Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 4« Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din U red n išt vo je » Kopitarjevi ul.b/lll Telefoni uredništvu dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050 VENEC Cele. račun: Ljutr Ijana št. 10.650 ia 10.349 za inserute; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prai?a-Dunaj 24.797 U prava: Kopitur-jeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku Mir naša na da Nj. Veličanstvo kralj je pred par dnevi izpre-govoril besede, ki tako iskreno razkrivajo naše resnično duševno razpoloženje iu ki tako bistveno odgovarjajo idealu, ki ga goji krščanstvo, da bi jih morali zapisati na vidno mesto po vseh jugoslovanskih domovih. Slika namreč, ki nam jo nudi Evropa, ni razveseljiva. Kakor pred svetovno vojno se je zopet razpaslo med narodi bohotno samoljubje, ki narekuje narodom nečedne ambicije in jih tira v raz-dirajočo pohlepnost in sovraštvo drugega proti drugemu. Zdi se, kot da bi materijalna korist postala dobrina človeštva in fizična sila najbolj priporočljivo sredstvo za dosego narodnega blagostanja. Narodi ne tekmujejo več med sAoj v oboga-tenju duha, v pridobivanju čisto duševnih dobrin, ampak edinole v želji po čim večjem in čim hitrejšem obogatenju. Ta konkurenca je brezobzirna, ker ne pripušča nobenih etičnih meril in se po svojem bistvu mora posluževati edinole osvo-jevalne moči tnalerijelne sile. Cini večja je torej fizična napadalna moč enega naroda v primeru z drugim, tem več ima izgleda, da si na škodo sla-hejšega ustvari pogoje za svoj lasten niaterijelni dobrobit. Iz takega pojmovanja mednarodnih odnosov, ki je čisto pogansko in nas v ničemer ne loči od ' narodov, ki jih radi imenujemo primitivne, sledi i mirovTfo stanje, ki pa ni bobeden mir. Vedno po- j strežljiva diplomacija mu je nadejala pridevek oboroženega miru, ki pa je v bistvu in v posledicah ' hujši od vojnega stanja. Leto za letom izobčuje namreč milijone mladih ljudi iz pridobitnih poklicev na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Povrhu vsega pa neprestano izčrpava imetje drža.c in s tem neposredno tudi imetje vsakega posameznika. Ali je to normalno stanje, v katerem se mora j neizbežno vedno nahajati človeška družba. Ali ni i mogoče zamisliti dnizega, ki bolj odgovarja človeški naravi? Ako presojamo človeško naravo, razumemo. , da je ni sile, fizične namreč, ki bi se mogla uspešno in trajno zoperstavljati človeški ambiciji, njenemu pohlepu in njeni ljubosumnosti. To so pa trije glavni viri vseh mednarodnih nesporazumov, izbo- i dišča vseh vojn, katerih je zgodovina človeštva prepolna. Zatreti se dajo začasno, toda ob drugi priliki zopet izbruhnejo in nadaljujejo strašna puslo-šenja. Zato se morajo najti za vzdrževanje miru med narodi druge podlage in druga sredstva. Veliko globlja, ker se morajo oprijemati kreposti človeške duše, in mnogo bolj odporna, ker črpajo svojo nioč neodvisno od vsake koristi iz globin notranjega prepričanja. To so moralne, etične velesile pravice in ljubezni. Pravica, da regulira raz-košnost ljubezni, ljubezen, da omiljuje neizprosnost pravice. Te etične velesile, katerih nobena razorožitve-na konferenca ni omenila, a ki bodo edino odločevale o vojni in miru med narodi, so pa bistvo krščanskega svetovnega prepričanja. Kristusov duh je prenapolnjen človekoljubnosti, miline, vzajemnosti in ljubezni. Isti Kristusov duh, s katerim je prežeto krščanstvo, pa vzgaja v ljudeh, torej tudi v narodih, vse one čednosti, ki natančno opredelijo razmerje človeka do človeka in naroda do naroda in ki odmerijo vsakomur svoj delež pravic in dolžnosti, vse pa povijejo v nadnaravno ljubezen, ki prihaja iz prepričanja, da jc človek lastnina božja Kristusov duh, ki se ponavlja in nadaljuje v krščanstvu, je torej vsadil v človeško dušo zrno pravice in ljubezni, ki se naj s sodelovanjem človeka raz-vijeta v one velike krščanske čednosti, ki regulirajo sožitje med vsemi člani človeške družbe, bodisi med posamezniki, bo'disi v socijalnih odnosih kakor so družine in države, bodisi v občevanju od naroda do naroda. Krščanski čednosti pravice in ljubezni sta fundainent zdravega mednarodnega življenja in edini zaščitnici mednarodnega javnega in zasebnega prava. »Justitia elevat gentes,« je pisal socijalni papež Leon XIII., pravica vzgaja narode, »quas carilas fecit divinas,« katere je ljube len božja posvetila. Seveda, kdor hoče obvarovali mir ined narodi, ga ne sme saino želeti. Tudi trdna volja, mirovno stanje (»daljšati, ne zadostuje. To željo in to trdilo voljo izražajo vse razorožitvene konference in zgodovina pripoveduje, s kakšnim uspehom. Oboje dobiva resnično konkreten izraz šele, čc se naslanja na fundament krščanskih čednosti, ki bodo ustanovile mir med narodi s tem, da bodo ustvarile zanj duševne pogoje za red pravice in ljubezni. Krščanstvo se ni nikdar odpovedalo svoji nalogi, da uveljavi, kjerkoli je imelo priliko, nasproti surovemu zakonu inaterijelne koristi in sile mehkejši zakon pravice in ljubezni. Ž njim si jc pred davnim časom osvojilo poganski svet, ž njim odpira pot pravi kulturi med takoimenovane zaostale narode. Vsem, brez razlike stanu in poklica, nalaga dolžnosti pravičnosti ter druži v ljubezni vsa ljudstva ne glede na njih značaj in na njih oddaljenost. Krščanslvo se noče odreči svoji nalogi v sedanjih težavnih časih. Namerava nadaljevati svoj odgovoren, a odrešilen apostola!, bistrilo bo soci Jalne pojme, ki v sodobni materijclni usmerjenosti Človeške družbe vedno bolj bledijo, pridigovalo bo Mkon pravičnosti in vzpodbujalo poedince in na Za premoč v Sredozemlju Francija išče železniško zvezo s severno Afriko — Italijanski tisk postaja nervozen — Španija ne more obljubiti nevtralnosti Kini, 22. nov. Pojiolo d'ltalia« poroča iz Madrida, da sc je nedavno mudil v šjianski presiolici francoski vojni minister Maginot. Po uradnem komunikeju je minislxer Maginot spremljal predsednika vlade na potu v Marok, na povratku v domovino pa se je izkrcal v Španiji м1а si ogleda nekatere umetnine v bogatili španskih muzejih«. Preden je bil Maginot gosp španskega kralja, se je v Toledi sestal z generalom Berenguerjem, s katerim jc imel večdnevne razgovore. »Popolo d'Ita-lit trdi, da francoskega vojnega ministra niso vlekli v Španijo čisto umetniški vžitki, ampak da je poleg umivorov Goye in Velascjueza z veliko j>ozornostjo študiral špansko železniško omrežje, da je Maginot šel ponujal Špaijiji zavezništvo Francije, ampak zdi se mu nad vsakim dvomom, da se je šel |K>gajal s špansko vlado o zgradbi velike prekošpanske železnice, ki bi se naslonila na dvotirno linijo Pariz—Pi-reneje, ter se iztekala na južni obali Španije, od kc.Ier je kratka pot preko morja do severne obale Afrike. Francija živi v vednem strahu pred naraščajočim italijanskim brodovjem, lako si domišljuje italijanski list, zalo si hoče zavarovali vsaj suho prevozno pol za svoje afrikanske čeie, ker bi ji pomorsko pot italijanske križarke brez težave zaprlo. Kako si fašizem lo predstavlja, je njegova slvar, vendar je treba pripomniti, da je ideja prekošpanske proge iz Pariza v Marok že stara več let. Pogajanja so se prekinila pod diktaturo, sedaj pa ko je veliko izgledov za prevrat v prilog.kake bolj liberalne vlade, se je vprašanje znova začelo. Pariz, 22. nov. fr. Glede fantastičnih vesti o nekem skrivnostnem potovanju ministra Maginola v Španijo se ugotavlja na odgovornih mestih, da projekt transpirenojske železnice ni nobena skrivnost, ker se že na njem gradi več kot pel lel. Francoski parlament je 1.1925. javno o njem razpravljal. Madrid, 22. nov. fr. Predscdništvo vlade zani-kuje vesti italijanskih listov, da so se vršila pogajanja s francoskim vojnim ministrom za zgradbo železniško proge Pariz—Algeziras—Irun. Načrl sicer obstoja, toda ne spada pod kompetenco francoskega vojnega ministra. K debati, ki se je razvnela jk> italijanskem tisku o obisku francoskega ministra Maginola pri španskemu kralju, pristavlja liberalno glasilo Sol« zelo zanimive pripombe. >Sol polemizira z vladnim listom »ARO., ki zahteva jasno izjavo španske vlade, da bo Španija v sporu med Italijo in Francijo ostala nevralna. Liberalno glasilo poudarja, dn kljub nčelnemu miroljubju danes nobena španska vlada ne more in ne sme podajati takih izjav. Kako naj Španija ostne nevtralna v boju. ki bi odločeval o Sredozemskem morju. Španijo bi ogrožal vsak imperializem, ki bi se hotel uveljaviti v tem delu Sredozemlja. Fašizem je nevaren za ravnotežje, ki sedaj vlada. Zato bi morala šjianija zastaviti vse svoje sile, da pobija fašizem, ker je izzivalen ш pomeni za pirenejski polotok stalno nevarnost. Cisto lahko je namreč mogoče, da izzove vojsko proti Franciji zato, da se reši pred državljansko vojno. Španija hoče ostati prijateljica obeh držav, toda za enkrat klub vsemu miroljubju ni mogoče trditi, da bi Španija ostala nevtralna, ker je dvomljivo, če bi v danem slučaju mogla preprečili, da je drugi v njeni nevtralnosti ne motijo. Odkrita izjava »Sola<: je povzročila dateko-sežno zanimanje v vseh političnih krogih, ker iv gleda, da izvira iz vrste onih strank, ki bodo jutri v Španiji vladale. Italijanska neodjenljivost v vprašanju pomorske razorožitve je povzročila čisto шмо orijentacijo v sredozemskem vprašanju, ki najbrže ni v prilog italijanskim mteresom. London. 22. nov. os. Angleški zunanji minister Arlhur llenderson je danes sprejel v Foreign Officu španskega veleposlanika markija Меггу del Val, s katerim jc ostal v dolgem razgovoru. Za njim je bil sprejet francoski veleposlanik de Fleurieau. Vse-; bina razgovorov med državniki ni znana. Neuspela pogafemki Zamoian politični položaj v Avstriji Dunaj, 22. nov. kk. Pogajanja krščanskih so-cialcev s Schcbrovim blokom o sestavi vlade niso do sedaj dovedla do nobenega uspeha, temveč prej do poostritve odnašajev. Desno krilo krščanskih so-oialcev se še vedno oprijema položaja, ki omogoča zveznemu predsedniku večjo oblasi, to je, po pogajali ih z voditelji strank imenovati novo vlado. V to svrho so krščanski socialci poslali v prvi boj načelnika kluba krščanske socialne stranke dr. Burescha, da pripareči Schobrovemu bloku nadaljevanje kabineta Vaugoin - Seipel - S'arhemberg s soudeležbo meščanske sredine. Pri tej priliki je bil mandatom krščanske socialne stranke, in pravi, da bi krščanski socialci mogli ludi sicer, ne da bi mcrali opnsliti svojo protimarksistično .stališče. nastopit drug« ]>ola. Ker se ima sestati narodni svet že dne 2. ali 8. decembra na prvo sejo in so dosedanja pogajanja med strankami do»,edla samo do medsebojnih sovražnih izjav, bo imsl zvezni predsednik Miklas, ki se bo sam začel pogajati s strankami v ponedeljek, zelo težko stališče, no samo, da bi sestavil nov kabinet, temveč tudi za lo, da ga ne bodo vrgli na seji prihodnjega parlamenta. V resnici gre za konflikt znotraj krščanske socialne stranke, ker hoče celokupnost preprečiti prelom z desnim krilom, ki skuša stranki vsiliti svojo voljo. Vse do sedaj objavljene kombinacije o spravnem kabinetu so pojKilnom« brez podlage. Ponovna vojaška diktatura v Španiji Diktaturo bo uvedel kralj? Po poročilu pariških levičarskih listov sc kralj Alfonz peča z mislijo državnega udarca in vzpostavitve vojaške diktature. Kralj je povabil k sebi rav-■ natelja varnostne policije generala Molijo ui druge generale ter jih prepričeval, da je Ireba neulegoma sestaviti kabinet vojaške diktature. Berlan, 22. nov. AA. Po vesteh iz Madrida je Izjavil predsednik španske vlade Berenguer, da ne more več trpeti neprestanih demonstracij in neredov. Skušal je vladati v smislu javnega mnenja in ustave. Če pa javnost tega ne bo priznala in če se bodo izzivanja ponavljala, odklanja odgovornost za posledice, ki si jih naj javnost sama sebi pripiše, j Prihodnja konferenca Male antante Pečaia se bo pred vsem z gospodarskimi vprašanji gospodarske probleme in pripravljajo referote za to konferenco. Našo delegacijo bo zastopal ob tej priliki dr. Slavko Sečerov, ki jc tudi na prejšnjih konferencah prouče-val la vprašanja in zastopal našo državo. Na tein prvem gospodarskem sestanku Male antante, je prišlo do pojxilnega soglasja v vseh vprašanjih in gospodarskih problemih. Sedaj se ima določiti način za izvedbo dogovorov. Belgrad, 22. novembra, m. Na konferenci članov Male antante, ki se bo vršila prikodiije leto v naši državi, verjetno v Belgradu, se bodo raz-motrivula vprašanja čisto gospodarskega značaja, ki so se doslej obravnavala v Bukarešti. Sili ani in v Belgradu. Za lo konferenco se delajo priprave. Poleg rednega dela se 1н> posvečala poaornost agrarnim in gospod a rs Id m vprašanjem in odnoša-jeni med člani Male antante. Izvedenci proučujejo V smernicah anatotshega sestanka Italija se sistcnmtično približuje sovjetski Rusiji Ženeva, 2?. novembra, d. Vaš ista ni bu tek i dopisnik je op.i,ivuno opozarjal na dcgjdke, ki se vršijo z naglo doslednostjo v bližnjem orijentu ter ■je v enem svojih dopisov opoearjal na dejsivo, da ee Italija trudi, da bi povezala tudi Rusijo v sko-rodii že dogclovljeno štirizvezo llalija-Grčijn-Tur-čija-Madjiirska. ^Journal de Genevec prinaša še dodatne dokaze iz MIlana, edkeder mu njegov dopisnik telegrafira, da je ravnokar bil podpisan trgovski dogovor med Italijo in sovjetsko unijo, v katerem se Italija obvezuje pošiljati gotove industrijsko pol izdelane pridelke ruski indislriji v nadaljnje predelovanje. Ravnotako se naglasu, da rode k ljubezni. Podpiralo bo z vnemo vsako ini-cijativo. ki bo stremela za letu, da sc nesoglasja rešujejo v ljubezni. — Besede našega ljubljenega vladarja, lako globoko krščanske v svoji zamisli, bodo jugoslovanskemu narodu v spodbudo, da se naj vadi v pravičnosti iu v Ijulvzni ter lako »odeltiie pri upcidavitvi miru, ki je uada in želja t in rili krščanstva je Rusiijn naročila v Italiji veliko množino strojev. Cel traiis|k>ri italijanskih inženerjev in tehnikov je že odpotoval v Odeso. Pogajanja se nadaljujejo, ker bi Uusia rada kupila velike množine optičnega materiala in vse kar je potrebno za zgradbo tovarn za izdelovanje umetne svile. Nasprotno se je pa Rusija zavezala, da bo dobavljala Italiji žitne pridelke in les. Odnosi meti obema državama so .urej zelo iskreni zalo ni čuda, če se govori o možnosti politične zveze. ^Regime faseistoc namigava celo na vprašanje Besa rablje, češ da še ni rešeno in dn bo treba najli izhoda iz te med narod nopol i ti čne zagate. Fašistični list »e najbrže ne spominja več, dn je njegova vlada že ratificirala odlok konference poslanikov, s katerim je Besarubija j»ri,padla Romuniji. Istambul. 22. novembra or. Skozi bosporske ožine se je peljala večja skupina italijanskih inženerjev v smeri proti Črnemu morju. Nn vprašanja časnikarjev je inžener Raepatti odgovoril, da potujejo v sovjetsko Rusijo, in sicer od strani neke veliko rimske firme, da prevzamejo organizacijo večjih tovarn, kalere misli sovjet-ka vlada v'rr.diti za izdelovanie umetne svile. Inžener1! niso nove- Nastavitev učiteljev Belgrad, 22. novembra. 1. V dravski banovini no na novo |>ostavljeni za začasne učitelje: Ribar Rafael v Trbovlje, okr. Laško. Mesaric Andrej v Šl. Petru, okr. Maribor. Krave Ana k Sv. Trem Kraljem, okr. Gogatec. Dolžan Egidija na Vače, okr. Litija. Šoukul Magda v Donačko goro. okr. Šmarje pri Jelšah. Morše Alojzija v Tržišče, okr. KTško. Vrbič Tekla v Sodražico, okr. Kočevje. 1 Fonda Ana v Sestro, okr. Ljubljana. Obad Mara v Staro vas, okr. Brežice. Velikonja G Izola v Velenje, okr. Slovcnjgradec. Kraje Justina k Sv. Antonu, okr. Brežice. Podboj Stanislava v Zibiko, okr. Šmarje pri Jelšah. Jerman Marija v št. Jern€'j, okr. Krško. Kovač Radoslav v škofjo Loko, okr. Kranj. Ostavko so padali: Kovačič Vladimir v št. Jerneju, okr. Krško; Kaiser Štefan v Mnkolah, okr. Maribor desni breg; lome Marija v Tomišljii, okr. Ljubljana; Jeranič v Rečici, okr. Gornji grad; Dedič Ivan v Raki, okr. Krško. Proslava nar. odbrane Skoplje, 22. novembra, ji. V dvorani sokol-skega doma se je danes otvoril drugi državni kongres državne odbrano. Obsežna dvorana sokolskega dom aje bila nabito polna najuglednejših narodnih delavcev iz vse države. Med njimi so bili navzoči dr. Kukovec iz Maribora, dr. Pretnar iz Ljubljane in dr. Bogomil Vošnjak iz Zagreba. Navzoč je bil ludi odposlanec Nj. Vel. kralja general Ua-tanie. Kot gostje so bili navzoči iz Skoplja zastop-uiki raznih kulturnih, verskih, viteških in pro-svctoiih ter lumanitarnih organizacij. Ob 10 je predsednik Ljubomir Milijič otvoril kongres. Pred-sedništvo se je s popotniki in sta od Slovencev v »jem dr. Kukovec in dr. Vošnjak. Nj. Vel. kralju je bila odposlana vdanostma brzojavka, |>redsedli iku vlade generalu Petru Živkoviču pa brzojavni pozdrav. Kongres se bo jutri nadaljeval. Iz vojaške službe Belgrad. 22. novembra. 1. Nj. Vel. kralj je na I predlog vojnega ministra jiodpisal ukaz, s katerim se poslavljajo: za kraljeva pribočnika pilotni polkovnik Pavlovič Pavle, Veljkovič Vladimir, ari. jiolkovnik, za sanitetnega poročnika dr. Pavčič R.v dcelav, za sodniškega poročnika Spindler Ciril. Dolžnosti pribočništva sta razrešena general Savič Vojeslav in general štabni jMilkovnilc Zelenjka Milan. Reorganizacija konzularnih zastopstev Belprad, 22. novembra, m. Vloga, ki jo je uprava Jugoslovanskih inženerjev in arhitektov izročila predsedniku vlade zunanjemu ministra in trgovinskemu ministru, se je vzela v r.izmotrivafije. V najkrajšem času bo prišlo do [»polno reorganizacije naših konzularnih predstavništev v inozemstvu. Posebna pozornost se lx> posvetita službi konzularnih zastopnikov, ki morajo imeti z-^ji z gosjiodarsikimi krogi držav, v katerih ee nahajajo. Verjetno je, da bo trgovinsko ministrstvo pri konzulatih postavilo svoje zastopnike trgovinske atašeje, ki bodo prevzeli gospodarsko dolo. Tn reorganizacija se bo izvedla do konca tega lela. Iftli. kako dodgo nameravajo ostati v sovjetski Rusiji in v katero mesto so namenjeni. Zastopnik sovjetskega generalnega konzulata jih ;ie pozdravil nn hmdu, kjer se jo nahajal tudi sasiopnik iw«in bulskega guvernerja. Dunajska vremenska napoved. Dosedanje za-paduo vreme bo trajalo še nadalje. V posameznih krajih pa bodo precejšnje razlike. Zagrebška vremenska napoved. 14) veAinu oblačno, mila temperatura. ueetala» Konference london, 'JU. ш>ует1>гц 19ЗД P»«v tako. kol 4»! si podajale roke med r»j, mi v rste razne konference drug« za drugo. Zakaj — komaj je končala t tukajšnja »nobenega uspeha obetajoča« imperijalna konferenca, žc so se zbrali »tstopniki vseh vlad brii-Kkega imperija na indijski konferenci, ki uuj kautraaiktualniin potom re'i za Anglijo vsekakor težavno -vprašanje tičoče se ena>kopru\> incvsti Indije z ostalimi dominijoni vred. V istem ra-n p« se posvetujejo v Ženevi /justopniiki iz 52 držav o zares težki temi — ruw>rožitvi. Končala je tedaj hi ko j nič manj krt ?e«t tednov trajajoča imperijaIrnu konferenca An mi-iristrski predsedniki poedinili donvinijon;>\ se vračajo s čisto* bilanco — liothing done: ui-fceeu-r niso opni vili«! Bazen rešiive zabljujo. -dursdco vpras ul je. s katerim se je liavila imperija Itva konfcrenca. ni /jrolj zadeva foritanske-X« imperija, temveč da je to vprašanje, ki sc tiče vseh evropski h ter ostalih svetovnih držav. A4vo bi Iviln gospodarska depresija -unio pojav rr britanskem imperiju, bi ga znali previdni Angleži dovolj uspešno rešiti — o čeinan ne emcino dvomiti. — ker pu jc gospodarska depresija iin г njo v zvezi brezposelnost sveto-*icn,. to je internacionalen pojav, zato sc -ne ugodnosti |»vl načelom recipročnosti. — tedaj je bilo «pl< šno tnmenjc: o< 111 i trgovini, kjer ni inesta za nobene, četudi 7,n Anglijo favorizirane zaščitne carine. In res: Mae Donaldova vlada je zavrgla fndi tn predlog! Povsem razumljivo je teda j, zlika j jc očual viHoki komisar \evv-/ealand-tiije Mac Donaldu. da oli ni /a kšeft . ko l>i lahko dobilo tisoče jp tisoče brezposelnih tlela v Nevv-Zeulandijk Hkrati je dejal: takšen kouet iiiiperijalne konference bo imel težke iiosloilice! Dominijo-rri t »odo prisiljeni i--kati zu svoje produkte uo- tržišč. Več li'^giedov |xi nudi indijska konferenca. Jedlo vsega posvetovanja namreč tvori povsem notranje-, ustavno-, to je: britansko«, nc »svetovno« vprašanje. Gre le za uečim fornvularioa-t-ije samoupravnosti Indije, katere ji Mac Dona Idova vlada nikakor ne odreka — četudi sc rtrveda. kuiko nevarno je deli otnmkii ogenj v To dejstvo potrjuje predvsem kraljev mivorilverni govor, češ da bo sledit poteku posvetovanj ...ne sicer brez skrbi, vendar z vsem цаирапјетп. Tetn težje pa je za angleško vlado, ker trna od časa do časa dovolj prilike spoznavati in epozuati: da mm оргалтк« z zstetopniki Indije m kot ljudmi, ki so prišli v London z občutkom — podanikov, temveč z ljudmi, ki se javno .izdojajo /a |xy\ sem enakovredne kontniheu-te 7 Anglijo: s katerimi je mogoče priti zadovoljivih rezultatov samo — kompromiis-oirn p^itcm. In v Ženevi? Angleški iiairo'1 je v vsem svojem mišljenju Ln hotenju — mi ni željam narod. Prav bud-mo zesledu je delovanje ženevske razoroži t vemc konference, ki ji želii resničnih uspehov — pa «te mogoče, zgolj v aaigleđki, temveč v prid eek>k.u,pnoga človeštva. I>n podiprcni navedeno trditev vsaj v nekoliko, naj navedem, da je r Veliki Britaniji umni na3kii>. ampak vsi narodi. Uspeh ženevske razorožitveno konferenco pa. odvisen od tega. ako so poedine vlade poslale v ženevo ljudi, ki resnično žele — mint. In prepričan strni, da nisem v zmoti, če (trdim ponovno — (Gl. Socijahia mlisel 1927): dev bo sede idejni razorožitvi sledila — prava mz-4>ro/.iitov I Prav Za.1 netita pn je konetoitaciija. da za-i>stu ja idejna razorožitev daleč, prav daleč- za olioroževniijein. ki naravnost z m r z luč nt > nu-plostjo napredtnje. /,ato '|mi morft biti tem večja naša želja v uspešno delovanje — skl.icuine ženevske konference. Dr. V. Samomor radi bede Zigreb, 22. nov. ž. Davi ob pol 7 je progovni t-iivaj ne Savski cesti našel razmesarjeno trplo. Verjetno je, da gre za samoumor. Ugotovilo se je, da Rre za Stjepana Brezovca iz Dolnjega Miholjca, ki je bil delj časa brezposeln. Pri njem so našli le ff listine, vendar pa iiobe.negadenar ja. Živel je v težki bedi. Njegova žena pa je bila zaposlena v neki tovarni. Imela po je tako slabo vlado, da je komaj l>roživljala sebe ia otroka . Zadovoljiv potek indske konference „Indiji je treba dati vse, ali pa nič" London, J2. nov. AA. Indijska konferenc:.-okrogle mizo bo pričel« svoje pravo delo v ponedeljek, ko se seetano na prvo sejo odbor za zvezne od noša je. Odbor bo izdelal na oauovi sporazuma, ki »e Je pokazal pri plenarni aejl, praktlčn« predloge za rešitev indijskega ustavnega vprašanja. Ti predlogi bodo predloženi najprej konferenci ter pozneje angleškemu parlamentu. Angleško časopisje zelo ugodno komentira polek splošne razprave. Times, naglašajo izvanredno soglasje, ki se je pokazalo v vseh govorih. Največji uspeh debate pa je bil, da je podala konkrctmi >liko doslej ah-.«okler pa ne bodo očrtani glavni obrisi bodoče indijske ustave, ne bo napredovalo delo v odborih, ki bodo razpravljali o njenih podrobnostih. Nekateri skeptiki se vprašujejo, kako dolgo bodo preživeli veliki ideali zadnjih dni prihodnje razprave konference. Jasno je, da pomenja zveza žrtev za vse njene člane. Ustanovitev velikega odbora za zvezne od noša je, se lahko smatra, du je nova ideja zmagala. . Timesi: naglašajo nadalje dve značilni dejstvi splošne razprave: spontano in dolgotrajno odobravanje govoru podkralja Irvvina in dejstvo, dn se je izkazal Mite Donald za simpatičnega in potrpežljivega predsednika. r-Morningpost pravi, čeprav no jmdccitjuje meči besed, du so problemi, ki jih bo morala rešiti indijska konferenca: ohranitev reda ln miru, pravo manjiin in zaščita angleških interesov. Eveeui predlogi imajo najmanj to prednost, da uvedejo pnnoe. ki so stalen In 'konservativen element, v nove razmere. Vse odvud od načina, kako se bodo načela izvedla in kako se bodo skladala z onimi stvarmi, ki jih Simonova komisija po pravici jtliatra вд bistvene. Manchesler Guardian pravi, da je bila angleška politika v Indiji po vojni vedno dosledna in kazala trdno ntimero priznati Indiji |>olno samovlado. Dopodki so pa pokazali konflikt med angleškim stališčem, da je treba priznati Indiji poslo-l>oma vso svoliod&čine, in indijskim mnenjem, da je treba duti ludiji vse ali uu nic. Ponudba indijskih prtncev, tla bodo stopili v vsemdijsko zvezo, je končala ta konflikt, ker oni bodo uvedli v zakonodajo )>olitlčno, narodno in versko ravnotežje. Princi bodo gotom priznali manjšinam zaščito in zahtevali od angleške vlade nadzorstvo uud bojnimi silami in neke garancije. Lisi končuje, da imajo britekoindijski delegati že določena mnenja o teh vprašanjih in izreka nado, da se bodo lahko rešila, kar pa je končno naloga odbora. : l)aily Herald piše: -.Indijske zahteve so jasne kot solnce. Stvar odbora je, da razpravlja, ali naj se Indiji prizna samouprava in kako naj Indija dobi polno samoupravo. Je to zelo težka naloga, toda izvedljiva. Fovoine pogodbe so trhle Revizija ne bi prenesla večje pravičnosti Peri z, 22. nov. kk. CaillauK je ponovno izjavil v »Ere Nouvelle* glede vprašanja revizije mirovnih |x>godb, da so pogodbe po svetovni vojni ravno tako trhle kakor pogodbe pred vojno. Revizija pogodb sc jc žc davno začela s tem, da so se revidirale reparacijske določbe. Vendar bi bilo nevarno, v sedanjem stanju Evrope začeti revizijo pogodb. Tudi bi bilo naivno misliti, da se uc bi ustvarile nove krivice in nevo sovraštvo, če bi se u. pr. Poljski. Romuniji, Češkoslovaški itd. kaj odvzelo in bi sc srednja Evropa na novo razdelila. Predpogoj za revizijo bi bila popolna reforma mednarodnih odnošajev med evropskimi državami, predvsem pa nova organizacija evropske gospodar- ske enote. Nova evropska skupnost bi morala oživiti skupno solidarnost vse Evrope, pri čemer ima Francija dolžnost, da prevzame vodilno vk>go. V radikalni > Republique« je izjavil poslauec Cot, da se mora v svrho preprečeuja nove vojne dovoliti revizija v mirnem sporazumu in v smislu § 19 statuta Društva narodov. Pariz, 22. nov. AA- Jutranji »Teinps« piše, da je gibanje za revizijo mirovnih pogodb največja ovira za poliliko organizacije miru. V tem vprašanju jemlje Nemčija nase veliko odgovornost brez najmanjšega upanja, da bi videla v tem oziru kak uspeh. Preteči kaos v HaL gospodarstvu Rim, 22. uov. kk. Odkar je ministrski svej sklenil, da zniža uradniške plače, se nahaja Italija v blaznem vrtincu zniževanja cen. Listi objavljajo prva znižanja cen kot dober zgled, med tcni ko je gospodarstvo še v polni zmešnjavi. Vlada skuša sedaj zniževanje spraviti v gotov sistem. Vlada pritiska na sindikate in korporacije, da sc ne bi znižanje cen spremenilo v popolno nasprotstvo, kakor je bik) lo po stabilizaciji lire. Po vseh mestih so trgovske zveze povprečno določile 10% popust cen, ki stopijo v veljavo prihodnji ponedeljek. Trgovci pa zahtevajo za to, da pritisne vlada tudi • w na hišne lastnike, ker povzročajo visoke najemnine za lokale največje stroške. Zveza hišnih posestnikov jc priporočila hišnim lastnikom, da znižajo najemnino za 10%. Najbolj pa je vlada delovala na to. da se znižajo cene kruha, ter se je cena za navadni domači kruh res znižala za 30%. Cene moki pa se bodo znižale za 10%. V splošnem je prebivalstvo napram pokretu šc precej skeptično, dasi se je začel boj za znižanje cen življenjskih potrebščin z vsemi sredstvi in preti onim trgovcem, ki ne bi znižali cen, nevarnost, da jih ne bi ožigosali za slabe patriote. nesreče v Franciji Vzrok neprestano deževje Pariz, 22. novembru, kk. V teku zadnjih 24 ur so se pripetile v Franciji tri železniške nesreče, in sicer radi neprestanega deževja, tako da je voda iKH-usila ali izpod kopala žoleaanške nasipe. Preteklo noč je ;-4iočii s tira nočni brzovlak Pariz —Nantes pri postaji Ancenis ob Loiri. Lokomotiva, prtljažni vob in trije osebn ivozovi so padli v deročo reko. 1K> vdiiv so potegnili iz vode tri mrtvece. železniške uslužbence ш 12 ranjenih, ki so tudi železniški uslužbenci, potnika pa še nobenega. Re- Italija išče poso;i1o na Švedskem Pari), 22. nov. kk. >L'Oeuvre poroča, da se je Italija, ko je žela velik neuspeh za posojilo v Parizu in Newyorku, obrnila za pomoč na švedski trust za proizvajanje vžigalic, da odstopi temu trustu monopol za vžigalice proti večjemu ptisojilu. Švedski Irust je prosil švedsko vlado za pojasnilo, kakšno vrednost bi imela pogodba s fašistično vlado v primeru, da umre Mussolini. Švedska vlada je nato storila diskretne korake v Rimu, obenem pa se je tudi informirala pri številnih vodilnih protifašističnih emigrantih v Parizu. Madžarska dobi angleško posojilo London. 22. novem'bru. A A. Po vesteh iz finančnih krogov je bil ustanovljen mednarodni konzorcij liunk, .ki bo -irzdaln v to svrho |wisobne obligacijo v vrednosti 3 mili jonov funtov šterlingov. Romunska pšenična žetev Bukarešta, 22. novembra, kk. Po poročilu romunskega kmetijskega ministrstva je bila pSen.ična letin« 1939/30 najboljša po končani vo.ni. Posejanega Je bilo 3.05 milijonov ha aemlje (lansko leto 2.75 milijonov ha). Na 1 ha se je povprečno pridelalo 11.0 meterekih stolov (lansko leto 9.9). Sku|>na žetev je prinesla 35.59 milijonov meterskih stolov (lansko leto 27.15 milijonov meterskih »lotov). Rim. 22. nov. ž. Nova italijanska križnrka »Gorizia . ki se gradi v Livornu, bo v kratkem spuščena v morje. Nato se bo pričelo r gradnjo no-i «l- križarke :i]Ki ue morejo namestili žerjavi, tako da morajo samo potapljalci poskušati reševanje. — Pri Montagncu so skočili s lira trije vagoni osebnega vlaka, ki pa je k sreči vozil tako počasi, da m bilo nobenih človeških žrtev, pač pa je nastala materialna škoda. — Pri vhodu v kolodvor Longuvon ■je skočil s tira osebni vlak iz Nanc.yja. Pri tem je bil en železničar ubit, dve osebi pa sta bili -težko poškodovana. Razbremenitev brezposelnosti Belgrad, 22. nov. m. V ministrstvu za socialno politiko se proučuje vprašanje zaposlitve, da bi se brezposelnost zmanjšala. Pred vsem se namerava pričeti s številnimi javnimi deli v celi državi v prihodnjem letu. Ta načrt bo ministrstvo za soc. politiko predložilo gospodarsko finančnemu odbo-ni ministrov v odobritev. Obenem se bo tudi uredilo vprašanje zaposlitve inozemskih delavcev v naši državi. Drobne vesti Ljubi jami. 22. novembru. АЛ. Kr. banska uprava razglaša, tla je bilti v Port Saidu v Egiptu otvorjena častna konzularna agencija. Zn častnega konzularnega agenta je imenovan g. Gjorgje Voj vodič. Belgrad, 22. nov. A A. '/, uikuzom Nj. Vel. .kralja, na predlog ministru z« pravosodje lini v soglasju s predsednikom min istrskega sveta jc povitiuiii v За-I Franjo Poseg v Mariboru v 3-1. Drobne Belgrad, 22. nov. in. Avtobusni promcl sc bo uredil v vsej državi, zlasti pa v krajih, kjer so slabe železniške zveze, da se na la način pospešuje turizem. Belgrad, 22. nov. AA. Povodom vprašanja dekanata flozofske fakultete v Ljubljani o vrednosti ocene zamudil za vpis absolviranih učencev učiteljišč na univerzo, je minister prosvete izdal tale sklep: Ocena 'zamudil, v Izpričevalih strokovnih strednjiii šoi in ocena ,r.adosino< |>o starem zakonu se ne moreta izenačiti z oceno dobro v novem zakemt. V vseli tlntgih primerih, kjer jo verdnosl 1 ocene nejasna, odloči edino minielretvo prosvote. Predsednik vlade v Skopi ju SkoplJe, 22. nov. p. Včeraj popoldne je đo-»p«l v Skoplje predsednik vlade general Peter Živković. Popoldne ob petih jc obiskal soko-lskt dom, v katerem je bilo zbrano meščanstvo, ki je predsednika najprisrčnejie pozdravljalo, Na/to je pred«edn!k vlude obiskal hitfijeneki zavod. Ogledal si je dijašlko ktihinio, kijer и hranijo otroci siromašnih družin. V državni balotiš-nici si je ogledal vse oddelke in pohvalil tamoSnje »dravniike. Za lem se je odpeljal v trgovsko akademijo, kjer so dijaki predsednika navdušeno pozdravljali. Na učiteljišču si ie najprej oglodal moški oddelek in 5C je delj časa mudil v vseh razredih, Od tod se je odpcljsl v »Medreso kralja Aleksandra«, Učenci zavoda so ga navdušeno pozdravljali. Nozadnj« je obisl>al internat kneginje Zorke. Ob 8 so bili sprejemi na baaaki upravi. Predsednik vlade je sprejemal zastopnike državnih uiadov in raznih korporacij. Predsednik vlade je bij povsod prav prisrčno sprejet, Ljudstvo ga je pozdravljalo in mu prirejalo ovacije. Seja VZS Belgrad, 22. nov. AA. Na današnji seji vrhovnega zakonodajnega sveta, ki je trajala od 16 do 18, ie prišel v pretres tudi načrt zakona o javni zaščiti naraščaja. Debata o toni zakonskem načrtu je odložena. Seje so se udeležili referenti minister-stva za socialnno politiko in nrtrodno zdravje genp-ralni inšpektor dr. Štampar, prof. zagrebške univerze dr. Matija Ambrožič, ministi-stva notranjih wi-dev inšpektor dr. Uoršio in ministrstva za pravosodje inšpektor Tašnor. Prihodnja seja bo v ponedeljek 24. t. m. z dnevnim redom: debata o načrtu zakona o državnih (lomoiskih akademijah. Dr. Korošec v Betffradu Belgrad. 22. nov. m. Bivši minister м Sam* in rude, tir. Korošec, jc danes prispel т Belgrad. Načrt zakona o bančnih zbornicah Belgrad, 22. novembra, m. Bančno društvo je. predložilo trgovinskemu minietru načrt zakonov o banćnЛ zbornicah. Na podlagi obrazložitve, ki Je je [HjeJalo bančno drušlvoj, je minister obljub.l, da bo ta zakon v najkrajšem čnnu izdelal. Dru&vo l|e izdelalo načrt o bankah, o kale - sn bo razpravljalo na konfereucl bankirjev ш gospodarskih krogov v začetku decembra v Belgradu. Na tej konferenci ee bo izdelalo končno veljavno besedilo t(>ga zakonskega načrta. Živahno zanimanje za naše ladjedelnice Belgrad, 22. nov. m. Merodajni činitelji preučujejo vprašanje zgraditve novih modernih ladjedelnic. Več ameriških in angleških denarnih skupin je že stavilo ponudbe, ki se zdijo sprejemljive za zgraditev ladjedelnic na naši obali. Kateri gojenci imajo pra• vico na dijaški služb, rok Belgrad, 22. uov. AA. Glavni prosvetni savez v ministrstvu prosvete je določil, da imajo na podlagi čl. 49., odst. A, točka 1 zakona o ustrojstvn vojske in mornarice pravico na dijaški rok: A. Diplomirani študenti univerz naših in tujih in visoke ekonomske šole v Zagrebu. B. Vsi učenci, ki so absolvirali redni študij z višjim tečajnim izpitom ali sklepnim izpitom na teh Šolali: umetniška akademija v Zagrebu, srednja glasbena akademija v Zagrebu, visoka glasb. akad. v Zagrebu, srednja šola za konservatorij v Ljubljani, visoka šola za konservatorij v Ljubljani, učiteljski oddelek glasb, šole v BeJgradu. učiteljski oddelek glasbene šole »Staukovič« v Belgradu, višji akademski tečaj umetnosti v, Belgradu, učiteljski oddelek umetniške šole v Belgradu; vse gimnazije v kralj. Jugoslaviji; vse realne gimnazije v kralj. Jugoslaviji; vse realke v kralj. Jugoslaviji, vsa učiteljišča v kralj. Jugoslaviji; vsa bogoslovja v kralj. Jugoslaviji; pravoslavna bogoslovja v Bitolju, Prizrenu, Sarajevu, Sremskih Kar-lovcih in Cetinju; katoliško bogoslovje v Djakovu, frančiškansko katol. bogoslovje v Dubrovniku in v Makarski, Mariboru, Mostarju in Sarajevu; centralno katol. bogoslovje v Splitu, frančišk. bogoslovje v Sarajevu, dalje krimski kadetski korpus v Beli Crkvi, rusko-srbska gimnazija v Belgradu, Lrančišk. gimn. v Banja Luki in v Jajcu, zasebna nadškof, gimn. v Belgradu, zasebno novobeče ska gimnazija v Novem Bečeju zasebna gimn. v Otoku, velika medresa kralja Aleksandra I. v Skopbu, šerijatska gimnazija (šerijatska sodna šola) v Sarajevu, šola ruskega kadelnega korpusa v Sarajevu, šola donskega kadelnega korpusa v Grozdu, zasebna škof. gimnazija v SI. Vidu nad Ljubljano, frančišk. gimn. v Sinju, v Travniku, na Širokem Bregu, državna strokovna obrt. šola v Livnu, v Tuzli, na Sušaku, v Osijeku in Korčuli, drž. trgovska šola v Vinkovcih, Pančevu, Osijeku, Splitu, Ko-toru, Tuzli, Celju, Ljubljani in Mariboru, vojaško-obrtniška šola v Kragujevcu, drž. trg. akademija v Nišu. v Zemunu, Pančevu, Belgradu, Velikem Bečkereku, Novem Sadu, Osijeku, Zagrebu, Sušaku, Ljubljani, Mariboru, Splitu, Dubrovniku, Sarajevu, Brčkem, Skoplju, Virovitici, in Pod-gorici, drž. pomorska akademija v Bakru, Dubrovniku iu Kotoru, drž. srednja tehn. šola v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu, drž. strojna šola pri pomor. akad. v Bakru, drž. srednja poljedelska šola v Valjevu, Bukovem in Kri-ževcih, drž. nošlno-brzojavna šola v BelgTadu (ki jc obstojala do 17. jul. 1926) in drž. prometna železniška šola v Belgradu. C. Pravico na odložitev dijaškega roka imajo študenti odnosno učenci vseh gori naštetih šol, čc so pri rekrutiranju v vojsko redni dijaki šol. To interpretacijo je sprejel minister za prosveto. Krasne поув moderne zavese bodo danes razstavljene pri tvrdki M. Leitgeb, Jurčičev trg it. 3. V mraku se prikaže pravi živi parkeH. Na meji treh držav Med našimi Ratečani Huteic, v novembru. Zmirom greni rad v la kol naše zemlje, v to ljubko, skromno vas ob meji, med le prijazne, prisrčno domače ljudi pod hribi. Zdaj imajo Ratečani žo s nej;; ne veliko sicer, toda čez polja je razgrajena bela odeia. Trikrat je že snežilo letos. Rateeuni se morajo zato zmirom pravočasno pobrigati, da spravijo pridelke pred snegom. Sicer pa pridelkov ni veliko; vas je majhna, ljudje skromni, posestva revna, be nekaj je večjih kmetov. Mnogi imajo svoja posestva ali vsaj dol njih onstran meje, na italijanski strani. Letos so Ratečani dobili svojo poslajo, za katero so se vsi toliko let tako močno prizadevali, zlasti njihov župnik, duhovni svetnik Lavlilnr, pa župan, dobričina I'intbah. 1'rej so pač imeli postajališče, vozni listki se niso izdajali, blagovni promet je bil sploh izključen. Zdaj so zgradili ob velikih žrtvah občine »Iranski železniški lir. mulo skladišče, skromno blagajnico. K postaji so razširili ]>otrebno cesto, ponekod so jo na novo speljali. Ponosni so na to svoje delo, na la uspeh; radi vam s ]>onosom in ponovnokrat povedo: zdaj imamo svojo poslajo, ni nam več treba hodili v Kranjsko goro na postajo po blago. Pa je lep sprehod z Rateč v Kranjsko goro ali obratno. Skozi vas Podkoren, potem ob močvirju, skozi gozdno samoto, po dolini, ki jo obrobljajo skalnati vrhovi Karavank in Julijskih Alp. Zlasti zdaj v zimi je ta sprehod iz Kranjske gore do Rateč nadvse lep in prijeten. Polja so zasnežena, veter piha skozi dolino, li pa stopaš in uživaš... Ratečani so se zadnja leta začeli zanimati tudi za tujski promet. Vas je letoviščarjem zelo prijazna, ljudje so postrežljivi, pa skromni v svojih zahtevah. In kar je glavno: v Ratečah je mir, blažen mir, to jc kraj za počitka potrebne ljudi. Vsako leto pride več tujcev, vse razpoložljive sobe so zmirom oddane. Podjetni gostilničar Kejžar je izdal že par serij lepih razglednic n kraju in okolici, ki jih tujci brž pokupijo in razpošljejo širom domovine; s tem delajo za Rateče lepo, ]>a zasionj-tsko reklamo. In njihov župnik, svetnik Lavližar. Vedra duša, svoje vrste junak, ki je prepotoval že \se dele sveta, razen Avstralije, ki je spisal že okrog dva ducata knjig potopisne in druge vsebine. Letos, ko je dopolnil že svojih 79 let, se je napotil v Afriko, v Karlago k svetovnemu eviiarističnemu kongresu, sam, edini Slovenec. Zdaj jo spisal knjižico o tem potovanju; malo, drobno knjižico, jedrnate vsebine: o zanimivih doživetjih s pola, o veličini nekdanje Karlage, o nje padcu, pa vsem njenem razvoju do današnjih dni. Ko sva se pogovarjala o tem, mi je povedal: sam sem knjigo založil, kakor imam vedno navado. Zmirom imam izgubo, tudi s to izdajo jo bom imel. Toda kaj zato, — knjiga je lu. na razpolago je, svojo dolž- j nos! sem storil, ne prosjačim pa ue rad. Potem i mi je pokazal velik kup te knjižice (iV Kartagov, (J<) strani, 3 slike, 12 Din). Potem mi je povedal, da bo šel drugo leto spe! na pot. Ima že idejo, ampak jo ne pove, zlasti meni jo ne izda, zakaj .vi ste tič, vsako reč sporočite v časopis, v svet. med ljudi.