Vzporedno z gospodarskim razvojem in z notranjimi potrebami je korakala zunanja politična ekspanzija Japonske, ki je dovedla do zasedbe Mandžurije in drugih velikih predelov Kitajske. Zlasti med drugo svetovno vojno si je Japonska zagotovila surovinske vire iz dežel, ki jih na našem zemljevidu zajema črtkast polkrog. Zemljevid nam kaže nekdanje ja* ponske surovinske vire v Mandžuriji in Kitajski, od koder so Japonci dovažali premog, železno rudo, sojo, sol itd. Premog, in že{lek'o sta Wia potrebna japonskim jeklarnam, sojini proizvodi pa za hrano japonskim delavcem. Leta 1937 je dosegel japonski izvoz v Mandžurijo in na Kitajsko 24.,9°/o vsega japonskega izvoza, uvoz iz Mandžurije in KHajske pa 11,05% celotnega uvoza. Danes ne morejo Japonci več računati na te surovinske vire, pač pa je njihovo oko uprto na južne države in otoke kakor Filipine, Indonezijo, Novo Gvinejo itd., kjer so velika ležišča najrazličnejših rud in kjer pridobivajo Zlasti gumij, riž in sladkor. Danes mora Japonska uvažati premog za svoje jeklarne iz ZDA. V primeru da pride do politične poravnave med nekdanjima tako hudima nasprotnikoma kakor sta bila ZDA in Japonska, ni dvoma, da bodo ZDA podprle težnjo Japonske, da bi črpala svoje surovinske vire na jugu. Rudniki v teh predelih še niso dovolj razviti. Američani bodo vsekakor priskočili na pomoč tudi z velikimi kapitali, kakor so že podprli na primer Filipince. KONOPLJA IN JUTA V MEDNARODNI TRGOVINI Glede na število prebivalstva proizvaja Jugoslavija razmeroma največ konoplje med vsemi državami na svetu. Njena lastna proizvodnja znaša okoli 500.000 stotov konopnih vlaken. Italija, ki ima trikrat toliko prebivalcev, proizvaja 700 do 900.000, Kitajska nad 1 milijon, Sovjetska zveza pa nad 2 milijona stotov. Vse druge države pridelajo manj ali pa sploh nič konoplje. Važna je tudi romunska proizvodnja konoplje (nad 300.000 stotov). V Italiji se proizvaja največ konoplje v severnih deželah, predvsem v pokrajinah Ferrara, Rovigo in Bologna, kjer je Cento važno tržišče za ta pridelek. Na jugu je napoletanska konoplja na glasu kot najboljše vlakno za čevljarsko dreto, najtanjša vlakna se pridobivajo iz konoplje iz pokrajine Ferrara, medtem ko je bolonjsko vlakno nekoliko debelejše zato pa tudi močnejše. Vlakna označujejo s številkami od 1-32. St. 1 pomeni, da tehta 600 m iz takih vlaken napravljene niti 1 kg; niti iz vlakna št. 2 gre dvakrat toliko, t. j. 1.200 m na kg, itd. do št. 32, t. j. 32 x 600 m na kg. Takšne niti št. 32 se dajo izjemoma napraviti le iz ferarske in napolitanske konoplje. V navadi pa so le št. 1-16 in največ do 20. V Jugoslaviji pridelujejo le krepkejša vlakna za razne vrste vrvi, tako tankih, kakor so vlakna iz Ferrare in Roviga, nima Jugoslavija. ki je 16% cenejša od konoplje. Seveda so vreče iz konoplje mnogo lepše in močnejše kakor vreče iz jute. Zaradi korejske vojne se je razmerje v cenah začasno zopet spremenilo. Juta se je podražila, tako da stanejo danes vreče iz jute 550 lir kg iz konoplje pa le 450 lir kg. Poleg vrvi in vrvic se izdeluje iz ko-nopne preje tudi platno za jadra in pokrivala za vozove itd.; tanka bela preja se uporablja tudi za tkanje platna za poletne obleke ter se meša v tkaninah z bombažem, rajonom in lanom. Platnene cevi, ki jih rabijo gasilci so tudi iz močne zelene konopne preje. Izvaža se v prvi vrsti surova bela konoplja v balah po 100 in 330 kg, potem mikana konoplja v tako imenovanih »konjskih repih« in slednjič na roko predene niti iz dolge mikane konoplje št. %, %, 1, 1 Vi in 1 1/2. Razen tega se izvažajo tudi mehanično predene niti iz krajših vlaken in platno za vreče' iz odpadkov pri mikanju. ITALIJANSKI IZVOZ Vso izvozno trgovino v Italiji vodi Konzorcij za konopljo (Consorzio della Canapa), ki je imel do leta 1950 monopol. Trgovci so sicer sami zaključevali kupčije, cene pa je določal, blago pošiljal in devize inkasiral konzorcij. Trgovcem je ostala le razlika med ceno, ki jo je določil konzorcij in ceno, po kateri so izvozniki prodali blago inozemskim kupcem. Veletrgovci - izvozniki so bili pravzaprav le konzorcijevi agenti. Ta red je bil uzakonjen z. namenom, da bi ohranili cene na določeni višini. Sedaj so te določbe sicer nekoliko spremenjene, bistveno pa je ostal položaj isti. Trgovci smejo sami prodajati v inozemstvo, nabaviti pa si morajo za vsak primer posebno dovoljenje od konzorcija in tudi blago morajo kupiti od njega. Omeniti bi bilo še to, da ima konoplja v Italiji dvojno ceno: notranjo in izvozno. Letos n. pr. je bila izvozna cena 12% višja kol cena za domačo prodajo. Iz Italije je bilo leta 1949 izvoženo za 8,670.000.000 lir surove konoplje, za 2.562.000. 000 lir konopne preje in za 1.803.000. 000 odpadkov. -Dra- i.e;'! ni.cn e Vloga geotehnike v gradbeništvu JUTA KONKURIRA KONOPLJI V trgovini razlikujejo dve vrsti konoplje: zeleno in belo. Prva postane godna na zraku pod vplivom sonca in rose, druga se pa namaka v vodi, da izgubi ves les in postane bela; zato pa izgubi na teži in je nekoliko dražja od surove ali zelene, iz katere se večirio-ma izdelujejo vrvi. Uporablja se pa tudi, in sicer štev. 1/2-2, za izdelovanje vrvic in na vreče boljše vrste. Navadne vreče izdelujejo iz Indijske jute, ObGiilliivflsI za zalileve zapostavljenih Charles Webster, prof. mednarodne zgodovine na londonski gospodarski šoli je v listu »Continental Daily Mail« (10. marca) priobčil članek »Britanijo čaka še lepša bodočnost,«. Iz zaključnega odlomka navajamo nekaj misli, ki utegnejo zanimati naše čitatelje. Nikdar v, svoji zgodovini še ni bila V. Britanija tako občutljiva Za zahteve šibkih in zapostavljenih. Prizadeva si, da izpolni svoje obljube in da bi v'se članice Britanske državne skupnosti izpopolnile svojo samoupravo. Britanija troši zneske, da bi dvignila življenjsko raven svojih narodov; danes se bolj zaveda socialnih potreb v svoji lastni domovini kakor kdaj poprej. Britanija je edina neodvisna država, ki v teku zadnjih 150 let ni preživela nobene revolucije ali državljanske vojne. Danes daje drugim zgled tudi na gospodarskem področju. V nobeni drugi državi niso posedujoči razredi tako vdano in patriotično sprejeli socialne revolucije, ki jo pri-ndlša demokratični raZvoj v parlamentarnem režimu. Človeštvo se bo učilo ob njenem zgledu. Po svojem bistvu so njene pridobitve moralnega in gospodarskega značaja. Na daljši rok so moralne sile močnejše kakor ostale. Britanija poseduje nekaj, kar je vredno braniti. Mi bi samo želeli, da bi se trditev prof. Websterja, da je V. Britanija danes občutljiva Zlasti za zahteve šibkejših in zapostavljenih, uresničila tudi v angleški politiki v Trstu. Novi angleški zunanji minister Novi angleški zunanji minister Herber Stanley Morrison, ki je prevzel posle po odstopu 70!e nega Bevina, se je izkazal zlasti kot organizator velikega londonskega mestnega podjetja, ki vzdržuje promet s tramvajem, avtobusi, podzemsko železnico in električnimi vlaki v samem Londonu in okolici. 11 Geotehnično raziskovanje terena se vrši na naslednji način. Na raznih mestih zemljišča in v raznih globinah napravimo poizkuse glede na lastnosti terena, upoštevajoč pri tem posebnosti stavbe, ki jo mislimo postaviti na tem zemljišču. Poizkusi morajo biti »in-taktni«, to je zemljo preiščejo tako. da se ne pokvari njena struktura. V. ta namen uporabljamo kovinaste cilindre, ki so označeni s številkami in imajo zaostrene robove. Te cilindre previdno porinemo v zemljo; nato jih izvlečemo in na obeh straneh polijemo s parafinom, da preprečimo izhlapevanje iz vzorca zemlje, ki smo ga vzeli. Cilindre položimo1 v ' pločevinaste zaboje in jih odpravimo v geotehnič-ni laboratorij. V laboratoriju ugotovimo s posebnimi pripravami, ki so zelo komplicirane, okoli 20 elementov, k{ označujejo fizične in mehanične ! ant n osti tal. Najvarnejši teh elementov so: kapilarnost, prostornin-ska težina, specifična težina, propustnost vode, kot notranjega trenja, kohezija, meje topilnosti, elastičnost itd. Danes ne pričnemo graditi niti enega večjega objekta, ne da bi prej geotehnično preiskali teren. V. vseh evropskih državah, kakor tudi v obeh Amerikah, odpirajo nove laboratorije. O geotehniki predavajo danes na tehničnih fakultetah in neodvisnih visokih šolah. Med najbolj geotehnične strokovnjake v Evropi sodi Švicar dr. Louwis Bendel, ki ima v Curihu svoj laboratorij. Poleg raznih knjig in razprav o geotehniki je dr. Bendel sestavil mnogo geotehničniH priprav, ki