136 arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Ljubljansko železniško vozlišče Vizije so 17: Meje ali priložnosti? Timotej Jevšenak Z razstavami pod skupnim naslovom »Vizije so« Društvo arhitektov Ljubljana vsa- ko leto, lani že sedemnajstič, načenja žgoča vprašanja o urejanju mesta in opo- zarja na prezrte teme ter problematiko prostorskega in družbenega razvoja Lju- bljane, vse od makro do mikro merila. Poslanstvo niza razstav »Vizije so« je ne samo preučevati in opozarjati, temveč tudi pregledovati in širši javnosti v razmi- slek ponujati smernice ali morebitne koncepte za oblikovanje oziroma nadaljnji razvoj posameznih urbanih predelov v prestolnici in njeni okolici. Lanska razstava »Vizije so 17: Meje ali priložnosti?«, ki je bila novembra 2022 na ogled v Galeriji Kresija, je obravnavala in preizpraševala izredno pomembne pro- storske in infrastrukturne težave v mestu, ki so dolgoročna posledica kompleksne večplastne problematike tako imenovanega ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV). Tematika, s katero so se generacije strokovnjakov ukvarjale že preteklih sto let, dolgoročno ne zadeva samo urbanega razvoja Ljubljane, ampak tudi širši strateški in gospodarski napredek države in družbe. Meje ali priložnosti? Skozi Ljubljano je že davnega leta 1849, ko je po tirih prva lokomotiva slavnostno zapeljala prav na rojstni dan cesarja Franca Jožefa I., steklo velikopotezno prome- tno ožilje Južne železnice tedanjega Avstrijskega cesarstva in slovensko prestolni- co, med pomembnima središčema Dunajem in Trstom, tako rekoč postavilo na evropski zemljevid. Ta koristna »hrbtenica življenja«, dolga 577,2 kilometra, ki je v naše kraje prinesla tudi postopni gospodarski in družbeni napredek, je bila v štirih fazah (Dunaj–Gradec, Gradec–Celje, Celje–Ljubljana, Ljubljana–Trst) zgraje- na v pičlih 27 letih in tako že 174 let povezuje širšo regijo ter spodbuja h komuni- kaciji in razvoju posameznih središč in njihovih zaledij, skozi katera poteka. A železnica za Ljubljano protislovno že dolgo pomeni tudi izrazito prostorsko ovi- ro, ki omejuje njen skladen razvoj in ovira fizično in sociološko, družbeno kohe- rentnost njenih (pre)delov in prebivalcev. Čeprav so se že od velikega ljubljanskega potresa leta 1895 ob raznolikih družbe- nih in političnih kontekstih vrstili različni drzni in vizionarski predlogi, ki so se in- tenzivno ukvarjali prav z reševanjem tega ključnega prostorskega pa tudi razvoj- nega infrastrukturnega problema – vse od poglobitve do obvozov za tovorni promet – so ostali le na papirju kot neuresničene utopične zamisli. Zadnja desetletja naraščajoči promet vedno bolj obremenjuje državni avtocestni in železniški prometni sistem. Preobremenjeno ter v primeru železnice tudi dokaj zastarelo prometno infrastrukturo osrednjega tranzitnega vozlišča Slovenije (in srednje Evrope!) bi morali nujno urejati celovito in jo strateško ter prostorsko sistematično dolgoročno dobro premisliti, upoštevajoč vse dejavnike, ki jih, ka- kor je splošno znano, ni malo. Danes namreč ves železniški (tovorni) promet še vedno poteka po robu mestnega jedra in prav vse tovorne kompozicije, tudi tiste, ki nadaljujejo pot proti Gorenjski, morajo prepeljati glavni potniški kolodvor ali pa se tam ustaviti zaradi zamenjav kompozicij in njihovih smeri; to je tudi velik logistični zalogaj v organizaciji potniške postaje. Na že tako preobremenjenem ljubljanskem železniškem vozlišču pa se bo z zgraditvijo drugega tira med Ko- prom in Divačo tovorni promet še povečal. To bo