Leto LXVIL, St 234
Ljubljana, ponedeljek 1$. oktobra I034
Din t,-
imaja rsaic dan popoldne, lsrrssemfll nedelje In praznike. — inaeratl do 90 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din S.-, većji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, in.seratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25,-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df UPKAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva uBca it. 5
Telefon: 5122, 3128, 8114, 8125 m 8296
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Koeeoovm ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
zavodu v Ljubljani it. 10&51.
rtvi kralf med svojim narodom 1
Jugoslovenski narod je v globoki boli sprejel v zadnji objem svojega Kralja in Gospodarja ter mu na njegovi zadnji poti na ginljiv način razodeval vso svojo neizmerno žalost in ljubezen i
Mrtvi, a nesmrtni Gospodar Jadrana in Viteški kralj Jugoslavije, dika in ponos vsega ftrgosiovenskega rodu, se je vrnil v objem svojega naroda. Žalosten Je bil ta povratek, a vendar tako veličasten m zgovoren. Če je še kdo kdaj mogel dvomiti, se je moral sedaj prepričati in otresti vseh dvomov: To žalostno svidenje je razodek) vso globoko, iskreno in neomajno ljubezen, ki je družila s pokojnim jugoslovenskim kraliem-veiikanom ves jugoslovenski narod od Triglava do Soluna, od širnih banatskih planjav do sinjega morja. Ena sama bol, ena sama žalost! Z vročo moKtvijo, ki vre iz duše in srca k Vsemogočnemu za mir in pokoj duši kralja velikana, pa prihaja iz dna duše ob enem prisega: Počivaj mirno, veliki naš Kralj in Voditelj! Tvojo oporoko bomo vemo izpolnjevali, do zadnjega diha in do zadnje kaplje krvi! Čuvali bomo Jugoslavijo tako, kakor si nas Ti učil!
Gospodar Jadrana
se je vrnil • •
Stotisoč ljudi se je v Splitu med grmenjem topov, zvonjenjem zvonov in tuljenjem ladijskih siren poklonilo
Viteškemu kralju
Split, 15. oktobra- r. Split in naše Jadransko Prknorje, a z njima v duhu vsa Jugoslavija je v nedeljo zjutraj z bolestjo v srcih in dušah pričakovala in sprejela v objem naroda telesne ostanke nesmrtnega Čuvarja Jadrana in Gospodarja Jugoslavije. SpLit ves v črnini, tužen in razplakan je bil že vso noć po koncu v nestrpnem pričakovanju. Od blizu :n daleč so prihiteli seljaki z obal sinjega Jadrana in kršne Dalmac je, da še slednjič pozdravijo v neizrekljivi boH Njen, v katerega so neomajno zaupali m ki so ga neizmerno ljubili. V jutranjih urah je bi v Splitu že deset- in desettisoče ljudi, a še vedno so prihajale cele procesije od vseh strani. V teku noči je prispelo poleg pojačanih rednih še 18 posebn h vlakov, vsi nabito polni, z jadranske obale pa so v 12 posebnih parnikih pripeljal; v Split nove tisoče.
Y splitski luki na pomolu majorja Sto-jana. koder so se po osvobojenju prvič z-krcale na naši obali srbske osvobodilne čete, so zgradili veličasten katafalk, visok nad S m. ves v črnini in obdan od visokih stebrov, na katerih so plamtele žare. V luki je b la zbrana vsa jugoslovenska vojna mornarica.
V ranih jutranjih urah je mornarica krenila na široko morje nasproti »Dubrovniku«, ki je v spremstvu štirih francoskih vojnih -križark vozil v domovno telesne ostanke vel i kesa kralja. Ladje so s srečale v splitskem prelivu in se pridružile žalnemu pomorskemu sprevodu. Ko se je začelo daniti, se je pokazal sprevod na obzorju. Tedaj so zagrmeli v pozdrav topovi, zazvonili zvonovi n zaplamtele baklje. NTa širokem morju je nepregledna vrsta ribiških čolnov, na katerih so prižgali sode smole, tvorila špa-Tir.
Ko so se ladje približale luki, jih je pozdravila angleška vojna mornaTca, ki je bila zasidrana pred luko. Ob pnhodu v luko so se jugoslovenske vojne ladje razvrstile okoli Dubrovniika, ki je polagoma pristal ob pomolu.
Tu so se že zbral! vsi odKčnhki, med njimi knez Arzen, člani vlade, predstavniki Narodnega predstavništva, zastopniki lokal-
nih oblasti, deputacije vseh društev in nepregledna množica. Špalir ob pomolu so tvorili rezervni oficirji n mornarji, red pa je vzdrževal s spalirjem od pomola do postaje sinjski pespolk.
Med sviranjem državne himne so dvignili krsto z Dubrovnika ter jo prenesli na pripravljeni katafalk. Zbrana duhovščina je nato opravila verske obrede, nakar se je poklonil Čuvarju Jadrana številn* narod. Od 6. zjutraj pa do 10. dopoldne so se vrstile mimo katafalka nepregledna množice, dona-šajoč cvetja in zelenja *rarod je plakal in mol'1...
Neutolažljiva je bila bol, ko so že ob 10. dopoldne zopet dvignili krsto in jo prenesli na dvorni vlak. ki je čakal v pristaniški postaji. 5e in še b: hoteli ljudje videti svojega kralja, se mu še enkrat pokloniti, toda n: bilo več mogoče. Množice so pokleknile v prah ter se z molitvijo v srcu in prisego zvestobe Jugoslaviji in domu Ka-radjordjevičev slednjič poslovile od nesmrtnega Gospodarja. Vojna mornarica, jugoslovenska. francoska m angleška je pozdravila odhod vlaka s topovskimi streli. Narod je zaplakal, morje je za ječalo, vlak pa je izginil v daljavi, še vedno spremljan na obeh straneh proge od nepregledne množ ce se-1 jakov. ki so prižigali baklje...
Od Splita do Zagreba
Zagreb, 14. oktobra. Na poslednji poti pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja proti Beogradu je narod ob vsej železniški progi izkazoval poslednjo čast. Od Spita pa do Zagreba so bile zbrane ob železniški progi ogromne množice, ki so se nemo. odkritih glav m plakajoč poslavljale od svojega nepozabnega vladarja. Od splitske postaje pa do Kaštela so stali ljudje na obeh straneh proge v nepretrganem špalirju, v glavnem seljaki. ki so imeli s seboj cerkvena bandera prižgane sveče in križe. V Perkoviču se je zbralo nad 3000 ljudi. Vse železniške postaje so ovte v črno. V Gosnidu je bilo zbranih nad 15.000 objokanih Ličanov, ki so se razvrstili na postaji in vzdolž proge.
Spored pogrebnih svečanosti
Beograd, 15. oktobra. AA. Danes 15. oktobra prepeljejo posmrtne ostanke vite-fkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s posebnim dvornim vlakom iz Zagreba v rad. Po prihodu v Beograd prenesejo posiartne ostanke Pokojnega krvja v start dvor TaKoj nato bo kratko cerkveno opravilo
Dne 16 in 17. oktobra boi-> posmrtni ostanki pokoj, kralja na mrtvaškem odru v starem dvom. Občinstvo bo Imelo dostop obE dneva od 6. do 22. ure Dostop bo prekinjen Je za čas od 12. do 14. nre. ki je namenjen odposlanstvu tujVn dvorov In držav, da polože svoje vence
Vence državljanov bo prevzemam dvorna uprava od 8. do 20. ure. Dne 16. in 17. oktobra bo prihod odposlancev i* tuzemstva in tjxjih
Dne 18. oktobra bo opelo v sabo ni cerkvi ob 8. zjutraj. Krsto bodo pr^esM v cerkev elani kraljevske vlade. Po kovanem opelu se bo pomikal pog^ebn spre vod o.: saborne cerkve po ulicah K-g'ja Petra. Kneza Mihajla, Kralja Milana. Miloša Velikega in po Namanjini u!?.ci do železniške postaje.
Pred postajo bodo defilirale tujv :n do mace čete, ki bodo izkazale posmrtnim ostankom viteškega kralja zadnje vojaške časti.
Krsto bodo ponesli na postajo člani predsedništva senata m Narodne skun^i. ne. S tem bodo končane pogrebne svečanosti v Beogradu. .
Vlak a poslednjimi ostanki viteškega kralja bo prispel v Oplenac čez Mladeno-vac ob 14. url. Pri stari cerkvi bodo sp~e-jeli Posmrtne ostanke viteškega kralja duhovniki »n ljudstvo. Krsto bodo prenesV* v zadužbino domači prebivalci. Med prenosom krste v kraljevo zadužbino v cerkva
•v. Jurija bo vojaštvo iskazaV> velikemu pokojniku vojaške časti. To bo ob 15. vrl. ko bodo zazvonili zvonovi vseh cerkva v državi. V prestolnici in na sedežih bansk&h uprav bodo te slovesne trenutke naznamii topovski streli
Za. opeio Je določena taAe obleka: trak s odlikovanj) aH pa narodna noša. za oficirje avečana obleka za stroj. Podrobnost! bodo objavljene naknadno. — Iz državnega o<fbora za pogreb.
Zagreb se poslavlja
od svojega kralja
Raztuženi beli Zagreb se je ginljivo poslovil od svojega mrtvega kralja in mu znova pokazal vso svojo neizmerno ljubezen
Zagreb, 15. oktobra, r. Čeprav je državni odbor za pogreb točno določil vozni red dvornega vlaka s krsto Nj. Vel. kraljaj se je vendar že takoj po odhodu iz Splita pokazalo, da je docela nemogoče držati se točnega reda, ker je spontana žalost naroda tolika, da se mu ni moglo odvzeti onih par trenutkov, M so zanj pomenih toliko, ko se je hotel slednjič pokloniti svojemu ljubljenemu Voditelju in Gospodarju. Na vsaki postaji, koder se je vlak ustavil, so bile tolike množice, ki so hotele vsaj od daleč zadnjič videti onega, ki jim je bil vzor in voditelj, da vlak skoraj nikjer ni mogel kreniti pravočasno. Pa tudi tam, kjer je vlak vozil skozi postajo počasneje, je bil špalir ob progi tako ogromen in tako dolg, da je postala zamuda vedno večja in večja.
Ogromne množice
Med tem pa je Zagreb že nestrpno pričakoval prihoda vlaka, 2e v prvih večernih urah so se začele zgrinjati proti kolodvoru nepregledne množice. Lokali, kavarne in gostiln«, so se izpraznili že kmalu po 6. in ob 7. je bilo že vse zaprto.
Z dežele so začeli prihajati ljudje že dopoldne, popolne pa so postajale procesije na vseh cestah, ki vodijo v mesto vedno gostejše in gostejše. Tisoči in tisoči so prihajali s pojačenimi rednimi vlaki. Ze ob 8. zvečer je bil ves prostrani trg pred kolodvorom vse do muzejskega trga pa daleč tja doli mimo hotela Esplanade in vse dalje po vseh sosednjih ulicah nabito poln. Le s težavo je policija držala odprto ozko gaz, skozi katero so mogli avtomobili odličnikov, ki so že kmalu po 8. uri začeli zbirati na perunu.
Prihod vlaka je bil napovedan šele na 21.40, toda že več ko uro prej je bil peron nabito poln. Dostop na peron je bil dovoljen samo predstavnikom oblasti, deputacijam posameznih društev in novinarjem. Ves peron je odet v črnino, posebno bogato pa je okrašena dvorna čakalnica, kjer je zadnjič rjočastil beli Zagreb svojega mrtvega kralja. Dvorana je vsa prevlečena v črnino, veliki lestenci so obdani s črnim florom, ob vhodu pa so postavljene velike palme. Sredi čakalnice je katafalk, na katerega so položili krsto s telesnim ostanki velikega kralja.
V nestrpnem
pričakovanju
Normalni promet, ki je na zagrebški postaji zelo velik, m bil prekinjen, toda razvijal se je v neverjetni tišini. Naval občinstva je bil vedno večji, tako da so morali najprvo izprazniti prvi, nato še drugi in naposled še tretji tir, da so napravili prostor za prihod dvornesra vlaka. Na desni strani tira je postavilo kordon vojaštvo, na levi strani pa je bil gost špalir hrvatskih kmetov v narodnih nošah, ki so ob prihodu vlaka prižgali baklje, tako da je bil pogled turobno veličasten. Zagrebški športniki so se razvrstili na levi in desni strani obale na Savi nad in pod železniškim mostom ter prav tako z bakljami v rokah pričakovali prihod dvornega vlaka s telesnimi ostanki velikega kralja.
Med oficirji, ki so se zbrali k spre-
jemu, je bila tudi večja skupina Češkoslovaškim letalskih oficirjev, ki so na poti v Beograd danes prispeli v Zagreb, Kljub temu pa, da je bilo na deset in desettisoče ljudi, je vladala skoraj grobna tišina. Te tu in tam je bik) slišati navodila redteljev, ki se jim je množica brez ugovora pokorila.
Ko je bilo javljeno, da se vlak bliža Zagrebu, so žalostno zadoneli zvonovi v vseh zagrebških cerkvah, s stolpov pa so zaplamtele lučke v pozdrav mrtvemu kralju, topovi pa so oddali častne salve. Globoka žalost in bol, ki se je mogla brati v tem trenutku z obraza slehernemu, je najbolj jasno pričala, kako zelo je Zagreb in z njim ves hrvatski del jugoslovanskega naroda ljubil in vzljubil kralja Aleksandra, velikega tvorca Uedinjene Jugoslavije.
Nekoliko pred 22. uro je prispel na peron železniške postaje ves konzularni zbor. Došli so vsi konzuli osebno. Med odličniki, ki so se zbrali k sprejemu na kolodvoru, je bil kot zastopnik bana dravske banovine dr. Marušič-» navzoč tudi podban dr. Pirkmajer. Poleg drugih so bili prisotni tudi bivši ministri dr. Sverljuga, dr. Mažurani ć in dr. Fran-geš, vsi senatorji iz savske banovine ter vsi načelniki banske uprave.
Ob 22.05 dvornega vlaka še ni bilo, kar je bil najboljši dokaz, kako težka je bfla pot od Splita do Zagreba, dokaz, da so povsod, kjer je vlak vozil, skušali meščani in kmetje zadržati ga Čimbolj na postajah. Ob tem Času je tudi prispela v Zagreb vest, da je povsem nemogoče voziti hitreje, ker spremstvo nima srca, da bi odvzelo narodu zadnje trenutke tužnega slovesa. Povsod na vmesnih postajah so bile ogromne množice ljudi, ki so hotele počastiti svojega vladarja zadnjič na njegovi poti v Beograd. Druga za drugo so javljale posamezne železniške postaje, da je povsem nemogoče, da bi vozil vlak hitreje.
Dočim so deputacije in zastopniki oblasti na perunu vetiks postaje v Zagrebu nestrpno pričakovale prihod dvornega vlaka, da bi počastili zadnjič v svoji sredi pokojnega in lju^jenega vladarja in kralja, je na trgu pred njo valovila ogromna množica ljudstva Čakajoča v nemi žalosti, da bi mogla preko noči defilirati mimo krste velikega pokojnika in mu izkazati zadnjo čast.
Vlak prihaja
Ura ie odbila že 23.15, ko ie prispela na zagreb5kd kolodvor najprvo izvidnica. Kmalu za tem so se oglasile sokolske fanfare, s katerimi je Sokolstvo pozdravilo svojega mrtvega prvega Sokola na mestni meji. Hip nato so se zasvetite bakle ob železniškem mostu rreko Save. Dvorni vlađe pr haja, je- šk> šepetanje od ust do ust, nato pa je zavladala grobna tišina.
Ko so se v daljavi posvetile !uči lokomotive, so zadonela na peronu rezka povelja:
»Mirno! Pozdrav na desnoU Poveljnik FV. armije general Maric je osebno poveljeval častni četi, ki naj sicd-mic izkaže vojaško čast svojemu najvišjemu poveijn ku. Godba je intonirala državno himno m polagoma je privoziJ na postajo dolg dvorni vlak, v sredini črno prevlečen vagon z dvema srebrnima križema ob vsaki strani: vagon * telesnimi ostanki velikega kralja. Lokomotiv;, obe zaviti v črnino, na čela prve lokomotive državo!
grb in kraljev emOietn, vse v črntni. Turoben je b'J pogled, na vse to v piapoiajo-čem svitu prižganih bake* in zastrtih svetilk. Med stottsočgtavo nmožco je vlada največja risana, v kateri je bik> sesati le pritajeno ibtenje.
Zagreb se poslavlja
Med sv.-raniicen državne h.iiniv w> *xo*o-pfli n dvornega vlaka, najprvo knezi Arzen s svoj m spremstvom, nato pa drugi odAičntki z maršalom dvora generalom Dk-mitrijevicem, ki je ves čas sprennjai vrhovnega Gospodam na njegova tužni zadnji poti. Ko so odprti vagon s telegram ostanki, v katerem so oind&i kraljeve gaide tvorili častno stražo, so začeti Jjndie gias-ao plakati. Vsem se je pač zbudil spomin na ooe dni narodnega veseija, ko so na istem mestu radostno pozdravlja* Hi- Vei. kraiia Aleksandra, ki je tako rad bival med ajirnu Pristopili so generali ki odžiftniki, dvignili krsto n vagona m. jo počasnih kora kov ob sviranju Cboptoove žalne koračnice prenesh v dvorno čakalnico ter poio-
I na pripravtieni katafa-fk
Narod plaka
To so b± najbolj pretresljivi, nepozabni trenutki. Špatar od vagona do dvorne čakalnice so tvorili occrru zagrebške gar-ntzije in So kot. Ob pogledu na krsto je zaplakal ves narod, mnoga -o pokletotc Jn pričeli glasno mota za pokoj ckzšc vettke-ga pokojnika- Zagrebški nadškof koadjator je opravil nato kratice molitve, nakar so se najprvo pokloni*; zbrani odSionftn, polo-žiM nešteviLna vence in nato odprti vrata dvome čakalnice, da se je mogeJ narod pokloniti svojemu mrtvecni, tohfco Bnfcfcene-mu kralju.
Pretresljivo slovo
Od polnoči daij-c neprestano romajo mimo krste v četverostopin nepregledne množice ljudi Prišel ni le ves Zagreb, marveč tudi vsa bližnja in datoaa okobca. Hi ga bilo kraja v vsej prostrani savski banovinu ki ne bi bil poslal vsaj deputacije. Iz mnogih* vasi pa je Slo vse, staro n mka-do, da poslednJBč vidi Njega, Id je tako očetovsko skrbel za vse. Mimo krste prihajajo vsi, brez razlike, revež, v rasovini in bogataši v laka stih čevljuh, delavci in gospodje, moški in ženske, staro m mlado, vsi, vsi, brez razUke stanov, poklica in vere. Saj tud. On, od katerega se sedaj poslavljajo, ni poznal nobene razrike in je imel vselej, kadar je naneslo, za vsakogar lepo besedo.
2e v prvii urah je bM ka.taiaik zasut z neštevilnitni venci in ceimx rjokatombami jesenskega cvetja, a vedno in vedno prinašajo še novega. Sebaki in seljakinje, za katere je imel pokojni kralj še prav posebno naklonjenost, glasno piakajo ob krsti Jn vedno in vedno nova venci in krte poljskega jesenskega cveti a izražajo neizmerno ljubezen ia spoštovanje, 1 kater.m je zrl seliaski narod na svojega velikega voditelja.
Žalnega mimohoda ni ne konca ne kraja. Vedno novi prihajajo od vseh strani, tng pred kolodvorom se od včeraj še ni izpraznil jn naval je vse večji ia većfc. Cele kolone vozov čakajo na periferiji, a še vedno prihajajo novi, dovažajoč nove *ru-tne naroda, ki hoče izkazati svojemu kra->iju zadnjo čast Oni pa. ki so kakorkok* zadržani, da se ne morejo poklon rt: v Zagrebu, se- že pripravbaio. da mu Izkažejo pos4ednjo čast ob progi, koder bo vozil vlak popoldne proti Beogradu.
Poklonitev Slovencev
Da v je prispel poseben vlak iz Slovenije, s katenm je prihrteio mnogo sto Slovencev, da se poklonijo Viteškemu k raba Zedinitelju, ki ne bo nukda.r več bival v njihovi sredini. Prinesli so s seboj mnogo krasnih vencev ter se korporativno pokkv-ndlL
Ob krsti pokojnega kralja so imeli do odhoda v Beograd častno stražo vojak, m Sokoli ki so se Izmenjavali. V častni straži so bili najprej generali, zatem poikov-rrtk> in po vrsti častnUki, tato da bodo na
koncu v niej tudi redovi. Tudi Sokol; so se rmenjavali, da so prišli v častni straži najprej na krsto starešine, ndihovj namestniki, prednjaki in nato ostali Sokoli.