« Tega pa gospod svetnik ne mara. Zmirom hodi sam, niti ne pove, kam gre, kadar se napoti v svet. Naša slika nam kaže v ospredju novi rateški kolodvor v Planici, zadaj se vidi vas Rateče, nad njo pa je hrib, kjer se stikajo jugoslovanska, avstrijska ler italijanska državna meja. Toda — naj končam. O Ratečanih sem vam hotel povedati par stvari. Storil sem, pa še drugič kaj. —ah. 50.000 dinarjev agradna naloga ki se zaključuje 30. XI. 1930 Kdor želi dobiti nagrado, naj gre takoj k svojemu trgovcu in naj zahteva brezplačno karto za sodelovanje in pogoje! Ob 50 letnici prof. dr. Luhmana Dne 24. t. m. obhaja univ. prof. dr. Franc Ks. Lukman petdesetletnico svojega življenja in 261etnico znanstvenega delovanja. Rojen Savinjčan (Sv. Jurij ob Taboru) je šel po gimn. maturi v Mariboru v Rim, od koder jc prišel z doktoratom filozofije in teologije gregorijanske univerze lela 1906. za kaplana v Slov. Bistrico. V tem času si je z disertacijo in dopolnilnim izpitom nostrificiral (24. nov. 1908) svoj doktorat na teološki fakulteti ter obiskoval na filozofski fakulteti predmetje klasične filologije v Gradcu. Po dveh lotih je postal (1908) profesor mo-ralke na bogoslovnem učilišču v Mariboru, bil leta 1919. referent pri poverjeništvu za uk in bogo-častje ter postal (27. jan. 1920) z ustanovitvijo ljubljanske univerze univ. prof. za historično dogmatiko na teološki fakulteti. Prof. Lukman se je v znanstvenem oziru začel baviti pred 25 leti s predmeti iz historične dogmatike prvih krščanskih stoletij ter objavljal svoje prispevke v mariborskem »Voditelju v bogoslov-uih vedah«, kateremu je bil urednik v letih 1909. do 1916. Po prihodu v Ljubljano je prevzel z ustanovitvijo Bogoslovne akademije uredništvo »Bogoslovnega Vestnika (1. 1921). Po odhodu prof. dr. Srebrniča za škofa na Krk je postal prof. Lukman predsednik Leonove družbe in urednik »Časa« I. 1924. Dvakrat je bil dekan teološke 1'akul.ete, v- študijskem I clu 1924-25 pa rektor univerze. Prof. Lukman je objavljal zuanetvene razprave, ocene, književna poročila v »Voditelju«, »Bogoslovnem Vestniku«, >0asu«, pa tudi v nekaterih drugih revijah. Pri »Slov. biografskem leksikonu« jc solrudnik za prispevke zlasti o duhovnikih. Kot predsednik Leonove družbe pa ima veliko zaslugo za nadaljnjo izdajo Gradiva*, in spomenice »Slovenci 1918—1928«. Odličnemu teološkemu znanstveniku in neumornemu splošno-kulturnetnu delavcu čestitamo ob teh obletnicah 1< njegovemu dosedanjemu velikemu delu Ter želimo novih uspehov pri nadaljnjem delu. f Vnuk Martin - čuvaj Mitrovega tempetja Pluj, 21. novembra. Po prostranem rimskem cesarstvu so častili zlasti rimske bogove, čim bolj pa so v rimsko armado vstopali vojaki iz vzhoda, tem bolj je vsaj med vojaki temnil rimski kult in se mešal z vzhodnimi božanstvi. Tako je bilo v okolici Ptuja pred davnim Ln davnim časont razvilo češčenje perzijskega boga Milre. Mitra, bog svetlobe, je zaklal bivola, da bi se iz njegove krvi rodile živali in vzovetele rastline. V čast temu bogu imamo danes prav redke spomenike; Ptuj pa se more ponašati, da ima kar tri ohranjena Milrova svetišča, ki se imenujejo mitreji. Po pol ure dolgi poti prideš iz Ptuja čez Dravski most na Ilajdino, kjer je ohranjen eden od treh niilrejev. Kakor sta v starem času čuvala vhod v svetišče baklonosca, tako je sedaj pol stoletja vršil to čuvarsko službo pri hajdinskem mi-treju v lorek 18- .t. m. pokopani 1'ntifr Martin. Ro- dil se je 29. oktobra 1845 v Dražencin pri Pluju, umrl pa je ravno na Martinovo nedeljo v 80. letu starosti. Pokojnik je neumorno stikal po okolici in kopal, kopal. Kakor da je v sebi imel nekak rojen čut in vohanje po krajih, ki bi arheologiji mogli dati kaj novega. Kar je izkopanega v ptujskem muzeju, to je po večini izkopal Martin sam. ln tudi pri najdbah, ki so ohranjene v graškem in mariborskem muzeju, je mnogo njegovega znoja in posredovanja. Zato ni čuda, če so ga poznali tudi inozemski znanstveniki-arheologi. Poleg lega izkopavanja je umrli Vnuk skrbno čuval svoj mitrej. V hišici poleg je stanoval. Z veseljem ti je ponudil ključ od svetišča, najraje pa je pritekel sam odpirat, veselo in zadovoljno. Zadnje čase je bolehšd, ušesa niso več tako krepko dojemala zunanjih impulzov. Njegovo stremljenje in ogromno delo je našlo priznanje na najvišjem mestu: leta 1924 je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge. Pretekli torek so zasuli njegovo truplo na hajdinskem pokopališču; legel je tned mrtvi kamen, ki je zanj imel toliko pomena in veljave. Ptujsko muzejsko društvo ga jc častno spremilo do groba. Mirno počivaj. Ti čuvaj poganskega templja v krščanski zemlji! Sariolorm izvrstno toaletno in čistilno sredsi\u se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Slovenski duhovniki v Estonijo Apel mlajšim gg. duhovnikom. Apostolski nuncij v Rigi, nadškof monsignor Z e c c h i n i, ki ie obenem apostolski administrator za Estonijo, potrebuje nekaj gorečih duhovni-j kov, ki bi se kmalu naučili ruščine in bi prevzeli I dušno pastirstvo med katoličani tam na severu ob j Finskem zalivu. V tej zadevi je pisal predsedniku j DšV prof. dr. U j č i č u , da bi mu nasvetoval ka-; kega mlajšega duhovnika, ki bi bil voljan iti na j sever. Požrtvovalne gospode, ki bi bili pripravljeni 1 pomagati našim katoliškim bratom ob mejah novo-| poganskih sovjetov, prosimo, da javijo svoja imena j Apostoski nunciaturi v Rigi (Latvija) po Škofij-! skem ordinariatu v Ljubljani, ali po prof. Ujčt-) ču v Ljubljani, ki je osebno znan s prevzv. gosp. nadškofom Zecchinijem in ki bo rad posredoval vso tozadevno korespondenco. Omenjamo, da msgr. Zecchini popolnoma obvladuje slovenščino. Dajte rudarju tudi kaj! Nabavni prispevek rudarjem r Trbovlje, 21. novembra. Pred mesecem dni je 2. rudarska skupina vložila prošnjo na T. P. D. za enkratni nabavni prispevek rudarjem. Do danes pa še ni dobila odgovora. Vsekakor bi bilo želeti, da delavstvo prejme ob novem letu tudi kako malo dividendo za svoje pridno delo. Že zadnjič smo poročali, da je delavstvo s svojim pridnim delom dvignilo produkcijo visoko od prejšnje, ki visoko prekaša oddajo, akoravno ni slaba. Gotovo bi se s takim zneskom produkcija še zvišala. Delavci bi pa poldrugi milijonski dolg pri trgovcih tnalo znižali, ki so naredili radi praznovanja dela. Smrt stare korenine Murska Sobota, 21 novembra. Sod.išinci so imeli moža, s kakršnim ee more ponašati le malokalera vas. To je bil Štefan Lejko. Dosegel je v čilosti in zadovoljstvu starost 88 let. Bil je do zadnjega zdrav. Par dni 'je nekoliko ma-rodiral« in je mirno zaspal. Umrli veteran je bil kristjan v vsakem oziru. Življenjsko vodilo so mu vedno in povsod bila verska načela. Med prvimi je bil v cerkvi, med prvimi v krščanski organizaciji, tned prvimi na dobrodelnem in prosvetnem polju. Bil [o naročnik naših slovenskih listov in podpornik dobrodelnih akcij. V vasi je veljal za očeta. Staro in mlado ga je ljubilo in spoštovalo. To je pokazal tudi pogreb. Tako lepega, kakor je bil njegov, ima malokdo. Spremila ga je vsa vas in mnogo naroda iz sosednih vasi. K zadnjemu počitku so ga položili v posebno grobnico. Starec je zapustil staro vdovo, s katero je živel 60 let v vzgledni zakonski slogi. Pogled na žalostno starko je privabil slehernemu človeku solze v oči. Prijeta goljuiica Domžale, 21. novembra. Delavku M. P. iz Domžal je izvršila drzno goljufijo. Imela je dva nemška bankovca stare izdaje, ki sla bila neveljavna. Enega teh bankovcev za sto nemških mark je hotela zmenjati v neki menjalnici v Ljubljeni, tatn so ji pa pojasnili, da nima nika.ke vrednosti. Dobro vedoč, da bankovec ni veljaven, se je odpeljala proti Vrhniki. V neki vasi blizu Vrhnike je prišla k nekemu gostilničarju ter gn prosila, da ji zmenja bankovec z izgovorom, da ima nakupljenih več reči, katere pa v naši valuti ne more plačati. Gostilničar, misleč, da je bankovec veljaven, -Jii je izplačal 1275 Din. Naslednji dan je hotel gostilničar zmenjati bankovec v banki v Ljubljani, tam so mu povedali, da je bankovec ničvreden papir. Prijavil jo goljufijo orožnikom, ki so kmalu goljufico iztaknili ter jo aretirali. Smrtna nesreča v Hotemazah Kranj, 22. nov. V nedeljo dopoldne ob 10 bodo pokopalt žrtev četrtkove nesreče, Aleša Koširja, boga-tega posestnika in voznika iz llotemaž. Košir jc ob prostih dneh, ko ni bilo dela na polju, vozil drva, deske in les v Kranj. Ko so v četrtek pop. na lesnem skladišču g. Dolenca v Preddvoru zopet nakladali na voz deske z velike kašte, se je cela grmada desk podrla na Koširja in ga pokopala pod seboj. Zadobil je težke poškodbe po prsih, glavi in vratu. Prvo pomoč mu je nudil dr. Valič. zdravn. iz Preddvora. Ponesr. Košir je v petek ob 6 zjutraj poškodbam podlegel. Pokojnik jc bil star lijonski dolg pri trgovcih malo znižali, ki so ga naredili radi praznovanja dela Frilifea deta tatu Rakek, 22. novembra. Rezi ko iz Dolenjega jezera so davi prijeli orožniki na postaji. Popihati jo je mislila v Italijo in odnesti s seboj seveda tudi jurje, ki jih je ukradla nekemu Kebetu, ki je prišel v Dolenjo jezero iz Italije na obisk. Nekega večera se je Kebe odpeljal z avtotaksijem k predstavi v Cerknico. Ko je pred hišo stopal v avto, se mu je izmuznila iz žepa denarnica in padla nr. tla, česar pa ni opazil in se odpeljal. Opazila pa je lo Rezika, pobrala lepo denarnico, jo odprla in se začudila — deset jurjev! >Molč.imolc si je mislila, pobrala iz deimrmcc jurčke, denarnico pa vrgla nazaj na cesto, kjer sr jo tudi drugi dan našli. Sum je takoj padel nn Rez i ko, saj eo jo videti, tla je stala prejšnji večer v bližini avtotaksija. Dokazati pa se ni dalo nič. Ker pa so Reziko vedno spraševali radi denarja, ji je bilo to zelo sitno. »Kar v Italijo grem služit,« jo rekla. Zaprosila je za vizum, ki ga 'je kmalu dobila in se začela odpravljati v Italijo. Vso to pa je bilo silno sumljivo orožnikom iu so pazili, kdaj bo šla Rezika na vlak. Davi so jo pričakali. Silno se ji je mudilo. Pa so jo lepo povabili na komisarijat in io temeljito preiskali, šest jurjev in enajst bankovcev po 100 lir so našli v nekem kotu v pisarni, kamor je odvrgla denar, ko je mislila, da jo nihče ne vidi. Vsi bankovci pa so bili stisnjeni v malo kepico in zašiti v nogavico. Tudi pregledovalko je mislila podkupiti. Začelo se 'je spraševanje, zatrjevanje, da je nedolžna, solze, jok, končno pa priznanje. Sedaj je pa že v zaporu pri okrajnem sodišču v Cerknici, kamor sla jo pospremila dva orožnika. remalKnim bolečinam /.obo- in glavobolu, prehlajenju' Irganju, za negovanje telesa, ust' osveželosl, okrepitev mišičevje ler živčevja sploh se uporablja le pol stoletja priznane leuia IKlentoI-droženka francosko žgan / Dobiva sc v originalnih plombiranih steklenicah v pristni pred-volni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom. Kot najboljše masažno in domači zdravilno sredstvo proti Za Miklavža se Vam najbolj izplača reklama v dnevniku Za Božič LOVENEC CtV. litin MaH-Ijait« It iab)j to 10. U9 i« inierale. Sarajevo ii».7V>V Zagreb itv. V».OII. Praga-Dunaj 34.797 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« pomfrljka in rineva po praznika ■ v, .. м'4'ч •>у*'у,>'. k Belgrad postaja velemesto Belgrad, v novembru. ."■»lika naše jugoslovanske prestolnico jo bila še precej let po vojni žalostna. Oči vidno jc bilo, da bo potrebno velikanskega dela. da sc mesto n rodi. olepša in napravi iz njega reprezentančna prcstolico. Reči moramo, svojih opravkih. Vmes vozijo drug zn drugim tramvaji, hupnju avlouiobili in voličkIju jo vozovi. To zadnje je še vedno nekak zaostanek iu meče čudno luč nu sicer velemestno sliko. Namesto povsod /e vpeljanih tovornih avtomobilov ^o v Belgradu še v prometu težki vozovi s konjsko vprego, Izvoščki so skoraj docela izginili. Nnjlep'i razgled v prestolnici ti nudi Kali-mcgtltiiii. se med vojno sumo vojaška trdnjava je sodu j preurejen v lepe parke okrog in okrog gornje:,i girariu. Sredi Kalimogdana stojijo številni kipi velikih mož srbskega naroda; ivad vsemi kraljuje Meštrovičev- /niagovuloc,, kj, gleda pontvsiio / mečem v desnici Ln s sokolom v leviti čez Savo iu Dojmvo na sever. S Kali--mcgdailii se ii nudi lunivto oei.rlj.iv pogled na /.omilil, ki stoji onkraj bregu ob Donavi svojo staro mogve.no kulos in nu 'oliko planico Srčni«. Vsak dan proti večeru je Knlimcgdan |K»In občudovalcev, ki so zabav«jo ob radiju, ki jo umeščen na več krajih ali pu ob pogledu na številno ladjo, ki plovejo |>o Sini navzgor proti dahcu ali po Dunuvu proti Novem Sadu ali Pančevu in Sniodcrcvii. Belgrad se še vedno razvija. Sedaj grade dva velikanska mostova, ki bostu v |xwios vsej državi. Prvi, ki bo dograjen v najkrajšem času in katerega štirje ogromni železni loki sc šc dvigajo če j Donavo, bo voza I z železnico in cesto direktno Belgrad s Punčcvini in z vsem Banato.ni. drugi. ki so ga šele sedaj pričeli gra-tliti čez Savo. pa bo vezal s cesto in tramvajsko progo mesto Zernuh in s tem ves Sreni. lXu sc u stre že veliki in neobhodni potrebi rečno plovitbc, je bilo preti kratkim odprto novo donavsko pristanišče, dočim sc bo savsko z novim lotom nanovo preuredilo. V zvezi s toni in /. novo dvignjenimi mostovi bo preurejen tudi belgrajski glavni kolodvor, iz katerega bo vozil vlak skozi nov tunel pod Bel-gradom do novega pončevskegu mostu. Gratlba toga tunela 1к> stala ogromnih vsot, а jc to edina rešitev, kako izpeljati železnico otl dosedanjega glavnega kolodvora do pančevskegu mostu. Ker Belgrad še ni imel dosedaj uvtonuitič-ne telefonske centralo, jc sedaj iioštna uprava dogradila novo velikansko palačo, ki jo premaknjen« nekoliko za dosedanjo telefonsko in telegrafsko centralo. Palača je dograjena, treba bo lo še adaptirati prostore in ustaviti aparate. 1'uko bo izginil tutli ta prometna nedosta-tok v prestolici. \ istem času skrbi mestna občine šc vedno za preureditev ulic. Kar je šc kuldrmine, |>o-časi izginja, t:iko da bo ostala v kratkem času lc šo v predmestjih Belgradu. N« v soli koncih mestu grude pridni kuto-ličuni novo cerkve, in tudi pravoslavni ne zaostajajo. V nedeljo, novembra, bo posvečena pravoslavna cerkev na čast Arliangelu v donavski četrti. Katoličani še vedno pridno zbirajo za svojo katedralo, ki lx> |м> dosedanjih načrtih molili meiit« I na zgradba, v velik ptnin s cele prestolnice. Istočasno se dviga tudi število prebivalstva. To jc naraven pojav v vseli državah. Ljudje prihajajo v masah v prestolnice, kjer vrvi veliko življenje, kjer zidu jo novo tovarne in pn-1а«Г. Nđrod se preseljuje v prestol n ite boleč si v glavnem mestu zapotovit.1 žrvl jonski zasliiž, k in obuto j- Belgrad Jc po vojni rapi dno rastel. Iz. borih stotisoč. prebivalcev, ki jih jo imel še prod desetimi leti. jo narastel v četi fuiil jonsko mesto in bo v nekaj letih dosegel tristo tisoč tki«. S tem bo Belgrad postal kmalu največje mesto na Balkanu. Življenje našo prestolnico postaja torej prav velemestno, s tem pu seveda nastajajo tudi vso one slike velikoniestne betic in siromašen zla: ti v predmestnih delih. Vzrok povodiif« v Ljutomeru Ljutomer, 21. novembra. Ljutomer jc v spodnjem delu ob vsaki priliki izpostavljen povodnji Treba jc samo dva dni dežja, pa je vodu čez ceste. Letošnje povodnji so zopcl dale povod, da smo o rešitvi tega važnega vprašanja začeli resno razpravljati. Vsem je znano, da je glavni vzrok ljutomerskih povodnji visok železniški nasip, ki nima dosti zadostnih propustov. Zadnji čas se je tega problema lotila ljutomerska obilna. Prinesli so izgovor, da Ljutoinerčanl takrat, ko se jc železnica gradila, niso pustili delati večjih projnistov skozi železniški nasip, češ, da bi voda vdrla iz one strani nasipa skozi propuste na to stran. Leioe se je pa ugotovilo, da Je votla na ljutomerski strani nasipa stala OOcm višje, ko na drugi struni. Izgovor nc velja. Ali železniška uprava pri gradnji ni imela svojih inženerjev? Ce so li Uvideti, da ljutomerske občino nestrokovnjaško mnenje zahteva kaj v svojo škodo, ali niso bili jprnviccni narediti po svoje? Ljutomerska železni->ka prog;: se je gradila v naglici in površno. Železniška uprava uvideva napako. Zato je zadnji čns, vsaj ustmeno izjavila, da da na svoje stroški zgraditi propuste pod železniško progo, ako da mestna obč.ina izvršiti tozadevne načrte. Inž. tir. Miro Kasni iz Ljubljane je stavil že ponudbo za izvršitev načrta. Ker bo pa ta načrt stal precej denarja. jo občina zahtevala, da se železniška uprava piemeito zaveže, da bo načrt dala tudi izvesti, šele takrat bodo dali delati načrt. Slišimo, da je glavni propust sko/.i železniško progo projektiran pod ljutomerski m postajališčem, ob obeh straneh dovozno ceste. Izvršitvi lega načrta bo morala še nujno slediti regulacija Sčavnlce in Globetke. Poti svoječasno jpravo je bilo vse to baje že pripravljeno. Naj meelna in okoliške obči ne vprašanje znova načno in rešijo. Začeti je treba! DRUGO BOMIPsCO. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/11. Vam nudi solidne in vseh cen damshe zimske plašče PRIDITE In otfleite si zalogo brezobvezno! nez, prometni zvaničnik, Metlika; za zvaničnike И-3: Amon Anton, sprevodnik, Pragersko; Gradišnik Alojzij, kurjač, kurilnica Maribor; Žerjav Janez, tovorni sprevodnik, Ljubljana gor. kol.; Ozvaldič Štefan, kurjač, kurilnica Maribor; Kožar Leopold, tovorni sprevodnik, Ljubljana gor. kol.; Winkler Franc, tovorni sprevodnik, Pragcrsko; Kogoj Frančišek, blokovnik, Rakek; Polančič Janez, kretnik, Murska Sobota; Flis Martin, tovorni sprevodnik Maribor glav. kol,; Komparc Ivan, kretnik, Zalog; čač Luka, čuvaj brzojava, signalna sekcija Ljubljana; Lenarčič Janez, tovorni sprevodnik, Vrhnika; Urbane Janez, kurjač, kurilnica Ljubljana I. glavni kol.; Poljšak Frančišek, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.j Grden Anton premilkač, Zalog; Kosmač Janez, sklad, dese-tar, Jesenice; Kresal Anton, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gor. kol.; Virant Anton, premikač, Kočevje; Godec Alojzij, kurjač, kurilnica Ljubljana L glav. kol.; Kaiser Franc, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gor. kol.; Kogovšek Anton tovorni sprevodnik, Ljubljana, go. kol.; Nussdorfer Fortunat, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gor. kol.; Zupančič Anton, kretnik, Zalog. — Premeščeni so zvaničnik I. kategorije: Škrilec Štefan, prometni zvaničnik, Rimske toplice v Ormož; zvaničcik II. kategorije: Vunčec Avgust, progovnii čuvaj, progovna sekcija Ptuj k progovni sekciji Novo mesto; Rugelj Anton, kretnik, Vič v Ljubljano glav. kol.; Trbovc Jakob, skuipinovodja, progovna sekcija Maribor, glavna proga k progovni sekciji Ptuj; dnevničarji; Pollak Hermina, Grosuplje, v prometno komercijeJno od-deljenje; Petraš Vladimir, Vuzenica-Muta v Koto-ribo; Rozman Franc, Sevnica v Trbovlje. Novi grobovi + Umrla je včeraj v Ljubljani gdč. Emu Рауег, poštna uradnica v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne iz Jožefišča (Poljanska cesta 1«) na pokopališče k Sv. Križu. + Jožef Tomelj. V 63. letu starosti je včeraj umrl Jožef Tomelj, posestnik v Pristavi pri Mengšu. Pokojni je bil brat župnika Antona Temelja. Zapušča številno družino. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob 9 v Mengšu. + Sveti Kriz pri Litiji. Umrli sla na en dan dve mladi ženi, in sicer: Frančiška Smrke, po domače Pavllnka Iz Hoj, in Terezija Potrebuješ, po domače lvnnščovka iz Tihaboja. Obe sta bili zgledni gospodinji. Umrli sla nenadoma. N. v m. p.! Smučarji, pozor! Slovite smuči Sandstrom in tuzem-ske od Din 130 — naprej ler vse potrebščine za šport v veliki izbiri P KAVA KOUNSKA CISCOKUA 4 letni otrok zažgal Rečica ob Paki, 22. novembra. Včeraj četrt četz poldan je začelo goreti gospodarsko poslopje g, Franca Ž c 1 e z n i k a. Ogenj se je z bliskovito naglico razSitil, tako da bi bilo prišlo do hujše katastrofe, ako ne bi bilo gasilcev, ki se jim je posrečilo ogenj omejiti. Ogenj je zanetil 4 letni sinček, ki se je pozneje izrazil »Samo eno žeplenko sem zažgal, pa jc kar začelo goTeti.« Starši, bodite že emkrait pametmi in ne dajte vžigalic otrokom v roke. Koledar Nedelja. 23. novembra (24. pobinkoštna nedelja): Klemen (Millvoj), papež, mučenec; Feli-cita, mučenioa. Solnce stopi ob 1.35 v znamenje strelca. Ponedeljek, 2-1. novembra: Janez od Križa, spoznavavec. Osebne vesli — Himen. Dne 20. novembra sta se v Ljubnem na Gorenjskem jioročila g. Mirko Tomič, kapetan v Mariboru, in gdčna Melita Thaler, hči uglednega trgovca R. Thalerja v Skofji Loki. Poročil ju je nevestin stric. Bilo srečno! — V naše državljanstvo je sprejeta Marica Z a j c, privatna uradnica iz Ljubljene. = Iz železniške službe. V VIII. skupino polo-žajne plače je napredoval uradnik 1-1Х dr. Mellivva Viktor, pri občem oddelku direkcije. Nameščeni чп 7л uradnika It-?! Zavnitiiik Rudolf, prometnik, Hrastnik: za zvaničnike l-4i DeŽman Janez, strojevodja, kurilnica, Maribor; Gerlič Bogomir, adm. zvan, prog. sekcija Maribor glav. proga; Šulgaj l Ivan. strojevodja, kurilnica Maribor: šuiteršič Ja- P. Magdić, Ljubljana Aleksandrova cesta lo Mata kronika ir Cerkveni koncert v Preski. Danes v nedeljo, dne 23. nov. ob 15 bo pri nas v Preski ob naših novih orglah cerkveni koncerl. Sodelovali bodo: mens. ravnatelj g. St. Premrl, kanonik dr. K i m o v e c in pevski zbor rokod. pomočnikov iz. Ljubljane in cerkveni pevski zbori iz št. Vida, Mavčič, Smlednika in domači pevski zbor. Koncert bo vodil g. prof. M. B a j u k. Prijatelji lepe glasbe in lepega petja pridite poslušat. Čisti dobiček je namenjen v pokritje dolga za nove orgle. ic Utopljeni otrok. V Kranju je v Savi utonil dne 5. nov, 5-letni Zvonko Štefe. Voda ga je odnesla neznanoikam. Njegovo truplo se dosedaj še ni našlo. — Kdor bi o utopljenem otroku našel kako sled ali dobil truplo, naj sporoči staršem v Kranj in bo dobil nagrado. ir Ceua Krekovemu »Socializmu« znižana. Jugoslovanska knjigarna je znižala ceno Krekovemu »Socializmu^, ki 'je izšel v II. izdaji kot III. zvezek Krekovih Izbranih s.pisov 1. 1925, in sicer stane odslej broširan izvod 40 Din (doslej 80 Din), vezan izvod 70 (doslej 120). Za knjigo, ki obsega 616 strani, torej nad 38 pol, je to pač nizka cena. Priporočamo jo zlasti gojencem in gojenikam petega letnika učiteljišča, kjer je sedai sociologija obvezen predmet. — Obenem opozarjamo na I. zv. Krekovih Izbranih spisov, ki velja broširan 25, in vezan 35 Din in na II. zvezek, kjer velja/ta oba snopiča skupaj vezana 65 Din. (II. zvezek je treba naročiti naravnost pri Mohorjevi družbi v Celju, I. in III. zvezek pa lahko dobiš v-vsaki knjigarni.) ir Trpinčenje živali. Krško. Neki hudobnež se je na nečloveški način maščeval na kravi pocestnice Marije Zorič iz Brezja 4. Njen sin je, kakor vsako jutro, šel v soboto v hlev pologa! živini klajo. Pa je opazil, da kravi manjka |>olovlca repa. katerega je ponoči zlobnež odsekal. Slišimo različno govorice, vendar je težko obsoditi enega ali drugega. Gotovo pa je, da je to izvršeno iz osebnega sovraštva. Upajmo, da pride sčasoma na dan, ir Pri pokvarjenem želodcu, vretjn v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje žc en kozu-rec neravne »Frnnz-Josel« grcnčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da sc »Franz-Josef« vodu za z jedjo Ln pijačo preobložena proba-vtila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef« grenčica so dobiva v lekarnah, drogerijah in s p c cc r i j s k i h trgov i n u h. Vsak ve, kako dobrodejni vpliv imajo ASPIRIN-tablete na vsako bolezen prehlada, revma-tizem, zobo- in glavobol. Veš, da je lažje se pazili, kot se zdraviti. Ravnaj se po tem vzemi že pri prvih znakih prehlada 1—2 ASP1RIN-lableti. Prihraniš si mnogo gorja. Zapomni si: pravočasno vzemi Aspirin* tablete. Pazi pa na to: vsak zavoj in vsaka tableta nosi Bayer-Jev križ. .•'.V;4'-!H; •vrv,:*'. da bomo )>ozjiali človeka, ki svoje maščevanje znaša nad ubogo živino. ir Lovska sreča. Sv. Jurij ob Tabora. Filip Zupančič, posestnik v Lokuh, je ustrelil dne 20. novembra 34 kg težkega gamsa. — Nedeljskega Slovenca s prilogo Ilustrirani Slovenec dobiš že po rani sv. maši pri Mihi .lanu. pcso.tilničneni tajniku. ir Svoj dom je zapustila v sredo po sv. Martinu popoldne Maiija Zalokar, žena Miha Zalokar-ja, posestnika na Lipi, občine Jurklošter, srez Laško. Že en teden jo išče obupani roož, pa ni najti nikjer sledu za njo. Odšla jc baje v smeri proti Planini pri Scvnici. Žena je stara 48 let, močne, velike postave, kmečko oblečena. Nesla je seboj tudi vso svojo praznično in delavno obleko. Zapustila je doma 10 otrok. Žalostni mož in otroci prosijo slehernega, ki bi jo morda videl ali vedel za njo, naj to naznani na naslov: Miha Zalokar, posestnik na Lipi, pošta Jurklošter. Vse poštne stroške bo mož povrnil. ir Nesreča v Logatcu. V soboto zjutraj je pro-govni delavec državne železnice Molek Franc prenašal s tovariši na postaji v Logatcu tračnico. Po naključju pa je ena skupina delavcev popustila, in tračnica je jvadla lako nesrečno, da je zdrobila Molku nogo v gležnju. S |»rvim vlakom so ga odposlali v Ljubljano. Opoldne pa ga je prepeljal rešilni uvto v bolnišnico. Autobus vzamemo za dobo zimskih mesecev v najem. Ponudbe prosimo na Radio, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 iT Nesreča pri vožnji drv. V soboto se je peljala jtozinan Vida, stanujoča v Stanežcah pri Št. Vidu e svojo materjo v gosto po tlrva. Ko se je s težko naloženim vozom vračala domov, se ji je splašil vol. Voznica preplašene živali nI mogla obvladali in je padla pod voz. Dobila je težke poškodbe na glavi in čez pas. Ponesrečenko je popoldne odpeljal rešilni avto v ljubljansko bolnišnico, potem ko ji je nudil dr. Justin na kraju nesreče prvo pomoč. ir V »Službenih novinah kraljevine Jugosla-Tijet št. 2t>8 od 21. novembra t. L je objavljen »Pravilnik o pobijanju nalezljivih bolezni po šolah« dalje »Pravilnik o nabavi in razpečevanju domačih in inozemskih proizvodov (lekov hiološkega izvora) v domačih javnih zavodih«, »Pravilnik o sestavitvi, dolžnostih in delokrogu odbora za biološke proizvodec, »Pravilnik o preizkušnji nalezljivih bolezni in potrebnih ukrepih od strani higienskih zavodov«, »Pravilnik o obmejni službi v svrho preprečenja prenosa nalezljivih bolezni iz ino-zemetva«, »Pravilnik o delokrogu zdravstvenih odborov«. »Pravilnik o pokopavanju, ekshumaciji in prevozu mrliče v« in »Pravilnik o cepljenju proti steklini/. -Д- v »Službenem listu« kraljevske bansko uprave dravske banovine št. 39 od 22. novembra t. 1. jc objavljen »Zakon o javnih skladiščih« dalje »Pravilnik o ureditvi gozdarske službo pri občih upravnih oblastviht in »Odločba ministra za financo o uravnavi postopka za likvidacijo državnih obvez iz proračunskega leta 1929./30.-. ir Miklavževa darila. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporča v ta namen sledeče knjige: Mladost v džungli. Povest spisal D. G. Mukerdži, poslovenil Jos. Vidmar. Din 30.—, ve- Nabavna oriliha za Miklavža ln Bollž! Radi zmanjšanja obrata nudimo v nakup po lastnih cenah vsakovrstno manu-fakturno blago, žensko, moško in deško konfekcijo, modne predmete i. t. d. Moško obleko dobite že od Din 500'- naprej Moško suknjo dobite že od Din 460'— naprej Ženski plašč dobite že od Din 400 - naprej Angleško blago m že od Din 200 - naprej Zlasti opozarjamo gg. trgovce na veliko vsakovrstno izbiro in poseben popust pri večjih nabavah тШ SusmiiF, Мпшјшш. шОаш trg i Izvirne francoske pastilje WVA LDAM proti nahodu, kašlju in katarju. Prodajajo vse lekarne in drogerije. zano Din 40.—. Najlepša povest džungelskega življenja za našo mladino. — Robinzon starši — slikanica Din 20.— Mali Palček, slikanica Din 20.—. Obisk na pristavi, slikanica Din 20.—. — Domače in tuje živali v podobi, sesavci Din 30.--Veliki zoološki atlant, vez. v platno Din 260.—, 27 tabel z 230 slikami vseh vrst živali celega sveta. — Bournet, Mali lord, otroški roman Din 20.— vez. Din 30.--Kržič, Vrtec, časopis s podobami za slov. mladino. Na razpolago so še sledeči letniki: 1911, 1914—16, 1920—1930. Cena posameznim letnikom vez. Din 32.--Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Na razpolago so še letniki 1895, 1908, 1912—1916, 1919, 1921—1930. Cena vez. Din 20.—. — Križč, Obnovljeni Vrtev. Mladinska knjiga s slikami (vsebuje najboljše povesti že razprodanih letnikov Vrtca.) Vec. Din 32.—. — Kunčič, Najdenčeik .lotkec. Povest s slikami. 26.—, vez. Din 36. (Iz torbe Kortičkovega strička I. zv.) Levstik Fran, Marlin Krpan z Vrha. Mladinska povest. Podobe naslikal Henrik Smrekar. Din 20. Ribičič, Kokošji rod, 7 povesti v pouk in zabavo. Din 12, vez. Din 18. — Širok, Slepi Slavčki. 7 kratkih povesti za mladino. Din 18. — Zvonček. Časopis s podobami. Letnik 1908, 1910, 1912, 1915 do 1917. Cena po Din 36. it Pri osmrtnem naznanilu pok. gdč. Marije Cvarove so biil pri navedibi sorodstva po neljubi pomoti izpuščeni stariši, kar s tem popravljamo. it Najfinejši med različnih sort in vosek za parkete nudi debelarsfko društvo, Ljubljana, Voš-njakova ulica 4. ZIMSKE OBLEKE raglane suknje, trenchcoate in usujate suknjiče ; kupite najceneje pri Konfekcijski industriji JOSIP IVANflC. LJUBLJANA. Dunajska cestu r it Zatekel sc je srednevelik, svetlorjav pes s košatim repom in belo liso pod vratom. Dobi se pri Antonu Planinšek, Draževnik pošta Dobrova pri Ljubljani. it Ni vsak dan nedelja, tudi oprava vredna 6000 Din se ne dobi vsak dan za 5 Din, ampak le 1. dec., ko bo žrebanje lotciije doma služkinj. Kupi si srečke! Le po 5 Din so. — Zadruga Služk. dom, Semenišika ul. 2. it Krasni molitvenik »Slovanski svetniki« lahko kupite v knjigarnah, zlasti pri Ničmanu v Ljubljani. Cena 18, 20, 24 in 28 Din, kakor je vezava. Po pošli 2 Din več. it Na najlepši izprehodni točki v gostilni na Zg. Rožniku dobite priznano dobre domače krvavice in pečenice ter veliko izbiro najboljših vin. it Sedaj v jeseni se pojavlja protin. Prolin je posledica nasedli sečne kisline in žlindrinih zaostankov preosnove v členkih. Radenska zdravilna Toda čudovito razkraja te strupene zaostanke v Členkih ter jili s pomnoženo diurezo odvaja iz telesa. Kdor trpi na protinu, odnosno se hoče tegn ubraniti, na>; pije redno Radensko zdravilno vodo. it Za Miklavža si dela marsikdo skrbi — oglejte si pri tem Novo založbo v Ljubljani, ki je danes po opremi, zunanji in notranji ureditvi prva trgovina te vrste pri nas. V nanovo urejeni knjigarni si lahko nemoteno ogledate vse knjige, ki Vas zanimajo; prodajalna н pisarniškimi potrebščinami si je preskrbela bogalo zalogo raznovrstnih pisarniških in podobnih daril, ki Vas s svojo .zbranostjo gotovo iznenadijo. \ll ne zavidate Janko Novak Danes proslavlja g. Janko Novak dvajsetletnico svojega delovanja pri Ljudskem odru. Da bi ga opisoval, mi ne pride na misel I Saj ga poznate. Videli ste ga kot Tončka v >Divjem lovcu«, kot Krjavlja v >Desetem bratu«, videli v njegovi^ najpopularnejši vlogi Bučka, trgovca z narodno žajfo pri »Belem konjičku« in še v mnogih drugih vlogah. Samo na Ljudskem odru je tekom dvajsetih let nastopil 218krat in režiral 65krat. ki zna muzicirati? Tudi Vi lahko igrate kak instrument potom naših poučnih pisem, ki Vam jih damo brezplačno na razpolago, če kupite kak instrument. Zahtevajte takoj brezplačno knjižico :Kako postanem dober godbenik?« MEINL &. HEROLD tvornica glasbil in harmonik, prodajalna podružnica Maribor SI. 102 ir Tolesno-kiilturno društvo Atena otvori začetkom decembra v prostorih Šolske kuhinje v Prečni ulici 2 kuharski tečaj za služkinje. Pojasnila daje vodstvo šolske kuhinje vsako dofioldne. Lepe jaslic«. Anton Sfiligoj, Ljubljana, Sv. Petra oesla (blizu frančiškanske cerkve) ima v zalogi kompletne garniture kipov za jaslice 8, 15, 20, 30, 40 cm visoke. Oddajajo se (dokler zaloga) tudi posamezni kipi. it Damske plašče s krznom, od <100 Din na-prej, moške zimske suknje., smoking, frak in pro-menadne obleke, nadalje moderne športne obleke v vsaki ceni, naročila v času 24 ur. Prepričajte se o postrežbi in solidnosti mojega dela. — Se priporoča modni atelje Fr. Meško, Celje, Aleksandrova 3. jc Spominjajte eo »Doma slepih«! Položnica št. 14.072, it Opoznrjumo na oglas Spodnieštajerske Ljudske [Hisojilnice na zadnji struni današnjega »Slovenca«. if Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Ant. Krisper glede razstave Miklavževih daril. it Blngo za plašče, suknje, obleke itd. kupite nnjceneje pri tvrdki Novak, Kongresni trg št. 13 (nasproti Nunske cerkve). it Ovratnike pere, svetlo lika, obleke kemično čisti, barva najcenejše in najfinejše Franjo Potočnik, Kranj, podružnice Ljubljana, Poljanska cesta 5, Škofja Loka, Tržič, Jesenice. Domača industrija proda vsled povečanja obrata pod ugodnimi pogoji napravo za sušenie in apretiranje tkanin ■estoječo iz sledečih delov: stroj za gumiranj«, okvir za natezanje (Spannrahmen), neškasta sti-tkalnica (Muldenpresse) in stroj za dupliranje. Celotna naprava se lahko ogleda v obratu. Cenj. vprašanja na: Zaitreb. ooltni predal 353. Kazi vedno Dvoje lepe zobe Poznajo ga ludi odri na deželi. Križem naše domovine je že vlekel svojo igralsko garderobo in šminko s skupino tovarišev ter nudil ljudem s svojim nastopom nekaj ur čistega smeha in veselja. Prvič je nastopil kot 141etni knjigoveški vajenec v ljubljanskem gledališču jkkI Verovškovo režijo. Radi lega umetniškega prizadevanja ga je mojster z vso ogorčenostjo obirnial. Tako je bil Janko potrjen v svojem poslanstvu. Ob otvoritvi Ljudskega odra jc bil pri prvih vajah ludi Janko Novak. Po vojni pa ga vidimo že v prvi igri v Ljudskem domu kol Dizmo v Medvedovi >Za pravdo in srce«. Pokojna 'irajer, Stoklin-ger in Novak so bili oni trije stari člani Ljudskega (Hira, ki so sklenili spet poživiti iz vojnega mrtvila to kulturno ustanovo. Naj reče, ali misli kdo o amaterskih gledališčih kar hoče, ludi nimam tu namena o tem razpravljali, toda nekaj mora vsakdo članom lakih skupin priznati: njihovo idealno nesebičnost in ljubezen do lejie igre. To dvoje ima Janko Novak v takšni meri, da mu je težko najti vrstnika. Koliko je večerov, ki jih je prebil pri vajah, pri učenju mlajših in režiranju v nezakurjenih prostorih Ljudskega odra. Za vse lo je treba imeti ljubezni in energije, posebno če je vse lo samo zastonj-karsko delo. Toda pri tem zastonjkarskem delu si je Janko Novak nabral množico hvaležnega stalnega ob-činslva, ki se redno priliaia sniejat njegovim dovti-poin. Tak je Janko Novak, od Boga nadarjen komik, ki bi bil lahko imel vso drugo karijero, če bi se bil popolnoma posvetil gledališču. In kakor vsak komik, ki ne zamolči domisleka, če mu pride med igro na um, je radi lega Janko Novak strah in trepet vsakega partnerja-novinca, ki čaka na določeno izlcčnico. A ludi o tem, kako je že reševal iz težkih zadreg nove tovariše, ki jim je na odru pošla kretnja in beseda, bi se lahko pisale knjige. Da si je izbral za svojo dvajsetletnico delovanja pri Ljudskem odru prav »Ugrabljene Sabinke« in vlogo ravnatelja Slrizeja, priča o njegovem velikem zdravem humorju, s katerim gleda ob tej proslavi na svoje in svojih tovarišev delovanje. Narte Velikonja. Ljubljana Kai bo danes 7 Ljudski kino »tilinrc« ob 4, 6 in 8 komični film ;>Zakonska burja«. V glavni vlogi Syd Cha-plin. Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo: v društvenem domu Komnova ul. 14 »Stilmondski župan'' ob 8 zvečer. * 0 Slovesna tridncvnica v spomin na stoletni jubilej čudodelne svetinje v cerkvi presv. Srca Jezusovega. V četrtek 27. t. m. bo preteklo sto let, odkar je Mati božja po usmiljeni sestri Katarini Laburć razodela svetinjo, kateri je vsled mnogih čudežev ljudstvo dalo ime čudodelna svetinja. V spomin na to stoletnico bo v cerkvi presv. Srca Jezusovega slovesna tridnevnica s sledečim sporedom: V četrtek 27. t. m., na praznik čudodelne svetinje bo zjutraj ob pol 6 uvodna pridiga, nato slovesna sv. maša. Zvečer ob 7 pridiga in slovesen blagoslov. V jietek in soboto zjutraj ob 6 sv. maša z blagoslovom, zvečer ob 7 pridiga in slovesen blagoslov. — V nedeljo ob pol 8 zjutraj pridiga (škof dr. Gregorij Rožman) iu nato slovesna Škofova sv. maša z zahvalno pesmijo. — V govorih se bo raztolmači.ln zgodovina in pomon čudo- | delne svetinje. Verniki vljudno vabljeni! © Letošnji novinarski koncert bo gotovo le- ! tošnja najzanimivejša prireditev. Spored bo izredno 1 pester in bo privabil mnogo občinstva Iz pestrega sjx>reda omenjamo samo, da bo nastopila godba 40. p. p. -Triglavskega- jiod vodstvom višjega ka-pelnika dr. Jos. Cerina. Dirigent bo dirigiral svoje najnovejše skladbe »Iz vrela ljubavi«, svilo veselih in otožnih dekliških jiesmi. To delo bo na novinarskem koncertu prvič izvajano. Tako bo naj-dostojneje proslavljen jubilej g. kapelnika. ki praznuje 40 letnico dirigiranja. Ojiozarjamo občinstvo, da si lahko kupi vstopnice zn koncert že sedaj v Matični knjigarni. © Stoletnici neodvisnosti Belgije je bil posvečen VII. prosvetni večer, nn katerem .je predaval belgijski konzul iii ravnatelj velesejma g. dr. Milan I) u 1 a r. Najprej je opisal ob spremljavi ski-opličnih slik glavna kulturna in gospodarska središča Belgije, nalo podal izčrpno sliko zgodovinskega razvoja belgijske državnosti in prikazal strahotno trpljenje belgijskega naroda med svetovno vojno, iz katere pa se je vrnil zmagovit in neoslab-ljen. Danes je Belgija zopet v polnom razmahu. Pri tem se je gosp. predavatelj s toplimi besedami spomnil velikega kardinala Merciera. ki je bil pravi Mozes zasužnjenemu narodu. Nato je očrlal posamezne stike Belgijcev in Jugoslovanov izza srednjega veka |iovse do balkanske vojne. Zlasti ■»nnimivn in poučim ie bila statistično podprta slika in ohrani jih zdrave in biserno bele z dnevno uporabo skozi 40 let preizkušene zobne paste Sargov K AL0 D 0 NT ep s i xobje lielgijskegn gospodarstva, ki nam je lahko za zgled, kaj se more v teritorijalno primeroma majhni deželi doseči z intenzivno industrializacijo iu racionalnim jioljedelstvom. Ekspanzija belgijskega gospodarstva sega tudi v Jugoslavijo, vendar bi bilo želeli sc tesnejših kulturnih in gos|iodarskili stikov obema državama. — Predavanje, na katerem smo opazili zlasti naše gospodarske delavce, je bilo ne samo strokovnjaško stvarno, temveč ludi za širšo občinstvo mikavno in zanimivo. Taka predavanja so nam ne samo koristna, temveč tudi nujno jiotrebna. © V počastitev spomina blagopokojne gospe Marije Aleš >je daroval g. Franc Aleš šentjakobski ISlizabetn.i konferenci zn reveže Din 1000. — Bog plačaj! © Promenadni koncert godbe 40. p. p. > Triglavskega« danes ob 11 v »Zvezdi«. Spored: 1. Bi-nički: Na Drini, marš. 2. Suppe: Ouverture »Lep« Oalateja«. 3. Čižek: »Iz erpeke šume i utrinek. 4. Čerin: »Zvuci izpod Lovčem-K. 5. Gounod: »Faustc. 6. Strauss: >Svatba cvetic« valček. 7. Kmooh: »So-kotska koračnice«. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Cerin. » » ^ ^ ^ ' m Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer s pestrim sporedom prekrasnih dekoracij, bo ena najlcpSih in najveličastnejših prireditev tc vrste. Prireditelji se hočejo potruditi, dn lio prireditev čim lepša in popolnejši. Skrbeli bodo. riii se bo prireditev pričela točno ob ? zvečer, tako dn se bo končalo obdnrovnnje otrok vsaj /e ob h zvečer. — Vnbimo starce, katerim je na sreit veselje in radost njih otročičev, dn iste privedejo nn prireditev. Ker г veseljem otrok se bo povečnlo zadovoljstvo stnrSev. — — — — ^Oidfc^ 0 IiToncerkveni sestanek v kongregac.ijeki dvorani v Križankah danes popoldne ob petih. Vabljeni člani moške in mladeniške Marijine družbe in po njih vpeljani prijatelji. 0 Mestna plinarna priredi v ponedeljek 'rijave se sprejemajo vsak dan <к1 12 do 3 popoldne v hiši Sv. Petra nasip št. 71, kjer se bo tečaj tudi vršil. — Slovenska krščanska ženskr zveza. © Tramvajska dela na Dunajski cesti so v zadnjih dneh dobro napredovala. Drugi tir je polo žen jki vsej Dunajski cesti do Figovca. Stari tir ter izogibališče pred kavarno F.vropo je odkopin, točki tramvaji vozijo kljub temu naravnost do kolodvora in nazaj, j vol ni kom ni treba prestopati. Ob kraju na hodniku so zvarjene nove tračnice, ki jrh bodo ob kavarni Evropi ter ob zavarovalnici Jugoslavija položili drugi teden. Za nekaj dni bo tramvajski promet na kolodvor prekinjen, jiotem bodo pa tramvaji vozili po Dunajski cesti že po obeh tirih, v vsako smer po desnem tiru. Sedanje izogf-bališče pred Evropo bo odpadlo, tramvaijd se bodo srečevali mod glavno jiošto in Figovcem. Včeraj so radi tramvajskih del zaprli Dalmatinovo ulico. Mestni avtobusi so vozili zato s Kongresnega trga skozi Wolfovo ulico in Marijin Irg, j>o Miklošičevi cesti do Tavčarjeve ulice ter po tej na Dunajsko cesto. © Sobotni živilski trg je bil zopet enkrat dobro založen lor je bila kirjičija prav živahna,'čeprav smo že v zadnji tretjini meo 75 par kilogram. Kostanj je bil po 2 do 3 Din liter. Mnogo je bilo nn trgu salate, zlasti motovilca. Gob je bilo malo. so slabše vrele, sivke, po 1 do 2 Din liter. Za mlečne izdelke je liilo dovolj zanimanja, cene so neiz.prenienjene. Zelo dosti je bilo perutnine, zlasti piščancev jxi 40 do 50 Din par. Zajci so bili jio 10 do 20 Din eden. Jajca eo pr- 3 Din 50 par. © Zelo sem hvaležna Mirki in Veri za nasve le, ki sem jih čitaia v časopisih glede odstranitvf kurjih očes in nepravilno zaraščenih nohtov, šla sen v kopališče Sloin in |>repričala sem ee. da le jx lastni krivdi trpim bolečine toliko let. Sedaj ho dim lažje in brez vsakih bolečin. i¥iporooam onim ki težko hodijo, da obiščejo jiedikerju v kopališč* Slon. — Julka. MIKLAVŽ prihaja in obdaruje pridne otroke z lepo aluminijasto kuhinjsko garniturco, vedricami za posek, lopaticami i. t. d. katere so v bogati izberi pri tvrdki STANKO FLORJANČIC LIUBLIANA Sv. Petra ce»»" Oglejte al Izloibe/ Damske zimske plašče s kožuhoviuo ali brez od . . . 