Politika
Ormož • Tudi Bajuk si želi višje plače
O Stran 4
Po naših občinah
Hajdina • Dodatnih rušitev zaradi avtoceste ne bo
O Stran 5
Črna kronika
Ptuj • Pogorelo
"zbirališče
huliganov"
O Stran 24
Ptuj, torek, 11. marca 2008
letnik LXI • št. 20 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TED
CT\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
NOVA NAROČNIKA AKCIJA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Ptuj • Petdeset let OS Ljudski vrt
Zvezdne poti s tednom dejavnosti
Desetega marca so se v največji osnovni šoli v MO Ptuj, ki je štirinajsta največja osnovna šola v Sloveniji, OŠ Ljudski vrt, pričele praznične prireditve ob 50-letnici šole.
36 DELNI KOMPLET
akcija traja do 28. marci 2008
Šport Nogomet •
Doris Kelenc z dvema zadetkoma poskrbel za »mir v hiši«
O Stran 11
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
MM0MIU NA
Začeli so jih na svoj spominski dan. 10. marca 1992 se je namreč dotedanja OŠ Franca Osojnika preimenovala v OŠ Ljudski vrt. Ta bo v prazničnem tednu dobila tudi svojo maskoto, račko Vrtač-ko, kot so jo poimenovali. Prvi praznični dan so učenci preživeli v družbi različnih poklicev, ki so jih predstavljali starši učencev oziroma nekdanji učenci sami. Med učence tretje triade je prišel tudi pilot Tomi Verbančič (na fotografiji).
Danes vabijo na športno popoldne v telovadnico šole, pomerili se bodo učenci in delavci šole. Jutri bo v telovadnici plesno-pevski večer, v četrtek vabijo člani lutkovne skupine na igrico in predstavitev maskote šole. V klubu Gemina XIII pa bodo ob 18. uri predstavili zbornik Oda moji šoli. S prireditvijo Zvezdne poti, ki bo v petek, 14. marca, ob 18.30 v dvorani Šolskega centra na Ptuju pa bodo tudi svečano sklenili praznični teden ob 50-letnici šole. Pričakujejo, da bodo spomine na prehojeno pot skupaj s sedanjim kolektivom šole, učenci ter njihovimi starši delili tudi nekdanji učenci šole, ki danes zasedajo pomembna delovna mesta in ki so s svojim delom dokazali, da zvezdne poti niso nedosegljive.
MG
Ormož
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Menedžerji pri županu
Vinogradniške zdrahe Kup trgovin, o proizvodnji pa nič
m
24. maja 2008
Poiščite kupone v naslednjih številkah Štajerskega tednika.
Vinogradniška zadruga Ormož (VZ) ima 162 članov, ki so v lanskem letu tamkajšnji kleti prodali 171 ton grozdja, predlansko leto pa 115 ton. Interes za zadrugo se torej povečuje, čeprav je v svojih najboljših časih zadruga kleti zagotavljala tudi do 350 ton surovine.
Lani julija so se s kletjo na skupnem sestanku še lepo dogovorili o tem, kakšne sorte in v kakšnih količinah jim bodo prodali: "Vse je potekalo v najlepšem redu, dogovorili smo se za količine, za provizijo, ki je bila enaka, kot jo zaračunava KZ. Potem pa smo po obračunu 30. 11. dobili od VVS pisni odstop od dogovora o dolgoročnem strateškem poslovanju, ki naj bi trajal 10 let, vse do leta 2011. V kleti so napisali, da od pogodbe nepreklicno odstopajo z obrazložitvijo, da se odkup uredi preko samo enega strateškega partnerja, to pa je KZ Ormož. Bili smo zelo presenečeni," je začetek problemov orisala predsednica VZ Majda Lukner. "Sama sem se udeležila skupščine VVS v decembru in izposta-
vila omenjen problem ter jih prosila za argumentirana pojasnila o tem, zakaj odstopajo od sodelovanja z nami. Dobili smo pisni odgovor na moje vprašanje, v katerem piše, da je uprava sprejela takšno odločitev in da vztrajajo na svojem. Imam pa neuradne informacije, da naj bi uprava VVS na seji nadzornega odbora kot razlog odpovedi navedla povsem druge razloge."
O Stran 3
Predvolilno obdobje je v drugem polletju leta 2006 močno razgibalo številna okolja na Ptujskem. Njihova intenzivnost je v tistem času marsikaj obljubljala, tudi to, da bodo ne glede na volilne izide aktivnosti nadaljevali vsi skupaj, v korist tega območja oziroma prebivalstva. Vse skupaj je ostalo pri pobožnih željah. Tudi na predvolilne obljube se je pozabilo.
Po slabih petnajstih mesecih po lokalnih volitvah 2006 pa je 6. marca letos prišlo do prvega povolilnega srečanja ptujskih menedžerjev z županom. Pa še v tem primeru je iniciativa prišla s strani kluba, je povedal predsednik Miran Senčar, ker so se želeli seznaniti s podrobnostmi iz integralnega razvojnega programa MO Ptuj do leta 2012, pri katerem želijo tudi samo tvorno sodelovati.
"Za naše člane je zelo pomembno, da se s projekti seznanimo že v idejni fazi; ko se začne projektiranje, je že prepozno, ker so oprema in izvajalci že znani. Ocenjujemo, da so načrti, ki jih ima MO Ptuj v naslednjih štirih letih, zelo smeli. Zelo bomo veseli, če se bodo vsi uresničili. Nujno so potrebne tudi širitve industrijskih con, kjer naj bi bilo v bodoče več
Foto: Črtomir Goznik
Miran Senčar (prvi z desne), predsednik ptujskega Manager kluba, je povedal, da ptujski menedžerji pričakujejo, da se bodo z vrhom občinske oblasti srečali večkrat letno.
proizvodnje kot pa trgovine. Trgovci pa se, kot vse kaže, niso nasitili gradnje na Ptuju. Kmalu bosta zgrajena dva Hoferja, pa en Lidl in en Tuš, morda pa še
pride kdo, za katerega se v tem trenutku še ne ve," pravi predsednik Miran Senčar.
O Stran 5
Foto: vki
Slovenija • Varuh konkurence o pozivu trgovinske zbornice dobaviteljem
Pritisk na dobavitelje?
Urad RS za varstvo konkurence je glede namere trgovinske zbornice, da kot skrajni ukrep predlaga zavračanje povišanja cen s strani dobaviteljev, opozoril, da se morajo udeleženci na trgu samostojno odločati o pogojih poslovanja. Takšen poziv bi bil v vsakem primeru sporen, so poudarili v uradu. V. d. direktorja urada Jani Soršak je v sporočilu za javnost zapisal, da bi lahko ravnanje trgovcev, če gre poziv trgovinske zbornice razumeti, da naj trgovci skupno oblikujejo maloprodajne cene in če bi ti pozivu sledili, označili kot usklajeno ravnanje.
Trgovinska zbornica poziva proizvajalce k pogovorom
Upravni odbor Trgovinske zbornice Slovenije je na četrtkovi seji sklenil pozvati vse slovenske proizvajalce k takojšnemu začetku pogovorov za stabilizacijo maloprodajnih cen. Če dogovora ne bo mogoče doseči, pa trgovci kot skrajni ukrep predlagajo zavračanje povišanja cen s strani dobaviteljev, so sporočili iz zbornice. Upravni odbor trgovinske zbornice je s tem podprl pobudo trgovcev, ki so jo oblikovali na posvetu sredi februarja, vendar le kot skrajni ukrep v primeru, da ne bo mogoče doseči ustreznega dogovora med slovenskimi proizvajalci in trgovci za stabilizacijo maloprodajnih cen. Trgovinska zbornica Slovenije bo vsem združenjem, v katera so vključeni slovenski proizvajalci, podala pobudo za takojšen začetek pogovorov, so sporočili iz zbornice. Predlog, ki so ga oblikovali februarja, se glasi: "Trgovinska zbornica Slovenije poziva vse trgovce v Sloveniji, naj prostovoljno pristopijo k pobudi za stabilizacijo maloprodajnih cen in naj ne sprejemajo povišanja cen s strani dobaviteljev, z namenom zaščite slovenskega potrošnika in ugleda slovenske trgovine ter kot pobudo vladi in proizvajalcem - dobaviteljem, naj trezno presodijo nastali položaj in prevzamejo svoj del odgovornosti za neobvladano inflacijo v Sloveniji."
Uvodnik
Čiščenje okolja in vesti
V teh dneh bodo potekale številne akcije čiščenja, takšne ali drugačne. Največjih bo v naravi, kjer se že skozi vso zeleno zimo kaže, da je zelena kultura za nekatere še vedno oddaljena tema. Najbolj jezi, da so onesnaževalci vedno eni in isti, nihče pa se doslej še ni potrudil, da bi jih onemogočil.
Na tisoče ogorkov kazi zelenico Šolskega centra - njeno sicer skromno hortikulturno ureditev, ki prav tako že od nastanka centra bode v oči. Vedno več ogorkov pa mladina odloži tudi na zasebne zelenice v okolico. Vest ne peče nikogar. Na drugi strani pa imamo opravka z odlokom, ki zavezuje lastnike psov, da za njimi pospravijo, če se podelajo na javnem mestu. Onesnaževanje z ogorki je tudi preganjano. Za dijaki in drugimi onesnaževalci sedaj čistijo službe, ki so plačane za to, lahko pa bi povabili njihove starše, da za njimi pospravijo, seveda, če bi si kdo to upal narediti. Najbolj vzgojno pa bi bilo, če bi za vsak odvrženi ogorek, ki dokazano zastrupi 40 litrov pitne vodne, izstavili račun, pri čemer bi se zgledovali po razvitem svetu, kjer to že dolgo počno.
Tudi kamnita korita v starem mestnem jedru so polna cigaretnih ostankov, da je mera polna, za nekatere takšno odlaganje ni dovolj, ponavadi poskrbijo še za vandalski napad na tam zasajene cvetlice. Sprehod po mestu pokaže, da so nekatera korita že skoraj prazna.
Dnevi pred veliko nočjo so dokazano že neke vrste barometer napovedi uspešnosti turistične sezone. V mesto in okolico bo v teh dneh prišlo veliko turistov. Podoba, na katero bodo naleteli, ni najbolj spodbudna. Dodatno jim bo lahko pritisk dvignila tudi skromna ponudba kulturnega očaka na področju splošne turistične propagande. Predali s tovrstno turistično literaturo so že zdavnaj prazni, tu koristi od pospravljanja ne bo nobene. Faks instanti pa so tudi že preživeti. 21. stoletje je stoletje zahtevnega turista, zato ne bi bilo odveč, da bi v teh dneh še dodatno očistili vest tudi komu na Mestnem trgu ena, kjer bi v odsotnosti nove turistične organizacije morali poskrbeti za tovrstno gradivo. Če drugo ne, vsaj za ponatis "modrega" prospekta.
Majda Goznik
Foto: Martin Ozmec
"Seveda pa se lahko vsak trgovec zmeraj samostojno odloči, da bo zamrznil maloprodajne cene," je dodal. Napoved takšnega poziva je sporna, saj je razmerje med posameznim dobaviteljem in posameznim trgovcem le njuna stvar, ostali trgovci oz. dobavitelji pa v to poslovno razmerje ne smejo imeti vpogleda, je izpostavil Soršak. Kot je dodal, pa morebiten poziv zbornice, naj trgovci znižajo svoje marže oz. bonitete, ki so zelo pomemben del končne maloprodajne cene, ne bi bil
sporen, če bi se tudi trgovci za takšno potezo odločili samostojno.
Po mnenju ministrstva za finance in ministrstva za gospodarstvo bi se nekateri dvigi cen surovin v Sloveniji lahko odrazili v manjšem povečanju maloprodajnih cen. Tako so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, enako pa je v izjavi za javnost v Ljubljani povedal minister za finance Andrej Bajuk.
"Dogovor o zamrznitvi je sam po sebi nesmiseln," je poudaril Bajuk. Na področju
hrane so se cene dvignile na svetovni ravni, to pa se je v državah območja evra v cene na drobno prevajalo različno, je dejal minister. To po njegovih besedah lahko pokaže primerjava podatkov Eurostata za lansko leto.
"V območju evra so šle cene proizvajalcev navzgor za osem odstotkov, v Sloveniji za 10 odstotkov. Velika razlika je bila ta, da so se cene na drobno v drugih državah povišale manj kot na ravni proizvajalcev. To pomeni, da so trgovci absorbirali del te povišice
v zniževanju svojih lastnih marž," je orisal Bajuk in nanizal, da je bilo v Sloveniji ravno obratno: "Ne samo, da niso absorbirali nikakršnega dela tega šoka, temveč so se cen proizvajalcev povišale za 10 odstotkov, cene na drobno pa za 15 odstotkov." Upravni odbor Trgovinske zbornice Slovenije naj bi v četrtek dobil v potrditev predlog pobude, da naj bi njeni člani prispevali k stabilizaciji cen tako, da bi zavračali nadaljnje podražitve pri dobaviteljih. Sprejel pa je poziv proizvajalcem k takojšnemu začetku pogovorov za stabilizacijo maloprodajnih cen in to, da bodo trgovci kot skrajni ukrep, če dogovora ne bo, predlagali zavračanje povišanja cen s strani dobaviteljev, kar so v zbornici predstavili na novinarski konferenci po posvetu sredi februarja.