Dočim so sinoči prenesli krsto iz vagon* dvornega vlaka v dvorsko čakalnico na zagrebški postati odiičniki, io bodo danes prenesli iz čakalnice v vlak nazaj seljak: z zagrebške okolico v narodnih nošah. To bodo seljaki, kj jih je blagovolil blagopokojni Nj. Vel. kralj Aeksander leta 1931. od svojem bivanju v Zagrebu no-čast:t: z obiskom v Šestinah, kjer je prisostvoval v tamošnja cerkvi istega dne poroka dveh parov in kjer so mu hrvatski seljaki burno vzklikal; ter ga navdušeno pozdravljali.
Mimohod rrm^žic bo trajal do 12.30. Nato bodo dvorno čakaLnrco zaprli, za-tvoriV; krsto m prenesli ze-mske ostarrke •liublienega vladarja zopet na dvorni vlak,
kf bo ob 13. kreni! dafle proti Beogradn. •K odhodu vlaka *e bo znova zbral ven Zagreb tor vsa blftnja okori ca, da SO poslednji č poslovi od velftega tvorca Jugoslavije.
Krsta na trgu
pred kolodvorom
Zagreb, 15.' otabra. r. Zarad* silnih mnoiio, ki so prihitele v Zagreb, da so poklonijo (pred telesnimi ostanki r^KeJnega kralja, je do 11. dopoldne komaj majhen del naroda mogel defilirati mimo odra, Pnostrani trg pred kolodvorom j« ns-b:to poln in množice so zasedle ie vse ullc3 proti sredini mesta. Da tod ven«dar le cim večjemu Številu naroda omogočili, đa s« poslovi od ljubljenega vladarja, so ob 11.50 prenesli krsto in katafalk Iz dvorne *akal_ niče na trg pred kolodvorom, kjer ser) a j v dvojnih četverostopnih vrstah đetfilirajo nepregledne množice.
Kdo je morilec?
Dozdevni Kelemen, marseilleski morilec, je bil član VMRO, ki je vežbal teroriste v Janka pusti
Beograd, 15. oktobra, d. Skupnim naporom naših novinarjev in oblasti se ie posrečilo dognati identit-eto atentatorja Kelemena. Morilec je bil član revolucionarne organizacije VMRO. Ime mu je Lada Oeorgijev-Krnozerrtski. Ker so naši listi objavMi njegovo sliko, sta se prijavila dva jugoslovanska inteli-genta, ki živita v raznih mestih in ki sta o atentatorju izpovedala tole:
Atentator Georgijev je živel dolgo vrsto let v Sofiji. Znan je bil po svoji okru mosti in se je kot tak odlikoval med članstvom VMRO. L. 1920 je ubil Hadži Dimova, nakar je bil nekaj časa zaprt. L. 1930 je zopet zbudil veliko pozornost, k-er je ubil nekega Tuma-nova. Preiskava se je zavlekla in na kraju so ga oblasti izpustile. Tedaj se jo pridružil Vanči Mihajlovu in bil nekaj časa celo njegov šofer. Se tega leta se je napotil v inozemstvo in živel
kot emigranrt v Budimpešti. Tu je bM dodeljen kot pomočnik Kirilu Draogovu,
ko pa se je ta vrnil na Bolgarsko, je Georgijev pristopil k teroristični organizaciji Perčeca in Pa veliča. VMRO je bil s to organizacijo v najtesnejših stikih. Tu je Georgijev prevzel instruk-torsko mesto in vadil člane te organizacije v streljanju in metanijn bomb.
Atentator Georgijev se je rodil v Kamenici na Rodopi Planini v Južni
Bolgariji
Star je bil 40 let. Postave je bil visoke in širokih pleč. Bil je močan, podolgovatega nosu, velikih ust in črnih, redkih las. Ta opis se popolnoma strinja s sliko atentatorja, čeprav je ta slika že iz 1. 1925.
Naše oblasti sodelujejo sedaj z bolgarskimi, da d ožene j o še druge podrobnosti o atentatorju.
I    Raymond Pcslucare |
Pariz, 15. oktobra. AA« Davi ob 3.30 \e na svojem stanovanju v Parizu umrl bivši predsednik republike, bivši predsednik vlade itd. Raymond Poincare*
Ravmond Poincare je bil rojen 20. avgusta l 1860. v Bar-le-Ducu (dep. Meuse). Študiral je pravo, postal odvetnik in je bi od 1. 1836 do 1887 kabinetni šef v ministrstvu za kmetijstvo. L. 18S7 je bi ie-To4)en za poslanca departernenta Maas in čeprav m pristopil k nobeni stranici, je kmalu zbudi! pozornost z jasnim obravnrivanjem finančnih vprašanj. L. 1SS9 in 1893 (je bil ponovno izvoljen ter je 4. aprfla 1893 prevzel v Dupuvev; vladi prosvetno rnini-tstrstvo. Istega leta 25. novembra je odstopil s celotno vlado. V prlhodni Dupuvevi vladi 1. 1894 m 1895 ie bil finančni mini-"sfcer, v Riibotovi vladfi od 26. januarja do 38. oktobra L 1895 pa je bil drugič prosvetni minister. Kmalu nato g"a je poslanska zbornica izvolila za prvega podpredsednika. L- 1903 je postal član senata. Od marca do oktobra L 1906 je bdi zopet finančni minister. Sloves si je pridobi.! tudi kot pisatelj ter je bil kot pisec dela »Idees ConternpoTtrnes« 1. 19^9 sprejet v francosko akidemvjo.
Ko le 1. 1912 odstopil CaiHaiixt ie meseca oktobra osnoval vlado, v kateri je »prevzel zunanje zadeve, dočim je Delca s-se prevze1. mornarrsltf resor, še v januarju 1. 1913 pa ;e Poincare odstopil, ker je m med tem k!;uib močnemu nasprotstvu Clemenceaua 17. januarja 1913 izvoljen s 483 glasovi izmed 870 za predsednika republike. Svoje novo mesto je nastopil 18. februarja 1. 1913. Dva dni kasneje je ime-novaJ Delcasseja za poslanika v Petrogra-du, s čimer se je pričela zavezniška polr-tHca Francije in Rusije.
Pred prrčetkom svetovne vojne je storfl Poincare vse, da pridobi Franciji čm več novih prijateljev in zaveznikov. Meseca 'julija L 1914 je potoval sam v Petrograd. Kmalu po njegovem povratku ie izbruhnila •svetovna vojna, ki se je končala z zmago antantnih držav. Kljub temu se, je zddo, da Poincare z doseženimi uspeh> ni bil zadovoljen. 2e v aprilu 1. 1919 so govorili, da namerava odstopi? kot predsednik re-publike, ker se tri strinjal s pogoji za premirje niti s pogoji za m r in je očital ministrskemu predsedniku Clemenoeau-u, da je 3il preveč popustljtiv v vprašanju Po-renia, kakor tudi bližnjega vzhoda. Ko pa •je vendarle šele po poteku svoie predsedniške dobe odsto-pd. se >e takoj na to meseca februarja 1. 1920 ponudil kot naslednik Jonnarta na razpolago reparaenski komisiji, ki ii je predsedoval francoski delegat Nekaj tednov nato po konferenci v Hvtheju meseca maja je zopet odstopil iz tega mesta, ker je men?1, da se kažejo ziioki za nameravano izpremembo versail-leske pogodbe. Tudi pozneje ni nikoli za-•mudil nobene piđike, da ne b: nasprotoval vsakemu omRjenju mirovnih pogodb. Prevzel je poUtrčno kroniko >Revue des Deux-Mondesc in pisal poleg tega tudi pogosto uvodnike v »Matinu«.
Ko se je med konferenco v Cannesn meseca januarja 1922 poslabšalo angveško-francosko razmerje in je bil Briand prisiljen k odstopu, jo prevzel osnovanje vlade Poincare. Meseca januarja t 1923 je izvedel zasedbo Po ruda in stri pasivni nem-gk; odpor že v jeseni istega leta. Njegovo stališče v Francii* se je še utrdilo, ko je moral meseca marca I. 1934 zaradi slučaj-
Slovenci ob kraljevi krsti
Včeraj ta je odpeljalo v Zagreb veliko število Slovencev, da ae poklonijo manom bla^opokojnega kralja. Na glavnem kolodvoru v Ljubljeni je vstopilo v posebni vlak s četrtinako voza'no nad 500 potnikov, katerim se je med potjo pridružilo še več sto drugih. Samo v Zidanem moatu se je priključilo 260 Štajercev in je v Zagrebu izstopilo dcupno 1100 Slovencev, ki so vsi pohiteli h katafalku. Poleg posebnega vlaka je dopotovalo v Zagreb mnogo Slovencev z rednim' vleki in računajo, de se je t Zagrebu sedaj;č poslovilo od kralja mučenika več tisoč Slovencev. Večina njih se je vrnit e posebnim vlakom, ki je pripeljal v Ljubljeno danes ob 9.30.
Poklonitev Narodnega predstavništva
Beograd, 15. oktobra, p. Narodno predstavništvo, sen a tor J in narodni poslanci, se bodo poklonili pred posmrtnimi ostanki pokojnega kralja Zedinitelja jutri opoldne. Zbrali se bodo v Narodni skupščini in korporativno cd-šli v stari dvor ter defilirali pred ka-tafaikom m položili vence. V to svrho bo čas od 12. do 14. rezerviran samo za člane Narodnega predstavništva in tuje delegacije.
Lebrunov prihod v Beograd
Pariz, 15. oktobra. AA. Glede na sklep vlade, da odidejo na pogreb blagopokojnoga kralja Aleksandra v Beograd predsednik francoske republike Lebrun in vsi trije ministri narodne obrambe, poudarja >Temps<r, da bo imela ta delegacija pomen, ki ga bo mogel vsakdo razumeti. Predvsem bo dala popoln moralni poudarek spoštovanja, ki ga bo Francija izkazala pokojnemu kralju, zvestemu in lojalnemu zavezniku. Razen tega bo udeležba najvišjih francoskih dostojanstvenikov pri pogrebu v Beogradu tudi dokaz, da Francija nadaljuje politiko sodelovanja z Jugoslavijo.
Tuje delegacije
Japonski cesar Hirohito je določil za svojega posebnega odposlanca japonskega poslanika za balkanske države Fušito v Bukarešti.
Carigrajski sv. sinod vaznesenske pravoslavne cerkve bo poslal posebno deputacijo pod vodstvom metropolita Maksima.
Nemškega kancelar ja Hitlerja bo zastopal pooblaščeni minister v. Keller, dočim bo nemško vlado zastopal nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren.
nega izzi-da glasovanja v parlamentu odstopiti in ko Je takoj nato sestavi! zopet novo vlado. Splošne- volitve meseca maja 1. 192-4 pa so vendar imele za posledico njegov odstop meseca .runfja Iti niegov naslednik le posta! Herrio:.
Od tega časa je ž vel Poincare bolj v ozadju javne politiko in j'e le redkokdaj javno govoril. Izdal ie knjigo pod naslovom »Vzrok vojne« in I. 1926 novo knjigo v dveh del?h pod naslovom »V službi Francke«, v katerih ie utemeljeval svojo politiko v času svetovne vojne, pred njo in po njej.
Po n care je bM mo-ž močne volje, ki je uživa! velik ugled tudi v krogih francoske levice. Zato so poleti 1. 1936, ko je propadlo v 2 vladnih poizkusov za rešitev franka pi-cd intuicijo, zahtevali tudi' levičarski krog, naj prevzame vodstvo vladnih poslov Po;ncare. Dne 23. juliia 1. 1926 Je sestavi1 svojo četrto vlado, v kateri so :V: poleg Brianda in Herriota tudi Barthou, Palnle-ve m Ta<rd;eu. Ta vlada je dobla 37. julija istega leta v parlamentu zaupnico z večino nič manj kakor 224 glasov. Poincare sam je prevze! finančni resor. Razen tega sta mu trJi direktno podrejeni Alza-c j a rn Lota rosika in sicer na željo parlamentarcev iz teh dve-h pokra fin, kar je bMo posebno važno glede na tedarr)o ta-mošnio avtono*m:st;čno protifrancosko agN tac?:o.
Težkoče, ki jih je "me! že 1. 1°27 v notrmii politiki pri obravnavanju uradniških plač z radikali, so še nara<?tle v teku proračunske razprave poleti 192S tako, da je v novembru nnstrrpila kri-za vlade in da so ministri socialistčne radikalne stranke I dali na razpolago svoie resore. Poincare je • nato 6. novembra L 1928 oodal ostavko celotne vlade, že 9. novembra pa mu je bila zopet poverjena sestava nove vlade, ki se mu je tu-d' posrečilo z izločitvijo vseh levičarskih elementov.
Poincare se je znašel tedaj pred novimi velik mi nalogami v zunanji politiki, pri katerih je šlo za ureditev vprašanja o izpraznitvi zasedenega nemškega ozemlja, za zadeve konference v Youngovem načrtu itd. Poincare je vedno znal uveljaviti svojo voljo, čeprav se je manjšina v parlamentu, kadar je šlo za vprašanje zaupanja, vedno bolj krčila in je končno znašala samo še S glasov.
Toda naporov ogromnega dela, ki ga je izvršil, končno tudi njegovo krepko telo ni več vzdržalo. Dne 27. julija 1929. je podal predsedniku republike ostavko, ker se je moral v naslednjih dneh podvreči operaciji, ki bi mu morala onemogočiti vsako delo vsaj za dva meseca. Prošnjo svojih ministrskih tovarišev, naj pristane, da bi ga v tem času zastopal Briand, nakar bi zopet prevzel ministrsko predsedstvo, je odklonil. Glede na to je podala ostavko celotna vlada, ki ji je sledila že 28. julija 1. 1929. Briando-va vlada z istimi ministri.
Istega leta je bil Poincare l. avgusta operiran in je operacija srečno potekla. Odtlej je živel v političnem zatišju. S Poin- i care jem je izgubila Francija velikega moža, ki je vse svoje življenje, vse svoje sile zastavil v njeno dobro. Bil je državnik odločnega značaja, ki se ni strašil nobenih naporov in nobenih preizkušenj in ki je vedno vedel, kaj hoče doseči. Njegovo delo je rodilo uspehe in gotovo je. da žaluj(*io ob njegovi smrti poleer Francije tudi vsi prijateljski in zavezniški narodi.
Navodila
Vatrogasni savez kraljevine Jugoslavije sporoča in odreja povodom tragične izgube našega ljubljenega vladarja, viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja poleg že sporočenih navodil še nastopno:
1. Vse gaslske organizacije se morajo službeno (v kroju) udeleževati vseh manifestacij, cerkvenih opravi in žalnih svečanosti za blagopokojnim Kraljem.
2. Vse gasilske župe naj pošljejo po možnosti delegacijo (1 do 10 članov) na pogreb, ki se vrši dne 18. t. m. v Beogradu. Delegacije naj vzamejo seboj prapore, ki morajo b"ti oviti s trakovi iz črnega flora. V povorko bodo prepuščeni samo oni gasilci, ki imajo uniformo popolnoma v skladu z nov m pravilnikom o uniformi članov ga-sidskih organizacij.
3. Delegac jo (število članov) je treba prijaviti takoj Vatrogasnemu Savezu v Beogradu in to naravnost, pač pa naj se o tem obvesti tudi zajednico. Vožnja do Beograda in nazaj bo četrtinska. Vsi udeležene: morajo imeti na levem rokavu uniforme črn flor.
4. Skupen odhod z brzim vlakom v sredo 17. t. m. ob 9. uri dop. "z Ljubljane ali pa s posebnim vlakom, ki bo vozil v torek zvečer. Ostali posebni vlaki in čas odhoda bo objavljen v dnevnem časopisju.
5. Vsa ostala navodila o zaprisegi, žalovanju itd. bodo objavljena v »Gasilcu«, ki iz de 16. t. m.
Gasilska zajednica dravske banovine.
Razgovori dr. Beneša v Parizu
Pariz, 15. oktobra. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel za svojega bivanja v Parizu te dni daljši razgovor z zastopniki zunanjega ministrstva. Za tem se je sestal rudi s predsednikom francoske republike Lebrunom. ki je želel zvedeti pred svojim današnjim odhodom v Beograd za Beneševo mnenje o sedanjem položaju v Evropi. Minister dr. Beneš se je včeraj sestal tudi z generalom \Veygandom, danes popoldne pa se bo sestal s predsednikom vlade Do umer-gueom in zunanjim ministrom Pierom La valom. Pred odhodom v Beograd se bo sestal tudi z ministroma Her^lom in Tardieujem.
»Excelsior« piše, da skoro ni potrebno poudariti velik pomen razgovorov, ki jih je imel dr. Beneš včeraj in danes s francoskimi državniki spričo izrednega setanka stalnega sveta Male antante, ce-gar konferenca bo v Beogradu takoj po pogrebu pokojnega kralja mučenika Aleksandra L
Praga, 15. oktobra, p. Uradno poročajo, da bo zunanji minister dr. Beneš iz Pariza odpotoval direktno v Beograd na pogreb Nj. Vel. kralja Aleksandra. Po pogrebu se bo po sporazumu med zunanjimi ministri sestal v petek 19. t. m. v Beogradu svet Male antante k izrednemu zasedanju.
Preosnova francoske vlade
Pogajanja za prevzem pravosodnega ministrstva — Francoska zunanja politika bo črvsta In jasna
Pariz, 15. oktobra. AA. Listi smatrajo, da je Imenovanje Lavaia za BarthouJeve-ga naslednika zelo posrečeno in da bo mo« gel LavaJ nadaljevati zunanjo politiko, ki jo Je vodil njegov prednik.
Nekateri ust: poročajo, da je ostavko pravosodnega ministra Cherona zahteval vojni minister maršal Peta In. iMatfet« pravi v tej zvezi, da sta hotela Herriot in Tardlou braniti Cherona. Na stran: pravosodnega ministra je bil tudi predsednik vlade Doume rgue. Ko je pravosodnj minister videl, da ga Doumergue in niecovi glavni sodelavci branijo, je ponudil ostavko, da ne bi povečal dbstoječfti teikoč Doumergueove vlade. Prvotno je hotel Dournergue nadomestiti Cherona z državnim tožilcem kasacije, težkoca pa je nastala v tem, da bi imel v tem primeru senat samo enega zastopnika. Zato navajajo hsti kot kandidata Cheronovega naslednika senatorje Legnierja, Leona Berarda in Henrija Roya.
pariz, 14. oktobra. AA. Marcel Regnler
je odklonil ponudbo, ki bi imel prevzeti Choronovo nasledstvo. >Matin« poroča, da sta tudi Leon Berard in Henry Roy odklonila. >Matin<, >Oeuvre<, >Ordre<, in >Echo de Pans* mislijo, da bo pravosodno mini-stratvo, ker ni primernih senatorjev vftjij, ponuđeno generalnemu prokuratorju pri kasači jskem sodiAcu Mat ter ju.
>Liberte< objavlja uvodnik o programu francoske zunanje politike. Pisec flfanki. senator Henry L«emeri, prava, da je francoska zunanja politika čvrsta in jasna. Ze najosnovnejša skrb za našo varnost nam ukazuje, pravi pisec, da ustvarimo osnovo naše zunanje politike in čim večje okrepitve nafti h zvez. Sodelovanje z Malo antanto, Poljsko in Belgijo, pravi Lemeri, mora biti naš stalni cilj. Razen tega se mora Fran, cija prizadevati, da doseže čim tesnejše zbližan je z Anglijo.
Glede na Italijo pravi: >Top!o ai telimo iskrenega zblizanja z Italijo, katere prijateljstvo moramo iskati tudi v bodoče. Vzdic temu pa pisec na koncu članka naglasa:
Naše zveze morajo ostali temelj, na katerem bomo v bodoče delali.
Volitve v Franciji
Utrditev politike strankarskega premirja in stališče
Doumergueove vlade
Pariz, S oktobra. AA Današnji listi obširno razpravljajo o včerajšnjih ožjih kantonskih volitvah in vsi kažejo zadovoljstvo: desničarski Usti zato, ker nastop skupne marksistične fronte ni rodu uspehov, ki so jih socialisti in komunisti pričakovali, socialistični in komunistični organi pa zato. ker so njihovi mandati in glasovi narasli, in naposled veliki inlormacijeki listi zato, ker vidijo v rezultatu volitev neiz-premenjeno dosedanje razmerje in dokaz, da ei narod želi stabilnosti in nadalievania Dojme>rerueove politike.
3Excelsiorc pise: številke dajejo vtis stabilnosti in potrjujejo, da stoje volilci za Doumergueovo politiko premirja med stran kami.
>Petit Parisien< ugotavlja, da so ožje volitve potrdile rezultate glavnih volitev.
»Le Marin«: Zmerni republičani so izkoristili    nazadovanje    radikalnih sociali-
stov. Skupna fronta ni 'jspela. Skoraj nikjer se slika departem en tekih skupščin ne bo iz ppemenila. Francija nadaljuje svojo dosedanjo einer in vzlic prizadevanju skupno fronte odklanja nevarne avanture-
Desničarski >Jour< pravi: Naskok »lopne fronte ie že prejšnja nedelia zlomila, in tudi včerajšnji navai vzlie novim ojače-vse, kar so mogli, dalje pa ne pojdejo.