200 Din naprej otroške v vseh velikostih od . . 160 Din naprej v veliki izbiri priporoča F. 1. GORIĆAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2Q. Oglejte si blago in cene v naših izložbah! Q Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek dne 27. novembra 1930 ob pol 9 Zvečer v restavraciji Zvc/da . Na vo pride predavanje o aktualnem vprašanju vsestransko zanimivosti: »Nova Ljubljana«. O tem za bodočnost naše Ljubljane perečem vprašanju iz-pregovori podžupan ljubljanski prof Evgen J are, iki se bo pečal s tem predmetom tako v prometnem kakor v gradbenem pogledu ler govoril o širitvi našega mesta, o tujskem prometu in njega napravah v Ljubljeni ter pojasnil tudi določila novega gradbenega zakona. Predavanje mora lako po osebi predavatelja kakor po predmetu vzbuditi splošno pozorno«). Gostje dame kakor gospodje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. © Pozor! Sporočam cemj. občinstvu, da otvo rim v nedeljo dne 30. t. m. n« Mestnem trgu št. 21 popolnoma na novo moderno preurejeno trgovino i galanterijskim blagom in igračami ter se priporočam za nakup daril za ev. Miklavča in za BoSIč. Ceni1 nizko in solidna postrežba! Cenj. občinstvo I vabim, da si trgovino samo ogledu, kar ne obve-35uje k nakupu blaga. — Ivan Samec. Q Ribann perilo, volnene nogavice, zimske rokavice, torbice in bluze kupite najugodneje pri fcterk, na*l. Karničnik. Stari trg 18. 0 Srajce, bele in modne, zimsko perilo, rokavice, nogavice in kravate. kupite najceneje pri Štwk. natfl. Karničnik. Stari trg 18. 0 Ovratnike higienidno pere, svetlo lika. kemično čisti obleke: fcimene, Kolodvorska 8. 00 honia Hoš. ako takoj ne kupiš srečke Doma slu'kinj po Din 5'—. Piši ua Zadrugo SlužkinjsKi dolu Semeniška ulica 2. L decrmbra je irobanji ihanshega kralja na Belajnovi ШГ ■» Grd morilski zločin zvodnika deklet Ljubljana. 22. novembra. Belokranjski kotiček Ob.. oh! Sosed, kam pa?* Ej, Jure, knj pa ti tu po cesti drgneš? Mar eokinov iščeš? Kaj ne bi bilo boljšo, da greš v ložo? Pa doma pred svoj hišo bi si (to>pravil!: ■•He, kaj čenio'? Ali si li že ves svoj kuluk doalužil? Hm. hm I Pa ti sosed, kam pa? Nič se ti De mudil': •Rome, se lebi tudi ne, kadar neseš šlibro! Direktorja (šmarni«) grem plačat!... Tistih par trt, ki sem jih posadil tam v oni grivi! Ni veliko 16 par, pa 240 krat 10 ie nekaj naredi. Ni več pri biši niti jagode in ne kaplje od tiste trte. pa vendarle napovedujejo rubei, če ne plačam. No, pa naj bo! Teh par grošev!... Tam prek Kulpe bodo plačali tisočake. Pa naj jih le! Še posekajo naj jim, da ne bojo tega -vrabičat prodajali za belokranjsko grozdje!« »Gori plačajo pa menda »amo 5 ali 0 par.c ■»Kaj se hoče! Imajo drugega »E, bo že Rog dal tako kot je prav.s Rado viški gospod župnik je bolezen prebolel. Par dni je bilo kar nevarno - pri Vročini -10* Celzija — pa je odnehalo iu sedaj je gospod ie zopet na nogah. .« , ., V metliški hiralnici se (e prvič oglasda еМГС Pokosila je že dalje časa bolno Marijo Judnič. — Tekom letošnjega polelja se je nabralo ie več liiral-lev, toda Se je prostora. Osvežile se s kopeljo, kateri ste dodali eno izmed naravnih milodiiečih soli za kopanje, hla Eeu de Cologne Badesalz, Isla Chypre Badesalz, Isla Ko-nifercn Badesalz. Izvrstno diši in osvežuje, deluje izredo ugodno na kožo in na splošno razpoloženje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. »aiinen Verwaltuntf Bad IschL - Za Jugoslavijo: PARACELSUS k. d., Zagreb 3. Kranj Sadjarsko predavanje. V nedeljo |X>p. po kršč. nauku bo v Smartnem predaval predsednik sadjarskega društva g. Janko Zirovnik o sajenju in gojenju sadnega drevja. V slučaju lepega vremena bo predavanje na vrtu g. župnika. Ce bo vreme slabo, bo predavanje v stari šoli. Obilo sreče. Danes se poročijo na Urez j ali g. Lieber Franc, mesar, z gdč. Francko Med j a in g. Ivan Osredkar. trgovec, z gdč. Marto Pikuš. Bodi na tem mestu povedano vsem tistim, ki dopisnika »Slovenca« ne poznajo, da smo dogovorno z uredništvom »Slovenca« poskrbeli, da ne bo objavljen noben dopis, ki ga ne pošlje naš dopisnik. Opozarjamo na oglase kranjskih tvrdk v današnjem »Slovencu-. Nedeljski šport. Danes pop. ob 2 na športnem igrišču nogometna tekma med SK »Jadran« iz Ljubljane in SK Kranj. Razstava kuncev. Odsek za rejo kuncev »Kmetijske družbe« v Ljubljani priredi И. pokrajinsko razstavo, ki bo v Kranju v dneh 30. nov., 1. in 2. dec. t. I. v verandi gostilne Peter Мауег. > Rateče — Planica (6. t. «u. se jo vršil občni /;l>oi- kmetijske (podružnice v Ratečah. Ob tej priliki je imel predavanje g. ravnatelj Kmetijske družbe ing. Rotlo Lah o gospodarskih problemih, /.lasti o izbiri in pospeševanju plemenske govedi. Pojasnil jo tud,i zakol živine v sili z ozironi ua izkoriščanje živinskih kupcev. Predavanje je ' blo )k>1 jud no in razumljivo. Pri takih koristnih IX* Inkih b.i morale biti udoležbu vedno velika. j Precej zgodaj so je začel letos juri nas j zimski ssport. Odkar jc Planico -neg zapadel vlada oii sobotah zlasti v nedeljah živahno razpoloženo življenje v tej krušni kotlini. Prti Ta-maru jc udobno zavetišče. Našo Ledino ob železniški progi v neposredni bližini postaje pjaniča so tudfr poplavljene, stične malemu jezeru. kjer voda že zmrzujc. Bilo bi potrebno, dn Ui se gospodarji že sedaj organizirali, dn bi /.»mogli sami določati ceac ledu. Zahtevajte v trgovinah „Iniinirla Kuglera blagoslov zu Ihan. zakaj končno se je Jane/ Hribar sam ujel v zanko svojih tieštoroh zločiitov. Kako je prišlo do zločina nad Ivanko Kavko? Jamic/ Hribar jc pravi bogataš /a ihausko okolico. Obenem pa jc bil tudi velik ženskar. Čeprav prti>ka Aubnice, inimo katerega vod i bližn jica v njeno domačo vas Kravjo brdo. Tu jc imela domenjen sestanek /. Janezom Hribarjem, katerega je hotela informirati o svojem stanju. ,bv nor llfibur jo jo čakal okoli b. Ko jc Ivanka prišla, se jo Hribar /ačel ć njo prav prijazno in mijmo ražgov»r|fcti; nato pi jv>'imAčo^objemat i in poljubov« H. Med'temi Jtidcževimi poljubi io jo vprašal, čo fe riss meeč-a. Ivanka mu je to potrdila. Hribar j>a jo jc pričel nagovarjati. Ivanka jo svojemu zapeljivcu odločno povedala v obraz, du toga lic bo na,pravila. Hribar jo je niito podrl na tla. pokleknil nanjo in bruhnil: »Naj vso skupaj hudič vzame I«, in r. britvijo zarezal Ivanki v vrnt. Ivanka jc krikiiilu, zločinec ixi je nato še petkrat zarezal dekletu v v rat. Žrtev .sc je obupno branila. Grabila jo z gol imi rokami za zločin-čovo britev, /lofiinoo pa je mesaril kor dalje. Urezal jc obupno so borovo Ivanko v brado in celo v lice. Krepki in žilavi Ivanki so je končno Ic posrečilo, da je vrgla zločinca raz se in vstala, čeprav težko ranjena, tov se mu iztrgala in pobcgmla. V tem času — okoli pol 7 zvečer — jo bila nad ilianskim poljem žc globoka noč, bilo jc leintio ko v rogu. l'o nekaj korakih je Hribar rzg-uibrl vsako s I otl zu Ivanko. žrtev nn hegu. Trudil se jo. da bi jo dohitel, /.tukaj. bil ie ti4lno odločen, da jo umori ni se tako znebi posledic svojega nemoralnega življenj«. Zanašal se jc, du proti njemu sploh ne bo mogoče dobiti nobenih dokazov, in je prav hladnokrvno računuil 7. Ivujikiiio smrtjo. Ni pn računal z žilavostjo Ivanko in јш /. okolnostjo, d« je bila njegova britev topu. Ko se mu jc Ivanka iztrgala, ie hitel za njo. vendar pn v napačno smer. Zakaj Ivanka ni bežala v hrib proti Kravjemu brdu, kjer je doma, temveč nazaj jiroti prvim hišam Ihana. Tako se jo zgodilo, de je zločincev« žrtev tekla v globoki noči proti Ihanu, zločioec sani pa jo jc zasledoval proti Kravjemu brdu. Na begu si je Ivanka zu silo ovita vrat s ounjami. Teli približno tisoč metrov, koilikor so bile prve h4Še Ihana oddaljene od kraja -zločinu, pomenjajo za Ivanko pravi herojski napor. Ubogo dekle s prerezanim sapnikom je bežalo skoro četrt u,rc daleč do gostnilne pri »Fonzilu«, last g. Urbani je. Na vnrnem Gostilničar g. Urbanija, njegova žena in drugi domači so v gostilni pravkar večerjali, ko je pribliitžno ob tričctrl na 7 planila v gostiln iiko sol«) vea okrvavljena žena, i>olj po-ša«ti in stmšiJiii (»odobiia kakor )Ш človeku. Bila jo Ivanka. Odprla je vrat«, stopila sredi gostilne in pozdrevila: >Dober večeri« Takoj druge besede pa so bile: »Dobravski Joltuii me je hotel zakluti!« Urbani je vi so ji seveda takoj nudili prvo pomoč. Ona po je zahtevala neprestano zdravnika. Gostilničar ji ni mogel ua noben d'ruig način pomoči, kakor s twii, da je njegova žena s|>rein.ila krvuvečo Ivaoko prav nu (toskneali takoj obvestiti ljubljansko bolnišnico o/.iro ili nilski li gozdovih, jo bil Urbar že v Ljubljani. V Ljubljani se jc najbrže posvetoval s kakim od-vetnikoni, ki mu je svetoval, naj sam takoj prijavi pol c-iji. Hribar jo nun o strastno sovražil domžalske orožnike in jim ui hotel napraviti »veselja«, tla bi ga oni prijeli. Zato sc je javil ljiibljnn-ki policiji, ki ga jc izročila sodišču. Žrtev v bolnišnici Stanje Ivanko Kavke ic bilo neka j časa zelo nevarno. Zgubila je zelo mnogo krvi iz ran na vratu, na obrazil in na rokuli, vendar pu jo bila ves čas do prihoda v bolnišnico pri zavesti. Ves sapnik jo bil prerezan ter ji jo zrak uhajal iz vrata. Le sreča je b lu. d« zločinec liri svojimi niesarjenju ni ranil Ivanki aorto n« vratu. Zakaj, čc bi bila ta žila ranjena, bi bil« Ivanka seveda takoj mrtva. Tudi goltanoc jc ostal Ivanki nedotaknjen in jo Ivanka mogla ponoči pri Nakrstu piti vodo. V lx>luišnici sc je stanej nekoliko r/.boljšal<> jn jo upali, da bo Ivanka .še ozdravela, čeprav je nevarnost, d« bo zguJvila možnost govor«. Danes poooldue jc orišla Ivanko zaslišal v bolnišnico tudi MKlnijsk« komisija. Obenem ivi jo je prišel obiskat tudi njen 2» letni brat Tono. ki рн m mogel radi obiska in pozno uro mnogo govoriti z njo in je stuno iiozvedel o njenem .stanju ter so nekoliko potola/.en vrnil v Ihan. »Kralj nn Betajnovi« Zločinec. Janez Hribar jo btrodno premožen človek. Njegov« mat' ima posestvo, prav tako fmK on sam. vendar p« se ne bavi .* kmetijstvom ter oddaja svojo zemljo rajo v najem. Nihče no ve natančno, od kod so njegovi težki tisočaki. Janez Hribar je star zločinec. Bil j«; komaj 17 let st«r. ko je izvršil v Ihanu drzen top iu je nekega moža napadel ter ga vrgel v j«rek in težko poškodoval ter g« popolnoma oropal. Tedaj so g« izsledili in bil jo, ob sojem mi 8 let težke ječe. Presedel jc samo 6 let ječe. L. 1910 ined svetovno vojno pa je doživel amnestijo, namreč tako. tla je bil poslan na Ironto. Na Ironti je bil dve leti. Po prevratu ;ni so je vrnil v svoj domači kraj. Tu je pričel s kupčijami. II ie neki okraj jc znan kot eden liajvečjiiih centrov .Slovenije za tihotapstvo s saharinom. Janez Hribar se jo toga posla vneto oprijel, nikdar in nikoli pa ga niso mogle oblasti zasačiti pri tihotapstvu, i Jo I njegovega bogastva — ljudje g« imajo /.a milijonarja — izvira iz njegovih kupčij s sahan'inoni. Drugi vir svojih dobičkov pa si je pridobil s kunci jo s špiritom. In to je. bila nesreča za ves Ihan. Znani ljubljanski zid mu jo dobavljal povprečno po 120 litrov čistega špirita nu teden. Hribar ga je jm v svoji hiilš-i n« Dobravi, 10 lminiut od lliaina. mešal in paca! z vodo ter ta strup prodajal ljudem. Ni imel nc koncesije za gostilno in ne za trgovino. V svoji Ivi Si pa je vzdrževal obojo. Domžalski orožniki so bili od vsega jiočetk« pozorni na njegovo početje. Niso mu pa mogli do živega, zakaj Hribar jo sebi vdano laiko prepariral, da so vsi pred oblastmi izjavljali, kakor d« dobivajo pri Tlriimrju pijačo zastonj. Seveda Hribar ni bul tak, da bi dajal koimi kaj zastonj, temveč so mu morali ljudje pijačo prav. drago plačevati in so bili pri njem vedno zadolženi. Zoper njega pa sc ni upal nihče ničesar crkniti, še celo mladina, komaj šoli odrastla, 16. 17 letni fantiči so se hodili k njcimu zastrupi je vat s špiritom. Vsi so poti legal i vplivu Hribarjevega špirita, samo Hribar nc. Sum ni nikoli okusil žganju, bil vedno trezen, vedno grabežljiv za denarjem, vedno hladno računajoč z vsem im nc strašeč se niti najmanj svojih zločinov. V nekaj lotili so ])o.stali vsi delavci, kočarji. dninarji in drugi nesamostojni ljudje v Ihanu in v bližnjih vaseh popolnoma odvisni od tiobravskega Johunu. Nad temi ljudmi jc imel neomejen vpliv. Sleix> so mu verjeli vsako besedo, slepo sc opujali z njegovim strupom in ee mil slepo pokoravali. Vpliv Dobravskegu Joluina je spominjal na pravo sugestijo, s kuicro jc oibviadovul vse sebi podvržene. Ti revni ljudje so bili pri n.jom zadolženi do kosti, on jja jih jc držal v svoji oblasti kakor |iolip svoic žrtve, jih neprestano izsesaval in grabil sebi vodno večje premoženje. Kakor rečem* jc imel Hribar vse jx>lno znanj z ženskami. Iz teh razmerij se jc rodilo mnogo nezakonskih otrok, z« katere sc seveda ni nič /menil ali ijva jih potita k ni I drugim. Leta 1919. je imol razmerje z dekletom. To dekle se ni hotelo poročiti z drugim niti nii hotelo odstraniti posledic. Neko noč jo je na njenem domu poklical od zunaj zrn en glas — bil je Do-bravskii Johan. Ko je deklo stopilo k oknu. je Hribar ustrelil vanjo, v obraz šibre iz puške. Dekle jc težko ranjeno povedalo orožnikom, kdo jo je ustrelil. Med tem i|w jo jc v bolnišnici obiskal llrilmr sam in vplivati nanjo, da je ffvojo izqxwod preklicala in Hribar je bil zaradi pomanjkanje dokazov oj>roščen. še danes kažejo v Ihanu grob zapeljanega možn. knte-гсчго "mirti je bil vzrok zastrupljen je s Hribar. jeviim špiritom. Ta mož je '/apu«til dve nepfe-skrbljeni »troti. Hribar, čeprav sam brez vsake Izobrazbe, vendar pa nesramno ajnbioiozen, jo hlepel vedno višjo. Pričel sc jc mešati v politiko ia Jo postal glavni politični priganjač. Seznanil se ie celo z voditelji. Pri volitvah |Ni je upt>rabiil zc opisani vpliv nii svoje prlvržente. Početje Ivana Hribarju v Iluinu je bilo tako, d« je le inelo manjkalo in postal bi bil eden prvih magnatov ter veljavnih lj-nd! v domžalški okolici,- Ni izključeno, d« bi ta zločinski tip kduj šc kandidiral, seveda če bi bile še stranke in če ro no bi 11 ribal- s svojimi /ločini, zlasti p« z zločinom nad lvauko Kuvko preveč zaletel. Ril je tudi občinski odbornik. Z arctucijo Janez« Hribarja se jc vos- Ihan globoko oddahnil, čeprav vse sočustvuje /. ubogo njegovo žrtvijo. Celje Proračunska seja celjske mestne občinske uprave. V petek 21. novembra ob 6 zvečer se je vršila seja celjske občinske uprave, ki je trajala vse do pol 12 ponoči in na kateri je bil soglasno sprejel proračun za leto 1931. Po uvodnih formalnostih in odobritvi zapisnika zadnje seje, je mestni župan sporočil, da je predsednik vlade general P. Živkovič brzojavno razrešil g. dr. Antona Ogrizka funkcije podžupana in celjskega mestnega občinskega svetnika ter jc prečilal tozadevno brzojavko. Nato je finančni referent dr. Vrečko v dve urnem referatu razložil celotni mestni proračun za 1. 1931, ki pedvideva za 6,603.9fi7.50 Din potrebščin in sicer: Predvideni primanjkljaj v letu 1930 420.000 Din, ki bo pa najbrž narastel blizu do 700.000 Din, če vojni erar ne bo prav nič plačal na račun najemnine za vojašnicc. Obča mestna uprava 1,112.442 Din, državna polici a lOOOOODin, ulice trgi, kanali mostovi itd. 767.630 Din, mestno oskrb-nišlvo 179.204 Din. oskri :i mest. revežev 228.992 50 Din, zdravstvo 48.400 Din, dobrodehlvo in pro-sveta 259.000 Din, narodno šolslvo, deške in dekliške meščanske šole 514.166 Din, pasivne obresti 1.307.695.07 Din, amort. občin, posojil 277.149.43 Din, pobiran;« občinskih davščin 70.400, prehodni premet, 100.000 Din, hiše in posestva 274,786 Din. gezdno gospodarstvo 111.430 Din, kopal'šče ob Savinji 30.595 Din, parno kopališče 96.300 Din, mestno gledal. 35.050 Din. mestna pokopališča 95 360 Din, mestni ubožni sklad 312 530 Din, meščanske oskrbovalni sklad 129.457.50 Din. Kritja izkazuje v rednem prometu proračun le 3,819.037.27 Din, tako da je treba kriti z izrednimi dohodki (davščine, takse itd.) celih 2,798.950 Din in sicer: 30?tJ obč. doklada na drž. zemljarino da 3900 Din, 30% obč. doklada na drž. zgradarino da 150.000 Din, 30% obč. doklada na občo pridob-nino vrže 270.000 Din, 30% obč. doklada na družbeni davek bo prines la 21.000 Din, 30% obč. doklada na drž. rentnino bo dala 2400 Din, 30% obč. doklada na usluž-benski davek bo nesla 8700 Din; dalje se bodo pobilale nasledn e samostojne obč. doklade: od 4500 hI vina po 1.50 Din od litra bo dalo 675,000 Din, od 350 hI vinskega mošta po 25 par od litra da 8750 Din, od 30C0hl piva po 1 Din od litra da 300.000 Din, od 800 steklenic šampanjca in finih vin po 25 Din od »teiklrnice po T/,o litra da 20.000 Din, od žgan a, ruma, konjaka, špirita, lPkerjev, poslajenega žgan a in ja čjega konjaka pavSalirani znesek po 40.000 Din, od užitnine na meso cd 200 konj po 12 Din od komada, od 2COO govedi po 12 Din t>d komada, od 2500 telet po 7 Din od komada, od 20c0 praiičev po 15 Din od komada, od 150 komadov drobnice po 2 Din od komada, skupno od užitnine na meso 74.200 Din; občinsite takse znašajo 80.000 Din; občinska cestna naklada bo nesla 320 000 Din: občinska davščina na igranje s kartami 10.000 Din; tržne pristojbine naj bi vr$le 115.000 Dm; 8% na cmn. vinar od uradno ugotovi ene čiste najemnine brez 25% eđbitka za vzdrževanje stavbe bo nesel 465.000 Din; 2% kanalska pristojbina, računana enako kot najemninski vinar bo dala 135.000 Din in kon no predvideni dohodek iz zdravstvene doklade naj bi dal 100.000 Din. Za izdajo dotnovnice se plača poleg stroškov za tis.kovine in kolek še 5 Din, za p'i-reditev splošno pristopnih plesnih zabav za 1 dan 100 Din, poleg tega za vsakega godca 5 Din, za torr.fcclo in sploh vsako igro za dobitke 150 Din, za predstave; posebno menažerije za vsak dan po 150 Din, za vsakega psa na leto 100 Din. Proračun predvideva sledeča nova posojala za popravo poslopja okra nega glavarstva, val ar, ceste, kanale, za dodatno posojilo klavnici, za dodatno posojilo novi stavbi »Pri kroni« — skupaj 900,000 Din. Z ozirom na predpis, da se v 1. 1932 ne sme vodarina več pobirati na dosedani način, se sklene nabava vodomerov, ki naij se čimprej nabavijo. Ne pozabite, da se vrši jutri zvečer ob osmih v dvorani Ljudskega doma Krekov večer s dkioptičnira predavanjem o Kreku, ki ga bo govoril g. prof. Ivan Dolenec iz L ubljane. & V četrtek 27. novembra popo'dne bo v hotelu Evropa poskusno kurjenje s Celus pečjo. Vabimo cenj. občinstvo, da se prepriča kako Celus peč greje, kljub temu, da prištedi 50% na kurjavi in delu. Višnja gora Osebne vesti. Naša šola se ije jiomnožil« še И1 eno vzporednico. V prvi ruzred je vstopilo precejšnje število otrok, za en sani razred res malo veliko, in je bila vzporednica potrebna. Kot nov« učna moč je nastavljena učiteljica gospa ZofijH Ilenigsman, ki je dosedaj službovala v Št. Vidu pri Stični. Izroconi so ji naši najmlajši — iskreno pozdravljena 1 Napredujem« na celi črti. Odvetnika smo dobili v naše mesto, v osebi dr. Miroslava Kvasa. Včeraj je odprl svojo pisarno — »pri Vavptu«. Sodni okraj Višnja gora .je ]>recej obširen, Ljubljana an Novo uiesto sta oddaljena in železniške zveze so precej nejn-ikladne — bo imel lep delokrog. Želimo mu lepo karijero! Begunje pri Cerknici Shramb« in rezan les. Tukajšnja industrijalca Meden in Kobi, klub krizi, ki vlada v lesni industriji, nista ustavila obratu na svoji parni žagi. Sedaj gradita v bližini tovarne stavbo, v kateri bo shranjen rezati les. Stavba bo kmalu gotova. Vsekakor je to hvalevredno,' ker si precej domačinov služi tu svoj kruh, ki bi ga drugje ne dobili. Za delom v Francijo. Tudi od nae romajo mladi ljudje v tujino. Domu ne dobo dobrega zaslužita, pa gredo. Frmicija jo sedaj zlata dežel«. Pa vendar bi bilo т.л marsikoga bolje, Če bi ostal doma. Doma se že kako preživi, tujina je pa tujina. Prosvetno društvo prijn-avlja igro , Ml mar in njegova hči«, ki »o jo ie preti ieti igrali. Poroka. Straiiščnr Fr. iz KoiUeka se in no* ročil z gdč. Švigolj. Čestitamo. trajno goreče peči za kurjavo z drvmi so dosegle SVtiOVMI SLOVES zlO kg drv greje eno sobo čez ur Brezplačni cenik pošlje: »Zephur« <1. cL, Suboiica tvoruica peči in eiuajla Varujte se slabih ponaredb. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik &Frltsch, Celje: D.Kakusch; Mar'bor: Pinter & Lcnard Marfhor Trbovlje Danes dne 23. ob pol štirih se v Društvenem domu ponovi nu splošno željo igra Sultanova hči ali dobri vrtnar . BrasSovče Naše pokopališče spada brez dvoma med najlepše v Savinjski dolini. Še v pozni jeseni je vsled lepega vremena iu hvalevrednega truda faranov kakor cvetlični vrt. Pot pa, ki vodi k pokopališču, je ob deževnem vremenu skrajno slaba in bilo bi tudi to hvalevredno, če bi jo pred snegom iu zimo nasuli. Sv. Miklavž pride letos v našo šolo, kakor čii-jemo. Delil bo pridnim in ubogim otrokom. Vstopnice za Narodnega poslanca*: se dobijo v predprodaji v »Zadrugi«-, popoldne pa pri blagajni. Nc pozabite na Slovenca«-. Dobite ga vsako nedeljo v trgovini Kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Koroška Ušlo Veliko se govori o vodovodu na Koroški Beli tu na Javorniktt. Menda se bo prihodnje leto že začel graditi vodovod najprej na Koroški Beli, |>o-teni bodo pa tudi Javorničani postali deležni te sreče čimprej bo mogoče. Vsi pa željno čakamo nn pričetek tega dela, zlasti še naše gospodinje. Priljubljeni naš predavatelj g. prof. .lanko Mlakar nam bo danes popoldne ob pol 4 v društveni dvorani marsikaj povedal, kako je potoval po Sredozemskem morju. Vse predavanje bodo spremljale skioptično slike. Tudi petje ne bo izostalo. Kdor bo to predavanje zamudil, ee bo kesal. OBMOČJE NOVEGA MARIBORSKEGA OKRAJA Z bansko odredbo 'o preureditvi cestnih okrajev v t btnočju Dravske banovine, so se spremenili okoliši dosedanjih okrajnih samouprav, ki jih bo sedaj 23 v celi Dravski banovini. Ta preureditev je posegla zlasti v območje bivše Štajerske, kjer so poslovali do konca leta 1029 samoupravni okrajni za-stopi. V smislu nove odredbe so tudi prizadeti cestni okraji Maribor — Slovenska Bistrica — Sv. Lenart, ki so imeli okoliš bivših okrajnih zastopov. S predmetno odredbo se okraji Maribor, Sv. Lenart in Slovenska Bistrica združijo v en okraj. Tako združen mariborski cestni okraj obsega 178 političnih občin na površju 125.050 ha s 127.756 prebivalcev; k dosedanjemu mariborskemu okraju je prišlo na novo 93 občin s površino 53.157 ha in 40.466 prebivalcev. Cestno omrežje, ki ga bo moral oskrbovati mariborski ekraj, bo obsegalo okrog 350 km ban-skih cest ter onih okrajnih Qest, ki niso bile uvrščene v banske ceste. Kakor doznamo bo novi cestni okraj upravljal novo imenovani cestni odbor, ki bo štel najbrže 15 članov. Vsekakor je želeti, da bi se razširjenemu cestnemu okraju dal večji samoupravni delokrog, kakor je bil dosedaj ter da se da okraju na razpolago dovolj denarnih sredstev in strokovnih moči za veliko in obširno delo, ki ga čaka v severnem obmejnem delu naše države. ŽENAMA JUNAKINJAMA PRIZNANJE IN NAGRADA Dne 8. marca t. I. je .lulijana Serdinšek od Sv. Barbare v Slovenskih goricah v lastni smrtni nevarnosti rešila učenko Marijo Rodošek od Sv. Petra pri Mariboru iz narasle Drave; obe pa je potegnila na breg posestnica Ana Serdinšek. Te dni se junaškima ženama izplača nagrada v znak priznanja za požrtvovalno pomoč bližnjemu v nevarnosti. Naše najprisčneiše čestitke! DOMOV SE VRAČAJO ... Včeraj je potovalo skozi Maribor nazaj v svoje domove okoli 150 naših izseljencev, ki so se spomladi podali v Nemčijo — za kruhom ... Na kolodvoru jih je sprejel šef tukajšnje Borze dela banski svetnik U. G o I o u h. Izseljenci so bili zelo čedno oblečeni ter so imeli na sebi večinoma nove obleke; povprečno je prinesel vsak domov še 500 nemških mark zaslužka. V pretežni večini so se zadovoljivo izražali o svojem bivanju v Nemčiji ler povedali, da pojdejo drugo leto zopet — v tujino, za kruhom. Konjice Teče ini voda in šumlja... »ĆezgorČank — tako pravijo Konjičani tistim, ki prebivajo onstran Konjiškeg ore — hodijo ob nedeljah »čez goro- v Konjioo reševat vinske krize, ln včasih postanejo radi zidane volje. Kdo pa bi ne bil zidane volje, če se zaveda, da dela »za narodov blagor r? Pa je bilo videiti zadnjič mičen prizor na cesti: Stara in pošteno vesela v sredi med mladimi fanii. Venomer jih sili: >Zapojmo tistole...- »Katero?- iNo tistole...« Pa so jo vrezali po dolgem »intomra-njuc Teče mi voda... Ljubi »čezgorčani« I Saj je lepo na svetu, ampak — koncerte rajši doma prirejale, sicer smo Konjičani prisiljeni, da zahtevamo poleg trošarine cd vas še — veselični davek. Tudi naši Nemci so zapazili, da so v Konjicah vulkanska tla. Celo ognjenik so baje že odkrili. Seizmografi eo v zadnjem času zaznamovali že rahle potresne sunke. Najnovejše. Vulkan je izbruhnil pri zadnji občinski seji. Občinska hiša se je močno stresla in dobila velike razpoke. Je resna nevarnost, da se zruši, ker je po najnovejših vesteh vulkanizirano vee Pohorje. Oj ti vulkanska polomija I Jezica prostora novih 120 kabin in omaric za obleke. Skupaj bo potem prostora v kopališču za 470 oseb. Na novo je dodelan tudi prostor za solnčenje. Dunajska cesta, od Ljubljane do nas je en sam jarek Vozovi n avtomobili poskakujejo po cesti ko lutke. Vozniki kolnejo, šoferji se jeze, ljudje zabavljajo — ob kraju ceste pa je nasuta dolga vrsta kupov kamenja, pripravljenega za posipanje. Nihče ne ve, zakaj že ne začno z nasipanjem in z utrjevanjem. Zdaj bi bil pravi čas, zakaj če zapade sneg. po cesti sploh nikamor ne bo mogoče. Radi kupov gramoza je že zdaj cesta čisto ozka. Želimo, da bi cesto takoj začeli posipati ter utrjevati z valjarjem, kakor nam je že nekajkrat bilo obljubljeno. Kat. prosvetno društvo priredi danes popoldne ob 15 v društvenem domu Bevkovo Iridejansko dramo »Kajn». Pt ui Bela sestra. Ptujsko prosvetno društvo nudi danes ob pol 4, pol 7 in pol 9 krasen film »Bela sestra«. Predstavlja nam plemenitega človeka-žen-sko, ki ne obupa nad življenjem. Ne gre v smrt, po toliko prevarah, ampak svoje življenje usmeri v to, da vrši dobra dela in usmiljenje med potrebnimi, Seja občinskega sveta bo v ponedeljek 24. t. m. ob šestih zvečer. Na sciji se bodo obravnavale zanimive stvari. Govorilo se bo o legi novega mostu čez Dravo, o stanovanjih in najemnini. Najvažnejša zadeva bo pa sprejem proračuna za leto 1931. Katarlnln semenj, ki bo ta torek, spada med največje ptujske kupčijske dneve v letu. Dve kolesarski nesreči V soboto se je mudil na domači cesti v Jurjovcu 7-letni posestnikov sin Hernčič Jalkob. Privozil je kolesar. Otroka je podrl na tla, ga povozil in na roki tako ranil, da so ga morali izročili v ptujska bolnišnico. — Ta petek je kot navadno po mesitu raznašal meso 17-letni Polanec Alojizij, mesarski vajenec pri Žila vcu. Da bi deio hitreije opravil, je skočil na kolo. Ob pol 7 zjutraj je po Cesti prihitel drugi kolesar, ki ga vajenec pozna samo po videzu. Zadela sta «e, žrtev je postal Polanec. Sele v bolnici bodo ugotovili nietfovc ooškodbv □ Kulturnim namenom naj služi. Sprožuje se vprašanje mičnega paviljona v mestnem parku, kjer se je doslej nahajala kavarna. Dejstvo je: kavarne v parku ne gredo. Radi tega smo mnenja, da bi bilo zelo umestno, če bi se ti prostori prepustili n. pr. muzeju za galerijo slik ali zgodovinskemu društvu ali slični kulturni ustanovi. Mariborska mestna občina je v poslednjih letih dokazala, da globoko umeva novodobne socialnoskvbstvene naloge občin; prepričani smo, da se bo ta dokaz doprinesel tudi na kulturnem poprišču. □ Novi ulici. Banska uprava je dovolila, da se v smislu svoječasnega sklepa občinskega sveta preimenujeta dve ulici in sicer v i-Ulico 6. oktobra«, in >Gosposvetsko ulico«; predlog mestne občine, da bi se ena izmed ulic preimenovala v ulico tržaških mučenikov, se še nahaja pri banski upravi v Ljubljani. □ V nabito nolni dvorani kina Apolo se je vršilo v petek zvečer v okvirju tukajšnje Ljudske univerze predavanje bivšega vseučiliškega profesorja iz lrkutska dr. Halina o sedanjem stanju v Rusiji; njegova markanlna in zelo poučna izvajanja, '/lasti v kolikor so se nanašala na kruto zatiranje ccrkve so napravila zelo globek vtis in je predavalelj žel zanje živahno odobravanje V3eh navzočih. Tudi ponazorujoče slike so bile zelo lepo izdelane ter poučne. □ Valeskinijev proces zaključen. — Dne 13. septembra je bil pred mariborskim senatom petorice obsojen strojevodja Ivan Valeskini na 8 let in en mesec, robije in trajno izgubo časinih pravic, ker je dne 29. nikja t. J. ustreli! bivšega avstrijskega vpokojenega brigadnega generala Emila Strandllscha na Koroški cesli 99. Valeskini je po svojem zastopniku vložil priziv, kateremu pa ape-lacijsko sodišče ni ugodilo. П Posestne izpremembe. Anton in Marija Reistuan sta kupila od Alojzija in Roze Vidmar hišo v Dušanovi ulici 7 za 72.850 Din. — Vekoslav lle-ričko je kupil od Franca in Marije Kosi parcelo v Grajskih vratih za 23.000 Din, Karol in Katarina Spes pa od Florjana Kocjana parcelo ob Beograjski ulici za 44.490 Din. П Skrivnosten umor pred 21 leti pred mariborskim velikim senatom. V torek se vrši ebnovljena razprava proti 59 letnemu posestniku Antonu Kozjaku iz Kaple, ki je obtožen hudodelstva najetega zavralnega umora, izvršenega nad njegovim bratom Andrejem dne 30. septembra 1909 v Kapli. Zadevna razprava proti Antonu Kozjaku in soobtožencu tesarju Ivanu Pressnitzu se je vršila v dnevih 18., 19. in 20. decembra 1928 pred mariborsko poreto; na podlagi krivdoreka porotnikov sta bila Kozjak in Pressnitz obsojena v smrt na vešalih, aprila 1929 pa pomiloščena in sicer Kozjak na 20 let težke ječe, Pressnitz pa na 15 let. Dne 8. novembra 1929 pa je v tukajšnji moški kaznilnici Pressnilz umrl, nakar je Kozjak vložil prošnjo zn obnevo procesa, ki ji je višje deželno sodišče v Ljubljani ugodilo. Torkovo obravnavo votli sodni svetnik dr. Lešnik, obtožbo pa zastopa državni pravdnik dr. Ilojnik. Za omenjeno razpravo je med Mariborčani opaziti precejšnje zanimanje; trajala bo predvidoma tri dni. K obravnavi je vabljenih okoli 50 prič: prečitale pa se bodo izpovedbe preko 100 prič, od katerih so nekatere že umrle. □ Šetpeterčani dobijo duplcški brod. Dosedanji dupleški brod bodo te dni demontirali in ga spravili k Sv. Petru, kjer bo služil tovornemu in osebnemu prometu med Št. Petrom in Zrkovcanti. □ Cirkus »Kludsk>« prihaja. Prihod znanega cirkusa se napoveduje za čas od 5. do 10. decembra; utaboril se bo na malem vojaškem vežba-lišču ob Magdalenskem parku. □ Na trgu je bilo včeraj veliko vsakovrstnega blaga. Kmetje so pripeljali tri vozove sadja, 32 vozov krompirja, 4 vozove čebule in 20 voz zelja. Sla-ninarjev je bilo 70; pripeljali so 190 zaklanih svinj. Nn perutninarskein trgu: 58 kokoši, 1276 piščancev-. 48 rac, 46 gosi in 59 puranov. Prodajali so — kokoši po 30 do 40, piSčance 30—70, race 40—45, gosi po 60—80 in purane po 50—110 Din. Zopet: uboj... Včeraj se je pred mariborskim senatom trojice vršila obravnava proti delavcu Martinu Ploju, ker je dne 23. septembra t 1. v Ko-privniku zaklal s kuhinjskim nožem posestnika Jurija Zavernlka radi tega, ker mu je Zavernik za-brani! klatiti se po njegovem posestvu, ker je hodeč preko njiv delal škodo. 23. septembra so pri če-povih, Zavorni kovih sorodnikih prešali. Ploj je ne-imvabljcn prišel k Cepovim; ko rh je Zavernik ugledal, ga je pozval naj gre spat, česar pa Ploj ni Hotel storiti. Zavernik je vzel palico io šel iz preše. Kako se je bilo natančno zunaj zgodilo, ne ve nikdo. Dejstvo je v sntielu Plojevega priznanja, dn js potegnil iz škornja desne noge dolg kuhinjski nož in zamahnil dvakrat proli Zaverniku, nakar je vrgel nož v Pesnico ter zbežal. Radi notranje izkrvavitvo je v nekaj minutah nastopila Zavernikova smrt. Prva ranitev je bila v smislu izpovedb izvedencev radi preseka prsnega koša absolutno smrtna, ker je segla prav do pljuč. Ploj priznava dejanje; taji pa, da bi ravnal v namenu, usmrtiti Jurija Zavernlka; zatrjuje, da je radi zavžitega alkohola bil razburjen in da je v tein stanju izvršil dejanje. — Razpravo je vodil sodni svetnik Lenart; Kolšek in Ažntan pri-sednika. Obtožbo jc zastopal drž. pravdnik dr. Hoj-nik. Ploj je bil obsojen na pet let robije in pot let izgube častnih pravic. □ Bog daj srečo. V baziliki Matere Milosti se poročita danes Mihael Granda, uradnik pri banski upravi v Ljubljani, ter gdč. Štefanija Albert, hčerki postajenačeluika v Račjem. Novoporočen-cema naše naj iskrene jše čestitke! □ Tečaje za vežbanje v damsko Irizerski stroki otvori brivski salon Fettich-Frankheim. Več glej v inseratnem delu. □ Priporočamo! čaj nove žetve in bogato zalogo daril za Miklavža ter obeske za božično drevo. Prvovrstno sveže blago — solidne cene in točna postrežba. — Jaš in Lesjak, Maribor. □ Za mokro vreme samo KARO-ČEVLJE Maribor. Koroška 19. □ Sliko za legitimacije izdeluje lepo in ceneno foto Japeli. Gosposka 28. □ Trenchcoati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše, čez 300 vrst krzna, kakor ludi vso ma-nufakturno blago na obroke, L. O r n i k , Maribor, Koroška 9. Mariborska okolica V Metavi pri Št. Petru je preminul v starosti 68 let ugledni ter obče spoštovani posestnik J. I Kavčič; blagi pokojnik je bal tudi občinski odbornik. Svoje otroike je vse lepo vzgojil; ena izmed I hčerk je šolska sestra. Umrl je iznenada, ko je j delal na polju. Včeraj so ga ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in Zinancev polkopali na Gorci Plemenitemu pokojniku blag spomin, sorodnikom naše najgloblje sožalje. Živina je pohodila na polju pri oranju 10-lel-nega viničarjevega sina Filipa Jurgeca iz Zg. Ja-kobskega dola; deček je namreč pri oranju gonil živino, pri tem pa mu je spodrsnilo, da je padel in prišel pod vprežena vola, ki sta ga pohodila ter mu fiolcmila levo ključnico. Ubogega fanta so prepe-jali v splošno bolnišnico v Mariboru. Kamničani bomo imeli danes popoldne ob treh priliko, da se razvedrimo in pozabavamo ob pravljični komediji »KraLjična z mrtvim srcem«, ki jo priredi katoliško izobraževalno društvo. Režija je v lokah g. Eichmeistra, člana mariborskega Ljudskega odra. Danes teden ni bilo namreč z elektriko še vse v redu, zato se tudi igra ni mogla vršiti. Pridite! Št. Janž na Dravskem polju. Tombola v prid •pcmenika v vojni padlih vojakov je dobro uspela. Glavne dobitke so večinoma dobili domačini, nekaj pa je šlo tudi v sosedne kraje. Vse v redu. Žal pa se je ludi topot ponovila tista stara zgodba o plesu, vpiti/u m kaljenju nočnega miru. Žal ... V Račjem sc je ponesrečila s kolesom 18-let-na posestnikova hčerka Ivana Lenard iz Straž-go.ncev; trčila je skupaj z drugo kolesarko in za-dobila pri padcu take poškodbe na levi roki, da je morala iskaiti zdravniške pomoči v mariborski splošni bolnišnici. Na tezenskem kolodvoru ie vzel dne 15. avg. t. 1. Herman T., delavec iz Peker, upravi drž. žel. vez drv. S tem je zakrivil zločinstvo tatvine in se je zagovarjal včeraj pred mariborskim senatom. — Obtoženec je bil otbsoien na 1 mesec stroge?'.; zapora, pogojno 2 leti. V Krčcvini ie 49-letna Ivana B. v času od 27. ian. do 20. jul. t. I. vzela zakoncema Francu in Mariji Pevalec iz jediine shrambe in zaprte drvarnice raznih jestvin in drv v skupni vrednosti 1000 dinarjev. Včeraj se je zagovarjala pred mariborskim senatom radi zločinstva tatvine. — Razprava proti ohtoženki se je v svrho zaslišanja nadaljnih prič preložila. Pri poroki Stanislava Logar in Jožefe Per-šen so svati darovali za zastavo Marijine družbe Iroburšike cerkve 100 Din. Bog plačaj! Gornja Radgona Ok . jai cestni odbor jc sestavil proračun za 1. 