so omogočile nova geotehnična raziskovanja. Po drugi svetovni vojni so tudi v Jugoslaviji posvetili geotehničnemu raziskovanju veliko pozornost. Odpirajo se novi laboratoriji in pripravljajo novi kadri strokovnjakov. V Beog-adu je najvažnejši laboratorij pri Komiteju za elektrogospodarstvo, ki je mnogo pripomogel k uspehu graditve novih hidrocentral. V Zagrebu je na tehnični fakulteti največji geotehnični laboratorij v Jugoslaviji; ustanovili so ga še pred vojno. Labo-ratori' vodi prof. Szavits-Nassan, ki sodi med prve strokovnjake v Jugoslaviji. Tudi Ljubljana ima dobro u-rejen geotehnični laboratorij, ki ga vodi prof. Lujo Suklje. Geotehnika se je' danes že tako uveljavila, _ da ne prično v Jugoslaviji graditi niti enega večjega objekta, ne da bi se prej ne izvršila geotehnična preiskava te- rena; načrta sploh ne vzamejo v revizijo, ako mu ni priložen geotehnični elaborat. Geotehnika je kot veda zelo mlada; toda nikakšnega dvoma ni, da ji je zagotovljen nadaljnji razvoj, ker so graditelji spoznali njeno praktično vrednost. A. V. NAJLAŽJA TOPLOTNO-IZOLACIJSKA MASA V Ameriki so odkrili do sedaj najlažjo izolacijsko maso. Tej malli teži seveda ni specifična teža vzrok, temveč pri »pečenju« te umetne mase zrak napolni to peno tako, da se volumen poveča približno za 100-krat. Ta izolacijska masa bo dobro služili za toplotno, izolacijo, hladilne omare, peči, ladje, letala ter Za izolacijske plošče za stene. Nova masa je produkt triletnega iskanja učinkovite izolacije, ki ne bi bila draga, malo tehtala in pri vskladiščenju zavzemata čim manj prostora. Vsem tem zahtevam ustreza nova masa, ki jo pridobimo, če fenol zmešamo z nekim praškom ter segrejemo na 175 stopinj Celzija. Pri tem se prostornina poveča stokrat. 136 kg te nove izolacijske mase zadostuje Za oblogo (5 cm debelo) sobne hišice. To množino lahko dostavimo na stavbišče V sodu 133 litrov. Upajmo, da bo tudi pri nas kmalu v prodaji. bSTILBESTROLh za perutnino Kot znano se je v zadnjem času razširila med rejci perutnine navada, da dajejo perutnini «stilbestrol.», ki osuši obnavljalne organej, ziaradi česar (se energije, ki jih sicer porabijo tii organi spremenijo v mast, kot je to znano za kopune. Ker vbrizgajo preparat živali pod kožo na vratu, odrežejo perut-ninarji živali vrat, preden jo pošljejo na trg, da bi s tem preprečili, da pridejo na mizo ostanki hormonske injekcije. Vratovi in glave so pa neupo-rabljive. Nekateri rejci perutnine so pa sklenili pogodbo z nekaterimi rejci dragocenih kožuharjev, po kateri so odstopili te ostanke; na te so navedene živali vprav požrešne. In tako se je dogodilo, da je rejec vizonov v Illinoisu zahteval in tudi prejel nad 55.000 dolarjev odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi tega, ker so samice, ki jih je hranil z odrezanimi vratovi in glavami, postale neplodne in so jih morali prezgodaj usmrtiti. Prevelika razlika med bogatimi in revnimi Znani angleški tednik »The Econo-mist« (24. II.) priznava sedanji italijanski vladi nekatere politične in gospodarske uspehe, ki jih je dosegla z veliko ameriško pomočjo; saj je Italija prejela v zadnjih petih letih o-koli 2 milijardi dolarjev iz ZDA. De Gasperijeve metode ne odkrivajo sicer velikega državnika, vendar predstavljajo lep primer politične spretnosti. Na socialnem področju plava njegova vlada neodločno med individualizmom in kolektivizmom. S kratke časovne perspektive ni gospodarski položaj Italije tako neugoden. Inflacijo so zadržali; proizvodnja je dosegla raven 16% nad 1938 (uradni italijanski podatki govorijo o 13% ravni, prip. ur.); državni dohodki so že precej v ravnovesju; primanjkljaj v zunanji trgovini se je zmanjšal in narodni dohodek narašča. Toda z druge strani so v. Italiji neprenehoma na dnevnem redu težka gospodarska ijprašanja1/ Danes grozi inflacija, ki jo povzročata naraščanje cen uvoženim surovinam in oboroževanje. Nevarnost je, da bo italijanski izvoz naletel na ovire, ker predstavlja v dobršnem delu luksuzno blago in da ne bo mogla Italija zaradi tega z izkupičkom od izvoza kriti uvoza surovin, katerih cene naraščajo. De Gasperiju je težko izvajati napredno politiko na gospodarskem in socialnem področju, ker je njegova vlada navezana na desničarske elemente v »Krščanski demokraciji«. Z druge strani je Italija zelo zaostala Za drugimi zahodnimi državami, ko gre za to, da se zmanjšajo razdalje med bogatimi in revnimi, da se odstranijo razlike med razredi in deželami in da se zaceli končno rana, ki jo predstavljata skoraj dva milijona brezposelnih. SOCIALNO ZAVAROVANJE V ITALIJI Rimski Uradni list z dne 28. 2. je objavil zakon, po katerem se socialni prispevki za zavarovanje delavcev v industrijski stroki zoper bolezen povišajo za en odstotek, in sicer od sedanjih pet na 6% kosmate plače, če gre za delavce in njihove svojce, od sedanjih treh pa na 4%, če gre za uradnike ali njihove svojce. V istem Uradnem listu je bil objavljen tudi odlok predsednika republike, s katerim je bil za industrijsko stroko znižan prispevek za družinske doklade na 16,05%. NAZADOVANJE ROJSTEV V ITALIJI Po podatkih ,ki jih navaja Libero Lenti v listu «11 Nuovo Corriere della Sera« (6. III.), se ' je v Italiji 1.1950 rodilo 8901.000! Italijanov! 'in umrlo 448.000, to se pravi, da je znašal prebitek rojenih nad umrlimi 442.UOU. i\a 1.000 prebivalcev se je rodilo ly,2, umrlo 9,7, prirastek pa je znašal 9,6. Leta 1938 se je v Italiji v okviru starih meja rodilo 23,8 ljudi na 1.000 prebivalcev in umrlo 14,1, tako da je prebitek, rojenih nad umrlimi znašal 9,7 na LCOO prebivalcev. V nekaterih pokrajinah kakor v Piemontu in v Liguriji umre več ljudi kakor se jih rodi, medtem ko je v drugih pokrajinah zlasti na jugu kakor v Bazilikati in Kalabriji rodovitnost še zelo močna. KANADA VABI ŽENE Kanada rada sprejema žene od 20. do 40. leta starosti, ker vlada tam veliko pomanjkanje gospodinjskih postrežnic. Prav tako ni dovolj bolniških sester, prodajalk, modistk, šivilj, strojepisk in delavk za tovarne. Spretni prodajalki dajejo trgovci tudi odstotek dobička. Soba z vso postrežbo (tudi s hrano) stane povprečno na mesec 50 dolarjev. Te izdatke lahko brez težave krije n. pr. strojepiska, ki prejema na teden povprečno po 30 dolarjev. V Turčiji gre 40—50% državnih izdatkov za oboroževanje. Kme.ov je v Turčiji 80% vsega prebivalstva. ECA je odprla živinorejo in poljedelstvo. Kriza v italijanskem letalstvu Italijanska letalska družba »Alitalia«, pri kateri je udeležena s 40% «Bri-tish Overseas Airways», je ustavila najprej progo Rim - Pariz. (Ob zadnjem letu je na tej progi strmoglavilo njeno letalo, pri čemer je zgubilo življenje 14 ljudi). Dne 7. febr. so ustavili progi Rim - Tripolis in Milan - London. Družba «Ali Flotte Riunite«, ki pripada družbi «Alitalia», je ustavila promet na progah Milan - Pariz, Milan - Bruselj in Milan - Rim. Družba je prosila italijansko vlado za povišanje podpore; vlada je prošnjo odbila. Iz službe je bilo odpuščenih 401 nameščencev. «A-litalia« vzdržuje še progo do Natala, Rio de Janera, Sao Paola, Montevidea, Buenois Airesa in Caracasa. O krizi, ki je zavladala pri italijanskih letalskih družbah so bili objavljeni še naslednji podatki. Po zlomu fašizma in izgubljeni vojni se je v Italiji pojavilo več letalskih družb, predvsem »Aviolinee«. Nekatere so bile likvidirane Ostale so še štiri z italijanskim zasebnim kapitalom, ki so se nato združile v podjetju «Ali Flotte Riunite«; ta je združila družbe «Avio-linee«, «Airone», «SISA» in «Transa-driatica«. Neodvisni sta ostali drubži «LAI», ki je bila ustanovljena z ameriškim in italijanskim zasebnim in državnim kapitalom, in «Alitalia», pri kateri sta bila ustanovljena v času fašizma. Družba «Ala Littoria« je bila prej likvidirana. Skupina italijanskih poslancev je v zbornici postavila predlog, naj bi se družbe «Ali Flotte Riunite«, «Lati» in «Alitalia» združile. Družba «LAI» z ameriškim kapitalom je odbila pristop k temu koncernu. Dne 31. decembra 1949 je bil položaj v italijanskih letalskih družbah po izjavi državnega podtajnika za letalstvo naslednji: Bilanca «Alitalia» je bila pasivna za 100 milijonov in bilanca «Ali Flotte Riunite« za 35 milijonov, bilanca «LATI» za 14 milijonov. Le podjetje z ameriškim kapitalom «LAI» je bilo aktivno. V času od decembra 1949 do decembra 1950 se je položaj družb «Ali Flotte Riunite« in «AlitaUa» še poslabšal le družba «LAI» je bila aktivna Italijanska država je pri letalskih družbah močno udeležena po IRI in sicer s 47% glavnice pri družbi «Alitalia» in 40% glavnice pri «LAI», medtem ko ima vse delnice družbe «LATI». Družba «Ali Flotte Riunite« je povezana z italijansko industrijo. Zdaj gre za to, da bi se izvršila koncentracija družb, tako da bi ostali samo dve. SISTEM PROSTIH LUK V ZDA Posebna skupina strokovnjakov iz držav OEEC (Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi) je odpotovala nedavno v ZDA, da bi proučila sistem ameriških prostih luk, ki jih v ZDA imenujejo aforeign trade zones«. V ZDA obstajajo proste luke v New Yorku, New Orleansu, San Franciscu, v Seattlu in Los Angelesu. V bistvu se ameriške proste luke ne razlikujejo od evropskih. V njih lahko shrani uvoznik blago in ga deloma lahko tudi predela, ne da bi mu bilo treba plačati uvozne carine. Za evropskega izvoznika je velikega pomena, da lahko v vsakem trenutku vrže na trg zahtevano količino blaga proti plačilu carine. »GOSPODARSTVO44 izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: AD1T 6-1-90603-7 Ljubljana; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona S.T.O.ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina din 100.-, polletna naročnina din 50,-Naročnine naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska. Lira V tednu, od 3. doi 10. marca ni bilo opaziti posebnega nihanja lire, katere tečaj na prosti borzil se suče okoli 700 lir za dolar. Nasproti tečajem dne 3. marca je lira nekoliko nazadovala-Nasprotno se je lira okrepila nasproti zlatu. To se je zgodilo, ker je padla cena zlata na mednarodnih trgih. V zadnjem tednu (okoli 10. marca) so n. pr. plačevali v Tangerju samo 41 dolarjev za unčo zlata, medtem ko )e bila cena zlata teden poprej 43 dolarjev. (Uradno znaša cena zlata v ZDA 35 dolarjev za unčo). Navajamo1 tečaje lire 10. marca ki sledi sprejemu popravka od-°Slk> zapadlosti v plačilo, če je od-, 6ra postala dokončna, ker ni bil vlo-Pravočasno priziv. DOLOČBA VEČ njih 4.5% zvišan na 6%, od katerih gre 4% v breme delodajalstva, 2% v breme delavca oziroma nameščenca. 2e itak visoke prispevke za socialno zavarovanje bodo torej znova zvišali. Naši delodajalci niso proti socialnemu zavarovanju svojih delavcev in nameščencev, so pa proti sedaj veljavni ureditvi socialnega zavarovanja, ki zavarovancem ne nudi vsega potrebnega, a delodajalce tlači z visokimi prispevki in z birokratsko organizacijo. Da je temu rtako, nam priča že dejstvo, da obrtniki prav zaradi visokih prispevkov za socialno zavarovanje ne najemajo več vajencev ter je morala priskočiti na pomoč ZVU, ki je £3 nove vajence uvedla z ukazom št. 5 v prid delodajalcem posebne nagrade, ki znašajo približno znesek socialnih prispevkov za vajenca. Za rešitev socialnega zavarovanja ni dovolj, da se izdajajo razne nove uredbe, ki kot vidimo po dosedanji praksi, le višajo prispevke, ampak pristopiti je treba h koreniti reorganizaciji socialnega zavarovanja, da bo v korist obeh prizadetih strank, delodajalcev in delavcev ter nameščencev. Nove zakonske1 določbe Uradna lista ZVU št. 5 (21. febr.) in št. 6 (1. marca) prinašata naslednje nove zakonske določbe: Ukaz št. 29 (6. febr.): Predpisi o poškodovanih in dvignjenih trgovskih ladjah. Dodatek k ukazu št. 126/1950. Ukaz št. 30 (8. febr.): Dodelitev osebja v železničarskih menzah trgovinske- Odhod gen. Airega Dosedanji poveljnik STOja gen. T. S. Airey, ki je bil premeščen v atlantski glavni stan za načelnika informacijskega urada, se je poslovil od Trsta. Za njegovega naslednika je bil imenovan gen. John VVinterlon. Do njegovega prihoda vodi posle poveljnika an-gloameriškega področja Edmund B-Sobree, novi poveljnik ameriških čet v Trstu. ECA za gradnjo stanovanj ECA je Italiji nakazala iz »lirskega sklada« (Marshallovega načrta) naslednje kredite za gradnjo stanovanj: 30 milijard lir za gradnjo stanovanjskih hiš po Fanfanijevem načrtu; 20 milijard za gradnjo stanovanjskih hiš po Aldisijevem načrtu, (kreditiranje 75%); 27 milijard za obnovo hiš, ki so bile porušene med vojno, in 5 milijard za gradnjo tako imenovanih hiš UNRRA. V Trstu ni ECA finansirala gradnjo stanovanjskih hiš in tudi ne obnove stanovanjskih hiš, ki so bile porušene po vojni. Samo vojaška uprava je že nakazala več kreditov za gradnjo stanovanjskih hiš, ne pa za obnovo med vojno porušenih hiš. Tržaški lirski sklad je šel za obnovo tržaške industrije in mornarice. Potrebno bi bilo, da bi ECA tudi v Trstu podprla stanovanjsko akcijo, ki gre za tem, da pridejo do primernega stanovanja tudi revnejši sloji. Tako bi ECA lahkoi prispevala k povišanju kredita 240 milijonov lir, ki ga je odobrila ZVU za 75% kreditiranje graditev ljudskih hiš. Za ta kredit je bilo menda vloženih pri Mestni hranilnici okoli 500 prošenj. S tem denarjem, pač ne bo mogoče ugodno, rešiti niti najnujnejših prošenj, kaj šele da bi se sklad avtomatično obnavljal z vračanjem posojil. mu oddelku enotne blagajne za družinske doklade. Ukaz št. 31 (10. febr.); Sprememba ukaza št. 298/1948 - Predpisi o zadrugah. Ukaz št. 32 (10. febr.): Preklic zakona z dne 22. jan. 1934 št. 401, ki spreminja kr. zak. odlok z dne 13. nov. 1924 št. 1825 o zasebnopravnih službenih pogodbah. Ukaz št. 33 (14. febr.); Predpisi o uvozu in tranzitu rastlin, semen, sadja, zelenjave in rastlinskih proizvodov — Sprememba ukaza št. 232/1949. Ukaz št. 34 (16. febr.): Novi dodatki k začasnim predpisom za izvajanje nove carinske tarife. Ukaz št. 35 (16. febr.): Posebni predpisi o plačilu davka na poslovni promet za leto 1951 za nekatere vrste dohodkov. Ukaz št. 36 (16. febr.): Predpisi o izdajanju delnic in obveznic trgovskih družb. Ukaz št. 37 (16. febr.): Nova dovoljenja za začasni uvoz. Ukaz št. 38 (20. febr.): Spremembe predpisov o občinskih volitvah. Ukaz št. 39 (20. febr.): Sprememba ukaza št. 104/1949 - Ustanova industrijskega pristanišča v Zavljah. Ukaz št. 40 (27. febr.): Sprememba ukaza št. 96/1950 - Predpisi o stanovanjskih uradih in stanovanjskih odborih. Ukaz št. 41 (24. febr.): Nova dovoljenja za začasni uvoz. Ukaz št. 42 (24. febr.): Nova dovoljenja za začasni uvoz in povračilo carine. Ukaz št. 43 (24. febr.): Sprememba lestvice pristojbin za opravilo davčnih izterjevalcev v izvršitvi zaradi neposrednih davkov. PETROLEJ ERP ZA TRST Po obvestilu ameriškega odposlanstva ECA v Trstu je bila nakazana Trstu znatna pošiljka nafte v skupni vrednosti 260 milijonov dolarjev. Zadevne kupčije je treba zaključiti do 31. julija tekočega leta, medtem ko bo blago izročeno najkasneje clo 30. novembra 1951. Nafto bodo uvozili iz Južne Amerike, in sicer iz Arube, Curacao in Trinidada. ŠVICARJI IŠČEJO PLOČEVINO V TRSTU Pred dnevi so švicarski predstavniki zaman iskali po Trstu pločevino. Težko je reči ali je bilo to res v zvezi z oboroževanjem. Vsekakor se tudi Švica oborožuje. Njen državni proračun za 1951 predvideva 732 milijonov švicarskih frankov za vojaške izdatke. Za samo vojsko je predvidenih 453 milijonov frankov; ostali denar pojde za iz redne vojaške stroške, t. j. za oboroževanje. Švicarska vlada je omejila uporabo niklja za civilne namene. Nikelj bodo lahko trošila podjetja, ki porabijo najmanj 1.000 kg niklja na leto. Dovoljenja izdaja vojaški urad za industrijo in delo. Življenjski stroški za 4-člansko družino (starši z dvema otrokoma od 4 do 8 let) so znašali v Trstu v januarju 35.000 lir. Kazalec življenjskih stroškov se je v januarju povzpel od 185,81 na 188,71, t. j. za 2,90%. To so seveda teoretično izračunani stroški, ki so dejansko mnogo višji. Med sindikalnimi predstavniki tržaških trgovskih uslužbencev in Združenjem trgovcev je bil v načelu dosežen sporazum, ki predvideva zboljšanje glede odpravnine in plačevanja nadur. Sporazum bo uveljavljen z učinkom od 1. januarja 1951. S čigavim denarj m kolonizirajo? Italijanska vlada je nakazala neposredno tržaški conski upravi, ki jo vodi prof. Palutan, 250 milijonov lir za gradnjo stanovanjskih hiš v Ul. Baiamonti in prve skupine hiš nove ribiške vasi pri De- VF. Roepke — »The Social Crisvs of Our Time«, Hodge & Co., London 1950, rfir. 260, šilingov 15. Wilhelm Roepke: »Ist die Deutsche Wirfy:haftspolhtik ricbtig,«, Anaf/fse und Kritik Kohlhammer-Verlag _ Stuttgart. »Statistisches Jahrbuch der Schiveiz 1949«: Verjajg Birghauiser, Basel. Sydney D. Merlin: »The theory o/ fluctuations in contempora.Yy economic thought«, Columbia University Press, New York 1950, str. 168. V Angliji pri Geoffrey Cemberlegeu 18 šil. J. PH. Pfeiffer: »The