Desničarski >Ami du Peuplec pravi: Poraz 6kupne fronte je popoln. Poslej imn Doimergue odprto pot, narod se je vnovična viden načra izrekel zanj in za njegovp reforme.
Socialistični >Populaire< pise: Socialisti in komunisti so pridobili glasove in mandate. Izgube zelo zaostajajo za pridobitvami. Tardieujevi kandidati so poraženi. Komunistična >Humanite< pravi, da se je javnost izrekla proti rasistom.
Lakner, Lombar in Pančur znova pred sodiščem
Danes se je pričela pred mariborskim sodiščem obravnava proti tem trem kaznencem zaradi umora jetni-skega nadzornika Ivana Petrina
Maribor, 15. oktobra
V moški kamilici mariborskega »od sca se odigrava danes epilog strahovitega zločina, ki je v sredo 4. julija razburil vso mariborsko javnost ki ki do danes nima primere v zgodovini mariborske kriminalne kronike. Zločin, ki so ga takrat izvršili trije na smrt obsojeni kaznencL, je znan.
Odkar so prepeljali iz ljubljanskih zaporov v mariborsko kaznilnico zloglasnega morilca Ivana Laknerja in Josipa Lom-barja ter nevarnega roparja Stanka Pan-čurja, so imeli pazniki mariborske kaznilnice marsikatero grenko uro. Vsi trije kaznene i so se surovo vedli in vse ostre odredbe niso nič pomagale. Pazniki so sicer že dalj časa slutili, da se med njimi nekaj plete in da se je pripravljalo na pravcato zaroto. Kljub najstrožji kontroli pa stvari niso mogli do dna.
Iz prometne službe
Beograd, 15. oktobra, p. Imenovani so za višjega kontrolorja v Mariboru gl. kol. Alojzij Mrvar. doslej v Subotici; za višjega kontrolorja v Ljubljani gl. kol. Viljem Canj-ko. doslej v Subotici. za kontrolorja v Mariboru, gl. kol. Fran Robida, doslej v Zagrebu.
V tretjem nadstropju prednjega trakta moške kaznilnice je aamotni oddelek za hujše zločince, obsojene na dosmrtno in večletno ječo. Nešteto težkih, z močnim želez jem okovanih vrat mora paznik odkleniti, preden prispe do omenjenega oddelka. Posamezne celice zapirajo močna vrata, na katerih so ključavnice in zapahi na zunanji strani. Ključavnic so pritrjene z močnimi vijaki. Ko so proučili vse razmere v kaznilnici, so Lakner, Lombar in Pančur napravili peklenski načrt. Nekje so iztak-nili močan žebelj ter skovali s kamnom nekak sveder, s katerim so odvili vijake na Laknerjevi in Pančur jevi celici. Na mestu teh so privili slabše, da bi pazniki nj novega dejanja ne opazili. Za vsak primer so se pa tudi oborožili z debelim kamenjem, k4 so ga kljub vsej strogosti srečno vtihotapili v Laknerjevo celdeo.
Ko je usodne srede okrog 16. nadziral ječe pazniški desetnik Ivan Petrin, Id je bil nadzornik samotnega oddelka celic, kjer so presedevali svojo večletno in dosmrtno ječo Ivan Lakner, Stanko Pančur in Josip Lombar, in šel počasnih korakov po hodniku v tretje nadstropje. Tu sta se nenadoma pojavila pred njim kaznenca Iv. Lakner in Pančur. Se preden se je zavedel, je zavihtel Lakner nad njim roko, v kateri je imel v brisačo zavit kamen in ga udaril s tako silo po glavi, da se je nezavesten zgrudil in obležal v mlaki krvi. Na smrtno ranjenega Petrina sta planila oba kaznenca in mu vzela ključe ter sabljo. Pančur je stekel k celici, v kateri je bil zaprt Jože Lombar in odklenil vrata, da je bil tudi ta svoboden.
Nenadni ropot in smrtni krik paznika Petrina je pa slišal prvi paznik Jurca in odhitel na kraj zločJia. Tam je našel v smrtnih zdihljajih paznika Petrina, po hodniku pa so begali trije kaznenci. Medtem je prihitel v tretje nadstropje rudi nared-n k Fran Butolen. ki ga je zvabil ropot iz pisarne. Med Jurco in Butolenom na eni ter kaznenci na drugi strani se je razvila srdita bitka. Lakner se je bran 1 s Petri-novo sabljo, Pančur in Lombar pa z vsemi telesnimi močmi. Sele po srditem odporu se je posrečilo paznikom razorožit vse tri lonove. Ko je Lakner videl, da je bitka izgubljena, je razbil z roko in glavo 3 cm debelo steklo na oknu ter skočH skozi odprtino III nadstropja na tla, kjer je obležal precej poškodovan na glavi na temenu. Pančurja in Lombarja sta paznika nato zaprla v celico in ju oklenila v težke verige.
Nezavestnega paznika Ivana Petrina ao prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so g« zdravniki operirali, a je biia vsaka pomoč zaman m jc naslednjega dn« podlegel poškodbam.
Kakor znano, je bil Ivan Lakner pred ljubljanskim sodiščem obsojen na 20 let težke ječe zaradi zverinskega umora župnika Frana Kušarja v Mengšu. Po tej obsodbi so mu pa dodali še nekaj let zaradi tatvin. Njegovega rojaka Stanka Pančurja je pa lani okrožno sodišče v Ljubljani obsodilo v decerniyru »a 10 let težke ječe zaradi tat vin in ropov. Našim Vtateljem je pa gotovo še v živem spominu senzacionalni proces proti Josipu Lombarju, ki je bil lani pred ljubljanskim sodiščem obsojen na dosmrtno ječo zaradi zverinskega umora bosanskega trgovca Smaila Vojnikovića.
Zaradi ponovnega zločina in umora paznika Petrina so se vsi trije zločinci davi zagovarjali pred senatom okrožnega sodišča v Mariboru.
Razprava se vrši v moški kaznilnici, predseduje ji okrožni sodn k Kolšek, prisedni-ki pa so dr. Lenart, Žemljic in dr. Kotnik. Obtožence zagovarjajo trije odvetniki, rn sicer Laknerja dr, Mtileisen, Pančurja dr Lašič, a Lombarja dr. Brandstadter. Ko je senat zasedel ob 9. svoje prostore, potem ko so Se poprej napravili lokalni ogled na licu mesta, so pripeljali v za razpravo preurejene prostore kazniln ce vse tri jetnike. Rožljanje verig m zamolkli koraki so naznanili njih prihod. Vsi trije so močno vkovani rta rokah in nogah, kajti pri takih lopovih je potrebna vsa previdnost. .
ZASLIŠEVANJE
Jetniki so kratko ostriženi in gladko obriti, ne kažejo pa nobene potrtosti, niti ke-sanja, čeprav se dobro zavedajo, da so v obupnem položaju. Po prečitanju obtožnice, ki jo je čital državni pravdnik, in med katerim je Lakner ztI srepo in sklonjene glave pred se in so tudi videli, da sta se mu utrnili dve solzi, je senat takoj pričel z zasliševanjem Ivana Laknerja. Obtoženec je na vprašanje če se strinja z nav^ibami obtožnice, odgovoril, da popolnoma m da se čuti krivega. V svojem zagovoru je pripovedoval, da je zašel že v mladih letih na zločinska pota, ker ga je zapeljal neki brusač iz Ljubljane. Skoraj flegmatično je pripomnil, kaj hočem tajiti. Četudi ne priznam sodišču, pred Bogom ne bom mogel ničesar skriti. Zasliševanje Laknerja je trajalo skoraj eno uro.
Na vrsto je prišel nato Pančur, ki pa je v nasprotju z Lakner j ev zanikal vsako krivdo, pa tudi soudeležbo in zatrjeval, da ni prav nič angažiran pri napadu na paznika Petrina Pančurjevo zasl sevanje se nadaljuje. Razprava bo trajala ves dan, mogoče še tudi jutri.
Potres v bližini Beograda
Beograd, 15. oktobra. Seizmološki zavod na Tašmjadanu je nocoj zabeležil močnejši potres v oddaljenosti 105 km od Beograda.
Sorzna poročiis*
INOZEMSKE BORZE. Curih. 15. oktobra Pariz 20.2150, London 14.4550, Newyork 304.—. Bruselj 71.G0, Milan 26.27. Ma^rii 41.8750. Amsterdam 207.90 Borim 1M.30. Dunaj 57.20, Pr**a 12.81, Varšava  57.95.  Bukarešta 3.06.
SLOVENSKI NAROD«, dne 15. oktoha
1934
Stran S.
V GLOBOKI BOLESTI SE KLANJAMO
SPOMINU KRALJA MUČENIKA
Ob tragični smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja žalujemo vsi — Vrsta žalnih se] se nadaljnje
Žalna seja Notarske zbornice v Ljubljani
Ljtpbfjarta, 15. oktobra
V soboto s« je zbral v svoji posvetovalnici odbor Notarske zbornice v Ljubljani k žafeni soji. Predsednik dr. Kuhar jo je o*v*ucsii z nastopnim govorom:
Turobni zbor! Otvarjam ženimo sejo, da damo dostojni izraz m počaščenje spominu svojega nesmrtnega viteškega kralja Aleksandra L Zedmitelja ter se vam iskreno zahvaljujem na skoraj poLnoštevilni prisotnosti. Umri je kralj, kralj v pravem, naj-plemenitejšem pomenu te besede* vred eni, da nosi to kne ne zaradi kraljevske krone, ne zaradi kraljevskega žezla, ne kraljevskega naslova, k: ga je nosii, temveč radi plemenite duše svoje, obdarjene z vsemi vzvišenimi izrednimi lastnostmi, ki so potrebni vladarju, ki j in pa niikdar v tej popolnosti n:sjno v zgodovini videli spojene v eni osebi, kakor pri blagorpokojnem kralju.
To ga je usposobil ne le za heroična in nesmrtna dejanja v vojni, temveč za sajiboljšega vladarja v sedanjih tako hudo razrvanin časih.
-Mi pravniki pa smo imel> posebno priliko občudovati njegovo izredno modrost, pa tud" izredno odločnost, ko je šlo za izpopolnitev zakonodaje in izenačenje zakonov v vsej držarvi. Zlasti javni notarji se mu imamo zabvaAiti za uvedbo notarskega za-kona.
Č2ovriku nedostaje besed, ki bi mogle ocrtati vso veličino, ves nevenljiv pomen blagega pokojnika za naš narod, za našo kraljevino Jugoslavijo.
Stvar zgodov ne bo. da to dostojno označi stvar bodočm rodov pa. da to dostojno pojtmi'jo in izvedejo prav do konca oporoko Kralja Zedinkelja, ki je svoje delo za-
V petek ob 15. se je vršila v občinski posvetovalnici žalna seja mestnega- občinskega odbora, ki jo je otvoril predsednik občine dr. J. Rezek- V sejni dvorani visi nad predsednikovim sedežem 6lika pok-vladai ia. vsa v Črnini in tudi <nse luči dvorane ©o zastrte s črnimi trakovi. Žalni seii je prisostvoval tudi rezki načelnik g. Fr. Logar. Navzoče odbornike je nagovoril nredsednik 6 sledečimi besedami:
>Goepodje odborniki, meni je pripadla ta žalostna naloga, da govoiim posmrtnieo viteškega kralja, ki je padel kot žrtev podlega atentata v Marseillu. čutim, da nismo mogli doumeti še do sedaj vse strasne nesreče, čjtim pa tudi, da ne moremo oceniti v tei kratki žalni seji vsega njegovega ogromnega, naravnost herojskega dela za mir in povzdigo Jugoslavije v osvo-bojenjn, kot za ustvaritev Jugoslavije in osvobojen ie izpod tuiceve pete. Izguba nas ie tako presenetila, tako težko zadela, da niti ne moremo žalovati, niti se uža veti v nov položaj, zakai otrpnili smo v grozi. Pred oči nam stopa njegovo življenje, ki je tako ozko povezano s Krmanovim, Kosovo. Albanske gor«. Kri Solun, ta imena pa so kot večna luč, katera vedno osvetljuje Njegovo ime. Njegovo ogromno ljubezen do domovine ni moglo ničesar omajati, ni se mogla preprečiti, preprečila jo je samo smrt. JugosraviJR >e sad njegove nezlomljive volje- Bil ie ne samo vladar, ampak tudi vodnik- Zapreke in ovire, v mladi državi, je premagal z modrost jo državnika, ki iz zgodovine preteklosti črpa nauk in zuled a ga tradicije ne ovirajo, ker ve. da se življenje naroda in njegov razvoj ne da jkle-niti v pravila. Samo tako motrenie. tako oster in prodoren pogled sta mogla dati 6-januar. Ne morem dati vsega njegovega življenja v tei žalni seii. ampak le nepopolne obrise. Njegovo življenje je bilo pre-
pečajtfl s svojo mučen iško smrtjo.
Kralj Aleksander I. pa je prvi in najvrednejši, da zavzame najčasrnejše mesto v Velikem Panteonu vseh duš m vseh src vseh Jugoslovanov na veke Vekov.
Večna Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteiju!«
Ko so se navzočni odzvali s trikratnim: Slava!, je predsednik nadaljeval:
»Ravnokar ste na dostojen način počastili spomin pokojnega Kralja Aleksandra. V tej neizmerni žalosti, ki nas vse navdaja, ki nas pretresa nad njegovo smrtjo, pri vsej grozni nesreči, ki nas je zadela, pa nam je blagodejna usoda naklonila vendar veliko upanje v boljšo bodočnost, ker nam je določila za Njegovega naslednika sina Njegovega Nj. Vel. Petra II.
Prepričani smo, da on ni samo kri od krvi pok. Kralja-junaka, ampak da je kovan iz enako žlahtnega kova, iz enak'h idejnih prvin, obdarjen z enakimi zmožnostmi in usposobljen, da osreči ves svoj narod, ko nastopi som svoj vladarski posel.
Posebno pomirjen je vidimo v tem, da je veliki Pokojn k za mladoletnosti svojega sv na izbral tako odlične može v osebi Nj. Vis. Kneza Pavla in v ostalih naimestnilkih, da vodijo krmilo države dotlej, da vzame to v roke Nj. Vel. Kralj Peter EL sam. Živio Nj. Vel Kralj Petir II.! Živela Nj. Vel. Kralj ca Marija! Živio N*j. Vis. Knez Pavle! Živio ves kraljevski dom!
Odbor je v vzklikom pritrdil temu govoru ter je soglasno sklenil odposlati dvornemu maršal a tu in ministrskemu predsedniku Nikoli UzunoviČu brzojavno izraze najglobljega sožalja in najvemejše udano-stL
bogato na mislih, modrih osnovah. Človeških deianrih in zaključkih misleca ter državnika, da bi se dalo razplesti v tako ozkem okviru, ko.t je moja spomenica. Treba je časa, da ga bomo spoznati, zajeli in zadostno pravilno ocenili. Za veliko Jugo-i slavijo se je boril jo ustvaril ter črvaj m se v smrtni uri ni mislil nase, ampak je za njo umrl in odhajajoč v večnost sporočil Njegovo edino in največjo željo: Čuvajte Jugoslavijo! Ta Njegov klie trka na nas, da izpolnimo to sveto poročilo. Ne smemo poznati nobene ovire, da izpomimo oporoko ne doma, ne preko meja. Slava viteškemu kralju Aleksandrj Zediniteiju I< ta predsednikov vzklik so sprem ili navzoča odborniki z trikratnim vzklikom: >Slava!< Pred sednik je nato nadaljeval: >Krarj je mrtev m padel je ranjeni SokoL Ostal je Sokolič. Kri iste krvi. In da bo Sokolič zletel ga bomo čuvali, da poteko !eta, da bo letal samostojno m ponosno. Živel krati Peter II-c
Novomeški obrtniki
V petek zvečer ob pol 8. uri je imel žalno sejo Okrožni odbor novomeških obrtniških združenj v svoji obrtni dvorani v Sokolskem domu. V dvorani visi na steni državna trobojnica, ovita v črno, pod njo pa slika pokojnega vladarja, ovita s črnim pajčolanom. V dvorani so se zbrali v« predsedniki obrtniških organizacij ter ostali obrtniki. Žakii seji je prisostvoval tudi zbornični svetnik ZTOI g. Windischer, predsednik g. Malovič pa je otvoril žalno sejo. V svojem spominskem govoru Je podal kratek življenjepis verrkega kralja, ki je na svoji poti za mir, katerega je hotel priboriti Jugoslaviji tako v notranje političnem kakor zunanje političnem pogledu,
padel kot žrtev podlega zločinca. Junak kot kraljevič, junak kot kralj je vedno tnnel pred očimi le blagor svoje države in njenih podanikov in kot junak vseh junakov je še v zadnjem zdi hl j a ju imel sporočijo njej, za katero se je boril v balkanski in osvobodilnih vojnah: Čuvajte Jugoslavijo! Ne morem vam vsega predočiti, veste sami, da se niti sedaj še točno ne zavedamo njegove smrti, niti sedaj še ne moremo verjeti tej kruti resnici. Pozivam vas, da zvesto vršite njegovo oporoko, v spomin in počastitev viteškega kralja pa naj mu ori »slava!« Ob tej priliki, ko zremo z veliko tugo v srcih na krsto našega očeta, vemo dobro, da je ostal on, ki bo izvršitelj oporoke svojega velikega očeta. Živel kralj Peter II.
Odposlana je bila tudi sožalna brzojavka maršal aru dvora: Kraljevskemu domu izraža Okrožni odbor obrtniških združenj v Novem mestu globoko sožalje ob nenadni mučeniški smrti nam vsem tako ljubljenega in skrbnega vladarja Nj. VeL Viteškega kralja  Aleksandra  L   Zedinitelja. Istočas-
Svojemu članstvu
Naš Prvi Sokol in oboževani vladar, Viteški kralj Aleksander I. Uedi-nitelj se je po marseilleski zločinski tragediji povrnil v ljubljeno svojo domovino, da leže s slavo ovenčan mučenik k večnemu počitku ob strani svojih očetov.
»Ljubljanski Sokol«, kot čuvar meča kralja Aleksandra L, je prav gotovo poklican, da se pokloni svetlemu spominu Velikega kralja in visokega sokolskega pokrovitelja; zato sklicuje
žalni zbor Članstva
na soboto, dne 20. oktobra 1934 ob 20. uri v telovadnico v Narodnem domu.
Pod zastavo kralja Aleksandra L, bomo  obenem  prisegli neomajno zvestobo   Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. — starešini saveza. Zdravo! »Ljubljanski Sokol«
Bogumil Kajzelj, starosta; Rodotf Rudolf, načelnik; France Ahčtn, tajnik.
Udeležbo na tem zboru smatraj vsak za svojo najvišjo sokolsko dolžnost. — Obleka temna crvrlna z znakom ovitim v črno kopreno.
Sožalje praške Karlove univerze
Rektor praške Karlove univerze dr. Dra-chovsky je poslal rektorju univerze kralja Aleksandra L to-le brzojavko: >Vaša mag-nificenca blagovoli sprejeti izraz globokega sočustvovanja v bolesti, ki jo z drago sestrsko univerzo občuti Karlova univerza nad izgubo vzvišenega podpornika znanosti In umetnosti. Naše dijaštvo si je pripelo žalne trakove, žalujoč s svojimi bratskimi jugoslovanskimi tovariSi. — Rektor Drachov-sky.
Na to brzojavko je odgovoril rektor dr. Ramovš rektorju Karlove univerze: >Hitim, da Vaši magnificenci izrečem najiskrenejšo zahvalo za tople besede sožalja, ki ste ga blagovolili izraziti nam v teh bridkih tre-notkih v imenu slaroslavne, nam nad vse drage Karlove univerze. Prosim Vašo mag-nificenco, da blagovoli tudi bratski češkoslovaški akademski mladini sporočiti mojo najlepšo zahvalo za njeno bratsko sočustvovanje. — Rektor Ramovš.c
Uateljstvo
Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino, je opravila v soboto dne 13. t. m. ob 19. uri žalno sejo «a blagopokojnim vladarjem Aleksandrom T. Zedinlteljem, Sejo, ki so se je v globoki žalosti udeležili vsi člani vodstva sekcije, je vodila podpredsednioa gospa Fran j a Završanova. V žalnem govora je orisala veličino dela m žrtev, ki sta Jih terjala od blagopokojnega vladarja skrb in ljubezen do naroda in države, ki jo je ustvari L čuval in umrl zanjo. V svojem govoru je navajala: TJčiteljstvo je gledalo v svojem pokojnem kralju svojega največjega vzornika, buditelja in vodnika. Blagopokojni kralj je večkrat sam jasno pokazal, da so učitelji graditelji narodove duše, njegove naeijooalne zavesti to knUnre. Njim je rzročil mladino. ▼ katero je stavil vse svoje upe, od katere je pričakoval, da bo v potni meri vredna Žrtev, ki jih je On doprinesel zanjo. Širna bol domu je v naših srcih zaradi tragične smrti Velikega kralja hi največjega pobornika narodne presvete, napredka države in miru med narodi- V neizmerni nesreči, M je zadela narod to državo, bomo učitelji n a jzves te JSI izvrševalci Njegove oporoke In se bomo s podvojeno ljubeznijo oklenili svojega vzvišenega, težavnega poklica ter se Se tes. oeje strnili v ljubezni in naporu za blagor in srečo Jugoslavije.