Na ministrstvu za gospodarstvo po besedah Tanje Bakan Rožič z ministrstva "ne dajejo prednosti nobenemu od partnerjev na trgu". Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin pa je ob tem izrazila bojazen, da se ne bi s tem ponovilo stanje po uvedbi evra v Sloveniji, ko so opozarjali zlasti na drugi val podražitev. "Ko so se podražitve v večjem paketu zgodile skupaj z zunanjimi vplivi, smo poslušali trgovce: Kaj ste pa pričakovali, če so bile pa cene toliko časa zamrznjene," je orisala. "V interesu vseh je, da se ta žoga umiri," je dejala Kutinova in dodala, da v Zvezi verjamejo v konkurenco in si ne želijo, da so vse cene enake. "Poiskati bi morali način, da pri tej problematiki vsak opravi svoj del posla," je povedala na današnji novinarski konferenci ministrstva za gospodarstvo, Urada za varstvo potrošnikov in Zveze potrošnikov, na kateri so predstavili ugotovitve akcije Precenimo cene.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Žagar z Združenjem občin o okoljskih dajatvah
Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar se je v Mirni Peči na Dolenjskem udeležil seje predsedstva Združenja občin Slovenije (ZOS). Skupaj so se pogovorili o vsebini predloga novele zakona o financiranju občin. V ZOS so tudi ugotovili, da okoljske dajatve predstavljajo pomemben finančni vir lokalnih skupnosti. Združenju se je v preteklem letu pridružilo okoli 40 občin, tako da je skupno število članic naraslo na 120. S tem se je ZOS "okrepilo in postalo krovna asociacija srednjih in manjših občin," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Predsedstvo je tudi odločilo, da bo letna redna skupščina potekala 25. aprila v Celju. Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je člane predsedstva seznanil z vladnim predlogom novele zakona o financiranju občin, na katerega so podali določene ustne pripombe, predloge in pobude. V predsedstvu ZOS so se dotaknili tudi tematike okoljskih dajatev, zaradi
katerih je računsko sodišče predlagalo razrešitev okoljskega ministra, in jih označili za pomemben vir lokalnih skupnosti. "Z vidika občin je nujno, da takšna ureditev področja okoljskih taks ostane," so zapisali. Ukrepi ministrstva za okolje in prostor so deloma sledili prav predlogom občin. Po njihovo je minister Janez Podobnik sprejel prave odločitve, ki bodo pripomogle k hitrejšemu razreševanju problemov na področju varovanja okolja, so dodali. (sta)
Raziskava: Na vrhu SDS, tik za njo SD, nato sledi Zares
Raziskava javnega mnenja, ki jo je za vlado opravil Episcenter, je pokazala, da ima v javnosti največ podpore SDS (26 odstotkov), nato pa sledijo SD (25 odstotkov), Zares (8 odstotkov), LDS (7 odstotkov) in SNS (5 odstotkov). Anketiranci so delu vlade v zadnjem mesecu na lestvici od ena do pet dali povprečno oceno 2,8. Če bi bile parlamentarne volitve v nedeljo, bi se v spodnji konec lestvice uvrstili DeSUS (4 odstotke), NSi (3 odstot-
ke), SLS (2 odstotka), medtem ko bi novoustanovljena stranka Lipa dobila en odstotek podpore. Gre za deleže tistih, ki bi se udeležili volitev, če bi bile to nedeljo. Takšnih je sicer okoli 56 odstotkov vprašanih. Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanja, povezana z aktualnimi dogodki. Na vprašanje, kaj naj predsednik vlade Janez Janša naredi v zvezi s pozivom računskega sodišča za razrešitev ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, je 54 odstotkov vprašanih odgovorilo, da naj najprej pridobi dodatna pravna mnenja, nato pa naj se odloči. 32 odstotkov vprašanih meni, da bi moral Janša Podobnika razrešiti, medtem ko devet odstotkov vprašanih meni, da ministra ni treba razrešiti. (sta)
Pravosodno ministrstvo objavilo bazo člankov o komunističnem nasilju
Ministrstvo za pravosodje je na spletni strani objavilo bazo člankov o komunističnem nasilju v Slove-
niji ter bazo tajnih uradnih listov SFRJ in SRS. V prvi bazi so zbrani prispevki o komunističnem nasilju v Sloveniji, ki so bili objavljeni v slovenskih tiskanih medijih. Baza še nastaja, saj članke dnevno dodajajo, je zapisano na spletni strani. Za vsak članek v bazi člankov o komunističnem nasilju v Sloveniji so navedene tudi informacije o avtorju, mediju, v katerem je bil članek objavljen, in datumu objave. V drugi bazi pa so zbrane vse v RS dostopne številke zveznih in republiških tajnih uradnih listov ter pomembnejša takratna zakonodaja, ki je urejala izdajanje tajnih uradnih listov, in s tematiko povezana članka. Podatke o tej bazi je objavil sektor za popravo krivic in za narodno spravo, saj želijo na ministrstvu s tem omogočiti dostop vsakega posameznika do v takratnem času obsežnega dela pravnega urejanja oziroma vzporednega pravnega sistema. Na spletni strani so objavili tudi del zakonodaje, ki je urejala področje izdajanja tajnih uradnih listov, in članka ministra za pravosodje Lovra Šturma o fenomenu tajne zakonodaje SFRJ in kršitvi človekovih pravic v novejši slovenski zgodovini. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Vinogradniške zdrahe
Kdo želi onemogočiti Vinogradniško zadrugo?
Vinogradniška zadruga Ormož (VZ) je bila ustanovljena 18. septembra 1992 z namenom združevanja vinogradnikov, ki niso bili člani Kmetijske zadruge Ormož (KZ). Gre za specializirano zadrugo, ki zastopa gospodarske interese svojih članov, to pa so zlasti manjši vinogradniki. Med drugim se zadruga angažira tudi pri zagotavljanju odkupa grozdja, kjer so zlasti mali lastniki vedno izpostavljeni. Zadruga ima 162 članov, ki so v lanskem letu kleti prodali 171 ton grozdja, predlansko leto pa 115 ton. Interes za zadrugo se torej povečuje, čeprav je v svojih najboljših časih zadruga kleti zagotavljala tudi do 350 ton surovine.
Foto: vki
Le še letos grozdje pridelovalcev Vinarske zadruge za ormoško klet ...
"Takrat se je že pripravljalo lastninjenje vinske kleti. KZ je postajala vse večji lastnik, VZ pa je imela po lastninjenju v VVS, leta 2004, 1777 delnic. Takrat je bil predsednik VZ Martin Habjanič, ki si je prizadeval za tesnejše sodelovanje s KZ. Dogovorili so se celo, da bodo preučili možnosti in se bodo začele priprave na morebitno združitev obeh zadrug. Iskali so pravne podlage za to, pri čemer pa je nastajalo veliko problemov. Proti koncu 2004 je pravni strokovnjak podal mnenje, da je zadružna lastnina ne-razdružna in je ni mogoče deliti. Zato so se dogovarjali, da bi v VZ po 31. 12. naredili bilanco in revizijska družba bi pripravila pripojitveno pogodbo. Junija leta 2005 smo želeli o tem spregovoriti na sestanku, vendar nam je KZ v maju istega leta poslala dopis o prenehanju postopkov o pripojitvi VZ h KZ Ormož, z obrazložitvijo, da so zadeve
nerazčiščene. V letih 2005 in 2006 je vladal status quo, skupaj smo se dogovarjali o prodaji grozdja VVS-ju. Medtem je KZ postala večinski lastnik podjetja in postajalo je jasno, da tudi na VVS tempo vse bolj narekuje KZ in vedno manj uprava VVS. Vsi nadaljnji dogovori so potekali le še z za-
drugo," je zgodovino in začetek problemov orisala predsednica VZ Majda Lukner.
Vinarska zadruga je imela v vinogradniškem odboru tudi dva člana, od leta 2006 pa menda nista bila več klicana na noben sestanek. Lani julija so se s kletjo na skupnem sestanku še lepo dogovorili
o tem, kakšne sorte in v kakšnih količinah jim bodo prodali: "Vse je potekalo v najlepšem redu, dogovorili smo se za količine, za provizijo, ki je bila enaka, kot jo zaračunava KZ. Potem pa smo po obračunu 30. 11. dobili od VVS pisni odstop od dogovora o dolgoročnem strateškem poslovanju, ki naj bi trajal 10 let, vse do leta 2011. V kleti so napisali, da od pogodbe nepreklicno odstopajo z obrazložitvijo, da se odkup uredi preko samo enega strateškega partnerja, to pa je KZ Ormož. Bili smo zelo presenečeni. Sama sem se udeležila skupščine VVS v decembru in izpostavila omenjen problem ter jih prosila za argumentirana pojasnila o tem, zakaj odstopajo od sodelovanja z nami.
Dobili smo pisni odgovor na moje vprašanje, v katerem piše, da je uprava sprejela takšno odločitev in da vztrajajo na svojem. Sklicali smo izredni občni zbor, da se dogovorimo, kaj storiti, saj naši člani naenkrat ne bi mogli prodajati pridelka v klet. Z direktorjem Ivanom Sercem je bil nato sklenjen pisni dogovor, po katerem člani VZ v letu 2008 še lahko prodajo grozdje VVS, če pa želijo dolgoročno sodelovati s kletjo, pa morajo podpisati dolgoročno pogodbo s KZ, drugače ni več možnosti prodaje kleti, razen če ne bi imeli dovolj surovine."
Kot je povedala Luknerje-va, so bili postavljeni v pat
pozicijo. Vse člane so obvestili o razvoju dogajanja ter da lahko sklenejo dolgoročno pogodbo o odkupu grozdja na KZ. Zaenkrat ne vedo, koliko njihovih članov jo je podpisalo.
Razlogi za odpoved sodelovanja
"Imam pa tudi neuradne informacije, da naj bi uprava VVS na seji nadzornega odbora kot razlog odpovedi navedla povsem druge razloge. Direktor Igor Serec naj bi povedal, da so odpovedali sodelovanje z VZ predvsem zaradi tehničnih vzrokov, ki se nanašajo na način obračunavanja odkupljenih količin grozdja in zmedo, ki nastaja pri urejanju dokumentacije v zvezi z odkupom, ker VZ nima zaposlenega človeka, ki bi nadzoroval potek odkupa in obračun. Na uradni odpovedi sodelovanja piše nekaj povsem drugega! To nas je malo presenetilo, saj ni bilo nobenih problemov s tem. Zgodilo pa se je, da je eden od vinogradnikov, ki prodaja grozdje tudi v ljutomersko klet, povedal, da je lani peljal dopoldne grozdje iste sorte z iste parcele v ljutomersko klet in je imelo višjo sladkorno stopnjo kot popoldne v Ormožu. Nato smo seveda postavili vprašanje umeritve teh merilnih naprav in zagotovili so nam, da so umerjene. Vinogradniki so tudi vprašali, ali imajo pravico in možnost
kontrolirati meritve. S strani VVS ni bilo težav, niso bili proti. Pri velikih količinah in nizkih cenah se vsak zanima za svoj prihodek. Res pa je, da je nenavadno, da je popoldne sladkorna stopnja nižja, saj bi pričakovali ravno nasprotno. Nič ni narobe, če želimo stvari kontrolirati. Uradno sicer ni bilo nikoli rečeno, da bi bil to vzrok za odpoved sodelovanja, ampak očitno je, da je vzrok nekje drugje kot v uradnem pojasnilu," pravi Luknerjeva.
In kako naprej? V VZ so se odločili, da zadruge ne bodo zaprli, konec koncev imajo 1777 delnic in so 1,9 % lastniki podjetja VVS. Počakali bodo in videli, kaj bo prinesel čas. Za svoje člane so tudi letos uredili lažji in cenejši nakup repromateri-ala pri dveh ponudnikih, ki sta ponudila konkurenčne pogoje, to sta Center Jurko-vič in Agrar. Podobno so želeli skleniti tudi s prodajalno KZ, a žal niso bili ugodni. Ta zamera je najverjetneje tudi eden od vzrokov vseh problemov. "Za svoje člane VZ plača nakup repromateriala v celoti, pri KZ pa je to urejeno drugače." Kmalu bodo tudi sklicali občni zbor, ugotovili, koliko posameznikov je podpisalo pogodbo s KZ, preverili bodo, ali je mogoče prodajati grozdje še kam drugam, kajti kmetje se bodo v prihodnosti gotovo ukvarjali s presežki grozdja. Viki Klemenčič Ivanuša
Več toplote za enako ceno.

ow»v
future?
^osr.
, /A/
opn

©0802332
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332.
•HT
Več kot gibanje. OMV
Ormož • Nova Slovenija o aktualnih temah
Tudi Bajuk si želi višje plače
Na sobotni konferenci N.Si, ki je v soboto potekala v Ormožu, je predsednik stranke dr. Andrej Bajuk predstavil svoja stališča o aktualnem političnem dogajanju. Med drugim je predstavil svojo oceno trenutne gospodarske situacije v državi, ki jo je komentiral v luči lanske inflacije in napovedanih stavk delavcev.
Za zaprtimi vrati so se na konferenci N.Si minulo soboto v Ormožu srečali predsednik stranke dr. Andrej Bajuk, podpredsednik N.Si Alojz Sok in vodja poslanske skupine Jožef Horvat. Kot so pojasnili, je beseda tekla o aktualnem političnem dogajanju in pripravah na jesenske državnozborske volitve. Po dvournem srečanju pa so svoja stališča predstavili na novinarski konferenci.
Ob začetku so Bajuk, Sok in Horvat izpostavili kopico zadev, ki so jih izpeljali v tem mandatu. Bajuk je prepričan, da je delo, ki so ga opravili, v skladu z obljubami, ki so jih dali volivcem. "Stranka napreduje. Gledamo v prihodnost z zaupanjem, da je tudi opravljeno delo pravilno ocenjeno. Da bodo ljudje vedeli, kaj pomeni zaupati N.Si, ker končno pri nas še vedno beseda velja," je dejal Bajuk. Kot je dejal vodja poslanske skupine N.Si Jožef Horvat, bo nov program stranke predstavljen 29. marca na programski konferenci stranke. Horvat je na kratko predstavil tudi Zakon o udeležbi delavcev v dobičku, za sprejetje katerega ima po njegovih besedah veliko zaslug ravno Bajuk. »Ta zakon se je 11 let valjal po ministrskih in parlamentarnih predalih in vedno se je zgodba ustavila pri ministrstvu za finance. To pa zato, ker se minister za finance odreka kar velikemu kosu pogače na prihodkovni strani. Trdimo, da so delavci v podjetjih največji kapital,
ki ga mora delodajalec upoštevati. S tem zakonom smo zdaj povedali, da mora delodajalec razdeliti svoj dobiček delavcem, ki so ta dobiček tudi ustvarili. Na drugi strani pa to pomeni davčno olajšavo oziroma bistveno manj prihodka iz naslova dobička podjetja v državno blagajno," je dejal Horvat in izrazil prepričanje, da bo sprejet tudi Zakon o vrtcih. Ob tem je izpostavil tudi Zakon o dijaški prehrani, za katerega bo po njegovih besedah iz državne blagajne treba nameniti letno okrog 38 milijonov evrov.
Bajuk: "Minimalne plače si nisem izmislil jaz!"
Na naše vprašanje, kako ocenjuje trenutno gospodarsko situacijo v Sloveniji, upoštevajoč dejstvi, da je bila inflacija v minulem letu izredno visoka in da so posledica nezadovoljstva tudi napovedane stavke, je Bajuk odgovoril, da kaže, da se bo gospodarska rast nekoliko umirila oziroma se bo tudi znižala. Pojasnil je še, da so sredi pogajanj in da pričaku-
je, da bo zdrava pamet prevladala. "Do sedaj smo bili, kar se tega tiče, zelo pametni. Od prvega dne je moje javno priznanje sindikatom in socialnim partnerjem, da so vedeli uvesti določeno mero potrpljenja. To je hvalevredno, kar povem tako doma kot v tujini," je še dejal minister za finance in dodal, da je takšna politika plač, kot smo jo imeli v zadnjih štirih letih, dolgoročno nevzdržna.