properties of arphaltic bitumen with references to its technical applieations«- Elsevier Pufoiiilsihiiinig Čamp. Irac. New York, Amislterdam, Lanictan Brusisels. »Razgledi«, Trst, št. 1: Boris Pahor! Miklavževo 1950, Marička Žnidaršič: Xmpr(esije morja; Dušan Mevilja: Avtoportret starega samca; Dušan Ze-lieznov: Siečavanoa z Otonom Zupančičem; Fran Eller: Iz Pesmi; Milena Bonča: Pri klavirju; Vladmir Bartol: Janičarjeva izpoved. Tret a, premiera SNG — F. S. Finžgar: Razvalina življenja, Miha Maieš: V Galeriji’ Scor-pione; Koledar osvobodilne fronte; »Stvanniorit«. »UMETNOST« Slika,- Slane Kregar razstavlja svoja dela v umeitnioatni galeriji »Scor-pione« do 19. marca. Spremembe v tržaškem tisku Tržaška gospodarska revija, «11 Traf-fico» izhaja že od decembra vsakih 14 dni, torej ne več mesečno. Gospodarskega lista aEmporio di Trieste«, ki je izhajal vsakih 10 dni, ni več na svetlo. Urednik «Traffica» pripominja, da se njegov list oslanja, na Trgovinsko zbornico. Pobuda za gospodarski list aEmporio di Trieste« je izšla iz krogov Trgovinske zbornice. Izšla je januarska številka (iRivista mensile del-la citla di Triesten s »Statističnim bil-temom«. To je druga številka v «novi seriji«; prva je izšla v decembru. Kmalu je ni bilo mogoče’ več nabaviti-Nekateri domnevajo, da je bila potegnjena: iz prometa, ker je v kroniki pod naslovom »Ruunt hcrae, tempora mutantur, turris manet« poročala (pod datumom L maj 1945) v surovem tonu q prihodu jugoslovanske vojske. TEDNIK »DIE EINHEIT«, ki je doslej izhajal v Gradcu pod geslom «Za napredek in sporazum narodov« in se zavzemal tudi za spravo med Slovenci in Nemci na Koroškem, bo poslej izhajal kot mesečnik. List je prinašal pogosto tudi poročila iz tržaškega življenja. Poziv h samopomoči Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu je začel z nabiralno akcijo za zgraditev doma. Slovensko javnost na Tržaškem poziva, naj prične zbirati prispevke po znanem pregovoru »Kamen do kamna — palača!« Vse dosedanje zahteve tržaških Slovencev, da bi se poravnala škoda, ki je bila prizadeta njihovemu premoženju, so bile zaman. Tako je še danes »Narodni dom« v tujih rokah. Čeprav se Slovenci niso odpovedali odškodnini, ki jim pripada po vseh osnovnih zakonih človeške družbe, so začeli sami zbirati za gradnjo kulturnega doma. Prispevke pošljite odboru v Trstu, Ul. S. Vito 17, kjer so prostori Slovenskega narodnega gledališča. vinu (Stivanu). Tu naseljujejo ribiče iz južne Italije in Istre. Po tržaškem zgledu. Zdaj so tudi v Messini odprli prosto luko. Sele v zadnjem času so pričeli v italijanskih pristaniščih uvajati proste luke. Poprej niso poznali te moderne ustanove, s katero Trst prednjači. Italijani uvajajo proste luke na podlagi zakona z dne 25. septembra 1940. IVlŠANJE PRISPEVKA za socialno solirnosl ^ že neznosnim davčnim bremenom °d časa do časa pridružujejo nova "višanja prispevkov za soc. zavaro-"nje. Lansko leto je bil z veljavnostjo j 1- januarja 1950 povišan prispevek družinske doklade za trgovski sek-t od 15.85% na 17.85, z veljavnostjo 1. decembra 1950 je bil prispevek bolezensko zavarovanje zvišan za ,"R%. Sedaj pa javlja Zavod za social-^ skrbstvo (INPS), da bo z veljav-;°stjo od 1. januarja t. 1. prispevek za 'ad socialne solidarnosti od doseda- Avtopodjetje STAR d. d. - Trst, Ulica Moreri/, tel. 56-08-Rojan - Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št, 3, tel, 51-25 Avtobusna proga TRST-PIRAN - Vozni red veljaven od 15. junija 1950 Cena vožnji Nedelje in prazniki Delovni dnevi Delovni dnevi Km. Postajališča Km. Delovni dnevi Delovni dnevi Nedelje in prazniki Ce*a vožnji 8— 13,— 20,— v Trst A 43 8. - 19,— 19.30 235.— 80.- 8.30 13.30 20.30 15 Škofije 28 7.15 18.15 18.45 155.— 105,— 9.05 14.15 21.— 21 Koper 22 6.50 17.50 18.20 120— 155.— 9.15 14.25 21.15 28 Izola 15 6.30 17.30 18,— 80,— 185,— 9.25 14.35 21.25 34 Strunjan 9 6.20 17.20 1750 50.- 210,- 9.35 14.45 21.35 38 Portorož 5 6.10 17.10 17 40 25,— 285,- 9.45 15.— 21.45 43 t Piran H — 6.— 17,— 17.30 — gospodarskih značilnosti razdob-, Po drugi svetovni vojni je poostre-”, borba Za uporabo novih tehničnih klobifeu. Konkurenco zasedanja no-jA še nezasedenih tržišč, je zamenja-, konkurenca zniževanja cen in izri-juia drugih konkurentov iz obstoje-'k tržišč. Realno nižanje cen je pa , °2no le s pospešeno uporabo novih, ^Uših in racionalnejših tehničnih iz- Koncentracija proizvodnje je imela ,, Posledico tudi koncentracijo iznaj-.‘eljske delavnosti v velikih, z vsemi |, Modernejšimi pripomočki oprem- i, nRi laboratorijih, institutih in zavo- velikih monopolov. Iznajdbe izoli-l/Vi posameznikov so slučajne in red-? }zjeme. Tako so danes pretežni av-Ij,3* iznajdb sposobni uslužbenci, teh-M in inženirji, nastavljeni v velikih ^sirijskih podjetjih. Če pri tem po-'!oh ,no’ da s0 velika Podjetja v so-strukturi kapitalističnega gospo-ttva velike kapitalske družbe in ne jMiezniki, je še bolj jasno, da go-ijrdarji podjetij sami niti ne morejo hj* avtorji novih tehničnih prido- tfj8 te okolnosti so v zadnjem času >1)(j fto zaostrile vprašanje, komu pri-iznajdba, ki jo je ustvaril usluž-tt "c> in iz iznajdbe izvirajoče pravi-m Patenta: iznajditelju ali podjeten vprašanje skušajo rešiti pre-teoretiki sodobnega kapitalistič-li j gospodarskega sistema in mu da- j, Cudi ustrezno zakonodajno obliko, J10) zadovolji obe strani. Kapital si l(,e Prilastiti vse gospodarske rezul- e loko pomembnega dela kot so iz- Vprašanje lastništva uslužbence ve iznajdbe najdbe, ki omogočajo monopolski dobiček. Spor med lastnikom podjetja in iznajditeljem v, njegovi službi je tako star, kakor je stara kapitalistična tehnika. Zato so se iznajditelji že zgodaj organizirali, da bi zaščitili svoje pravice pred izkoriščanjem s strani kapitala. Leta 1900 je bila ustanovljena celo svetovna zveza takih dtmštev v ■posameznih državah. V začetku je bil namen društev zaščita posameznih neodvisnih iznajditeljev, ki nimajo sredstev Za lastno izkoriščanje svojih iznajdb, toda danes je osnovno vprašanje v naslovu članka nakazani problem. Zanimivo je, da so lastniki kapitalističnih podjetij spoznali, da je treba na neki način zadovoljiti iznajditelja-uslužbenca, vendar Pa si niso hoteli nikjer vezati rok. Letai 1934 je zasedala v Londonu mednarodna konferenca, ki je revidirala pariško konvencijo o zaščiti industrijske svojine (patentov, žigov, vzorcev itd.). Ob tej priliki je holandska delegacija predlagala, naj se v konvencijo sprejme določilo o obvezni odškodnini iznajditeljem, katerih iznajdba pripade lastniku podjetja. Konferenca pa je ta predlog odbila. Težke posledice ignoriranja ureditve pravic iznajditeljev v službi je občutila med zadnjo vojno Nemčija, ki je morala s strahom ugotoviti, da so jo druge države v splošni in oboroževalni tehniki prehitele. Zato je leta 1942 iz- dala posebno uredbo o ravnanju z iznajdbami uslužbencev in uvedla še posebne nagrade za iznajditelje, vse z namenom, da bi iznajditeljstvo čim bolj podprla. Ostrina dotedanje zakonodaje v izključno korist gospodarja je bila sicer omiljena, odstranjena pa ne. Sodobni ekonomisti in pravni teoretiki kapitalističnega gospodarstva si prizadevajo, da bi rešili to zamotano kvadraturo kroga. Italijan Mario Ghi-ron (Corso di diritto industriale, Roma 1948) poudarja, da je vprašanje lastnine iznajdbe uslužbencev težak problem in da se je zaostril prav zato, ker ustvarjajo sedaj velike iznajdbe v tovarnah industrijskih družb uslužbenci. Ghiron smatra Za glavni problem imenovanje pravega iznajditelja v patentni listini, skuša pa zanikati, da bi bili med iznajditeljem in lastnikom podjetja kaki sporni interesi materialne narave. To se pravi — ne hoteti videti osnovnega protislovja, ki ga je po njegovem lahko premostiti tako, da je uslužbenec posebej nastavljen za to, da raziskuje vprašanja, ki jih je treba rešiti z novo iznajdbo. Taka iznajdba pripada brez pridržkov podjetju. V Nemčiji je največja sodobna avtoriteta iz področja iznajditeljstva, E. Reimer je L 1948 izdal posebno delo o tem vprašanju (Das Recht der Ange-stelltenerfindung, Berlin 1948), februarja 1950 pa je Zapadno nemška vlada načela reformo dosedanje pravne ureditve iznajdbe uslužbencev. K tej re- formi se je oglasila tudi revija »Recht der Arbeit« (oktober 1950),• v kateri podaja Dr. Volmer kratek historiat dosedanjih poskusov za rešitev težkega problema, ki so ostali brez pravega uspeha. Avtor se zaveda, da zahteva sodobna ekonomika z vso