1931, ki je med uradnimi urami interesentom na vpogled in to v času od 19. nov. do 3. dec. t. 1. — Potrebščine znašaijo 1,183.305.16 Din, dohodki znašajo 728.857.28 Din, primanjkljaj 454.3474.88 Din se bo kril z 34% doklado na neposredne državne davke. Za nove gradbe in preureditve je predvideno v proračunu 760.000 Din, za vzdrževanje že obstoječih cest 304.C00 Din, za subvencije občinam za vzdrževanje občinskih cest 34.350 Din, za pomožno osebje 62.600 Din, — Znesek 760.000 Din namenjen za nove gradbe in preureditve se bo porabil in sicer za gradbo nove ceste Gornja Rad-gona-Lcmanoši-Sv. Benedikt 400.000 Din ter za preureditev ceste v občini Slatina-Radenci 360.000 Din. Cesta se bo namreč tukaj v razdalji enega kilometra, ki gre skozi zdravilišče, asfaltirala. Uprava zdravilišča prispeva za to preureditev eno tretjino vseh strošfkov, kar je že v proračunu upoštevano. Z dnem 31. dec. t. 1. se bo Okrajni cestni odbor ukinil ter združil z Okrajnim cestnim odborom v Ljutomeru. Če bo to v korist okraja in sploš-nosti, bo pokazala bodočnost. Priporočali pa bi, z ozirom na to, ker je delokrog tukajšnjega cestnega odbora obširnejši kakor ljutomerskega, da se v smislu tozadevne odredbe z dne 14. nov. 1930 čl. 10 določi v Gornji Radgoni vsaj sedež za načclniJtovega namestnika, kateremu naj se da primeren delokrog. Cestnemu odboru bo to le v korist ter bo tudi prihranil na stroških za razne komisije itd. Vse eno ie, ali je posoda emaiitrana ali ne, nova ali stara, malo ali zelo zamazana, kajti zadostuje, da jo z malo Vima na vlažni krpi drgnete, pa sc bo takoj izgubila tudi največja nesnaga. Vim ie Vaš najboljši pomagač pri snaženju. Današnja evangeljska misel (Zadnja pobinkoštna nedelja.) Vprašali so ga: Učenik. kdaj se bo lo zgodilo? Jezus jim reče: Glejle. da vas kdo ne premoli. Mnogo jih bo namreč prišlo z mojim imenom in bodo govorili: Ju: sem Kristus in bodo mnoge premotili. Sikar jim ne sledile! (Ml 24. — M k 13. — Lk 21.) Kristus je napovedal učencem razdejanje templja in konec sveta. Boječe sprašujejo apostoli: Ako se bodo take grozote godile s svetiščem, z Jeruzalemom, s celini svetom, kaj bo z nami? Učenikov odgcvor ima ta smisel: Pride dan. ko bodo tudi nad tiste, ki jili Bog ljubi, prišle strašne nevihte. Hudobnim bo dana moč, da bodo nad dobrimi razlili svojo zlobo in sovraštvo. Zvestoba, ki je bila Bogu obljubljena, bo morala prestati ostro preizkušnjo. Božji Sin bo hotel vedeti, kako daleč pojdo njihova cuječnost, vera in njihov pogum. K pričevanju besede in del bo Ireba dodati še pričevanjo krvi. Nič jint ne bo prihranjenega: boj proti zatiralcem svobode vesti, boj proti lažni modrosti, proli slabim zgledom, proti ki so postale paganske —. vse to čaka Kristusu zveste učence. Toda končna zntaga pripade božji pravičnosti, ki bo udarila hudobne. Tedaj bodo pravični našli mir in zveličanje. Zato se ničesar ni treba bati. Pogumno je treba zreti v bodočnost. V mirnem zaupanju v Boga naj Kristusovi učenci utrdijo svojo dušo. — Vedno in povsod ima evangelij svoje nasprotnike. Kakor za prve učence, je tudi za nas zveličanje delo in sad potrpežljivosti Plačilo, ki je cd Boga obljubljeno zvestim, je pa vredno ц-seli bojev in vseh najiorov. Naj nas bodri misel, da je povsod, kjerkoli moramo delali in trpeti, z nami Bog. On sam nam je tako zagotovil. In če je On naš} moč in naša luč, Česa naj bi se bali? — Kamnih V ponedeljek 24. t. m. bo zopet živahno življenje v »Kamniškem domu«. Nastopil bo naš pri-j ljubljen predavatelj g. prof. Janko Mlakar, ki bo j popisal svojo vožnjo po morju v Sveto deželo ir , Egipt. Začetek ob 8 zvečer. I Središče ob Dravi Med tednom. Smrtno se je ponesrečil tesarski mojster K o v a č i č Ignacij. Pomagal je pri delu v Klemenčičevi hiši v Središču. Tako je šel tudi v četrtek na podstrešje po koruzo. Nazaj grede je na vrhu stopnic neprevidno stopil. Zmanjkala mu jc trdna podlaga in je omahnil ter padel z glavo navzdol na pod v veži. Pri tem jc zadobil smrtne poškodbe, da je žc čez pol ure podlegel. Bil je vses-kezi vzoren in dober mož. Prizadetim naše iskreno sožalje. — V tem tednu je bila pokopana tudi zasebnica Pintarič Marija. Naj > miru počivata! Drevi ob sedmih uprizore v Društvenem domu člani Ljudskega odra Meškovo igro »Na smrt obsojeni«, ki prikazuje narodno borbo koroških Slovencev v že predvojnih časih. Vstopnina običajna. Mohorjeve knjige so tlollc. Dobite jih v žup-nišču. Poleg poštnine odnosno tovorninc ne zabite na prostovoljni dar za Prekmurje in Slovence, bivajoče izven me.j naše domovine. Vsaka malenkost se hvaležno sprčjme. Samo 2 Din stane nedeljski »Siavenec«, ki ga dobite že ob 8 zjutraj pri trgovcu g. Ivanu Me-kelu. Pridno segajte po njem. JVovo mesto Drugič več pažnje. V četrtek popoldne je mestni vodovodni inštalater naekrat zopet ?aprl mestni vodovod radi poravila. Večino prebivalstva no obvestili, dn si je lahko pravočasno preskrbe! ovodo toda pcpolnoma so pozabili na bolnišnice, ki so radi tega ostale vso noč brez vode, kar je bilo tem hujše, ker niso imele nič vode v rezervi in tako niso mogli ubogim trpečim bolnikom dati vode. Kdor je po mestu razglašal, da se bo vodovod zaprl, bi se bil pač moral v prvi vrsti potruditi, da bi o tem obvestil bolnišnicc. — Drugič prosimo več pažnje! »Trojčki« je naslov veseloigri v 3 dejanjih, ki jo uprizori danes tukajinie Kal. društvo rokodelskih pomočnikov v svojem domu ob 8 zvečer. — Igro režira g. prof. Potokar, kar jamči za dober potek igr* Cerklje Občuteu davek jc banovinska taksa na živinske polne liste, kajti v dobi treh mesecev je naše županstvo naročilo za vee kol 12.000 Din teh znam-ltic. Iz tega sledi, da ljudje hodijo dokaj na sejme in da so znamkice precej drage. Zgodilo ee je že, da je gospodar, ki je svoje mlade prešičke moral ponovno peljati nn sejem, enega prešička dal samo za znamkice. Naš občinski lov letos ni šel na dražbo, ker je občinski odbor privolil v podaljšanje zakupnine prejšnjemu zakupniku. To je v redu! Ker jc pa banska taksa tudi tu precej velika, občine sedaj ne bedo dobivale za love kaj prida. Od občinskega lova bi morala pred vsem občina imeti dohodek, potem šele drugi. iti m» Trztc Pretekli teden smo imeli kar dva |iogreba. k', sla bila žalostna eden bolj kol drugi. Mlada žena Marija Markovič, stara komaj 30 lel. zapušča težko prizadetega moža in enega otroka, ki bo moral rasti brez gorke materinske ljubezni. Tiho in srečno je živela, pa zavralna bolezen jo je napravila mučenico prav do smrti. — Karel Globočnik, posestnik in tovarnar, v najlepši moški dobi je bil. sredi najplodonosnejšega dela, ko mu je nenadoma smrt prekrižala načrte, ženi vzela nadvse dobrega moža in štirim majhnim otrokom skrbnega in ljubečega očeta. Bil je mož poštenjak, zato ga ni imel neprijatelja v svojem življenju, kar jc pokazal tudi veličasten pogreb. Dobrega in velikodušnega ^гса je bil tako do svojih delavccv kakor do vseh, ki so se v potrebah obračali do njega iu kot lakega sc- gn spominjamo na' ioni mestu tudi mi. -• Namesto venca pokojniku je g. svetnik Josip Pollak naklonil 500 Din Vincencijevi konferenci za triiSke reveže. OlMjzarjamo Se enkrat, da bo drevi ob 8 v i Našem Domu-:, velika Sliakespenre-jeva igra Beneški trgovec«, ki sc ponovi danes teden ob isti uri v uro-slavo narodnega zedinjenja KULTURNI OBZORNIKI Letošnje Mohorjeve knjige Koledar na leto 11)31. Kako naj začnem o toj čudoviti knjigi? To je cel vrt pestrega cvetja, (o je cel leksikon, vade-mekum, informator za vse, novičar, letopisec, revija, prosvetni vestnik in reklama. Vse je koledar in za vse. Če bi kje prodajali tako knjigo, bi z veseljem dal samo zanjo 20 Din, celo dvakrat, če bi bilo treba. Torej je vseh i>et drugih knjig za za-stonjski nameček? l'a reci. da ni dobro postati član Mohorja? Da se zuvedemo, o čem vse piše Koledar, si malo razdelimo vsebino. Kalendarij z imeni svetnikov hoče biti svetovalec za vsak čas leta, saj je še vedno koledar tisti, v katerem iščejo ime za novorojencu. To velja za naprej. Za nazaj pa hoče 1 »oslali Mohorjev Koledar vedno bogatejši zgodovinski vir, priča našega življenja, spomenik naših ljudi in kronika našega domačega življenju. Zalo poroča: o evharističneni in misijonskem kongresu, prinaša razgled po svetu, čuda zanimiv in podroben letopis, poroča o umrlih, o proslavah in jubilejih do podrobnosti, o potresih, |H>žarih in nezgodah, postavlja v -»smrtni žetvi< spomenik premnogim našim rajnkim bratom, bavi se s slovesom nadškofa dr. Jegliča in Karlinovo BOletnico. Prinaša tudi praktične razpravice iz gospodarskega življenja: Za povzdigo kmečkega gospodarstva, kjer Anton Oblak obdeluje naše krvaveče kmečko vprašanje, ni pozabil gospodi nj in ne sejmov, ne [loštiiih pristojbin in tudi ne diplomatskih predstavništev, kar je letos nekaj novega. Velik del Koledarja je posvečen prosveti, saj je to eden glavnih namenov Mohorjeve družbe! Že Kolednik sam li posveti globoko v naše klaverno življenje. Načelna tn poljudna razprava o športu je bila tudi na tem mestu krvavo potrebna, članek o prosvetnih domovih — saj meni se je tako godilo — odpre velikansko kulturno delo iii ogromni pomen naših prosvetnih institucij in razmotava njihove najaktualnejše probleme. Nazoren je Kranjčev članek o državah sveta, za preproste ljudi zelo dobrodošel — saj beremo vsak dan liste in vendar ne znamo nič zemljepisa! Iz našega državnega življenja prinaša Koledar Dolenčev izvrsten in sila poljuden članek o novem kazenskem zakoniku, ki celo zakona o pretepačih ne pozabi, pouči nas o novi upravni razdelitvi Jugoslavije. Iz našega slovenskega življenja pa je toliko, da moraš priznati, da vrši samo Mohorjev Koledar dobršen del narodne iu socialne vzgoje. Zgodovina koroškega plebiscita je dober in mirno pisan uvod v Pregljeve Umreti nočejo. Taki članki so dobri buditelji narodne zavest., ki je imamo tako premalo. Tudi vse povcstice so kljub svoji čudni preprostosti vedno en in isti simbol — simbol slovenske zemlje in njene usode. Magajnova Črtica je odkrita. Galjot je vozil galejiro Lee Fa-turjeve pa v zgodovinski obleki prav tako bolestno izkriči našo bolečino ob Jadranu. Pa Mož na kameli Antona Komarja nI le indijska dolgočasnica, ampak naša lastna povestnica in lekcija za nas vse. Tudi Po pamet teko je opomin k velikemu, modremu delu za domovino, človek, vzemi in razumi! Pa misli, misli! Te na videz tako nedolžne povcstice nas že vedejo v naša socialna vprašanja. S temi se na svojevrstni zdravo-realni način bavi Kolednik, ki uči naše ljudi o izseljeniški noriji. o begu v varljiva mesta, o rastoči poplavi matarijn-lizma v masi, o zapravljanju, pa tudi o ceni grude, domačijo na deželi. Z najbolj nevarno našo rano pa se trudi Bogdan Kozak v članku: Kar hočeš: srečo ali nesrečo, ki naj bi ga vsak Slovenec trikrat pre-gruntal. To je samo pregled! Čudim se, da je sploh mogoče lako zadeti žive potrebe naših dni in ljudi. Saj ni vprašanja, ki se ga ne bi Koledar dotaknil. Ni samo kronist, ampak tudi voditelj, učitelj hoče biti Koledar. Idejne vsebine ne bi bilo mogoče izčrpati v tem kratkem poročilu. Odpri, kjer hočeš, pa te bo branje priklenilo, o najtežjih vprašanjih moderne človeške družbe se poučiš na preprost način. Koledar je dokaz, kako se da vse po domače. a tehlno povedali. Saj je n. pr. samo razprava o družini celo torišče vseh modernih naziranj o družbi in obenem njihova kritika. Tu najdeš odgovor, odkod beda, pokvarjenost, socialne bolezni, beg z dežele, propad kmečkega sloja in nravni propad delavstva in vse druge resne nevarnosti za zdrav narod. Ta razprava se mi zdi poleg Koled-niktt najbolj važna in upravičena. Ogromna je vsebina Koledarja. Zato treba poudariti to veliko skrbnost uredništva, da tako vestno zbira celo leto podatke in članke o naših najvažnejših rečeh. Saj tega gradiva nt mogoče spra-_ viti v par lednih vkup. vidiš takoj, da je Io trud celega leta. Da ini3ino moža, ki hi nam vsako leto dal tak koledar in bi drugega nič nc storil, velik mož bi bil. Pri tako obširnem in vsestranskem svetu, kakor ga nudi naš Koledar, je pa tudi nemogoče, da bi se ne vrinilo par pomot. So lo v letopisu, redke in nebistvene, im zgodovinski zanesljivosti zato Koledar ne zgubi ničesar. Glede kaleudarijn samega bi pa želel, dn bi ločili lieznpovedane praznike od zapovedanih tudi po tisku, ker tu ljudstvo še vedno ni dovolj poučeno. Tudi prazniki, ki padejo za ljudstvo nn nedeljo, naj bi bili dovolj poudarjeni, n. pr. prnznik Svete Družine, ki je vendar zlasti danes tako socialno važen, ki ga pa n. pr. letošnji Misijonski koledar niti ne omenja ne! V Mobor-jeveni }'■ tudi angelska nedelja letos ušla. Ali bi no bilo dobro primemo poudariti sopraznike, ki jih nnšfc ljudstvo po kmetih še Vedno hoče imeti in jih porabi zu posebne prošnje (zoper požar, črva, povodenj, grče itd.). V leni je gotovo tudi kos naše versko domačnosti, ki nam mora biti ko verska in liaridna svetinja dragocena. Med članki bi /Л1с1 prihodnjič besedo o filmu, turizmu, spet o jzsoljeniškem viprašanu, nadaljujejo ne] se šo vesli o našem prosvetnem gibanju ild. Tako bo Koledar stalno zajemal vse nase življenje. Klen jezik Koledurjevih prispevkov me prepričuje o gibnosti in svožosti našega jezika, zato ga posebej omenjani. Tako nam je KoledHr v vsem zrcalo, vodnik in učitelj. To jc uiodru knjiga slovenske zemlje. Velika priča naše kulturo, naših naporov za versko, prosvetno in državljansko vzgojo katoliških Slovencev. Pa tudi dokaz, kako važno kulturno misijo vrši pri nas Mohorjeva družba. Veseli smo ga, čeprav ni izšel v novi, napovedani opremi. Veseli ludi zaradi pregledno statistike, ki je nekako izpraSevanje vesli za našo versko-pro-svelno gorečnost. Koledar zasluži, da se naša katoliška akcija z vso žilnvostjo zavzame za Mohorjevo družlio. Uvnžujmo vedno geslo družbe, ki ga čitate v Koledarju {str. 3?): s Naj bi bilo članstvo nekakšen izraz zvestobe do vere naših očelov in ljubezni do materinega jezika. Boga in prosveto |e dajala Cerkev v»dno in ju daio šc danes — ludi oo Mohorju! Franz 1Veriel: Das Reich Gottes in Bohmen (Die Tragikiie eines Ftlhrors. — Paul Zsolnay Ver-lag, Berlin-Wien.) Pot Franza Werfla vodi nedvomno v najvišje kroge književnega ustvarjanja. Nemec ln Čeh, Žid po rodu in že davno katolik ix» prepričanju, najnevarnejši tekmec Thomasu Mannu lani za Noblovo nagrado, je Werfel kot pesnik, pisatelj in dramatik danes za nemški slovstveni svet tisti planet, od katerega dobiva največ svetlobe. V prostem in mojstrskem oblikovanju svo'o snovi prekaša Werfel veliko večino svojih najboljših sodobnikov ln ako bi hotel povedati primero zanj, bi druge zlepa ne našel razen Paula Cluudela, s to razliko, da je Claudel samo j>esuik in dramatik, VVerfel pu vrhu lega še novelist in romanopisec. Sta pa oba iz enako žlahtne kovine. Ni se še poleglo navdušenje, s katerim je sprejel ves svet Werflov ogromni roman sBurbura oder die FrCnimigkejt-, niso še nehali zatrjevati naj-odličnejši kritiki vseh narodov, da so prečitnli epo-halno delo, ki mu po strukturi in po izvedbi ni primera v sodobnem slovstvu, niso se še posušile v tisku resne besede resnih mož, o WerIlovi geni-jalnosti — dandanašnji se rosni ljudje takih izrazov zelo radi ogibajo, ker so so jih neresni polastili in sprejeli v svojo frazeologijo — ko nam je dal plodovitl pisatelj že novo delo, topot dramo z naslovom: »Dag Reich Gottes in Bohmen«. Pred to smo poznali in v svetlem spominu hranili poleg prvih poskusov: Der Spiegelniensch: in >Bocksgeeang<-, dozorelo in vse žlahtne elemente Werflove darovilosti harmonično odsevajočo dramo »Paullis unter den Juden-. Že v njegovih zgodnjih pesmih, ki jih je povezal v zbirke »Einander« iili pa -*Wir sind-r, je v grobem (ali pretenkem) bila zarisana fizionomijn moža, ki gu danes poznamo. Dejal bi, da je vse njegovo delo napol s silo zatrt krik ]>olapljujočega se, za iioslednjo resnico in pravico, za poslednje spoznanje obupno borečegu se trpina — razklaue-ga in neusmiljeno v dve smeri trgaječega se, v enoto hrepeiiečegu človeka: meso in duh. Kakor evel je slar ta konflikt in vendar jc v VVerflu našel oblikovalca, ki mu je odkril nešteto novih in neznanih obrazov. Našel je oblikovalca, ki je sam v sebi zrel in zmožen postavili v svoje delo polnost — to se pravi, da v njeni ne zaslediš nceadelane špranje, izkrivljenega ali nepotrebnega ali nemogočega giba. Marveč je sleherna beseda, sleherna misel, sleherni korak živ in brezhiben izraz organa v nujno določeni funkcioneliiosti organizma, ki je v svoji visoki in popolni strukturi vreden našega neomejenega občudovanja. Das Reich Gottes in Bohmen.« Tragedijo voditelja je imenoval NVerfel svojo najnovejšo dramo. To je tragedija velikega Prekopa, llusovega naslednika, s katerim je husitsko gibanje na Češkem doživelo svoj največji razmah in svojo propast. Tragedija Človeka, ki je v sebi poosebljal idejo hu-eilstva, ki je imel neomajno vero in neomajno moč, ki se je branil laži, častihlepja in sijaja, a je svojo oblast in svoje Častihlepje nazaduje vendarle odkril in ob tej zavesti propad el. Tragedijo moža, ki ;e izkusil prevaro in maščevanje in ki mu jo oslala ena sama ljubezen na svelu za zmerom poplačana — ljubezen do matere, ki jo ni mogel prepričali o Ilusovem nauku, n ji tudi s svojim od-padništvom od vere ni mogel iztrgati materinske ljubezni iz srca. Tragedija duhovna, ki je svoje odpadništvo poplačal s spoznanjem, da rodi odpad-11 išlvO nova odpadnišlva ... A kdo bi našteval vso lenke in liuiogolike, kakor v kristalu na vse strani eno samo obličje kažoče fragmente, sestavne dele veliko tragedije! fgra je razdeljena lta Iri dele in na innoge drobce, ki mečejo žarko luč na osrednje dejanje. Pretresljiva je igra obeh voditeljev — Prokopa in kardinala Juliana Čeearinija — dveh enako močnih, a na različno čvrstih temeljili stoječih. Začetek igre nam kaže zmagoslavje Prokopovo in raz-lepetio armado kardinala, du, celo Juliana preoblečenega kot duhovnu Angola, ki se pcibliža Pro-kopu, da bi ga od blizu spoznal. Središče je — kakor v harmonični arhitektonski stavbi — koncil v Bttselu, na katerem sta Prokop in Juliaii enaka, pripravljena doseči .-»porazum. A že na koncilu se izkaže, da Prokop ne more odstopiti niti zn las, sicer bi se temelj njegove vere zrušil. Odloči se, da hoče vztrajati, z orožjem v roki, ki ga nikoli prej ni hotel imeti, in tedaj se začne obupna borba, izdujstvo, poslednji dvig in poslednji, smrtni padec. Sleherna figura je v igri popolnoma izdelana, živa in vkomponirena v celoto s toliko delikat-iiostjo in gotovostjo, knkor v redko katerem odrskem delu. Kurakterizaoija posameznikov je vredna najbolj izkušenih tvorcev karakterjev. Prizori, nekateri učinkoviti lako, da bi smeli stali oh strani RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA RADIO . kot si ga želite namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni Naša REKLAMNA PRODAJA, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: etektorsklh aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, 1 ki so za poslušanje potrebue, za naplačilo Din 80'— ter petkratno mesečno plačilo po.....Din 45'— noelektronskih aoaratov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim materijalom ter eno slušalko, za naplačilo Din 100"— ter osemkratno mesečno plačilo po Din 75*— roelektronskih aparatov „Reinartz", kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 240'— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180'— tlrielektronskih aparatov „Reinartz" z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Araplion AC 27 ter antenskim materijalom za naplačilo Din 380'- ter dvanajstkralno mesečno plačilo po Din 280'- Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat LJubljana MikloSiEava c. 5 Kadi® Ljubljana Maribor Aleksandrove 44 najbolj učinkovitih prizorov iz Shakespearea, so razvrščeni z najstrožjo skopoetjo v porabi sredstev. Izklesanost vsakega detajla pa je enako dovršena kakor vsa gradba kot celota. Človeška slabost, človeška hudobnost in človeška veličina — v neprestanem, odkritem in podtalnem snovanju in medsebojni borbi; brezipomemb-nost, ki določa usodo in usoda, ki se uklanja malenkosti. Nepozabne so figure pretkanega Ulricha grofa Rosenberga ter shakespearskega grofa Slern-berga; viteza in husilskega bona Pri bila Klena ua, ki ne more v sebi zatajiti plemiške krvi ter Prekopu izneveri ženo; zvestega Čapeka in maščevalnega Tvaroha; Prokopove matere. Burgtheater bo v najkrajšem času dal krstno predstavo toga novega Werflovega dela. s.š. Razveseljivo deistvo Zares razveseljivo je dejstvo, da je kljub mnogim težkočam. kljub veliki splošni gospodarski krizi, opaziti neiiadejano velik uspeh založniške akcije »Jugoslovanske knjigarne«. Dnevno se kopičijo naročilnice in vsak dun bolj se izoblikuje ogromno podjetje, ki je na našem knjižnem trgu edinstveno po svoji obselnosti. 0 božiču izide šest knjig: Felix Tiinniermans: »Župnik iz cvetočegu vinograda« ter Francois Man-riac: »Gobavca je poljubila« (oboje v »Leposlovni knjižnici«:, ki volja v platno vezana Din 15 nu mesec, kartonirana l)in 12.50); Viktor Huro: »Leto strahote 1703« (v »Ljudski knjižnici«, ki velja v platno vezana Din 12 na mesec); Ivan Prenclj: »Magister Anton« (v »Zbirki domačih pisateljev«, ki velja v platno vezana Din 10 na mesec); Jon Svensson: »Prigode malega Nonnijn« (v »Zbirki mladinskih spisov«, ki velja v platno vezana Din 8 na mesec) in France Veber: »Sv. Avguštin« (v zbirki »Kosmos«, ki velja v plaluo vezana Din 10 na mesec). Kdor želi dohiti knjige o božiču, naj se nemudoma prijavi za naročnika, sicer bo knjigarni v zadnjem hipu težko razposlati knjige pravočasno z ozirom iin ogromno delo, ki je pred prazniki. Kdor želi naročilnico ali prospekt, nnj piše »Jugoslovanski knjigarni" v Ljubljani ali pa »Tiskarni sv. Cirila« v Mariboru, ki sprejema naročnike iz lavantinskc škofije. La peinture serbe du Моуеп - age Pravkar je izšla pomembna knjiga dr. Vladimira Petkovićtt z zgoraj navedenim naslovom. Dr. VI. Pelkovič je danes eden najbolj znanih srbskih umetnostnih zgodovinarjev in zelo produktiven. Mnogo je pisal o srbski srednjeveški umetnosti. Pri tej priliki naj omenim le njegove prikupne in dobro pisane monografije o srbskih samostanih: Slu-denica, Žiča, Ravnnica in Kalenič. Mnogo je pisal v francoščini (študije: L'art dalmalo du inovon — age, La niort de la reine Anne а Sopoćani, Une hypothese sur le czar Samuel), pa ludi v nemščini (Ein frtlhchristllchee Elfenbelnrelief im National-museum in Mllnchen) in angleščini (Yugoslav art [v The Central Ruropean Revlevvj). Poleg zgoraj omenjenih srbskih večjih del je objavil Se celo vrsto krajših študij. Danes zelo aktivno deluje kot redni profesor belgrajske univerze. V svoji najnovejši knjigi: La peinture serbe du moyen — fige, ki je pisana najprej za inozemstvo, jo obelodanil skoraj ves znani materijal o srbski srednjeveški umetnosti. To ni študija, ampak 160 tabel s 312 fotografijami umotvorov srbsko srednjeveške, v prvem redu cerkveno - slikarske umetnosti. Na prvih slrnneh je objavljen krajši strokovon uvod. Poudarjam, da jc. to prva knjiga o srbski srednjeveški umetnosti in da druga, ki bo sintetična študija iste in obsoina razlaga prve, v dogledneni času sledi. Srbsko srednjeveško slikarstvo jc prav za prav reflektiram odsev bizantinske umetnosti. Vendar ta stavek ne gre razumeti kakor du jo srbska j umetnost srodnjegu veka le pusta, brezživljonska in j šolska kopija visoko razvile bizantinsko umetnosti. Nikakor. Mnogo samosvojega, osebnega so posamezni srbski ikonografi In fresko-slikarji vlili v svoja delu. Pri lej priložnosti nnj opozorim nu marsikateri sumljivi zaključek v tako zvuni >makedonski šoii« v knjigi »La |>cmtiire reiigieusc en Uul-garie«. (Grobar). Dr. Petkovičevn knjiga je pisanu izključno v francoščini. Mnogo zanimivejša (nI prve ho druga niorova knjiga, ki bo besedna jiojasnitev orve. Slovaški prevod slovenske knjige Malo je znastvenih del, zlasti pa slovenskih, ki bi doživela tak uspeh kakor dr. Grivčev življenjepis sv, Cirila in Metoda. Pisana je ne samo z izrednim poznanjem predmeta, ampak tudi s pesniškim zanosom in tako lahko umljivo, da jo morejo z užitkom čitati tudi najširši sloji, a prosvetno ministrstvo jo je uvrstilo med pomožne učne knjige. Lansko leto je izšel nemški prevod v znanem Grii-nevvald-Verlagu, začetek letošnjega leta nam ie prinesel poljski prevod, nedavno pa je izšlo to znamenito delo tudi v slovaškem prevodu. Izšlo je v Bratislavi pod naslovom »Dr. Fr. Grive«, Slovanski aipoštolovia sv. Cyril a Metod.« Prevod iz slovenščine je oskrbel dr. J. B. Knjiga obsega 160 strani. Na koncu je dodatek 16 listov boljšega papirja z 21 sltk ami, dočim jih ima slovenski izivirnBk 42. Prevod je tako posrečen, da se niti ne opazi, da ni izvirno slovaško delo. Slovaški prevod se malo razlikuje od izvirnika. Prinaša priporočilno pismo papeževega drž. tajnika kardinala Gasparrija, ki ga ni v slovenski izdaji. Izpuščeno je poglavje »Kc-relj«. Poglavje »Apostola Slovencev« iz izvirnika je prilagojeno Slovakom in ima naslov »Apošto-iovia Slovakov«, Mesto okrožnice jugosl. školov prinaša slovaški prevod Okrožnico papeža Pija XI. jugosl. in češkosl. in češkosl. škofom, v kateri priporoča češčenje sv. bratov in Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Znanstvene opombe so izpuščene. Poleg svojega namena širi ta knjiga med Slovaki tudi spoznavanje Slomška in Slovencev ter jim kaže, koliko so storili na polju cerkvenega zedinjenja maloštevilni Slovenci. Ker Slovaki Slovence slabo poznajo, treba slovaški prevod pozdraviti ne samo iz verskih, ampak tudi iz narodnih in državnih ozirov. —b— Mysterium Christi Poljaki so lansko leto začutili potrebo izdajati posebni lilurg'i'čni časopis »Mysterim Christi«, ki je ravnokar končal svoj prvi letnik, Izšlo je šest zvezkov po 48 strani. Nas ta list tem bolj zanima, ker pri njem in pri poljskem liturgičnem gibanju vneto sodeluje nova samostanska naselbina stiskih cistercijancev v Mogili pri Kraikovu. Slovenski menih iz tega samostana, O. G. Recelj, je eden izmed najodličnejših solrudnikov te izvrstne revije. Razen člankov prinaša obširen pregled lilurgične literature in liturgičnega gibanja. V zadnjem zvezku poroča urednik dr. M, Iiordel, ki se je udeležil ljubljanskega kongresa slovanskih kat. akademikov, o liturgičnem dnevu lega kongresa. Pri tej priliki podaja zgodovino in pregled delovanja stiškega Samostana. Ogledal si je ludi drugo slovensko liturgično središče, trapistski samostan v Rajhenburgu, ki ga na kratko opiše in pri tem sprašuje vest Polja-ltoin, češ, da ne znajo v harmoničnem razmerju uresničevati gesla »Moli in delaj«. V majhnem članku o Trsalu začenja podajali pregled hrvatskega liturgičnega gibanja. —b. Die Kirchc und das ftstliche Christentum« je naslov zbirki, ki jo je začela izdajati v Berlinu Zaščita katoliških emigrantov v komisiji Germanie. Prva knjiga na 134 straneh je posvečena Ukrajini in cerkvenemu tediinjengu. Obsega pet daljših predavani o ukrajinskih verskih razmerah, ki so jih imeli kat. Ukrajinci v Berlinu. Dragocen je zlasti pregled najvažnejših del o cerkvenem zedinjenju, četudi ni popoln. Knjiga prinaša tudi zemljevid ukrajinskega ozemlja in karto verskih razmer v vzhodni Evropi. Uvod je napisal mctropolit Šep-tydkyj. Dr. Peter Werhun podaja »Pregled cerkvenih razmer v Ukraiini v preteklosti in sedanjosti«, ki bo dobro služil tudi Slovencu. Premalo pozornosti pa posveča pisec notranim vzrokom. Zanimiv je članek prof. dr. Zalozieckega o »Zgodovinskih pogojih cerkvenega zedinjenja s posebnim ozirom na Ukrajino«. Prof. dr, Ivam Mirčuk opisuje ukrajinsko versko življenje v 16. in 17. stol, dr. Zeno Kuziela pa o »Vplivu cerkve na ukrajinsko narodno življenje«. Nove rezultate svojih raziskovanj nam podaja prof. dr. Zalozieckyj v svoji študiji o zgodovini vzhodnoevropske, zlasti ukrajinske krščanske arhitekture, Velika škoda je, da knjiga ne upošteva slovenskih tozadevnih dal in slovanskih časopisov, Knjiga bo dobrodošla vsem, ki se zanimajo za slovanska vpra?»nja, zlnsli sedaj, ko je ukrajinski problem stopil v ospredji* —t Citateljem „Slovenca"za nedeljo 23. novembra A. Kett: Zločinska zena Povest iz sibirskih gozdov. Nenadno in brutalno se je razlegel v slovesno tišino besen pasji lajež in cviljenje. Jermen osvobojene živali so planile proti odprtini, se prerivale, preskakovale, zaganjale in lajale, da so se telesa mešala v klopčič in so vsepovsod kakor iskre vsplaineaievale besno žareče, rumene oči. D rane j Si psi so izginili celo v odprtino, hrup je bij omamen. Zdelo sc je, da zrak sam drhti od razburjenja. Brez misli je gledal Jegor v pasji vrvež. V ozadju je podiral Trofini vitko jelko, mlad i ant mu je pomagal. Delala sta hitro in spretno, mali sekiri sta sc neprestano svetlikali v zraku. Potem je Trofini porinil drog globoko v jamo. Raskav. jezen glas jc vzbobnel iz brloga. Vse je za trenutek obstalo in utihnilo. Toda na Jegorjev vzpodbujevalni klic so se psi /nova zgrnili proti odprlinii, se prepletali v klop-čiču in s svojimi repi šibali ozračje. Jegor je bil sedaj pozoren. Dobro jo vedel, kaj bo se'luj sledilo, saj je vse že mnogokrat doživel. Strašno rjovenje je raztrgalo ozračje in vtopilo, zadušilo vsak drug šum s svojo neo-doljivo, brutabio močjo. Sneg je v pramenih prhnil na vse strani. Sredi njega se je pojavila temna, volnasta masa, kakor bi jo bila izbruhnila zemlja — zijajoče žrelo, majhne, svetlikajoče se oči. Psi so se tuleč: razpršili. Sredi med njimi je planil medved. Sneg je prasil okolu njega, pri vsakem skoku se ]e gldboko pogrezal iu ozračje je poslalo od sneženega prahu megleno. Temna postava se je z mehkim giboni in okorno spretnostjo prevalila preko podrte smreke. Z oglušujočim laježem so so psi zagnali za njo. Sneg se je vsipal in pršil — — potem je vse izginilo — samo lajež je donel v ozračju in zmedeno odmeval po gozdu. Jegor je stal negibno v nekakem prestrašenem začudenju, kakor bi bil omamljen. Oči, te besne oči, na kaj so ga spominjale? Okolu njega je bilo živahno gibanje. Jin-retlen jc vstal pred njim in pokazal proti ozadju. Njegovi zobje so se blesteli, dolgo roke so divje krilile po zraku. Šiloma je Jegor otresel trenutno omamljenost in vdrl skozi grmovje za medvedom. Gozd je odmeval od pasjega laježa, od vseh strani ga je zajemal hrup. Toda široka sled ni dovoljevala nobenega dvoma in sledil ji je, kolikor hitro je mogel. Cez nekaj časa je zagledal medveda, ki je sedel na zadnjih nogah tako, da mu je hrbet krilo deblo; okolu njega so skakali in divjali psi, se zaganjali proti njemu, in opogumljeni po Jegorjevem prihodu, še bolj pritisnili nanj. Črna šapa je s strašno silo udarila in eden izmed psov je z raztrganim telesom zletel Fkozi zrak, in zvijajoč se in strašno tuleč padel v sneg, ki se je na daleč pordečil s krvjo. Sedaj je medved osupnil — opazil je svojega najnevarnejšega sovražnika! Kakor za skrbljen si je šel s šapo čez gobec. Potem je skočil in zbežal, za njim so drli psi in ga popadali za občutljiva stopala, hlastali po njegovih kosmatih stegnih, dokler se zver ni zopet postavila s hrbtom ob drevo in hlastala in otepala na desno in levo, da se jo marsikak pes smrtno ranjen zvrnil v sneg. To se je še večkrat ponovilo, kajti kakor hitro se je pokazal Jegor, je medved vedno zopet zbežal. Toda vsakokrat je njegova razdražeuo«t na rasla in je trajalo dlje, preden se je odločil za nov beg. Male oči so se mu iskrile, ušesa jo plosko položil ob zatilnik, zgornja ustnica je bila zavihana in so se grozeče belili zobje. Jegor je poznal ta znamenja, štedil je svoje sile, štedil in skoparil z njimi za odločilni trenutek. Gonja je šla skozi gosto lesovje, kjer se je nanj vsipal sneg, skozi sneženo meglo. Mukoma je zmogel gosto steno nihajočih temnih emrek. Srce je grmelo iu žile v sencih so razbijale od napora. Tedaj se je razprostrla pred njim solnčua, bleščeče bela ravan. Bela gozdna stena na nasprotni strani jo bila ob-lita z neskončno nežnim rožnatim hlapom. Solnce je stalo žc zelo niako. Kmalu se bo kratki zimski dan umaknil somraku. Poševno čez ravan je divjala gonja. Sedaj jc mogel Jegor razločno videti medveda. Žival je bila orjaška. Dlaka se je svetila in lesketala v solncu, ko jo medved, obdan od besne, lajajoče nasje tolpe, s težkimi koraki oral svojo pot skozi sneg. V stoterem odmevu sc je odbijal jasni pasji lajež od gozdov, ki so obdajali ravan, iu le od časa do časa sc je vmes oglasil globoki, sunkoviti medvedji vo! — vofo. Kakšna krasna slika je bila lo! Črua, po belem polju dirjajoča zver, ki je le nerada bežala in utegnila vsak hip postati napadal-ka, potem pa krdelo živo lisastih psov, ki so se hipno razpršili, če sc je medved bliskovito ukrenil in delil s šapo smrtonosne udarce. Potem je pršil sneg na vse strani. Jegor je opazil tudi lu, kakor že prej v gozdu, več psov, ki so sc ranjeni zvijali iu cvilili ald se s težavo vlekli naprej, dočiin so drugi obležali viu se niso več ganili. Medved jo obračunal z njimi. Upehani psi so slali okolu njega v velikem loku. Glasovi so postajali hripavi in cvileči in gibki repi so sc zibali nad drhtečimi hrbti. Iz gobcev so jo cedila silna, oči so od upehanosti otopele. Jegor se Je hitro bližal po trdem snegu in vzpodbujal l»e z glasnim Tulili--jaaaaalu. Psi so živahneje mahali z repi, nekateri so so zagnali medvedu na hrbet. S sunkovitim okrelom jih je otresel. Še vedno je sedel, /delo sc je, da prevdarja, čaka. Jegor sc jc približal na 150 korakov in v tenkem, jasnem ozračju in poševni solučni luči razločil na medvedu vsako podrobnost. Širok, orjaški je sedel tu, s ukrivljenim hrbtom, stegnjenimi sprednjimi šapa- mi; široka glava je bila nagnjena nekoliko postrani, oči so bile uprte v Jegorja. Solučni žarki so se poigravali na temni dlaki, ki se je srebrno izpreininjala. Suukoma je prihajal bel hlap iz žrela. Težko je hropel, a zbežal ui. Čakal jo! i In sedaj se je po celem hrbtu počasi jezila dlaka. Na debeli glavi sc je med ušesi nasršila v greben, teman iu grozeč. Zgornja ustnica je bila zavihana kakor rilec, s krvjo podplute oči so strmele v preganjalca. A ganil se ni. Čakal je. Sedaj je bil čas. Previdno in hitro si jc Jegor odpel smuči in jih sunil v stran. Izho-dil si je ravno mesto. Medved je sedel negibno, za bevskajoče pse se ni zmenil. Sedaj se je vzravnal in pokazal vso širino svojilh orjaških prsi. Počasi, a neizrekljivo grozeče se je slegnil v vsej svoji veličastni veličini. Grn, teman iu kipeč je stal v blesteči belini. Sprednje šape so visele navzdol, jasno so se videli dolgi, ostri, lahno zakrivljeni kremplji. Glava je bila dvignjena. Zlatorjave oči so zrle resno, kakor bi iz višine svojih šest čevljev in več merile in tehtale svojega sovražnika, ki je klečal na ravaui ua desnem kolenu, na levo pa se je opiral z laktjo, varno in vajeno držeč v rokah svoje orožje. Potem se je medved spustil na vse štiri. Takoj so mu padli psi v hrbet. Oklenil se .je s hripavim rjovenjem. Psi so zatulili, medved pa se Je čisto iznenada pognal v dir — naravnost proti Jegorju. Glava je bila pogreznjena v zatilnik, mišice na mogočnih plečih so igrale pod viharno valovečo dlako, ki je kazala blesteče ploskve. Iu oči, male, lokave oči, so bile strmo obrnjene v sovražnika. Kakšen bes je bil v teh očeh! Mirno je zrl Jegor na zver, ki se je bližala po ravani., v dolgih, valovitih skokih sredi sneženega prahu kakor neodoljiva naravna sila! Zdelo se je, kakor bi bil čas zastal. Dogodki so si sledili obotavljaje iu neizrečeno počasi. Za vse je bilo časa —■ nuiogo — mnogo časa. — Gnan od eue same nagonske sile, da uniči svojega sovražnika, se je poganjal medved bliže iu bliže. Oči so gorele v besnem srdu, vsaka dlaka njegovega kožuha je bila nasršena. Jegor je počasi umaknil pogled od teh oči. Ni bilo dobro, predolgo pogrezati sc vanje, neka mrtvilna moč je prihajala iz njih. Poiskal je mesto za smrtni sunek na blestečeni kožuhu orjaških pleč. Sedaj ga je našel, med lopatico in vratom, veliko kakor otroška pest. V tisto temno liso, ki je edine solnčni žarki niso dosegali, tje ga je moral zadeti, ln z mirno gotovostjo je čutil: Zadel ga bo! Konica kopja je z lahnimi tresljaji sledila gibom temne lise. Bliže in vedno bliže je prihajala črna masa. Hropela je sunkoma in globoko. Zdelo se je, da drhti zemlja. Temna lisa se je skokoma bližala motno leskeči se ostrini. — Tu je! Sunek — in sulica je zdrknila v rdečo razo. In potem oster, jasen pok — pok, ki je grozotno odmeval v Jegorjevih možganih. Ledene gore so se hrumeč zrušile — pok in mogočen sunek — in v delcu sekunde zavest: kopje se je zlomilo! Iz majhnih krvavih oči se jc bliskal besen srd. Široko odprto rdeče žrelo, beli zobje; smrdeča sapa mu jc udarila v obraz. Črna šapa je s strašno močjo udarila od strani in ga zadela. Pest velikana ga je dvignila in vrgla kvišku, milijoni solne so se razleteli na črnem nebu, se zavrtinčili — pogreznili — ugasnili... Čez mnogo časa je Jegor odprl oči in ležal dolgo v gluhi omami. Zmedeno in čisto počasi mu .je prihajala zavest, da je ležal na hrbtu, (ilava jo ležala više — pač na nekaki blazini — in oh! te bolečine! Gledal jc naravnost v toniiiomodro nebo — — dolgo — dolgo časa. Tako dobro je delo, pogrezati se v to negibno modrino, misli so potovale nedoločno in nejasno. Kaj se je zgodilo z njim, zakaj te strašne bolečine? Počasi jc povesil pogled. V dalji jc žarel gozd v čudovitih rožnatih barvah. Solnce je pač. zašlo. Bela ravan se je blestela iu svetila kakor nakit, tudi na njej jc ležal nepojmljivo nežen rožnat dih. Kako lepo — kako nepopisno lepo jc bilo vse. Lovili so pse. Biči so ostro sikali skozi zrak in žgali v v pasjo kožo debele proge. Živali so bolestno cvilile. A ljudje niso bili pri stvari, bili so raztreseni. Njihovi obrazi eo bili bledi iu razburjeni in kradoma so se ozirali proli njemu. Jegor se je srdil. Jezno je zaklical: УГак naprej, lenobe!« Toda samo strašno vreščanje je prihajalo iz njegovih ust. Strah mu je prevzel mozeg, mrzla zona ga jo spreletela. — Kaj je to? Pogreziiil se je v gluho grozo. Misli so potrebovale mnogo časa. Nekaj jih je na njihovem potu oviralo — njegova glava je bila prazna ... Toda, za zlodja: kaj pa se je bilo zgodilo? Zakaj mu nihče ne pove? Zakaj ta neznosna, rezoča bolečina? — Zaječal je bolj iz nestrpnosti in nejevolje nego od bolečine. Pogledal je po sebi nizdol. Odreveuel je, srce mu je zastalo — nato pu začelo globoko, grmeče biti. Njegovo telo je bila ena sama — široko zijajoča rana z razcefranimi robovi. ln vse to se je kadilo!... Strašno slabo mu je postalo. Vzdigovalo se inu jo in ga dušilo. Bolečine so naraščale v nepopisuost. Pred očmi mu je migljalo, apue-nobela ravau se je dvignila, pa zopet padla, vstajala — padala kakor valovje. Gozd, na katerega se je obupno ozrl, je začel sunkoma omahovati na levo, vse stvari so se v ostudnem vrtincu sukale okolu same sebe. — Potem je nastala noč. — N06, v kateri je hropeč in preganjan blodil okolu, v brezmejnem strahu pred strahotnimi pošastmi, ki so vzbujale grozo, ki pa vendar nikoli niso zdržale pogledu in se z zasmehljivini obrazom izgubile, če jih je pogledal; ki so se pa takoj tru-nioma zopet pojavile, kakor liitro je začel brez sape iu previdno plezati po strmih, gladkih skalnih stenah, da bi jim ušeL — Bile so navzoče, njihova bližina je težila srce — nobene rešitve ni bilo pred njimi. Zopet je odprl oŠ. Solnce je sijalo. Vse je stalo trdno in varno na svojem mestu, kakor je treba. Tudi njegova glava je bila jasna in lahka. Zopet je mogel misliti, se spomniti na vse. Sedaj se je spominjal čisto natančno-. Medved ga je bil zadel, od udarca je zletel po zraku. Da, res! Saj se mu je bilo zlomilo kopje! — Vražja smola! Medved je pač odnesel pete? Toda nova misel je vstala v njeni, zakaj se je kopje zlomilo? I11 njegov pogled je nujno iu vznemirjeno iskal orožje. Pa saj medved je vendar tu! — Torej je vendar dobro zadel! — Iu prevzela ga je ponosna rados». Medvedova glava je počivala med sprednjima šapama, tako, kakor da l>i žival zamišljeno gledala v sneg. Snežene kepe so se držale črne dlake. Rdeče se je na plečih svetila rana, kri je v kapljah rosila iz nje. Zadovoljno je Jegor motril medveda! Bila je lo ena največjih živali, ki jih je kdaj zmogel, nenavadno krasen eksemplar! Radoval ee je in za nekaj trenutkov pozabil žgoče bolečine. Levo poleg njega se je pojavilo nekaj visokega in se sesedlo vase. Trudoma je obrnil oči tjekaj! Glej, glej! Trofim, vrli stari Trofini! Pokleknil je, držeč kučmo v širokih, žilavih rokah, in se prekrižal. Žalostno so zrle njegove dobre, s veti osi ve oči izpod košatih obrvi. »Gospod se te usmili, Jegor Ki-rilovič, ti naš dobrotnik!« je rekel in žalostno zmajeval z glavo, >bila je božja volja, batju-ška!« Potem se je sklonil, poljubil roko, k! je ležala bleda iu negibna v snegu, in s slovesno počasnostjo prekrižal Jegorja 11a čelu in prsih, globoko vzdihujoč nad strašno raztrganim, zdrzujočim se telesom. Dolgo je tako ležal na kolenih, mu gledal v obraz in brezupno zmajeval z glavo. Z redkimi ibelimi lasmi se je poigraval veter, oči so bile rdeče obrobljene ter so zrle tožno in kalno. — Mukoma, ječe se je dvignil s trdimi kolem4 se iskreno pokrižal iu globoko vzdihnivši odstopil. Za njim so prišli ostali. Nerodno in plaho so glasno cmakaje poljubljali Jegorjevo roko, mrmrali kratko molitev, se pokrižali, vstali, brez misli otepali sneg s svojih kratkih kožuhov, se v zadregi ozirali po tovariših, se izdatno usekavali ali pljuvali, kakršna je pač bila vsakterega narava. Stali so okolu njega kljub strašnemu mrazu odkritih glav. Iz bledih obrazov so zrli nanj prestrašeni in žalostni. Sedaj je Jegor umel: njegovi ljudje so prišli, da se poslove od svojega umirajočega gospoda! Medlo ganotje ga je prevzelo, prijazno jim je pokinial. Zahvaljujem se vam, bratje,: jo hotel reči. »odpustite mi! Tada zopet jc prihajalo iz njegovega grla samo grozotno vreščanje, ki ga je bilo že enkrat M ko zelo prestrašilo. Potem se je nekaj vzdignilo v njem in mu napolnilo usta, lepljivo iu takega okusu, kakor črnilo. Hotel je izpljuniti, toda mišice so odpovedale 111 tako je hrabro požrl. Odleglo mu je nekoliko. Tudi bolečine, Ivi so doslej z omamno silo divjale v njego /em telesu, so popustile. Samo mraz jc bilo, zeblo ga jc. Lahna para se jc šc vedno dvigala nad rano. Hitro je odvrnil pogled. Sedaj je videl tudi Jinielenu. Stal jc nekoliko oddaljen vd drugih, krivonog, suh, umazan in osamljen. V ostri osvetljavi je bil videli še bolj raztrgan 111 razcapan nego običajno. Široko, temno obličje je nosilo kisli izraz majhnih otrok, ki so ua tem, da za plače jo. Nenadoma je groteskna postava krčevito oživela. Z naglimi, nerodnimi kretnjam i je strgal s sebe kožuh, se pievidno približal in ga pogrnil čez Jegorjevo telo. Z neko nežno skrbnostjo, ki jc umirajočega za trenutek pretresla. Takoj nalo ga je prevzel stud nad umazanim, ušivim kožuhom domačina. Hotel ga je vreči s sebe, hotel je vita ti — hotel -- hotel... Nič tega se ni zgodilo. Ze v porajanju jo volja popustila. T-žka teža mu je pritiskala lelo ita zendjo. Preetrn-šeiio začudenje ga je prevzelo. >To tedni j« konec! je mislil s posmehljivo otožnostjo. Čuvstvo brezmejne zapuščenosti ga je zagrnilo. A — tu je zopet ono in hoče kvišku! Saj je bil pripravljen, naj le pride. Saj jo sam celo želel. Ali je bilo morda kaj 1 medvedom I — medved je bil vendar mrtev, dobro in var-uo zadet. Tu — sedaj je mahoma vedel. — Kopje — kopje — zakaj se je zlomilo kopje?! Kako se je le moglo to zgoditi? — Saj je podrl medveda! Da bi se izoguil klavrnim mislim, se je zopet ozrl na rano. Toda bil jo utrujen. Misli so romale, brez cilja, nestalno. Obrazi so se pokazovali, tuji in znani, pa zopet izginjali, da bi drugim napravili prostor. Brezpomembni dogodki iz preteklosti so se obujali v žive sanje. Gonil je volka pu jesensko sivi stepi. Veter mu jo žvižgal v obraz. Sedel je na svojem tenmosiveni žrebcu Л'еш' — senci; v divjem, omamnem skoku sta vihurila v daljo. Hej! kako sla letela! Veter ,ic brzel po brezkončni ravani kakor bič, pod kopiti je vršala uvela trava. V dalji pa jo bežal volk, »епиш, volnasla točka. Za seboj je slišal Jegor krik tovarišev. Tudi sam je zavpil, da se je orilo daleč naokrog — I10! Kaka radost -- živeli! Sredi v rdeče solnce jo dirjal volk. Šel je za sledjo aralskega tigra v pragozdovih reke Amur. Že dva dni je bil na nogali. Zver je postala nezaupna, kakor se je videlo na sledi. Bilo je soparno, solnce je zbadalo in -•oji niušic so plesali v zraku. Hitro so se menjavale globoke temne sence in slepeča svetloba. Pozorno je motril gosto grmovje. Majhna zamuda bi utegnila stati življenje. Tu! — V temnem grmovju dva svetlozelena ognja! Negibno sta gorela, tiho iu stalno, kakor čarobni svit kresnic. I11 vendar je v njih prežala smrt! Komaj je imel čas poklekniti na eno koleno, držeč dolgo kopje uprlo v zemljo. Kakor bi jo bila zalučala nevidna roka, se Je dvignila temna masa s tal, zulebdela v zraku in padla na orožje. Strašno je zarjula na smrt zadeta žival. Videl je Marjo prvič na novoletnem plesu. Srce mu je zastalo, kolena so se mu po-šibila in obšla ga je nenadna slabost. Bila je neizrekljivo lepa! — Temnordeča roža je gorela v njenih črnih laseh. Ru'bini so krvaveli v njenih majhnih ušesih in okolu neprimerljivega vratu. Njene temnomodre oči so se smejale. Roža je popustila v laseh in ji padla pred noge. Naglo je segel po njej. Trnje ga je zbodlo in kri je pritekla. Drhte si je pritisnil rožo na srce. Njene oči so se smejale. Godba je igrala otožno melodijo. Temno in tožeče so plavali zvoki po ogromni zlatobeli dvorani. Zbujali ao v srcu nedoločno žalost, bolestno hrepenenje po nedosegljivi, daljni sreči. Po boljšem življenju, v katerem bi človek tudi sani postal čistejši; po življenju, ki ga ni bilo, nikdar ni biti moglo na tem svetu, ki je poln krivde in bolečine. Žarko je udaril vmes trd ženski smeh. Mehko razpoloženje so je namah razpršilo. Jezen se je obrnil — bitje v krvavo rdeči obleki. Osi 10 je pogledal, tedaj je vse obledelo. Godba je zanirLa v zadnjem, tožečem zvoku. Samo krvava lisa oblačila jc ostala. Napeto je zrl tja. Rdeča lisa se jc umikala, manjšala in poslala rdeča rana na medvedovih plečih. Strjena kri jo je pokrivala, solnčni žarki so migotali nad njo. I11 tam, ua temnordečem ozadju, je stala postava. Negibno je stala. Ni mogel spoznati, kdo bi bil. Napenjal je oči, dokler mu ili kri udarila v glavo. lu glej! Sunkoma, v taktu njegovega srce, je postava rasla in [»ostajala jasnejša. Bila je ženska, ki so ji razpleteni lasje viseli če* obraz i 11 prsi. Kdo bd mogel to biti? Postava se ni ganila, samo oči so mu gorele nasproti. Tedaj pa je z naglim giboni vrgla glavo nazaj, da so se lasje usuli v zatilnik. Pogledala jc z viška nanj. — Marja! — Nedvomno, ona je bila! Presenečenje ga je presunilo kakor električna iskra. Kako je prišla Marja semkaj? Kaj naj to pomeni? Bil je ves iz sebe od začudenja! Zganila sc jc, počasi je dvignila obe roki do prsi. V rokah jc nekaj držala. Pogledala ga je vprašujoče, kakor z velikim pričakovanjem. Na ustnicah ji jo igral porogljiv nasmeh. Očividno je želela, da bi se ozrl na predmet v njenih rokah. Nedvomno je bilo važno, , da pogleda ta predmet. Ozrla se je vanj in шц nujno pokimala. Z očuii mu je pokazala Jesper Kwald; Moja hči { Sedela sva v botaničnem vrtu iu ja/. sem čital učeno knjigo o življenju in delih slavnega pisatelja. Običajno se takih knjig izogib-Ijeni, pa včasih se možgani utrudijo nad nc-jiavadniui in zuhtevujo miru. A knjiga liie je dolgočasila. Ze Luduvik XIII. je vedel, kako strašno je, če se mora človek dolgočasiti sam. Zato sem začel s svojo ženo uljuduo in učeno razpravljati o knjigi. »Pomisli,< sem dejal, da je učeni profesor izbrskal v pisateljevi otroški dobi poteze, ki kažejo njegov značaj cisto tako, kakor se je kasneje razvil: bujna domišljija, pri toni lažnjiv, nezanesljiv, nezvest... .toda ves mil iu očarljiv. Vprašal bom našo mater, če sem bil tudi ja/. tak. To bi utrdilo mojo vero, da tiči v meni velik genij.