dodatno ogrožalo poselitev mesta tako z vidika splošne varnosti kot tudi bivalne kakovosti. Povečal se bo negativen vpliv na zdravje ljudi zaradi hudega hrupa, tresljajev, onesnaževanja zraka in drugih nevarnih posledic tovornega prometa. A paradoksalno je v naši sodobni realnosti mesto v »sožitju« z državno infrastruk- turo vozlišča pogosto deležno zgolj na videz premišljenih, v praksi pa le parcialnih in provizoričnih, le utilitarnih infrastrukturnih rešitev, kot so razni podvozi, nadvozi Usmeritev - Vizije so 17 Sl. 1: Ilustracija: Tereza Prepadnik Sl. 2: LŽV – Ljubljansko železniško vozlišče Funkcije - Pomembno vozlišče v mednarodnem železniškem omrežju – za potniški promet še posebej ob zgraditvi prog, ki omogočajo visoke hitrosti vlakov, in mednarodnih koridorskih prog za tovorni promet; - zbirna točka vseh državnih potniških in tovornih prog; - središče regionalnega in primestnega potniškega prometa; - osrednja točka prestopa potnikov in pretovora blaga v glavnem mestu države. Problemi - Danes stanje in promet na LŽV nista primerno urejena in organizirana za učinkovito povezovanje, razvrščanje in ločitev potniškega in tovornega prometa ter za zagotavljanje trajnostnega transporta v mestu, regiji in državi; - glavna železniška postaja Ljubljana je preobremenjena s tovornim prometom, ker morajo nekateri tovorni vlaki peljati skozi potniško postajo dvakrat, zaradi potrebnega sortiranja tovornih vlakov izključno na tovorni železniški postaji Zalog ter zato, ker med posameznimi smermi okoli Ljubljane (zlasti med primorsko in gorenjsko progo) ni neposrednih železniških povezav mimo preobremenjene železniške postaje Ljubljana. 1 2 137arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Timotej Jevšenak in podhodi ter zadnja leta popularni megalomanski enolični protihrupni zidovi, ki sicer ponekod delno rešujejo zgolj čezmerno onesnaženost s hrupom, a v ljubljan- skem urbanem tkivu še potencirajo nekoherentnost razvoja mesta, njegovih (pre) delov in socialnih interakcij med prebivalci. Dejstvo je, da železnica iz naših življenj in prostora ne bo kar tako izginila, prav nasprotno, v času skrb zbujajočih podnebnih sprememb, naraščajoče energetske krize in nestabilnih družbenih razmer bi namreč v njej (in velikih neizkoriščenih površinah ob njej) lahko prepoznali zelo velike potenciale za trajnostni razvoj, ne samo na vzajemni državni in mednarodni infrastrukturni ravni, temveč tudi na sodobni trajnostni ravni gostenja urbanega tkiva Ljubljane znotraj njenega pro- metnega obroča. A to se lahko zgodi le ob kakršni koli potencialni, vendar celovi- ti dolgoročni velikopotezni rešitvi, to je preusmeritvi tovornega železniškega pro- meta iz mesta, pa naj si bo s poglobitvijo ali z obvozom. Recipročno bi lahko na zemljiščih ogromnih površin ob tirni vpadnici v prestolnico uveljavili skladne in dolgoročne vizije napredne gostitve mesta znotraj njegovega obroča, pa tudi po- vezovanja ljubljanskih (pre)delov in kombinacij sredstev učinkovitega javnega prometa, pri čemer v ospredju ne bi bila le parcialna utilitarna infrastruktura, ki se z odporom bori z »železniškimi ovirami in težavami«, temveč človek, njegove dejavnosti in javne zelene površine v sožitju s sredstvi učinkovitega mestnega javnega potniškega prometa – mestne železnice, ki bi lahko potekala po razbre- menjenih obstoječih tirnih trasah. Sl. 3: Število vlakov na relaciji Ljubljana Moste–ljubljanski kolodvor med januarjem in septembrom 2022, hrup zaradi tovornega železniškega prometa in število s hrupom preobremenjenih prebivalcev Ljubljane. Sl. 4: Protihrupne ograje in minimalna oddaljenost gradenj od železniške proge. Sl. 5: Karta Ljubljane s potencialnimi območji razvoja mesta znotraj obroča (območje kolodvora – A in Ljubljana Moste – B), železniškim omrežjem s prehodi za avtomobile in pešce ter sredstvi javnega potniškega prometa ob vpadnicah v mesto. Sl. 6: Potencialne možnosti v razvoju 80 hektarov neizkoriščenih površin območja železniškega koridorja na območju Ljubljana Moste – B (ob faktorju zazidave FZ = 1,6). 