žalna seja je bila zaključena e vzkliki: >Slava!« blagopokojnemu kralju In s svečano zaobljubo vdanosti to zvestobe nove-mu vladarja Jugoslavije Petro H
JTJTJ, sekcija za dravsko banovino, je poslala sledeče sožalce brzojavke:
Nj. Vel. kralju Petru n., Beograd. Ju-goslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, prosi neizmerno potrta zaradi tragične smrti Nj.
VeL kralja Aleksandra L, da sprejni«* Vaše Veličanstvo izraze globokega sožalja in zagotovilo neomajne vdanosti in zvestobe.
Nj. Vel. kraljici Mariji, Beograd. Jugo-slovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, prosi, da sprejme Vase Veličanstvo ob tragični smrti Velikega vladarja Jugoslavije Nj. Vel. kralja Aleksandra i. izraze najglobljega sožalja in zagotovila neomajne vdanosti.
Nj. Via. knezu Pavlu, Beoorad. JTJTJ, sekcija za dravsko banovino. Izreka neizmerno potrta zaradi tragične smrti Velikega vladarja Jugoslavije Vašemu Visočan. stvu izraze globokega sožalja ter zagotav. Ija neomajno vdanost in zvestobo Nj. Vel kralju Petru n.
Sožalna brzojavka iste vsebine je Mla poslana tudi predsedniku vlade.
Sožalno pismo Marije Omeljčenkove
Ukrajinka prof. Marija Omeljčenkova, urednica »La Femrne Slave« iz Prage, je poslala Splošnemu ženskemu društvu naslednje sožalno pismo:
»Kakor blisk je udarila v Pra-go strašna vest o tragični smrt4 Nj. Vel. Vašega kralja Aleksandra. In zlata Praga se je odela v tugo kakor splob ves češki narod in z njim mi vsi, lri smo našli tudi sredi bratov Čehov svojo drugo domovino.
Dovoljujem si sporočiti Vam, drage sestre, svoje globoko žalovanje in prisrčno sočutje v Vaši veliki bolesti I Toda nadejam se, da te zdrave, močne sile Vašega naroda, ki sem jih spoznala ob svojem bivanju med Vami, ne bodo dopustile, da bi podlegli težkemu udarcu. Uverjena sem, da prenesete vse to in položite vse svoje sile in energije v nadaljevanje dobrega dela Vašega kralja za ohranitev miru in pokoja ne samo v blagor slovanstva, nego rudi vsega človeštva.
Z ;zrazi globokega spoštovanja
Marija Omeljčenkova in prof. Hrihorij Orne/ jčenko.
Žalna seja Ruske Matice
V soboto 13. t. m. ob 18. se je vršUa žalna seja Ruske Matice, ki ji je kil najvišji pokrovitelj blagopokojni Viteški kralj Zedinitelj Aleksander I. Tiho svečanost je otvoril s primernim nagovorom častni predsednik društva univ. prof. dr. Aleksander Bilfrnovič. Nato je predsednik Ruske tatice trniv. prof. dr. Eugeo Spektors/ktf v lepem in občntenem govoru slavil spomin Velikega kralja, ki so mu tudi v Jugoslaviji živeči Rusi dolžni najglobljo hvaležnost.
Kot odposlanec Ruske Matice pri pogrebu blagopokojnega kralja je določen predsednik R. M. undv. prof. dr. Eugen Spektorski, kateremu se bodo v Beogradu pridružili odposlanci podružnic Iz Novega Sada hi Sombora.
Poštni uslužbenci
Udruženje ptt. uslužbencev dravska sekcija v Ljubljani je imelo v četrtek ob pol 20. uri žalno se J o upravnega odJbora. Predsednik dravske se kod je K trme r Jože je otvoril žalno sejo ter v kratkem poročilu opisal tragično smrt našega blagapokojnega kralja Aleksandra I. In njegove velike zasluge za ureditev naše države. Povdarjal je posebno razumevanje ln naklonjenost, katero je izkazoval vselej državnim nameščencem. Vse njegovo življenje je bal en sam delovni dan, ena sama velika skrb za ureditev rn konsolidacijo Jugoslavije. Pozival je vse članstvo, naj se v po m i meri zaveda zadnjih besedi, katere je blagopokojni kralj jedva še izgovoril: »čuvajte Jugoslavijo!«. Kdo druga kakor ravno državni nameščenci so bolj poklicani, da z ljubeznijo izpolnijo zadnjo voljo našega ljubega vladarja.
Mirno, z nepopisno žalostjo nad nenadomestljivo izgubo so poslušali Člani uprave ter ob zaključku vzkliknili blagopokojnomu trikrat »Slava! c.
Predlagano je Ibilo, da se marsaratn dvora odpošlje sledeča bnaojavka:
TJprava TJaruženja ptt. uslužbencev dravska sekcija izraža v Imenu celokupnega članstva ob smrti našega ljubljenega vladarja svoje najgloblje sožalje ter istočasno zagotovilo neomajne zvestobe njegovemu nasledniku Nj. Vel. kralju Petru H. Udruznje Ptt usl. dravska sekcija, Jože Kumer, predsednik.
Z izrazom neomajne zvestobe novemu kralju to z vzkHkom, naj živi Nj. Vel. kralj Peter M. je bfla žalna seja zaključena.
Mariborska društva se klanjajo mrtvemu kralju
Maribor, 14. aktobsa. Vse narodne organizacije z Narodno odbrano na čeki so priredile v soboto zvečer nepozabno in ganljivo Žalno manifestacijo s povorko po marioorskih micah. Ob 19. ari zvečer se je pričel premikati knpozanrten jsini sprevod s Kralja Petra trga preko drž. mosta v mesto. Mirno lahko trdkno, da se je udedežtlo sprevoda in manifestacije v »Urrkmo« okrog 20.000 ljudi. Zastopana so bila vsa mariborska društva in korporacije, ki so se v mrtvaški tišini klanjale mrtvemu kTalju-mučeniku. Pač menda m* bilo očesa* kd se ne bi orosflo ob pogledu na zaim sprevod, Id se je v grobni tišini počasi po-mJkal po mestnih uricah, v katerih so ugasnile vse toči da je nastala popolno trma. Le plamenice ornladroe NO so dajale spre-vodu še borj mrtvaški izraz. Ko je bia povorka končana, je tfeočgbirvne množica na-pomsa veliko dvorano v >Unaonu*, kjer se je vršila svečana žalna manifestacija. Pročelje dvorane je bSo odeto v črnino, med katero se je izražala državna trobojnica. V ospredju pa kip bkgopokojn ©ga krarja Aleksandra I. Zedinitelja. Kdo ne bi zaplakal ob tem turobnem pog!edu na smehljajoče se lice predobrega viteškega kralja, ki je mrtev. Iz žalostnih misli m grenkega gnusa nad podlrm zločinom je vzdranril množico pretresljiv žalni govor polkovnika Putniko-viča, ki je orisal vse vrline in plemenito delo viteškega vladarja za mir, katerega žrtev je tudi postal. Globoko se je vseh dojmH trenutek« ko je polkovnik g. Putm-kovič zaprisegel omladino Narodne odbrane, z njo pa je vsa risocglavna množica prisegla mlademu kralju Nj. Vel. Petru U. vdanost to neomajno zvestobo. Do solz je
gani UuL govor prvega drl. prav^i^o. g. dr. Jan čiča, ki je govoril v imenu oblastnega odbora Narodne odbrane v Mariboru. Po iskrenih besedah govornika :z vrst omladine je tsoglavna množica klicala: »Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteiju! Živel kralj Peter II.!«, nakar so se množice z dostojanstvenim mirom raz-51 e. Noč nad Mariborom je plakala v neizmerni boli za nenadomestljivo izgubo.
Okrajni odbor JNS za Maribor mesto je imel v petek zvečer v svojih prostorih žalno sejo pod predsedstvom g. dr. Lpolda Pri tej priliki je bila odposlana žalna brzojavka predsedniku vlade g. UzunoviČu. ki se glasi: »Okrajni odbor JNS Maribor mesto se v globok: žalosti klanja voditelju narodnenru velikanu v tenkemu kralju Aleksandru I. Zediniteiju. Obljublja neomaino zvestobo rn vdanost kralju Petru II. in zagotavlja, da hoče z vsenv silami čuvati veliko na^o Jugoslavijo. Podpredsednik dr Franjo Lipold«
Mrtvemu kral iu-mučeniku so se v nedeljo dopoldne pokloniJe vse mar borske sokolske edinice na žalni manifestaciji v Narodnem domu. V srce segajoči žalni govori so do solz ganili vse navzočne. ki so skorai ihte vzklikal;: »Slava, slava, slava!«' Z gromkimi besedami so nato Sokoli prisegi' nezlomljivo zvestobo mlademu kraliu Petru II.. v čigar rokah je usoda naše mile Jugoslavije. Z žalne manifestacije so bile odposlane sožalne brzojavke.
Marborsiko strelsko okrožje se je včeraj popoldne s tugo klanjalo spomvnu narodnega mučenika kralja Aleksandra I. Zedini-tetja. V Narodnem domu se je zbrala velika množica, ki je stoje poslušala eanljiv govor polkovnika g. Purniikoviča. Grenka bol je stiskala srca vse, ki so zrli na kip Njega, ki je položil svoie dragoceno življenje na ortar domovine. Mrak je že legal nad mesto v dvorani pa je množica vzklikala: Slava in še slava! Na odru pa je nepremično štelo 6 sterlcev s puškami v rokah. Razhajajoči se rrmozici je polkovnik bodril k miro, ki ga. je naša domovina toli potrebna
Žalna manifestacija Dolenjcev
Novo mesto, 14. oktobra.
Sinoćnja žalna manifestacija vseh narodnih društev v Sokolskem domu je šele pokazala, kako globoko je odjeknila v dolenjski prestolnici tragična smrt Viteškega kralja Aleksandra L TJediniteJja. Velika množica občinstva s Sokoli v kroju na čelu, vse uradnižtvo s predstojniki, zastopniki oblaste v ia naša deca so napolnili v grobni tift-inj do zadnjega kotička veliko sokolsko dvorano, zavito v črno. Pred vhodom v dvorano se je blestel napis: >Naj v tej hiši vlada dostojenstven mir, tišina in popoln molk!« In teh besed se je občinstvo dostojno tudi držak).
Stopdl Je na oder član društvene uprave br. Davorin Matko. Na odru se je blestel krp pokojnemu viteškemu kralju ovit z žal. nim trakom in državno trobojnico, obdan s sokolsko stražo in praporoma. Zn tu je br. Matko v kratkih izbranih uvodnih besedah obrazložil pomen večera, nakar je župni starosta dr. Ivan Vasic očrta! v vznesenem govoru življenje pokojnega, kralja TJedini-telja, ki ga je zaključil z besedami:
>Svetal in blesteč bo ostal njegov spomin trajno v zgodkrvini človeškega rodu. Njegova poslednja misel, njegove zadnje besede so veljale domovini. Že ko ga je obšel angel Azrael, je šepetajo sporočil narodu svojo oporoko, ki mora biti sveta vsakemu jugoslovenskemu državljanu, zlasti pa integralnemu delu, jugoslovenskemu So-kolstvu, ki ga je nepozabni kralj obsipal s svojo naklonjenostjo in dobroto!«
Govor župnega staroste dr. Vasica so vsi prisotni poslušali v največji tišini, ob njegovem zaključku pa počastili spomin velikega nepozabnega vladarja s trikratnim klicem: >Slava!c.
Branibor žaluje
Osrednji odbor >Braniborac v Ljubljani je dne 12. L m imel žalno sejo, da počasti spomin blagopokojnega našega Velikega duševnega vodje. Podpredsednik Andrej Ga-beršček je sicer v kratkem, a jedrnatem govoru opisal Njega, jugoslovenskega ideologa. Za tem se Je sklenilo odposlati in se je tudi že odposlalo sledečo žalnico:
Osrednji odbor narodno - obrambnega društva >Bran-i-bor« se je na današnji svoji žalni seji poklonil manom Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Zgroženi m do dna duše presunjeni nad zločinom, ki je uni-ČD. nad vse dragoceno nam življenje našega ljubljenega vladarja, Vas prosimo, spoštovani gospod ban, da izvolite sporočiti užaloščenemu kraljevskemu domu našo najglobljo bolest in sožalje, katero izražamo tudi v JBMPM naših zamejnih krvnih bratov, ki v neizmerni tugi objokujejo smrt nacionalnega kralja vseh Jugoslovanov.
Ranjeni v svojem ponosu se zaklinjamo, da hočemo izpolniti poslednje povelje umirajočega kraja: čuvati in očuvati Jugoslavijo!
Slava padlemu Borcu Zmagovalcu!
Prisegamo zvestobo kralju Petru TJ. m neomajno žarko ljubezen vsemu domu Ka-radjordjevićev!
živela Jugoslavija!
VSkim občanom
pogrebne slanosti na Viču v fcetrtefc coe t8. t. m.
Ob 8. uri sjotraj sv. maJa-zadušnica, h kateri se vabijo vsi predstavniki uradov, društev ki korporacij, kakor todi v*i ofo-čsnd.
Od 14. db 14.80 se bo zvonilo po vseh cerkvah. Po končanem zvonenju nastopi omdnutni molk po vsej banovini. V tem času se prekine tudi ves promet na vseh komunikacijah, lz^zemši železnice.
Ob 14.45 se vrši kon^emoracija na Sokolskom letnem telovadišču, v slučaju slabega vremena pa v Sokolskem domu. Zbirališče ob 14. na letnem telovadišču.
K udeležbi se vabijo vsi občani in vsa društva. Na dan pogreba morajo biti zaprta vsa obrtna tn trgovska obratovallšča ves dan, gostilne, kavarne in podobni obrati pa morajo biti zaprti od 8. do 9. ure in od 14. do 15. ure.
Odbor za organizacijo žalnih svečanosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksan drom Zediniteljem za občine Vič.
Žalna seja novomeškega občinskega odbora
dtran 4.
>SLOVENSKI NAROD«, dne Ifi. oktoba 1934
234
Umri nam je sokolski kralj
in kraljevski Sokol
Kranj, 14. oktobra. Danes zjutraj se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma žalna seja uprave sokolske župe Kranj. Navzoči so bili vsi člani uprave in delegati vseh društev na Gorenjskem. Žalni govor je imei župni starešina br. Jakob Sp4-c a r, znani naš govornik. Njegove krasne besede so segle vsem v dušo:
Vemo, da smo ga ljub*H; zdi pa se nam, da se je v teh dneh ljubezen tako povečala, da je segla v slednje srce, hkrati pa se pretvorila v skrb in strah in obsojanje tega strašnega zločina. Zgodovina nam poroča o raznih vladarjih. Večinoma so bih* to možje, ki so bili vzvišen ideal, niso pa posegali v realno državniško življenje. Naš veliki Zedinitelj pa ni bil samo najvišja točka državne in nacionalne misli, ki jo gledamo z globokim spoštovanjem, bil je več. Bi je junak, vojak, ki je pretrpel albansko Golgoto in je s pušk»* v roki branil domovino. Potem pa je šel sam v svet, da utrdi svetovni mir, ne več s puško, marveč s sporazumom. Iz sovražnikov je ustvarjal prijatelje. Utrdil nam je vzhod in zopet smo začeli verovati v besede »ex Ori en te lux«. Bil je aktiven politik, ki je zedin;l Jugoslovene najprej fizično, potem pa je z vsem srcem stremel za duhovnim zedinje-njem. Kot največji demokrat je uravnaval naše spore. Bil je tako velik državljan, da je žrtvoval svoje življenje za državo. Bil je pravi kraljevski Sokol in pravi sokolski kralj. Z vso svojo kulturno izobrazbo je spoznal v Sokolstvu veliko silo in ga po-x*išal v viteško organizacijo. V teh dneh je bilo prelitih na kosu zemlje, ki ga obsega Jugoslavija, toliko solza kakor še nikdar prej. Te solze so se zmešale s prelito krvjo velikega Mučenika, naše solze in njegova kri padajo kakor rosa  na našo izmučeno
zemljo. Talca žrtev nam mora roditi lepše novo življenje. Ta rosa mora prerodi ti naše duše ki srca, da bodo vdano vzcvetela v zvestobi do novega kralja Petna IL ki ljubezni do Jugoslavije.
Po teh globokih besedah br. Spšaarja je prečrtal župni tajnik br. Josip G var so-fžakio brzojavko sokolskomu savezu v Beogradu.
Omeniti moramo še žtame seje drugih društev v Kranju. V soboto ob 11. dopoldne so bile v Kranju, Tržiču in Skofjd Loka zaprte vse trgovine in denarni zavodi; ostale so zaprte do poldneva. V slavnostni posve t ova Iti ici v mestni hiši se je vršila žalna &eja Združenja trgovcev. Bila jo zbranih nad 60 naših trgovcev. Predsednik združenja g. Franjo Sire je v kratkih, a izbranih besedah orisal življenje, delo n smrt velikega Junaka, Zedindtjeija in Mučenika. Lepšega življenjepisa blagopokojnoga kralja si nismo mogli želeti. Zvečer so je vršila v lepo okrašenem Gasilskem doma žalna skupščina kranjske gasilske čete, ki so ji pr:sostvovah tudi sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin, župan g. Ciril Pire in zastopnik občim trgovec g. Franc Berzjak. Načelnik četi Rici Mavr je v pomembnem govoru ■ ..vi kraijeve zasluge za gasilsko organizacij" in njegove zasluge za n-aš narod in državo. Nato so zbrani gasilci pr segli zvestobo novemu kralju. Danes dopoldne se je vršila žalna seja Tujsko prometnega društva, pri kateri je govoril predsednik vladni svetnik g. dr. Franc Ogrin o veliki ljubezni kralja Aleksandra do naše zemlje. Vršila se je tudi žalna seja Strelske družine, pri kateri je govoril predsednik g. Ciril Mohor, in žalna seja Društva zasebnih in samostojnih nameščencev, pri kateri je govoril predsednik g. T. Ste m-p i h a r.
Sadjarji in vrtnarji
-Sadjarsko in vrtnarsko društvo za QTav-sko banovino« je imek) v petek žalno sejo. Predsednik Martin Humek je v iskremh besedah slavil Nj. Vei. kralja Aleksandra I. Zedinitelja kot najboljšega vladarja svojega naroda. Z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo je ljubil poseJbno kmečki narod m mu posvečal še prav posebno skrb. Z gnusom obsojamo zločinski atentat, ki nas je oropal najboljše garanoije miru In napredka. V dneh žalosti, trpljenja in bridkih preizkušenj nas tolaži edino zavest, da nam je zapustil svojega sina - naslednika Nj. Vel. kralja Petra EL, ki se ga oklepamo z vso ljubeznijo in mu prisegam© neomajno zvestobo m vdanost, kakor vsemu kraljevskemu domu. Po nagovoru predsednika je bila odposlana maršalatn sožal. na brzojavka.
Žalna seja viškega Sokola
Včeraj ob pol 11. je bila v dvorani Sokolakega doma na Viču žalna komemoracija ob polnoštevimi udeležbi sokolske mladine, članstva ki viškeea občinstva, ki ie prostorno dvorano napolnilo do zadnjega kotička.
Sokolski oder je bil zavit v črno m zelen ie, med katerim ie visela slika blago-pokojnega kralja - mučenika Nj. Vel kralja Aleksandra Zedinitelja, pred katero ©o gorele sveče, ob strani pa sta bila Članski in narašča jki prapor od ta v črno- Komemoraciji so prisostvovali zastopniki občine, meščanske in narodne šole ter predstavniki vseh lokalnih kjtturnih društev in korpo-racij-
Starosta mag. phar. br. Rems je otvoril žalni zbor in z drhtečim glasom orisal veliko delo bragopokoinega kralja-mu cenika za naš narod v vseh dneh trpljenja, kot vojskovodje, ko je moral zapustiti svojo liublieno domovino. Njega, ki je tako vroče ljubil eivojo domovino in čigar poslednje besede, ko je izdihnil evo jo plemenito dušo — Čuvajte mi Jugoslavijo — ni v«Č. Brat starosta ie prečital pomemben govor Nj. Vel. kralja Aleksandra I Zedinitelja, ki ga ie govoril ob razvitij prapora Saveza SKJ na Vidov dan leta 1930 in po katerega zlatih besedah se mora ravnati vse naše so-kolstvo. Svoj govor je zaključil s klicem olava spominu kralja mučenika Aleksandra J,« navzoči pa so zaklicali trikratni »eSavac Končno ie starosta pozdravil Nj.. Vel. kralja Petra II, kateremu so zborova Ici zaklicali trikratni sokolski zdravo.
Z žalne svečanosti je bila odposlana Savezu SKJ v Beograd sožalna brzojavka in s tem je biki svečanost zaključena.