« »Opis se dobro prilega,< je nlenila moja žena. »Nedvomno znaš lepo pesniti, Kako si rekel? Bujua domišljija, pri tem lažnjiv, nezanesljiv, nezvest. Ta vtis. sem imela vedno o tebi.;; »Toda ves mil in očarljiv,« sem naglo dodal. »Tega ne smeš pozabiti. • .< Globoko je vzdihnila in se naslonila na klop. »Vsega milega in očarljivega si tebe nikakor ne morem predstavljati,-: je dejala otožno, »niti tedaj ne, če te, skušam videti kot dojenčka. In to mi je tako zal, prijatelj. Zagotavljam te, če bi mogla verjeti, da si bil kdaj v svoji mladosti le u,iulo "'il i'1 očarljiv — bi se oklenila tega dejr>t$u iu bi nujogokaj lažje prenesla ...« .u-v, »Poglej po otroku,« sem jo liilro prekinil. »Sedaj je zopet popolnoma izginilu...« »Oh, saj se ji nič ne zgodi.'— Kar se pa tebe tiče, nimam nobenih iluzij več. In vendar bi lako rada ...« Vstal sem in šel. Šel hitro in se držal tako. da ni moglo biti dvoma o mojih užaljenih čuvgtvih. Sedaj bi morala prihiteti za menoj in me prositi odpuščanja ... stopil sem za neki grm iu se od tam skrivoma ozrl proti njej: Sedela je sklonjena nad svojim šivanjem — name je že pozabila. S čim naj se tolažim? Ozrl sem se po mičnem vrtu, kjer sta si narava in botanika prijateljsko podajali roko. Cvetice stoje čedno oplete in zalite po svojih gredicah, psov tukaj ni in občinstvo pohaja ^anio po stezah. Iskal sem nekaj, a nisem vedel kaj... Tedaj je zazvenel glasek, sinje batistno obla-čilce blisne v zelenju. To je moja hči. šele štiri leta je stara. Segel bom po malo ročico, šla bova skupaj po stezah in zopet bom srečen ... Počasi sem se približal. Mala je v živahnem pogovoru z vrtnarjem, ki se naslanja ua motiko in pozorno posluša... r Kaj hodiš čisto sama v Botanični vrt, !: jo vpraša. Da, sama...,« mu pobima. »Zmerom grem sama, povsod — pov sod.« »Kje pa je tvoja mamica?« »Mamica?« Deklic nekoliko pomisli. . »Ti ue snieš reči mamica, tako smem reči wmo jaz. Reči je treba gospa Lehar...« »Bog obvaruj,« se jc smejal vrtnar. — >A kio pn Je gospa Lehar?« »Qb, v Parizu je.« »Pa tvoj očka?« »Tega ne vem ... Ali smeš ti iti po travi? Jaz ue smem, preje je prišel star mož in mi je rekel: Ne smeš na travo, a jaz sem nut rekla: Drži svoj jezik, in potem se je tako prestrašil, da je zbežal... in bežal... bežal.« Vrtnar se ie smejal, da so ptiči od strahu skoraj popadali z dreves. Jaz sem se pa sesedel na klop in si obrisal pot, ki me je ob-lil... To dete!... Njena mati se imenuje gospa Lehar in je v Parizu, ona sama pa hod> sama samcata v Botanični vrt in ne ve, kje je njen oče! Vrtnemu nadzorniku .-pravi 4 Drži evoj jezik ... Ali ne moram nastopiti in biti oče? Dvignil sein se... >Da ne veš, kje jo tvoj očka?« vprasja vrtnar. Nimam očeta, odgovori mala nesramn -Sumo mamico imam pa ajo..: In kaj pa je aja? -To jo mlada služkinja, ki jo imam hiši.« ■ . »Kje pa je zdaj?« » Domov se je peljala ...« Pogledam in vidim malo. nu trati; drži ^e zelo resno in pokima pri vsakem odgovoru. Približam se, očetovsko, smehljaje... Pojdi sedaj,' moja maljl K mamici morava in potem pojdemo donjov in bomo na balkonu pili čaj...« Prožim'jj roko in poki-niani vrtnarju. Tako stojim... Deklič skrije svoji mali rečici ua hrbtu, poškili proti meni, uie srdito pogleda, zmaje »Ne.« .-.■Nočeš iti z očkom?« Ti nisi moj očka. Nimam očka. >Pojdi sedaj...v Pomakne se bliže k vrtnarju. Pogleda ga z angelskim izrazom, ki prosi varstva. »Kaj ne, da ne pojdem z njim? To ui moj očka... ~ Tako le^laj stojim pred njima. Kaj se bliska v oceli vrlega starega vrtnarja? Verjame ji... Meni ne verjame... Odkašljuje si... * Mislim, da bi bilo dobro, čc se zgubite,« deje... Nekaj zveni v njegovih besedah, kar se ne da napak umeti. Jaz ga pa kljub temu umejem docela napak, smehljam se prisiljeno, majem z glavo... požugam hčeri hudomušno s prstom, se smejem ... »Skoraj se mi zdi, da imate prav,« dejem na to. — »Gotovo bo najbolje, da grem po', mater male gospodične, kajti pred njo ima vendar še nekaj strahu.« Saj moje mamice niti ne poznaš...« Nepristojnost, trma ... in žarek vražje bo-drosti se sveli v plavili očeh. Brez vsakega upanja, da bi še mogel uveljaviti svoje dostojanstvo, se zgubim- Kmalu nato sedim zopet na klopi poleg matere svojega otroka in ji poročam. Kočno delo ji zdrkne v naročje, pogled se izgubi v dalje, vendar posluša. »Veliki norec! se iztrga iz nje, ko sem končal svojo povest. »Kako ti je to podobno, kako ti je to vendar podobno.« Poterfi šiva dnlje. Ja/. vrlim v roki klobuk in si brišem potno čelo ... »Pa otrok? »Naj se vendar zabava — pusti jo v miru. Šivanje zdrkne zopet v naročje, ošine me s pogledom... Kako sta si z malo podobni! Sedaj govori resno: > Ali bi morda raje videl, da hi lepo pristojno sedela tu poleg tebe? Ali ji ne moreš privoščiti, da bi živela svoje lastno življenje? Saj sanjari, tepec ti — ki se imenuješ pesnika, pa niti tega ne razumeš!-.Ah. glej — sedaj prihaja tamkaj-lc. Sedaj je gospodična Lehar, čuti se čisto odiaščeuo, povsodi gre sama, nima očeta, ki Iii jo mučil s svojo neumno skrbnostjo, ne matere, ki bi jo uapo- na stvar v svojih rokah. Ostro je pogledal tja, toda solnčni žarki ko ga slepili. Tedaj je Marja spustila roke s prsi in lmi ilešoeči predmet z brutalno kretnjo porinila skoraj v obraz. Tu! Oglej si to! In ogledal si jc pozorno! Bila .je tenka čagica izrezača. Da. videl je čisto natančno! Toda zakaj mu je to kazala? Napravila jc ne potrpežljivo kretnjo. Ali še vedno ne uganeš?! Trdo je udarila z nogo »b tla, da je zabobnelo kakor daljni grom. Zopet je pokazula na predmet in nekaj rekla, glasno in trdo, njene ustne so se brezmejno rogalo. Trudil se je, da bi jo razumel — zaman! Drhteč od jeze je z bliskajočimi očmi prikazala na kopje. Radovoljno in /. vn»n>o je ozrl tja. Kaj pa je bilo lo?! Saj lo ni moglo biti! Približno do polovice kopjieča jc bil les raztrgano zlomljen, druga polovica je bila gladka, kakor odžagana. Kaj naj bi to pomenilo? — Kdo naj bi bil storil to? — Bil jc neizmerno razburjen. Kdo le je mogel to storiti?! — Toda Marja mu bo gotovo vedela pojasniti uganko? Da, smejala se je in zmagoslavno kimala, radovala se je! — Gotovo je vedela, kdo je bil? — V, napetim pričakovanjem — polilopno jo je pogledal. Glasno se je zasmejnia iu udarila s stisnjeno pesljo ob laslne prsi! Strmei Je vanjo, ne da bi pojinil. Tedaj je, iznenada, žarek blisk raztrgaj megle, ki so obdajalo njegove misli. Vse jc postalo svetlo in jasno. Marja — Marja je napol prežagala kop-.jišče, da bi ga pogubila, da bi umrl. Ledena pesi ga jc zgrabila za srce in ga stisnila. Ona je lo slorila! Besen srd mu je stresal Osrčje. Ti — satan! Hotel jc kvišku. — Nič. — In z brezmejnim porogont v vsakeni gibu jc slopiln preden,j. V/.rla je tonko, ozko žagl-co, jo tehtala v rokah kakor majčkeno sulico. Potem jo je 'zalučala proč. Ostra bolečina, neznana muka mu je zvila telo. Dili je odpovedal od groze in nepopisno duševne muko. Doneč smeli je planil iz njenih ust. Z visokimi in globokimi glasovi so vpadli psi. Hrum je orjaško naraščal, neštete trume psov m lajale, lu Marija sc je smejala, lepi obraz se je paril od peklenskega zmagoslavja. Smeje se jc pripognila, vzela kopjišče in ga dvignila visoko v zrak. Rasla je v nedogled -- črno in tenko se jc odražalo kopjišče nn n obesili modrini. Strašno so treskale eksplozije. Vscmirje sc jc zibalo in drhtelo. Neštela solnca, mirijadć zvezd so se raz-pokavale. Ognjen dež jo napolnil vsemirje -» uinis-nil — se pogreznil v črn nič, ki se je ueiz-meren zgrinjal od vseh slrani. In nastala jo noč. KONEC. kala po zadnjici, če se slabo obnaša. Mene je odpravila v Pariz, služkinjo domov, tebe sploh Bi.,;; in ti o vsem tem ne razumeš uiti pičice. Lomastiš v njene igre in ji vse razdev-lješ. Ah, ne vem ...« Odpusti,c dejem pohlevno. — Kajti sedaj razumem. Srce mi je velijo in ponižijto in prosi hčerko odpuščanja... Tako presodiva malo, vsak zatopljen v svoje misli... Potem se mati mojega otroka dvigno iu pospravi ročno delo. . Sedaj gremo do|j\oy!« To se glasi kot povelje, in ker so zavedam, tla sem so osmešil, poslušno v^tancln. Odpraviva se na lov za malo. Pri vrtnarju jp ni več — to vidim že od daleč. Toda gori na klopi pri observatoriju se sveti sinja lisa-Tam sedi. Počasi greva po stezi navzgor in njena mati mi daje stroga navodila, ki jih sprejemam iu kimam ... »Ti -samo molči. Sedaj spravim vse v red ...« Mala naju opazi. Takoj položi roke v naročje in gloda naravnost. Pripravljena je na boj. : Pojdi!...« ji zakliče mati. »Gremo domov. Ne gane se. Približava se nekoliko. Sedela je med dvema postarnima, črno oblečenima damama in kramljala z njima. Dami sta imeli od razburjenja rdeče lise na licih.. »Sam Bog ve, kaj jima je naklepetala,« sem zamrmral. »Pst...« pravi njena mati. »Poslusajva malo...« Sedaj sla klepetali stari... Torej tvoj oče iu tvoja mati nista poročena?... Pomisli, Malči, v resnici nista poročena, da — otroci in porci... hm, hm ... Kako si rekla, da se pišeš, moja mala?« Deklica je povedala svoje polno, pravo ime, jasno iu glasno. Pogledal sem ženo — sedaj je bila osupla ona ... »In zakaj pa tvoja mati ni poročena s tvojim očetom?« »Ne, ne marava ga. Senira naju. In potem prihaja ponoči tako pozno domov...« »Take so tedaj razmere v teh krogih, Malči. Poznam njenega očeta po imenu; saj je slaven po svojih spisih. Tako je njegovo zasebno življenje...! Pa naj bi žc ti ljudje živeli kakorkoli — ampak spravljati otroke na svet.. .« Midva stojiva in se spogledava. Ali greš ponjo ali ne?...« i Saj si vendar rekla, da boš stvar saiua uredila.« »Ali misliš, da se bom po vsem tem mumijama pokazala?« Opomogel sem si. To je osveta, usoda mi jc milostna. »Vendar ne bom lomastil v njene igre in ji vse razdiral.. Njena mati jo pokliče, trikrat, glasno. Oprezova) sem skozi grmovje. Mala je sedela uegibno in zrla naravnost. »Da, potem pač. greva,« pravi njena mati glasno in razločno. »Potem naj pač ostane tukaj, dokler ne zaklenejo vila in ne spuste listih velikih psov. Torej pojdi, očka, da greva...« Še enkral sem poškilil skozi vejevje. Obe starki sta bili oboroženi z lorgneltami iu se z divjimi pogledi in drhtečimi nosnicami ozirali na vse strani, da bi ujeli vsaj senco staršev. Mala se spusti s klopi iu za hipec po-stoji... Pokličem jo, krotko, kakor je to v moji naravi. Ona pa se ne gane. Njena mati že gre po griču navzdol. Hitim za njo. Saj vendar ue moreva oditi in jo pustiti samo...« -Dokazala li bom, da to moreva.« Tu je sledil »razgovor«, ki širše javnosti ne briga. Trajal je vse do izhoda. Oba naju je nekoliko prijelo, lako da sva morala sesti. Nikamor se ne ganem, dokler je ne dobiva v roko.« »Jaz pojdem, kukor hitro si oddihuem, pri priči domov.« Nato sva molčala. V senci jo bilo že hladno. Takoj nasproti vrtu onstran ceste jo bila hiša, v kateri smo stanovali. Čas je potekal. Čemu sediva tu? Da, jaz sedim tu in čakam na svojo hčer, a njena mati? Moja žena me mrzlo pogleda. Poškilim na uro. Minulo je že dvajset minut, odkar sva pred mumijama in hčerjo zbežala po griču nizdol. Kaj vse jc utegnila v teh dvajsetih minutah doživeti, kaj vse se ji je utegnilo pripetiti? Premišljam, a držim jezik za zobmi... Potem se oglasi iz daljo pridušeno, brezskrbno petje. Zdrzneva se in ozreva... Tam za nama prihajati obe starki, in med njima gre mala. Obe drži za roko in poje. Njen jasni glasek je kakor kovina in barva tam zunaj v solncu. Sedaj kramlja ... i Ali ne greste z menoj domov pit čaj? Aja je spekla kolače.« Starki sta postali. Ena je gluha, zato druga glasno govori... »Kaj ineniš, Malči? Nazadnje je le najina dolžnost, najina ueizogibna dolžnost, da odvedeva otroka domov, iu potem bi me tudi zanimalo videti, kako take bohemske narave opremljajo svoje sobe ... seveda ne bova tam nobene stvari zavždli, a stol bi nama pač mogli ponuditi. Izposodiva si adresar in bova že našli naslov, kajti tega ne moreva misliti, da bi otrok sam našel pot...« Dejal sem kakor tjavendan: »Ali imamo kolače in čaj v hiši, da ju prijazno sprejmemo ?« Odgovorilo mi je šumenje kril in hiter tek čez pot. Ravno sem še videl, kako je moja žena stremila naravnost proti starima, zgrabila otroka za roko iu zbežala s svojim plenom. Mala je cepetala, starima sta padla dežnika iz rok. Prižgal sem si cigareto in počasi sledil mojima. Držita se za roke in mala klepeče, klepete. Čim me zagleda, se posmehlja in potisne svojo majhno ročico v mojo. »Mamica, jaz imam očka tako la-a-a-ada, ali ti ludi?« je vprašala krolko. Bila je zopet doma. našla svoje otroško srce in s tem zopet zedinila družino. Pozabljena je bila družina Lehar, Pariz, vse! Dobili smo čaj iu ga pili na balkonu. Dan se je nagnil, malo so spravili spat. Očka jemoral priti in ji želeti lepo lahko noč. V hiši je poslalo tiho. Zopet je minil dan, kakor toliko drugih v hiši, kjer skrbi komaj štiriletna gospodična za to, da je vsak bogat doživljajev. Mir objema hišo, v tem ko ona sanja in iz psov iu starih dam, vrtnarjev in slučajno ujetih besedi snuje uove igre. Tu jc vsak dun nekaj novega. Tudi nanjo dežuje pač kakor nanese, brez načria iu brez namena. Ko pa tako sedim in se znova poglobim v knjigo o otroški dobi velikega pesnika, tedaj se mi zazdi, da vidim, kako se povsodi svetlika skozi nepretrgana zlata nit. ;>Ti,< dejem ženi, »odvažna bo, ko dora-ste. Že jo vidim kot mladenko, ki hodi svoja lastna pola. In vidim naju dva, nekoliko upognjena, nekoliko osivela, kako tavava skozi starost, ona pa se klatari, kjer se ji poljubi.. in najmanjše oblasti nimava nad njo. Nc bo se izprenienila, že je popolnoma razvjta žena Čudno je le to nenadno spoznanje •..« »Da, ti znaš uganili bodočnost,« je odgovorila otrokova mati... Menil sem, da sem prejel poklon, ter sem se samozavestno vzravnal. Ona pa nadaljuje ... »To si na vsak način domišljaš. A imaš prav. Odvažna bo. Gotovo se bo uveljavila. Kajti čast in hvala Bogu, podobna ni tebi... izvzemši neverjetno lažnjivo domišljijo ...« : In tvojo milino ima...« Dejal sem to, ker je bilo solnce zašlo in se je dan končal — in konča naj se lepo. Ra-zpn tega je bilo res, kar sem dejal. Njena mati sc je vzravnala in šla na balkon po stole in blazine. Rosa jo padala. Ne vem, odkodi to imu,« deje z A očarljiva je.« Otroške modne novosti Za šolo in šport oblečemo naše dečke uaj-prnktičnejo s pleteninami: pullover, športne hlače in nogavice. Pullover in nogavice imajo lahko enak vzorec. (I). Zn malčke izberemo radi svetle barve, na pr. belo z živim okrasjem (2). Sankaške oblekcc (3) so ennke za dečke )n deklice; biti morajo praktične in tople. Pletene jopico za deklice so jako čudne in praktične; belo-moder vzorec vedno pri-sloja (4). Popoldansko oblekco rdečo barve z belim ovratnikom in pasom s čopi vidimo na vzorcu 5. Za suhe, soinčne zimske dneve je zanilS-mišijen vzorec 6: oblckca iu čepica iz bele, kosmate volne. Kurenchuva Neška ma tud beseda »Seveda sem,« niti samozavestno odgovori Matija. »No kaj pa?« ga spet pobara prijatelj. »Ha, danes sem imel posebuo srečo —-ustrelil sem pet rac.< >0 sapramiil To je pa imenitno! Ali so bile divje?« »Ne, race niso bilo divje, pač pa jc bila divja kmetica, ki sem ji race ustrelil.* Na cek s Prlekije si je hoda šošlarov prosit lasuiul u laaiiikurstvu ^a berlinski univerzi. Levo: Naučni minister dr. Griuime ima olvorilveui eovor; desno: model modernega rotacijskega stroja v institutu. Črna mačka pomeni nesrečo Gospa Zuža: »Ali res pomeni srečanje črne mačke nesrečo?« Gospa Maža: >Bes. res — če jo sreča mi- Dober lovec i Lovec Matija so jo vrnil z lova v mesto, i Pa ga sreča tovariš iu vpraša: »Si kaj ustrelil?« »Aha, že vem, kerga mislte.« »No, vidja, gnadieva. Tist gespud use ve, morojt ht precej štederan, čeprou mende ni dohtar. Vidja* tistga gespuda srn prašu, [>a m je tkula puvedu: »Na smeš misli, de ini tiste turnčke kar ke u en dan zidama ukul pu cestah. U usak tak turnček zazldama pu ena jezična in špeterliva babnea Du zdej jh še nisma prou velik zazidal, zatu, ke srna še le pred kratkem za take jezične babnee taka štrafenga gor pustaul. Če u šlu pa tku naprej, kokr,, se jo začel, u pa hmal Iblana premejhna za use turnčke. Z gespudam žepana. srna že rezervirata, za tak slučaj ena velika gmajna u štotbold.« »Tu je pa ena huda šlrafenga. Sej jezične sa.. skori use babnee, ",'peteraja se pa tud rade/ sm jest prpounu. »A bo dosl plača nu tist gmajn? »Jest mislem, dc ga u zadost. Če ga u pa začel zmenkval, uma pa pr nabtereb mal skus prste pugledal. Sej zastopš, a ne? šlrafenga pa tud ni tku huda, kokr misleš. Spredi jm tku pestema oknčke nardil, de mal vn vidja. De jm ni glih douh-čes kar brez dela notr dat, jim pa še pestema, de cigare pa cigaretlnb preda jaja. Ta nar bujš je zajnt prouzaprou tu, ke nu morja iz jezikam ukul upletat.. Zato sma ini pa turnčke tku majhne naredi. »Vidja, gnadieva, tku m je puvedu ti»l ta vel k. gespud. Grmou je pa tku, de se ui <аш zemla, ampak tud hlače sa se m tresle.: »No. ta je pa ta lepa! Zdej pa še sojga dedca, na um smela u zmerjat, ke um dam pršla. Moj dedec* je že lak, dc b me prcc oucajgu, sam Sluvenca< u roka uzela, de b se m jeza uhladila. Kumi pa »Sluvenca« razgrnem, že zagledam notr, de se Nacek iz Prlekije iz mene in iz mojga ta pufrderbanga židanga gvanta norca dela. Noj b biu raj tih in me nkar na štenku, ke »m že sama nase jezna. Jest mu sam tulk puvem, de m je tist pucmitl, ke m ga je nasvetvu, vs gvant purrdebrbu. Kar u franže je šlu use skp. Ampak nej nkar na misi, da um jest to škodo kar tku dol požrla, kokr, de b se nč na zgudl. Moj gvant je ku-šlou gnar. Tu sa še na rotui sprevidi, zatu sa pa prec taka pustava dal, de lohka usak tist automobil, ke mu je gvant sfrderbu, prec pulcaji čez da. Ta bo pol inogu tud Svicat, pa še zamehurl ga uja, de u kar črn. Ke je biu men gvant pufrderbaji, še ni biu te pustave uzuni. Zatu u mogu pa Nacek, ke m je tku škodl-iu puomill nasvetvu, usa škoda trpet. Jesl sm že na negava rajtnga druh gvant kepila, pa še u vudilnem kumfekcijone, zatu ke sa tak kumfek-cijoni ta nar draži, sm ga kepila, de se u Nacek kar za glava prjeu, ke u rajtnga dubu. Sika se mu. Gnešje dni je sploh zavolo lote obiitolje slabo. Kaj bi si človik šo v štaciin punčuhov kti-piva', to Josti predrago pride. Jas ne ven, e morejo fa-brikanli bole drago leder plačati, kak mi ti gmajn lidje, ali pa je kaki driigi uržoh pr ten polek. Če si jas gren leder kttpin pa potplate, te me pridejo eni fajn punčuhi na kakih tristo rajnž s šoštaron red, če pa priden v štaciin, te pa mi tan pravijo, ki Se mi dajo pod tisto fabriško ceno, če mi račiinijo petsto godinarov. Tak, kak sn reka, jas si rajši dan punčuhe doma delati. Dan rajši našin šoštaron zasltlžti, kak pa fabrikanli. Pa še bole močno mi domaji šoštar naredi, kak pa kaka fabrika. Sploh su jas dugo ne veda, kaj to je — fabrika. Jas sn si dugo misla, ki je to kaka ženska, ki s tak tenkin cvirnon punčuhe vkiiper šivle. Pa sn le to enok našega faj-ina&tra pita, pa so mi vedli pravti, Bog jin luna) za podvtik, ki je pre to taki veki kšeft z visokin raufankon, pride pa pre to cd neke latinske (če ne grške, ne ven več prav) besede faber, ki je pre glih teko kak kovač. En cajt se mi je to zlo lerjavo zdelo, kak, ki bi kovači punčuhe pa vse fUren obil-tolje delali, pa tak švohno; poti pa sn le po malen gor priša, kaj pa, če to faber pomeni tiste kovače, kaj hi mi bogi lidje tak malo v žepi nosimo. Te |>otl je ne čtlda, ki je vse tak drago, če vsaki, ker samo punčoh poglrdne že kovača zasluži — zaj pa si mislte, keko 1 ildi je po fabrikah pa po štactinih — pa vsaki kovača. Pa deno ne ven prav, e si jas to dobro mislin ali ne. Jas man rajši domaje šoštare. Pa Se tote je tak žmetno dobiti. To, ove dni sn šo po sveti za Soštari. Zaj negi pr Sveten Vrbani šivlejo, pa hi je ne mogočno dobiti, da bi pre zaj vai lidje radi obOti hodili, še tisti, kaj so poleti oboei bili. Pa jas deno mišim, ki mi loti, keri smo poleti tiidi obtiti hodili, kaj smo ali bole gospodi, že bole obiltalo nilcamo, ka> pa tisti, kaj so navajeni biti obosi. v Jas sn si že leder pa potplate pa klince pa drete pa smolo pa pop kiipa, zaj pa tih meštrov od nikod nega. Se to so ali enok že bili pri meni, vsaki je meja eno kopito v žepi, pa ene dva nd-žeka v roki, ne ven, c več cejaga nimajo ali kak, pa so menli začeti že šivati, te pa so rekli, de man prešvoh Kič, pa so odišli. Podnevi še pre zadosti svetijo moje griiške, večer, gda pa veter heja pihati, te pa naenok vgasnejo, pa je časi tema. Uni pa pre nimajo cajta na veter čakati. Pa nekši kurcšlus ttldi more v moji elektriki biti, da če večer glih veter piše, griiške nečejo svetiti. Soštari so mi pravli, da je pre leki v elektriki previsoka napetost — s klompoca pa na raufank — pa so mi rekli, ki bi bojše bilo, Čo bi koz okno napela. Pa meni se to le ne zdi vuržoh, kak pa te v lub-Ianskih neboličnkih svetijo. Jas si mislim, vikšišs napetost je, bole se griiške iskrijo. Alsten pri men; more biti negi kurcšlue. No, jas su kiipa zaj za šoštare karpitlarco, pe sn z Kiišen ttldi že kanpit naroča, te pa lehko Soštari vsakši cajt pridejo, pa do lehko pr dobri lil£ Šivali. Alstn šoštari, meni jc vseeno keri pridejo, keri do pret prišli, tisti do zasliižli, potumlajte sel Punčtthove žntlrce že nmn s štactlnn od >Frau Pr-lečka«, samo obiitolje še mi Tali. pa dc vse vredi Kak na.ihilrel Vse Šoštare prosi Nacek s Prlekije, grilnpezicar pa agent za punčuhove žuiiree firma »Fran Prlečka«. Mrtvo morje, v katerega okolici so odkrili bogate petrolejke vrelce. Hotelirji o gostih Jest na vem, kua nej tu prouzaprou pu-men, ke pu cel Iblan puslaulaja tiste drobne turnčke iz enmu rajfnč-kam na vrh, de tku vu vid, kokr de b en makaroni vn gledu. Dost sm s iz nim že glava belila in premišlvala, za kua vse tu. Pa tud prjatlce sin puprašvala, pa m nubena ni vedla nč gvišnga puvedat. Ene sa reklo tku, la druge pa tku. Zdej pa pugrunli ta prava, če morš. Sej ua pot te turnčki nisa glih nubenmu, saj pu dneu ne. Če se glih kaen automubil vajn zaleti, ga u že spud nog spravu. Pu noč je pa drgač. Pu noč sa pa te turnčki hedu navarn. Zadnč ena nuč, prouzaprou je biu že bi preke jutre, je prnesu moj mož vs putoučn nus dam. »Za božja kriščuva vola, kašn pa s?« sm ga usa prestrašena prašala. Čeprou se je jeza kuhala u men, sm liitr začela šnajetihtne močt in mu jih na nus pukladat. »A s se pretepavu, de te je edn tku čofnu pu nos? Sika se t; pa b pu noč duma ustou, kokr jesl ustanem, pa b uiou nus ccu.-' »Tu pa ni gvišn,< je reku la mrcina. »Kulkat sm šou že vs plou ud duma. Vn se pa na hLe brez skrbi bod. Dons še na u grmel. Za dons maš že zadost. Jutr uva pa čez tu naprej gu-vurla in ubrajlala,« sm mu udguvurilia, mu ubmila hrbet in zlezla nazaj u pojstla. Tekat sa m začel pa spet turnčki pu glau rujit. Za kua uraga jh puslaulaja kar pu sred cest, pa še clu pred uštarije I Sej b jh lohka u kašn kot pustaul, če že glih morja bt. Tu so nam uja ja uei dedci pubil. Druh jutr sm s kurajža uzela i sm ta peruga pulcaja, ke sm ga na cest srečala, prašala, kua prouzaprou pumenja tist turnčki in za kua jh pred uštarije pustaulaija, de s naš muže ub nh nusove raizbijaja. >Nč nej se nkar ne razburjaja, gnadieva gespa, zavle nusou — prou res m je reku gnadieva, menda je že biu iz kašne bulš familje, de ma tku fajn manere —. »Jest prouzaprou sam nism vedu, za kua tiste turnčke na ueh konceh in krajeh zadaja. Ke me je pa le ferbec mantru, sni pa zadnč prašu enga ubčinskega svetnka, al kuku jm že prauja pu ta noum. Sej ga gvišn puznaja, gnadieva. Precej velek je, pa tku debel guvari, de se kar podnee pud nim treseja.« Jean Nicot, ki jo Evropo seznanil s tobakom. Bil je francoski poslanik na portugalskem dvoru. Svet se te dni spominja 100 letnice njegovega rojstva. Stroga zima? Znanost kljub vsemu napredku na poprl-šou vremenoslovja ne more odgovoriti na to vprašanje. Slej ko prej so najboljši napovedovalci glede bodoče mile ali ostro zime — živali. Lani so se ptice selivke zelo počasi tn kasno odpravljale na jug; voluharji so si napravili prezimovališča čisto pri vrhu zemlje in se le malo preskrbeli za zimo; sploh je bilo v živalstvu opaziti malo priprav za zimo. In res je bila lanska zima izredno mila. Nasprotno je bilo pa jeseni 1928 opaziti izredna skrb za zimo. Voluharji so se lia pr. zarili meter globoko v zemljo in si pripravili ogromne zaloge hrane. Zima je bila tudi res izredno huda. Letos poročajo opazovalci, da imajo voluharji pol metra globoke rove. Divjačina pa tudi domače mačke so dobile že zgodaj zelo goste zimske kožuhe. Po tem bi bilo sklepati, da bo letošnja zima ostra, vendar pa ne prehuda. Kako mislijo gostje o gostilničarjih, velikokrat beremo, posebno v šaljivi obliki. Ker so pa tudi gostje samo ljudje, je zelo verjetno, da imajo tudi gostilničarji svoje izkušnje ш pritožbe, le da jih ne obešajo tako na veliki zvon. Tembolj zanimivo je, če si tod in tam vendarle dado duška. Tako prinaša pravkar osrednje glasilo švicarskih hotelirjev članek, kjer pravi pisec med drugim: Vsak hotelirski nameščenec zelo dobro ve, da imajo ključi od sob to slabo posebnost, da obenem j z gosti izginejo. Potovalna strast ključev se j ne more preprečiti niti z največjo pazljivostjo niti. z napisi. Skoraj vsak dan je treba nado- 1 roeetdti kak izginoli ključ z novim. Tod in tam ee najde gost, ki pošlje ključ po pošti nazaj, n to eo redke izjeme. Enake nepiiilike s ključi imajo lastniki garaž. Da bi zlo vsaj omejili, bo začeli obešati na ključe lesene kocke, kar pa istotako ni zaleglo. Večina gostov položi ključ od garaže na sedež — pa zbogom ključ! Švicarski hotelirji trdijo, da je prejvšnje poštenje potujočega občinstva zelo padlo. Čase, obiisače, pepelniki in drugi predmeti iz- i grnjajo brez sledi. Zato ui čudno, da eo dali nekateri hotelirji vrezati v svoje namizno orodje in posodo besede: »Ukradeno v hotelu X.< Ta ukrep je spravil nekega diplomata v jselo kočljiv položaj. Ta je za časa zasedanja Društva narodov v Ženevi najel vilo in nekega dne priredil svojim kolegom veliko pojedino. Pekovski mojster Drevvitz v Berlinu, načelnik Gospodarske stranke, ki je odpustil vse tajniško osebje, da bo stranko preosnoval. Namizno posodo in orodje si je za to priliko Izposodil v bližnjem hotelu. Odlični gostje so občudovali redki porcelan in si ga ogledali od vseh strani. Tedaj so se pa začeli spogledovati iu smehljati, kajti na spodnji strani je bilo čitati: ^Ukradeno v hotelu X.« Diplomat je opažal čudno smehljanje svojih gostov in prašal, čemu se smejejo. Tedaj so mu povedali. Neprijetno dirajen je lakoj velel poklicati hotelirja, ki ga je pred vsemi gesti pozval, naj v bodoče tako žigosanega posodja in orodja ne posoja več. Dekla je ubila skledo. Gospodinja se razjezi in zavpije nad njo;. »Ja, le kako si mogla ubiti to lepo skledo?« Dekla vzame driigo skledo, jo vrže z vsPa še kako! Saj sem bil doslej sprevodnik na avlobusu. Zdravniška posvetovalnica {v zadevah splošne in socialno medicine trr higiene.) I. H. v V. L.: Po tolikih splavih iu pre-igodnjih porodili »i želite pravočasen iu srečen poro! z zdravim olrokoin. kakoj- je bil prvi. Samo zdravnik, ki Vas lahko večkrat pregleda in stalno nadzira, Vam inoae pomagali iu la je Vaš domači zdravnik, ki naj ugotovi sla u je in lego dcobja, morda kaj popravi iu odloči, ali Vam je potrebna trebušna obveza in zdaj ali kasneje. Otrokova lega je zdaj ueugotovljiva iu brezpomembna do zadnjih tednov nosečnosti. Morda jo Vaše gospodinjsko ali drugo delo krivo dosedanjih nevšečnosti'.' Posvetujte se o vsem tem z zdravnikom. S. Z. v K.: Zaradi ohromitve očesnih mišic in trepalnice ste v skrbeh? Svetujem Vaui. da potrpežljivo počakate prihodnje pomladi in ne delale veo, kakor Vam je veščak svetoval. Močuo eleklri-zlrauje raje opustite, ker Vam utegne škodili ko koristiti. Ako .-e Vam slanje do spomladi znatno ne izboljša, vrnile se k prvemu zdravniku in ne begajte okoli drugih! F (i. v P.: Mrzla ali topla voda za julranje umivanje oči? Zdravemu člov >ku pač ne nu .e ško-di-li umivanje obraza iu oči z vodo, kakršna je v sobi ali hiši (ledenomrzle seve ne jiriporočam). Saj se tako umiva pri nas ogromua večina ljudi brez škode. Polnemu človeku treba časih tople vode, /a bolne eči je boli priporočljiv kak topel čaj (kn:n4i-fen. slezov ali podoben). A. J. na S. Va5 osemletni sinček Vam dela preglavice? Silno je nemiren doma in v šoli, govori mnoga vse hoče vedeti in rad sc klati po ves dan okoli. Zdi .-e zares, da je Vaš posebnež glede živčno-dumevnega stanja pogrebe« »travniške pre-. iskave in morda tudi zdravljenja, kar Vam bo vzgojo morda zelo olajšalo. Vzgoja naj ne bn pretrda ne premehka, pač pa resna in potrpežljivo vztrajna, da otrok uvidi sčasoma. «ko ima toliko razumnosti, da hočete pomagali njemu. V zavod, ki s>!e omenili. takih otrok ne sprejemajo niti ta polno plačilo. pač pa v banov i reko Vrgajallšfe na Kodelje-v e;n. ako bi se izkazalo, da je domača vzgoja brezuspešna. J. A. v B. O ozeblinah je bilo že pisano na tr>m mestu (10. oktobra). Za V;i5 or.'-Wi n e.vacc bi vendar trebalo zdravniškega pregleda, ker jo bržkone kaka druga posebna nakaznosS v njem. Vroča kopel z mrzli m ]>olivxmi ter dobrim osuše-njem je potrebna vswk večer, potem pa namažile ozeblo mesto s petrolejem ali pa s svinčenim mazilom. ki mu je dolar a kam. A. J. v O. Vašim bolečinam v križu, ki jih čutite pri legi na hrbtu m tudi v sklonjeni drži uri dedu. je bržkone vzrok Mcz«4i v sklepih in vretencih dolenje hrbtenice, morda tudi neprava lega ali bolezen drobja v trebuhu ali spodnjem životu. Iver je zdravljenje odvisno od prave s pozna ve. je zdravniški pregled vsekakor potreben. F. K. v C. Kožni spuščaj, katar v eco'i i H nosil r>e Vam kar vrstoma ponavljajo zadnja tri leta, ud dekliških Je! ste slabokrvni in stabolniii živcev, učileljoka poklic V.im zdravja ni ulrdii. z zdravljenjem posamičnih botesni niste imeli uželjenih uspehov. Zdaj tik prod zimo Vam svetujem takole življenje. Vsak dan se gibljile na prosiein vsaj eno do dve uri. Opustile mesno in jajčjo hrano za tri mesece popolnoma, hranite se z mlečnimi in rastlinskimi jedrni, uživajte kolikor Vam prebavila prenašajo, tudi sirovo hrano. Poleg.'epa uživajte do spfc iniadi ribje olje pc> n, mogoče je doseči odlog plačila denarne kazni. Obrnite se s tostvaruo proSi o na ono sodišče, ki Vas je obsodilo. Sodišče more dovolili, odlog nkuila kazni za eno Jeti> ali pa Vam dovoliti i plačevanje v obrokih. Odpoved dedni pravici. Sinu sem dal večjo vsalo denarja, da je začel samostojno obrt. Pri tem je izjavil prid pričami, da nc bo uičesar več o,t mene zahteval in tudi po moji smrti ne bo zahteval nikake dediščine. Ali je la izjava za sini obvezna? A. V. iz I). Vprašanje kaže, da gre v tem slučaju za s!-, novo odpoved dedni pravici. Ta odpoved je pa. veljavna samo, če jo napravljena pred notarjem' v obliki notarskega akta ali pa pred sodiščem po-svedecena v sodnem zapisniku. Iztirjmjo prisojeuc odškodnine. Že pred več meseci me je neki kolesar podrl, lako da «em dobil poškodbe in raztrgala se mi je obleka. Pre. I todnijo sem zahteval odškodnino ju mi ..e sodnik prisodil ЗСЧ) Din. Kolesar se pa srdaj prav nič ne zmeni za p Učilo. Kako naj ga prisilim k plačilu. V. N. iz L. Poizvedije, če ima kolesar kakšno premoženje ali shiibo in predlagajte pri seliŠ.u izvršbo. Tchtamcnt hrrz pri*. ЛП morem napravili lestntncnl brez prič? J. K. iz K. Če hočete napraviti testament brez prič, ga nior.rte laslnaročno (torej ne s strojem) spisali in lastnoročno podpisati. Brez stavbnega dovoljenja ue sme nihče graditi. Sosed namerava tik ob oknu moje kuhinje postaviti hlev. Povedal sem mu ie, dn mu ne bom dovolil zidati na tem prostoru, ker bi mi s tem zaprl svetlobo iu mi kvaril zrak, pa se za mo;e ugo-voro ne zmeni i» je žc naročil izdelavo načrtov. Ali naj ga tožim, F. H. iz T. Povoda za tožbo še nimate. Preduo bo sosed pričel graditi, si bo moral od županstva izpostava t i stavbno dovoljenje. Preti izdajo tega bo pa županstvo sklicalo krajevni ogled, h kateremu bo p klicalo tuli Vas kol soseda. Pri tem ogledu povejte v.e svoje ugovore iroti graditvi, ki jih bo županstvo vzelo v zapisnik. Županstvo bo pot-мп prvo presodilo, v koliko so Vaši ugovori upravičeni ter bo nijlo izdalo edlo.bo. Če bo smatralo, da so Vaši ugovori le zasebnopravnega /načajn, bo županstvo izdalo stavbno dovoljenje in bo Vas napotilo na pol civilne pravde. Proti odloku županstva se imate pravico pritožiti na okrajno načelstvo (glavarstvo). Če bi tudi okra.no načelstvo smatralo, da eo Vaši ugovori le zasebnopravnegn značaja, vuin preostane sodna pot I. j. pravda. Jedilni list za mesec november (Dr. Krekova mešč-goepodlnjska šola v Zg. Šiški.) Nedelja, 23. novembra: t. fcetiteljni cmoki na goveji ali kodni juhi. '2. a) Telečji zrezki s pn-priko. b) (»ražene Pftkhlete--progaste pipre, c) pra-ženo rdeče zelje v ško.lelici. 3. Švedska jabolčna pogača. Ponedeliek, 21. novembra: 1. Juha — Por-toriko. 2. Sarina in krompirjevi rezanci. 8. Lešni- kove rezine. Torek, 25. novembra: 1. Jajčni vsukanec na kostni juhi. 2. Sunkovi krapi s smetano in parmezanom. Solata. 3. Kvašeni flancati. Sreda. 26. novembra: 1. Tržaška juha. 2. llajzeljcev pečenjak s posiljenim zeljem. 3. Kore-njeva torta. Četrtek. 27. novembra: t. Dvobarvni lati) na kostni juhi. 2. Klobase brez črev in čebulova polivka. 3. Sirovi kolački. Potek. 28. novembra: l. Grahova juha z opečenimi žemljami. 2. Hičet in in al i ocvrti krompirjevi cmoki. 3. Beljakovi vložki v vaniljni kremi. Sobota. 29. novembra: 1- Juha od sočivja s tapijeko. 2. Goveji zrezki s pikantno omako in angleški krompir. 