"Nemogoče je pričakovati, da se bodo plače stalno višale manj kot produktivnost, ker nam bo to produktivnost
Pri tem so ugotovili, da se ženske cvetja na 8. marec zares razveselijo. V dobri uri, ki so jo preživeli na Kerenčiče-vem trgu, so brez težav podarili 150 cvetov. Odzivi žensk na njihovo akcijo so bili zelo pozitivni. Predsednik SD Ormož Zlatan Fafulic je povedal, da so bili presenečeni ob spoznanju, da se v centru mesta kljub temu, da se je vse dogajanje preselilo na obrobje mesta, vseeno še obrne toliko ljudi.
Potem so mladi obiskali še stanovalke doma starejših občanov. Sprejem je bil zelo prisrčen, saj so zlasti starejši še posebej veseli vsake pozornosti.
V prihodnjih dneh se bo v Ormožu ustanovil odbor Mladega foruma, ki je v ustanavljanju. Mladi bodo izvolili svoje vodstvo, k sodelovanju pa posebej vabijo tudi ženske, saj lahko le same prispevajo k zagotavljanju politične enakosti.
vki
samo zadušilo. Kar pa vedno polagam na srce v vseh svojih razpravah, je to, da potrebujemo nek mehek pristanek. Ne moremo čez noč urediti vseh stvari, ki so se nakopičile skozi dolga desetletja. Stvari je treba rešiti, da bodo funkcionalno vzdržne, zato je moje stališče, da se plače ne bi smele višati več kot produktivnost," je še pojasnil Bajuk.
Na našo opazko, da je vendarle minimalna plača v Sloveniji takšna, da je z njo dejansko zelo težko preživeti, pa je dejal: "Minimalne plače si nisem jaz izmislil. Revščine v Sloveniji pa tudi ni povzročila ta vlada in zanjo ni odgovorna ta politična elita. Zakaj Slovenija ni podobna Švici, je treba vprašati tiste, ki so dolga desetletja ustvarili takšno Slovenijo, ki je tako daleč zaostala za Evropo samo. Če kaj delamo sedaj, je, da se temu hitro približujemo. Kaj pa je ta vlada naredila, vam lahko povem jaz. O tej stvari se namreč malo razpravlja, še manj pa se o njej piše. In to je to, da smo znižali dejansko tudi obdavčitev, s tem ko smo povišali splošno olajšavo, smo tudi realno vrednost minimalnih plač zvišali za približno sedem odstotkov. To so dejstva, ki jih je treba vzeti na znanje. Seveda si želim, da bi bila minimalna plača v Sloveniji veliko višja, kot je, istočasno pa se dobro zavedam, da preko državnih odlokov, bodisi vlade ali državnega zbora, ne moremo spremeniti tržnega položaja. Kaj pa naj naredimo v nekih podjetjih, kot je recimo Mura,
ki je v neki panogi in ima pač položaj, kakršnega pač ima?! Tega ne moremo čez dan spremeniti. Odgovorno je vodstvo takšne ustanove, da bo to firmo posodobilo. Istočasno pa skrbimo, da bo aktivna politika zaposlovanja, ki ji je vlada namenila nad 50 odstotkov več proračunskih sredstev kot v preteklosti, takšna, da pripravi te ljudi, da se bodo lahko bolje dogovarjali in se soočali z realnostjo, če bo prišlo do spremembe na teh področjih. Seveda pa je tudi moja želja, da bi bile plače višje," je zaključil Ba-juk.
Sodišče ugodilo Tofeniku
-	podaljšali rok za 14 dni
V	svojem delu predstavitve se je Alojz Sok dotaknil predvsem Zakona o financiranju občin, ki je po njegovem mnenju manjšim občinam prinesel veliko več denarja, kot so ga imele. Ob tem je izrazil upanje, da bo minister za finance storil vse, kar je v njegovi moči, da se ohrani sedanji način financiranja.
V	luči aktualnih dogajanj v Ormožu je Sok komentiral tudi odločitev Upravnega sodišča, da je bil postavljeni rok
-	21 dni - za zbiranje podpisov za izvedbo referenduma za ohranitev samostojnega Muzeja Ormož prekratek. Kot je pojasnil, je pri določitvi roka izhajal iz prakse. Sodišče je tožbi Vilija Trofenika, nekdanjega župana občine Ormož in zagovornika ohranitve samostojnega Muzeja Ormož, ugodilo in odločilo, da se rok za zbiranje podpisov podaljša za 14 dni. Kot je povedal Sok, bo to odločitev sodišča spoštoval, ob tem pa dodal: "Ugotavljam pa, da so bili vsi referendumi v vseh občinah do sedaj v Republiki Sloveniji - kar se tiče občin -izvršeni nezakonito in da je to prvi primer pravne prakse, ki bo veljala tudi za naprej."
Trofenik pa bo očitno vplival tudi na Sokovo odločitev o tem, ali bo ponovno kandidiral za poslanca. "V marsičem bo moja odločitev odvisna od protikandidatov. Če gospod Trofenik ne bo kandidiral, potem sploh ne razmišljam o tem, da bi še enkrat kandidiral. Če pa se bo nakazovalo, da bo levica močna v parlamentu in da bo on naš poslanec, potem pa bi še enkrat razmislil o kandidaturi. To pa zato, ker želim občini Ormož dobro,« je zaključil Sok.
Dženana Bečirovič
Ormož • Mladi forum ob 8. marcu
Mladi forum za ženske
Člani Mladega foruma pri SD iz Ormoža Mitja Šterman, Jure Mertuk in Matic Bombek so na 8. marec sodelovali v vseslovenski akciji Socialnih demokratov, ki na ta dan že tradicionalno ženskam podarijo malo več pozornosti in veliko cvetja.
Foto: arhiv M F
Člani Mladega foruma pri SD so na 8. marec s cvetom pozornosti razveselili čez 250 Ormožank.
Hajdina • Gradnja avtocestnega odseka Draženci-SHvnica
Novih rušitev ne bo
Prva dela na avtocestnem odseku Draženci-Slivnica so se pričela 11. julija 2007. Dela na petki-lometrskem odseku med priključkom Hajdina in razcepom Draženci, ki vključujejo tudi izgradnjo razcepa Draženci v skupni dolžini ramp 1,4 km, deviacije cest v skupni dolžini več kot 8,1 km, viadukt dolžine 282 m, štiri nadvoze in podhod, potekajo skladno s terminskim planom.
Rok za dokončanje izgradnje je oktober 2009. Izvajalcem del gre vreme na roko, zato je mogoče, da bo rok izgradnje celo krajši. Po nekaterih optimističnih napovedih naj bi se skrajšal za štiri mesece. V sklopu gradnje bodo uredili tudi komunalne vode (vodovod, fekalno kanalizacijo, elektrovode, trafopostaje, javno razsvetljavo, telekomunikacijske vode, klic v sili in plinovod) ter celotno krajinsko in arhitekturno ureditev. Pri Darsu so te dni povedali, da gradbena dela na izgradnji avtocestnega odseka Slivnica-Draženci,
sklop C, potekajo skladno s Na celotni trasi avtocestnega odseka na območju občine Hajdina
terminskim planom. Na ob- kanalizacija.
Foto: Črtomir Goznik
so v gradnji nasipi in meteorna
močju celotne trase v občini Hajdina so v gradnji nasipi in meteorna kanalizacija, dela pa potekajo tudi že na premostitvenih objektih. V Dar-sovi Službi za komuniciranje so tudi povedali, da pri gradnji večjih težav ni, saj trasa avtoceste poteka po geološko manj zahtevnem območju. Sicer pa občani občine Hajdina na delu, kjer poteka gradnja, le-to budno spremljajo, prav tako pa tudi v komisiji za odnose z Darsom pri gradnji AC Slivnica-Draženci in upravi občine Hajdina.
Ob sami trasi avtoceste v občini Hajdina je bila z državnim lokacijskim načrtom predvidena rušitev 13 objektov, prve so porušili že septembra lani, v nekaterih, ki jih še niso porušili, pa imajo izvajalci del svoje delovne prostore. Glede na nove želje po prodaji objektov ob trasi, ki so se pojavili pri samem umeščanju v hajdinski občinski prostor, pa je odgovor Mateja Kušarja iz Darsove službe za komuniciranje, da je Dars, d. d., odkupil samo tiste objekte, ki so bili za ru-šitev predvideni z državnim lokacijskim načrtom, in da
novih rušitev ne bo.
Probleme, ki jih gradnja prinaša, skušajo reševati na koordinacijskih sestankih, ki jih imajo vsaki prvi četrtek v mesecu. Večina prevozov poteka po trasi avtoceste, nekatere transportne poti pa potekajo tudi po občinskih cestah. Glede na terminski plan bodo dela na odcepu železniška proga-jama Dra-ženci potekala do letošnjega oktobra.
V teh dneh bo prišlo do ru-šitve nadvoza na Selski cesti in graditve, vsi obvozi bodo urejeni na Lancovo vas. Čeprav naj bi za ta dela potrebovali šest do sedem mesecev, naj bi se izvajalci obvezali, da jih bodo poskušali končati v čim krajšem roku, če bo šlo, v štirih mesecih. Gradnja AC ni enostavna, gre za velik projekt, ki je močno zarezal v prostor občine Hajdina in v času gradnje prinaša številne nevšečnosti, zato vsi, ki so tako ali drugače povezani z gradnjo, na katero so v tem prostoru čakali kar 40 let, računajo na razumevanje in potrpežljivost občanov.
MG
Ptuj • Menedžerji pri ptujskem županu
Kup trgovin, o proizvodnji pa nič ...
Predvolilno obdobje je v drugem polletju leta 2006 močno razgibalo številna okolja na Ptujskem. Njihova intenzivnost je v tistem času marsikaj obljubljala, tudi to, da bodo ne glede na volilne izide aktivnosti nadaljevali vsi skupaj, v korist tega območja oziroma prebivalstva. Vse skupaj je ostalo pri pobožnih željah. Tudi na predvolilne obljube se je pozabilo.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je takrat na pogovoru s ptujskimi menedžerji, člani Manager kluba Ptuj, dal vedeti, da jih bo, če bo izvoljen, v novem mandatu upošteval kot svoje posvetovalno telo. To se še doslej ni udejanjilo, po slabih petnajstih mesecih po lokalnih volitvah 2006 je 6. marca letos prišlo do prvega povolilnega srečanja ptujskih menedžerjev z županom. Pa še v tem primeru je iniciativa prišla s strani kluba, je povedal predsednik Miran Senčar, ker so se želeli seznaniti s podrobnostmi iz integralnega razvojnega programa MO Ptuj do leta 2012, pri katerem želijo tudi samo tvorno sodelovati.
"Za naše člane je zelo pomembno, da se s projekti seznanimo že v idejni fazi; ko se začne projektiranje, je že prepozno, ker so oprema in izvajalci že znani. Ocenjujemo, da so načrti, ki jih ima MO Ptuj v naslednjih štirih letih, zelo smeli. Zelo bomo veseli, če se bodo vsi uresničili. 300 milijonov evrov pomeni za naše podjetnike zelo veliko. Od občinskega vodstva pričakujemo, da bomo o naslednjih korakih pri uresničevanju teh projektov pravočasno obveščeni, da bomo lahko sodelovali pri projektiranju in kasneje pri samem izvajanju. Projekti, ki se načrtujejo do leta 2012, so zlasti zanimivi za gradbenike, za podjetnike, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi vrstami instalacij, mnogo
je tudi projektov s področja ekologije, predvsem pa gradnje kanalizacije," je o namenu srečanja s ptujskim županom v ptujski poročni dvorani povedal predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar.
Govorili so tudi o ptujski obvoznici, pri kateri so mnenja o trasi deljena. Severna obvoznica je verjetna, ker je cenejša in hitreje izvedljiva. Z vidika dolgoročnega planiranja mesta pa je za ptujske menedžerje bolj sprejemljiva južna obvoznica. V Manager klubu Ptuj pozdravljajo tudi planirano gradnjo garažnih hiš in večjega števila drugih parkirnih mest, ki so nujno potrebna za načrtovani razvoj mesta. V naslednjih letih naj bi se prebivalstvo Ptuja povečalo kar za 10 tisoč. To je sicer zelo spodbuden podatek, ptujski menedžerji pa so glede tega skeptični, ker je sama infrastruktura na Ptuju zelo pomanjkljiva. Zelo bi bili veseli, če bi jim kdo predstavil konkreten načrt zamenjave azbestnih cevi. Smelo Ptuj zadnje čase zastavlja tudi razvoj hotelirstva. Gradnji družinskih hotelov naj bi bil namenjen južni del Ptuja, zlasti območje ob Dravi oziroma v njeni neposredni bližini. Kar zadeva športno infrastrukturo, se ptujski menedžerji zavzemajo za čimprejšnje pokritje potreb za dvoranske športe. Z izgradnjo nove dvorane pri OŠ Ljudski vrt bo mesto pridobilo ustrezne površine za izvedbo evropskih
tekem v košarki in rokometu. Podpirajo tudi gradnjo športne dvorane na območju pomožnega igrišča. Za mala in srednja podjetja pa bo zelo dobrodošla izgradnja Hiše malega gospodarstva, ki bo omogočila združitev skupne infrastrukture na enem mestu, saj si mali podjetniki pogosto ne morejo privoščiti vse potrebne logistike. Nujno so potrebne tudi širitve industrijskih con, kjer naj bi bilo v bodoče več proizvodnje kot pa trgovine. Trgovci pa se, kot vse kaže, niso nasitili gradnje na Ptuju. Kmalu bosta zgrajena dva Hoferja, pa
en Lidl in en Tuš, morda pa še pride kdo, za katerega se v tem trenutku še ne ve.
Ptujski župan pa je o srečanju z menedžerji povedal: "Podjetnike smo podrobno seznanili z našimi načrti. Dobili so vpogled v vse pomembne investicije, ki so bile tudi terminsko opredeljene. Največ jih je zanimal začetek projekta podtalnice, ki se že izvaja. Prav tako jih je zanimal zagon investicij na Potrčevi in Osojnikovi cesti (vrtec, garažna hiša, kulturna dvorana, državna uprava, avtobusna postaja). V letošnjem letu bomo pričeli tudi rekon-
strukcijo Potrčeve ceste. Odprto je gradbišče v Spuhlji (večnamenska dvorana) in na Ormoški (Hofer center). Tik pred koncem je izdaja gradbenega dovoljenja za velik poslovno-trgovski center ob Puhovi cesti. Druga in tretja faza Mestnega stadiona se bo začela graditi v poletnih mesecih. Upam, da bomo v jeseni že igrali ob petkih pod reflektorji. V jeseni naj bi se začela tudi gradnja prizidka II. faze OŠ Ljudski vrt. Prav tako upam, da bomo v letošnjem letu pridobili gradbeno dovoljenje za začetek gradnje novih prostorov za OŠ dr. Lju-
devita Pivka. To so le največje investicije, ki bodo zagledale luč sveta v letu 2008. Veliko manjših pa se bo izvajalo v posameznih četrtnih skupnostih. Dogovorili smo se za izgradnjo Hiše malega gospodarstva, v katero bi želeli seliti sedeže uprav malih in srednjih podjetij. V tem objektu bodo tudi laboratorij in ZRS Bistra Ptuj. MO Ptuj bo še v letošnjem letu pripravila idejni projekt in ga podjetnikom ponudila v presojo," je o vsebini četrtkovega srečanja s ptujskimi menedžerji povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Ptujski menedžerji so se v četrtek, 6. marca, razšli v prepričanju, da se bodo poslej z občinskim vodstvom srečevali pogosteje, najmanj pa trikrat letno: v času sprejemanja proračuna, pred poletjem in v jeseni, v času najintenziv-nejše gradnje oziroma realizacije posameznih projektov.