nujnostjo, da se to vprašanje na nek način zadovoljivo reši. Volmer ugotavlja nepremostljiv ost stališč delojemalcev in delodajalcev, ki so prišla do izraza ob priliki ankete' v zvezi z nameravano novo zakonodajno ureditvijo. Pri tem prihaja do zaključka, »da bi bilo zelo težko premostiti ta prepad, če ne bi misel, da se morajo iznajdbe delojemalcem lilzkarilstilti y korist skupnosti, imperativno narekovala rešitve teh nasprotij«. Mar naj v dozdevnem »interesu skupnosti« uslužbenci odstopijo svoje iznajdbe podjetju, od katerega pa nobena zakonodaja niti teorija ne zahteva kake žrtve? Zakonodaja sodobnega kapitalizma gre celo za tem, da ne podreja interesom lastnika podjetja samo posamezno, v službi ustvarjeno iznajdbo, temveč prav vso usluž-benčevo iZnajditeljsko\ ustvarjalnost. Medtem ko je bilo v vseh Zakonodajah držav s kapitalistično urejenim gospodarstvom doslej jasno in nesporno, dju pripada lastniku podjetja tista iznajdba, ki je nastala v službenem razmerju in s sredstvi podjetja, gre tendenca v. novejšem času za tem, da ima lastnik podjetja pra- Lepak za letošnji tržaški sejem, (od 24. junija do 8. julija) je vsekakor bolj posrečen kakor je bil lanski. Seveda ni dvojezičen, kakor bi morda naš čitatelj sklepal po našem, posnetku; slovenski napis smo do-dalli mi. Propagandni letaki za inozemstvo so natisnjeni v angleščini, francoščini in španščini! Zagrebški velesejem Mednarodni velesejem v Zagrebu bo letos od 15. do 30. sept. Vsa obvestila v. pogledu razstavljanja ali o-hiška prejmete v trgovinskem oddelku Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu, Ul. Cicero-ne št. 8, tel. 81-36. Med 2. in 10. III. se je promet v tržaškem pristanišču razvijal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE: »Loredan« je priplula iz Aleksandrije s tovorom 461 ton in po izkrcanju je natovorjena odplula v Carigrad. V Aleksandrijo je odplula »Esperia« s 450 t raznega blaga, priplula pa je iz Aleksandrije »Chioggia« s tovorom 501 t. »Titania« je odplula s 1500 t raznega blaga v Aleksandrijo, »Amesa« v Orton in »Alessandra« v Ravenno — obe natovorjeni z mineralnim oljem. »Marco Fo-scarini« je priplula iz Benetk prazna, vkrcala več ton blaga in odplula v Buenos Aires. Odplule so tudi: petrolejske ladje »Padre Pio« v Benetke, »Bacco« v Ravenno, »Ottaviano« v P. Fornace, natovorjene z mineralnim oljem; dalje »Etna« v Buenos Aires, »Onda« v Kalkjto »Otranto« v Carigrad. V Benetke sta odpluli »Massimiliano« in »Barbara« z mineralnim oljem, v Chioggio pa »Edgar-do«. Priplula je »Barletta« iz Carigrata s tovorom 151 ton in se vrnila z raznim blagom. Iz Kazablanke je prispela »Car-luccia V.« s tovorom 1020 t in iz Livorna »Andalusia«; iz Tunisa »Rosario« s 1500 tonami fosfata. »Indiana« je iz Tripolisa pripeljala 8191 tn mineralnega olja in se vrnila. »Salina« je priplula iz Monte Calamita z 976 tonami rud in je prazna odrinila proti Tarantu. Petrolejske ladje »Etra«, »Paola« in »Mantova« so odplule v Ravenno natovorjene z mineralnim o-Ijem. V Hajfo je odplula »Abbazia« z raznim blagom in v Barletto »Rosario« prazna. Iz Rio Marine sta pripeljali »Fran« 1620 ton rud in »Elba« 3500 ton rud. »Zaule« je pripeljala iz Barija mineralno olje in »Absirto« iz Bal imora 2942 ton premoga. »Modica« je odplula v Aleksandrijo natovorjena z Usom. Iz Aleksandrije pa je priplula »Irma« s tovorom 346 ion blaga. »Castore« je iz Ba-gnolija pripeljala 1472 ton litega železa. Odplula je »Bottigliari« v Cagliari z lesom. GRŠKE LADJE »Panaghia« je priplula iz Hajfe prazna. V Porto Nogaro je odplula »As ipa-leo« natovorjena z raznim blagom. »Popi A.« je priplula iz Soluna prazna, »Koniza« pa iz Benetk tudi prazna. »Ma-riella« je odplula v Eleusis in »Paolos G.« v Patras, obe natovorjeni z lesom. Iz Pireja je »Tinos« pripeljala 1369 ton raznega blaga, »Astipalea« je priplula iz P. Nagaro prazna in odplula v Hera-klion. Iz Benetk je prispela »Flagos« prazna. AMERIŠKE LADJE Priplula je »Bucyrus Victory« iz New Orleansa z 9146 t žita; po izkrcanju sz je vrnila v ZDA. »Exermont« je odplula v Hajfo z raznim blagom. »Hatieburg V.« pa v ZDA prazna. Tudi »Clearsvva-ter V.« je odplula v ZDA prazna. Iz New Yorka je prispela »Extavia« s 577 t raznega blaga; .odplula je v Benetke. V ZDA je odplula »Cedar Rapids V.« prazna. »Legion V.« je iz New Orleansa, pripeljala 9400 ton žita. »Elisabeth Lykes« vico tudi do tistih iznajdb, ki jih u-službenec ustvari samostojno in izven podjetja — če so take, da spadajo po svojem tehničnem in ekonomskem značaju v delokrog podjetja. Po itallijamskem zakonu iz leta 1939 ima v takem primeru lastnik podjetja prednostno pravico do nakupa iznajdbe. Podobno ureditev pozna Švedska v zakonu iz leta 1949. Glede bodoče nemške ureditve pa se je spor zaostril prav ob tej točki. Sindikalne organizacije in Združenje akademsko izobraženih uslužbencev kemične industrije zahtevajo, da se take iznajdbe priznajo za popolnoma svobodne. Nasprotno pa zahtevajo delodajalci priznanje pravice do vseh takih iznajdb, če se nanašajo na proizvodna sredstva, proizvodne postopke ali na izdelke podjetja, v katerem je iznajditelj u-služben. Revija »Recht der Arbeit« se v članku Dr. Volmerja zavzema v celoti za rešitev v. korist podjetnikov. Svojo »teoretično« utemeljitev izvaja iz tako imenovanega delovnopravnega načela, da pripada ves uslužbencev delovni učinek podjetniku. Zato brani mnenje, da uslužbenec niti iznajdbe, ki jo ustvari izven podjetja in povsem neodvisno od podjetja, ne more svobodno izkoristiti, če to u-tegue ogroziti obstanek podjetja. Vse navedeno kaže, do kakšne mere so zavarovani monopolistični interesi podjetnikov, medtem ko je iznajditelj pred njimi dejansko brez vsake zaščite. Di-. S. P. 'V' fcrtilCUliSČLL je prispela iz Galvestona s 329 t raznega blaga; Odplula je v Beirut. »Elmira Victory« je iz New Yorka pripeljala 4380 ton raznega blaga. JUGOSLOVANSKE LADJE »Sarajevo« je odplula na Reko z 2405 tonami nitrata in 1329 kub. m drv. Iz New Vorka je pripeljala »Hrvatska« 612 ton raznega blaga; po izkrcanju je prazna odplula na Reko. »Vis«, ki je prispela prazna iz Pule, je vkrcala 1015 kub. m lesa in 12,8 t kamionov. Iz Bejruta je pripeljala ladja »Skopje« 237 1 sadja, 101 tono bombaža in 161 lanu; prazna je odplula v Benetke. »Žužemberk« je priplula iz Hajfe s 3955 t sadja in prazna odplula na Reko. Angleški ladji »Bothnia« in »Heron« sta odpluli v London z raznim blagom. Iz. Londona je priplula »Stuart Prince« z 247 tonami raznega blaga; po izkrcanju je odplula v Liverpool z raznim blagom. Panamska ladja »Danubian« je priplula iz Aleksandrije prazna. Španska ladja »Castillo Madrigal« je odplula v Sfax prazna. Holandska ladja »Akron« je odplula v Hampton prazna. Izraelska ladja »Dromit« je odplula v Hajfo natovorjena z raznim blagom. A. NOVA ORGANIZACIJA POMORSTVA LR HRVATSKE »Pomorac« poroča p reorganizaciji pomorstva v LR Hrvatski, kjer je bil u-stanovljen komite za pomorstvo. Ta komite je prevzel samo del poslov zveznega ministrstva za pomorstvo. Gre predvsem za ureditev krajevnega pomorskega gospodarstva. Komite bo organiziral v večjih pomorskih mestih kakor na Reki, Puli, Zadru, Šibeniku, Splitu in Dubrovniku, mestna pomorska gospodarska podjetja, ki bodo reševala vprašanja krajevne pomorske službe. Na Reki in v Splitu bodo ustanovili dve večji plovni podjetji, da se na ta način pospeši obalni promet. S sodelovanjem Jadranskega instituta bo komite reševal vprašanja pomorske ekonomike, medlem ko bo Brodarski znanstveni institut pomagal pri reševanju tehničnih vprašanj, kakor pri graditvi novih ladij. Benečani so prevzeli tudi prevoz izseljencev Na drugem mestu poročamo, da se Benečani hvalijo, kako je potniški promet v Benetkah v letu 1950 narastel zlasti zaradi prevoza izseljencev. Tržačani se vprašujejo, kako je mogoče, da so Benečani po drugi svetovni vojni vzeli Trstu še ta promet. Po prvi svetovni vojni so tržaške družbe mnogo zaslužile s prevažanjem židovskih izseljencev, ki so zlasti iz Poljske odnajali čez Trst v Palestino. V Trstu je bilo pravo sprejemališče za te izseljence. Danes gre tok izseljevanja Zidov, ki ga vodi organizacija IBUS, iz Srednje Evrope čez Benetke. Celo židovski izseljenci iz Madžarske in Bolgarije, ki prispevajo v manjših skupinah 15—20 ljudi na Opčine, potujejo v Benetke. Večje prevoze (250 do 400 ljudi) usmerjajo iz Srednje Evrope čez Celovec in Trbiž v Benetke. Skozi tržaško luko se prevaža le del njihove