3 4 5 REZULTAT UREDITVE OBMOČJA B 6 138 arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Usmeritev - Vizije so 17 1 Izračun za področje Moste ob faktorju zazidave FZ = 1.6. 7 9 8 Tako bi na primer po pavšalnih izračunih1 širše področje mestne četrti Moste (med Zalogom z osrednjim tovornim kolodvorom na vzhodu in glavnim potniškim ko- lodvorom na zahodu ter BTC-jem na severu in Novimi Fužinami na jugu) s svojimi 80 hektari neizkoriščenih degradiranih površin ob tirih, ki so sicer del državnega prostorskega načrta železniškega koridorja, lahko zagotovilo velikopotezni urbani razvoj mesta z nekaj manj kot 10.000 stanovanji za do 30.000 novih prebivalcev, 24 hektari vrtov, igrišč in parkovnih površin z nekaj več kot 1000 novimi drevesi ter z različnimi družbenimi in poslovnimi dejavnostmi v sožitju z obstoječimi progra- mi v neposredni bližini. Potencialna mestna linija železnice pa bi lahko bila najhi- trejša in najučinkovitejša povezava med mestnimi predeli – tako bi za pot od uto- pične nove »urbane strukture Moste« do Tivolija ali središča mesta z vmesnimi postanki potrebovali le nekaj minut. Vizije (iz)gradnje napredne sodobne in trajnostne skupnosti je torej mogoče ure- sničiti prav ob železnici, kar mnogim evropskim mestom že leta ni tuje. A Ljublja- na bo lahko v skladu z zamislijo o takšnem živahnem povezovanju in osmišljanju spregledanih površin ob tirih, ki so pogosto stigmatizirane kot manjvredne in brez potenciala, (z)rasla šele, ko bo dialog med državo in mestom tekel bolj učin- kovito in ko skozi mesto po tirih ne bo več drvel in hrumel železniški tovorni tranzitni promet. Kolofon Vizije so 17: Meje ali priložnosti? Razstava Društva arhitektov Ljubljana, 2022 Kongresni trg, Ljubljana, od 25. oktobra do 5. novembra 2022 Galerija Kresija, Ljubljana, od 9. do 24. novembra 2022 Avtorji razstave: Domen Ermenc, Timotej Jevšenak in Tereza Prepadnik Za IO DAL: Gašper Skalar, Katarina Čakš, Jure Sadar, Jure Henigsman, Marinka Škrilec Lukač Besedila: Timotej Jevšenak Ilustracije: Tereza Prepadnik Grafično oblikovanje: Domen Ermenc Video: Blaž Budja, Jure Henigsman Sodelavec: Adam Breznik Posebna zahvala: prof. Janez Koželj Vodstva po razstavi: Timotej Jevšenak Okrogla miza: 23. novembra 2022 ob 17. uri v Galeriji Kresija; razpravljavci: podžupan prof. Janez Koželj, Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora, Jože Novak in France Zemljič z Direkcije RS za infrastrukturo Ministrstva za infrastrukturo ter arhitekti Jadranka Grmek, Martina Lipnik in Milan Kovač Urednik kataloga: Gašper Skalar Založnik kataloga: Društvo arhitektov Ljubljana, Karlovška cesta 3, Ljubljana Jezikovni pregled kataloga: Urška Honzak Ljubljana, november 2022 vizijeso17.com 139arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Timotej Jevšenak Sl. 7, 8, 9: Vizije ambientov urbanizacije Ljubljane ob neizkoriščenih površinah železniškega koridorja. Ilustracije: Tereza Prepadnik. 7 »Preselil sem se ob BTC.« 8 »V center grem čez park.« 9 »Tudi z vlakom sva v harmoniji.«