Do poletja 2008 načrtujejo še več programskih aktivnosti, ki so za uspešnega podjetnika več kot dobrodošle. Aprila se bodo seznanili z možnostmi pridobivanja nepovratnih sredstev in vlaganji v znanost, majska tema bo zdravstveno obarvana, saj bodo govorili o koronarnih boleznih pri menedžerjih, junija bodo ponovno kolesarili. Še vedno pa se dobivajo ob kakšni aktualni temi tudi vsak prvi ponedeljek v mesecu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Menedžerjem je ptujski župan dr. Štefan Čelan predstavil celoten razvojni program, s poudarkom na nekaterih novostih, ki jih širša javnost še ne pozna.
Ptuj • Srečanje ob osmem marcu
Življenje se ne konča z upokojitvijo
V prostorih Ljudske univerze Ptuj so se 7. marca srečale članice Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje, člani so redki, ki ga vodi Božena Ribič, in članice društva Optimisti, ki ga vodi Anka Ostrman. Srečanje je bilo hkrati namenjeno druženju ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk.
Pobuda za srečanje je stara kar nekaj časa. Kot je povedala Božena Ribič, je bila njena velika želja, da bi se društvi začeli družiti, saj imata skupno poslanstvo, svojim članicam oziroma članom ponujata aktivnosti, s katerimi bogatita življenje starejših, s srečanji, učenjem in zabavo. Pred desetimi leti so tri entuziastke: Rozika Ojsteršek, Marta Krivec in Marija Svetelšek ustanovile Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje. V začetku so se jim pridružile le naj-pogumnejše, kmalu se je njihovo število občutno povečalo, prihajati so začeli tudi moški, ki jih je po upokojitvi težko pritegniti v oblike organiziranega druženja.
Danes ima Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje že več kot sto članov. V okviru različnih dejavnostih, kot so umetnostna zgodovina, kritična teorija, učenje angleškega in nemškega jezika, zdravstveno-vzgojna predavanja, pletenje, kvačkanje, vezenje, ustvarjalne delavnice (drobni predmeti), spoznavajmo svoje mesto, spoznavanje Slovenije in Slovencev, telovadba, thai chi in računalništvo, lahko vsak najde nekaj zase. Kot poudarja Božena Ribič, je najpomembnejše, da se družimo, ohranjamo občutek pripadnosti neki skupini in se borimo proti temu, da bi bili zares stari, z vsemi tistimi neprijetnimi atributi, ki jih starost nosi s seboj. Veliko jih zanima, v jeseni življenja pa se lahko lotijo stvari,
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih Ljudske univerze Ptuj je 7. marca potekalo prvo skupno srečanje ptujskih društev za tretje življenjsko obdobje.
ki so si jih vedno želeli, a so jim delovne obveznosti to preprečevale. Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje ima sedež na Ljudski univerzi Ptuj, ki jih v njihovih aktivnostih v celoti podpira. Za podporo so se na prvem druženju tudi posebej zahvalili direktorici Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdiji Markež, kolektivu LU Ptuj pa so ob tej priložnosti še posebej čestitali za pridobitev naziva Qšola, naziva za šolo z najsodobnejšim upravljanjem. Ljudska univerza Ptuj pa se ponaša tudi z nazivom Družini prijazno podjetje.
Društvo Optimisti ima sedež v prostorih MČ Ljudski vrt, prav tako kot Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje v okviru svojih programskih sklopov bogati tretje življenjsko obdobje in mu daje nov izziv.
Udejanjajo tri programe za starejše, v okviru skupine starih za samopomoč, za višjo kvaliteto življenja (delavnice, v tem sklopu deluje tudi pevska skupina Po stezicah) in projekt Starejši za starejše na domu, v okviru katerega deluje kar 17 skupin, ki obiskujejo stare nad 70 let in jim pomagajo z drobnimi pomočmi, če je to potrebno. Gre za družab-ništvo, spremljanje k zdravniku, na Upravno enoto in podobno, da bi starejši bolj kvalitetno in zadovoljno živeli na domu, da ne iščejo drugih oblik pomoči, je med drugim povedala predsednica društva Optimisti Ptuj Anka Ostrman. Skupina Po stezicah, ki se druži ob petkih, pridno išče besedila starih narodnih pesmi in jih prepeva. 7. marca so njene članice zapele tudi na skupnem druženju v prostorih
LU Ptuj. Srečanje društev za tretje življenjsko obdobje je bilo hkrati ena od priložnosti za obe-ležitev 8. marca, mednarodnega ženskega praznika, ki hkrati tudi simbolizira boj za ženske pravice. Čeprav je na zakonski in deklarativni ravni vse lepo urejeno, ženske še na mnogih področjih življenja in dela niso enakopravne. Ob osmem marcu lahko naredijo marsikaj, na primer mladim pokažejo, kako je potrebno gojiti medsebojno spoštovanje, da dosežemo boljše sožitje, da lahko ženske, če bodo podprle druga drugo, naredijo veliko za večjo udeležbo žensk na vseh ravneh odločanja in tudi za to, da bo manj družbenih konfliktov. "Ne borimo se proti moškim, borimo se za to, da bomo skupaj za moškimi boljše vodile ta svet," je med drugim poudarila v svojem govoru Anka Ostr-man. V spomin na prvo srečanje društev za tretje življenjsko obdobje so članice društva Optimisti Društvu za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje podarile knjigi EU, priložnost za starejše, in Zamolčane zgodbe, ki govori o nasilju nad starimi v slovenskih družinah, pri njenem nastanku so z zgodbami sodelovale tudi članice društva Optimisti.
Poslej se bosta društvi srečevali pogosteje, saj je njuno poslanstvo enako, da bi starejši tudi v jeseni življenja živeli kvalitetno in bogato.
MG
Kidričevo • Molitev za žrtve Šterntala
Zlo, ki se ne sme več ponoviti!
V nedeljo, 9. marca, ob 16. uri so ob cerkvi svete Družine v Kidričevem pripravili spominsko molitveno slovesnost z mašo in križevim potom, ki so jo posvetili žrtvam medvojnega in povojnega nasilja v nekdanjem največjem koncentracijskem taborišču Šterntal v Strnišču, tik ob današnjem naselju Kidričevo.
Spominske prireditve z mašo, ki so jo pred cerkvijo sv. Družine darovali vsem žrtvam medvojnega in povojnega komunističnega nasilja v nekdanjem taborišču Šterntal, se je udeležilo okoli 200 vernikov ter romarjev, ki se srečujejo na rednih mesečnih medžugorskih molitvenih programih v ptujskem samosta-
nu sv. Petra in Pavla, pridružili pa so se jim tudi člani združenja žrtev komunističnega nasilja Slovenije.
Kidričevski župnik monsig-nor Anton Pačnik je v spominski pridigi med drugim poudaril: "To je bilo zgodovinsko obdobje, ki je bilo za naš slovenski narod zelo težko, zato ga mora-
mo reševati vsi, vsak je odgovoren za našo lepo Slovenijo. To so tista dejstva, ki segajo v naše življenje in prej ali slej se moramo s tem odkrito sprijazniti ter po naših močeh tudi reševati. Ko govorimo o vsem tem, kar se je tukaj dogajalo, moramo ugotoviti - zlo je zlo. Če govorimo o tem, koliko trpljenja je
Foto: M. Ozmec
V spomin na žrtve medvojnega in povojnega nasilja v taborišču Šterntal so na nekdanjem vojaškem pokopališču opravili križev pot.
bilo tukaj, koliko nasilja, koliko krivic, koliko grobosti in prelite krvi, potem ne moremo reči drugače, kot da je bilo to eno samo veliko zlo. Naša molitev bo pripomogla k temu, da bo Bog te rane ozdravil!"
Spominsko slovesnost, s katero so, kot je bilo poudarjeno, želeli prispevati predvsem k miru, spravi in popravi krivic, so pričeli pred cerkvijo, nato pa nadaljevali s križevim potom na nekdanjem avstro-ogrskem vojaškem pokopališču ob tamkajšnji kapeli. Vsebino križevega pota, ki ga cerkev opravlja v postnem času, je na posameznih postajah zbranim podajal domačin Peter Srpčič. Nato pa je sledilo še so-maševanje duhovnikov, ki ga je vodil domači župnik Anton Pač-nik, vmes so prepevali: liturgič-ni kvartet Sion, ki ga vodi pater Slavko Stermšek iz podružnice sv. Družine na Selih, solist mariborske opere Emil Baronik ter organist pater Lojze Klemenčič, sodelovale pa so tudi cerkvene in ljudske pevke druge pomladi Društva upokojencev Kidričevo.
M. Ozmec
Od tod in tam
Slovenija • Teden zdravja o negi dojenčka
Foto: Črtomir Goznik
Včeraj se je v slovenskih lekarnah začel novi teden zdravja v lekarnah. Trajal bo do 15. marca, namenjen pa je negi dojenčka. Ob tej priložnosti bodo tudi v ptujskih lekarnah svetovali o osnovni negi in kako ukrepati pri odpravljanju manjših zdravstvenih težav (temenica, plenični izpuščaj, krči, izraščanje zob, prehlad, prebavne motnje), ki se lahko pojavijo pri dojenčkih, je povedala direktorica ]Z Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič. Ob tej priložnosti so izdali tudi zloženko s krajšimi nasveti. Čeprav lahko pod nego dojenčka razumemo vso skrb, ki je namenjena dojenčku 24 ur na dan, izkušnje kažejo, da se največ časa posveti negi kože. Več o vsem tem oziroma negi dojenčka nasploh pa lekarnarji ponujajo v zloženki oziroma v okviru nasvetov, ki jih bodo dajali vse do petka.
MG
Kovaška delavnica
Od maja lansko leto, ko je vrata odprl Center domače in umetnostne obrti (DUO) v Veržeju, prvi tovrstne oblike pri nas, se je število rokodelcev iz Prlekije, Prekmurja in Podravja povečalo s 25 na 35, galerijo pa je doslej obiskalo okoli sedem tisoč domačih in tujih turistov. Po besedah vodja centra Janeza Krnca bo za nadaljnji razvoj in promocijo potrebno uresničiti še veliko začrtanih usmeritev, za kar pa v prvi vrsti primanjkuje finančnih sredstev. Minule dni je bil z odprtjem kovačnice storjen pomemben korak k promociji tradicionalne obrti, saj bo delavnica služila izobraževalnim namenom. Večino razstavnih predmetov je bilo pripeljanih iz Šalamunove kovačije v Stari novi vasi, nekaj orodja pa je dodal tudi domačin Alojz Prelog. Na etnološki delavnici so študenti iz ljubljanske fakultete in dijaki ljutomerske gimnazije pregledali, očistili in popisali okoli 300predmetov, ki se nahajajo v kovačiji. Kot se predvideva, bo Center dokončno usposobljen leta 2011, za kar bo potrebnih nekaj več kot poldrugi milijon evrov sredstev za prenovo objekta in opremo delavnic.
NŠ
Ptuj • Možnost za mlade literate
Literarna skupina Centra interesnih dejavnosti Ptuj, ki jo vodi mentorica Kristina Kočan, razpisuje drugi literarni natečaj poezije in kratke zgodbe, namenjen mladim literatom. Tovrstni natečaj so v CID lani izpeljali prvič in si z njim zagotovili redne udeležence literarnih delavnic. K sodelovanju se je prijavilo deset mladih, od katerih so trije najboljši dobili možnost predstavitve svojih del na posebnem literarnem večeru. Letos je projekt zastavljen podobno. Na natečaj se lahko prijavijo ljubitelji pisanja, stari med 15 in 20 let, s svojimi še neobjavljenimi deli. Do 10. aprila, ko se natečaj zaključi, morajo poslati najmanj dve in največ štiri kratke zgodbe - skupaj do 15 strani - ali najmanj pet in največ 12 pesmi. O izidu bo komisija avtorje obvestila med 20. in 30. aprilom.
Dženana Bečirovič
Foto: NS
Foto: DB
Središče ob Dravi • Akcija čiščenja okolja
Zmanjkalo jim je vreč
Minulo soboto so v občini Središče ob Dravi pripravili spomladansko akcijo čiščenja okolja. Vreme jim ni bilo najbolj naklonjeno, saj je ravno ta dan pihal orkanski veter, ki je marsikoga, ki bi v ugodnejših razmerah sicer prišel pomagat, zadržal doma. Kljub temu se je čistilne akcije udeležilo okrog 120 krajanov.
Akcijo je organizirala Občina Središče ob Dravi skupaj z domačim turističnim društvom. Prostovoljci, katerih akcijo so koordinirali vaški odbori in
občinski svetniki, so se organizirali v ekipe po posameznih vaseh. Domačini namreč najbolje vedo, kje v njihovem kraju je potrebno kaj počistiti. Lotili so
se predvsem jarkov in površin ob cestah in ulicah, kjer so smeti krajanom vsak dan na očeh. Čeprav zime letos praktično ni bilo, da bi skopneli sneg odkril
smeti, ki bi naenkrat bodle v oči, pa se je vendar od zadnje čistilne akcije počasi nabralo že precej odpadkov. V akciji so se lotili le manjših stvari, kosovne odpadke pa bodo reševali v okviru vsakoletne akcije zbiranja kosovnih odpadkov. Zelo so zadovoljni, ker so očistili tudi okolico ribnika v Obrežu, kjer pa so imeli glavno besedo seveda domači ribiči. Počistili so ob cesti vse do hrvaške meje, pri čemer so imeli največ dela na nekdanjem mejnem prehodu, ki ga, odkar je zapuščen, za svojo postajališče uporabljajo tovornjakarji. To sicer ni nič slabega, če ne bi za njimi ostajali kupi smeti. Zato ni čudno, da je zagnanim čistilcem ob taki obilici odpadkov celo zmanjkalo vreč za smeti, ki so jih sicer pri Komunali nabavili kar 250.
Kljub temu da so delali dobre štiri ure, je ostalo še veliko dela. Zlasti po gozdovih in obrežjih. Tam pa bodo svojo akcijo gotovo spet izpeljali tudi domači lovci. V prihodnjih dneh je napovedana še akcija čiščenja nabrežja potoka Trnava.
Ob taki akciji lahko krajanom, ki jim ni vseeno za izgled njihovega kraja in so mnenja, da vsega ne morejo urediti plačane službe, ker je nesnage enostavno preveč in da smo za svoje okolje malo odgovorni tudi sami, le iskreno čestitamo! Viki Klemenčič Ivanuša
Dela je bilo za vse dovolj.