3. Jabolčni pečenjak. Švedska inbolčnn pogača. Zdrobi 11 dkg presnega masla in dobro rmc'-ај s 10 dkg inokc. Pridaj 5 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, lituonovo lupine in 5 dkg zmletih mandeljnov. Napravi testo in ga raz valja j za nožev rob debolo. Obrezi ga ob straneh ali pa izreii s tortniin oblikovalom okroglo ploščo, katero položi na desko ali v lortni model. Iz ostankov testa oblikuj za prst debelo klobaso, krtero pritiskaj z dvema prstoma v enakomernih razdaljah — pomaži z beljakom in pritrdi na rob kolača. Speci na pol v pečici, poninži z marmelado (segreto na sopari) in potresi z jabolki. Jabolka (Ji kg) v to svrho olupi, razpolovi in pari v kuhanem sladkorju z limono, na plošče razrezano. Čez jsbolka daj še sladkorno beljakovo kremo (sneg iz šiirih beljakov in 28 dkg sladkorja) in postavi v pečico, da poslano lepo rumena. Lešnikove rezine. Tri žetulje obribaj in pre-reži pečez ter namoči v mleku in takoj namazi z nadevom, katerega si naredila iz 3 dkg surovega masla, 3 dkg drobno zmletih lešnikov, 3 dkg sladkorja, 1 jajca in cimeta. Tako pripravljene zemlje polagaj v podolgovato kozic.o, namazano s surovim maslom, eno poleg druge. Nato polij z jajčnim mlekom (K litra ntleka, 1 jajce in sladkor po okusu) in speci v srednje vroči pečici. Med pečenjem polivaj jh) zemljah nekoliko mleka, da ostanejo sočne. D?j jih opoldne kot preprogo močnalo jeJ na mizo. O prehrani (Po predavanju univ. prof. dr. Gregoria Marinoua.) Poleg fijola je tudi когииа glavna hrana Indijancev v Guatemali; vpliva v prvi vrsii na telesno ntoc, kakor nam kaže Vzgled lom-bardskih delavcev, ki se štejejo med najboljše v Italiji. Le-ti uživajo v prvi" vrsti jedila, pripravljena iz koruzne moke. — Koruza ima še večjo množino ogljikovih hidralov. apna, fosforja iu železa, kakor fižol. Razen fižola in koruze uživajo Indijanci tu in tam riž. Riž ima vsled ogljikovih hidratov — za vztrajno telesno delo — veliko re-diluo vrednost, saj se večina ljudi na Kiiai-skem, zlasti delavstvo, preživlja z rižem. Indijanci uživajo dnevno tudi veliko množino banan. Вчпппе ?o v Gtialemali zelo poceni. ker ji sadijo po kavnili nasadih kot sen>-иа drevesn. da obvarujejo kavne sadike pred veliko vročino. Banana vsebuje 18—20% ogljikovih hidratov, precej beljakovin in tnlšfe in po raziskavah univ. prof. E ldy-ja i/. Co-lumlnje, precej vitaminov. Indijanske žene izdelujejo kar same domačo čokolado iz kakava, sladkorja in cimeta, kakor ob času azteške države. Zlasti športnikom in hi ibolazcem je čokolada koriMna. ker krepi mišice. V navedeni indijanski hrani se nahajajo najvažnejše sestavine za telesno moč, kakor ?iuo jo občudovali ua Indijancih v Guatemali. j če bi bil morda š« v skrbeli ali celo v dvomi, če bo moj želodec vsem ten nalogam kos, ker sem ga že vefikral oškodovil. poiem eoiovo nocoj tir bi' r,p»t za: »di želodčnih tnolenj in jutrišnji dan hi moral uporabiti za zdravljenje pokvarjenega žc-Iclca. Ker poznani te stvari, nc midim na želodec, ki nemoten vrši s>'nje opravilo, jaz pa pišem Vam in Vam lahko kol izkušen zdravnik zatrdim, da' preminejo pri pametnih ljudeh take mladostne za-j' blode brez re«nih |>o^ledic. Opravljajte dolžnosti, svojega poklica resno, skrbite pa tudi za dovoljno gibanie v prirodi. varujte se mehkužno-ti in lenar-jeni«! Zdravil ne rabile, recept za Vas se glasi: Valcre audet* A. K. v Lj. Zopet je na vrsti beli lok. Vašega primera ne morein presoditi iz daljave. Da se ugo-( lovi, ali izvira !a tok iz okužbe ali je znak splešne rđzdranjlvoctl. ksVrr fe opisana v prejšnjem Odgovoru. pojdite, na iir^gled v ambulnlorii žensk? bolnišnice, kjer Vam kmalu povedo, kako in kai. To je potrebno, da se umirite. — Moji odgovori se Vam zde >včasih malo norčavi Mprda, a vem. da ni-o bili doslej žaljivi za nikojar. SiTT ih to za-, deva okusa, ki je lako različen: ntn ;;' jp-|.i radi kisle kumare, jaz imam fS;5! ie ; hrez j zamere! * Op. ured.: Po n»?e л gi.v-i t. ,i ii-s'.., < I Drini se bi'i idrav. | Že poprej smo omenili veliko hranilno vrednost rud. soli, apna. fosforja in železa, ter vitaminov. Ako hočemo torej opravljati naporno telesno delo, moramo dati prednost živilom, ki so bogata imenovanih rediluih soli. Umljivo je, da mora hraua vsebovati ogljikove hidrate, iz katerih se tvori gliliogen. Indijancem služita fižol in koruza kot glavna hrana, istutako bi bila ta hrana primerna za naše delavsko ljudstvo. Opozorim, da vsebuje fižol veliko nepre-bavne staničnine in se cel težko prebavi, zato je boljši fižolov pire (pretlačen fižol). V Guatemali sem dobil za zajutrk zelo okusen fižolov pire, ki je med ljudstvom zelo priljubljen. Tudi v Združenih državah, kjer opravljajo delavci dostikrat težja dela kakor pri nas, sta fižol in koruza velik del njihove vsakdanje hrane. Iz koruzne moke delajo ploščate kruhke (Indijau Gorn Cakes) že za zajutrck, ludi koruzne pogačice (Coni Mutfius), prodajajo po ljudskih gostilnah. Želeli je, da se naš šibki zajutrek — običajna kava, ki bi bila bolj primerna za uede-lavno ljudstvo v vročih krajih, kakor v Siciliji in drugod — izboljša in zamenja s fižolom iu koruzo. Ker kava za zajulrek seveda ne more zadostovati delavcu, se ga poloti kmalu upravičena lakota, katero si uteši z drago klobaso. Sicer je klobasa bogata kalorij, je tudi okusna, a za telesno moč gotovo nima tolike vrednosti. Klobasa ne prekosi rediine vrednosti fižolovega pireja in je vrhu lega dražja. Torej pravilo: Manj klobas, več ližola. (Učeni raziskovalec je imel drugačne razmere v delavski prehrani pred očmi, nego je n. pr. pri nas, kjer pride navaden delavec pač redkokdaj do klobase. Drugače pa so seveda njegova izvajanja popolnoma pravilna. — Op. ur.) S praženo čebulo in s slanino ali z maslom se napravi za zajtrk izvrsten fižolov pire. — Za delavstvo, ki težko dela. bi bil torej zajlrk iz. fižola ali iz koruzne moke zelo primeren. V Nemčiji so ovseni kosmiči ali ovseui riž z mlekom zelo priljubljen lajtrk, vendar ne vsebuje toliko važnih rudninskih snovi kakor fižol in koruza. — Nobeno živilo rastlinskega izvora nc nadomesti ntesa lako debro kakor fižol in koruza. Za vztrajno telesno delo bi bilo priporočati tudi riž, ker ima veliko redilno vrednost. Da pri nas ne pride toliko v poSlev ali pa zelo redko, je najbrže vzrok nepravilna priprava v kuhinji. Riž ima sam na sebi malo snovi za okus, ker se pa mnogokrat dogaja, da ga kuharice preveč in predolgo kuhajo, gredo tako Se 'e v izgubo. Na la način kuhati riž se hilro poje in lako izostane ugoden vpliv u.»1ne sline. In ker se dobro ne prežveči in ne prebavi, sc !u:Ji v telesu inaiije izkoristi. Nc živimo od leva. kar р мешо. teihveč oJ lega, kar prebavimo. Riž naj se torej ne kuha, ampak praži. V Guatemali in v Cubi pripravljajo riž na tale način: Riž pražijo 20 do 30 minut v surovem tnaslu, potem ga zalijejo z dvema t letinama vode, pokrijejo in parijo še pol ure. Nuto je gotovo. Riž mora ostati zrnat, ker le lak izvrstno diši. Noša hrana, naš živež je torej zelo kompliciran iu raznovrsten, takisto tudi njegova dobava, shranjevanje in priprava v kuhinji. Velikanski vpliv ima lorej kuhinja na vso človeško prehrano in pazili je treba venomer, da je la vedno higiensko pravilna in ueojiorečna. — Po raziskovanju dr. Pavv-lovva so okusno pripravljena jed bolje prebavi in halje izrabi. Ako se pri kvaliteti jedil v najpotrebnejših dodatkih varčuje, pomislimo, da je precena kuha nazadnje draga kuha. Zgodi se, da pri kuhi prihranjena para roma naravnost v apoteko ali V bolnišnico v podobi dinarja. Varstvo ptic pevk Najhujša nadloga, ki lare dandanes sadjarstvo po vsem svetu, so gotovo zajedavci, ki vse huje in huje pritiskajo na sadno drevje in njega pridelek. Škoda, ki jo prizadevajo vsako leto našemu narodnemu gospodarstvu, ne znaša samo deset- ali stotisečev, ampak milijone. Dokazano je, da nam uničijo zajedavci na sadnem drevju celrtino do tretjine letnega pridelka in da spravljamo večkrat le tisto, kar so nntn zajedavci pustili. Preprostemu opazovalcu, ki j>a pomni 50, 60 let nazaj, se zdi čudno, kako to, da je dandanes loliko zajedavcov po sa-lnem drevju, dočim jih v prejšnjih časih ni bilo, ali pa so se pojavili lo bolj poredko. Toda slvar bo umljive, ako pomislimo, da v prejšnjih dobah marsikaterega zajedavca v naših krajih sploh še ni bilo; zlasti velja to za nekatero zajedavce rastlinskega rodu (glivični zajedavci, ki povzročajo bolezni na sadnem drevju). Vedeti pa moramo tudi, da so v prejšnjih časih gojili sadjarstvo v prav skromnem obsegu. V istem razmerju sa se pojavljali seveda tuli zajedavci, zlasti kar so ličo onih iz rodu žuželk. Pa še za te se našemu pradedu-sadjarju ni bilo Ireba brigali, ker jo za to poskrbela narava sama. Zajedavci so Imeli prav uspešne naravne preganjnvco in zatiravce. To so bile ptice pevke. Kako pa, da dandanes loliko Irpinto pred zajedavci in da je prišla ob veljavo naravna obramba, ki so je bili deležni stari sadovnjaki? Tudi to je loliko umljivo. Sadne kulture so se silno razširile in se še neprestano širijo. Naravno je, da se z njimi vred širijo tudi sadni zajedavci, ker se jim nudijo tem ugodnejše prilike za razmnoževanje, v Čini večjem obsegu se goji rastlinje, ki ga zajedajo. Ali se pa v isletti razmerju širi tudi naravna policij? v obliki plic pevk? Niknkor ne! Nasprotno! S širjenjem in gojenjem sadnega drevja po novodobnih načelih sc razmnoževanje i>tic pevk ne le ne pospešuje, ampak še celo silno ovira. Saj jim je novodobna sadna kultura vzela niožnos4 za gue zdenje in valenje in jih lako pregnala iz sadov njakov. Naši najboljši pomagati v boju s sadnimi zajedavci, kakor razne sinice, brglez, delal, žolne i. dr. gnezdijo namreč v votlih drevesih — v duplih. Ker pa dandanes v sadovnjakih ne moremo trpeti votlega drevja, je naravno, dn omenjene ptice v sedanjih sadovnjakih nimajo obstanka, ker jim ne nudijo več pogojev za življenje. Iz povedanega je jasno razvidno, da leh prr-koristnih in najcenejših pomagačev ne bomo priklicali nazaj v naše sadovnjake, ako jim kakorkoli ne damo nazaj, kar smo jun vzeli. To je pa mogoče samo na en način, da jim namreč nudimo umetne valilnice, ki so pa tako narejene, da jih ptice rade uporabljajo in da popolnoma nadomeščajo naravna dupla. Take valilnice se izdelujejo tudi že pri nas in je baš sedaj najugodnejši čas za razobešanje po sadovnjaku* Po drugih držav ali jc to sredstvo za privabljanje p'ic pevk v sadovnjake ze davno vpeljano in sc na lisoče in tisoče valilnic vsako leto razobesi po sadnem drevju. Umetno prirejene valilnice so po 30—35 oni dolgi in okoli 15 cm debeli, okrogli kosi ueoloplje-nega debla. Od enega konca je zvrtana duplina, natančno taka kakor jo izleše v deblu žolna. Zgoraj jo la votlina pokrita z desko. Od strani pa je zvrlana primerna izlelavnica. Valilnica je privita tia re-melj, da jo jc moči trdno pričvrstiti na drevo. Za prej omenjene dttplarje zadostuje, višina 2—4 m od tal. Valilnica mora biti tako pritrjena, da sc pruv nič ne more premikati. *Kdor se zanima za to nupravo, dobi pojasnila pri uredništvu 5 Satljnrja in vrtnarja« v Langu-sovi ulici 24 v Ljubljani. Če jc učitelj zamiSljen ... Učitelj pride v cerkev k šolski maši. V Irenutku, ko je vstopil, je bil baš evangelij in so vsi učenci vstali. Učitelj .je bil v svoji raz-tresenosti prapričan, da njemu na Čast vstajajo iu je dobrohotno dejal na glas: No. kar sedite, kar sedite' Sai zaradi mene ni treua vstajali.« I tli* uv --H ^ Marija Hoteel: Prigode dveh kilajčkov 28. гМПш^1 Nekega dne »ta se domislila, da imata tudi daljnogled. Poiskala sta ga, ga osnažila morskega peska, ki je tičal še v njem iu ga preizkusila. Bil je že zastarelega modela, toda vkljub temu jima je znatno povečal oddaljene predmete. Poiskala sta si Vzvišen prostor in od tistih dob najrajši posedala cb morzu in opazovala obzorje. Upanje, da jih kdaj ugleda mimo vozeči paruik, jtl je zopet poživelo. Toda pretekli so meseci, preteklo je leto, minula deževna doba, začelo znova pripekati vroče tropično solnce —. a naša prigodnika sta še vedno samotarila na otoku malika Lo-Haria. 29." Iu zgodil se je čudež, na katerega sta čakala — Nekega lepega jutra sta dečka kakor navadno polegala na obali in strmela preko neskončne gladine morja. Obema hkrati se je izvil iz ust krik, podoben vojnemu kriku Indijancev. Vsa razburjena sta jela tekati ob obali sem iu tja in mahati z rokami. Na obzorju se jo prikazal najprej oblaček dima, nato dimnik in slednjič ves parnik. Prvi, kar sta bila na otoku. Nemudoma sta slekla suknjiče in sraj-čice, jih napela na palice kot zf.stave in mahala parniku naproti. V začetku se je zdelo, da parnik nima namena pristati; toda 6ez nekaj časa se je obrnil in jel jadrati naravnost proti otoku. V nestrpnem veselju sta dečka čakala, da so spustili iz ladje čoln, v katerem sta sedela dva moža. ki sta vesljala proti obali, da sprejmeta brodolom ca. 30. Љ 3: Bil je to angleški tovorni parnik, ki je prevažal bombaž jn riž. Kapitan je dečka dobrohotno vzel ua krov. Morala sta mu vse natančno opisati, kaj sla doživela. K,° sLišaJi častniki o neizmernih zakladih lega otoka, so otok svečano prevzeli v angleško oblast, dečka pa sta postala lastnika vsega premoženja ua otoku. Ladja je zpet potegnila sidro in odplula. Vidno se je zmanjševal oloček pred očmi dečkov. Stala sta ua zadnjem delu krova in mahala prazni žemljici v zadnjo pozdrav. Ni bilo več žalosti v njiju srčkih; radost sc je naselila vanje. Kar sta si dečka vse življenje tako iskreno želela, sta dosegla: prišla sta slednjič vendarle med de'bre, poštene ljudi. 81. Iu najlepše ju je še čakalo: Angleži so ju poslali v najbližji katoliški mkijon. Kako srečna sta bila Vu-Paj in Vu-Pin, ko sta sedela v šolski klopi in poslušala lepo božjo besedo. Kmalu sla bila pripravljena ua sveti krst. Dobila sta imeni Jožef in Franc. Zaobljubila »la se, da besta vse svoje življenje Eosvetila misijonskemu delu in darovala vse, ar sta imela, sv. cerkvi. Le žal, da še do danes nista toliko dorasla. da bi šla iskal tisti otok, kjer prebiva MM--- zdaj sam in zapuščen malik Lo-Hon, pod napol razpadlo pagodo pa počiva deset njegovih svečenikov. Toda uekoč bosta gotovo izpolnila svojo obljubo — — — .Konec. Mirko Kunčič: Julka hiepeluljka i. ; л • . л . i Slavospev Julkinsinu jezičku. Z odličnimi vrlinami in sposobnostmi vam je bil oblagodarjen jeziček Julke Klepetuljke, holaj! Kakor mišji repek ji je bliskovito skakljal po ustih sem in tja in gor in dol, iu je bil neutruden v svojem nuganju od ranega jutra do pozne noči. 0, saj bi človeku nikoli ne padlo na um ogorčeno zarohneti : zapikk, čc bi se »kakljauje iu migauje Julkinega jezička vršilo t.iho, brez hrupa. A je bilo to migauje združeno ua žalost s tako strahovitim ropotom, da bi moral človek, ki bi ta hrup z odprtimi ušesi tri dni in tri noči skupaj poslušal, najmanj obupati ali zblazneti. Hvalabogu iu sreča junaška, da smo proti regljanju takih klopotce.v zadostno oboroženi. Ni nam treba v usodnih urah storiti drugega, kot zatisniti »i ušesa s prsti — in se kakor s čarovno silo na mah pogreznemo v kraljet.lvo mrtvaškega molka. O, Julka Klepeiuljka vam je znala biti vztrajna v vrtenju svojega klopotca-ropotca, holaj! Kadar se ji je taisti sprožil, je bilo treba 1 ju tega napora in učinkovite zvijače, da se ji jo spet ustavil. Klopotcc-ropotcc pri idolu«. Je »la Julka Klepetuljka — postavim — v trgovino po sol. In je srečala na cesti prijateljico Metko Dolgopetko, ki je gibkih korakov drobnela proti domu. 0, Metka, kam pa kam?.; jo je hlastno pobarala Julka Klepetuljka. 'n so se ji oči za-iskrile kakor volku, ki je zagledal svojo žrtev. Domov. Se mi strašno mudile se je Metka Dolgopetka hotela zmuzniti mimo. A se je bridko uštela, sirotica! Počakaj, počakaj, ji je s kruto prijaznostjo zastavila pot Julka Klepetuljka, ti moram uekaj povedali k In jo je z nežno brezobzirnostjo zgrabila za roko: »Ali si žc slišala? Grozno! Frtavčkova Angela pojde v mesto v šolo. Ta avša! Misli bogve kaj da je, pa je neumna kot noč. Gospodična hoče postati, pa je še za kravjo deklo preštorasta. Saj ti ne spravi poštene besede z jezika, mila jera; venomer ti drži usta Zaprta, kakor bi do pet šteti ne znala... In sploh — grozno!« In je Julka Klepetuljka zavila oči, kakor da je vnebovpijoč greh, da jc Frtavčkova Augela takšna... Poteui je brž nadaljevala: : fa, Brlogarjeva Micka ima pa novo obleko. Ta prismoda! Misli bogve kako jc lepa v njej, pa je takšna kot predpustua ma-»kara... In sploh — grozno! Ja, pa kaj »eni ti hotela še povedati? Oh, saj res! Ali že veš, da imamo pri uas mladega žrebička? Tako jo pa že. srčkan, in »ploh — kar pojedla bi ga! t Tako je drdrala v eni sapi Julka Klepetuljka in se ji ni smilil mučeniški obraz Metke DolgOpetpe, ki se je nestrpno prestopala zdaj na to, zdaj na ono uogo. Nobeue besedice ni utegnila uboga reva spraviti iz ust — za to jo že preskrbel Julkin klopotec-ropotcc, ki »c ni prenehal vrteti niti za sekundo. Tedaj je pribrzela mi um Kovačev a Francka. O. Francka, »rečne oči — kam pa ti? »e je razveselila uove žrlve Julka Klepetuljka. Za nosom!: jo je zafrknila Kovačeva Francka, kateri je Juikina klepetavost močno presedala. Iu je nevljudno odbrzela dalje. Ta pfevzetnica! Grozno!« »e je raztogo-tila Julka Klepetuljka, ki se je čutila kruto užaljena v svoji časti. In je zagrozila z bridkim maščevanjem: Nikoli več le ne pogledam,frklja domišljava, da veš, nikoli več!« Iu je hotela nadaljevati prekinjeni pogovor z Metko Dolgo-petk. Ko pa se je obrnila proti njej in hotela zadrdrati: : Veš ... — ni bilo Metke Dolgo-polke nikjer več ... Izrabila jc ugodno priliko, uboga reva, iu jo je jadrno popihala z nevarnega kraja. Ta potuhujenka! Grozno!« je ogorčeno zacepetala Julka Klepetuljka z nogo, se ljuto zavrtela na peti In odvihrala v trgovino. Ko je še tam »tresla kopo čenč z jezika, je po dveh debelih urah, če io šlo vso po sreči, slednjič vendarle prisopihala » soljo domov. Tam pa je morala vedno znova okusiti pregrenko ?i\-ljensko resnico, da je razen nje še nekdo nn svetu, ki ima včasih vodilno beeeclo: leskova »iba... Grozuo! (Konec prihodnjič.) Miklavž prihaja! Halo, otroci, ali ste pozabili...? — Kaj pa, kaj? ... prositi radodarnega svetca božjega, da vam poleg raznovrstnih igračk, sladčic in drugih lepih daril ja zagotovo prinese tudi prelepo pravljico Najdenček Jokec ki jo je spisal Kotičkov striček in izdala v krušni knjigi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Pravljica je tiskana na finem papirju in ima preko 150 zanimivih dvobarvnih slik, ki se naglo vrstijo in prikazujejo čudovite prigode grbastega pobiča Jokca, ki na kozi Meki z mucem Kecom potuje po širnem svetu in doživlja stvari, o katerih se vam niti ne sanja. Torej, otroci, lc nikar ne pozabite prositi sv. Miklavža tudi za lo prelepo darilo, s katerim boste imeli še največ veselja in zabave! Opozorite tudi očka iu mamico na to knjigo, da bosta š? onadva prosila sv. Miklavža za vas! Kaho je Blažek pisal sv. Mihavžu PRELJUBI SV. BLiZA SE DAN, KO SE BOS PO SR C 8 R N i Ц 5PU5T/ L \Z iN HODIL 0t> P- f)0 j© TER NOtiL PR U DNIM^J, DAROVE.ZATO T/ ,*> TOLE B, DA SE B05 JA SPOMNIL TUDf NAME ! Ш VEŠ, JAZ SEM ZELO PRIDENI. RAD/K LJU8EMU^>,RAD UB06AM OČKA iN<4§, IN TUDI V,'NISEM ZADNji. GOSPOD Ј&ЈЗМЕ VEČ = KRAT POHVALI IN PRAVI, DA SEM ODPRTE Ф. GOSPOD £ PA Ml' JE ŽE VEČKRAT-i^ KAKŠNO fflZA SPOMIN. TOREJ LE OGLASI SE TUDI PRl' NAS IN Mi PRINESi ZVRHAN Ф I6RAĆK IN TUDI PRELEPE Т „NAJDENĆEK JOKEC "Ml' NE ffi ZA Bi PRINESTI* PA N|' TRE =BA VZETi S SLBODlNAJ KAR V Mfe- OSTANE,GRDUN. ^m? TOREJ B06 TE ZiVl' |'N NA VESELO SVfDENDE / BLAŽEK ^ V jJ3t». DOLiNi PRI LDUBlZJANl". [5ТГОШЈ7 Kako je krejaček zida „potegnil" Krojaček brez »lužbe in žid »la potovala v najhujši vročini iz neke vasi v mesto. Postala ;-ta žejna in stopila v gostilno. Tam je krojaček prosil žida. ki »i je pohlepno ogledoval njegov nahrbtnik, naj mu posodi 20 Din, da bo mogel plačati jedačo in pijačo. ?.id je privolil v lo pod pogojem, čc mu krojaček za-slavi nahrbtnik г vsem, kar je bilo notri. Krojaček mu je izročil nahrbtnik. Vesel »i ga je žid oprtal na rame in si natihem mislil: »Krojaček mi posojenih 20 dinarjev gotovo ne bo mogel vrniti —■ iu nahrbtnik postane za vedno moja last. Imenitna kupčija, hehehe .. .< Ko »ta čez tri debele ure prispela do me-»ta, je krojaček »egel v žep, izročil razočara-uemu židu ионојецЊ 20 dinarjev nazaj in sc mu lepo zanvalu, da mu je pomagal v tej strašni vročini nahrbtnik nesli... »Zhikean« klobuk "Jurček je prišel z očetom prvikrat v mest«, pa je videl imenileu pogreb. V vrstah so »li čruo oblečeni gospodje s svetlimi cilindri na glavi. To je Jurčku na moč ugajalo in je lejai očetu: Poglejte, oče, tu v mestu pa ue zbiksajo ' samo škornjev, ampak ludi klobuke!« 108. Dragi Iioliikov striiek! Mnogokrat prebiram »Slovenca«, a ne najdem nobenega pozdrava iz našega pozabljenega kraja. Ker se Te drugi ne spomnijo, Ti pišem jaz. Če bi Ti vedel, kako lepo in prijetno je v naši dolinici, bi se vsak dan pripeljal k nam z aeroplanom. Ko bo padel sneg. Te bom povabila na smuč in tudi na kranjske klobase. Saj vem, Ua Ti je znano, kako dobre klobase so pri nas. Navezala Ti jih bom okoli vratu kakor korale, da bo vedela osa Ljubljana, da si bil pri nas. Iskrene pozdrave od Beli M al e j e v e, učenke VI. razreda v Spodnji Lipnici pri Radovljici. Odgovor: Dragu, Belko! Ga skoraj ni kraja v Sloveniji, odkoder bi šc ne bil sprejel kakega pisma za svoj kotiček, zato nikar ne misli, da si Ti prva, ki se oglaša is prelepe Radovljiške doline. Kaj še! Sem jih že začuda mnogo odtam prejel — pisem namreč —, a objaviti jih ial nisem mogel, kosem moral s njimi ulešiti glad Ijuietnu gospodu košu. Šavs! je dejal in je tako debelo pogoltnil, da se mu je še tri dni potem kot-calo. So če morala biti v pismih kakšna posebno piškava modrovanja in kakšne posebno debele packe in čačlce, da ie IjUtemu gospodu košu niso kdovekaj teknile... Kar se preljubih kranjskih klobas tiče, moram odkritosrčno priznati, da bi se mi. zdelo od sile imenitno, ie bi hodil s takim krasnim-»vencem« pod vratom križemkražem po beli Ljubljani, llolaj, bi me Ljubljančani spoštljivo gledali po strani in ne rečem dvakrat, da ne bi podel ludi kakšen navdušeni »živijo!« klic za menoj. Kajli čislajo in obožuje jo vrli Ljubljančani klobase še dokaj bolj kakor Zalaanikove torte in imajo pred mesarji, ki so umetniki v izdelavi pristnih kranjskih klobas, še celo večji rešpekt kakor pred najimenitnejšimi gospodi s cilindri na učeni glavi. Torej kar pripravi listi Iclobasni venec za okoli vratu! Ce jaz ne bom prišel ponj, lx)do prišli Požgančev oča, ki tudi nadvse iskreno in od srca ljubijo kranjske klobase, in pravijo, da smo ie zaradi tega lahko ponosni, da smo Slovenci, ker jc slavospev kranjskim klobasam prodrl celo ie do samega ljudoirskega poglavarja Rompompomtidrdla-lijahopsarideldidelčindarašabuminbotna v dalj-nji Afriki. In če Požgančev oča, ki so od sile moder i no izkušen mož, kaj takega trdijo, bo ie res, ali ne? Zato: živijo Požgančev nč.a :uo kranjske klobase, živijo! Te lepo pozdravlja Kotičkov striček. 109. Dragi Kotičkov striček! Dana sva sc pa tudi midce spomnili nate. Ti znaš Iako lepo pisati, kol bi rožice sadil, zalo sva trdno prepričani, da boš ludi nama kaj lepega napisal. Veš, midve se imava zelo radi in v skupni ljubezni ljubiva Tebe, Poigančevcga očeta in Tvoj prijazni kotiček. Požgančev oča naj nikar ne pasejo oči po ljubljanskih izložbah, rajši naj bolj gledajo okoli Tvojega koša, da se najino pismo ne izgubi! Kajti bi utegnili bili silno žalostne, če ne zagledava v nedeljskem »Slovencu< Tvojega odgovora in Tvojih lepih besedi. Prejmi od vsake en lep pozdravček! Bernard k a L a znar, učenka V. razreda in 81 avic a Triplal, učenka lil. razreda na Breznici. Odgovor: Dragi moji! Lepo, lepo, da sla sc slednjič vendarle spomnili tudi name! Sem bil že tako žalosten zaradi vajinega neusmiljenega molka, d-a mi še Zalaanikove torte niso ver. tako teknile kakor svoje dni. •*Ovbesem vzdihoval, ko sem oložno hrust al listo bore torte, ki mi jc še za spoznanje sla v slast, ; oobe, le kaj naj io pomeni? Skoraj vsi oiročaji in šolarji širom žemljice slovenske so mi že v poln svojega obraza po eno ali dve prelepi pisemci skovali in poslali, le tidve punčki sc nočeta in nočeta spomnili vame, salamiš.'«■ Tako sem stokal ino jokal in kruta užaljen plokal ino čakal, kdaj napori ona presrečna uro, ko mi ljuli gospod, pismo noša- s slovesnim obrazom izroči vajini pisani pozdrav..— Takole, vidila, dragi moji, sem mislil no raju žc tačas, ko roju sploh še poznal nisem in niti slutil nisem, da živita!... Požgančcvemu očelu bom sporočil vajino zeljo, dvomim pa, da varna bodo hoteli, ustreči. 0 ja, Ce bi jaz svoj koš namesto z neporabnimi otroškimi pismi — napolnil s takimi slastnimi prigrizki, kot so z njimi napolnjene ljubljanske izložbe, potem očetu Požgančeveinu nc bi bilo treba dvakrat reči, naj vso svojo pozornost posvetijo poslej le mojemu košu. A ker bodo v mojem košu na vekov reke samo papirnati odpadki, bodo Požgančev oča prav gotovo še kar naprej poželjivo škilili po ljubljanskih izložbah, ljutemu gospodu kosu pa šc prezirljivega pogleda ne bodo privoščili... Pozdravljeni! Količkov striček. /lli ste že naročili ! „Angelčka" in „Vrtec"? Vsakovrstni trgovske knjige« Itrace, mape, naleze, kerbarije, odjetnalne knjižice, bloke, zoezke 1.1, d. Najvarnejše ln najboljše nalovite denar pri reglstr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice AKO RABITE TISKOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, BLAGOVOLITE SE OBRNITI VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO nudim po skrajno ugodnih cenah! Па debele! - - Na drolrno! ANTON JflNEŽIČ LfHbliana, Ftorjansha nl.M Knjigoveznica In čdalnica trgovskih knjig. Stanje hranilnih vlog nad Din 90,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiS nad 3000 članov posestnikov ■ vsem " svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagatelji prt Lludskl posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka Električne BIIZOJ AVKEi JUGOT1SKARNA LJUBLJANA 0METNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO OrrSET-TISH ♦ KANENOIISH HNJIOOTISK ♦ UMETNIŠKI T1SH (RKOLIVNICA ♦ KNJIGOVEZNICA Al i sle ie poravnali naročnino? generatorje (dyname), kovaške ventila torje, vodne sesaljke i. t. d. iz tovarn SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. dobavlja Elekfrotehna d. z o. z Ljubljana, Vegova 2. Izvršuje tudi elektrifikacije industrij $kih naprav, mlinov, žag i. t d. Priporoča se prvi slovenski zavod NUDI FO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE 2BBJ C. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA IL NADSTROPJE Ljnblfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2 naprave za skladišča bencina, bencola itd. s črpalko po sistemu »Salzkotten G. m. b. H.«, Berlin, kakor tudi brez črpalke po hidravličnem sistemu »G. Rumpel A. G.«, Wien, dobavlja in postavlja Union gradbeno in trgovsko d. d., Beograd, Kralja Milana ulica 10. Naročite še danes 1 steklenico Ш ZA MASAŽO EB že zjutraj Vas bo uspeh iznenadil kosteh - rokah - nogah členkih - plečih - zobeh bokih - žilah - glavi odpravlja bolezni lakoj STARCI IN STARKE V Vaših starih dneh največ trpite od bolezni revniatizma. Nadrgnite si vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile s preparatom ALGA. Počutili se bodete prerojeni. Občutili bodete veselje do življenja — svežost. DOBIVA SE POVSOD LABORATORIJ ALGA - SUŠAK Prehlajenje, iiilluenca, lirlpa Sploh pri vsakem nerazpoloženju ko čutite malo vročine, nadrgnite telo s preparatom AL(iA. Vročina popušča, spanje jo lahko iu zdravo. Oočutili boste svežost telesa ln duha. 1 steklenica 4 steklenice »ALGE« Din 77 8 steklenic >ALUE< Din 131 14 steklenic »ALOKc Din 205 25 steklenic »ALOE* Din S2!! D. Ulnga: Tri leta na berlinski visoki šoli za telesne vaje Sto in sto večerov smo se mariborski dijaki pogovarjali o telovadbi lil športu. Govorili smo o vsem mogočem: o rekordu in o vzgoji, o telesnosti in duševnosti, o novem stilu življenja, kateremu je sjiort vir pravega veselju, vir moralnih in telesnih kreposti. Marsikateremu vjirašanju nismo našli odgovora, a vendar je naša vera v kulturo telesnosti stalno rastla. Rekli smo, da mora šport postati sestavni del slovenskega tantovstva, da mora postati dobro vsega naroda. Imeli smo voljo v tem smislu delovati, že kot dijaki smo hodili k podeželskim društvom in jih učili lahke atletike in telovadbe. V takem razpoloženju sem dobil v roke prospekte berlinske visoke šole za telesne vaje in sem se odločil za ta študij. Ko sem se prvič vozil mimo Monakovega proti Berlinu, mi je veselje in zavest, da so peljem cilju nasproti, molila le ena skrb: ali bom sprejet? Za sprejem se namreč zahteva poleg mature tudi stroga zdravniška preiskava in praktičen izpit iz telovadbe, plavanja in lahke atletike. Z lahkoto sem takrat obračal veletoče, — le kaj bo s tekom na 8000 tn, kaj s skoki, kaj s plavanjem... To mi je šlo po glavi, ko sem prvič zagledal velik berlinski stadion, poslopja šolo in zelena igrišča. Že prvi dun sem dobil nu soli dobre tovariše, s katerimi smo trenirali za sprejemni izpit, Okrog sto nas je bilo, sprejeli jih bodo lo 35. izbirna tekma bo. Tako resno kot takrat mendu nisem nikoli tekmoval, hvala Bogu, ne zastonj. Z novembrom so je začel zimski semester. Najprej suto začeli z gimnastiko »Ausgleichsarbeit« imenovano. Razdelili so nas v razne skupine — slabiče skupaj, v drugi skupini so bili taki s trdimi sklepi, v tretji s trdo hrbtenico, na vsakem so odkrili posebne napake. Takrat sem začel spoznavati pravo gimnastiko, ki je vse kaj drugega od prostih vaj, ki se Izvajajo pri nas. Raztezali smo sklepe, učili smo so sprostiti (entspannen) mišice, krepili smo vso delo telesa. Delo je bilo naporno, da so je vsakdo potil. Drugega dne so so mišice razbolele, toda ni bilo počitka, temveč vsak dan več treninga. Dasi jo izbira predmetov svobodna, vendar si mora vsakdo naložiti lepo število praktičnih vuj in predavanj, če hoče v najkrajšem roku, (tri leta) delati izpite. Na šoli sla praksa in teorija enakovredni. Prnksn obsega prav vse športe; tudi streljanje in jiu jit.su, hokej in golt, tenis in smučanje — iz boksanja se zahteva cclo izpit, zakaj športni učitelj mora bili trdo vzgojen. Ne bom našteval vseh praktičnih vaj, ki niso v učnem načrtu to jc jahanje, namizni tenis in kolesarenje. Predavanja so razdeljena v tri skupine: 1. zdravoslovje, 2. vzgojeslovje, 8. upravoslovje. Velika važnost se polaga na študij anatomije m fiziologije, za kar so šoli na razpolago medicinski instituti berlinske univerze. Iz zdravstvene skupine se dela prvi izpit, k! obsega: antropometrijo, si>ortuo masažo, prvo pomoč, anatomijo in psihologijo in pedagogiko, fiziko, metodiko, gradnjo športnih prostorov, športno žurnalistiko in nauk o nemški in mednarodni organizaciji športa. Namen šole ni le v tem, da izobrazi akademike športno učitelje, organizatorje in trenerje, temveč tudi znanstveno delo na polju telesnih vaj. V ta namen služijo številni seminarji in laboratoriji kakor antropoinetrijski, fiziološki, psihološki iu rOntgenski. Vsak absolvent mora napisati diplomsko delo, ki razpravlja o gotovem vprašanju iz psihologije, zgodovino till teorije športa. Študij je torej prav pisan in zanimiv, takšen je tudi pogled na življenje na igriščih krog šolo. Tu so zbrani veseli Porenci, sami mladi fantje in dekleta. Vsi nosijo modro površno obleko za trening (Trainingsanzug), eni so pri rokometu, drugi pri tenisu, tretji v bazenu za vodni šport. Predavalnice so tudi na prostem in če je solnčno, lahko poslušaš bos v športni obleki svojega predavatelja. Sola je zidana v stvarnem slogu, ki nekoliko spominja na antiko. Ima idealno lego na nizki planoti v Gruneivaldu, tik nad Charloltenbiirgom. Velikanski prostor, ki je bil pred 20 leti še pustinjski, je danes izpremenjen v velik stadion in v igrišča za tenis, za rokomet, nogomet, hokej, lahko atletiko in za plavanje. ?,Deutsche« Sportforum« se vse to imenuje in to iine tudi zasluži. Med posameznimi igrišči ni ne plotov ne Žičnih ograj, temveč nasadi cvetočega grmičja. Tu in tam samevajo v nc-bo visoki severni bori, v sivi daljavi pa se dvigajo zvoniki in dimniki šlirimiljonskega mesti. Dva ekstrema sta to: Berlin in športni forum. V mestu čuješ lo šlagerje in vrišč prometa, zunaj pa je mir, ki ga prekine lo vesela igra ali narodna pesem. Trenirali smo dan za dnem. Zjutraj jo bila navadno gimnastika, ko si prišel vos prepoten od nogometa, si šel pod vroče in mrzle prhe in zopel si bil sposoben za naslednjo uro, n. pr. orodno telovadbo. Praktične vaje so bile večinoma dopoldne, predavanja pa popoldno. Večkrat so nas obiskali nemški rekorderji, ki so kazali svoje metode za trening. Pa tudi na Soli je bilo med profesorji, kakor tudi med slušatelji vej rekorderjev — 11. pr. Bfieher, ki je sedaj trener na neki kitajski univerzi, dalje Lotte. Milite, nosi dva svet. damska rekorda v plavanju in Ergelhard, znani tekač, s katerim sva v zadnjem Semestru skupaj stanovala. Vendar šola ni zn' rekorderje. Delo je preveč vsestransko, vedno si utTujon in ni svožosti za speci-jelni trening. Vsako zimo s n'o imeli snutško tečaje na Tirol-ikem. Ob takih tertijlh smo morali dati častno besedo, dn ne bomo pili in ne kadili. Tako smo se morali voziti mi no Monakovega nc da bi okusili bavarsko dobrot"). In vendar lahko štejem smuške tedne med najlepše, kar sem jih preživel v Nemčiji. V Berlinu smo šli jiogosto na študijske izlele, tudi v Amsterdamu smo bili pri olimpijskih igrah. Življenje v z/vodu jc bilo prav domače in zanimivo. Ce si VMopil v sobo. si takoj vodel, dn Si pri športnikih. >a stenah jo imel vsakdo kak hrastov venec s tekem, polno športnega orodja si zagledal in ogromno čevljev: sprinterce, čevlje zu nogomet, ca telovadbo, za boks, za smučanje itd. Tudi malo knjižnico si zagledal — pogosto prav pisano knjižnico: tu bukva o boksu, lam Nietzsche, tam Sveto Pismo. Če si prisluškoval skupini, ki je vsa živa v pogovoru, tedaj si ujel besedo ■'■psihofizični parale-lizem , s lem je označeno žarišče interesov športnika Študenta. Za politiko se Nemci ne zanimajo, iele pred pol letom si je pridobil Hlttler simpatije na Soli, prejo večina sploh ni bila strankarsko jpredeljenu. Če ste šli po zavodu do sobe 43, tedaj ste zagledali na vratih dvo znani iuieui: »M. Dobovšek in L. Lojk. »Dobro jutro sle jim lahko rekli in »Bog daj sla odgovorila. To jc bilo življenje, ko sem leta 1928. dobil na šolo dva slovenska tovariša. I11 če so prišli še Slovenci iz mosta, tedaj nas je bilo kar Sest zbranih pri čaju mojstra Marjana. Danes že vedo tovariši v sportforumn. kje smo Slovenci In da jo to del lepo domovine Jugoslavije. Tudi druge študente ste lahko videli na šoli, ki ne spadajo v nemško raso: Japonce, Bolgare, Kitajte, Ainerikance itd. šele deset lot obstoja šola, pa vendar si je že pridobila sloves po vsem svetu. Razne države, ki imajo namen ustanoviti doma višje šole za športno učitelje, so poslali svoje štipendiste — tako Kitajska, Bolgarska, Turčija, Albaniji in Estlandska. Pri nas je storila to le bivša Jugoslovanska Orlovska Zveza. Nekateri inozemci so prav zanimivi. Miroljubiii Indijec kaže svoj značaj v plavanju, ko vam celo uro prav počasi brodi v prsnem stilu po bazenu. Nikomur noče delati sile, tudi sebi ne. Takšen je bil tudi pri smučanju; ko se je vsa grupa polila v treningu, Je on zadaj počival in klical »vvarteul«. Nasproten lip so Kitajci: ko si šel k zajutrku, si jih videl oborožene s kopjem, diskom in s kroglo, — ko si šel k obedu, so še vedno tronirali. Naš Turek, ki Je bil v domovini nodporočnik, je delal v perijodah: par dni je neverjetno treniral, nato pu so prišli dnevi počitka, ko je saino tožil: milde, miide. Japonec- Arovv je bil navdušen smučar. Ko so ga nekoč Tirolci pošteno ošteli, ker se je vozil samo v krotkih hlačkah, je začel neverjetno čez katoličane udrihati. »Sind sie Ateist,* ga je vprašala tovarišica, — »nein, ich bin Alpinist«, se je odrezal naš Arovv v zlomljeni nemščini, kakor da gre za pomoto. V zadnjih dveh semestrih je bilo treba treninge poostriti in v prostem času zaplesti noge v ogrodje mize in študirati. Drugi izpit obsega poleg diplomskega dela šo praktični izpit iz plavanja, lahke atletike, nogometa, telovadbe, boksa, rokometa, iz nemških iger in iz gimnastike. Povsod se zahtevajo povprečno mere. v eni disciplini pa mora vsakdo pokazati tekmovalske usjiehe. Ustni Izpit se deln iz devet predmetov. Hitro so potekla tri leta, kot mozaik veselja, dela in razvoja so bila. šele sto dni je od tega, ko sem zapustil drage Irate in borovce v Sportforumu ter dobre znance in prijatelje. Le kdaj jih bom zopet .videl'/ Izjava zbora nog. sodnikov, sekcija Ljubljana Z ozirom 1111 vesti, ki utegnejo povzročati domnevo, da so ruzihere v ljubljanski sekciji neurejene oz. da je delovanje ljublj. sekcije slabo in nepravilno, izjavlja upravni ddlbor ljubljanske sekcijo /,NS naslednje: Poslovanje ljubljanske sekcije ZNS se opira vsikdar strogo nu obstoječa pravila ZNS in JNS in upr. oo-gledu, pn tudi kar se tiče povprečne kvaliteto Članov, ne zaostaja zu oetalami sekcijami ZNS. Ako obstoji semtertja drugačno mnenje o vrednosti sekcije, ni temu krivo delovanje sekcijo, temveč neobjektdvno in kriv.ičuo pisanje o delovanju sekcije in njenih članov. Pod kakšnimi okoliščinami so je u,pravni odbor sekcije odločil v interesu stvari in sodnikov za izjemno ukrepe za tekme ASK Pri-liiorja, jo sekcija že svoičas objavil« in ni treba, d« dane« ponavl ja. Zadeva bi bilo lahko že davno likvidirana, uko bi objavil JNS tozadevno avto rito ti. vno in vsestransko obvezno odločitev, kar ie sekcija zahtevala. V tej zadevi so nastopili v zadnjem času novi momenti, vsled katerih je upr. odbor sekcije na seji dne 20. t. 111. svoj skjeip revidiral. Za objektivno športno javnost ni torej nikakih razlogov za zgledovanje nad ljubljansko sekcijo ZNS in zares neosnovuno jc, ako sc skuša sekciji naprtiti krivda za današnjo porazne s|iortiie razmere v Ljubi janii. Upr. odboru sekcije doslej ni znano, da bi obstojal nunieii podrediti ljubljansko sekcijo ZNS zagrebški sekciji. Ljubljanska sekcija pa nc bi imela nobenega vzroku upirati se teniu, d« bi katerikoli neprizadeti forum p геп.чк a I odnosa je med sekcijo in LNP ter objektivno ugotovil, katera stran poslu je v duhu pravdi in katera ne. Uprav mi odbor sekcije bi ne imel ničesar proti temu, ako bi bil ta forum zagrebška sekcija ZNS, nasprotno je prepričan, da bi mogla zagrebška sekcija ZNS z 111110.50 večjim uspehom »odvzeti korake, da sc bodo iuv teritoriju LNP resiDektirala pravila in da se sploh v organizaciji LNP vzpostavi v pravilih normirani »poirtnopravni red n s;.4>rtnoprovnu sigurnost. Čini bi so do$e;:lo to. bo storjen cl ločile 11 korak k ozdravljenju tukajšnjih sjmriniili prilik. Na vsak način pa je upr. odbor sekcije prepričan, da so dotični, ki so sprožili misel priklope! ve ljubljanskih sodnikov zagrebški sekciji ZNS, v zmoti, ako računajo, da bo zagrebška sekcija služilo kakim neeportnini uli strankarskim ciljem. Sekcija ZNS LJubljana, л Službene objave Sekcije ZNS. (Iz sej upr. odbora i.n odbora za delegiranje dne 20. novembru 1430.) — K pokalni tekmi Maribor : Železničar dne 23. 1. m. v Mariboru je delegiran ss. g. Deržaj. — Iz ZNS jo črtan pnvr. s. g. Josip 1'iseher. —- Z ozimni na uvedeno posto-IMtiijc prati igralcem ASK Prinnoria radi znanih izjMdov v listih je upravni odbor začasno ukinil sv4>j sklej), da k tekmam ASK Pritnor-jn nc delegira sodnikov iz ljubljanske sekcije ZNS. —- Tajnik. Nogomet v tujini Pel točk naskoka. Prav srečno se bori v le-koči jesenski sezoni z,nuni italijanski vodilni klub Juventus. Od osem iger, ki jih jo že odigral, ni izgubil nobene. Za pel celih točk je prehitel tudi Bologno, ki mu sledi na drugem mestu. Mošlvo Juventus« sluli lahko kot vzgled drugim, kajti toliko volje in energije ne izkazuje noben klub. Seveda Je mošlvo letos precej srečno zbrano in taktično na višku. Od vseh osem odigranih tekom pa je bila morda najbolj vroča zadnja. Juventus, ki je igral v domačem mestu, Je sprejel letošnjega novinca prve ligo, žilavega Legnnno. Lo t i :0 v korist Jiiventusu so so borili kot levi in so s svojo dofenzivno igro onemogočili Juvonliisu višjo zmago, — Nad vse zanimivo je bila tudi borba Bologno in Geneve. Vroča je bila bilka, v kateri je 3 : 1 podlegla povsem nepričakovano Bologna. Z tO. mesta, ki ga jo Genova držala pred tednom dni, je s to zmago napredovala na 8. mesto. — Omeniti moramo nov poraz letošnjega italijanskega prvaku Ambroeinne. ki jo je z 2 :0 odpravila Alessandrlu. Ambrosiana je s tem šo bolj nazadovala in ni menda več upanja, da bo letos igrala še kako važnejšo vlogo. — Tudi danes moramo opozoriti na izredno formo južnoitalijunske Rome, ki je zopet zmagala, to pot nad Casnle s 8:1 Roma jo še vedno nu tretjem mestu z 11 točkami. Enako število točk inm sedaj še Bologna in Napoll — Tabela vodečih italijanskih klubov so glasi: 1. Juventus (16 točk); 2. Bologna (11 točk); 3. Roma (11 t.); ...5. Torino (10 točk);... 8. Genova (8 točk);... 18. Triestina (6 točk);.,. 16. Ambrosiana (6 točk). Angleški prvenstveni boj. Senzacijo je povzročil londonski Arsenal, ki Je z 2 :1 premagal letošnjega angleškega prvaka Sheffield \Vednes-daya. Morda si je s to zmago Arsenal definitivno odprl pot navzgor. Danes izkazuje angleško prvenstvo sledečo sliko: 1. Arsenal (24 točk); 2. i)erby Counly (21 točk); 3. Sheffield Wednesuay (21 t.); ...3. Astou Villa (10 točk). —■ Omenimo naj tu. da so se v Belfastu srečali amaterji Anglijo iti Škotske. Nepričakovano eo po !H letih zopet zmagali Škoti, in sicer v razmerju 3 : 1. To pot so bili šj;ot-ski amaterji v resnici boljši ln so željeno zmago v polni meri zaslužili. Le ena važna tekma še in dunajsko jesensko prvenstvo bo zaključeno V soboto je odigral Nicholson prvenstveno tekmo s FAC-om. Igra je bila v toliko važna, ker bi si NicholsOa lahko z zmago precej izboljSal svojo pozicijo v prvenstveni tabeli, dočim je bila za FAC tekma skoraj brezpomembna, Slednji namreč bi tudi v »lučaju zmage ostal na zadnjem mestu. Bcrba je pa ostala neodločena z 1 : 1, toda tudi ena sama točke ie zadostovala Nicholsonu, da je prehitel Wiener Sport-klub, Slovana in WAC-a. — Dunajski klubi so po večini že odigrali vse tekme jesenskega prvenstva, le Admira in Rapid se bosta srečala še v odločilni borbi za prvenstvo in razumljivo je, da bo ta tekma vzbudila na Dunniju morda večje zanimanje, kakor pa kaka meddržavna nogometna borba. Smučke vseh vrst Najbolje z najceneje. - Najdaljša garancij«. - Ceniki takoj franko Jože Grom - Logatec Radio Programi Radio-Ljubtjana t Nedelja, 23. nov.: 8.00 Ing. ZupaniČ: O vinogradništvu. — 8.30 Dr. Fr. Debevec: O tuberkulozi otrok. — 9.30 Prenos cerkveno glasbe. — 10.00 Versko predavanje, g. tajnik Jagodic. — 10.20 B. Horvat: Nekaj o poklicanih in izvoljenih (iz cikla: Filmska kultura). — 10.45 Šah, vodi g. B. Pleni-čar. — 11.00 Samospevi g. Juga. Konceri radio orkestra. — 12.00 Tedenski pregled. — 15.00 Dekliški kotiček: Vprašanje pred poletjem, gdč. Le-barjeva. — 15.30 Ljudska igra: Ugrabljene Su-binke (Ljudski oder). — 10.30 Koncert pevskega zbora z Viča. Dvoboj na harmoniki: Kokalj - Magister. — 20.00 Češki večer: 1. Samospevi gdč. Hanuševe. 2. Radio orkester (češka glasba). — 22.00 časovna napoved in poročila, lahka glasba. Ponedeljek, 24. nov.: 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 Dr. A. Bajec: Ilalijanščina. — 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. — 19.30 Higijenska ura. — 20.00 F. Kovič: Recitacija sokolskih pesmi. — 20.30 Prenos iz Delavske zbornice. -— 22.00 Poročila, čas Torek, 25. novembra: 12.15 Ploščo (slovenska glasba, šlagerji iz zvočnih filmov). — 12.15 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 Mladinska ura: Oto Ko-šič: Kaj naj zbiramo; b) Sergij Schaup: Priprava za zimski sjx>rl. — 19.00 Prof. Franc Pengov: Kako oskrbovati člane podjetij r kreditom na podlagi participacije. — 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 20.00 Prenos ljubljanske opere. — 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. Drugi programi i Ponedeljek, 2-1. novembra. Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.00 Narodni motivi. 17.30 Plošče. 20.00 Narodne pesmi. 20.80 Tumburice. 21.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Glasba. 20.30 Večer pesmi in arij. 22.00 Novice in vreme. — ltudupost: 9.15 Koncert vojaške godbe. 12.05 Radio kvartet. 17.80 Ciganski orkester. 19.80 Filharmonični koncert. — Ihtnai: 11.00 Plošče. 15.20 Popoldanski koncert. 17.00 Otroška glasbena ura. 19.35 Zabavni koncert 20.20 Koncert. 22.10 Zamorske pesmi. 22.35 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Konceri. 16.35 Otroški količek. 19.30 Zabavna glasba. 20.30 Plesna glasba. 21.t)0 Vergilova proslava. 22.00 Simfonični konccrt. — Praga: Pesmi s spremstvom klavirja. 20.20 Kabaret. 21.00 Violončelo. 22.20 Sodobna glasba. — Langenberg: 13.05 Opoldanski konccrt. 17 30 Popoldanski koncert. 20.05 Orkestralni koncert. — Rim: 12.45 Radio kvintet. 13.30 Koncert radio kvinteta. 17.00 Koncert opernega orkestra. 20.50 Lahka "lasba. — Berlin: 18.45 Violina in klavir. 19.30 Konceri orkestra 20.30 >šlirje vragi«, slušna igra. — Kntovicc: 16.15 Mladinska ura. 16.45 Plošče. 17.45 I.ahka gla»ba. 20.30 Opereta. — Tou-lonse: 13.00 Jazz. popevke. 