prtljage in pohištva. Podražitev gradiva Zaradi podražitve premoga so opekarne podražile gradivo za približno 10%. Podražitev bencina je povzročila podražitev prevoza. V zadnjem času dovažajo na tržaški trg gradivo tudi jugoslovanske opekarne. Prav tako prihaja iz Jugoslavije tudi apno. Med italijanskimi opekarnami naj navedemo najvažneje: Gregorat v Romansu proizvaja okoli 50.000 opek na dan. Manjši sta opekarni Venturini in Guerra iz Krmila, ki proizvajata predvsem votlake. Šibko proizvodnjo ima Roncato (Crane-glio). V zadnjem času se je pojavila na Tržaškem tudi opekarna Rizzani iz videmske okolice, ki dobavlja opeko za gradnjo ameriških objektov na Opčinah. Cement prihaja iz Čedada. Cene franco skladišče v Trstu: opeka od 12 lir komad navzgor; votlaki 26 X 13x8 L. 11—13, 26x13x6 L, 10—11, 40 x 20 x 8 L. 33—34; korci 14 cm L. 13, 45 cm L. 16 in 50 cm L. 22. Strešna opeka 14 x 20 L. 21—22. Cement brez vreče 865, z vrečo 895 (v tovarni), prevozni stroški v Trst 90—100 lir. Cena v Trstu (davek IGE vključen) 1020 do 1030 lir. Apno na stavbišču negašeno okoli 800 lir stot. Les v prodaji na drobno (deske) 28—30.000 lir kub. meter. Betonska žica (okoli 10 mm) osnova 95—105 lir za kg na debelo. Stran 4 GOSPODARSTVO marca 1951 'estnili KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 I. - TELEFON ŠT. 54-! Pri razvoju cen kmetijskim pridelkom in živilom sploh je vidna težnja, da bi cene zopet dosegle ravnovesje. Opaziti je bilo le neznatna nihanja okoli doseženih kvotacij in to povečini navzdol. Zanimivo je dejstvo, da so se cene istih proizvodov na različnih trgih razvijale v nasprotnih smereh, kar se da razlagati kot znamenje dezonern tacije, toda tudi kot znak bolj stvarnega ocenjevanja položaja na krajevnih trgih. Pred nekaj tedni so trgovci in preprodajalci polagali večjo pozornost razvoju na svetovnem trgu z očividni-mi špekulativnimi nameni; danes se njihov pogled omejuje na razmere na domačih tržiščih. Vsekakor je sedanji razvoj bolj pomirljiv; cene ne skačejo več in se postavljajo v skladu z resnično stvarnostjo in ne več s spekulativnimi nameni. To vliva več upanja, da se bodo cene dokončno ustalile, ako ne nastopijo izredni dogodki. * * ŽITO Povpraševanje po pšenici je pičlo-Cene se držijo pri starih kvotacijah ali pa težijo navzdol. Naglo padanje cene koruzi se je nekoliko ustavilo, vendar se še nadaljuje, v manjšem obsegu. Cene rižu so ostale v glavnem neizpreme-njene. Rovigo: fina pšenica 6.800—6.900, dobra 6.750-6.800; običajna 6.600-6.700; koruza (Yellow Corn) 6.150-6.250, bela napolitanska 6.300-6.350; oves 4.200-4.300; rž 5.300-5.500; pšenična moka 00 8.950-9.050, 0 8.350-8.450, 1 8.150-8.250; koruzna moka rumena 7.500-7.800, bela 7.500-7.600. Vicenza: pšenica fina 6.600-6.800, dobra 6.500-6.600; koruza rumena 6.600-6.800, činkvantin 6.200-6.400, koruza bela 6.100-6.300; oves 4.800-5.000; ječmen-neoluščeni 6.500-6.800. ŽIVINA Opaža se manjša živahnost v kupčijah. Reggio Emilia: voli za zakol I 280-310, II 260-280; krave I 240-260, II 210-240; junci I 290-310; teleta 50-70 kg 420-440, 70-90 kg 440-460, nad 90 kg 450-480; prašički 18-20 kg 720-740, 20-25 kg 700-720; prašiči suhi 30-50 kg 480-520, debeli 120-150 kg 370-390, 151-180 kg 390-400, nad 180 kg 400-410 lir za kg žive teže. Rovigo; voli 230-250; krave 230-250; junci 240-260; biki 220-230; prašiči debeli 380-400; suhi 370-380; prašički za vzrejo 700-800; kokoši 650-670; piščanci 760-780; race 450-470; gosi 450-470; gosi 450-470; zajci 270-280. OLJA Malo sklenjenih kupčij; cene le malo nihajo okrog doseženih kvotacij. Firenze: cena za kg fco. proizvajalec: olivno olje fino pod 1 stop. kisi. 480-490 lir, do 1,5 stop. kisi. 460-470, do 2,5 stop. kisi. 450-460, do 4 stop. kisi. 440-450 lir. Reggio Emilia: cene za kg pri grosistu: olivno olje toskansko 520-560; semensko olje I 460-490. Piša: olivno olje fino I 480-520, navadno 450-470. VINO Cene ustaljene ali pa rahlo usmerjene navzdol. Verona: Valpolicella 440-470 za hi/ stop.; Soave 420-440, Bardolino 410-460, «Verona» 390-420 lir za hl/stop. Vicenza: proiz. 1950 Clinton 9-10 stop. 3.200- 3.500 hi. 10-11 stop. 3.500-4.000; domače črno 9-10 stop. 3.700-4.200; belo 10-11 stop. 4.200-4.600, 11-12 stop. 4.600-5.200 lir za hi. Piša: črno običajno 10-10,5 stop. 3.800- 4.000 qu, belo običajno 10-10,5 stop. 4.800-5.500; črn «Chianti Pisano) 12-13 stop. 6.000-8.500 lir qu. LES Trst: Trst je še vedno dobro založen z lesom, saj ima v skladiščih okoli 90.000 kub. m. Stalno prihajajo nove pošiljke iz Avstrije (Koroške), medtem ko so pošiljke iz Jugoslavije (novejše proizvodnje) še vedno omejene. Avstrija zahteva za les «tombante)> 03 fco vagon na avstrijsko-italijanski meji (Trbiž) 21.000 lir, medtem ko stane jugoslovanska jelovina «tombante» 22.000 lir fco meja Sežana. Avstrijski les ocarinjen stane v Italiji okoli 26.000 lir. Povprečne cene jugoslovanskega lesa v tranzitu so naslednje: jelovine 3A-4A 17-18.000, jelove deske 22.000, hrastove 45-50.000; parjena bukovina 32-38.000; bukove vezane plošče (4-5 mm) 100-120.000, bukove vezane plošče (od 20 mm navzgor) panel 85-90.000; bukovi parket! 1.000-1.200; orehov furnir 110-130 kv. m. Videm: žagami les na žagi naložen na voz brez davka IGE: jelove deske «tom-bante» od 16 cm navzgor 25.000-23-300 I sort. od 16 cm navzgor 35-37.000, II sort. 37.700-37.900, III sort. 20.400-2l.700, IV sort. 17.400-17.800; tramovi po tržaškem običaju od 4-6 13.000-13.600, 7-8 14.200- 14.800, od 9 navzgor 16.200-16.700. Macesen (deske) I sort. 44.600-45.300, II 36.800. 37.200, III 21.600-22.300, IV 16.600-17.200; javor 30.500-34.000; kostanj 27.000- 30.000; črešnja 26-27.000; bukev 24.500-24.600; jesen 28.500-31.300; oreh 36.000- 45.700; hrast italijanski 26.300- 39.50; parjena bukovina (deske) Slavonija fco meja 49.000-54.000; slavonska hrastovina 64-65.000. (Videmske cene smo posneli po «11 Sole») MLEČNI IZDELKI Rovigo: Cene mlečnim izdelkom so čvrste. Maslo 700-720 kg, čajno 800-820; margarina 300-350; sir lanske proizvodnje 400-410; proizvodnje 1949 650-700, star 1.100-1.200, rimski 800-900, asiago 450-500. KONOPLJA Turin: Kupčije s konopljo so v Piemontu zelo živahne. Cene fco skladišče: konoplja dobra 23.460 lir za stot; srednja 20.505, slabše vrste 17.060 in 13.775; odpadki 5.965-9.935 lir. Konoplja preja fco postaja Milan: dolga vlakna št. 10 92-94.000 lir. PREMOG Italijanska vlada je določila nove cene premogu, ki je prispel v Italijo po 1. februarju 1951. Cena velja za tono blaga postavljenega cif italijanska pristanišča in fco. meja (ako se pripelje po suhem). Za premog iz Raše (v Istri) cif jadranska Med dogodki, ki so vplivali na razvoj cen na svetovnem trgu, je treba omeniti dokončno določitev najvišje cene (plafona), ki jo sme doseči bombaž na ameriških borzah in pri sklepanju kupčij sploh v smislu odločbe ameriške vlade. Sele po rešitvi tega vprašanja se je pričelo zopet uradno kvotiranje bombaža na borzah v New Yorku in v New Orleansu po skoraj šestih tednih. Pri kupčijah na kratek rok je bila dosežena najvišja cena, medtem ko so sklepali kupčije proti kasnejši izročitvi po nižjih cenah. Velik vpliv na cene cina (kositra) je imela Objava, da vlada ne bo več nakupovala kositra z namenom, da bi nakopičila večje zaloge. Cin v Londonu je nazadoval od 257/10 na 220/10, v New Yorku pa od 36% stotinke na 135 stotink. Med trgovci se je razširila bojazen, da bo vlada ZDA prenehala z nakupovanjem tudi drugih proizvodov z namenom, da bi kopičila rezerve. Računajoč s to možnostjo so kupci ponujali nižje cene za nekatere proizvode. Samo cene žita, skladkorja in volne so se učvrstile in kazale težnjo navzgor. ŽITARICE Na borzi v Chicagu je cena pšenici proti izročitvi v marcu napredovala v tednu od 2. - 9. marca za 1% stotinke dolarja in dosegla 243 stotink, proti izročitvi v maju za 2% na 247%. Prav tako je narasla cena v New Yorku na 284%. V zvezi s pšenico so narasle tudi cene drugih žitaric v New Yorku. in sicer cena rži za 2 stotinki na 227 in cena koruze za 1 stotinko na 207; le oves je nazadoval za 1% stotinke, ker je bila ponudba velika. SLADKOR IN KAVA V New Yorku se je cena sladkorja dvignila za 30 točk na 5,60 stotinke proti izročitvi v marcu in za 27 točk na 5.58 stotinke proti izročitvi v juliju in za 26 točk na 5,57. Povpraševanje je bilo veliko. V navedenem tednu so šle cene kavi v terminski kupčiji za 35 točk navzdol, proti takojšnji izročitvi pa za 0,25 stotinke dolarja. Kava