Foto: vki
Dornava • Pongratzova praprotnica se vrača v dvorec
Darilo dvorcu Dornava
Življenje s svojimi naključji včasih napleta prav zanimive zgodbe. Ena teh je gotovo tudi ta, ki nam jo je zaupal Franc Zagoršak, predsednik odbora za obnovo baročnega dvorca Dornava.
"Povedati moram, da sem nadvse vesel, ker je naš dvorec dobil podarjeno okrog 90 let staro praprotnico, ki je nekoč že rasla tukaj. Kako je do tega prišlo, je zelo zanimivo naključje; nekaj let nazaj sem gledal oddajo V vrtu na TV Maribor, kjer je bil takrat gost vrtnar Rajnhold Vavra. Priimek mi je bil zelo znan, saj je dornavski park nekoč urejal vrtnar Vaclav Vavra. In izkazalo se je, da je Rajnhold njegov sin! Kasneje sva se večkrat srečala in Rajnhold mi je zaupal, da ima še vedno praprotnico, ki jo je takratni lastnik gradu, grof Pongratz, podaril očetu, Stara praprotnica, ki je nekoč že rasla v dornavskem dvorcu, se ko je ta zapuščal dvorec. Ker ponovno vrača v Dornavo; na sliki so Rajnhold Vavra (na sredini) se v odboru za obnovo dvor- s palmo, Franc Zagoršak, predsednik odbora za obnovo dvorca ca pripravljamo na obeležitev Dornava (levo), in Miran Krivec z ZVKD Maribor.
300-letnice, letos pa bomo pripravili strokovni posvet na temo rekonstrukcije vrtne arhitekture, je gospod Rajn-hold izrazil pripravljenost, da staro praprotnico podari dvorcu. Ponudbo smo sprejeli odprtih rok in praprotnica je danes že v oskrbi in hrambi cvetličarne, kjer čaka na primerno mesto v dornavskem parku," je navdušen Franc Zagoršak, ki dobro pozna zgodovino dvorca in parka: "Habsburžani so imeli nekoč odlično organizirano vrtnarsko dejavnost. Vrtnarji so prihajali večinoma iz Nemčije in Češke. Tako je leta 1912 prišel k grofu Pongratzu tudi Vaclav Vavra, ki ima velike zasluge za to, da se je dornavski park ohranil v prvotni podobi."
Zagoršak sicer še pravi, da omenjena palma prihaja iz Mehike, od koder jo je nekoč prinesel habsburški inšpektor Rubrič. Ko je Vavra leta 1925 odšel iz Dornave, je palmo, ki mu jo je grof Pongratz podaril, odnesel s seboj, zdaj pa jo je njegov sin podaril dvorcu.
SM
Sv. Jurij ob Ščavnici • Sporna odločitev Telekoma
Omrežja ne želijo zgraditi
V občini Sveti Jurij ob Ščavnici se zlasti mlajša populacija ljudi ubada s težavami pri dostopu do internetnih storitev, saj je obstoječa infrastruktura zastarela in ne omogoča dodatnega priključevanja ADSL-sistemov.
Ob tem se izraža njihovo nezadovoljstvo in negodovanje zaradi nezainter-esiranosti Telekoma, ki ne želi zgraditi tovrstnega omrežja iz razloga prevelike površine in majhnega števila prebivalstva! Obrnili so se na občinsko vodstvo, župan Anton Slana pa je z nastalo problematiko
seznanil kabinet predsednika vlade Janeza Janše.
"Menimo, da je v današnjem času širokopasovni dostop osnova, tako za mlajše kot tudi starejše generacije, zlasti pa za podjetnike in druge poslovneže, saj gre za izjemno pomembno obliko komunikacije in povezave z dogajanjem doma in v svetu," je odločitev,
da se obrne na najvišje vladne predstavnike, povedal Anton Slana in zadevo argumentiral s podatkom, da je na celotnem območju Slovenije povprečna pokritost z ADSL-priključki skoraj 60-odstotna, v njihovi občini pa le 11-odstotna. Ob tem se sprašuje, ali ne gre za diskriminacijski odnos predstavnikov Telekoma do rural-
nih območij na severovzhodu Slovenije.
Župan občine Sveti Jurij je ob nastali problematiki v pismu vladne službe spomnil na Strategijo prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2004, kjer je o telekomunikacijskem razvoju med drugim zapisano, da se zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo na podeželju in na odročnih območjih temu ustrezno zagotovijo infrastrukturni pogoji. Piše še, da se z dostopom do interneta spodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Na županovo pisanje je te dni pričakovati ustrezno reakcijo in odziv pristojne vladne službe.
NŠ
Od tod in tam
Ljutomer • Interaktivna tabla za gimnazijce
Ko so se odpirala vrata poslovalnice Nove KBM v Ljutomeru, je bil ravnatelju Gimnazije Franca Miklošiča Zvonku Kustecu predan vrednostni ček za štiri tisoč evrov. Sredstva so namenili za nakup pomembne učne pridobitve - interaktivne table. Uporablja se skupaj z brezžičnim pisalom in programom, ki vsebuje široko paleto interaktivnih orodij ter obsežno zbirko slik, zvokov in videoposnetkov kot pomoč pri predstavitvah. Konkretnost uporabe pri predmetu matematike je v raziskovanju funkcij in njihovih lastnosti ter uporabe pripravljenih učnih gradiv, ki se nahajajo na interaktivnem učnem portalu. Pri kemiji tabla omogoča uporabo različnih animacij, predstavitev na ravni delcev in pogled v zgradbo molekul, bistveno pa je olajšano tudi reševanje testnih nalog. Pri biologiji imajo dijaki možnost, da sestavne dele na slikovni tabli prepoznajo, poimenujejo in povežejo. Delo z interaktivno tablo na ljutomerski gimnaziji je učinkovitejše tudi zaradi že vpeljane elektronske učilnice, kamor se vsi zapisi s table shranjujejo in arhivirajo.
NŠ
Križevci pri Ljutomeru • Publikacija Olge Antič
Bü*		Ril
		
K		
	[Sri	
Foto: NS		
V Kulturnem društvu Križevci pri Ljutomeru delujejo številni ustvarjalci - pevci, plesalci, gledališki igralci, zbiratelji zgodovinskih gradiv in predmetov, izdelovalci ročnih spretnosti ... Med vidnejše^ sodi Olga Antič, dolgoletna pedagoška delavka na OŠ Križevci. Lotila se je zanimivega projekta v sliki in besedi, s publikacijo v prleškem jeziku, kjer nostalgično obuja spomine na resnične dogodke v življenju Prlekov. Zbrala je gradivo z zgodbami babic in dedkov iz bližnje preteklosti. Sega v obdobje preteklega stoletja in je odraz takratnega dogajanja v družini avtorice kakor tudi o pomembnih kmečkih opravilih, običajih in navadah. O praznikih, žetvi in košnji trave ter tradicionalnih kolinah... Olga Antič pravi, da so jo pripovedi starejših ljudi privlačile že v zgodnjem otroštvu. Veliko tega si je zapomnila ali zapisala in vključila v pripovedi, ki jih je nedavno predstavila tudi javnosti.
NŠ
Ptuj • Vamberger - predsednik stranke Zares
Stranka Zares - nova politika je konec minulega tedna za predsednika Mestnega odbora stranke na Ptuju imenovala Mira Vambergerja, za podpredsednico Tjašo Mrgole Jukič, funkcijo podpredsednika bo opravljal Boštjan Šeruga, za sekretarja pa so izvolili Mitja Petka. Za novega predsednika ptujskega mestnega odbora stranke Zares je bil z 11 od 12 glasov izvoljen edini kandidat Miro Vamberger. Kot je pojasnil ob imenovanju, bo njihova politika usmerjena k odprtosti, dopuščanju različnih mišljenj, zavzemanju za dobrobit ljudi ter posvečanju okoljevarstvenim zadevam. "Spremembe v Sloveniji so nujno potrebne, saj so ljudje nad sedanjo politiko razočarani," je ob imenovanju dejal Vamberger.
Dženana Bečirovič
Foto: NS
Foto: DB
ZDA • Propadel predlog zakona
Bush vložil veto na prepoved mučenja
Foto: internet
Ameriški predsednik George Bush je v soboto uresničil grožnjo in vložil veto na predlog zakona, ki Centralni obveščevalni agenciji (CIA) izrecno prepoveduje ostre za-sliševalske metode, ki veljajo za mučenje. Bush je v svojem tedenskem radijskem nagovoru zatrdil, da bi zakon izpostavil ZDA novim terorističnim napadom.
Predlog zakona določa, da lahko tudi obveščevalci pri zasliševanju uporabljajo le tiste metode, ki so napisane v terenskem priročniku kopenske vojske ZDA, ki ne predvideva fizičnega nasilja. Med temi pa ni zloglasnega "vodnega deskanja", ko ujetnika privežejo na desko, pokrijejo glavo s krpo in ga zalivajo z vodo, da mu vzbudijo občutek utapljanja.
Voditelji ameriških obveščevalnih služb so priznali, da so to metodo uporabili le leta 2003 v tajnih zaporih CIA proti trem osumljenim teroristom mreže Al Kaide na čelu z organizatorjem napadov na ZDA 11. septembra 2001 Khalidom Šejkom Mohamedom. Ameriški obveščevalci te metode nato kasneje naj več ne bi uporabljali, vrsta visokih predstavnikov administracije pa je bila prisiljena priznati pred kongresom, da se jim metoda zdi "odurna". Nobeden pa je ni upal opredeliti z mučenjem, ker je
uradna ameriška politika, da ZDA ne mučijo ujetnikov.
Bush je ameriški javnosti sporočil, da pomanjkanje terorističnih napadov na ozemlju ZDA v zadnjih šestih letih in pol ni naključje. "Večje odgovornosti od preprečevanja terorističnih napadov nimamo in sedaj ni čas, da se kongres odpove praksam, ki so se dokazale pri varovanju Američanov," je dejal Bush. Demokrati nimajo dovolj glasov, da presežejo veto in jim ostajajo le izjave. Kalifornijska senatorka Dianne Feinstein je sporočila, da je imel Bush priložnost, da zapre razpravo o mučenju, vendar se je raje odločil, da mučenju pusti odprta vrata.
Razprava o mučenju se bo sedaj najverjetneje prenesla tudi v predsedniško tekmo. Republikanski predsedniški kandidat senator John McCain je bil doslej glasen proti mučenju, tudi zato ker ga je bil sam deležen kot ujetnik v Vietnamu. Tokrat pa je podprl Bushev veto. (sta)
Bangkok • Na Tajskem prijeli razvpitega ruskega trgovca z orožjem
Zahtevajo ga tudi ZDA in Rusija
Foto: internet
Tajske oblasti so v četrtek prijele ruskega poslovneža Viktorja Boutova, ki naj bi bil eden izmed najbolj iskanih trgovcev z orožjem na svetu. Orožje naj bi Bout med
drugim prodajal Afganistanu, Angoli, Liberiji, Ruandi, Sierri Leone, Sudanu in nekdanjemu Zairu.
Kot je sporočila tajska policija, bodo 41-letnemu Boutovu sodili na Tajskem. Svetovno znanemu trgovcu z orožjem na Tajskem zaradi obtožb o prodaji orožja teroristom grozi do 10 let zapora. Če ga bodo spoznali za krivega, bo moral odslužiti kazen na Tajskem pred morebitno izročitvijo ZDA ali Rusiji, navedbe policije povzema ameriška tiskovna agencija AP. Bouta so prijeli v hotelski sobi v Bangkoku, kjer naj bi se pripravljal na sklenitev posla.
Izročitev Bouta so v ZDA že zahtevali. Ameriški zvezni tožilec na Manhattanu Michael Garcia je tako v četrtek na novinarski konferenci objavil obtožnico proti Boutu. ZDA ga obtožujejo le prodaje orožja kolumbijskim gverilcem. V Tadžikistanu rojeni But je bil sicer že leta 2002 v Belgiji obtožen pranja denarja, o njem pa kroži veliko zgodb. Orožje naj bi med drugim prodajal Afganistanu, Angoli, Liberiji, Ruandi, Sierri Leone, Sudanu in nekdanjemu Zairu. Med Boutovimi strankami naj bi bili nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor, libijski voditelj Moamer Gadafi, pokojni zairski diktator Mobutu Sese Seko in obe
strani državljanske vojne v Angoli. Šlo naj bi za orožje in držav nekdanjega Varšavskega pakta, med drugim iz Romunije in Bolgarije ter nekdanjih držav Sovjetske zveze. Nekdanji letalski častnik sovjetske armade velja za najbolj razvpitega trgovca z orožjem na svetu, po njem pa je bil leta 2005 posnet celo hollywoodski film Gospodar vojne z Nicolasom Ca-geom v glavni vlogi. Na višku kariere naj bi imel Bout floto 50 letal, s katerimi je oskrboval afriške državljanske vojne, posel pa je sicer domnevno opravljal po vsem svetu. ZDA so mu šele leta 2005 zamrznile račune, ker je prodajal orožje nekdanjemu predsedniku Liberije, ki je obtožen vojnih zločinov. ZDA naj bi ga začele loviti šele novembra lani, ko sta z njim stopila v stik dva agenta ameriške uprave za boj proti mamilom (Dea), ki naj bi bila sicer pod krinko člana kolumbijske levičarske uporniške skupine Farc. Časopis New York Times poroča, da so neimenovani ameriški agenti zatrdili, da aretacija ni povezana z nedavnim napadom kolumbijske vojske na taborišče upornikov Farca v Ekvadorju, kjer naj bi zaplenili prenosni računalnik z zanimivimi podatki. (sta)
Bruselj • Hitrost pogajanja odvisna od ERC
EU Hrvaški:
To je vaša zadnja priložnost
V Bruslju naj bi se dogovorili, da bi se morala pristopna pogajanja s Hrvaško zaključiti še v tem mandatu komisije, se pravi do leta 2009, piše sobotni Jutarnji list. Toda Hrvaška mora prej rešiti problem z ERC. Če bo Zagreb to naredil, potem bo tudi EU pospešila pogajanja s Hrvaško, navaja časnik, ki se sklicuje na diplomatske vire.
Uradno sicer ne v Zagrebu ne v Bruslju nočejo priznati, da glede hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) obstaja nekakšna vezana trgovina. Diplomatski viri pa naj bi hrvaškemu dnevniku Ju-tarnji list pojasnili, da se bodo, v kolikor bo prišlo do rešitve tega problema, pospešila tudi hrvaška pristopna pogajanja.