17.00 Konceri solistov. 18.80 Plesna glasba. 18.55 Argentinski orkester. 20.00 Ojieretna glasba. 22.00 Vojaška godba. 22.80 Simfonični koncert. — London: 12.30 Instrumentalni koncert. 14.00 Orkester. 17.15 Plesna glasba. 20.35 Orkestr. koncert. 21.85 Plesna slasba. — Mor. Ostrava: 19.45 Ljudska glasba. 21,00 Praga. 22.00 Sodobna clasba. 22.40 Plošče — Leipzig: 16.30 Popoldanski konceri. 19.80 Vojaški konceri. 21.00 Petje. Torek, 26. novembra. Belgrad: 12,15 Radio orkester. 16.00 Plošče. 17.80 Operetno arije. 18.00 Narodne nn harmoniko. 20.00 Pruga. — Zagreb: 17.00 Glasba. 20.00 Simfonični koncert v Pragi. — lludapest: 12.05 Koncert orkestra. 16.00 Otroška ura. 17.30 Koncert: Violine in piano. 19.80 Prenos opore, nato ciganska gla«ba. — Dunaj: 11-00 Plošče. 12.00 Opoldanski koncert. 15.20 Plošče. 17.00 Pravljice. 10.35 Zabavni koncert. 20.30 Šola in družina 21.1X1 Arije in pesmi. 21.30 Kozaški zbor. 82.10 Komorna glasba. 22.55 Plošče. — Milan: 11.15 Plošče. 12.15 Vesela glasba. 17.00 Plošče. 19.30 Orkestralni koncert. 2100 >Faustf, opera, Gounod. - Praga: 21.00 Ljudska glasba. - Lttneenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Koncert: Povsod duhovi«, R. Rleth. — Rim: 12.45 Lahka glasba. 1615 Otroška ura. 17.00 Instrumentalni in vokalni koncert. 20.50 Koncert, komedija. — Berlin: 16.30 Mladinska ura. 17.00 Plesna glasba. 18.80 Kvmlet. 10.30 Zabavna glasba. 21.10 Koncert. — Kntovle.e: 16.25 Plošče. 17.45 Koncert. 19 50 Opera. — Tcitl-louse: 18.80 Plesna glasba. 18.65 španske pesmi. 19.45 Havvaislm kitara. 20.00 Vojaška godba. 21.00 Operna glasba. — London: 12.00 Instrumentalni konceri. 14.00 Radio orkester. 18.40 Koncert. 10.45 Komična opera. 22.80 Plesna glasba — Moravska Ostrava: 18.55 Pesmi. 19.80 Potjo. 19.50 Praga. 22.20 Koncert orkestra. — Leipnisr: 12.00 Plošče. I6.80 Po|Kildanskl konceri. 19.80 Plošče. 21,00 Zabavni koncert. Šah (Igrano na mednarodnem Frankfurtu ob Meni dne Beli: Arou Nicmzovitsch Zukertortova otvoritev. šahovskem turnirju 17. septembra 1030.) Črni: Kari Ahnes (Berlin) 1. Sgl—f8 d7-d5 2 b2—b3 e7—eK 3. Lcl—b2 Sg8—f6 4 e2—e8 Sb8-d7 5. e2—c4 c7—c.6 6. Sbl— c8 Lf8-d6 7. 1 )d 1 — c2 Dd8-e7 8. Sf3—d4 a7—a6 9. Lfl —o2 0-0 10. 0-0 св—c5 11, Sdi-f3 Sd7—bfi 12. e8—e4! Sf6Xe4 13. Sc8Xe4 d5Xe4 14. Dc2Xe4 06—e5 15. Sf3Xe5l Tf8—ef> 16. f2—f4 17—f 6 17. Le2-h5 Te8-f8 18. d2 <13 f6-e5 19. 14Хе5 Ulo-c; 20. Tfl Xf8+ Ue7XfS 21. Tal—fl Df8~d8 22. Lli5—17 + Kg8—ti8 23. o5-e6 Lc8Xe6 24. I.f7Xefi Dd8—g5 ' 25 Tfl—f7 in črni se uda Dainiii gambit. (Igrano na šahovskem turnirju v Stokholmu dne 27. oktobra 1980.) Beli: Bogoljubov črni: Spielmann 1. d2-d4 e7—ed 2. c2—c4 Sg8—f6 3. Sbl—c3 <17—d5 4. Sgl-13 Sb8-d7 5. Lcl—f4 a7—a6 6. e2—e3 Lf8-e7 7. Tal—cl c7—c5 8. d4Xco Sd7Xc5 9. a2—a3 0-0 10. c4Xd5 Sf6Xd5 11. Sc3Xdo Dd8Xdo 12 DdlXdS e6Xd5 13. Lfl—e2 Lc8-f5 14. SI3—d4 • • • Beli preži 14. ... 3d3+? 15. LXd3 LXd3, 16. Tc7 z boljšo pozicijo. 14. ... Lf5-g6 15. 0-0 Tf8-e8 16. Tfl—dl h7—h5 Da prepreči Lg4 in lahko igra Tc8. — 17 h2—Ii3 Ta8—c8 18. g2—g4 h5—h4 19 Sd4—f5 Lg6Xf5 20. g4Xf5 Sedaj je beli prišel v jako dobro pozicijo; čmt pa pripravi reševalni protinapad 20. ... Sc5—a4t 21. TclXc8 Te8Xc8 22. TdlXd5 Sa4Xb2 23 Td5-d7 Le7Xa3 24 Td7Xb7 Te8—cl + 25. Kgl—g2 Tel—c2 26 Le2—h5 • • • Močnejše kakor LXa6. 26. ... Sb2-d3 27. Tb7--b8-|- Kg8—h? 28. Lh5Xf7 Sedaj grozi mat v dveh potezah! 28. ... Sd3Xf4 Edina obramba. Nezadostno bi bilo 2?Тг. TXf2-i- in TXf4 itd. 29. еЗХМ в7—g6 Še vedno grozi mat v dveb polezah. 30. Lf7XgC Po 30. fXg+ Kg7 bi prišel črui lažje do poteze Lc5 itd. 30. Kh7—g? 31 Tb8-b7 + Kg7—g8 32. Lg6—f7 + Kg8-I8 33. Lf7—b3 Tc2—c6! 34 Tb7-f7+ КГ8-е8 35 Tf7—Ii7 Tc6—bfi Ne 85 .. Le7?V 86. Lb3—n4-l- KeR—№ 37. Th7Xli4 1-аЗ—e7 38 Th4—118+ KfS—g7 39. Th8—08 Tb6—b4i 40. Tu8Xa6 Tb4Xf4 41. Ta6—gC+ Kr7~1I8'< Spielmann se je doeedaj zelo dobro Dranil; tukaj pa je napravil odločilno pogreško Pravilno bi bilo 41. ... Kf8! Na primer: 42. Lc2 Lh4, 43. f3 Td4, 44. Tg4 (ali 44. Le4 TdŽ+. 45. Kfl Tf2+, 46. Kgl Te2! z večnim šahom) 44 ... Td2+ in тХс2 in teoretična remi* pozicija, vitijub temu. du ima tri kmete manj. 42, Lat—-c2 Le7-hl 43 f2—13 Tf4—(14 14. Lc2-e4 Td4—d2+ 45. Kg2—fl Lh4-e7 Iti. f5—ffi Le7—c5 17. Tg6-g5! in črni se uda I Rešitev šahovskega problema št. 13. (W. Novvihoff.) Beli: Kg8. Td5, Bd7 (3). čim i: K 06 (1). Mat v Ireh potezah. 1. d7—dSTl, Ke7. 2. Td8-d6 1. ... KfO. 2. Td8—e8 šahovski problem šl. Iti. (F. Palalz.) Beli: K lig, Te8, Ta8 (3). Črni: Kf7, Bd5, d4 (3). Mat v štirih Doleaah. Pismo iz Pariza Pariz, novembra. Stolp slonokoščeni in betonska garaža. Na jugu Pariza se razprostira majhno mestece Le cite Universitaire« — Studentoveki Pariz. Posamezni narodi sveta imajo v tem mestecu svoje dijaške paviljone za svojo dijake, ki študirajo v Parizu. Celi vasici francoskih paviljonov sledi kanadski paviljon, ob njem moderni argentinski, dalje belgijski in drugi. Manjka še temu mestecu samo še cerkvica, ki jo bodo pa v kratkem začeli graditi — dar anonimnega pariškega bogataša. Kanadski paviljon v imenu Anglosaksoncev prireja senzacije temu mestecu in je lako zadnjič dvignil halo s senzacionelntm naslovom predavanja: -Stolp slonokoščeni in betonska garaža*. Predavatelj Georges Duhamel, autor nedavno izišle knjige »Scenes de le vie future^, ki je v svelu dvignila toliko prahu. Lepi so večeri v »Cite Universitaire«. Le krvavo rdeče nebo priča, da smo sto metrov proč od Pariza. Majhne lokomotive mirno vozečega Robin-sonskega vlaka vlivajo vtis brezskrbne in prijetne province. Diskretna luč skorajda lirično zavija v tajinstvenost silhuete v noč hitečih študentov — kako mora biti še le lepo v angleških univerzitetnih mestih, kjer je lako univerzitetno že oddavnaj vpeljano in obvezno in ga poznam žal i bog le' Iz Taineovih in Mauroisovih spisov. Zdaj in zdaj ti-hotno pribrzi luksuzni šesteilindrski llispano-Suiz-za, športni Chevrolet in luksuzni Delage. Prijatelj je prišel po prijatelja — v desetih minutah bosta ua drugi strani Pariza v kaki Skatlji Montinartra. Kanadski paviljon je eden najmonumentalnej-ših v Cite Universitaire. široko stopnišče vodi v sijajen vestibul. sličen onemu v naši operi. Sluga v livreji ti odpre vrata, istotako livriran sluga odvzema površnik v garderobi. Desno in levo elegantno tapecirano stopnišče v dijaške sobice. Od vestibula naravnost prireditvena dvorana, ki služi obenem za čitalnico in igralnico. Stebrovje in stene dvorane so iz rdečega marmorja, vendar je v t-red i glavne stene čudna kompozicija iz kanadskega ledenega morja iz čisto navadne rdeče opeke, kar na Evropca vpliva čudno nedosledno, a 'je za Američana najbrž potrebno. Za poslušalce je par slo enakih usnjenih naslonjačev, za vse enako, edino prva vrsta je rezervirana za zastopnike kanadske ambasade. Utonil sem v enega teh naslonjačev, dvorana se je polnila in za sosedi sem dobil dve ameriški blondinki v sijajnih večernih toaletah. Okoli mene se je dvignil čudovit val vonjave, obe dami sta bili čudovito močno parfumirani. Za hip mi je kar sapo zaprlo iu mi je postalo kar vroče. Imam namreč navado, da se vsedam v sredino dvorane, da lahko lako čim mirneje opazujem. Kaj bo, če mi radi presilnih vonjav pride slabo in je izhod lako strašno daleč? Ozrl sem se na dami — naše fiziognomije so se srečale — kakor da spni iz betona pred to slonokoščeno kožuhovino. Toda vloge se morajo zamenjali, tako vsaj pravi vabilo. V' dvorano je stopil Georges Duh;.-mel v spremstvu kanadskega ministra. Buržuiska postava čisto nič problematična, žalibog zdravnik, ki v enem trenutku zajame psihologijo te anglosaksonske publike, profil, podoben onemu avstrijskega državnika Seipla, samo v kolikor je Seiplov aseet-ski v toliko je Duhamelov bonvivanlski Duhamel pripoveduje prijetno, brez koncepta. Ce bi govoril pretiho, potem naj listi, ki ga ne sliši, dvigne dva prsta v zrak in on ga bo takoj razumel. Če bi pa govoril preglasno, pa na; kdo dvigne en prst v zrak in on ga bo ludi razumel. »Stolp slonokoščeni« je izraz, ki ga je rabil Sainte-Beuve, ko je hotel označiti romantično poezijo. Pred romantizmom so pisatelji bili predvsem , moralisti, niso pa bili moralizatorji. Tem sledijo ! pisatelji-individualisti, ki hočejo izboljšati celotno človeško družbo. Dovedli so do tako zvane revolucije, ker revolucij sploh ni, ampak je vse samo evolucija, z več ali manj močnimi izrazi. Romantični pesnik se je pred tem viharjem umaknil na goro in se zaprl v slonokoščeni stolp, da bi st ustalil svoj« stališče. V tistem času je hotelo vse ustaliti svojo pozicijo. Imeli smo romantično poezijo, romantični teater, romantično muzi ko, romantično filozofijo in teologijo in romantično politiko. Baudelaire je bil prvi, ki je s tem prekinil. Zmiraj je znak zdravja, če mladina nima za vse respekta. Pri narodu 'je to znak mladosti. Tako se je doba, lei je sledila, začela norčevali iz roman-tikov. Naturalizem ubira druga pota. Reakcija iz lote 1884 ustvarja simbolizem, poezija in doba briljantnega stolpa. Devetnajsto stoletje ustvarja in zahteva poklicnega pisatelja. Na eni strani silno število čitateljev, na drugi strani povečanje števila literatov, ki sc razdeli v dve grupi: informativna literatura (časnikarji, publicisti) in čista literarna (pesniki in pisatelji). Izvršila se je silna niveliza-cija človeštva. Dočim se je prej uradnik že na zunaj ločil od ostalega meščanstva, danes samo še duhovnik, zdravnik in sodnik v svojih haljah pričajo o klasificiranosti akademskih poklicev. Radi trgovskih postopkov je danes literat bolj znan in manj spoštovan. Ni več meje med literatom iji ostalim človeštvom. Danes živimo v dobi specializacije. L. 1870 so Francozi opazili, da so bili premagani od naroda, ki je bil bolj specializiran nego oni. Ljudje, posebno Francozi, so se vrgli v specializacijo in hoteli obdržati svojega enciklopedičnega duha univerzalnosti. Danes mora biti pisatelj skrajno zaupljiv. Ljudje danes nc zahtevajo od pisatelja, da jim daje svoje misli, ampak da jim daje njihove misli, na katere oni več nimajo časa misliti. Danes ljudje cel dan no vedo, da mislijo svojo misli. Zato je dane6 pisatelj tisti, ki dvigne ljudem te misli, jim jih slavi v slike in jim jih formulira. Namesto opazovanja jc treba uvesti sintezo. Romanticizem Je imel ideal brez opazovanja, realizem je bil opazovanje brez ideala, danes pa imamo realizem, če hofele naturalizem duše, ki moraliziranju postavlja nasproti sintezo. Danes ee je pisatelj iz slonokoščenega stolpa umaknil v betonsko garažo, da jc čim bližje ccsle. Po dobi kontemplaclje in notranjega opazovanja prehaja moderni pisatelj v dobo pričevanja in ankete. Samo dva poklica sta v tej »meri svobodna: biti minister in biti pisatelj, zato ii treba danes nikake diplome. -rj- Pritefno britje s pomotto NIVEA-CREME Prodno se nainažete z milom, se moralo namazati s to kremo. Toda ne preveč, da so ne zmanjša tvoritev pon. Videli bodeto, da tudi vsakdanje britje ni kvarljivo za kožo. Nasprotno pa ne b9ste imeli več rdeče kože, Ui tako neprijetno peče, in ne raz-pokanih mest. Obenem boste uvideli, da postaja Vaš obraz vedno mlajši, lepši, bolj nogovan. NIVEA-CREME se ne moro nadomestiti, ker samo ona vsebuje oucerit in v tem temelji njeno izrazito učinkovanje. Škatlje po: 5'—. 10 — in '22'— Din: tube po 9 — in 14— Din. Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. I*. Beiersdorf & Co., d. s o. j., Maribor, Gregorčičeva 24. IZ MODERNE KEMIJE Del kemične vede, ki je še v razvoju in še nima pravega praktičnega pomena, je fotokemija. Fotokemija obravnava take kemične preosnove, katere povzročajo razni svetlobni žarki. Ena panoga fotokemije jo v današnjem civiliziranem času v splošni rabi, lo je fotografiranje, ki temelji na svetlobni občutljivosti raznih srebrnih soli. Je mnogo takih, ki so izvrstni amaterji v fotografiranju, niso jim pa znane kakšne in katere spremembo se pri tem vrSe. Zadnja desetletja skušajo kemiki prodreti v bistvo fotokeinijskih preosnov. Opiraje se na razne fizikalne napredke v kvantni fiziki in v spektroskopiji, skušajo temeljito spoznati kemijske preosnove, katere povzročajo razni svetlobni žarki. Mnogo praktičnega pomena danes, razen v fotografiranju in v reprodukcijski tehniki, zaenkrat svetlobne, kemijske reakcije še nimajo. Morda najbolj znana preosnova radi svetlobe je, da se likerji na svetlobi umetno starajo. Navzlic temu, da še nismo tako daleč napredovali, da bi uporabljali splošno razne kemijske preosnove po svetlobnih žarkih, krije moderna tehnika porabo raznih snovi in energije iz produktov, ki so predvsem fo-tokemijskega izvora. Tako sta n. pr, glavni gonilni sili v današnjem svetu premog in petrolej, produkta, ki vsebujeta nakopičeno velike množine energije, nastale radi fotokeinijskih preosnov. Premog izvira iz, rastlin, ki uspevajo samo, ako so izpostavljene zadostni množini svetlobnih žarkov, radi katerih se vrše važne kemijske reakcije. Petrolej je sicer živalskega izvora, toda živali so se hranile z rastlinami, tako da so indirektno nakopičene v petroleju velike množine svetlobne energije. Zakaj v tehničnem oziru ne uporabljajo solnčnega obsevanja, ali pa da hi vsaj skušali kopičili solnčno energijo? Tako delo se za enkrat ne izplača, ker surovine, kot premog, petrolej vsebujejo vžarjeno svetlobno energijo v ogromni koncentraciji. medtem ko je nam na razpolago svetlobna energija zu neposredno izrabo v izredno malih množinah. Na kvadratni centimeter zemeljske površine pride povprečno obsevane solnčne energijo 0,002 Kal na minuto; 1.3 gr premoga pa vsebuje 12 Kal fotokemične energije, katero lahko v najkrajšem času odda potom gorenja. Akoprav bi se posrečilo najti način fotokemijskih preosnov solnčne energije, bi tako pridobivanje energije za industrijske namene vadi časa, prostora in pridobit-ka ne odgovarjalo današnji tehniki. Če velja to za brezplačno, sicer nestalno solnčno energijo, velja še v veliko večji meri za vse druge fotokemijske reakcije, ki izhajajo iz umetnih svetlobnih virov, povečini iz premoga ali vodne energije. Tako dolgo, dokler co ležišča premoga in petroleja lieizčr-pana in *o nn razpolago zadostne množine vodnih sil, ne morejo konkurirati fotokemijske preosnove s čisto kemičnimi, ako kvalitativno isto vršijo, to je, da dajejo iste produkte. Seveda v daljni bodočnosti bo moral človek, ko bodo vsa ležišča premoga in petroleja izrabljena, misliti na to, da bo n > katerikoli način solnčno energijo mogel uporabljati za pogon svojih obratov. Nekaj dragega so seveda fotokemijski procesi. ki se od normalnih reakcij v temi bistveno razlikujejo. Taka fotokemijska reakcija je n. pr. asimilacija ogljikove kisline, ki brez svetlobne energijo sploh ne poteka. Asimilacija je pojav, da rastline, ki vsebujejo zelenilo ali klorofil lahko presnavljajo ogljikovo kislino /, vodo v višje organske spojine, predvsem v razne ogljikove hidrate, kot škrob, sladkor itd. Svetlobna energija je pri asimilaciji ogljikove kisline tako učinkovita radi značilne, .-vojstvcnc absorcijske zmožnosti posameznih molekul Ko bi se jHisrečilo posneti način fotokemijske preosnove pri asimilaciji rastlin, bi lahko človek tekmoval z naravo pri tvorbi raznih kemijskih produktov. Na primer, na 1 kvadratni meter zemljišča dobimo radi asimilacije ogljikove kisline I do 2 kg ogljikovih hidratov na leto. Ako pa bi se posrečilo izumiti — kar je za danes skoraj nemogoče — umetno asimilacijski proces izkoristiti za lo solnčni svetlobni žarek od rdečega do najkrajše valovne dolžine, bi tako pri največji premeni solnčne energije v kemično dobili letno do (jO kg ogljikovih hidratov na 1 kvadratni meter. Zelo dvomljivo jc. ali bo kdaj taka izraba solnčne energije mogoča. Seveda. |>opolnonia brezpredmetna, bi pa bila za tako postopanje umetna svetlobna energija, kot n. pr. iz premogu. V zadnjih letih obsevajo v raznih cvetličnja-kili rastline, predvsem dragocene cvetice z umetnimi ullravijolčnimi žarki. Opazovali so velik napredek rastline v rasli in v bujnosti. Nima pa taka izraba fotokemične energije nikakega praktičnega pomena, ker :ii cena energije ultravijoletnih žarkov v nobenem razmerju s tržnimi cenami tako obsevanih rastlin. So to predvsem znanstveni poskusi ali pa delo onih. ki ne poznajo prave vrednosti denarja. Bolj praktičnega pomena je obsevanje raznih semen z ultravijoletnimi žarki. Tako obsevana semena zelo pridobe ua kaljivosti. Sicer pa za enkrat ne more še človek direktno podpirati rastline pri rasti, temveč samo indirektno z izbiro semen in z, dodajanjem potrebnih hranilnih snovi v obliki raznih kalijevih, dušikovih, fosforjevih spojin. Študija fotokemičnih reakcij zaenkrat polaga samo temelje bodoči kemični industriji, ki bo z izratio svetlobne energije ustvarjala nove spojine, katerih učinek nam jo za sedaj še neznan. Velik napredek so dosegli pri opazovanju, kako se posamezne snovi obnašajo, ako jih obsevajo z umetnimi ullravijolčnimi žarki. Tako so n. pr. pred kratkim odkrili fotokemično jiridobivanje vitamina I) iz. ergosterina. Ergosterin je organska spojina, ki jo dobimo iz kvasa. Če to spojimo na primeren način obsevamo z ultravijolelno lučjo, se spremeni v vitamin D, ki je izredno važen za življenje in že v najmanjših količinah zdravilno učinkuje. Že desetlisočinka miligrama vitamina D zadostuje za ozdravljenje rahitične bolezni pri človeku in živali. Iz opisanega primera je razvidno, kakšno bodočnost ima fotokemija za bodoči razvoj pridobivanja j-aznih spojin z zdravilnimi učinki. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20. Nedelja, 23. nov. ob 15: UTOPLJENCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20: SERIJA A-000001. Izven. Ponedeljek, 24. nov.: SEN KRESNE NOČI. Red A. Torek, 25. nov,: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. Nedelja, 23. nov. ob 15: GORENJSKI SLAVČEK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20: LA MASCOTTE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 24. nov.: Zaprto. Torek, 25. nov.: MOČ USODE, Red B. Mariborsko gledališče Nedelja, 23. nov. ob 15: GOSPA MINISTROVKA Kuponi. Ob 20: ŽIVLJENJE JE LEPO. Premijera. Ponedeljek, 24. nov.: Zaprto. Torek, 25. nov. ob 20: LUTKA. Ab. A. Kuponi. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja, 23. nov. ob poJ 20: UGRABLJENE SA-BINKE. — Proslava 20 letnice sodelovanja g. Janka Novaka. Predprodaja vstopnic se vrši danes dopoldne od 10 dalje m popoldne od 3 naprej v Ljudskem domu 1. nadstropje. Opozarjamo, d asi vsakdo žc v predprodaji preskrbi vstopnice, ker je zanimanje za današnjo predstavo zelo veliko Naše dijaštvo »Rast«, III. letnik, 1 in 2 številka je izšla ir. jo te dni razpošiljamo vsem perišnjim naročnikom »Rasti«, kakor tudi vsem znanim prijateljem našega dijašlva na ogled. Hočemo ustvariti močen naročniški krog med našo inteligenco, da bo naša skupnost močna; zato lepo prosimo, da to našo željo p. n. prejemniki naše »Rasti« blagohotno upoštevajo in podprejo s svoje strani in po svojih močeh. — »Rast«, 1 in 2 štev. prinaša sledečo vsebino: Slomšek. — Rast... Etbin Boje: Naše posebno stališče v luči pojmovanja narodnega organizma. — Jože K a s t e 1 i c : Križ. — Anton H r i -b o v š e k : Manjšinsko vprašanje v luči katoličana. — Janez Potopec; Na šahovski deski življenja. — Naše knjige: Dr. Fr. V e b e r : Filozofija. — Naša skupnost: Poročilo. — Dekliški dnevi na Sveli Planini. — Slovanska mladinska skupnost. — VII. mednarodni akad. misijonski kongres. — Kongregacijsko zborovanje v Celju. — 10. kongres »Pax Romanae«, Miinchen, 27. avg. — 3. sept. — Naši razgledi: Slovo od našega prijatelja nadškofa dr. A, B, Jegliča. — Pozdrav novemu škofu dr. Gr. Rozmanu. — Ob desetletnici koroškega plebiscita. — Naša beseda: Vsi sveti... — Iz pisma. — K III. letniku — K 1. in 2. številki. Vse želje glede lista, naročnino in prispevke jc pošiljati na uredništvo oziroma upravo »Rasti«, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. Vselef, kadar treba okrepiti telo, pri slabostih, rekonvalescenci, napornem delu, utrujenost', starosti, skodelica koncentrirano naravne krepilne hrane III. fflmski m rodsfsks kongres irancoskih katolikov V dneh cd 4. do 7. novembra I. 1. se je vršil v Parizu nacionalni lilmski in radijski kongres, ki je pomemben zlasti radi tega, ker so se ga udeležili zastopniki iz Belgije, Nemčije, Italije in Španije. Svojega zastopnika na kongres je poslalo tudi Društvo narodov in mednarodni institut za poučni film v Rimu. Program štirih kongresnih dni je bil obsežen in zelo pester. V središču kongresa so stale seveda velike reprezentativno prireditve, kakor slavnostno otvoritveno zborovanje, slovesna pontifikalna sv. maša v cerkvi sv. Magdalene in zaključno zborovanje. Te prireditve so dale posvetovanjem in zborovanjem, ki so same po sebi suhoparne in prav malo kratkočasne, oni svečani okvir, ki je za taka zborovanja potreben in katerega zna Francoz, duhovito aranžirati. Slavnostno zborovanje se je vršilo •• veliki dvorani »patriotične lige . Predsedoval ■ znani general Castelnau. Pariški kardinal Verdic- ie radi nujnih opravkov poslal le svojega zastopnika. Profesor Hebrard, predsednik katol. filmskega komiteja, je s prisrčnimi besedami pozdravil številne goste okrog 400 duhovnikov in lajikov po številu. Za inozemske udeležence je govoril msgr. Picard iz Belgije in Richard Muckermann iz Esse-na v Nemčiji. Kot glavni govornik na tem slavnostnem otvoritvenem zborovanju pa je nastopil kanonik Reymond. Očrtal je z vznesenimi besedami ogromne naloge katolikov na polju filma, radija in časopisa. V cerkvi sv. Magdalene sc jo vršila slovesna sv. maša, katero je daroval benediktinski opat iz samostana Sainte-Marie de la Source. Pri sv. maši so bili navzoči trije škofje, mnogo prelatov in visokih svetnih dostojanstvenikov. Slovesni govor je imel škof Fillon iz Langrcsa, ki jo opozarjal na moderne iznajdbe ki današnjemu človeku, ječečemu pod bremenom težke gospodarske krize nudijo vsaj iskrico veselja. Vsi I i pa, ki imajo s temi kulturnimi iznajdbami opraviti, naj se. zavedajo velike odgovornosti, ki jo nosijo. Cerkev blagoslavlja njih delo in trud in jim želi pravega uspeha Cerkev sv. Magdalene je bila prenapolnjena. Po sv. maši so se, burno pozdravljeni, vstopili svetni in cerkveni dostojansteniki na široko stopnišče pred cerkvijo. Cerkev v svojem starem, ča-stiljivem sijaju — sredi hrumečega pariškega bou-levarda, simbol srečne sinteze med modernim časom, moderno tehniko, modernim človekom in med 2000 lot staro od Kristusa ustanovljeno večno mlado Cerkvijo. Posvetovanja kongresa so se po večini nanašala na praktično delo katolikov na polju filma in radija. Zlasti se jc povdarjala organizacija društvenih in župnijskih kinov, ki lepo uspeva. Pravtako so se obravnavala vprašanja radija. Sklenilo se je ustanoviti poseben katoliški list: »Les dos-siers de la Radio. Večeri so bili izpolnjeni s predavanjem zvočnih in nemih filmov v novi delavski kino-dvorani na Plače Dupleix. Višek kongresnih dni je doseglo zaključno slavnostno zborovanje pod predsedstvom kardinala Lienart Lille. Jedrnate in izčrpne referate so podali kanonik Reymond, potem M. Delac, predsednik francoske vrhovne filmske industrije, nadalje Belin za radio in dr. Sand, predsednik mednarodne komisije za socialno vzgojo polom filma in radija. Najmogočnejši utis so seveda napravile končne besedo kardinala Lienarta. Razveseljivo jo dejstvo, da se Francozi, kot tudi drugi narodi pridno udejstvujejo na polju filma. Morda bo katoličanom le uspelo popraviti, kar so v prejšnjih desetletjih zamudili. ОУОМДШМЕ dovede telesu v malem obsegu veliko redilno vrednost, pri vsem tem pa ne obtožuje želodca. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgovinah: velika s kalija Din 56'—, srednja škatlja Din 32'—, mala škatlja Din 16'—. Ljutomer Komisija, sestavljena iz vodnih in kemičnih strokovnjakov, radi odloka vode iz usniarne g. Si-nigoja, si je pretekli četrtek ogledala dejanski položaj na licu mesta in ugotovila, da je voda Ščavnice radi nesnažnega dotoka iz tovarne v tem delu res neuporabna in v kvar ribjemu zarodu. Nesreči bi se dalo odpomoči z napravami kemičnega čiščenja, kar bi pa stalo prccej kapitala, Ugotovilo se je tudi, da sc ob razvodju v zgornjem toku Ščavnice mnogo vode izteka v Glo-betko, radi česar je Ščavnica navadno ma hna in vsled lega tem preje kemično pokvarjena. Na nek način se bo že odpomoglo. Naj velja. Mestno županstvo je z ozirom na izpremenjene nakupne cene živini in po zaslišanju pristojne obrtne zadruge izdalo ukaz, da smatra do nadaljnjega za prodajo raznih vrst mesa sledeče cene kot primerne: govedina I, vrste od 16 do 18 Din, govedina II, vrste 10—12 Din, telelina od 18—26 Din, svinjina od 16 do 20 Din. Če bo le držalo. Dob pri Domžalah Poroči se danes v tukajšnji župni cerkvi g. Valentin Breznik z gdč. Novakovo z Vira. Novo-poročenca sta navdušena in požrtvovalna člana na- i šega cerkvenega pevskega zbora. Ob tej priliki jima kličemo: Zdrava in srečna na mnoga leta! Novi pevski kor, ki ga izdeluje po načrtu g. arhitekta Vurnika mizarski mojster Brocelnik, • bo v kratkem dograjen. Taiko bo številnemu pev-skemu zboru dana možnost do nadal.nega napredka in razvoja. Bannvinska električna razsvetljava se izvrši, kakor kažejo lo-zadevni znaki, že do Velike noči. Prostor ka'kor tudi drogovi za omrežje je že pripravljena I2 društvenega življenja "Ljubljana«. V ponedeljek ob osmih skupna pevska vaja. Udeležba za vse obvezna. — Pevo-vodia. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu priredi danes ob 8 zvečer veseloigro v 3 dejanjih »Trojčki«. Pridite. Prosvetno druStvo KTakovo-Trnovo v Ljubljani. Drevi ob 8 gostuje na našem odru dramatični odsek prosvetnega društva Vič z dramo v treh dejanjih »Stilmondski župan«. — Prihodnji prosvetni večer se 'bo vršil v sredo 26. t. m. v društvenem domu. Predvajal se bo kulturni film »Čebelica Maja«. Začetek ob 8. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. Vljudno vabimo. — Odbor. Šišenska prosveta priredi julri v ponedeliek ob osmih zvečer v dvorani velezanimivo skiopiič-no predavanje: »Fritjof Nannesn in njegova odkritja«. Predava g. dr. Bohinec. Najvljudneje vabimo! »Bogoslovna akademija« v Ljubljani bo imela svoi občni zbor v torek 25. novembra ob 16 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Salezijanski mladinski dom Kodeljcvo. V torek, 25. nov. bo VI. prosvetni večer. Predvajal se bo film »Svetovna vojna«. Vstopnina 2 in 1 Din. KSAK Borba ima svoj redni občni zbor za zimski semester 24. t, m, v ponedeljek ob 8 zvečer v društvenem lokalu. Dnevni red je običajen. Za vse člane udeležba strogo obvezna. — M. ZgMiik, t, č. tajnik. Sv. .Tcdcri nad Laškim. Dramatičen odsek tukajšnjega prosvetnega društva Čitalnice priredi v nedeljo 23. t. m. točno ob 3 popoldne v dvorani gostilno g. Stokavnika petdojansko_ narodno Jurčič-Černikovo igro s petjem: Domen.' Vstopnimi običajna. Vsi prijatelji lepe igre vabljeni! — Odbor Poizvedovanj& Našel se je dne 21, t. m. na cesti od Jczercc do Kranja važen del avtomobila. Lastnik naj se oglasi na Zgornji Senici št. 8, p. Medvode. Dvonadstropna hša v Novem mestu na Glavnem trgu št. 84 se proda. Obstoji iz dveh stanovanj in dveh lokalov. — Pismene ponudbe in vprašanja je poslati na upravo »Slovenca« pod št. 13.195. Ing. J. TcrJan, Ruše: Dobičkonosnost sadjarstva LeloM jo mi nekatere dolino l»i1o sadje fcožjii blagoslov. .V dravski banovini jo gornja in sjkkI nja druveku dol i na bila te sneče, do je sadje letos obilno rodilo. V mesecu septembru ee je razvilo živahna trgovine s sadjem. Inozemski kupci. predvsem fz Avofrijo in Nemčije to tekmovali pri nakupu južnOštajerskega Sadja. \ vurdorski banovini so letov tka jabolka ona, ki imajo svetovni glas in jih zelo iščejo. Komsum sudju sc zadnja letu sistematično veča, pred vsem v severnih državah, saj je uživanje sadja /a zdravje velikega pomene. Sadje ima pu še lo prednost, da je po svojem sestavu prikladno, da sc lahko uporabi, prvič: direktno /a jed (namizno sadje) drugič: zu marmelade tretjič: zu pijačo (sadjevec). Ali se izplača pridelovanje sadja? Odgovor ni lahek: Konsum sadja je velik. K vala tet no sadje lahko izvažamo. In se več! NaSa uvozna statistika nam kaže, da smo nn leta 1924 uvozili mnogo sadju i« sicer: 14.515 kg jabolk, 110.728 kg pu v zabojih, sku.ono za Din 867.085,— Nadalje smo uvozili: hrušk, breskev, visenj, črešenj, Orehov in drugega nad 300.000 ikg v vrednosti Uin 4 milj. — »mokev 1,151.299 kg v vrednosti 6.016.223.— Din; ostalega sudj« v vrednosti od Din I milj.. V lotili 1929 smo plačali 'inozemstvu za sad jo okrog 12 miljonov dinarjev. To je naša dvojna Skoda. Prva: naš denar gre ven in obremenjujemo našo uvozno bilanco z izdatki, ki niso potrebni, Drugu: Odvzemamo našemu kmetu zaslužek. Vsled prikladnih podnebnih dn talnih razmei' je mnogo dolin v naši državi prikladnih /a sadjarstvo. Glede kakovosti lahko tekmujemo z našim sadjem z vsemi sadjero •dninii deželami Evrope- Da ne omenjamo uuše (izredno ugodne pril'ke za sadjarstvo v Dravski banovini, v nt'" n Primorju, v 1>rogoviđ Bosni in Šumadiji in deloma v dolinuh Var-darske banovine. Sadjarstvo ju toraj za <шс lege, kjer u-speva zores dobra kakovost. zlo ta jame. IV> liradmi statistiki imamo v Sloveniji okroglo 9H miljonu sadnih drevc«. Srednji letni pridelek, kadar so več ali manj dobro letine za t-udje, znaša okrog 15.000 vagonov rtuznega sadja. */» pridelka konstituiramo sami doma, »/„ pti prideta v jioštev za izvra! Ako računamo, da v dobri letini, kot jc biki letos v Dravski dolini, pri cenah od i>ov -7»rečno l>:.n 3.— /a I kg in pri pridelku od 150 kg od enega drevesa, dobimo rekumiček od enegn drevesa 430,— Din in da niso bili redki slučaji, da je eno drevo dalo do 1000.— Din in s-e več. nem vse to jasno govori o rentabilnosti sadjarstva. Ako računamo najnižje, luhko v žametno povprečni pridelek od I ha sadonosnika s 5000 —6000 k«. Po ceni Din "i,— zn fc'g dV)binir> pridelek od 15.000 do 18.(И)0,— Din ua I lui. To јхшкмИ, da je sadjarstvo danes najrentabil- nejša kultura. V Sloveniji imamo okrog 16.801) ha sadouosnikov, 16.800 X 18.000 je "ЧА2 milj. Din. kur pomeni, da letni pridelek sacfja v — Sloveniji predstavlja vrednost 300 milijonov dinarjev. Tako narodno premoženje jo pač vredno, in 100 kg 282 t>.— 26.— 1294 80.— 23.— 4084 323.— 80,— 2240 270,— 120,— prevleč. z drug. tkan. 3052 244.— (>в.— prevleč. z usnjeni 3820 291.— 75.— a umetnini delom 17413 1,151— »Hkratno surovo 1524 62.— 40,— politir,шо «57188 12,907.— 36,- all po povprečni ceni 10 Din za 100 kg. Torej je vrednost uvoženega blaga štirikrat večja od one izvoženega! To pove dovolj. Priznati si moramo odkrito, da smo tega ža-lostnegu stanja sami krivi, lz inserala neke vzhod-nopruske tovarne pohištva razberem, da znaša produkcijska kapaciteta doličnega podjetja eno ko.n-pletno sobno opremo katerikoli vrste nu vsakih pet delovnih minut, pri oseinurnem delovnem času tedaj CO kompletnih sobnih oprem na dan. Pri tem je Ireba vzeti v ob/.ir dejstvo, da tam nimajo na razpolago vsega potrebnega lesa doma, marveč je znano, da se uvažajo na primer hrastovi slebriči, ki služijo le /.a pohištveno industrijo, iz Jugoslavije (Slavonije)! Ugovor, dn je mogoče doseči tako visoko produkcijsko kapaciteto pri najnižje možnih stroških le v veleobralih, lcaterili pu mi nimamo, ne drži. En sam stol se da na primer napraviti na dveh krajih, nc da bi zato trpelo načelo racionalizacije — to rtam klasično dokazujejo Fordove naprave, ki so krajevno ločene ter izdeluje u. pr. »tovarna-: s 5 ke. lo prav majhne vijake, 150.000 po številu dnevno. Kamorkoli jmgledamo po naši mili domovini, eno napako opazimo jiovsod, namreč pomanjkljivo organizacijo. Ne verjamem, da bi jo hoteli oni, za katere govorim, a limine odkloniti, temveč se mi bolj zdi. da je krivda na naši inteligenci, ki jo take reči povečini nič ne brigajo. Organizator mora biti jiogumen človek z nezlomljivo voljo, a kar je glavno, biti mora v stanu dokazati, da je ono, kar propagira, resnično koristno in dobičkanosno. Tako delo je težavno, a plačilo je predvsem moralno zudoščenje. Kadarkoli snujejo naša ministrstva kake nove ukrepe, vselej povabijo na posvetovanja udruže-njn, katerih interesi bi utegnili, ali jia so langira-ni. Poglejmo le našo lesno industrijo, kukor jo običajno razumemo, pa se lakoj prepričamo, da je njen glas če le mogoče vpošlel. Našim mizarjem bi morala biti ta organizacijo vzor, pa ne samo ta, temveč tudi vse polno drugih. Mislim namreč reči, da ostano glas naših mizarjev (če ga sploh kdo sliši) le glus v puščavi. Spričo te dosorganizacije, malenkostnih sporov in dostikrat še bolj malenkostnih nevoščljivosti, radi katerih Slovenci žal slovimo naravno, ni mogoče doseči nobenih ugodnosti. Veliko je tudi pomanjkanje racionalizacije dela. Tu bi bilo treba uvesti predavanja, na katerih hi se naj nazorno dokazalo izrek, da jo čas zlato. Treba razložiti našim ljudem, kako naj de-lujo, da bo delo dobro, tn znajo sami. Ivaj pomeni racionalizacija, izpeljana do vseli potankosti, je razvidno iz sledečih številk: ameriški delavec v kovinski industriji je izdelal let« 1928. vrednosti bla ga za povprečno 292.000 Din, ali na uro povprečno 120 Din, njegov angleški kolega pa, kjer je racionalno tlelo spričo angleške konservativnosti šele v i>ovojih, istega letu 84.000 Din ali na uro 85 Din. Kako pa bo šele pri nas? Neki nemški inžener je pred kratkim izračunal, du je ameriško delavstvo slabše plačano od evropskega. l>e!o v Evropi je namreč bolj lagodno in neprimerno niniij naporno, kot pa v Ameriki. Zato se paradoksno sliši, da živi ameriški delavec z relativno lilijo plačo kot evropski, bolje od slednjega. Naše mizarsko zadruge imajo široko polje udejstvovanja, bodisi za domačo delo, kot za irvoz. Toda česar eden sam ne more napraviti, niti dva, se posreči petim. Pri malenkostnem žrtvovanju lastnih »interesov se da doseči mnogo. V nasprotnem slučaju pn bo ostalo še nadalje tako, da bodo drugi inkasirali denar, ki po vsej pravici pripada našim mojstrom. Sadne izbor za kočevski okraj Pretekli teden se je vršila uu pobudo kr. banske uprave v Ribnici sadjarska anketu zu kočevski okraj, katera je določila smernice za nadaljnje ra-clonetno in napredno sadjarstvo ler tudi sporazumno določila sadni sortiment, kateri pride v našem klimatično pisanem okraju v poštev. Od kr. banske uprave je bit navzoč g. ing. Sku-bic. Nadalje so bili navzoči: načelnik okrajnega kmetijskega odbora župnik g. K. Škulj, župani občin Dane. Jurjevica, Sodražica in Banje Loke, šol. upravitelj g. Drago Vončina in š« drugi vneti sadjarji. Po daljšem posvetovanju so se izbrale in določile naslednje, sorte, katere pridejo za naš okraj v pošlev. Kot že prej omenjeno, se deli okraj v tri klinmtične pasove in se je moralo pri izbiri sort ludi to upoštevati. Mrzel pas obsega kraje okoli Loškega potoka, zmerni pas ribniška in kočevska dolina in topli pus, ki obsega obkolpske okraje. Debate so se zelo živahno udeleževali vsi udeleženci in je uj o. I i, da bodo naše sadjarstvo dobilo na ta način nove smernice in pobude za nadalnje delo, posebno ker se s tem odpirajo novi viri dohodkov osobito ker je pred durini graditev progo Ljubljana—Sušak in dana možnost večjega plasiranja našega sadja na obmorski trg. Izbor ,ie bil naslednji: Letna jabolka: Beličuik (sadili ga v suhih krajih), Sarlaiuovski (za obkolpsko, ribniško in kočevsko dolino). Jesenska jabolka: Jakob Lebcf. Gdanski ro- bač. Zimska jabolku: Baumanova reliefa, Boikovo jabolko, Ontario, Sampanska reneta, Doinoson.ski . kosmač, Dolenjska voščenka (za Črinošnjice), Bclle-fleur (za ob Kolpi). Hruške letne sorte: Klapovka, Viljemovka, Hardijevka (Oelertovku). ilruške potiiojcsenske: Boskovka. Hruške ziuir-kc: Pastorjevka. Hruške inoštaice: Tepka, Vinska moštnicn. Ćrešnje: Dunajska čresnja. Debela črna liru-stavka. Višnja: Lotov ka. Slive in češplje: Domača čcšplja. Zelena ren-klota, Kirke, Nausiška inirabelka. Breskve in marelice: Breda (za ob Kolpi), Aleksandrova, Kraljica vrtov. Orek: Tcnkolupinasti oreh. Zbomvan e kustcerejccv Zborovanje, katerega še je udeležilo 8* iia-iiov, se je vršilo pred nedavnim v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Predsednik lludulee je otvori] zborovanje, pozdravil vse navzoče, posebno g., ravnatelja inž. Rada Lahu kot zastopnika Kmet. družbe te rg. predavatelja živinozdravnika g. T.eo Kocjana, ki je nato pričel s predavanjem: Kunčje bolezni. (I. predavatelj nam je obrazložil pojav in zdravljenje sledečih bolezni: napenjanje, driska, garje, nahod itd. Za obširno predavanje se mu je zahvalil predsednik Hudales. Sledilo je tajniško poročilo, ki izkazuje v dobi 1 leta: 15 odborovib sej, 1 občni zbor ter razstavo na Velesejmu. Dalje navaja lajuiško poročilo o podporah in nabavah plemenskih živali iz inozemstva. Sledila je zanimiva debata. Med drugim se je sklenilo, da priredi odsek pokrajinsko razstavo v Kranju v propagandne svrhe. Članstvu, ki jo že poravnalo letošnjo članarino, so bila odposlana tozadevna vabila in prijavne pole. Vodstvo razstave, ki se vrši v dneh 30. nov., 1. iu 2. dec. t. I. jc prevzel g. J. I.ikozur v Kranju. Med slučajnosti je opisal g. I.enarčič svoje vtise iz potovanja na Dunaj, ko je obiskoval rejce. Ob 12 op.oldne je g. jiredsednik zaključil lepo ur-pc-lo zborovanje in želel vsem obilo sreče pri reji. Nova bančna podružnica ^ Ljubljani. Kakor poroča »Narodno blagostanje , bo 1. januarja prih. lela otvorilo .Opšte jugoslavensko bankarsko društvo« iz Zngreba-Belgrada svojo jkkI ružnioo v Ljubljani. Kakor čujeino bi se podružnica nastanila na Aleksandrovi cesti, vodil bi jo Sadu Julij Fi-scher. Odsk za rejo kuncev Kmetijske tbuzbo v Ljubljani naznanja, da priredi v dneh 30. nov., 1. iu 2. dec. razstavo kuncev v Kranju v prostorih gostilne Peter Majrer. Vstopnina 2 i)in. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo. Trgovniii koledar ra leto 1931. Trgovsko društvo »Merkur« za dravsko banovino je založilo 17. letnik Trgovskega koledarja, katerega je uredil g. Franc Zelenik. Je to priročna in lično vezana knjižica, katera slane 15 Din s poštnino vred in se naroča pri društvu »Merkur: v Ljubljani, Trgovski dom v Gregorčičevi ulici 27, telelon 26, 52, Poleg običajnega kaleudarija prinaša koledar jKtdatke. iz zakona o vinu. iz zakona o nadzorstvu nad življenjskimi jKitrebščinami, iz zakona o prodaji drž. vred. papirjev, navodilu za računa njo obresti in dobička, važne podatke za lesno trgovino, lakse zu |iregled parnih kotlov, troSke za dviganje meničnega protesta, jioštue določbe in še druge v trgovskem poslovanju potrebne podatke in navodila. Gospodarski adresar Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ker se je že dalj časa opažala jKftreba dobro urejenega adfesarja za notran e in zunanje trgovske zveze, se je Zavod za ро»рг5г-vanje zunanje trgovine pri "miaististvu trgovine in industrije v Belgradu odločil zn izdajo veiikega gospodarskega adveeaiia vieb izvoznikov, uvoznikov, važnih podjetij in denarnih zavodov v državi. Pri sestavi adrcsnrja sodc!u:j«jo vse zbornice v državi, ki tudi zbirajo oglase, vsaka za svoje področje. Zato se naj vsaka firma, ki hoče biti zastopana v adresarju, obrne na s"vojo zbornico, kjer bo zvedela za cene oglasov in drugo, Adresar je namenjen inozemstvu ter bo francoski, nemški in angleški. Zviianje kapitala. Jugoslovanska Standard Oil Kompanija povišu c glavnico od 145 na 175 milj. Din z izdaijo 60.000 novih delnic po 500 Din nom. — Jasenica a. d. v Belgradu zvišuje g'avnico od 5 na 10 milj. Din z izdajo 500 kom. novih de'nic po 10.000 Din, plačali je treba se 3»0 Din utemelji-telfskih slroikov. Nova delnilka družba. V Belgradu se je osnovalo »Jugoslovansko vooarcko trg. a. d. z glavnico 500.000 Din, ki se razdeli mi 500 dcinic oo 10^0 MVamjefrffliano da kupite blago za zimske suknje, črn in moder kamgarn in športni ševijoi najugodneje v novi trgovini Ljubljana, Mestni trg št 22. Din nom. Pri vpisu se vplača 40% ter 50 Din stroškov, ostalih 30% v 6 mes., 30% pa v 9 mes. pc ptvcin vplačilu Borza Dne 22. novembra 11)70. I a teden je bil devizni promet manjši kakor prejšnji: znašal je 15.9 milij. Din v primeri s 18.1, 16.8, 19.9 in 23.0 milij. Din v prejšnjih tednih. Posebno znaten je bil promet v petek, ko je presega' 5 milij. Din. Največ prometa beležijo devize Curih Trst iii London. Tečaji so ostali v glavnem neiz-pramen jeni. DENAR <"urili, Belgrail !».128"5.. Amsterdam 207.'K). Atenee 6.675. Berlin 122.IM, Bruselj 71.98, Budimpešta 90.235, Bukarešt 3.0625, Carigrad 2.445, Dunaj 72.59. London 25.05875, Madrid 58.20, Ncvvyork 513.975, Pariz 20.275, Praga 15.295. Sofija 3.7325. Trst 27.025, Varšava 57^5, Koponhagon 137.9.3, Stockholm 138.