Santos 4 se je prodajala po 54,75 stotinke, to se pravi po ceni, ki je za 0,75 izpod cene, ki je bila uradno določena. Brazilski finančni minister je zanikal vest, da namerava vlada znižati vrednost kruzejru. Cena kakava je narasla približno za 1 stotinko pri funtu; ponudba je bila precej šibka. Caj je približno ostal pri starih cenah. VLAKNA Bombaž je na new-yorški borzi zopet uradno notiral 8. marca in takoj dosegel najvišjo ceno, ki mu je bila določena, t. j. 45,30 stotinke za funt. Ob nastopu blokiranja cen 26. januarja je bila cena 44,27 in 43,77 stotinke pristanišča veljajo naslednje cene: pre mog v kosih 10—20 mm L. 10.500, v kosih 0—20 mm 9800. Ameriški premog. Pogonski premog 14.200, plinski 14.200, za koks 14.400, petrolejski 20.000. Angleški Premog: Antracit (v kosih nad 120 mm) L. 12.450, 80—120 mm L. 13.350, 30—801 mm L. 14.500, 10—30 mm 12.500 in tako navzdol do 7700 lir. Nemški premog: An-, tracit, pripeljan po suhem, I. lir 16.300, II. sort. 16.400; premog nad 80 mm (po morju) 10.300, po suhem 11.400, premog za koks 10.400. — Francoski premog: po morju 14.000, iz Posarja po morju 13.700, po suhem 12.900. — Poljski: po morju v kosih nad 30 mm L. 15.000, 10—30 mm, 14.700, od 0-10 mm 11.400. Italijanski premog Sulcis fco vagon v pristaniščih: Genova 11.000, 13.500 in 13.670, Bari 11.500, 14.050, 14.220; Ancona 12.280, 14.780, 14.950 in Benetke 12.180, 14.680, 14.850. Koks fco vagon v koksarni 21.000 lir tona, metalurški nad 70 mm 20.600. * * BRODNINE ZA PREVOZ PREMOGA PO RENU med Ruhrortom in Mannhei-mom so povišali za 0,85 DM. za funt. Trenutno ne kaže, da bi cene popustile, ker so bile kupčije prekinjene skoro 6 tednov. Cene volne so na mednarodnih trgih še vedno čvrste. Povpraševanje po blagu je veliko. Višina cen je ostala približno enaka. Uradno volna še ne kvo-tira na ameriških borzah. Pod roko napovedujejo boljšim kakovostim ceno 4,24 dolarja, medtem ko je ob nastopu blokiranja 26. jan. znašala cena 4,%. NEŽELEZNE KOVINE Objava ameriške vlade, da ne bo več kupovala cina za kopičenje je izzvala v New Yorku padec cene od 182,5 stotinke za funt 1. marca proti takojšnji izročitvi na 104 stotink 8. marca. V Singapuru je cin nazadoval za 134 7/8 straitsdolarjev pri «piculu», t. j. skoraj za 20%. Pri drugih neželeznih kovinah ni bilo opaziti posebnih sprememb. Živahno je še vedno povpraševanje po bakru, cinku in svincu. Sporazum med ZDA in Čile predvideva ceno 28 stotink za funt. 14. marca se je začela v VVashingtonu konferenca o činu. V Frankfurtu je kvotiral cin 10 marca 1.321 DM za 100 kg, baker 239,50 DM, cink 171,50 in svinec 157,50 DM za 100 kilogramov. V Londonu je cin nazadoval od 1.485 (2. III.) na 1.225 funtov za tono (9. III.). CELULOZA Po poročilu iz Washingtona je švedska vlada zahtevala za 100 dolarjev pri toni višjo ceno za lesno maso, ki bi jo rada prodala Združenim državam. Predstavnik ameriške vlade je izjavil, da je zaradi te zahteve zaskrbljen, ker u-tegne izzvati povišanje cene papirja. Švedska izvozi vsako leto v ZDA okoli 300.000 ton lesa. Švedski izvozniki so dvignili cene celulozi za drugo tromesečje 1951. Za izvoz v Anglijo je cena poskočila za 40 funtov pri toni. HMELJ Sredi febr. so v Nuerenbergu sklepali kupčije za hmelj Hallertauer 890 DM za 50 kg. Proti koncu februarja ni bilo več posebnih kupčij v tej vrsti, ker ni bilo blaga. Živahna ponudba pa je bila v vrsti Tettnanger in Spalter; za te vrste ni bilo dovolj zanimanja. Zanje so plačevali 900 DM za 50 kg. Za Vzhodno Nemčijo so doslej zaključili kupčije za 3.000 stotov hmelja. AVTOMOBILI Podjetje «Opel Company» je 6. marca sklenilo znižati cene novim avtomobilom 1951; znižanje doseže 350 zahodnih mark. Med nove tipe sodijo »Kapitan« (6. cilindrov), ki stane danes 9.250 mark (1.464 dolarjev). »Opel Com-pany» pripada ameriškemu podjetju »General Motors«. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) Koruza „ „ „ „ 14/11 258.6/s 185.7» 28/11 243.7» 178.7» 14/111 241 7*-175.74 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 24.50 183.— 24.62 181.50 24.82 134,— Svinec „ „ „ 17.— 17,— 17.- 17.50 17.50 17 50 Aluminij „ „ 18.— 19.— 19,- Nikelj „ „ „ 50.50 50.50 50.50 Krom (dol. za tono) z., srebro dol. za steklenico 48.— 225,— 48.— 225.— 48.- 215,— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) Cink „ 202. - 151,— r ^ 1 1 202.- 15).— Svinec „ „ 136.— 136,— 136.— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ 1. (talerjev za kantar) 182— 176.50 181.— „ „Ashmouni“ j. „ „ ) 139,— 144.70 136.75 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 208.70 200.50 2:4.70 VALUTE V MILANU L III. 14. III. Min. Maks. Funt šterling 9.100 8.850 8 850 9.100 Napoleon 6.775 6.700 6.700 6.775 Južna železnica Dolar 699 699 698 705 Francoski frank 176 ISO 176 181 Splošne zavarov. švicarski frank 163 162,50 162,25 164,25 Assicuratrice Funt št. papir 1.720 1 730 1.720 1.760 Riun. Adr. Sic. Avstrijski šiling 24 24 24 24 Jerolimič Zlato 965 940 940 972 >Istra-Trst« »Lošinj« VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU BANKOVCI V CURIHU dne 14. III. 1951 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (L f: št.) 10,72 Francija (100 fr.i 1,1 P/s Italija (100 lir) 0,63a/« Avstrija (100 šil.) 14,40 Čehoslov. (100 kr.) 1,05 Nemč. (100 mark) 78,-- Belgija (100 fr.) Holand. (100 fi.; svedska (100 kr.) Izrael (1 f, št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.) Egipt (1 f. št.) 8.02V« 98,- 68.— 3.30 7.95 26- 10.60 Martinolie Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 1. III. 15. 111. Min. Maks. 1 580 1.550 1.540 1.610 6.335 7.000 6.340 7.125 885 885 835 897 1.745 1.785 1.745 1.880 2.550 2.550 2.250 2.250 645 645 645 645 8.100 8.100 8.100 8.100 1.700 1.700 1.700 1.700 4.490 4.490 4.490 4.490 7.250 7.270 7.230 7.270 580 580 580 580 1040 1.040 1.040 1040 226 222 220 228 222 225 221 225 105 104 103 105 800 800 800 800 1000 1000 1000 1000 Blago od kmeta jneposredno na trg! V gospodarstvu velja pravilo, da stane vsako blago tem več, čim več posredovalcev je bilo vmes od pridelovalca do potrošnika. Zlasti se podraži blago v trgovini, kadar se ta ne izvaja več po naravni poti prostega kupčevanja, to se pravi po pravilih povpraševanja in ponudbe. Dandanes je tudi trgovina preprostega blaga, kot so predvsem kmetijski pridelki, urejevana z vsakovrstnimi uredbami in predpisi, ki jih preprosti človek, oziroma večina prebivalstva le s težavo doumeva. Trgovina se je v taki meri zbirokratizirala, da povzroča tržnemu blagu velike stroške, preden pride od producenta do konsumenta. Spričo take birokratizacije je postala trgovina nekako »izumetničena« ter je zapadla špekulaciji v še večji meri, kot ji je bila podvržena kadar so razno blago in pridelke prodajali svobodno v okviru tržnih običajev. Pogostoma se dogaja, da mora naš kmet-vrtnar gledati, kakor se njegovi pridelki prodajajo v tukajšnjih trgovinah in po trgih na drobno do trikrat in celo štirikrat draže, kot so mu to blago plačali na zelenjadnem trgu na debelo. Kakšen občutek mora navdajati kmeta, ko vidi, da je on za svoje pridelke, za katere se je mučil celo leto, prejel komaj eno tretjino tega, kar je preprodajalec zaslužil z njimi mogoče v enem samem dnevu? Tudi potrošniki zlasti gospodinje, so razočarani, kadar zvedo, da bi jim kmet prodal svojo vrtnino in sadje lahko po polovični, ali še nižji ceni od sedanje, če bi mu bilo omogočeno prodajati neposredno potrošnikom še na drobno. Sicer ne oporekamo, da morajo biti tudi kmetijski pridelki in proizvodi podvrženi zdravstvenemu in še drugim nadzorstvom, kakor to velja predvsem za živila To nadzorstvo pa gotovo ne bi zahtevalo pri predlagani ureditvi posebnih ukrepov in stroškov, ker bi lahko zadostovalo v okviru, kakor se izvaja že danes. Domačim kmetovalcem, se pravi pridelovalcem kmetijskih izvodov iz cone A Tržaškega ozemlja, bi morala biti dana možnost, kakršno so enkrat že imeli, da bi prodajali lastne pridelke Važna kmečka opravila konec marca Na njivi in polju. Ce je ozimno žito trpelo zaradi letošnje preobilice vlage ter ostalo bledo in slabo razraščeno, je zadnji čas, da mu pomagaš s solitrom. Trosi ga ob suhem vremenu, ko na listju ni več rose, sicer ti ga soliter lahko ožge. Za vsak ar (= 100 kv. m) potrebuješ približno pol kg čilskega, oziroma apnenega solitra. Sedaj je najprimernejši čas za setev lucerne ali večne (nemške) detelje. Triletno štajersko deteljo sej le, če imaš dovolj mokrotna tla, kjer bi