Trebnje žaluje
Trebnje. 14. oktobra.
Od torka zvečer je Trebnje pod vtisom strahovite tragedije. Prežalostna novica je prispela v naš narodno zavedni kraj po radi vi in se je bliskovito Še isti večer razširila po občini do poslednje vasi. Zbudila je neutešeno žalost in razburjenje. Ljudstvo je obmolknilo in utihnilo od bolesti, kajti prebridka je bila novica, da našega ljubljenega kralja Aleksandra I. ni več. Raz hiš so zaplapolale žalne zastave — srca vseh so bridko zajokala. Kralja Aleksandra ni več! Resnica, katere ni mogel nikdo doumeti.
Kot prvi se je zbral k žalni seji občinski odbor občine Trebnje. Posvetovalna j dvorana na občini se je spremenila v žalno dvorano. Občinski odbor se Je zbral polnost cvilno Predsednik občine g. Josip Miklič je otvoril žalno sejo, nakar se je v lepih besedah spomnil blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L TJedinitelja odbornik g. Pavlin Dolfe. Stoječi občinski odborniki so zaklicali j>sla\'a kralju«. Po žalni seji so odborniki prisegli Nj. Vel. kralju Petru n.
V isti dvorani je bila nato žalna seja tukajšnjega Sokolskega društva. Po otvoritvenih besedah staroste br. Viljema Tomi ca je orisal veliko življenje in delo bla-gopokojnega kralja br. Tratar Marjan. Za njim je govoril še br. Dominko Saša. žalni svečanosti je prisostvovalo članstvo In naraščaj ter predstavniki vseh društev v Trebnjem.
K žalni seji so se v občinski dvorani zbrali člani organizacije JNS. S seje je bila predsedniku stranke g. Nikoli UzunoviČu poslana sožalna brzojavka.
Včeraj popoldne je odpotovala delegacija 16 gasilcev v Zagreb, da se pokloni posmrtnim ostankom blagopokojnega kralja. Svojemu ljubljenemu vladarju so po-
ložni na. krsto šopek cvetočih rož iz globoko užaloščene dolenjske grude. Marđikdo se je pred odhodom dotaknil šopka, ki je bil namenjen pakpjnemu našemu vladarju.
Tudi okolica je lepo počastila spomin mrtvega kralja, žalne seje orjčrnskih odborov ter raznih društev so se vršile v občinah Velika Loka, Dobrniče in Mirna peč. Iz vseh, kakor tudi iz naše občine, odpotujejo močne delegacije h pogrebu veH-kega pokojnika v Beograd.
Četniki!
Dre vi ob 20. uri se vrši v salonu gostilne pri Mraku članski sestanek. Udeležba strogo obvezna. Uprava.
Žalna seja v Ptuju
Žalno manifestacijo la blagopokojnim
viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedtofte-ljem prirede vsa društva in korporacije skupno s Sokolom na dan pogreba v četrtek 18. t m. na Tvrševem trgu. Ob 9. ut4 dopoldne bo žalna služlba božja, nato pa bo žalna manifestacija b sodelovanjem ptujske mestne godbe in pevskega zbora ptujske Glasbene Matice. Mestni župan g-Jerše vabi k žalni manifestaciji meščanstvo In okoliško prebivalstvo.
Sokolska župa Ljubljana pozivlje vse edinice, da javijo poimensko udeležence In udeleženke pri pogrebnih svečanostih v Beogradu najkasneje do torka dne 16. t. m. do 10. ure dopoldne. Glej poslano okrožnico. Zdravo! župna uprava.
Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvona« dre vi ob 20. žalna seja. Prosim vsi in vse! — Predsednik.
škim kraljem Aleksandrom I. eZdiniteljem »Združenje gledaliških igralcev« je z viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinite-Ijem izgubilo svojega Najvišjega zaščitnika in pokrovitelja. Izgubilo je Njega, ki mu je dolžno udano zahvalo za vse svoje dosedanje uspehe. Ljubljanska sekcija je s svoje žalne seje poslala sožalno brzojavko na pristojna mesta in bo pred pogrebom, ki se ga udeleži posebno odposlanstvo sekcije, priredila komemoracijo članstva za velikim pokojnikom.
Sožalje Kinološkega saveza. Jugoslovenski kinološki savez je poslal dvornemu mar-šalatu naslednjo sožalno brzojavko: Jugoslovenski kinološki savez izraža na najvišjem mestu svojo globoko sožalje zaradi barbarskega zločina na najsvetejšo osebo blagopokojnega kralja Aleksandra L, mučenika za slovansko in človečansko misel. Sočasno polagamo na oltar domovine žar u danosti in zvestobe nasledniku Nj. Vel. kralju Petru n. Karadjodjeviču. — Predsednik J. K. S. dr. Lovrenčič Ivan.
Sožalje tobačnih trafikantov. Udruženje tobačnih trafikantov je poslalo regentskemu svetu naslednjo brzojavko: V najglobokejši žalosti izražajo trafikanti dravske banovine visokemu kraljevskemu domu najiskrenejše sočustvovanje, ob mučeniški smrti Njegovega Veličanstva Aleksandra prvega viteškega kralja Jugoslavije, ter neomejeno zvestobo in udanost Njegovemu Veličanstvu kralju Petru n. — Predsednik Udruženja tobačnih trafikantov: Beline.
Odbor »Šentjakobskega pevskega društva v Ljubljani« je imel 12. t. m. žalno sejo, na kateri je predsednik Rostan slavil spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in je bila oddana na maršalat dvora sožalna brzojavka ter udanostna izjava Nj. Vel. kralju Petru IX
Žalna seja Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani se je vršila v soboto dne 13. oktobra 1934 v Trgovskem domu. Ob velikem številu udeležbe članstva je društveni predsednik g. Janko Krek naglašal v svojem govoru nevenljive zasluge velikega pokojnika. Odbor je sklenil, da se pošlje brzojavno sožalje predsemiku ministrskega sveta g. Nikoli T. Uzunoviću, v kateri obljubljajo trajen spomin viteškemu kralju, novemu kralju Petru II. pa prisegajo večno zvestobo.
Društvo rejcev malin živali »Živalca« za dravsko banovino v Ljubljani je iz žalne seje dne 14. t. m. poslalo sožalno brzojavko maršala t u dvora v Beogradu.
Banovinska ženska zveza ima žalno sejo Širšega odbora jutri v torek dne 16. t. m. ob 16. uri v Prečni ulici 2.
Društvo upokojenega učiteljstva ima žalno sejo-komemoracTJo za blagopokojnim kraljem v torek 16. t m. popoldne ob pol 16. uri v društven — Prešernovi — sob; pr" Novem svetu. Vabljeno s tem vse upokojeno učiteljstvo. Odbor.
Združenje ačtteijstva meščanskih šoL sekcija za dravsko banovino, je imelo povodom tragične smrti Nj. Ved. kralja Aleksandra L žalno sejo v soboto dne 13. t. m Predsednik ravnatelj Hočevar se je v daljšem govora spominjal verikih zaslug blagopokojnega kralja Aleksandra I. za naše duhovno zedmjenje, za ohranitev svetovne-
ga miru ter za povzdigo in širjenje ljudske prosvete, znanosti in umetnosti Odposlana je b8a na naslov dvornega maršala-ta sožaJna brzojavka.
Obrtniški vajenski dom. Lrpičeva ulica X iana za vajence žalno sejo za blag. pok kraljem Aleksandrom I. 15. t. m. ob pol 7. zvečer.
Po novem mostu čez Savo
Vise« most pri Mednem, ki je bil včeraj izročen prometu, dela čast graditeljici, Ljubljanski gradbeni družbi
Ljubljana, 16. oktobra.
>Kaj se čez Savo podajaš .. .< Tako idilično menda ne bo več pod Šmarno goro, da bd fantje plavali k dekletom vasovat, saj premešča pri Mednem Savo nov most. Toda nihče ne more reči, da bi človek ne mogel hiti vznesen, ko gre po novem mostu čez Savo. Čeprav se čutiš povsem varnega med močno, solidno konstrukcijo mostu, med nosilcema, ki tvorita hkrati mostno ograjo — se ti zdi, da plavaš med nebom in vodo v posebnem zanosu na drugi breg. Komaj zaznavno vibrira konstrukcija ob koraku, kot pač mora prenašati ritmično tresljaje. Spodaj strmija Sava, v resnici srebrna, ne le po besedah, še neukroćena hči planin, ki tako strašno besni, ko je le nekaj metrov višja. Najbrž ne bomo dočakali njene regulacije, vedno ostane za nas tako lepa. da pozahdš pri nji na mesto in izumetničenost.
In zdaj imajo esteti, ki ljubijo nepokvarjeno« naravo, najlepšo priliko, da u gotove, če most kaj moti okolico. Toda sila nehvaležno delo bo, če bodo poskušali kaj iz trte izviti. Človeku se celo zdi, da drzna, lahkotna konstrukcija vprav leži v tem obeležju, kot nalašč ustvarjena za premostitev bistre Save pod strminami Grmade.
V soboto se je poraščala domačinov pod Šmarno goro nekakšna vročična veselost, hfli so praznično razpoloženi. Dekleta so spletla dolge kite zelenja in lepe vence, da je bil most ves v girlandah, ko je ob 16. prispela komisija za kolavdacijo. Razen komisije, ki ji je bdi na čelu sreski načelnik žnider. Šič, so prispeli v Medno tudi odborniki Prometnega društva Medno-Tacen s predsednikom insp. Jds. Westrom. ki so novega mostu najbrž najbolj veseli, saj je p*od njihove delavnosti in idealizma.
Pobudo za ustanovitev Prometnega društva je dal dr. D. Treo; ustanovljeno je bilo šele letos, zato je še tem večjega pomena, da je most že zgajen. To je bila prva društvena naloga, zvezatJ vTkrce in Medno; zastavilo si je za cilj predvsem poskrbeti za dobre prometne zveze pod Šmarno goro. Insp. Jos. Wester je pisal že 1. 1926 v Planinskem Vestniku, da je treba Savo pri Mednem premostiti iz turističnih razlogov, zlasti, odkar je SPD markiralo poti na Grmado. Potreba novega mostu je pa bila tako jasna posebno zadnja leta, da bi je ne taHo treba več utemerjevatl Vendar bi
brez pobud požrtvovalnih zasebnikov, ki so ustanovili društvo, mostu ne bilo v do-glednem času. Načrt mostu, ki ga je napravil ing. Stanko Dimnik, odbornik Prometnega društva, je uresničila Ljubljanska gradbena družba v 6 tednih; delati so začeli ob koncu avgusta.
Delo je precej zavleklo slabo vreme, sicer bd bila slovesna otvoritev mostu v nedeljo 7. t. m. Včeraj pa ni bilo slovesne otvoritve m v vencih, ki krase vhoda mostu, so vpleteni črni traki. V dnevih pred nameravano slovesno otvoritvijo mostu, ko je začelo deževati, graditeljem ni bilo lahko pri srcu. Toda gradbeno vodstvo z ing. Dimnikom, mojstrom Kavko in poiir-jem Genusijem ni izgubilo prisebnosti. Ko se je Sava, ki je v eni noči katastrofalno narasla, že besno zaganjala v provizorno konstrukcijo, ki so na nji sestavljali nosilca mostu, je bfla nevarnost, da odnese razen odra tudi še nedograjen most. Jeklene vrvi so biie že položene, samo napete še ne dobro. Mrzlično so delali. Naglo so pritrdili vrvi in presekali vrv. ki je držala provizorično konstukcijo pod mostom, tako da je voda zanesla oder proti bregu. Nevarnosti ni ■ bilo več, most je obviseil na vrveh visoko nad vodo. Hujše nezgode si ne moremo misliti, kot če bi voda odnesla most nekaj dni pred nameravano otvoritvijo. Ponrtsrrtl je treba, da znašajo gradbeni stroški nad 110.000 Din, čeprav se je društvu posrečilo kuprti jeklene vrvi po nizki ceni. Doslej stroški niso še kriti n*tt na polovico. Za gradnjo so prispevali neposredno nrteresn-ani posestniki, občini et_ Vid in Tacen, mestna občina ljubljanska, cestni odbor ljubljanske okolice in država. Prihodnje leto nameravajo most še pokriti, da obvarujejo leseno konstrukcijo pred škodljivimi vremenskimi vplivi. Dokler ne bodo kriti gradbeni stroški, bodo pootraTi majhno mostnino.
Komisija je bila v soboto soglasna v sodbi, da dela most čast konstrukt erju m gradbenemu podjetju. Lesena konstrukcija visi tako točno do milimetra na jeklenih vrveh, kot je vrisano v načrtu, vrvi so napete tako precizno, da se so čudili cek> strokovnjaki. Včeraj so pa most občudovali Mnogi Ljubljančani, ki se jim je prvič nudila lepa prilika, da so jo lahko mahnili naravnost iz Medna na Šmarno goro.
NEV
— Diplomski izpiti na filozofski fakulteti. Ker bo v sredo, četrtek in petek na univerzi vse de&o počivalo, se prečno diplomski izpiti na frlozofski fakulteti šele v soboto 30. oktobra. Tehnično je nemogoče o novih izpitnih datumih obvestiti vse gg. kandidate, zato je novi razpored izpitov na dekanatski deski v univerzitetni avli. Dekanat bo pismeno sporočil nove izpitne datume samo onim gg. kandidatom, kri stanujejo izven Ljubljane.
— Iz državne službe. Imenovana sta za viš. svetnika pri banski upravi v LJubljani, šumarski oddelek, višji šumarski svetnik in sreski šumarski referent pri sreskem načelstvu v Novem mesta inž. Franjo Sul-gaj, za šumarskoga svetnika pri sreskem načelstvu v Novem mestu sreski šumarski referent pri sreskem načelstvu v Krškem Dominik Cerjak.
■eBnBBBRBHB
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije eno do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja, »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Na mestu venca Podpora siromašni deci. ženska sekcija FIDA.CA v Beograiu je sklenila namestu venca na grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. ZedrattelJa obleci 20 otrok siromašnih slojev iz svetovne vojne. Jugosl okenska loža Trezve-nosii je pa sklenila nakazati svojemu oddelku za socijalno skrbstvo namestu venca na kraljev grob večji znesek, ki se bo porabil za nepreskrbljene otroke.
— Prepovedana knjiga. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi knjigo dr. Miše Bogičeviča aKriegsursachec, ki jo izšla v Zurichu.
— Arhitekti pozor! Središnja uprava za posredovanje dela v Beogradu je razpisa a natečaj za idejno skico o^rrama načrt doma javnih borz dela. Refldktairri dobe vsa podrobnejše pri šefu Borze dela v Ljubi jan. g. VončinL
— Koukurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijeev ra vcletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. t. m. naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretecenega leta): 1. Otvor jen i konkurz-: v dravski banov ni 2 (—)T v savski banovini 3 (—), v pn-morski — (1), v drinski 1 (—), v vardarski -- (1), Beograd, Zeman, Pančevo (—) 3. 2. Razglašene prisilne poravnave izven kohkurza: v primorski bunovni 1 (—), v dunavski 6 (—). Končana konikurzna postopanja: v dravski banovini 3 (1), v savski 3 (2), v vr-baski 1 (—), v drinski 2 (1), v dunavski 5 (1), v moravski 1 (—). v vardarski 3 (1), Beograd, Zemun. Pančevo — (2). 4. Potrjene prisine poravnave: v dravski banovni 10 (3), v savski banovmi 1 (2), v vrbasiki 2 (—), v primorski — (1), v dunavski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (1).
— Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani sra Frančiška H 1 e b s roj Z r I m-še k mat: znanega pleskarskega mojstra g. Jakoba Hlebša. Pokojna je bila kot p*e menita srčno dobra žena splošno priljubi je
na in jo bodo težko pogrešali vsi, iti <*o pognali njeno blago srce. Pogreb bo jutri ob 14.30 Izpred splošne •bolnice na pokopališče v štepanji vasi. Bodi jI lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskren-o sožalje
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno in deževno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 32, v Zagrebu 19, v Beogradu In Skopi ju 1«, v Ljubljani In Mariboru 16.S. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.5, temperatura je znašala 8.8.
— Težka nesreča na morjti. Iz šfbendka poročajo o težki nesreči na morju. K me t jo Viktor čiboHČ, njegov sin Mate in Niko Dežajič so se odpeljali v petek s čolnom Po pesek. Na morju je pa začela teči vooa v čoln In da bi ga olajšali, so pometali pesek v morje. Razburkano morje je pa čoln vedno bolj premetavalo in končno bo vsi trije skočiM v valove. Do obale je pa priplaval samo Dežajič. dočim sta čibolič in njegov sin utonila.
— Dve žrtvi električnega toka. V Slatini se je pripetila v petek med postav ja-njem radioantene te&ka nesreča. Fotografski pomočnik Robert Gašpar je postavljal na dvorišču anteno za svoj radio aparat Naenkrat je padla žica na električni voi. da je prišel električna tok v anteno. Ga-špar je držal žico v roki in električni tak ga je na mestu ubil. Električni tok je zadel tudi KJletnega Ni kolo Vukeilča. ki je bil tudi na dvorišču rn je slučajno drža! v roki  žico. Vukeltču so rešili življenje.
— Zopet na delu požigalci. V četrtek zvečer je začelo goreti v vasi Pušce pod Gorjanci pri Dolžu. Gorela je hiša pos. štanglja iz V in je vasi, obenem pa tudn zidanica posestnika Tomšeta. Požar je nastal okori 21.30 ure zvečer in sicer v zidanici pos. Tomšeta, ki je bila napolnjena s slamo in senom. Ker se je pričelo kaditi iz sena In je tudi tam izbruhnil ogenj, je jasno, da je hotel požigalec zažgati najprv<, seno in slamo, ogenj in iskre pa bi zažgale tudi poleg stoječo Štanglje.-o hišo. To se mu je v polni meri posrečilo in pogorela je zidanica ter hiša. Kdo je rožiga-lec, bo dognala preisava.
Iz Lif**»*1a«9e
—tj Regulacija Ljubljanice. Ljudje se vprašujejo, zakaj je vse utihnMo o regula-ci j' Ljubljanice. Mnogi, ki b: radi dela..', so pričakovali ,da se bo delo nadaljeva'j 2e poleti. Toda lcitacija je bila razveljavljena, kar je pomenilo, da se delo ne bj zaće'o še vsaj mesec dni. Prvič je bila l:c tacžja razveljavljena iz formam h razlogov, ker zastopniki terenske sekcije niso podp sali splošnih pogojev, ampak jih je le podjetie. kot je v navadi. Pri drugi 1 citaciji je podjetje še nekoliko popustilo pri proračunu. Toda tudi drugič je bHa licitacija razveljavljena, češ, da je podjetje premalo popustilo. In razpisana je bila tretjič lcitacija ter je delo zopet izlicrtrak) podjetje ing. Dukič in drug ter še malo popustilo pri ce uni vsoti. Vendar licitacja še ni potrjena ter je zdaj le težko napovedati, ali sp^.h bo in kdaj. Najbrž pa letos ne bodo začeli delat' in bodo počakali na pomlad Z-dai b. bilo itak zelo tvegano začeti de!at: 7i-ad: vremena. Če b bila ticitacv* potr;en*< vsa', pred mesecem, bi §e Tflfake zi'cl i? j-; zdaj je pa prepozno in z zaslužkom ne bo nič.
—lj Cesto v Gajevi ulici bodo zuaj lahko tlakovali, ker bodo po I ožil i v vsej dolžini in na obeh straneh robnike. Doslej mso biii položeni robniki še nasproti nebotičnika, kjer so Se nezazidane parcele. Zdaj jih polagajo rudi tam ter ne bo več nobenih zadržkov, da bi ne mogli tlakovati ceste. Gajeva ulica je biie določena za parkiran ie avtomobilov, da bi izpraznili Aleksandrovo cesto. Zadnja leta je pa rud zelo na^as^l promet v tej uHc zaradi novih palač risati nebotičnika, dočim izredno slaba cc&ta nikakor ni v skladu z velemestnim obeležjem. Hodnike ureruje v tej ulici podjetje Res kot tudi na R moki cesti, dočim je takšna manjSa dela navadno opravljalo mestno cestno nadzorstvo
Celoletno zdravljenje!   Centralna kurjava!
Radiotermalno zdravilišče
Dolenjske Toplice pri Novem mestu
izborni uspehi zdravljenja, posebno pri reumatizmu, i si asu, protinu (giht», živčnih ter ženskih boleznih. Tekoča, hladna in topla voda v sobah.
—!j Za Bežigradom vedno zidajo tudi zasebniki, čeprav ne tako miMMjo, kot pred leti. Na vogalu Smoletove in Pleterfeikove ulice so začel: prejšnji teden kopati tomeJtfe za enonadstropno v lo, ki jo zgrade dr. Žužku. Ob gramozni jami je pa do«»nadl te drvi zkiaroki mojster Žagar enonad^tropno vilo Tomšiču.