Tako naj bi Eu dala Hrvaški jasno vedeti, da mora zaradi domače javnosti prenehati z vsakršnimi političnimi igricami. Po drugi strani pa ji obljubljajo tudi, da bodo v EU naredili vse, da bi se proces pogajanj končal kar najhitreje. V EU naj bi se po pisanju Jutarnjega lista namreč zavedali, da nobeni vladi ni lahko sprejeti "težkih odločitev", ki bi lahko pomembno vplivale na socialni položaj nekaterih državljanov, če bi potem ta država na članstvo v Eu čakala še kakih pet.
Prav zato naj bi se v EU tudi okrepil interes za pospešitev pogajanj s Hrvaško. To naj bi se po pisanju časnika prejšnji teden v avstrijskem Lechu dogovorili tudi predsedniki vseh treh glavnih institucij EU - Sveta EU, slovenski premier Janez Janša, Evropske komisije Jose Manuel Barroso in Evropskega parlamenta Hans-Gert Pottering. V kabinetu slovenskega premiera sicer tovrstnih informacij za STA niso želeli komentirati. Povedali so le, da so stališča glede vprašanja ERC jasna, še posebej, ker gre za vprašanje med Hrvaško in EU.
Vse sicer kaže, da se bo Hrvaška vendarle odpovedala odločitvi, da ERC uveljavi tudi za članice EU, do česar je prišlo 1. januarja. To naj bi v petek posredno nakazal tudi hrvaški premier Ivo Sanader, ki je dejal, da v njegovi Hrvaški demokratski skupnosti (HDZ) ne dvomijo o tem, kaj je za Hrvaško bolj pomembno, EU ali ERC.
Koalicijska Hrvaška kmečka stranka (HSS), ki je sicer glavna zagovornica ERC, na drugi strani ukinitvi cone nasprotuje. To bi po mnenju hrvaških medijev lahko tudi zamajalo vladno koalicijo. Predsednik HSS in podpredsednik sabora Josip Friščic je to sicer v petek zanikal, vendar pa naj bi se še vedno zavzemal za pogajanja glede ERC. (sta)
Beograd • Srbski premier odstopil:
Nove volitve 11. maja
Srbski premier Vojislav Koštuni-ca je konec minulega tedna odstopil s položaja. Dejal je, da srbska vlada ne funkcionira in da bo v ponedeljek srbskemu predsedniku Borisu Tadicu podal predlog, da za 11. maj razpiše izredne parlamentarne volitve, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. rao: imernet Ng ¡zrednj novjnarskj konferenci
je Koštunica pojasnil, da vlada nima enotne politike glede bistvenega vprašanja - vprašanja Kosova. "Če vlada nima enotne politike, ne more več funkcionirati. To pomeni konec sedanje vlade. Mandat vračamo srbskemu narodu," je na novinarski konferenci dodal Koštunica. Ob tem je pojasnil, da so z odločitvijo že seznanjeni tudi koalicijski partnerji.
"To je najboljša rešitev. Bile so volitve in po volitvah smo sestavili vlado, ki je funkcionirala določen čas, v ključnem trenutku in pri bistvenem vprašanju pa ni več mogoče najti enotne politike, je svojo odločitev še enkrat utemeljil Koštunica in dodal, da ponekod vlade padajo zaradi bistveno manj pomembnih razlogov.
Dejal je, da bo v ponedeljek Tadicu podal obrazložitev in predlog za razpustitev parlamenta in za razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Ta bi po njegovih besedah lahko potekale 11. maja, skupaj z že razpisanimi pokrajinskimi in lokalnimi volitvami.
Parlamentarne volitve v Srbiji so sicer nazadnje potekale januarja lani, vladni kabinet pa so Koštuničevi konservativci in prozahodni Tadicevi demokrati po večmesečnih pogajanjih oblikovali šele maja lani. Srbski premier je negativno odgovoril na vprašanje, če se je pred to odločitvijo morda s Srbsko radikalno stranko (SRS) posvetoval o podpori manjšinski vladi ali o oblikovanju nove večine. Koštunica je ob tem povedal, da je od koalicijskih partnerjev pričakoval podporo pri zahtevi, da se EU jasno opredeli, katere meje Srbije sploh priznava. "V vladi glede tega ni bilo soglasja, zato je prišlo do preglasovanja," je povedal.
Srbska vlada je namreč v četrtek glasovala proti predlogu resolucije skupščine, v skladu s katero naj bi Srbija zamrznila svoje približevanje EU, če ta ne bi priznala njene ozemeljske celovitosti oziroma Kosova kot sestavnega dela Srbije. Negativno stališče do resolucije je zavzelo zunanje ministrstvo, pozitivno pa ministrstvo za Kosovo. Na današnji novinarski konferenci je Koštunica še izrazil prepričanje, da padec vlade ne bo privedel do nestabilnosti Srbije. Kot je pojasnil, za to ni razlogov, saj vse državne inštitucije delujejo normalno, volitve pa bodo po njegovih besedah najverjetneje istočasno s pokrajinskimi in lokalnimi, čez dobra dva meseca.
Na odstop Koštunice se je že odzval predstavnik Srbske radikalne stranke (SRS) Dragan Todorovic, ki je ob tem dejal, da je bila taka poteza Koštunice pričakovana in logična, glede na to, "da je premier že v petek izjavil, da nima več zaupanja v koalicijski partnerici Demokratsko stranko (DS) in stranko G17 plus". Ob tem je Todorovic po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug še dejal, da je SRS pripravljena tako na pokrajinske in lokalne kot tudi na izredne parlamentarne volitve. Spomnil je še, da so v SRS možnost padca vlade napovedali že takoj, ko je bila njihova resolucija o Kosovu preglasovana v parlamentu.
Predsednik Socialistične stranke Srbije Ivica Dačic je v odzivu na Koštuničev odstop poudaril, da sklep o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev ni najboljši, saj bi s tem utegnili biti ogroženi državni in nacionalni interesi. "Zagotovo taka odločitev ni dobra za Srbijo. Dovolj zgovorno je dejstvo, da bo Srbija ostala brez parlamenta in vlade v času, ko se mora na mednarodni ravni boriti za ohranitev Kosova in za pomoč tamkajšnjim Srbom," je še dejal Dačic. (sta)
DUNAJ/LONDON/NEW YORK - Cene nafte na svetovnih trgih so se v petek obdržale na ravneh okoli svojih rekordnih vrednosti. Za 159-litrski sod severnomorske nafte vrste brent, ki bo dobavljena v aprilu, je bilo treba v petek v Londonu prvič v zgodovini odšteti točno 103 dolarje, kar je največ doslej. V nadaljevanju trgovanja se je cena nafte brent vnovič nekoliko znižala in trenutno kotira pri 102,69 dolarja za sod. To je še vedno osem centov več kot ob koncu trgovanja v četrtek. Tudi cena Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je povzpela na novo rekordno vrednost. Po podatkih sekretariata Opeca z Dunaja je bilo treba za nafto članic kartela v četrtek v povprečju odšteti 98,46 dolarja, 2,51 dolarja več kot v sredo. Članice Opeca zagotavljajo približno 40 odstotkov svetovnih potreb po nafti. V ZDA se je cena zahodnoteksaške lahke nafte v petek gibala okoli v četrtek dosežene rekordne vrednosti 105,96 dolarja za sod. Cena nafte spodbuja šibak tečaj dolarja, je povedal strokovnjak za surovine pri Commerzbank Eugen Weinberg. Vesti, ki bi bile značilne za naftni trg, trenutno skorajda ni. Cene nafte krepi predvsem napet geopolitični položaj. Kaže, da cena pri 100 dolarjih za sod ne bo le kratkoročne narave, temveč se zdi udeležencem na trgu tudi dolgoročno sprejemljiva, je dejal Weinberg.
WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za delo je sporočilo, da se je stopnja brezposelnosti ne letni februarja znižala za 0,1 odstotne točke na na 4,8 odstotka, čeprav je bilo ukinjenih 63.000 delovnih mest. Po ocenah analitikov je padec brezposelnosti ob hkratni izgubi delovnih mest pripisati prenehanju iskanja dela večine brezposelnih. Delodajalci so februarja ukinili 63.000 delovnih mest, kar je največ v zadnjih petih letih, analitiki pa so pričakovali, da je bilo na novo zaposlenih 25.000 ljudi in da je stopnja brezposelnosti porasla na pet odstotkov. Ministrstvo za delo je malce popravilo tudi januarske podatke in sporočilo, da je bilo dejansko izgubljenih 22.000 delovnih mest, ne pa le 17.000, kot je poročalo uvodoma. V ZDA so januarja ukinjali delovna mesta v gradbeništvu, proizvodnji in maloprodaji, zaposlovali pa so v vladnih službah, zdravstvu izobraževanju in turizmu. Za tiste, ki so imeli službo, so se povprečne plače na uro februarja zvišale za 0,3 odstotka na 17,80 dolarja v primerjavi z januarjem. Od februarja 2007 do februarja 2008 so povprečne plače na uro porasle za 3,7 odstotka.
NEW YORK - Američani so imeli v lanskem zadnjem četrtletju v svojih hišah oz. stanovanjih v povprečju le še 47,9-odstotni lastniški delež, kar je že tretje zaporedno četrtletje pod 50 odstotki in prvič po letu 1945. To pomeni, da je večina hiš in stanovanj v ZDA v lasti izdajateljev hipotekarnih posojil oz. stanovanj. Številke, ki so jih sporočili iz ameriške centralne banke, potrjujejo, da se nepremičninska kriza, ki vpliva na upočasnjevanje gospodarske rasti, poglablja. Delež lastnikov v celotni vrednosti nepremičnin sicer v ZDA pada že zadnjih deset let, še posebej pa po nepremičninskem razcvetu. Vse več ljudi je namreč najemalo tudi druge hipoteke ali posojila, da so imeli več denarja za zapravljanje. Tudi drugi podatki kažejo, da krize še ne bo tako hitro konec. Standard & Poor poroča, da je njegov indeks cen stanovanj in hiš v zadnjem četrtletju 2007 padel za 8,9 odstotka v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2006, kar je največ v vsej 20-letni zgodovini indeksa. Združenje hipotekar-nih bankirjev pa je poročalo, da je število izvršb na stanovanjih in hišah zaradi neplačevanja hipotekarnega posojila v zadnjem četrtletju lanskega leta spet poraslo. Skupaj je propadlo 0,83 odstotka vseh hipotekarnih posojil v ZDA, od tistih drugorazrednih pa že 5,29 odstotka.
BANJA LUKA - Vlada Republike srbske se je odločila, da zaenkrat ne bo prodala 11 podjetij, ki jih je označila za strateškega pomena za to entiteto v BiH, 18 podjetij pa bodo prodali po posebnem programu s soglasjem skupščine Republike srbske. Med podjetji, ki jih vlada Republike srbske v bližnji prihodnosti ne bo prodala, so Elektroprivreda RS, Železnice RS, Šume RS, Aerodrom RS, Pošta Srbske, Loterija RS, Putevi RS, Olimpijski center Jahorina, Srna Bijeljina, Vodoprivreda Semberija in Vodoprivreda Sava. Vlada Republike srbske bo po posebnem programu prodala podjetja Čajavec Banja Luka, Gas promet, Tvornica specijalnih transmisija, Tvornica motora specijalne namjene, Tvornica motora Famosa, Lju-bija Prijedor, Zrak Teslic, Tehnički remont Bratunac, Orao Bijeljina, Krajinapetrol, Kosmos, Robna kuca Boska, Tvornica alatnih mašina Jelšingrad in Valjaonica hladno valjane trake Unis.
ZAGREB - Hrvaška bo proti koncu letošnjega leta začela s postopkom privatizacije puljske ladjedelnice Uljanik in ladjedelnice v Kraljevici, je v petek v Pulju napovedal hrvaški minister za gospodarstvo, delo in podjetništvo Damir Polančec. Dodal je, da je privatizacija ladjedelnic ena izmed nalog Hrvaške na poti v Evropsko unijo. Polančec je povedal, da priprave na privatizacijo Uljani-ka potekajo dobro leto, sicer pa privatizacijo ovira dejstvo, da sta v osnovni kapital družbe vpisana tudi "pomorsko dobro" in vse, kar je zgrajeno na območju ladjedelnice. Zato bo morala vlada iz bilance najprej izločiti ti dve postavki oz. znižati osnovni kapital ladjedelnice. S tem bo vlada kot lastnik Uljanika omogočila pogoje za privatizacijo družbe, je poudaril. Hrvaški gospodarski minister danes ni hotel govoriti o načinu privatizacije ladjedelnice Uljanik, napovedal pa je, da bodo način privatizacije uskladili s poslovodstvom podjetja, sindikati, mestom Pulj in istrsko županijo. Kot je še dejal Polančec, je Uljanik najbolje pripravljena hrvaška ladjedelnica za privatizacijo. Ta "ne bo potekala čez noč", ker je prav ladjedelništvo najbolj zahteven hrvaški projekt na poti v Evropsko unijo.
ZAGREB - Ena največjih hrvaških bank Privredna banka Zagreb (PBZ) je lani ustvarila 1,14 milijarde kun (156,6 milijona evrov) čistega dobička, kar je 18,5 odstotka več kot predlani. Bilančna vsota banke se je v primerjalnem obdobju zvišala za 8,6 odstotka na 67,5 milijarde kun (9,27 milijarde evrov). Kot je banka objavila na svojih spletnih straneh, je lani ustvarila 1,45 milijarde kun (206 milijonov evrov) dobička pred davki, kar je 18,6 odstotka več kot leta 2006. Vse članice skupine PBZ, ki je v lasti italijanske banke Intesa Sanpaolo, so lani poslovale z dobičkom. Najvišji dobiček je ustvarila PBZ Card, in sicer v višini 196 milijona kun (26,9 milijona evrov). Skupina PBZ ima na Hrvaškem 18 podružnic in več kot 210 poslovalnic. (sta)
Foto: M. Ozmec
Posvet sta vodila predsednik republiškega in občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojan Žlender (levo) in Franc Kozel.
Ptuj • Z združenimi močmi za večjo varnost
Preventivci so prižgali rdečo luč
Čeprav se posveta predsednikov občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z območja upravne enote Ptuj minulo sredo, 5. marca, v prostorih Mestne občine Ptuj niso udeležili prav vsi povabljeni, so bile ugotovitve in sklepi sodelujočih pomembni, predvsem za varnost najmlajših in tudi najbolj ogroženih udeležencev v cestnem prometu, saj so zaradi slabšanja prometno-var-nostnih razmer prižgali rdečo luč!
Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj Franc Kozel, ki je bil tudi sklicatelj omenjenega posveta, je že v uvodnem delo kritično ocenil prometno-varnostne razmere na območju Policijske postaje Ptuj v minulem letu 2007, čeprav je stanje v primerjavi s predlanskim ugodnejše, vsekakor pa manj zaskrbljujoče kot v celotnem Podravju. Žal je stanje na območju Policijske uprave Maribor po besedah policijskega inšpektorja Gabrijela Strnada kljub nekoliko zmanjšanemu številu prometnih nesreč precej slabše, ker je krvni davek precej hujši, saj so lani naše ceste zahtevale večje število smrtnih žrtev kot v letu 2006.