lucerna tako dobro ne uspevala. Za deteljo pre-orji zemljo globoko in jo pognoji dobro tudi s superfosfatom in kalijevo soljo, da bo na njej detelja rastla bohotno vsaj tri leta. Na vsak ar gre po pol kg odbranega semena, ki naj bc zajamčeno brez predenice (cuscuta) ter 5 kg superfosfata in toliko tudi kalijeve soli. Ne odlašaj več s saditvijo krompirja, zlasti ne v sušnih tleh in z raznimi sortami, ker julija meseca ga navadno zaloti suša pri nas. Menjuj semenski krompir vsako drugo ali vsaj tretje leto in ne pozabi na kolobarjenje s kulturami. Za seme odberi srednje velike in le zdrave gomolje. Ako so debeli kakor kokošje jajce, jih sadimo cele, če so pa debelejši jih razrežemo na 2 do 4 kose podolgo in ne počez. Vsak kos naj ima 2 do 3 očesi. Več očes na gomolju daje drobnejši krompir. Pomni, da ljubi gomoljnica rahlo, peščeno in rodovitno zemljo, ki ne vsebuje mnogo apna. Zategadelj gnojimo krompirju z zdelanim gnojem, ki ga dopolnimo z umetnimi gnojili. Med temi naj ne manjka v naših lapornatih in apnenih zemljah žvepleno-kisli amoniak. Za krompir je zlasti priporočljiva »koprska mešanica«, ki je sestavljena iz 50 delov superfosfata, 25-30 delov žvepleno-kislega amoniaka in 25 delov kalijeve soli. Na vrtu. V tem času lahko seješ vsakovrstno vrtnino brez skrbi, da ti jo mraz ne uniči in to tudi fižol v stročju, bučice in kumare. Presajaj iz tople grede na prosto glavnato solato, zelje in kolerabice. V zaprti gredi pa pi-kiraj in utrjuj paradižnike, melanca-ne in papriko. Preglej od časa do časa semenice in odstrani one rastline, ki ne ustrezajo po svojem razvoju ali so napadene po kakšni bolezni. V vinogradu končaj z vežnjo trt. Letos se moraš požuriti tudi s požlaht-njenjem ali cepljenjem amerikanskih in slabih trt z dobrimi, domačimi sortami še preden cepiči poženejo. Kopanje vinograda moraš letos tudi čim hitreje opraviti. Pozneje napraviš lahko mnogo škode s tem opravilom, ker se mladi poganjki — čeke — trt prav hitro odrgnejo. Za hitro obdelavo zemlje v vinograd zateci se tudi k ustrezajočim živinskim ali še bolje motornim plugom in frezam. S temi stroji si boš prihranil mnogo časa in truda ter boš imel skoraj enak, če ne še boljši uspeh kot s kopanjem. tudi da drobno in neposredno potrošnikom na vseh tržaških in drugih občinskih trgih tega področja. Na vsakem občinskem trgu nadrobne razprodaje vrtnine in drugih kmetijskih pridelkov bi moral biti odkazan določen prostor domačim kmetovalcem, kjer bi smeli prodajati svoje blago tudi na drobno. Občine bi morale staviti i-stim na razpolago, seveda proti primerni odškodnini, preproste in potrebam ustrezajoče stojnice. Prav tako bi morali domačim kmetovalcem tudi formalno dovoliti, da raznašajo svoje sadeže na dom potrošnikom, kakor to velja že za domačo proizvodnjo mleka. V dokazilo, da so pridelki res domačega izvora bi lahko služile izkaznice, ki jih morajo itak že imeti tukajšnji kmetovalci za donašanje svojih pridelkov na veliki trg pri Sv. Andreju ter mleka na dom potrošnikov. Potrebno nadzorstveno službo bi lahko opravljali že sedaj obstoječi organi, ki bi prenesli deloma to svojo službo iz trga na debelo na trge za nadrobno razprodajo istih produktov. Taka ureditev razprodaje domačih kmetijskih produktov bi dosegla naslednje namene: 1) Kmetje Iz cone A bi prišli laže do svojega upravičenega zaslužka. 2) Potrošniki na tem področju bi kupovali domače pridelke mnogo ceneje kot doslej. 3) Z znižanjem cen pridelkom bi njihova potrošnja razmeroma narasla, kar bi bilo zopet v gospodarsko korist domačim producentom in konsumentom. 4) Z neposredno prodajo bi prišli pridelki hitreje in v bolj svežem stanju do potrošnika, kar bi povečalo tudi njihovo hranilno vrednost. Pri taki ureditvi neposredne in nadrobne prodaje domačih kmetijskih pri. delkov, bi bili le deloma oškodovani nekateri razprodajale!. Sicer pa bi bili ti gotovo mnogo manj prizadeti s tako pravično in koristno ureditvijo, kakor so danes krivično prizadeti tukajšnji kmetje in potrošniki. Ti so tudi v o-gromni večini v primeri s preprodajalci. Poleg tega so, po našem mnenju oblasti poklicane, da ščitijo v prvi vrsti koristi ogromne večine prebivalstva. A. C. to delo le ob jasnem vremenu. Slabo vino ne spada v steklenice. Pazi na vinsko posodo, da se ti bo ohranila zdrava, in od časa do časa zažveplaj tudi klet. V hlevu. Živino drži snažno in pripravljaj jo polagoma na zeleno krmo in na pašo. Pri občasnem razkuževanju hleva pazi zlasti na kote in odvodne jarke, da bodo dobro razkuženi. Pripravi pravočasno jajca, odbrana za valjenje. Uporabljaj za to le jajca najboljših kokoši in jih podloži, če je le koklja na razpolago. UptaStmja m oclgomu Z današnjim ((Kmečkim vestnikom« smo odprli kratko rubriko »Vprašanja in odgovorili. Vabimo vse paše kmetovalce, naročnike in čitatelje, da pošljejo vprašanja strokovnega in praktičnega značaja. Nanje bomo odgovarjali praktično in kratko. * * K. C. iz Lonjerja - vprašanje: Ima® več starejših sadnih dreves, ki bujno rastejo ali na splošno malo cvetejo i® prav malo rodijo. Poskušal sem drevesa močno pognojiti z domačim gnoje®-Uspeh pa je bil nasproten. Drevesa so še bolj poganjala in do rodovitnosti le niso prišla. Kaj naj sedaj napravim 1 njimi? Ali naj jih morda močno obrežem? Odgovor; Vzroki nerodovitnosti pr* starejših drevesih so navadno dvojne narave. 1) Zemlja, v kateri rastejo; nima za rodovitnost potrebnih snovi v pravem razmerju. Našim zemlja® primanjkuje povečini fosforne kisline, ki je predpogoj za tvorbo cvetja i® plodov pri rastlinah. Zaradi tega Va® priporočamo, da potrosite čimprej po*! kolobar dreves superfosfata v količi®' i 1 kg na vsakih 10 kv. m in po možnosti »odkopljite gnojilo približno 20 c® globoko. 2) Zaradi preobilice hrane ^ zemlji, zlasti dušika, ki ga dovaja hlevski gnoj, silijo drevesa le v rast. Pi'e' takanje sokov v takih drevesih doseže le stežka uravnovešenje za boljšo r°' dovitnost. V takih primerih si pomagamo z nastavitvijo na deblo tako imenovanega »pasu rodovitnosti«. V višini približno pel drugega metra, oziroma -tik pod prvo vejo, nastavimo okr®! debla 10-15 cm širok pas iz pločevine' Ta pas privežemo prav tesno k debi® z žico. Takih dreves ne smemo močn0 obrezovati, ker bi to le še pospeševal® poganjanje novih vejic. H* H* POTUJOČI MLIN »Daffin Manufacturing Company» v Lancasterju (Pennsylvanija) je postavila na trg »potujoči mlin«, s kateri® lahko živinorejec na svojem domu v nekaj minutah pripravi popolno®8 zmleto in zmešano krmo. Stroj -- 1® ga poganja Dieselov motor 100 HP ® ki je na hitrem tovornem avtomobil® tvorijo mlinski kamen za mletje žitaric, nadalje poseben mešalnik krm®' | aparat melaso in priprava, ki skrbi z8 ogrevanje in odmerjanje krme. Kad® potrebuje živinorejec krmo za svoj® živino, se torej lahko obme na zadrug®’ ki mu takoj pošlje stroj pred hlev. * * J 3 MILIJONE FUNTOV (funt = O.45 kg) masla bo uvozila v Evropo Južna Afrika. VSE ZA KMETOVALCA Edvard Furlani Via Milano 18 T R »S T Tel. štev. 51-69 Krmila za živino = Žita - Umetna gnojila - Žveplo -Modra galica - Stroji za obdelavo zemlje - Orodje -Vsakovrstna semena i. t. d. G., ,. PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV VODOVODNIH INŠTALACIJ TER KLEPARSTVA Kličite našo telefonsko številko, da Vas obišče naš strokovnjak za toplovodne naprave in centralne kurjave ter Vam da brezplačne strokovne nasvete TRGOVINA S ČEVLJI TREVISANI JOSIP Trst, Ulica G. Vasari 10 VELIKA IZBIRA NAJNOVEJŠIH MOŠKIH IN ŽENSKIH IZDELKOV - NOVA ZALOGA SEZONSKEGA BLAGA CENE ZMERNE - PRVOVRSTNO BLAGO - POSTREŽBA TOČNA J Č n h v L či T( Z( k, rn si e, nc st{ te re bi fk N( Pr str Hq vh ka KMEČKI KOLEDAR V sadovnjaku. Najprimernejši je ta čas za požlahtnjevanje divjih in slabih sort sadja z dobrimi in rodovitnimi. Ne škropi sadnega drevja ob samem cvetju. Strupi poškodujejo nežne cvetne liste in druge notranje dele cvetov ter uničijo tudi čebele, ki so splošno najboljše oplojevalke sadnih cvetov. V teku 14 dni, ko sadno drevje ocveti, pa moraš isto temeljito poškropiti z ustrezajočo raztopino apnenega ali pa svinčenega arzenala, oziroma z raznimi pripravki DDT. V kleti. Mlado vino in tudi staro moraš v tem mesecu zopet pretočiti. Za vstekleničenje dobrega in zdravega vina je ta mesec najprimernejši. Opravi AVIOPttOJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AV TOG-ARAŽA - TRST UlilCA MOREM 7 — ROJAN Z m e fen se hO{ sle e sla: ST, 0lo, P Og Isci čan (17. Rin trže (tal Lon