—«rj Umrli so v Ljubljani od 6. do 12.
t- m.: Marinčič Matevž. 71 let. posestnik, GaJjevica 254; Kaččnik Frančiška, 1° let, hči posestnika, Vidovdanska c. 9; Prele Anton, 56 let, želecznišk: uradnik v pok., Cer-netova ul. 38-1.; Gebert Peter, 38 let, knjigovez. Rečna ul. 8; Zeleznik Andrej. 65 let, delavec, Japljcwa ul. 2; Miklič Hugo. 75 let. delavec. Vidov danska c. 9; Hafner Alojzija. 60 let, žena notarja. Prisojna ul. 6; Rožnik Marija, 65 let, delavka tobačne tovarne, Japljeva nI 1 — V ljubljanski bolnici so umrli: Hrova*t Edvard. 30 let, delavec. Zg. Kokra, obč. Preddvor; Jerše Anton. 50 let. delavec Poljanska c. 42; L ©bon Vida, ° mesecev, hči kurjača v pl norni Moste, §m«rska 15; Elikan Josip, 29 let, krovsk mojster, Rudnik 50: Suhadoin'k Vera. 17 let, hči strojnika, Vrhnika 39; Sinček Jožica, hči delavke, 1 mesec. Nove Jarše, Jež ca; Jakše Štefan. 3 mesece, sin pečar, pomočn., Ga-rjvica 206; Košmri Ludovik, 2 meseca, sn kolarskega mojstra, Hrtb 95 pri Kočevju; KjttStofič Štefan, 6 let, srn delarvca. Srednje Gameljnc 28; Kogovšek Jožefa, 39 let, poli ska dninarioa. Golo Brdo; Pahor Miro, 36 let, služkinja, Dubrovnik; Rebolj Ivana. 53 let, žena posestnika. Zg. Pim če 41: Bevc Anton i-j a. 46 let, ž ona posestn ka. Moravska gora 13: Kossi Mmael. rVi let. zidar. Renska cesta 16.
—i j Osrednje društvo jugoslovenski h obrtnikov za dravsko banovino se udelei pogreba blagopokojnega VteŠkeg* k ral 3.1 Aleksandra I. s posebno delegacijo po' vodstvom predsednika g. Lovra Fpčmana Dek*£»c?jn bo pokožna v imenu svojega članstva venec. Odhod delegacije je v torek, dne 16. oktobra zvečer. Delegati podružn:e. ki so določen, da potujejo v Beograd nai se javijo v torek do 1°. ure v pisarni D.JO na Rrrnski c. 19.
—lj Sokol I.. Ljubljana - Tabor, obvt šča, da se vrš: od 15. oktobra dalje redn 1 telovadba članic in ženskega naraščaja vsak ponedeljek in četrtek: ženski naraščaj od 19. do 20. ure. članice od 20. do 21. in po"! ure. /tonska deca pa v istih dnevih kot dosedaj, to je torek in četrtek; mlajši oddelek od 17. do 1R. ure, «rtarei5i oddelr-od 18. 60 19. ure. Zdravo! Načelnica.
—lj Združenje mesarjev in klotoaaarjev v LJubljani rJbve&ča p. n. občinstvo, hri (bodo v četrtek dne IS. t. m. vse mesar**kc stojnice m prodajni lokah v Ljubljani zadrti, zato bodo pa odprti v sredo vp«s dan.
—lj Obrtništvo v Ljubljani. Obveščamo obrtništvo, da se sprejemajo prijave za skupno udeležbo na pogrebu v Beogradu v pisarni Okrožnega odnora obrm/h združen; v Ljubljani do danes IS. ure zvečer. Prjav-ljenccm se preskrbe potom pisarne potreb ne legitimacije.
—-lj Uprax*a Hubadovc župe JPS vabi vse svoje odbornike na važno sejo danes ob 18. uri v Glasbeni Matici. — Uprava.
—lj Združenje trgovcev v Ljubljani ob. vešča vse gg. trgovce-uene gospodarje, da se na trgjovski nadaljevalni šoli od 15. do 20. t. m. ne vrši pouk zaradi smrti blago pokojnega Nj. Vel. kralja Ak-ksandra J. V četrtek <ine 18. t. m. ob Ž. uri popoldne ho na šoTi obverana komemoracija za Nj. Vel. Aleksandrom I. za vse vajence in vaje«! ke. Uprava.
—lj Delegacija Oblastnega odbora Narodne odbrane se odpelje na pogrebne ei e čanostr lz Ljubljane 17. t. m. z brzovlakoni ob 4. uri 30 monut. Podeželski delegati naj se ji pridružijo. Voznina četrtinski s prodjpisanimi potrdJli  pristojne občine.
Pevsko društvo »Sava« poziva svoje članstvo k žalni seji, M bo jutri v torek ob 20. uri v pevski s<)bi. Vabljeno tudi ostalo občinstvo.
—lj ASK Primorje. Dre v i <»' 20. žalna komemoracija >Pri levu«. Vabljeno vse članstvo.
Dva požara
Ljubljana, 15. oktobra.
V soboto in včeraj smo imeli v neposredni ljubljaiiski okolici kar dva večja, požara. V soboto zvečer je gorelo na Knezovem stradonu 41 na Barju, kjer je ogenj uničil dvojni kozolec posestnice Marije Kadunčeve in ji povzročil okrog 20.000 Din škode, a snoči okrog 23 je za žarelo nebo na severu Ljubljane. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnice Terezije Velkavrhove, kjer se reče pri hiši po domače pri Solncu. Zaradi hudega vetra so je ogenj nazlo širil in ko so prispeli na po. moč gasilci z Jezice, Šiške, št. Vida in Črnuč, je divjal že s polno silo. Na pomoč so poklicali tudi ljubljanske gasilce in so se kmalu nato odpejaJi prostovojni gasilci z motorno brizgamo.
Z združenim naporom vseh gasilcev se je posrečilo, da so ogenj vendarle omejili in preprečili, da se ni vnela tudi poleg stoječa hiša. ki je bila krita s slamo. Pravočasno so rešili tudi vso živino in nekaj orodja. Zgorel je ves hlev, skedenj, pod. uničeni so bili pa tudi vsi poljski pridelki, da je škoda prav občutna. Sreča v nesreči je, da je bila posestni ca zavarovana za 88.000 Din.
>SLOVKNSKl   NAHOD« <*ne 11 oktob« 1W4
Vlak je ukradel,
da bi prihranil voznino
Drzna pustolovščina odpuščenega mehiškega strojevodje, ki se je hotel odpeljati z ukradenim ekspresnim
vlakom k svoji ljubici
Newyorškj listi poročajo o dogodku, ki bolj spominja na roman, kakor na resničnost. iMed dvema železniškima postajama se je pojavil moderni Ca-sanova. ki .ie v veliko presenečenje poru iočega o<bČinstva in železniških uslužbencev
svoji Bubici na ljubo ukradel ekspresni vlak.
Postaja Temuco je doživela to nenavadno pustolovščino. V Veracruz vozeči brzo vlak se je na tej postaji ustavil za pet mmut. Kurjač je izstopil, da bi napolnil kotel z vodo. Solnce je močno pripekalo, lokomotiva je sopihala. Strojevodja ie imel za seboj že 400 km dolgo pot in pošle so mu bile že vse cigare. Hotel se je založiti z novimi, zato >e zavrl lokomotivo in mirno odšel po cigare. Mož seveda ni pričakoval, da bo vlak ukraden.
Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Naenkrat se je pojavil pred lokomotivo mlad mož, pahnil je od nje dva železniška uradnika, skočil na lokomotivo
tn zavzel mesto strojevodje.
Strojevodja Pereira se je baš vračal in še p redno si je opomogel od silnega presenečenja, ko je zagledal neznanca na svojem mestu, je lokomotiva že zažvižgala in vlak je odpeljal. Mladenič Debes je mirno stal na svojem mestu, vlak je vozil s polno paro. Debes je bil že prepričan, da je svojo igro dobil in veselil se je na skorajšnje svidenje s svojo nevesto, hčerko krčmarja. Dolo-res Pacheco, zaradi katere se je bil odločil za drzno pustolovščino. Še 30 kilometrov je bil od Veracruza in svoje ljubljene izvoljenke. To progo bi moral prevoziti v 20 minutah. Prvotni strah pred posledicami drzne pustolovščine je polagoma izginil, Debes se je pomiril in človek bi mislil, da stoji na lokomotivi izurjen strojevodja. Smejati se je začel svoji strahopetnosti. ki mu je še malo prej slikala najstrašnejše prizore pred očmi. Spoznal je. da gre vse lažje, kakor je mislil.
Na postaji Temuco je bilo pa že vse na nogah. Brzojav je poročal od vseh strani: Ekspresni vlak proti Veracruzu
Nozierova obsojena na smrt
Poročali smo že o obravnavi proti Violeti Nozierovi, ki bi bila v Franciji senzacija prve vrste, da je niso potisnili v ozadje tragični dogodki v Mar-seilleu. Obtoženko so v petek konfrontirali z njeno materjo, ki se je proti francoskim običajem pridružila civilni tožbi proti svoji hčerki. Srečanje hčerke in matere je bilo zek> dramatično. Hči je prosila mater odpuščanja, mati jo ie na oroklela.
Obravnava je hita končana v petek zvečer. Trajala je tri dni. Porota je potrdila vsa vprašanja glede krivde oče-tomora in predhodnega poskusa umoriti očeta in mater. Na podlagi krivdo-reka porotnikov je sodišče obsodilo Nozi ero vo na smrt. Zagovornik ji je sicer sporočil, da ji mati odpušča in da prosi poroto, naj sodi njeno hčerko milo. Toda državni tožilec je zahteval smrtno kazen. Zagovornik je skušal dokazati, da je bil obtoženkin zločin konec njenega trpljenja. Kot pričo je pri-vedel študenta Rollanda, sina francoskega konzula v Varšavi, ki je potrdil, da mu je Violeta zaupala svo;e duševne muke.
Podzemna letališča v Nemčiji
»Dailv Herald« priobčuje podrobno poročilo o senzacijonalnem odkritju svojega dresdenskega dopisnika, ki je na lastne oči videl 150 nemških letal, letečih v bojni formaciji od Frankfur-nad Odro. Ni verjetno, da bi letelo toliko trgovskih letal v borni formaciji. Dobrih 60 km od Dresdena se je začelo letalo za letalom spuščati na tla, čeprav nikjer ni bik> videti letališča. Tu je samo ena možnost. Bodisi da ima vsako - letalo svoj poseben hangar, ali pa ima Nemčija pod zemljo ogromna letališča. Pri Dresdenu je zgrajeno letališče za 150 letal. Pri Kottbusu imajo Nemci drugo tako ogromno letališče, zavarovano proti bombam in iz zraka je nevidno. Maskirano je tako
i     so napadi In utradfi razbojniki.
Po radiu so ŠAe na vse strani vesti, vsa Mehika je bila presenečena. Najmodernejše opremljena pomožna lokomotiva je stala že pod paro na postaji, opremljena z dvema strojnicama. Takoj so jo .poslali za ukradenim vlakom in strojevodja je dobil nalog, da mora
voziti s polno paro.
Kmalu je zagledala posadka na ravni progi dim vz lokomotive ukradenega ekspresne ga vlaka. Se dve minuti in že je bila pomožna lokomotiva tako blizu, da je mogla posadka obstreljevati ukradeni vlak.
Začulo se je kratko povelje in že sta zapeli s .pomožne lokomotive strojnici, seveda v največjo grozo potnikov ukradenega vlaka, zlasti onih v zadnjem vagonu. Krogle so se odbijale od zadnjega vagona in kmalu je nastala med pomiki ekspresnega vlaka silna panika. Razdalja med ekspresnim vlakom in pomožno lokomotivo je bila vedno manjša. Lisandro Debes se je le tu pa tam ozrl. Vedel je, da ima samo še štiri kilometre do svoje izvoljenke in to ga je navdajalo s pogumom. Se tri kilometre je ime-1 tpred seboj, ko je naenkrat na vso moč potegnil zavoro. 200 m pred seboj je
zagledal na istem tiru tovorni vlak.
Ekspresni vlak se je ustavil tik pred lokomotivo tovornega vlaka. Pomožna lokomotiva, drveča za ekspresnim vlakom, se je komaj še pravočasno ustavila in malo je manjkalo, da se ni na vso moč zaletela v zadnje vagone ekspresnega vlaka.
Strtega srca misli zdaj Lisandro Debes za zamreženimi okni na svojo ljubljeno nevesto. Sedi v zaporu, kjer je hotel prištediti na voznini iz Temu-ca do Veracruza 17 centa vos in je ukradel vlak. Nedavno je mehiško prometno ministrstvo odpustilo mnogo železniških uslužbencev in med njimi je bil tudi strojevodja Lisandro Debesa. Kot strojevodja je torej lahko tvegal to pustolovščino, ni pa seveda pričakoval, da se bo končala v zaporu in ne v naročju ljubloene neveste.
dobro, da ga niti mimoidoči ne vidijo. Zato so tudi najnovejša nemška letala opremljena z motorji, ki ne ropotajo, tako da letalo ne vzbuja nobene pozornosti, ko se spušča na da. Zemlji se bližajo letala kakor prikazni, piloti ustavijo brneče motorje in pozen o neslišne, konstruirane nalašč v ta namen.
Nemška letališča bodo trd oreh sovražniku, ki jih bo hotel odkriti. Kljubovala bodo tudi najtežjim bombam in služila bodo za skrivališča, iz katerih bodo Nemci nepričakovano napadah' iz zraka svoje sovražnike. Vsi evropski piloti, ki se spuščajo na nemška letališča, so že davno spoznali vojaško organizacijo nemsTcega letalstva. V južni Nemčiji se večkrat vidijo cele letalske eskadre. Letalske tovarne v Nemčiji so strogo zastražene, nihče se jim ne sme približati. To jasno priča, da se Nemčija mrzlično pripravlja na vojno v zraku.
Težko }e biti v Ameriki dramatik
Tako čudne ločitve zakona menda še ni bilo na svetu, kakor v Los Angelesu. Možu filmske igralke Corlis Palmerjeve se je pripetilo nekaj, kar se najbrž se nobenemu možu nI Mož piše gledališke igre in prepričan je, da so dobre, kakor je prepričan vsak avtor. Ce jih ne igrajo, je kriva nezrelost in otopelost občinstva, ki nima razumevanja za globlje reči, kriva je pa tudi zavist drugih avtorjev, ki nočejo pustiti nove zvezde medse. Toda gostje, ki pridejo na večerjo, kjer se dobro najedo in napijo, bi morali vendar pokazati vsaj malo razumevanja za gospodarjevo pisateljsko žilico. Gostje Corlis Palmerjeve pa niso pokazali nobenega razumevanja za literarno delo njenega moža,
Mož jim je črtal svojo najnovejšo gledališko igro, pa so ves čas zdehali in ko je končal, ni nihče zaploskat Kmalu pa sploh niso več hodili k Palmerjevim na večerjo. Drame so bile namreč zelo dolge in če je igralkin mož preči tal samo eno dejanje, razdeljeno na 10 slik, se je čitanje zavleklo bolj, kakor večerja. Igralka je opazila, da so se začeli gostje izogibati njenega doma in ker so ji bili potrebni družabni stiki, je prosila moža, naj svojih dram gostom ne čita več. Mož se ji je pa samo smejal, češ, da so gostje začeli izostajati zato, ker je kuhinja slaba. In tako so se začeli domači prepiri, dokler žena ni zahtevala sločitve zakona.
Mož je ponudil sodniku v dokaz svoje nedolžnosti svojo najnovejšo tragedijo, ki bi jo bil rad preči tal pred njim. Tragedija ima naslov: »Kadar poljublja večerna zarja zeleno livado«. Sodnik se je pa tako ustrašil, da mu je padel ščipal-nik z nosu in takoj je bil zakon po moževi krivdi ločen. Težko je biti v Ameriki dramatik.
Naročite — čitafte ~~ „LJUBLJANSKI ZVON'*
Prenos slik na daljavo
Doslej je trajalo 30 do 40 minut, predno je bik brezžično prenesena slika aH fotografija. Zdaj bo treba za to samo odlomek sekunde. To so dosegli fiziki ameriške Radiozveze, ki so rabfli za prenašanje slik električne mikro-valove. Mikrovalove je odkril Marconi. To so zelo kratki električni valovi brez motenj, ki se širijo neverjetno hitro. Imajo eno napako, in sicer, da po kratki poti iziginejo. Delujejo samo na razdaljo okrog 60 km. To se pa da preprečiti z vmesnimi postajami, ki mikrovalove prestrežejo in pošiljajo naprej.
Spomin največjega slovanskega kemika D. I. Mendelejeva je dostojno proslavila sovjetska Akademija znanosti, ki je sklicala kongres kemikov in povabila nanj prvič odkar vladajo v Rusiji sovjeti, znatno število inozemskih delegacij. Leningrajska akademija ni povabila to pot znanstvenih ustanov, temveč poedince, izmed katerih so mnogi povabilo sprejeli. Tako sta prispela iz Anglije M. F. Mott in F. Paneth, iz Italije G. Bruni, iz Nemčije O. Hahn, Lise Meit-nerjeva, K. Hess, Ida in Walter Noddack,
0. HOnigschmidt, H, Wieland, P. Wal-den, V. Biltz in A. Stock, lz Poljske W. Swietoslawski, M. Zentnerszwer in H. Lachs, iz Zedinjenih držav Mac, Bain, iz Finske Komppa, iz Švedske Th. Svet-berg, iz Avstrije H. Mark, iz Bolgarije J. Stranski, iz Danske J. Brensted, iz Turčije gdč. Remzie Hanum, iz Češkoslovaške pa prof. G. Hiittig in prof. dr. Heyrovsky. Ruskih kemikov se je nabralo na jubilejnem kongresu okrog 800 iz vseh krajev širne Rusije.
Kongres je bil otvorjen 10. septembra v dvorcu Urickega, v krasni baročni palači z ogromni dvoranami, kjer se je sestala prva ruska duma. To palačo je zgradil Potemkin. Nad 1000 udeležencev je pozdravil v otvoritvenem govoru predsednik kongresa, znani anorgani k N. S. Kurnakov ob častnem predsedstvu zastopnika vlade in vdove po Mendeleje-vu 75-letne Ane Ivanovne, ki so jo zborova lei navdušeno pozdravili.
Zasedanje je trajalo šest poldnevov in predavali so: B. Vvropajev o Mende-lejevu kot učenjaku, filozofu in politiku A. Bojkov o Mendelejevem znanstvenem delu, A. Ivanov o Mendelejevih študijah o metrologiji, D. R o ždestven s ki o specijalni analizi in perijodičnem sistemu prvin, F. Paneth o kemičnih prvinah in pragmoti, J. Rumer o kvantitetni kemiji, Lise Meitnerjeva o atomskih jedrih in periodičnem sistemu, V. Biltz o prostorski kemiji trdnih teles, A. Boldvrev o kristalični strukturi in jontovih polurne rih prvin A. E. Fersman o perijodičnem Mendelejevem zakonu o geokemiji,
1. Černajev o kemiji notranje sfere kompleksov, P. Walden o elektrolitih in razkraja lih, N. Kurnakov in N. Stepanov o Mendelejevi teoriji raztopin, N. Zelin-ski o Mendelejevu in kontaktnih pojavih, S. Najnetkin o Mendelejevem delu v petrolejski industriji, V. Kurbatov in Šenkarev o perijodičnem zakonu in A. Brodski o moderni teroriji elektrolitične disociacije.
Poleg teh predavanj so bili inozemski delegati naprošeni, naj poročajo na raznih leningrajskih visokih šolah o svojih strokah, kar so rade volje storili. V dvorani palače Urickega je bilo zbranih nad 1000 poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem poslušali znanstvena predavanja. Inozemski delegati so se mudili v Leningradu teden dni in ogledali so si mnoge znanstvene ustanove, kakor Aka-
te*  * *y
uradom v New Yorku in New Jersevu. 2e po umoru Lindbergnovega otroka so bili na pobudo takratnega predsednika Hoovera mobilizirani nejbokjsi ameriški detektivi, da bi izsledili ugrabitelja. Tajnim policistom se ie posrečilo rešiti od odkupnine v znesku 50.000 dolarjev 46.681 dolarjev.   Od najdenega
Sirka in fotografija se prenaša z makro valovi na daljavo tako. da se pritrdi na valjar, na katerem se neprestano svetilka svetlobni žarek. Vrteča se slika odraža od žarka več ali manj svetlobe po tem, kakor je to ali ono mesto svetlo ali temno. Svetloba se odbija na fotocelico, ki reagira na spremembe intenzivnosti svetlobe s tem, da pusti skozi več ali manj toka, ki se ojača ki vodi v oddajni aparat. V sprejemnem aparatu gre proces v nasprotni smeri na oočutljivem papirju. Na vrtečem se valjarju slika žarek v skladu s svojo intenzivnostjo, izpreminja-joče se točno kopijo slike.
demijo znanosti, radiološki zavod, ke-mično-tehnološki zavod, krasne muzeje, galerije in velika industrijska podjetja. Obseg teh zavodov in njihovih krasno opremljenih znanstvenih laboratorijev je vzbudil splošno občudovanje. Med največje spada fizikalno-tehnični in agro-fizikalni zavod (Joffeja), kemično fizikalni zavod težke industrije (Semjo-nova), optični zavod (Roždestvenskega) m preiskovalni zavod uporabne kemije, v katerem je zaposlenih 600 moči.