Predsednik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mag. Bojan Žlender je ob tem izrazil zaskrbljenost, saj so razmere na področju varnosti v prometu tudi na državnem nivoju nasprotne želenemu cilju in prizadevanjem, da bi do leta 2010 število mrtvih na slovenskih cestah zmanjšali na 120, kajti število mrtvih se kljub poostreni kaznovalni politiki in povečanju nadzora nenehno povečuje.
Zaradi tega so na republiškem svetu že prižgali alarm in se takoj lotili novih akcij ter analiz ključnih vprašanj, ki lahko vplivajo na povečanje varnosti, analizirali so posamezna področja, kaj lahko za to storijo preventivci, kaj policija, cestarji in občine kot upravljavci cest, kajti leto 2007 se ne sme več ponoviti. Zlasti kritične so, kar se tiče prometne varnosti, po Žlendrovih besedah štiri obrobne regije, pomurska, podravska, celjsko-savinjska in postojnska regija. Sicer pa naj bi za izboljšanje prometne varnosti za vsako od slovenskih regij letos zagotovili okoli 10.000 evrov finančne podpore, za katero bo potrebno kandidirati z izdelanimi regijskimi predlogi preventivnih akcij in programov, vanje pa naj bi vključili še policijo, inšpekcije, morda tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov ter druge prostovoljce.
Za več akcij več denarja
Franc Kozel je pojasnil, da v MO Ptuj že načrtujejo regijsko akcijo, v okviru katere bodo izvedli preventivna predavanja po mestnih skupnostih, v sodelovanju s policijsko upravo Maribor in Policijsko postajo Ptuj bodo organizirali usposabljanja mentorjev prometne vzgoje, saj se s to akcijo nameravajo prijaviti za omenjena sredstva republiškega sveta. V zvezi s tem so sklenili, da morajo predsedniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v svojih občinah čimprej sklicati sestanke, na katerih bodo opravili analizo in oceno varnostnih razmer
v svoji občini; če teh ocen še nimajo, pa jih morajo čimprej izdelati, poskrbeti pa morajo tudi, da bodo o omenjenih ocenah razpravljali tudi na občinskih svetih.
Ko so razpravljali o programskih usmeritvah svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v letošnjem in prihodnjem letu 2009, je Franc Kozel pojasnil, da je bil ta program z določenimi dopolnili v MO Ptuj sprejet že 25. februarja. Pozitivna je tudi ena od ugotovitev mestnih svetnikov, da se premalo vlaga v cestno infrastrukturo na širšem ptujskem območju. Sicer pa so bili enotnega mnenja, da bo potrebno storiti več tudi na področju vzgoje in izobraževanja najmlajših in šolarjev, kjer pa morajo svojo odločilno vzgojno vlogo odigrati tudi starši. Sicer pa naj bi vse preventivne ter druge načrtovane akcije in analize kmalu objavili na spletnih straneh sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. V občinah, kjer programskih usmeritev za delo svetov v letošnjem in prihodnjem letu še nimajo, pa morajo te čimprej izdelati.
Bojan Žlender je ob tem dodal, da že pripravljajo pomladanski posvet predsednikov in sekretarjev svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na katerem bodo dorekli te in še druge aktualne naloge. Sicer pa so v zvezi s tem sklenili, da morajo v vseh občinskih svetih za preventivo in vzgojo
-	če tega seveda še niso storili
-	čimprej pripraviti in sprejeti programske usmeritve za delo ter načrte za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v svojih lokalnih skupnostih za leti 2008 in 2009.
Za večjo varnost bodo združili moči
Na omenjenem posvetu so se lotili tudi načrtovanja in usklajevanja nekaterih skupnih preventivnih akcij, saj je
na dlani, da bodo ponovno večanje varnosti dosegli le z združenimi močmi. Ob tem je predsednik Franc Kozel opozoril na akcijo Bodi preVIDEN, ki še vedno poteka, naloga svetov pa je, da ji zagotovijo čim večjo medijsko in siceršnjo podporo ter da poskrbijo za zadostno število odsevnih teles, kot so trakovi, kresničke in drugo. Nadaljevali pa bodo tudi z demonstracijskimi prikazi delovanja naprave VID-KO. V teku je tudi akcija 40 dni posta - brez alkohola, ki ga sicer vodi Slovenski karitas in traja od svečnice do velikonočne nedelje.
Pomembno je, da se vključijo tudi v akcijo Hitrost ubija, vsaj tako, da predlagajo fizične ukrepe za umirjanje prometa. Za varnost voznikov in sopotnikov v prometu je izredno pomembno opozarjati na akcijo Varnostni pas, v okviru katere bodo na območju MO Ptuj v kratkem opravili nenapovedano preventivno kontrolo o tem, kako starši vozijo v vrtec ali v šolo svoje otroke, so med vožnjo ustrezno pripeti z varnostnimi pasovi ali ne, so pripeti tudi sami kot vozniki ali sovozniki. Ob tem so opozorili, da je tovrstna preventivna akcija Pasovček tudi evropska akcija. Ker je pred nami čas pomladi in vremenske otoplitve, se bodo v teh dneh posvetili tudi akciji za večjo varnost voznikov enoslednih koles, v okviru akcije Kolesa v prometu pa bodo po šolah izvajali nenaj-avljene preventive preglede koles učencev in učiteljev in jih opozarjali na napake in pomanjkljivosti.
V letošnjem letu pa bodo dali še večji poudarek obeležitvi mednarodnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč, saj so menili, da je bila lani akcija prepozno začeta in premalo doživeta, kljub temu pa je dosegla svoj osnovni, vzgojni namen. Posvetili pa se bodo tudi pripravi skupne akcije vzgoje voznikov po avtocesti.
Ko so razpravljali o pripra-
vah učencev na kolesarski izpit, so poudarili, da so za to zadolžene šole, saj je Ministrstvo za šolstvo in šport za to že izdelalo poseben program usposabljanja, tako za učence kot za mentorje prometne vzgoje po šolah. Za slednje je že razpisan tudi dvodnevni seminar usposabljanja, ki bo 28. in 29. marca. Pri tem so poudarili in sklenili, da je naloga vseh predsednikov svetov, da čimprej stopijo v stik s šolami na svojem območju ter, če je potrebno, nudijo pri pripravi učencev na kolesarski izpit tudi svojo pomoč.
Ob koncu so opozorili na skorajšnja šolska in zatem še občinska tekmovanja pod naslovom Kaj več o prometu, v katera je potrebno pritegniti čim širši krog učencev, saj je namen vzgoja in preventiva v cestnem prometu. Znan je že tudi datum istoimenskega medobčinskega tekmovanja, ki bo letos 9. maja na osnovni šoli v Majšperku, državno tekmovanje pod naslovom Kaj veš o prometu pa bo letos v Novem mestu.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Počivaj v miru
Nekrolog spomeniku nekega obdobja
Kar se je že pred časom zgodilo na deklarativni in konceptualni ravni, se je pretekli vikend potrdilo tudi na povsem praktično zemeljskem nivoju. Stara Muršičeva je končala v ognju. Odšla je v ognjenih plamenih. Bojda od nje ni ostalo kaj dosti. To je bilobjekt, kije bil v zadnjem desetletju prejšnjega tisočletja zatočišče alternativne - predvsem glasbene - kulture, kije takrat (v nasprotju s poraznim stanjem, ki smo mu lahko priča dandanes) v vedno bolj zaspanem mestu ob Dravi cvetela kot menda še nikoli do zdaj. To vem iz prve roke - kajti z velikim veseljem lahko rečem, da sem bil tam, sredi tega alternativnega vrenja, da sem na svoj način sodeloval in skupaj z drugimi, ki jih je preveč, da bi jih tukaj vse našteval, sotvo-ril obdobje, ki bo v zgodovini Ptuja ostalo zapisano kot obdobje, ko je mesto za slabo desetletje začelo dihati; ko mu je po častitljivo starih ulicah začela hitreje teči kri, ko je njegovo zgodovinsko jedro začelo utripati z zdravim ritmom, polnim življenja, entuziazma, nove energije in sveže miselnosti. Da, takrat seje na Ptuju dogajalo. To lahko trdim ne zgolj zato, ker sem bil zraven, ampak tudi zaradi dejstva, da še dandanes v pogovoru z znanci iz drugih koncev Slovenije, kadar beseda nanese na glasbo in alternativno kulturo, znova in znova slišim nostalgične pohvale na račun dogajanja, ki je v tistem obdobju prevetrilo zaspano mesto.
Da, takrat je Ptuj res postal/bil mesto. In zgradba v bivšem starem kopališču na Muršičevi je bila mestna palača. Fizični center energije, ki je vladala v mestu. Zgradba, ki nam je bila drugi dom. Kar ne pomeni, da smo v njej živeli (sicer seje kdaj pa kdaj zgodilo, da smo kako noč prespali tam). Muršičeva je bila s svojo koncertno dvoranico dom, ki je združeval vse tiste, ki smo po domačih garažah ustvarjali alternativno glasbo in uspešno najedali živce sosedom. S koncertnim dogajanjem ob koncu tedna ter sproščenim druženjem ob taroku, ustvarjanju glasbe, pivu ali cigareti med delovniki je bila Muršičeva institucija, kjer so se rojevale nove ideje, načrti, pa tudi nove ljubezni. Kdor misli (ali celo trdi), daje Muršičeva bila zbirališče huliganov in da seje tam na veliko drogiralo, nima urejenega podstrešja ali pa je konzervativec, ki ne vidi dalje od svojega nosu. V času, ko je delovala Muršičeva, je na Ptuju bilo življenje, ki ga danes ni. Težko je opisati vso tisto energijo, prostost, kije takrat bila v zraku in ti je napolnila zadnji kotiček telesa. Tisti, ki so bili zraven, vedo. Tisti, ki niso bili zraven - no, je prav, da niso bili, kajti ne bi razumeli. Še enkrat, tukaj ni šlo za del generacije, ki ni imela kaj početi sama s seboj in topoumno postavala na določenem mestu in popivala, kakor to počne velik del današnjih generacij po kvazi mondenih mestnih lokalih, nato pa vandalizira vse, kar mu pride pod roke in noge. Šlo je za povsem drugo in drugačno stvar, kije povprečna večina ni razumela in je tudi nikoli ne bo. A žal je prav ta povprečna večina, ki ji je štango držala tudi občina, na koncu dosegla svoje.
Prepričan sem, da se danes, ko je Muršičeva dogorela v plamenih, vsi tisti, ki smo jo skupaj ustvarili, strinjamo, da je pravzaprav doživela primeren konec. Kajti bolje je izgoreti, kot pa zbledeti v povprečje. In mestu lahko sedaj zaželimo spet miren sen povprečnosti, v katerega seje pred slabim desetletjem po koncu Muršičeve vrnilo. Lahko noč, Muršičeva. Lahko noč, mesto.
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
Na vse slabše prometno-varnostne razmere na območju PU Maribor je opozoril policijski inšpektor Gabrijel Strnad iz PU Maribor (prvi z desne).
Miklavž pri Ormožu • Folklorna prireditev za nove šolenčke
Šolenčke bom zbiksala
Osnovna šola Miklavž pri Ormožu s svojo podružnico Kog je pripravila folklorni večer z naslovom Šolenčke bom zbiksala. Kot je pri njih v navadi, je prireditev potekala v šolski telovadnici, ki je bila polna do zadnjega kotička. Ob vstopu v dvorano so organizatorji vsakemu obiskovalcu poleg programa v roke potisnili še medenjak v obliki šolenčka.
Folklorna dejavnost je na OŠ Miklavž pri Ormožu vedno sodila med pomembne dejavnosti, v preteklih štirih letih, odkar jo vodi Leonida Novak, pa je folklora doživela pravi razcvet. Na šoli delujejo kar tri folklorne skupine, ki so si nadele imena Kamenčki, Klasek in Pomlad. Najmlajšo skupno, Kamenčki, sestavljajo učenci 1. in 2. razreda, na prireditvi pa so predstavili točko Igrajmo se. Drugo skupino, Klasek, predstavljajo učenci od 3. do 5. razreda, nastopili pa so s točko Zebe nas. Najstarejšo skupino, Pomlad, pa sestavljajo učenci predmetne stopnje, ki so nastopili s Prišla sta dva jagra. Skupine spremljata muzikanta Patrik Žganec s harmoniko in Timotej Ratek s klarinetom. Vse skupine imajo lepe folklorne obleke, a če smo bili pozorni, smo opazili, da so bili večinoma bosi. Prireditev je bila namreč namenjena zbiranju denarja za obutev mladih folkloristov. Ob takem številu, folkloro obiskuje blizu 70 otrok, je seveda izdatek za obuvala precejšnji. Treba je namreč vedeti, da čevlji za folkloro stanejo od 70 do 120 evrov. Letos so si na šoli zadali cilj obuti srednjo folklorno skupino. Nekaj manj kot 1000 evrov so v ta namen dobili od občine, nekaj bodo začarali na šoli, ostanek pa naj bi dodal še izkupiček prireditve. Zato je bil osrednji akter prireditve tudi Šoštarov Nacek (Aljaž Šimunič) z ogromnim čevljem, ki ga je poskušal prodati najboljšemu ponudniku. Po več neuspelih poskusih je na koncu čevelj le prodal ravnatelju Vladu Hebar-ju, ki je na folklorno izročilo na šoli nemalo ponosen. "Par plesnih čevljev stane veliko,
Na knjižni polici
Kdo bo kupil šolenček?
prav tako obleke, zato se vsako leto potrudimo nekaj dodati, posodobiti. Zelo sem vesel, da je prireditev tako dobro uspela. Namesto vstopnine smo zbirali prostovoljne prispevke, ki se jih je nabralo kar za 1200 evrov. Zanimivo je, da je to dvakrat
večja vsota, kakor, če bi pobirali vstopnino. Starši, sorodniki in krajani so naklonjeni naši dejavnosti in za njihov velikodušen prispevek se jim zahvaljujemo."
S folkloro pa se mladi pri Miklavžu srečajo že v vrtcu. Tam deluje skupina Drobtinice in
Ob tej priložnosti so razstavili tudi diatonične harmonike, ki se jih je nabralo čez trideset.
malčki so suvereno predstavili točko Jaz sem muzikant. Nedavno pa so pri Miklavžu zapolnili še eno vrzel. Začela je namreč delovati tudi odrasla folklorna skupina. V sklopu OŠ Miklavž deluje tudi podružnica na Kogu, kjer je bila prav tako dolga leta bogata plesna dejavnost, ki jo je vodila Ana Pevec. Tradicija se nadaljuje in tako na petletki na Kogu delujeta kar dve folklorni skupini.
Ob domačih nastopajočih so za bogat program poskrbeli tudi mladi folkloristi iz Obre-ža, Folklorna skupina Vrisk iz Apač, Folklorna skupina Veseli Marki iz Beltincev ter Folklorna skupina Lompuš iz KUD Radovan iz Hrvaške.