-1.3, Oslo 137.975, llelsinglors 12.975. Dinar notirn: n.i Dunaju deviza 12.56875, valuta 12.53. VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Podon.-savska-jatlran. 86.30.. \Viener Baukverein 16.90, Bodencredit 46.75, Creditunptalt 157, Živilo 80.40, Alpine 19.30, Trboveljska 46.60. Krunj. iiul. 30.25. Prager Elsen 330.60, Levkam 3.70. Rima Murany 65.75. Notacije državnih papirjev i inozemstvu. don: 7% Bler. |x>s. 80.25—81. Nevvvork: 8% »ler. |»s. 90-91, 7% Bler. |x)s. 80.50—81.26, 7% jK)s Drl. hip. banke 80.50—81.50. Žilni (rg Danes je postalo na žitnem trgu živahnejše. Že včeraj jiopoldne jo (»ostalo j>ovpraševanje živahnejše, zlasti za koruzo, danes pa se je izredno povečalo in je času primerno blaio že na tem, da bo v piatkem razprodano. Tudi Budimpešta javlja za pšenico in koruzo zelo čvrsto tendenco. Cene na našem trgu so nategnile za 2 in |miI pare pri kg. Tako je bilo danes zuključevaiia pšenica: Vrlms po 137.50. Pašićevo 135. ban. 135. Srbobmn 147.50. Stara koruza uotira 95, času primerno suha 65. umetno sušena se je trgovala po 77.50—80. Proda jalci inoke so |>osla!i rezervirani, ker ti|>ajo. da so bo začel копгцш v večji meri pokrivali, ker se bližajo božični prazniki. Dovozi jišenice so zelo slabi, izvoz koruze je zelo /Jiaten. Svetovni žilni trg jo pa bil v tem led mi zelo slab. V severnoameriških Združenih državah je državna farmarsku institucija začela kupovati veliko na chicaškem terininskem trgu. Zato so cene v Chicagu liarastle. Istočasno pa so v VVinnipogu. najvažnejšem terininskem trgu v Kanadi, padle v izredni meri. V zvezi z. izredno nizkimi cenami jiše-uice v Kanadi н govori o tem, da je eksistenca kanadskega žitnega pooia zelo ogrožena. Tako iz Avstralije kakor Argentine pa poročajo, da je bila letina prav obilna. Zato je pričakovati velikeg: pritiska blaga i/. Avstralije in Argentine, kar lx nov moment za nazadovanje cen. Novi Sati. Koruza bač.. sr. .stara !X1 - 02.50 bač., sr. nova 64—66, dec., jan. 67.50—70, marec, april, maj 85—87.50, sr. nova 60—65. dec., jen. 65 —67.50, marec, april, maj 80—82.50, |xisiišenn 77.50 —80, posušena ladja 84—86. Vse ostalo neizpre-menjeno. Promet: 8 vagonov pšenice, 77 vagonov koruze, 'O vagonov moke, 3 vagoni otrobov Ten denca ueizpremenjena. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet majhen. Pšenica marec 15.46—15.19, zaklj. 15.46-15.47. maj 15.46—15.50. zaklj. 15.46—15.47, rž marec 9.16 —9.40. zaklj. 9.19-9.20, koruza maj 11.95-12.10, zaklj. 11.97—11.os, tranzit maj 9.70—9.95, zaklj 9.73-9.75. Živina Mariborski sojem. Na svinjski sejem 21. nov, Je bilo pripeljanih 255 svinj. 2 ovci iu 2 kozi. Cene so bile sledeče. Mladi prašiči 5—6 tednov stari, kom. po 90—100 Din, 7—9 tednov 150—200, 3—4 niescce 250—350, 5—7 mesecev 400—450. 8—10 mesecev 660—630, 1 leto 800—1200, 1 kg žive leže 10—13. 1 kg mrtve leže 14—15 Din. Prodanih jf bilo 190 svinj. H mol j Xiimberg. 22* nov. kk. Na Irg jebilo prljielja-nih 50 bal hmelja. Povpraševanje je bilo veliko in prodanih jebilo 70 bal. Cena se je dosegla za gorski hmelj 46—50 mark. za srednji totnanški hmelj pa 70—90 mark. Za inozemski hmelj ni bilo kup čije. Razpoloženje in cone so ostale nespremenjene Dobave Dobave. Promelno-komercijelni oddelek Ijuh-ljiui. žel. ravn. sprejema do 29. nov. ponudbe glede dobave 3000 komadov tiskovin. Gradbeni oddelek sprejema do 5. dec. ponudbe glede dobave 50 kg naftalina, 50 kg voska, 200 kg dekstrina in 30 kg pisalne krede. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 24. nov. pouudbe glede dobave 5 kg paRle za brušenje kottovili armatur. — Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do I. dec. |k>-nudbe glede tlobave mineralnih olj. masti in bencina. — Uprava jelnišuice dež. sodišča v Ljubljani sprejema do 28. nov. jioiiiidhc glede dobave mesa za čas od 1. dec. 1930 do 28. febr. 1931. Oddaja krovskih del. Ravn. drž. žel., gmdbeni oddelek, v Ljubljani sprejemu do 28. nov. jionudbo glede oddajo krovskih del na kurilnici na jvostaji Zidani most, Ihihatc. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 28. nov. ponudbo glede dobavo 21КХ1 kg cementa in 4oti blagopokojnega, se s tem vsem najlskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, gospodu dr. Pavlu Pancetu, občinskemu zastopu, korporativni udeležbi Sokola, Gasdnega društva, za prekrasni žalostinki. katere je mlpelo »Bralno društvo*-, kakor tudi ostalim zastopnikom, prijateljem in znancem. Ivanka Glohnf-nik z otroci in ostalo sorodstvo. tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. Zahtevajte vzorce in ceniki -TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15. Sedaj so notetine v udih lit SHieoih, sedaj zopet ot< hil Ud|r, Shl|Ufeiie rohe lii: »sorte, črgaire, /t>idtv:|e po raznih delili telesa, da celo siah** Otl so prav pogosto posledice revmatičnih in protinskih boli. Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mnogostranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečiemu prinese [»lajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem studenčnice, ki je nOITimrmlO mno?'m bolnikom. Naše zdravja* f ljenje je izborno in učinkuje naglo. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali popolnoma zastonj našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljito osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, uaj piše še danes! Augusf fiarzhe. Berlin Wifmcrsdorf Bruchsaierslrasse 3. Ahlellunč in ' vsahdom! čere. — Zaht' vnjte že Vi ali kdorkoli iz Vaše družine tali ko v kratkem igra kak i n s t r u 111 o n t p >loni našega brezplačnega pismenega in-ncga te i'ti ja. ter si ustvari doma prijetno ve-danes naš veliki drezplaCni katalog s katerim dobite tudi zastonj pontno knjižico »Kako postanem dober godbenik«. Prilika za nakup le ucoilnn, instrumenti poceni, učenje lahko. Nudimo Vrnil: Violine od Din 95'- Klarineti od tlin 120-- dalje Mandoline od Din 13«'- Trombe od Din 480'- dalje Gitare od Din 207'- Klavir, dtre od Din 192-- dalje Tamburice od Din 98'- Gramofoni od Din 380'- dalje Ročne hsrmjnlke od Din 85 - dalje Itd. Največja odpremna tvrdka glosail v Jugoslaviji tvor.ilca glasbil, gramofonov in harmonik 1'rodajmi podružnica MARIBOK štev. 112. Cu^ie. ovcio vol^o staro železo, kovine, papir, kosti, krojaške in druge odpadke vseb vrst, kupi in plača najboljše A r b e i t e r , Maribor, Dravska ulica. Izdelujem obleke za gospode po najnovejših vzorcih modne revije: „American Gentleman and Sartorial Art Journal". - Kroji imajo elegantno obliko, so kot vliti na telesu, brez gub, pa se izredno lahko nosijo. Priporoča se L. Rijavec — Ljubljana Miklošičeva c. 7 POTNIKA dobro uvedenega v špirituozni stroki, SPREJME za Slovenijo za takojšnji nastop po ugodnih pogojih vodilna tvrdka te stroke. - Pismene ponudbe je nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Potnik za špirituoze«. Autotaksi Novo mesto- Kandlla M. Hočevar Tnlnton št. 18 Pridobivajte novih naročnikovi TRETORN TREI0RN galošeinčcvliizasneg kupujejo vsi, ki cenijo svoj denar in varujejo svoje zdravje. Kupite tudi Vi še danes znamko IREI0RN Ker jc najboljša. ZAHVALA. Ob naši nenadomestljivi izgubi nad vse ljubljenega sinčka in bratcu Dušana učcnca HI. razreda osnovne šole se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani s sočutjem in tolažbo in dragegu pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo č. g. katehetu patru Bogdanu, razrednici gdč. Kokalj. njegovim součencem, malim Sokoličem in g. dr. Virantu, ki ga nam je s skrbjo in trudom skušal oteti prerane smrti. L j u b 1 j a n a - S p. Si S k a, dne 22. novembra 1030. Žalujoča rodbina Cu/.nar. Žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil danes, previden s sv. zakramenti, v 63. letu starosti, naš skrbni mož, oče in brat Jože f Tomelj posestnik v Pristavi Pogreb bo v ponedeljek 24. novembra ob 9 v Mengšu. Pokojnika priporočamo v molitev. Pristava pri Mengšu, dne 22. novembra 1930. Marija, žena. Marija, Frančiška, Franc, Ivan, Anton, Mihaela, otroci. Ivan, posestnik, Anton, župnik, brata Marija, sestra. Vsem prijateljem in znancem se naznanja, da je umrla gospodična Ema Рауег poštna uradnica v pokoju previdena s sv. zakramenti, dne 22. novembra 1930 ob 1 popoldne. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 24. novembra 1930 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 16 (Jožefišče), na pokopališče k Sv. Križu V Ljubljani, dne 22. novembra 1930. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad Ovrstic se računajovišje.Zaogtaseslfp-l go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Dln.Najmanjši zneseklO Din. Pristojbina za šifro2Din.Ysak oglas treba plačali pri naročilu.No pismena vprašanja odqovarjamole.ee je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.Telefon stev.23-2& | Perje do Din 35'— naprei Pernice iz puha, volne in bombaža Kemično čiščenje perja Din 15'— kg FEIN. ZAGREB. Zriniski trg 17 Trgovska pomočnica želi mesta v trgovini z mešanim blagom. Naslov v upravi S1qv. Maribor. 15ekle z letnimi spričevali (zna kuhati) žali menjati službo, najrajši k majhni družini, z novim letom. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru. Trgovski pomočnik pošten, marljiv, izvežban v špeceriji, železnini, ma-nufakturi, išče službe takoj ali pozneje. - Dopisi na upravo pod št. 13.162. Vrtnar oženjen, z nad 18 letno samostojno prakso, išče nameščenja. Prevzame tudi samo urejevanje vrla. Ponudbe na upravo pod »Vrtnar«. Sluga vešč nemščine in event. italijanščine, dobi službo v hotelu Miklič. Prednost imajo že v tej stroki ver-zirani. Gospodinja inteligentna in izurjena v gospodinjstvu v večjem obsegu, želi primerno me-«to. Ponudbe pod »Takoj« na upravo. Pletilja dobro izurjena, želi delo na dom. Naslov v upravi pod št. 13.306. Kuharica srednjih fet, izurjena v gospodinjitvu in v gospodarstvu, katera je že služila v župnišču, želi v župniSče. Naslov v upravi pod št. 13,304. Žagar išče mesta eventuelno za žago in mlin. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro izurjen« št. 13.273. Kovaški pomočnik z dobrimi spričevali — prišel od vojakov — išče službo. — Ponudbe pod »Kovaški pomočnik«. Absolvent trgovske šole, dober ste-nograf in strojepisec, treh jezikov zmožen — išče službo. Cenjene ponudbe je poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Dober stenograf«, flužbodobe Učenko-šteparico za zgornje dele sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Virjent Jakob, čevljar, Vransko. Tesače za tesanje bukovih in hrastovih pragov sprejmem. Pišite na Martin Keršič, Sevnica ob Savi št. 142. Vajence išče karoserijska tovarna Franc Pcrglerja v Mariboru, Mlinska 44. Dva krojača pomočnika, sprejmem takoj za velike komade. Prednost imajo oni, ki so vajeni konfekcijskega dela. Služba stalna. Avberšek Viktor, krojaštvo, Maribor, Državna c. 24. Potniki! Za dober zaslužek se obrnite na upravo pod šifro »Mnogo kupcev«. Pozor! Proti visoki proviziji iščemo sposobne potnike za razprodajo dobrih predmetov. Ponudbe poslati na upravo pod »Dober zaslužek. Dobrega kovača sc išče k večji graščinski žagi, dela samostojno za lastni račun, na razpolago kovačnica in nekaj orodja. Nastop v enem mesecu. -Ponudbe na Josip Javor-nik, Ljubljana, Beethovnova ulica 6. Čevljarski pomočnik se sprejme z vso oskrbo. Franc Travnik, Trebnje. Vajenka za šteparico se sprejme v dober pouk z vso oskrbo ali brez. Naslov v upravi pod št. 13.338. Kuharica in sobarica pridni, pošteni, se sprejmeta proti dobri plači za v mesto na Hrvatskem. -Naslov v upravi sSiov.« pod št. 13.340.,v Boljša gospodična se sprejme kot sostanovalka v centru mesta. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.351. Kolarski vajenci se takoj sprejmejo. Ivan Zanoškar, umetno kolarstvo, Gosposvetska c. 16, vhod v delavnico z Blei-weisove ceste, Ljubljana. Učenec se sprejme za ključavničarsko obrt v Ljubljani. Kje, pove uprava pod št. 13.258. Sprejmem vajenca za kolarsko obrt proti polni oskrbi. Anton Cot-man, Dob pri Domžalah. Železen štedilnik skoraj popolnoma nov, poceni naprodaj. Čopar, Kljunova ul. 7, Kodeljevo. Mizarskega vajenca z vso oskrbo sprejmem. Franc Kregar, Vižmarje št. 87. Mlajšo moško moč veščo risanja, rabimo. — Prednost imajo oni, ki so že delali v mehanični ozir. ključavničarski stroki. Dopisi na upravo tega lista pod »Mlajša moč« št. 13.200. Hlapec h konjem in za poljska dela se sprejme o božiču v bližini Ljubljane. Naslov v upravi pod 13.249, Sprejme se mesarski ln prekajevalski vajenec iz poštene rodbine, ki ima veselje do te obrli. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Novem mestu« pod značko »Mesarski ' '"'JC«. Služkinjo sprejmem v stalno službo proti dobri plači, ako je res poštena, delavna, zdrava in vajena snažnega dela za boljšo hišo, ter da zna ali pa ima veselje do kuhe, k družini v Ljubljani. Naslov v upravi pod št, 13.382. "izpisuje se služba organista- cecilijanca in cerkovnika Potrebni dokumenti naj se prošnji prilože. Nastop službe takoj. Naslov, kje se služba razpisuje, pove uprava »Slovenca« pod št. 13.136. Krojaški mojstri in pomočniki! Od 1. do 16. decembra se vrši prikrojevalni tečaj za moška oblačila. Natančnejša pojasnila daje Teodor Kune, lastnik prikrojevalne šole, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, II. nadstropje. Stanovanje i Stanovanje soba, kuhinja in pritikli-' soba in kuhinja, se takoj ne, se odda takoj. Naslov ali s t. decembrom odda v upravi pod Jt. 13.349, Krojači, *šivilje, nešivilje, dame za samo-uporabo. Nov pouk krojenja na Strokovn. krojnem učilišču, Ljubljana, Stari trg 19, se prične začetkom dčccmbra. Krojačem, šiviljam lahko razumljiv sistem. Kroji so preizkušeni — pristojajo brez pomerjanja. Za dame, ki se želijo izobraziti za samouporabo, zelo lahek sistem krojenja in šivanja v lastnem modnem salonu. Kroji po meri. Izdaja modnih listov. Stanovanja Zračno stanovanje dve sobi, kuhinja in pritikline, elektrika, vodovod in vrt, na Ježici 91, Meblovana soba lepa, se odda solidnemu gospodu. Jcgličeva c. 9. Soba lepa, solnčna, se takoj odda. Pleteršnikova 24. Mansard. stanovanje se odda s 1. decembrom. Naslov pove uprava pod št, 13.288. Stanovanje obstoječe iz dveh sob z vsemi pritiklinami, se odda s 1. februarjem 1931 v naših hišah na Brinju. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence, Ljubljana, Gledališka ulica 8. Stanovanje samsko — obstoječe iz dveh sob, predsobe in kopalnice, se odda s 1. decembrom 1930 na Pra-žakovi ulici štev. 15/IV. Podrobni pogoji na raz- na Mirju. Pojasnila daje »Croatia«, Šelenburgova ulica št. 4. Dve sobi oddam v Domžalah, Bistriška ulica 4. Istotam naprodaj železen štedilnik. Lepo sobo prazno ali meblirano — oddam eni osebi. Bežigrad 15, vila »Rozinka«. 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni P e r s o n , Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovor. Vsak dan 4 naročila na podlagi moje bogate zbirke, ki šteje nad 40 predmetov. Zastopniki za Slovenijo in Hrvatsko dobrodošli. Ni sc bati, da bi le ena stranka rekla »ne«! Plačam (kar najvišje) provizije, za potovanja se dovolijo zastopnikom pod- Posestva Stavbna parcela v izmeri 7000 m-' v bližini kolodvora Št. Vid-Vižmar-je se proda skupno ali v manjših parcelah. Poizve se v Vižmarju št. 100. Prodam vilo. Prostor za peka, mesarja ali gostilno. Naslov pove uprava pod št. 13.224. Novozgrajena vila s 3 stanovanji, s kopalnicami, obložen, z emajli-ranimi ploščami, vse par-ketirano ter z vsemi pritiklinami, se proda. Vrt ograjen. Vsa stanovanja takoj na razpolago. Poizve se I. Oražem, Moste pri Ljubljani. polago pri Pokojninskem poleg avtopostaje »Ruski I zavodu za nameščence, car«, se takoj odda. Dob- Ljubljana, Gledališka uli- j pore. t. Razpošiljalmca nikar Ivan, Ježica. ca 8. I >Čapira«, Miklošičeva 14. oseb vsakega stanu čita Vala pripmOSa ako jih objavljate v oglasnem delu nc „POSEST" ftcaliltloi piurna, družba i o. t. LJUBLJANA S - PRODA:- Hiio, trgovsko, dvonadstropno, 2 lokala, 1 pet-sobno in 1 dvosobno stanovanje, center, tik tramvaja, 440.000 Din. - Hišo, enonadstropno, krasne velike kleti, posebno pripravne za vinsko veletrgovino, eno petsobno komfortno, 6 manjših stanovanj, 1200 nr vrta, Sp. Šiška, 450.000 Din. - Hišo, pritlično, 5 sob, 3 kuhinje, elektrika, vodovod, vrt, blizu tramvaja, 116 tisoč Din. — Hišo, enonadstropno, novozidano; pritlično trgovski lokal, 1 trisobno, 2 dvosobni, eno enosobno stanovanje, krasen vrt, Bežigrad, 400 000 Din. — Vilo, novozidano, enodružinsko, 7 sob, pritikline, 700 nr vrta, krasna lega, blizu centra, 420.000 Din. — Hišo, visokopritlično, tri dvosobna stanovanja, 700 nr vrta, blizu tramvaja, 230.000 Din, - Hišo, enonadstropno, prenovljeno, 3 dvosobna, 3 enosobna stanovanja, elektrika, vodovod, 400 m- zemljišča, 5 minut od tramvaja, 210 tisoč Din. — Hišo, vili slično. visokopritlično, tri dvosobna stanovanja, vrt, blizu Martinove c., 250 tisoč Din. — Hišo, enonadstropno, 500 ma vrta, 2 dvosobna, 1 enosobno stanovanje, Kodeljevo, 175.0C0 Din. - Poleg tega večje število hiš in vil v Ljubljani, gostilne trgovine, kmečka posestva na deželi itd. v največji izbiri in po najugodnejših cenah. Enonadstropna hiša sredi industrijskega trga v Sloveniji, za vsako obrt, sedaj pekarna, sc ugodno proda. - Naslov v upravi pod št. 13.307. Več kmet. posestev naprodaj, velika in mala; eno v ravnini, druga nekoliko v hribu. Cena od 115 do 750.000 Din, polovica plačljiva takoj, polovica po dogovoru proti vknjižbi. Plača se lahko tudi takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.290. Vilo tristanovanjsko, v bližini glav. kolodvora v Mariboru, prodam. Naslov v podružnici »Slovenca« v Mariboru. Nova hiša dvodružinska, naprodaj v Zgornji Šiški. Naslov pod št. 13.204. Malo posestvo z mlinom, pet minut od mesta, na Spod. Štajerskem, se ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 13.178. Mlin lepo na novo urejen, dobro vpeljan, na stalni vodni pogon, na zelo prometnem prostoru ob glavni ccsti, tik kolodvora v Ormožu, proda vsled preselitve po zelo ugodni ceni Franjo Jeremic, lastnik mlina na Dobravi pri Ormožu. Hiša z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, in vrtom, se poceni proda v Spodnji Hajdini št. 103 m Klavirji! Velika izbira klavirjev. -Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Nizke cene tudi na obroke. Solidna postrežba. — Tovarna klavirjev Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. Pianino dobro ohranjen, z lepim močnim glasom — ceno prodam. Kos, Kolodvorska 26/11. Gosli čez 50 let stare, za 500 Din in muzikalije, 6 knjig »Goldene Edelsteine« — prodam za 450 Din. Vsaka knjiga je najmanj 100 Din vredna. Cenj. dopise na podružnico »Slovenca« v Celju pod »GosR« C Samo 290 Din obleke iz bombažaste tkanino! Samo 380 Din trpežna auknena obleka 1 Samo 580 Din zimska suknja iz debelega sukna I RazpoStlja Ireovshl dom Stervneckl. Celje sus Kar no ugaja, se zamenia ali vrne denar. Zahtevajte takoj nori, veliki, ilustrirani cenik i več tisoč slikami, katerega dobite lastonj! 51 OPOZARJAM vs'" svoje cenjene odje- ■ malce, da gospod Franc Polnite nima pravice sprejemati denarja, niti blagu, nu za moj račun, niti na račun po meni zastopanih tovarn. Ljubljana, 22. novembra 1930. Ivan Komidar, Stari trg 1. Iščem Bellaslova radi angažma. Pisati Frideriku Grtiger, Ljubljana, Kongresni trg 3. Pozabila se je mlekarska legitimacija in denarnica na po&ini skrinjici poleg trafike v hiši Okrožnega urada. Pošten najditelj se prosi, da j.) idda istotam proti nagradi. Štiricevni radio fleinartz, izvrsten, kompleten, s Ia. zvočnikom, mrežno anodo 220 V, akumulatorjem ter vsem antenskim materijalom, prodam za četrtinsko ceno. ; Peterlin, Kranj. Radio kompleten, skoro nov. 4-ceven, zamenjam za moško kolo. Naslov v upravi pod št. 13.308. ШшЗ! Svežega zelja kupim več vagonov. - 1. Oražem, Moste pr' Ljub. letošnji cipro, koks in nizki, orehe tankih lupin, debele, ponudite povjor-čeno z navedbo množine tvrdki Peter Šetina. Radeče pri 7k!anem mostu. Vrednostne papirje srečke. obligacijo, delnice kupuje upravništvo ■ Merkur«, Liubliana. Šelenburgova ulica 6 II. tel. JO-52. Kupim otroški voziček. Sv. Petra cesta 81. Kupim staro bakreno žico, debelo 3 mm. F. Bernik v tovarni olja Bcrgant — Medvode. Srebrne krone *taro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih ko- , vin, Ljubljana, Ilirska uli- j ca 36, vhod z Vidovdan- , ske ccslc pri gostilni Mo- j žina. Vsakovrstno Med Razpošiljam cvetlični med f pločevinastih škatljah po 5 kg za ceno 82 Din po povzetju. - V večjih množinah v kupčevi posodi in postavljeno na kolodvor Bizovac po 12 Din za kilogram. Ant. Milfajt, župnik, Brodjanci, p. Bizovac, Slavonija. Premog, drva, koks prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Tel. 33-13. Premog trboveljski, šlezijski, angleški in koks dostavlja na dom »Ilirija« d. z o. z., I Dunajska cesta 46, Mildo- I šičeva cesta 6. - Telefon | 28-20, 25-95. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Dir. kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh 1 po 250 Din kg Razpoši- i liam po poštnem povzetju L. BROZOVIC - Zagreb,' Ilica 8? Kemična čistil- 1 perja. Nov kino aparat za potovanje ali društve- i ne dvorane se za polovi- i co nabavne cene proda 1 Naslov v upravi »Slov.« j pod št. 13.240. ■iso za krmo i kislo zelje prodam Feliks Lenčc, Kleče 10, | \ pošta Ježica. Avlo Ford /aprt, petsedc.cn, v naj- ; I boljšem stanju, ugodno na prodaj. - Naslov v upravi j pod št. 13. 246. Prodam nove pletilne stroje: 8 40, 8/80, Žakart 10'80 cm, na tribarvne vzorce. - Stroj Ође,1оск za sešivanjc pletenin, aparat za gumbni-cc ter razne pletilske potrebščine. Prodam tudi 2 leti staro kompl. opravo za trgovino: moderno ste-lažo za špeceriio in deli-kalese; ■! m dolgo stelažo za mar.ufakturo; prodajalno mizo (hrastovo), 3 m dolgo, ~ sUlaže za drob-nino ali poljubno blago, tehtnice, šamotirano peč, električne svetilke in raz-nn potrebščine, ter skupino raznega blaga mešane trgovine. Vse nrodam po zelo nizki ceni vsled predaje trgov. hiše. Kupci naj st obrnejo pismc'io na tioravo Slov. , pod Likvidacija 930 št. 13.333. Cenjenim čltateljem priporočamo sledeče Kranjske tvrdke Danko Mišic Kranj, Glavni trg Izdeluje in prodaja lovsko orožje. — Popravita so sprejemajo. A. KERN d. z o, z., KRANJ izdeluje najbolJSo kokso, desertn, biskvite, neupo-lilanke in vafoljne. Tovarna odlik.7. diplomami l'remietjata. kako bi razveseliti svoje prliateljo, sorodnike in znance. — Potrudite ae obiskati slaščičarno ln inedi&aruo Franc Šink, Kran j, naspr. farno cerkve. Krasna vsakovrstna Miklavževa darila kot na pr. bonhnniorc Itd. v veliki izbiri. MAJNIK IN BITENC, KRANJ Prodaja koles, graiuo onov. ptoSč, igel ter raznih posameznih delov. Prodaja na obroke. Izdotovanjo raznilistavbnih ključavničarskihdel: šlo-dilui ko, ograjo, okna iu razne okove. Montaža transmls. lorautogenično varjenje. Delo solidno po nizki ceni. Franc Perčlč splošno mizarstvo Rupa • Kranj Fran|o Po'ožnlk Kranj Pralnica, likalnica, kom. čistilnica, barvanje oblek Franc Strnišo Kranj št. 130 Glavni trg hiša Kreditno banko prodaja M)adranM čevlje Vsakovrstna popravila čevljev in galoš. Stane Rebolj Šivalni stroji, modno in galanterijsko blago. v0-lika izbira klobukov. Krani • w JURIJ POLLAK. KRANJ, FAROVSKA LOKA Strojno mizarstvo za stavbe in pohištvo. Strojna izdelava za zunar' > mizarje. 2euini! Neveste! ttuzne porofne pralauo in primerna darila za Miklavža cene je 'V'r; B. RANGUS " KRANJ nnsproti tovarne Ika'. Uogala izbira švlonr. ur. Prva zlatar, deliiv. trn tioreu jskem. Popravila toi no in sotld. Iflolei .Stara PoSla" Kranj I Popolnoma novo zgrajeni, moderno opremljeni pro- 3 -tori centralna kurjava, lel,-1ацо. Si>o/!i«*n tierfla. Cene nset honhuicnce Miklavža nudi vsakov rstnega peciva, bonbonov in čokolade tvrdka Anton Mohor - Kranj Joško ŠpertUo F STSTE CIRIL ITonn! a ____: С..Л Ш.к^ Neveste Najcenej. nakup kuhinjske posodo in porcelana pri Ferd. Hlebš, Kranf , Spee alna mehanična delavnica Stanko Granski, Kranj - Hotel, Jelen" Popravita avtomobilov, motornih koles, dvokoles, poljedelskih. Šivalnih in pisnliiih strojev. Habljeni avtomobili vedno v zalogi. " Peter Kristan, Kranj Savsko predmestje 17 Izdeluje in prodaja vsakovrstne čevlje; prevzema popravila vseh vrst po najnižji ceni. Kroni ■ prej Ferd. lllebš Izdelova ie vsakovrsnih 8 Najboljša špec.trgovina til tenin iu nogavic. S Na dehe'ol Nu drobno! | Kran!. Glavni trg 11!» ваввгапвдоЕвакшва Javorjeve deske . . suhe, 1 vagon, od 30 do1 /ППШ| . ПОуЈ 100 mm, proda Kmetij- { ЦШШН HM JI ska zadruga v Smartncm j .,.,„ ........ pri Litiji. Albin Terčon De ikatesa pri „Pušiavniku1- Priporoia bogato zalogo daril za Miklavža In Box№ Gostilna v Kolu Marija in Andrej Kmetic Tujske sobe. Abonenli se snrejemajo. Izborna ku hinjn. Dobra kapljica. Od dobrega najboljše je le GRITZNER-ADLER šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba — najboljši raaterijal! URANIA pisalni stroj v 3 velikostih Novosti Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri JOS. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON INTERURBAN 2913 Zmerne cene, tudi na obroke ClehtroteliniCno podtette Karo! riorlanffi - Celic Cankarjeva cesta 2 - ima v zalogi po ugodnih cenah: Vsakovrstni instaiaciishl malerljal in na- peliave — Električno тО(ОГ|C s pritiklinami in števce — Žarnice vseh vrst in za vse napetosti — Električna svetilna telesa in sestavne dele — Električne IIKalnlKC za 120 in 220 volt 3 in 4 kg — Materijal za iVOKlIne in (rielonshe neprave — RADIO APARATE in sestavno dele (vse baterije) — Anodne baterije 60 volt Din 80 —, 90 volt Din 120 —, 20 volt 1 Din 160---Na|nO- ve|Sl radio aparat na SlrulO z zvočnikom v eni kaseti za 1 10,120 220 volt Din 3300-- Ммпгпа naroČila se toCno tzvrSulejo Za Miklavža Posteljo z modroccm, trd lc«, za ; 200 Din proda Vohnig. Maribor, Židovska 8. i BoHčna drevesca | Najceneje in najboljše: modrece, otomanc. tli-vane. feder-modroce. iatelic in garniture Vam nudi: ! ^ (П Ж-т^ИШ иврпјб oo najvišiib cenah ČERNE, juvelir. Liubliana Wolfova ulica St. 3. Budilke fvelcarce) po 50 Din z garancijo, Ivan Pakiž, Pred j Škofijo 15, Ljubljar*. Zaradi odhoda prodam aparat za izdelovanje muholovcev z vsemi potrebščinami za njih izdelovanje. - Naslov v upravi pod štev. 12.999. Za Miklavža! Medenjake, čedno okrašene Miklavže, parkelne itd. priporoča na debelo in drobno B. Grah, me-tličar - Ljubljana, Kolodvorska ul. 11, dvorišče. Žaganje in drva odpadek od parketov oddala v vsaki količini parna žaga 1 ■ "V vanjem melema V 0 l kemično anđli^itra Uspah u 4 dneh MGtBM na drobno in na debelo SODOAD« Istočno društvo za proizvoilnju kisika i i rastvorenog acelile-no. — Zagreb. Kraljice Marije 23 Telefon 21-97. ^дагавз (M, posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomanc, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN lapct.nik, Mestni trg 13, Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Izredna prilika Kroglični mlin (Kttgci-miihle), nov, 120 X 140, pod ceno prodam Ponudbe na upravo pod »Mlin«. ELEKTRO-INSTALACIJE prejema in prenavlja akumulatorje prodaja, popravlja, čisti in polni. Prodaja eleklro-matcrial. J. Hebcin, obl. konc. elektrotehnično in akumulatorsko podjetje, Ljubliani, Dunajsk' renta 37. „Smrt lisHenr odpravlja žulje, bradavice, trdo kožo. Siguren učinek brez bolečin. Ne ovira pri hoji. Dobi se povsod. LflMICO DR0GERIIH, 2E0GRA3 Knez Mihajlovn nI. 14 S. LJUBLJANA, Puturjeva ulica 3, Izdelovanje cmatliranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, cmajliranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga Samotne opeke. Cene konkurenčne. Mladi psički zdravi, krepki, sc zastonj oddajo v dobre roke. — Ljubljana, Ipavčeva 6. Graiološki institut Vsa vprašanja življenja in karakter analize na temelju 10 vrstic rokopisa. Rojstvo, podpis, naslov in 5 želja. Honorar 50 Din. Profesor grafolog De Morton, vila Svetlin, Linhartova 28. Obrcmenjenil Obupani! Gospodarske, osebne in rodbinske skrbi zaupajte Posvetovalnici -Marstan«, Maribor, Koroška c. 10. Vpis. 10 Din, tri znamke. Avtomobilisti in motociklisli pozorl — Kupujem avto- in motorne plašče, vsake količine. — Just Gostinčič, meh. delavnica, Maribor, Tatten-bachova ulica 14. lOVOSt n Lili! Novi dolenjski kolodvor s 6 stolpno železnico in Gašper gledališče. „TRIBUNA", tovarna dvoko es, otroških in igračnih vozičkov v L ubljani, Karlovška cesta 4, je razstavila v svojih izložbenih prostorih najnovejšo reklamo. Vse se vozi z vlakom, kolesarji, Miklavž in paikelj. Otvoritev danes v nedeljo ob 5. popoldne. Vsak naj si ogleda in ne bode mu žal. Ako želite kupiti obrnile se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. г ? o. z v Ljubljani, CigaletovD ulica 1 (zraven sodnije). REKtAtiA v-SLOVENCU . пајијзејпцјв' Tečaji za vežbanje v tiamsko frizerski stroki! Z dovoljenjem kr. banske uprave v Ljubljani pričnem v kratkem s privatnim podukom \ damsko frizerski stroki Vežbanje v vseh panogah damsko frizerske stroke. Pripravljalni in vežbalni poduk za mojstrski in pomočniški izpit. Tečaji (skupine) in posamezni poduk. Podrobne informacije daje voditeljica tečajev Marija Fettich-Frankheim. Maribor, Ulica 10. oktobra št. 3. Tudivnass podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030. Žalostni in potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neskončno pravični Bog poklical k sebi našo preljubo in nepozabno mamo Pipp Kristino danes ob 15 v 49. letu starosti, pogosto pokrepčano z evharističnim kruhom, in tako dobro pripravljeno za nebesa. Pogreb nepozabne mame bo v ponedeljek popoldne ob 15 iz hiše žalosti v Stražišču na pokopališče v Šmartno pri Kranju. Sv. maše zadušnice se bodo opravljale v Šmarlncm in v Ljubljani. S t r a ž i š č e , dne 22. novembra 1930. Žalujoči otroci: VILKO, STANKO, VIDA, TONE in KRISTINA. Podpisani pogrebni zavod v Št. Vidu nad Ljubljano naznanja slav. občinstvu, da si jc nabavil nov voz za prevaianle pokojnih na pokopališče in izven. Zato se za vso to stroko spadajoča dela priporoča Cene zmerne. Andrej Kregar & Sinova. Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denat* Uraduje vsak delavpik od 8.—12 in od 14.—17., ob nedeljah od 15.—17. Industrijsko podjetje zaščiten predmet živilske s'.rokc radi rodbinskih razmer naprodaj v večjem mestu Jugoslavije. Velik krog odjemalcev, dobro vpeljano, prav dobro idoči predmet, tekoči obrat, izborna lega. Vprašanja pod .Beste Kapitalsanlage No. 2123« na J. Dar.neberg, Wien I, Slngerstrasse 1. Ogledala «eh vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8 aiu. raašinsko 4—6 mm, portalno. leuakC alabaster itd. Spectrum d. d. Ljubliana VII — Telelon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek , Gospodarsko zveza v lioMiani Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke . špecerijsko in kolonijalno blago - aadie - ineane izdelke -južno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo ima stalno na zalogi: pohištvo, preproge, linoleum. zavese, odeje, modrocc, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd, — Najboljše in najcenejše pri КЈШОШ PRE1S MARIBOR, Gosposka ulica 20. Jtf- Cenike dobite brezplačno. "ШС olje za živino - kmetijske stroje in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo losov« kisline v Dravski banovini Samo Zvonolivarna v Mariboru.. Stolna ulica 5 Zvonoglas« nudi danes prvovrstne brončene zvonove po najnižji mogoči ceni brez vsake kapare. Zahtevajte cenik! Fany Patih, umetno košarstvo Radovljica - Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30 BBB BlaiceneiSa In primerna nHklaoieua darila za detio: otroške mizice iu stolčki in razne lesene igrače, gugalniki. Za odrasle: pleteno pohištvo, stojala za ročna dela, tasc, tapecirane Oglejlo si bogato zalogo. kotorice za šivani° U'd- Oglejte si bogato zalogo. Tekstiibazar dr. z o.z. manufakturna trgovina Ljubljana, Krekov trg st. 10 Pri|»roča svojo veliko zalogo manufaktur-nega blaga po na.,ugodnojših cenah Naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes naša preljuba mama, stara mama, prababica in tašča, gospa J&sipma Prus ro{. p Jem. UM vdova odvetnika in posestnifa nenadoma umrla. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 23. novembra 1930 ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Konjicah. V Konjicah, dne 21. novembra 1930. Riči Мауег roj. Prus, Štefanu Prus, hčeri. Dr. Auto n Prus, »in, in vsi ostali sorodniki. NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva otvorila na Dunajski cesti 71, nasproti urtiljerljske vojašnice novo adaptirano RESTAVRACIJO Postregla bova z gorkimi in mrzlimi jedili in pristnim, dobrim vinom. Sprejemajo se tudi abonenti na dobro hrano. Za obilni obisk se priporočava Franc in Antonija Darovec. FELIKS SKRABL modna in manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica 11 Imam vedno v zalogi dobro žgano oziroma kuhano apno, vodne kugle in lomno kamenje. Cenjena naročila jc poslati na naslov. F. Grošelj, Martinove, Grad 19, p, Cerklje pri Kranju. 1ш lesen m zimo kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki I. N. ŠOŠTHRfČ manbnr, Hliksandrana ccita 13 PLETE II1ПЕ na debelo! na drobnol PLETILSKA ZADRUGANA BREZNICI p. Jesenice - Gorenjsko REKLHIKMO TEKIKIOVRIME •7 > 'Nakateroslo •vensko pesem se nana->ša ta slika ? - VpoSiljatve je Ircba izroditi tekom 8 dni v zaprti kuverti - Priložiti znamko po 2 Din za odgovor. — Dobitki so svinjska gnjat, zavita gnjat, šunka, tirolske ir kranjske klobase, konjak, rum itd. na ШагШог, nietjska sesta i I. delavsko konzumno društvo Vsi člani, ki so točni plačniki in imajo prejeti 3popust, naj so torej čimprej '.glasijo v poslovalnici in dvignejo 3„/° je razposlalo vsem svojim poslovalnicam j Џ j (j g (| Ц j S8ZH3 Ш ter so izplačuje 3% popust od zakupila za čas od Vil. 1929 * 30.111.1930 VS6IT1 С!ЗПГ'ГП. *<-§< d Rz£06 SO |j „ 41 te. « * » "C c ► » лр o l£ i Ti, • s »s r" a « ? S a J 11 -г5 s li55«8" M '4.-5" 'sd^ I _UJ B"> a z s "z5! joas«; |2а K liana Dominik: Moč treh 44 Roman iz leta 1955. Kolikokrat si je bila v teh dneh že zastavila to vprašanje. In vedno se je ustavila pri točki, kjer ni našla nobenega odgovora na vprašanje. Zakaj 11 j? Kolikokrat je bila že poskusila, da zapusti Reynol-dovo farmol Zakaj ni nikoli izvršila naklepa? Ko težka mora je ležalo na njej. Zakaj ne ... Saj vendar ni bila zaprta? Niti zastražena ali opazovana. • Treba ji je le pospraviti svoj kovčeg in zapustili hišo. Iti le do najbližje vasi, pa bi bila na varnem. Zapustiti more hišo celo, ne da bi jo opazila Abigail. Zakaj že kmalu po svojem prihodu je bila odkrila, da jc stara zamorska baba zelo vdana pijači. Čini prinese kosilo, izgine starka in zelo pogosto sc je morala sama brigati za večerjo. Vedela jc-, da leži Abigail cele ure kje v kakem kotu nezavestna. Dolge ure, ko bi mogla zapustiti hišo, ne da bi jo kdo oviral. Zakaj ni tega že storila? Zakaj ne stori tega danes? Njeno obličje, tako lepo in mladostno, toda bledo od skrbi in razburjenja, je zadobilo odločen izraz. Gube okrog usten so se poglobile, njene oči so znova zagorele. Vse življenjske sile v njej so silile k dejanju Z nenadnim sunkom se je dvignila s svojega sedeža in stopila v spalnico. Naglo je pograbila nekaj najpotrebnejših oblek in jih začela tlačiti v mali kovčeg. In istočasno se je domislila, kolikokrat je bila že prej poskusila isto iu ni nikoli dovršila do kraja. Danes gre mnogo bolje. Kup oblek se je večal in z vzdihom zadovoljstva je sklopila pokrov kovčega. Tako daleč ni bila prej še nikoli prišla. Sedaj samo še zakleniti! Ključek se je nahajal v njeni ročni torbici tam na mizi. Vzela ga je iz torbice, se obrnila li kovčegu in začutila, kako znova hromi. Ko svinec so ji postale noge. Le s težavo je mogla prestopiti nekaj korakov od mize do kovčega. Slednjič ji je uspelo, toda zdaj je ležal svinec v rokah. Poskušala jc, da bi vtaknila ključ v ključavnico ... Tedaj je padel žvenketaje na tla. Za hip je strmela brezupno na malo železo, ki jo ležalo tu nu tleh pred njo. Potem je zadrgetala po celem telesu in zaihtela. ... Zakaj... ne morem? ... Zakaj... o Bog!... Zakaj.. Zgrudila se je navpik na torbico in obležala nekaj minut nepremična... Neka sila, neki vpliv, njej sami nerazumljiv in nejasen, ji je branil zapustiti to odprlo in nezastraženo hišo... Šla je v drugo sobo in se zgrudila na posteljo. Muka!... Zakaj... moram trpeti te muke? ... Kje si ostal, Silvester? ... Mati, ah ko bi bila pri tebi!... Da bi bila umrla s teboj! Umreti... sedaj še umreti? ... Pod hišo ... tam tvori potok majhno jezero ... tam morem najti... mir... rešitev iz vse muko.. .4; Vzravnala se jc s svojega ležišča : Dal... da ... da ,.x Odločnost sprejetega sklepa se je izražala v njenih potezah. Naglo jc stopila k vratom, da bi jih odprla. Ako ji kaka skrivna sila brani, da bi pobegnilo k ljudem iz te hiše, bega v večnost ji ne more nihče prepovedati. Prijela je za kljuko in odprla vrala. Gobezdav glas črne Abigaile ji je udaril na ušesa. Očividno ie bila starka pri lem, du zabruni ne- kemu obiskovalcu dohod, morda da odpodi kakega krošnjarja. »Niti umreti ne morem?«... Hotela je vrata zopet tiho zapreti... Tedaj... je njena roka krčevito prijela za kljuko. Kakšen glas?... Tujec ... Z enim sunkom jt odpahnija vrata. ^Silvester!« Krik iz najglobljega srca. Z zapr tirni očmi je slonela ob vratih in iztezala roko naproti Silvester...;■' Ni videla, kako jo močan udarec s pestjo vrgel Abigailo v kot, kako je mož liki tiger skočil po stopnicah navzgor, čutila jc le, da počiva na Silvestrovem srcu, da ji boža obraz lahka, mehka roka, da prihajajo na uho besede ljubezni in sreče. ♦ * * Erik Truvvor je delal sam v laboratoriju v Lin-naisu. Po Silvestrovih načrtih je gradil novi žarilnik. Aparat je bil mnogo večji nego prvi, ki sta ga prijatelja odnesla s seboj 11a pot. Novi žarilnik je vendar zavzemal le prostor srednje omare. Toda bil je vsekakor smešno majhen, če si opazoval njegove učinke. Nova konstrukcija je mogla zbrati na daljavo deset milijonov kilovatov. To ogromno delo je bilo možno na ta način, da aparat ni proizvajal sile z dosedanjimi sredstvi, temveč je sprostil le energijo, ki se nahaja povsod v prostorju. Šlo je za staro hipotezo, ki jo je izrazil že Oliver Lodge v začetku stoletja, da se nahaja v vsakem kubičnem centimetru zračnega prostora deset milijard konjskih sil energije v latentnem stanju. Nekako lako, kakor vsebuje naboj smodnika v mini stotisoče meterskih ton. Pritisk otrokovega prsta zadostuje, da sprosti to silno energijo. Potrebno je le, da la slabotni nritisk užero kapico, ki poleni nizzone mino. шпт отпџ etaHO za lenshe ploste širina 140 cm po Din 88'—, 120 —, 135 —, 146 — Do 30°/ fr Ks. Souian. ijablfana Najbolje nabavite ugledala, brušena stekla in vse drug« r to stroko spadajoče proizvodo pri čisto domači tvrdki KRISTAL D. D. TOVARNE OGLEDAL IN BRUS. STEKLA Podružnica: LJubljana Medvedova 38. — Telef. št. 3075 Centrala: MARIBOR Koroška 32. — Telef. št. 2132 Podružnica: Spil« Zriniska 6. — Telefon št. 368 Veliko delo ljubezni izkažete svojim dragim rajnim, ako pošljete v njihovem imenu eno opeka za zidavo novega »Doma sv. Terezije«, na čegar dovršenje čaka veliko število ubogih otrok. — Vsakdanja molitev nedolžnih otrok in mesečne svete maše za dobrotnike, bodo po Božji dobroti tudi pokojnim v tolažbo. — Na željo se oošlje ček. Doni sv. Terezije Deteta Jezusa za zapuščene otroke Zagreb, Vrhovec 35. Pravkar je prišel iz Ansliie LISTER in se Vam ponuja za hlapca 1 LlStGr reže krmo« mlati in melje žito, žaga drva, črpa vodo, dviga bremena, goni sploh vse gospodarske in obrtniške stroje brez prestanka vedno z enako močjo. Svoje delo opravi v najkraišem času in nadomesti celo vrsto delavcev. V službi ie zvest, vstrajen in dela neprestano pri največjem naporu vsaj 20 leti Bolan ni nikoli, jc močan, tih in prime za vsako delo. Zadovoljuie se s trc'im ležiščem kjerkoli in nc rabi več kot nekaj žlic bencina na uro za delo, ki ga opravi jako močan konj. Le enkrat ga je treba kupiti, potem je Vaš, dela Vam skoraj zastonj in se Vam tisočkrat izplača. Lister'motor tu najcenejša delovna moč ie vedno * na razpolago pri tvrdki Franc Sfupita ;elemln« In zaloga poljedelskih stroj« v L ubljani, Gosposvetska c, 1 Sreča v nesreči! Cc krožnik mi z juho se zmuzne na tla, kar malo pobtištm, se nič ne pozna. — Zaloga Ifnolejskih preprog za jedilnice, za pred umivalnike L t. d. A. & E. SKABERNE LJUBLIANA Budilko od Din 49 Din 8-Г— naprej. Budilke, stenske in žepne ure kupite najbolje in najcenejo pri Ljubljana 2 Prešernova ul. 4 Lastna pro-tokolirana tovarna v Švici Zahtevajte cenik zastonj ln poštnine prosto naprej. • Budilko iz lesa od Stenske ure idoče 14 dni z ]