Velike pozornosti sta bila deležna dva pijetetno urejena Mendelejeva muzeja, eden v univerzitetnem poslopju, kjer je shranjena njegova knjižnica, nekateri instrumenti in preparati ter njegova pisalna miza, kakor jo je zapustil pred smrtjo. Na nji stojita dve fotografiji, na eni so njegovi otroci, na drugi pa njegov zvesti prijatelj prof. Bohuslav Brauner. Drugi muzej je v palači mer in vag, kjer so zbrani premnogi geološki, rokopisni in fotografski spomini, najfinejša Mendelejeva tehtnica (z občutljivostjo 1:700,000.000) in drugi fizikalni instrumenti. Tu je shranjenih tudi mnogo pisem nestorja čeških kemikov prof. Braunerja in slika, ki jo je sestavil Mendelejev iz fotografij štirih za perijodični sistem najbolj zaslužnih učenjakov, in sicer Lecoqa de Boisbau-drana, VViinklerja, Nilsona in Braunerja.
V počastitev učenjakovega spomina so bile ustanovljene mendelejevske znanstvene ustanove in revija >Acta phisico-chemica«, Id bo objavljala ruska dela v zapadnoevropskih jezikih, in izdane so bile jubilejne poštne znamke po 5, 10, 15 in 20 kopejk s posrečenim Mendelejevim portretom. Z navdušenjem je kongres sprejel sklep sovjetske vlade, da se bo imenovala ena glavnih leningrajskih ulic Mednarodni prospekt odslej Mendelejev prospekt.
Iz Leingrada je odpotovala večina delegatov v Moskvo, kjer so se nadaljevala predavanja in diskusije, obenem so bili pa navezani novi znanstveni stiki. V Moskvi je vzbujal največje zanimanje inozemskih učenjakov veliki Karpov fizikalno-kemični znanstveni zavod, v katerem deluje 120 učenjakov pod .vodstvom Bacha in Frumkina. Inozemski delegati so se ustavili tudi pri mogočni hidrocentrali Dnjeprostoju, ki dobavlja električni tok industrijskemu velemestu ameriškega obsega. Tu so si učenjaki ogledali naprave za elektrolitično izdelovanje jekla in aluminija.
Potem so se vrnili v cvetoče industrijsko mesto Harkov, kjer so si ogledali v okolici nekaj kolektivnih gospodarstev, iz Harkova so se pa odpeljali v Kijev, nekateri pa v Moskvo, Leningrad, na Crno morje in na Kavkaz, Ves čas so bili inozemski gostje sovjetske Akademije znanosti. Dobili so mnogo publikacij, zlasti Mendelejevih in drugih del o perijodičnem zakonu, ki jih je izdala Akademija znanosti za kongres.
Iz Celfa
<c Knjiga za vpisovanje sožalnih izjav ob tragični smrti Nj VeL kralja Aleksandra I je na razpolago vsak dopoldan na »reškem na&elsrvu v Celju.
—-c Žalna seja upravnega tn nadzornega odbora SK Celja bo danes, v ponedeljek, ob 20. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu, kakor je bilo sprva določeno.
—c Nedelja je potekla v znamenju globoke žalosti, ki preveva vse prebivalstvo ob tragični smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ker so vse prireditve odpovedane, so ljudje porabili lepo vreme za izlete v jesensko naravo. Več celjskih planincev je šlo na Brano k razvitju žalne zastave.
Smola.
— Včeraj, ko sem se vračal pozno ponoči iz krčme, sem zgrešil pot in prišel naravnost na policijo.
— Jaz sem imel pa še večjo smolo, prijatelj. Meni se je sicer posrečilo najti pot domov, toda na pragu sem naletel na metlo in na njenem koncu je bila moja zaspana žena.
Ureditev ljubljanskega Gradu
Ljubljana, 15. oktobra.
Glede na članek v *Slovenskem Narodu* z ck»e 9. t. m. podaja gradbeni urad mestnega poglavarstva sledeče pojasnHo:
Načrt za uredite ljubljanskega Gradu je bil odobren po pristojnih oblaatvm. Spre memb ta načrt d ose da j vaaj v večjem obsegu nama. Ostalo je vse kot je vrieano v tem načrtu. Pri zidov ju na š.mcah so se pač med delom pokazale nekatere težkoče. katere so zahtevale v resnjici spremembo prvotnega osjvutka. To pa le iz varnostnih 07 -rov in z ozirom na eventualne velike strtv Ske, katere bi se moralo predvideti, ako bi *e ves zid tako obzidal kot je brl sedaj. Vsled tega se je ridovje aku&alo ohraniti s najmanjšimi stroški samo v obsegu in zunanjosti starega zidovja. Da se pa zavaruje pred razmoČenjem in zrorzlino. se je skla de tega starega zidovja zamazalo s cementno malto. Ves ta zid se bo obrasel t hrk Ijanom ali drugimi plezalkam'.
Vsa dela pa so se izvrševal« le z brezposelnimi delavskimi močmi. Mestna občina za izvršitev teh nel ni imela in tudi danes nima v rednem proračunu žalibog za to potrebne vsote na razpolago. Izvrs la sc se Ie dela, ki so se izvrševala na svetu, ki je last mostne cubčine. Pobočje ljubljanskega Gradu pa je večinama v privatnih rokah. Potrebna so bila dolgotrajna pogajanja z lastniki teh parcel, da se jih je pripravilo do primernega odkupa njrihovih zemljiftč "i <■» $e ji> r»i ccfoclUo le v majhni meri in je večina parcel še v privatnih rokah ter je vsled pomanjkanja to-zadevnih kreditov danes odkup še nemogoč. Torej je tudi vsa regulacija teh del na 1 jubljanskem Gradu po večini se neizvrsljiiva, dokler se ne nafdc primemh sredstev za odkup sveta itd. cSd-kupilo se je. kakor ze omenjeno, le nekaj parcel v najbližnji okolici »šanc« ploščadi na južni strani ljubljanskega gradu. Iz načrta samega pa je tudi razvideti. da se ne namerava samo urediti raznih drevoredov in novih potov na vrhu grajskega hriba, temveč je projektant v prvi vrsti misli na to. da se napravijo in popravijo dostopi na Grad, da bodo urejeni z majhnim padcem, tako, da bo mogoče tudi starejšim in boleh nim ljudem priti na Grad. Ta dela se vric sedaj le v majhni meri na zapadni strami ljubljanskega Gradu v bližni Mačje steze proti vrhu. Ako se ta pot enkrat dokonča in popravijo še strmi ovinki in strme brezine, ki vodijo rz Srjudento vsake urice navzgor, potem bo vsaj za silo dostop na Grad nekoliko bolj urejen in ublažen kot je dandanes. Vsa ta dela pa zahtevajo seveda stroškov, katerih pa žal ni in se mora to delo izvrševati le z brezposelnimi delavskimi močmi, v kolikor so nam na razpolago, kajti tu-dri ta kredit je v letošnjem letu skoro izčrpan.
O kakem razmetavanju denarja rn kakem brezglavem izvrševanjeu teh del pa ne more biti govora, ker se kot rečeno, vrše po že odobrenih načrtih Da se pa med vsakim terenskim delom, posebno tako težavnim kot je na ljubljanskem Gradu, pokažejo male spremembe, je pa tudi vsakomur jasno, kdor je imel s takimi deli kaj posla. Če bi bil kritik v »Slovenskem Narodu« vsaj malo informiran, s kakimi skromnimi sredstvi so se ta deki izvrševala in se še izvršujejo, bi tudi opustil svojo kritiko.
Slovenci v Ameriki
Tragične smrti je umrl v Clevelandu Janez Blazevič. Stanoval je pri neki družini na Luther Ave. 22. septembra ie pa izbruhnil ponoči osrenj v eobi njiogovegd sostanovalca. Potrimno k± planil Blaževič v prijateljevo sobo. da ga reši, gost dira gu ya pa tako omamil, da se ie onesvestil in je kmalu nato umrl, dočim se ie prijatelj rešil- Pokojni Blazevič je bil rrtar 52 let, doma je bil od Sv. Lucije, občine RoČ r>a Primorskem, kjer žaluje za njiim mati. dvo brata in seetra.
V Clevelandu je nedavno umrl nag K' smrti Anton Bobnar. Ko ie pred odhodom na delo legel k počitku, ga je med spanjem zadela kap. Pokojni ie bil star 45 let, v Ameriko ie pri Sel pred 21 leti. Doma je bil iz vasi Brezova reber pri Ajdovo j. — V Mt. Sinai bomiei v Clevelandu je tudi po krajšem trpljenju umrl Franc L*«5e, ki je bil doma iz štepanje vasi pri Ljubljani, odkoder ie prišel v Ameriko pred 28 lati. Njegovo ženo so pokopali 21. julija. — Sreni hibi ie podlegel v Lorainu, država Ohio eostilniČar France Jjetin, ki je bil doma z Iga pri Ljubljani in ie prišel v Ameriko kot 18 letni mladenič. Pokojni je bil star 52 let m je bil član raznih društev. Lani se je na lovu t» le ponesrečil in 60 mu morali amputirati roko pri rami-Od tega dne ie vedno bolehal, nazadnje ca je pa smrt rešila trpljenja. Za nirni žalujejo žena. tri hčerke m sin.
Po dolgi bolezni je v Clevelandu jmrl
57 letni Janez Slosar. Pokojni je zapustil ženo in tri otroke. Doma ie bil iz Klanema. okrai Volovsko v Istri, kjer žaluje za njim mati in tri sestre. V Amerikj ie bival 3<) let.
Imenitni bodo.
Gledališki ravnatelj: Želim, da bi bil prizor v pragozdu vprizorjem Čim bolj naravno. Poskusite najti nekaj fantov, ki znajo dobro posnemati rjovenje divjih zveri.
Režiser: Imenitna misel, gospod ravnatelj. Tu je baž tucat figurantov, ki za prejšnji mesec še niso dobili plače. Takoj jih privedem.
O, te tujke!
— Zdaj, ko hodijo vaši sinovi v gim-navijo, bi jim pač morali kupiti enciklopedijo.
— Čemu neki jim bo enciklopedija! Kar peš naj hodijo v šolo, kakor sem hodil jaz.
Potrpežl^v gasilec
Gasilec: Gospod poveljnik, ta dvonadstropna baraka gori od strehe, naša brizgalna pa nese samo do prvega nadstropja.
— No, bomo pa počakali, da začne goreti prvo nadstropje.
Njena logika.
— Nov kožuh mi boš moral kupiti, v tem sem ie nemogoča.
— Oprosti, saj ga nosiš komaj leto dni.
— 2e res, toda pozabiti ne smeš, koliko let ga je že nosila pred menoj lisica.
Jubilejni mendelejevski
kongres kemikov
Spomin največjega slovanskega kemika je dostojno proslavila ruska Akademija znanosti
Hauptmann ima alibi?
Hauptmannov pravni zastopnik je izjavil, da lahko privede 15 prič, ki lahko dokažejo za obtoženca alibi v času, ko je bii ugrabljen Lindlberghov sinček, Hauptmanna takrat v državi New Jersey sploh tri bilo. Ameriško pravosodno ministrstvo >e ustavilo preiskavo o umoru Lmdiberghovega otroka. Vse gradivo, kar se ga je nabralo v dveh letih, ga je izročik) državnim
denarja je bil naložil Hauptmartn na svoje ime in na druge račune 36.016 dolarjev, 14.600 dolarjev so pa našli pozneje v Hauptnrannovem stanovanju, odnosno biizu njegovega bivališča. Še pred Haujptmannovo aretacijo so našli 5035 dolarjev.
Hauptrnannov zagovornik je novinarjem izjavil da je dobil njegov klijent odkupnino od Izidorja Fischa, m sicer samo, da bi denar spravil. Odvetnik pa ni hotel od-govoriti na vprašanje, kaj misli o Hauptmannovi krivdi. Za svojega zagovornika je dobil obtoženec denar iz hipotek in iz hrani'Lni-škfh viog.
&eJe£ci čevlja
Pobral je čevelj in potisni) pust pod trak do konca. Tam je nekaj prijel in hitro potegnil iz čevlja skriti jeziček.
— Evo ga! — je vzkliknil, — in vredno je zapomniti si, da je bil stlačen in zmečkan ter potisnjen do prstov. In če ni bila še nobena mnogo obetajoča teorija vržeaia med staro železje..
Segel je z roko tudi v drugi čevelj in tudi tam je bil skrit jezik.
— To je pa res čudno, — je za-mrmral inspektor Oueen. — Ali ste prepričani, Rittere, da se teh čevljev spioh niste dotaknili?
— Johnson vam lahko to potrdi, — ie odgovoril Ritter.
Ellerv se je vprašujoče ozrl na inšpektorja, potem pa še na detektiva. Končno je zamišljeno povesil glavo in odstopil od mize.
— Na te čevlje morata paziti, — je dejal raztreseno, hodeč sem in tja po sobi. Kar se je ustavil.
— Doktor Jannev!
— Kaj je? — je vprašal kirurg.
— Kakšna je številka vaših čevljev?
Kirurg se je instinktivno skrivaj ozrl na svoje platnene čevlje. Bili so očividno verna kopija čevljev na mizi.
— Srečo imam menda, — je spregovoril počasi. Kar je planil pokonci.
— Ali še vohate? — je zagodrnjal in njegov srepi pogled se je upri v JBtte-rvja. — To pot ste pa na napačni sledi, Oueen. Nosim čevlje številka 6^.
— Dokaj majhne, — je razmišljal Ellerv. — Toda številka teh čevljev je samo 6 kakor vidite.
— To je številka 6, — ga je preM inspektor, — toda...
— Pst, — se je zasmejal EHery. — Ne moreš si misliti, kako sem vesel, ko vidim, da je imel morilec na nogah te čevlje — tako kakor so... In moje veselje se nanaša nekoliko na vas, doktore!... Ritter, kje ste našli to obleko?
— Ležala je na tleh v telefonski celici na vogalu južnega in vzhodnega hodnika.
— Tako! — EUerv je za hip obmolknil. — Doktore videli ste košček obliža, ki sem ga vzel iz tega čevlja. Ali je to tiste vrste oblrž, ki se rabi v tej bolnici?
— Seveda je. Toda iz tega še nič ne sledi. Taki obliii se rabijo v vseh newyorških bolnicah.
— Ne morem reči, da bi bil mož klonil glavo, — je zamrmral Elery sam pri sebi. — Pričakovati je bilo, da ... Samo po sebi se razume doktore, da ta obleka ni vaša.
KiTurg je razprostrl roke. — Kaj pa pomaga, če odkimam ali pritrdim. Podobna ni moji. Moram pa pogledati v omaro, da se prepričam.
— Cepiča in maska bi lahko bili vaši, mar ne?
— Lahko sta kogarkoli. — Kirurg si je odpel tesno zapeti ovratnik svojega plašča. — Videli ste, da mi je plašč predolg. Kar se pa tiče hlač, je jasno kot beli dan, da gre za nerodno preoblačenje. In prepričan sem tudi, da čevlji niso moji.
— Jaz pa o tem nisem prepričan,
— je vzkliknil inspektor bojevito. — Vsaj dokazov nimamo, da niso vaši
— Seveda jih imamo, papa, — se je oglasil Ellerv. — Kar poglej.
Obrnil je čevlje in pokazal na pete. Bile so iz črnega gumija. Poznalo se jim je, da so bili čevlji mnogo rabljeni, obe peti sta bili močno pošvedrani. Peta desnega čevlja je bila močno po-švedrana na desni strani, peta levega čevlja pa na levi. Ellery je postavil oba čevlja na mizo, rekoč:
— Poglej, obe peti sta na obeh straneh skoraj enako pošvedrani. — Inšpektorjev pogled se je obrnil v tla in ustavil na levi nogi doktorja Janneva. Teža vsega kirurgovega telesa, ki se je nagibalo na levo nogo, je bila na .drugi nogi.
— Doktor Jannev ima prav, — je nadaljeval Ellerv. — Ti čevlji niso njegovi.
ZASUŠEMANJE
Red ljubeča duša doktorja Joteia Minah ena je dobivala udarec za udar* cem tistega razburljivega dopoldneva po smrti Abigaii Doornove. V njegova
holmci je bilo vse narobe, Vse osobje se je potikalo po hodnikih. Moški in ženske so kadili ne glede na strogo prepoved in razpravljali o umoru s profe-sijonalno živahnostjo. Ženske so menda mislile, da so s tragičnim dogodkom odstranjeni vsi veljavni predpisi Ženske so klepetale in štršljale med seboj, da so se stare strežnice zgražale in jih podile k bolnikom ali pa v nj'ho-ve sobe.
V pritličju je bilo vse polno detektivov in policistov. Doktor Minchen je bil ves iz sebe, ko se je prerival skozi skupine ljudi na hodniku proti vratom v predsobo. Potrkal je in odprl mu je za vrati stoječi detektiv.
Z naglim pogledom je oštnfl gručo ljudi v predsobi. Zagledal je Janneva bledega v obraz, drugače pa mirnega. Oueena, stoječega pred njim z rzrazom groze in razdraženosti na gladko obritem obrazu. Tu je bil tudi Ellerv Oueen, naslonjen na mizo in držeč v roki bel platnen čevelj. Okrog njih so stari detektivi in pazili molče na vsako njihovo kretnjo.
Minchen je zakašljad. Inspektor se je hitro obrnil in stopil k mizi. Jarme-ve v obraz je zardel. Kirurg je omahnil na stol kakor prazna vreča.
Ellerv se je nasmefanfl. — Tored kaj je, John?
— 2al mi je, da vas moram motiti, — je odgovoril Minchen nervozno, — toda stvari v čakalnici so se zasukale nekam resno in tako sem rnisW...
— Gospodična Doornova? — je vprašal Ellerv hitro.
— Da, vsak čas se lahko zjgrudi. Domov bi jo bilo treba odpeljati. Mislite, da bi mogh dovoliti...
Eilery in inspektor sta se tiho posvetovala. Inšpektorju se Je zresnil obraz. — Gospod doktor, ah res mislite, da je treba mlado damo... — Naenkrat je pa preskočil na nekaj drugega. — Kdo je njen najbližji sorodnik?
— Gospod Doorn — Hendrik Doorn, To je njen stric, edini brat Abigaii Doornove. Predlagal bi tudi, naj jo spremi kaka ženska, recimo gospodična Fullerjeva.
— Družabnica gospe Doornove? — je vprašal Ellerv. — Ne, to bi pa ne kazalo, vsaj zdaj še ne, Johne. Ah" sta Doornova in Dunningova tovari&ci?
— Znani sta zelo dobro.
— To je seveda vprašanje. — Ellerv se je ugrizni'1 v ustnice. Minchen ga je radovedno pogledal, kakor da ne bi razumel, o kakšnem vprašanju govori.
Inspektor Oueen Je nestrpno posegel vmes. — Oh, koncem koncev, dečko ... Sai vendar ne more ostati tu v bolnici. Ce se počnti tako slabo, jo je treba poslati domov. Pusti jo, naj se odpelje domov, mi bomo pa ta čas nadaljevali svoje delo.
— Dobro. — Toda Ellerv je vo čelo je bilo še vedno mračno. Raztreseno je pogladil Mincbena po rami. — Naj spremi gospodična Dunningova Doornovo
in Doorna. Predno se pa odpeljejo--
da to bo najboljše. Johnson, privedrte Doorna in Dunningovo za trenutek sem. Upam, Johne, da je pri Doornovi strežnica.
— Seveda je. Pri nji je pa tudi mladi Morehouse.
— In Sara Fullerjeva? — je vprašal Ellerv.
— Da.
— Johnsone, če že greste tja, vzemite Fullerjevo na galeriji amfiteatra v operacijski dvorani in pazite, da ostane tam, dokler je ne pokličemo.
Detektiv je hitro odšel.
Mimo policista na pragu je smuknil mlad medicinec v beli obleki in se boječe približal Jannevu.
— Hej, — je zaklical inspektor, — kam pa, gospod?
Valie se je počasi primajal k medi-cincu, ki se je prestrašeno ustavil. Doktor Jann-ev je vstal.
— Oh, to je v redu, — je dejal utrujeno. — Kaj bi radi, Pearsone?
Revija slovenskih mest
»Kronika44 se |e raztirila tako, da obsega njen delokrog
Ljubljana, 15. oktobra Prvi dve številki »Kronike« sta bili na-menjend le Ljubljani, s tretjo je pa ta lepa revija razširila svoj delokrog na vsa slovenska mesta, da bo še bofrj pestra in zan-Mariborski, celjski, ptujski, kranjski jn novomeški župan izražajo v uvodu svoje veselje ob tem dogodku, ka je gotovo upravne eno, saj smo doslej vso tverino o naših mestih itne& raztreseno po najrazličnejših listih. Gotovo bo v »Kroniki« izšlo marsikaj, kar bo poživelo zanimanje za zgodovino naših mest. predvsem pa tudi za sodobna strem ljenja po napredku.
Dr. Ivan Lah je zaključil svojo ž vahno pisano razpravo o prisilnem bivanju kneza Miloša v Ljubljani, kjer zlasti spoznamo čudno nastopanj« Ljudevita Gaja, ki smo mu v našem mestu dali eno najlepših ufte Med najzanixmvejs:<md članki je pa gotovo pripovedovanje Jožeta Jenka, kako je biio tedaj v Ljubljani, ko je stekla prva železnica. Iz Ljubljane v Trst smo nekdaj mogli popotovati samo enkrat na teden in sele pred dobrimi sto leti smo dobili dvakratno postno zvezo na teden. Leta 1838. je pričela pošta tud- v Zagreb voziti dvakrat na teden m je vožnja trajala skoraj 24 ur. a s pošto so lahko potovali le trije popotniki Milja vožnje je votjala 30 krajcerjev ki je bfla razmeroma draga, da so se je lahko posluževali le premožnejši ljudje, vendar pa ne bo držalo, da bi bila vožnja iz Ljubljane do Novega mesta v današnji vaduti veljala nad 1000 Dni, ker avtor ni upošteval, da smo imeli tudi v prejsnjSh časih, zlasti pa v francoski dofcd večkrat hude inflacije. Ce se voznik nd ognil postnemu vozu, je plaćaj dva srebrna goldinarja kazni. Prav tako zanimivo je opisana tudi vožnja z ladjama po Savi, ki je bala pa mnogo cenejša, saj je bila tudi dolgotrajnejša in je do Zagreba rabila ladja kar tri dni. Kar se železnice tiče, izvemo tudi, koliko so naši meščani ban pripravljeni žrtvovati za njo, poleg tega pa tudi, kako *o bdili plačani delavci in vozniki pri zidanja železnice. Policijska c&rekcuja je seveda izdala tudi posebne predpise popotnikom in voznikom, torej izvosčkom, ki so sneri svoj prostor pred mestno hišo in pa na Kongresnem trgu, kjer je bil nekdaj kapucinski samostan, a ne pred sedanjo kaverno »Evropo« na Ajdovščini, kakor mdsH avtor članka. Vožnja z izrvosSkom na kolodvor je veljala 40 krajcerjev ob vsakem vremena in tudi ponoči. V nedeljo 16. septembra 1849 je bfla otvor jena proga Celje—Ljubljana z največjimi slovestnostmi, drugi dan se je pa lahko vozid že vsakdo po voznem redu, ki ga je rađala v nemškem j^zdcu »K. k. sudlkhe Staata-Eisenfcaihn«, slovenskega so pa v prilogi prinesle tudi »Novice«. Skoda, da avtor tega redkega, pri B!as-ndku litografiranega voznega reda ne pozna, ker bi bil lahko a njega posnel tri vetke sike glavnega kolodvora, ki je bil glede na stavbe tedaj prav za prav znatno večji nego danes. Ker so se razširili tiri, so namreč pozneje moraii podreti več poslopij, da imamo danes v primeri z mestom res bera-šk- ^oavnri kolodvor.
Nekdanji lasta-k ljubljanske zvooame Maks Sam asa je prispeval tehten članek k zgodovini zvonarstva v Ljubijani in opisal delovanje svoje rodbine, ki je okofi leta 1729. prišla v Ljubljano. Dr. Stanko Skerlj nadaljuje svojo dragoceno razpravo o italijanskih predstavah v Ljucajani od XVII. do XIX. stoletja, ko so v Ljubljano priha/jaJK tudi najslavnejši umetnika s tedaj najmodernejšimi glasbenima deli. V Ljubljani so tedaj riskafc tudi libreta, ki jih sedaj nimamo niti za največje opere. Dr. Rudolf Andrejka nadaljuje svojo zgodovino najstarejših Ijubljanakih institucij s predilnico in tkalnico ter cukrerno in s tiskarnami, ko nas seznanja s podjetno angleško družno Mol ine, zdasti pa tud! z našimi nekdanjimi tiskarji. Prav interesantna je tudi študija dr. Josipa Zontarja o cerkvi in ustavnem razvoja naših mest, kjer slika veliko moč meščanstva m upliv tudi na cerkvene premoženjske razmere posebno v reformacijski dobi. Temu čkaJM avtorja iz Kranja so podajane ilustracije is Kranja, ki pa TrJmajo z vsebino Študije nobene zveze. Zapomniti si moramo zaključno konstatacijo avtorjevo, da je bil s padcem protestantizma v naših mestih prekoračen vrhunec ustavnega življenja in se je pričelo nazadovanje mestne avtonomije v dobi dir-žarvnega absolutizma. Zelo nas je iznenadi! marljivi msgr. Viktor Steska, ki mu je uspelo določiti umetnika stare Kristusove slike na rnagis-tratai, ki je najbrž eden ho-lendskih slikarjev Gerr-tez. Lojze Pipp je pričel   pisat-   o  zgodovini  statistike ljud-
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest. da je naša mati, stara mati, teta, gospa
Frančiška Hlebš
roj. Zrimšek
po dolgotrajni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, dne 14. oktobra ob 12. uri umrla.
Pogreb se bo vršil v torek, dne 16. t. m., ob 14 H izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Božjemu grobu, Otepanja vas.
Občila DoMjao*
Žalujoči ostal.
MALINOVEC
pristan, naraven, m čisttm sladkorjem vfcnhan — se dobi na malo tn veliko v
LEKARNI DR. O. PICCOU. LJUBLJANA. Dunajska e> 0
Trenchoati
usnjeni suknjiči itd. najbolju nakup pri
PRESKERJU, LJUBLJANA« Sv. Petra e. 14
Ce oddajate ali *i£ete stanovanje
oglašajte v »Slovenskem Narodna. — Beseda 0-60
ŠTAJERSKI MTJSKATEIJEC najboljši vinski mošt Ljubljane — nudi gostilna TOMftlC, 2ab-jak, Hrenova ulica. — Priporočamo tudi predlanski bur-gundec. 3096
STANOVANJE
obstoječe iz dveh sob in priti-Klin iščem za november. — Ponudbe pod >November 3072« na opravo >Slov. Naroda«.
LOKAL NA DVORIŠČU
za mirno obrt ali pa za pisarno oddam s 1. novembrom t. 1. v najem v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8. 3093
ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kopi blago pri meni, nn jih izgotovian brezplačno!
SOBO
primerno za pisarno — v blizini nebotičnika — iščemo za takoj. — Ponudbe pod značko »Pisarna 3073« na upravo > Slovenskega Naroda«.
OTROŠKI VOZIČKI
3 novi modeli, 3 novi patenti, precizno delo, lepa oblika, cene nizke. Izumitelj F. Batjel. — »TRIBUNA«, tovarna dvoko-les, otroških in igračnih vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. — Zelo poceni prodam več novih vozičkov prejšnjih modelov. 2936
skih štetij in popisov prebivalstva ter nam
priloži tudi interesanrtne statistike naših dežela iz leta 1754 in 1752. Prav nazorno nam opisuje ravna ter j Ivan Pestotnik ljubljansko mestno klavnico in njen razvoj ter tudi rentabilnost in zgodovino, kako so v prejšnjih časih skrbeli za zdravo meso. Iz priloženih statistik vidimo, kaiko zaradi krize pada k on so m mesa.
Čeprav je skoraj najkrajši članek Fra-nja Basa geopolitična razprava o Mariboru, vendar je to deio najtehtnejše v vsej ve-li3d številki »Krorrlke«. Z neovrgljivimi dokazi nem avtor jasn > prerokuje propad Maribora, če se ne zgradi nova prometna črta ob Dravi. Članek naj prečitajo vsi politiki, narodni gospodarji in kulturni delavci, da ustavijo neizogibno usodo Maribora! Kdaj dobirmo tefloo delo o Ljubljani? Franc K. Kos nam je opisal mi nor ts k o cerkev v Mariboru, ki jo rabijo za skladišče, in pa ves jugozapadni Maribor v 18. stol. prav nazorno in tudfi poučno, da ta umetnostni spomeniik vsaj ohranimo. Vilko Ukmar objavlja nadaljevanje svoji bistrih pogledov na naše glasbeno ustvarjanje z opisom zaslug dr. Gojmira Kreka in z analizo Emila Adamiča. Celje zastopa ing. Blaž Pristovšek z regulacijskim problemom Savinje, a v Maribor nazaj nas vodi Janko Glaser z opisom Lavoslava Kordeša in njegove t'skarne, dr. ing. Ervin Fabrici nam pa na najlepših mariborskih stavbah opisuje renesanco, barok in klasicizem v mariborskem stavbarstvu. S pieteto bo vaaikdo črtal pokojnega generala Rudolfa Maistra spomine na prevzem mestne uprave v Maribora leta 1919., kjer nam je osvoboditelj Maribora posebno pohvalno orisei zasluge tedanjega konvearje in sedanjega načelnika banske uprave dr. VSka Pferferja. Franjo BaS nam je opisal se Mariborski otok, nato pa gremo z dr. Alojzijem Remcem v Ptuj, kjer nam je odjfcri! dosrej še neznano kroniko mesta Nurnberga rx leta 1552. H. Druzovic tmtti ie OTTSfii koncert ns>s4avnejše^a piagifotm France Liszta v MatriboTu 1S46., prav talko pa tucf njegove koncerte v Rogaški Sla-ripi in Zagrebu. Osemdesetetnr3k Ivan Vrhovnik nam je spet poflckmiJ drobtinioo svojega velikega znanja, ki je pa prava rozina, saj nam je zbral prav vse, kar vemo o nekdanji kapeli na Žab jaku.
Razprave za&i&jučujc Lojze Pipp s sta-tistiiču-iun pregledom starostne razxdalrtve prebivalstva Ljubljane leta 1857-, končno mamo pa loroniko našega mesta od januarja pa do julije 1920, a Franjo Bas je z mariborsko kroniSco posegel v današnje dni od novega leta pa do 1. junija t. 1. »(Splošni pregled« se sponvuje SOletnice župniflea VrhovTrffloa, ki tudi njegova veđUka sliika fcrasi to Stevifflco. razen tega pa smrti Josipa Rebdka in Alberta Leviičnika ter festivala. Tudi ta steviilka :rna ogromno ilustra-crj.. kjer pa pri mnogih se vedno pogrešamo potrebne podatke prrložene pa so Steviflri vefiflce sHke mariborskega župana dr. LipoJ-da, že omenjena slatka Ivana Vrhovnitka, dobra fotografija stopnišča mariborskega gradu in pa stara slika Ptuja. A. G.
Borba naših čevljarjev in usnjarjev
Ljubljana, TT5. oktobra Akcijski odbor čevljarske in usnjarske obrti, trgovine ki industrije v Ljubljani je Ml Izbran v dravski banovini, da lastppe v pravični borbi proti konkurenci Bafre življenjske interese te stroke. Dopis, ki smo ga od rmenovanega odbora prejeli, navaja:
Tvrdka Bat»a je ustanovila v Borovu pri Vukovaru veliko tovarno za izdelovanje čevijev in namerava ustanoviti tudi tovar, ne za usnje, ustanavlja svojo tiskarno itd. ter hoče tzdelovatl v lastni reši ji tudi postranske predmete, sllcno kakor v čežko. slovaSki. Komaj parletno delovanje Bafe v naši drfavi Je prizadelo nepopravljivo Škode domači gospodarski stroki, od katere zavisi gospodarska eksistenca več stotiso-čev jugoslovenekih državljanov, obrtnikov, delavcev, trgovcev, žena tn otrok. Ta stroka, ki je prej prospevala, nevzdržno propada, definitivno so propadli tisoči in tisoči obrtnikov in delavcev in njihove družine se nahajajo v najhujši bedi. Tvrđka Bat*a je taje podjetje, katerega konkurenčnost ti-či izključno v ogromnem kapitalu, s katerim raspolaga in ki mu služi v to, da uniči domačo panogo ter zavlada nad jugios 1 ovenskim trgom neomejeno rn da poljubno diktira cene. Nizke cene, ki baje po izjavi Bafe služijo v korist naroda, v resnici niso v korist ljudstva, kd kupuje blago zy relativno drag denar. Sicer pa izdeluje in prodaja tudi domača industrija ia obrt blago po istih cenah. Kapaciteta domače obrti in industrije je v tej panogi brez Bafe tako velika , da bi z lahkoto pokrila trikratno celotno potreibo vse drŽave. 2e tn dejstvo dokazuje, da bi bfla brez Bat^ konkurenca v tej panogi tako ostra, da hl zajamčila skrajno nizke cene.
Domača obrt, Industrija in trgovina, ki vedo, da so zapisane smrti v borbi proti nadmoćne m u inozemskemu kapitalu, so se organizirale v vsej državi ter začele odločno a/kcijo za zaščito najskromnejše eksistence tisočem In tisočem pridnih tn skromnih jugoslovenskih državljanov in za sanacijo gospodarskih razmer v tej panogi. V tej borbi stoji na eni strani inozemski velekapital, ki brezobzirno stremi za monopolnim položajem v državi ln izkorišča delavstvo, na drugi strani pa par siotisocev
jugoslovenskih državljanov, obrtnikov, de. lavcev, žena in otrok, ki se obupno bore za zadnji košček kruha Da je ta karak-tertzacija borbe pravilna, najlepše dokazuje naslednji primer v analognih razmerah: V Švici je Bafa tožil Zve^o tamošnje čevljarske industrije in trgovine, ker se je začel izvajati bojkot proti njemu. Sodišče je odbilo BatM tožbeni zahtevek z motivacijo, da tu ne gre za poslovne koristi ene panoge, ampak za splošne narodne interese.
Hranilne knjižice
so ponarejali
Ljubljana, 15. oktobra Pred mul m senatom pod predsedstvom s. o. s> Ivana Kralja so v pciek fl^oVli na 7t rožni klopi Štirje ponarejevalci hranilnih knjižic: Valentin Prestopnik, rojen 1. 1901) v Vnanjih goricah, sob oslika raki delavec v Mostah, Ivan Matjašič, rojen 1. 1003 v Mostah, mizarski pomočnik v Tomaćevem, Iv. Tekavc, rojen 1. 1*^08 v Zapotoku, mizarski pomočnk v Vrhovcih in Ivan Pregelj, rojen 1. l*^ v /talcu, mesar v Vrhovcih Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec Branko Goslar. jim je očitala, da so prvi trije letos v juniju ali začerVu juliji v Ljubljani ponaredili hranil-no knjižico Ljudske posojilnice z vlogo E> n 50 na ime Vladis>!av Mirko in napisali vlogo 1^000 dinarjev. Prestopnik in Tekavc sta ptmare-dHa nadalje v»k)žno knjižico podružnice Zadružne gospodarske banke v Rovu z vlogo 1000 Dtn na ime Franceta Prelovšika m spremenila znesek na 17.000 I>m. Matjašič je obtožen vrhu teaa, da s je na goljufiv način izposodil od Tomaža GaberSka 1500 T>in ter mu tudi prodal kontra knjižico Kmetske posojilnice z dolžno vsoto 50f>0 dinarjev, češ, da je vloživa knjižica in mu na ta način izvabil znesek 2070 I>in- Nasvet za prevaro je dal Prestopnik. Prestopnik in Tekavc sta razen tega prodala Ivanu Robne tu v Mostah viožno knjiž co Ljudske posojilnice s ponarejeno vlogo 19.000 Din za 6000 Din. Na račun sta prejela 1100 dinarjev, poleg tega pa še pooblastilo za izterjevanje Rohnet ovih terjatev v visrna 2500 Din, od katerih je Tekavc dobil 1100 dinarjev. Končno dolži obtožnica FVestop-n*3ca, da je Uohnetu izmaknil 400 Dn vredno nalivno pero ki da si je od njega izposodil 170 Din ter mu za ro zastavTl komrra km}»ž5oo Mestne hramimrce na dolžno vsoto 570 Din. MatjaSnč in Tekavc sta dala denar za nabavo viožndh knjižic, ki jih jo nato Prcgerj s kemično tinto izbrisal, Prestopnik pa napisal nove vloge.
Vsi obtoženci so v glavnem prfcznafi krivdo, ki je bila razvidna tudi n pričevanja prič. Sodišče je obsodilo Prestopnska na 1 leto strogega zapora tn 960 Din kasni, .Ha-tjadiča na 6 mesecev strogega zapora ki 730 Dm kazni, Tekavca na H) rnesocev strogega zapora ki 900 Din kazni. Preglja pa na 1 leto 10 mesecev strogega zapora m 1400 Dfci kazni. Državni tožil ec je priziv zaradi prenizko odmerjene kazni.
% Jesenic
— Odhod simpatičnega planinca z «*e-eente Te dni nas zapusti Po dolgoletnem bivanju na Jesenicah mr. phar. g. H udi na Ferdinand, asistent v lekarni g. 2at*karja, ki se preseli v Maribor. G. Hndlna je bH zelo agdren Oan tukajšnje »fikale« je z od-ni njen odbornik m nekaj časa tudi predsednik. V času, ko je on vodil »fikalo*, se je zgradila na Jeseniški planin t prva ztm_ sko-sportna postojanka, ki daje streho neštetim turistom ln sum carjem, ki prirejajo Izlete na to privlačno planino, ki je zlasti pozimi pravi gorski raj. >Skala« je z odhodom g. Hud ine izgubila marljivega delavca Jn propagatorja, Sokol zvestega člana, vsa druga nacionalna ln kulturna društva pa stalnega posetnika njihovih prireditev in ljubeznivega družabnika, ki je bfl povaod vedno dobrodošel »ost. Želimo njemu in njegovi mladi življenjski družici, ki si jo je izbral v našem kraju, na njegovem novem skažJbenem mestu v Mariboru mnogo sreče tn zadovoljstva.
— Službene objave Gorenjskega zimsko, športnega Podsaveza. Redna seja ožje uprave G2SP se vrši v torek dne 16. t. m. ot> 30. uri v restavraciji g. Legata na Jesenicah. Ker je ta seja zadnja pred glavno skupščino podsaveza, ki se vrši kakor žn javljeno 21. t_ m. ob 11. url pri Paaru na Jesenicah, se naprošajo sledeči gg., da > seje sigurno udeleže: mr. phar. Jože Zatfv kar, Jože Zupan, Boris Sega, Franc Zgaga, Janko Smole j. Drago Korenini, Srečko Jagodic, AH>in Smolej, Franc Kosmač, Matevž Freirh ln Tone Ručigaj. — Odstop Sokolskega društva Bled se ne vtzame na znanje, dokler ne poravna svoje denarne obveznosti napram pod savezu. Dopis SK »Lesce« z dne 7- 10. bo predložen v razpravo in v rešitev novi upravi podsaveza
Iz Poljčan
— Nogometna tekma. Tu se je v ne<ie-ljo odigrala revanžna tekma med SK Bocem in pravkar osnovanim SK Konjice. Medtem ko je prva nogometna tekma med moštvoma odigrana v Konjicah končala z visoko zmago SK Boča 8i2 (5:0), so samo. gli KonJIČani svoj poraz znižati v nedeljo že na 6:2. V prvem polčasu pa so celo vodni i 2:1. Tekmo so močno ovirale deževne mlake, ki so stale na igrišču ttk pred golom ln tako onemogočile pravo igro. Sodil je g Gener. Potek igre je bil sila živahen, zlasti ae je goreče udejetvovala publika.
— Avtobus Makole — Poljčane. Zaradi slabega prometa je gospodarska zadruga v Mateolah, ki vzdržuje avtobusni proanst med Ptujem in Poljčanami, za zimski čas razen srede In sobote ukinila večerno vožnjo Makole — Poljčane in obratno.
— Nov grob. Umrla je v starosti 70 let gospa Klara Leiler, soproga vpokojenega Leilerja. čeprav pokojnica zadnja leta zaradi bolezni sploh ni prestopila praga in je zato mnogi niso niti poznali, je prišlo k pogrebu prav lepo število ljudi. Naj v mira počival
Srečo je treba plačati.
2ena: Ti si torej tudi za to, da bi bilo treba vse samce visoko obdavčiti.
Mož: Seveda, vsak človek naj svojo srečo drago plača.
Vse daje, kar ima.
— Koliko mleka daje ta krava?
— Ne vem točno, vem pa, da je ta krava zelo dobra, Daje vse, kar ima.
Stavo je dobil.
V neki pariški restavraciji sedita Anglež in Američan. Stavita za sto funtov, ki jih dobi tisti, ki bo povedal naj-neverjetnejšo zgodbo. Američan začne:
— Bil je nekoč ameriški gentlemen... Anglež mu brž seže v besedo: — Stavo ste dobili.
Urejuje: Jostp aupanOft, *      »Narooao ris* amo«; irran iesareek. — £a uprave tn ms ■ranu oaj usta: ucoa ^nrtta  — vsa v * psjsjjssjsj