Poleg folklornih plesov se je na prireditvi tudi pelo, plesalo, igralo skeče in strnilo točke v nepozaben folklorni dogodek. V prostorih šole so uredili tudi bogato razstavo starih in tudi novejših diatoničnih harmonik. Viki Klemenčič Ivanuša
Kultura • Razstava Klavdija Tutta
Pozitivna toplota Tuttovih umetnin
Po poti mediteranskih metamorfoz je naslov razstave akademskega slikarja Klavdija Tutte, ki je od minulega tedna na ogled v Miheličevi galeriji na Ptuju.
Pestra in razgibana razstava, v kateri so, kot je poudaril slikar sam, izrednega pomena barve, odraža umetnikov
pogled na možno transformacijo izbranega elementa, ki ga izpostavi, njegove lastnosti nekoliko poudari ter
Akademskega slikarja Klavdija Tutta sta gostila kustodinja Stanka Gačnik in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih.
na svojevrsten način ustvari novo podobo umetnosti.
"Klavdij Tutta je slikar, ki je ustvarjal v času modernizma in ustvarja v času postmoderniz-ma. Sledil je modernim tokovom, a ostal zvest lastni resnici in odkrivanju intelektualnih šifriranih znakovnih sporočil, nekakšnih arhetipskih vizualnih odmevov iz preteklosti, ki jih skuša tenkočutno zaustaviti in ujeti na svojih platnih, po-doživljati pa čase in prostore sodobnega, aktualnega sveta in jih prenesti tudi v prihodnost. Umetnik s svojim globalnim nagovorom o umetnosti kot možni transformaciji izbranega simbola oziroma dela celote izpostavi njen izbrani element - oko, obraz, drevo, otok, morje, izseke svetovnih umetnin - ga spremeni in zaznamuje tako, da ustvari nov umetniški projekt s povsem
novo metaforiko in ga spremeni v novo podobo umetnosti. Ti izbrani predmeti pravzaprav na nek način simbolizirajo našo kulturno dediščino ter avtorjevo individualno identiteto in življenjsko izkušnjo hkrati," je dejala kustodinja Miheličeve galerije Stanka Gačnik.
Kot je na otvoritvi razstave poudaril umetnik, prevladujejo v njegovih slikah hladne barve, ki šele na platnu dobijo svoj pomen in toploto. Prevladujoči modri pa Tutta doda nekaj živih barv in majhne dele lesnih dodatkov, ki skupaj tvorijo celoto in tako vizualno kot pomensko zažarijo v pozitivni toploti. Razgibano razstavo Klavdija Tutta, ki je nazadnje na ptujskem gradu razstavljal pred osmimi leti, si bo v Miheličevi galeriji možno ogledati vse do 6. aprila.
Dženana Bečirovič
France Bučar Rojstvo države
Radovljica. Didakta, 2007
France Bučar se je esejistično lotil naše pretekle zgodovine izpred sto let do današnjih dni, ne da bi kaj skrival ali olepševal. Knjiga je bila razprodana že v pičlih treh dneh. Svoje bogato doživetje o nastanku slovenske države je izkusil tudi na lastni koži. V kritičnem pregledu sodi, da smo se samo v obdobju dveh generacij hlapcev razvili v narod, ki je samostojno odločal o svoji usodi. Dr. Jože Pirjevec je v uvodnih besedah opozoril na nekaj ugotovitev, da je Bučar v svojem pisanju premalo upošteval vlogo Primorske, vendar je Bučarjeva knjiga učbenik, ki bi ga moral prebrati vsak politično ozaveščen Slovenec.
Ideološka razčlenjenost pred prvo svetovno vojno je imela eno središče v Ljubljani, drugo pa v Trstu. Po prvi svetovni vojni je postala Primorska plen Italije, večina Slovencev pa je prišla pod Kraljevino Jugoslavije. Tigrovsko gibanje ni toliko pomembno zaradi svojih rezultatov kot zaradi samozavesti, da se je slovenski narod pripravljen boriti za svoj obstanek in svobodo. Slovenska ljudska stranka in katoliška cerkev sta imeli v Dravski banovini svoj fevd. Ljubljana kot mejna trdnjava papeškega Rima naj bi usklajevala boj. Tudi komunisti so bili nosilci odrešenjskega poslanstva. Osvobodilna fronta je bila uresničena samo v Sloveniji. Uklonitev novemu gospodarju (ljubljanska škofija in italijanska zasedba) bi pripeljala k enaki usodi, ki je čakala Jude in Rome! Vendar so komunisti izrabili notranjost OF za dosego svojega temeljnega cilja, oblasti brez sopotnikov v osvobodilnem boju. Stvari bi se lahko razvile drugače, če bi imeli krščanski socialisti znotraj Osvobodilne fronte tudi podporo v cerkvi in množicah. Naši komunisti so se zato resno bali, da bi prišlo do izkrcanja zaveznikov v Istri in Dalmaciji. Naša desnica pa po letu 1943 ni bila zmožna oceniti nemškega propada. Angleži so domobrance brez pomisleka nagnali s Koroške nazaj v smrt. Potem pa smo bili tako ali tako vpeti v Titov totalitarni režim, izjema je bilo naše okno v svet; primorska mesta. Bučar meni, da je totalitarni režim prekinil civilizacijsko tradicijo našega naroda in je v dilemi, kaj bi lahko povedal pozitivnega o komunističnem režimu. Naša usoda je neposredno odvisna od zgodovinskega toka in usklajenosti s tokom svetovnega dogajanja in od naše volje, da o svoji usodi odločamo sami. Oblast partije je onemogočala kakršenkoli izhod, in ravno uspeh osvobodilnega boja je pripeljal partijo na oblast. Duhovna osvoboditev je bila bistvo osvobodilnega boja. Naša današnja svoboda je ogrožena, ker pozabljamo na korenine, iz katerih je izrasla. Druga svetovna vojna je z zmago demokratičnih sil samo preprečila svetovno nadvlado totalitarizma. Načelo pravice močnejšega je v evropskem totalitarizmu doseglo vrhunec v 20. stoletju in zahod je to temeljito izkoristil. Rimski sporazum je bil sklenjen že leta 1957! Vzhodne države se ne počutijo v Evropi kot enakopravne članice. Bivše komunistične države so še posebej prizadete. Cena za napredek je bistveno previsoka! Za kaj je v resnici šlo med osvobodilno vojno? Primarno se ni odločalo o vprašanju vere, prav tako ni šlo za vprašanje narodne emancipacije. Razen skromne odškodnine nismo v osvobodilnem boju dosegli ničesar, ne svobode, ne demokracije, ne socialne pravičnosti. Z vidika navadnega državljana se je položaj izboljšal predvsem tistim iz socialnega dna, iz tega sloja je komunistična elita tudi črpala nosilce večine pomembnih političnih in upravnih funkcij. "Ko bil si nič, postaneš več", seje glasila proletarska himna. Profesor in zdravnik sta postala delavca na ravni s slugo ali čistilko. Eno najbolj spornih vprašanj je, ali smo se prav odločili. Osvobodilni boj je bil poleg krutih in surovih pojavov tudi duhovni proces. Partija je izkoristila in odigrala narodnoosvobodilni boj za osvojitev oblasti. Vzgajanje s ponarejanjem zgodovine ni mogoče. Slovensko ljudsko stranko so vodili katoliški duhovniki, njen vrh pa je zasedel dr. Anton Korošec. Liberalci so v konservativnem okolju postali neljuba in kvarna manjšina. Nov tujek, socializem, se je pojavil kar sredi katoliškega, obubožanega, kmečkega prebivalstva. Socialisti so postajali tudi mnogi znani Slovenci kot Ivan Cankar in Henrik Tuma. Bučar meni, da je bila za Slovenijo edina rešitev vključitev v Jugoslavijo. Celo Oton Župančič ni videl nobene druge možnosti obstoja.
France Bučar je napisal eno od temeljnih del o naši domovini, o njeni preteklosti in raziskal možnosti tudi v prihodnost. Lucidni opazovalec, poznavalec in analitik meni, da je od preživetja in uresničitve evropske ideje odvisen tudi obstoj Slovenije.
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Nogomet
Aluminij Muri omogočil priključek k vrhu
Stran 12
Rokomet
Drava dobro začela »dirko« za napredovanje Stran 12
Kolesarstvo
Zmagal Ptujčan, a v dresu Save
Stran 13
Atletika
Na OI v Pekingu bo še vroče
Stran 13
Mali nogomet
Tomaž nudil dober odpor prvakom
Stran 15
Boks
Za letošnje OI so še možnosti
Stran 16
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Dve ekipi stoodstotno
Z razpletom prvih dveh krogov spomladanskega dela prvenstva so lahko najbolj zadovoljni pri Primorju, Interblocku in Domžalah, a pri vsaki ekipi iz drugačnih razlogov. Prvi so najprijetnejše presenečenje uvoda, saj so z učinkovito igro dvakrat do tal potolkli tekmeca, obenem pa z igro prepričali tudi zajzahtevnejše nogometne kritike. Drugi so sicer dvakrat zmagali, a na povsem drug način kot Ajdovci. Če bi na Ptuju Drava zadela enajstmetrovko in če bi sodnik na tekmi drugega kroga (upravičeno) dosodil vsaj eno najstrožjo kazen za Goričane, potem bi bil izkupiček zagotovo precej skromnejši. A šest točk je na kontu Inter-blocka, s katerimi se je prebil kar na 2. mesto. Napredovanje gre največ na račun slabega štarta Koprčanov (1 točka) in Goričanov (dva poraza). Domžalčani so tretji zmagovalci uvoda, saj imajo že 12 točk naskoka pred najbližjii tekmeci. Precej je padla Nafta, ki bo v nedeljo gostovala na Ptuju. Mariborčani so na Ptuju premagali Livar, a predvsem po zaslugi enega nogomateša (Pavloviča), ki je že pokazal, da je največja okrepitev Maribora. Livar je še drugič ostal brez točk, čeprav je (spet) pretil tekmecem.
Drava je z zmago v Celju v hišo vnesla mir, ki je bil po polomu proti Interblocku precej porušen. Trener Buričič je pred sezono govoril o možnih nihanjih v igri, a tega verjetno ni pričakoval niti sam. Če se mu menjave na srečanju proti Interblocku niso posrečile (lahko bi sicer menjal kar celotno enajsterico), je tokrat s Kelencem in Prejacem v začetni postavi in in Ogu Johnom kot »jokerjem« zadel v polno. Predvsem Doris je pokazal, da ima potenciale za »velike stvari«.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ogu John in Mario Lucas Horvat (Drava, beli dres) sta družno ustavljala Dejana Urbanča.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 22. krog:
Primorje - Koper 4:0 (3:0); strelci: Cvijanovič 12., Džuzdanovič 40., Bunderla 43./11-m, 62. R. K.: Handanagič 42./Koper Interblock - HiT Gorica 3:0 (0:0); strelca: Pregelj 52., 88., Matič 94. Nafta - Domžale 0:0
Maribor - Livar 3:2 (1:1); strelci: Mezga 42., Filekovič 81., Jelič 83.; Džinič 24./a.g., Bečiri 50.
1. SNL
REZULTATI 22. KROGA: MIK CM Celje - Drava 0:2 (0:1), Maribor - Livar 3:1
(1:1), Primorje -	Koper 4:0 (3:0), Nafta	-	Domžale 0:0, Interblock - HIT Gorica			
3:0 (0:0).						
1. DOMŽALE	22	14	5	3	42:17	47
2. INTERBLOCK	22	10	5	7	31:22	35
3. KOPER	22	9	8	5	37:29	35
4. HIT GORICA	22	10	5	7	30:26	35
5. NAFTA	22	7	10	5	31:35	31
6. MARIBOR	22	8	6	8	34:33	30
7. PRIMORJE	22	8	4	10	33:25	28
8. MIK CM CELJE	22	8	4	10	26:25	28
9. DRAVA	22	6	5	11	26:42	23
10. LIVAR	22	3	2	17	26:61	11
Nogomet • 1. SNL, 22. krog:
Kelenc poskrbel za »mir v hiši
«
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Drava, beli dres) je takole dosegel prvi gol na tekmi s Celjani. Na Areni Petrol se je drugč vpisal med strelce še v drugem polčasu, s čimer je svoji ekipi zagotovil pomembni točki.
Mik CM Celje - Drava 0:2 (0:1)
Strelec: 0:1 Kelenc (27.), 0:2 Kelenc (79.).
Mik CM Celje: Mujčinovic, Halilovic, Pečnik, Jovandic, Urbanč, Kelhar, Gorinšek (od 82. Korun), Sešlar, Petričevic (od 75. Biščan), Bakarič (od 46. Dvorančič), Marlon.
Drava: Murko, Radetic, Emeršič, Grižonič, Horvat, Drevenšek, Prejac, Tisnikar (od 64. Ogu), Kelenc, Kronaveter (od 63. Bošnjak), Kmetec (od 74. Gobec).
Rumeni kartoni: Halilovic, Dvorančič, Sešlar, Jovandic; Kronaveter, Radetic, Kmetec, Murko.
Arena Petrol v Celju je bila v soboto srečni kraj za nogometaše ptujske Drave, saj so prišli do izredno pomembne zmage, s katero so na najboljši možni način pozabili na domači poraz proti ljubljanskemu Inter-blocku. Domačini so po uvodni zmagi proti lendavski Nafti želeli premagati še Dravo, s katero bi se uvrstili v zgornji del lestvice.
Gostujoči strateg je v primerjavi s prejšnjo nedeljo posegel po nekaterih menjavah v ekipi: zaradi zloma dlančnice je tekmo s tribune spremljal Sead Zilič, na klopi pa sta na priložnost čakala Daniel Calamante in Miljenko Bošnjak, ki je imel nekaj težav z gležnjem. V ekipo se je vrnil Andrej Prejac, ki je bil v Celju pravi komandant obrambne vrste, nekoliko presenetljivo pa se je v začetni
enajsterici znašel tudi Borut Tisnikar. Sistem 3-5-2, ki ga je pričela igrati Drava, je dobro funkcioniral, saj domačini niso našli prave poti do izrazitih priložnosti po sredini, zato so poizkušali s predložki in udarci iz daljave. S tem so si priigrali kar nekaj lepih priložnosti, a je bila ptujska obramba, na čelu z vratarjem Tomažem Murkom, vedno na mestu. Najlepšo priložnost so Celjani zamudili v 24. minuti, ko je močno streljal Urbanč, vendar je bil ptujski vratar uspešnejši in je preprečil žogi pot v mrežo. Drava je na drugi strani igrala svojo igro, predvsem je vztrajno gradila napadalne akcije. V 27. minuti je Horvat podal na rob kazenskega prostora domačih do Kelenca, ki se je otresel Haliloviča in močno streljal, domači vratar Mujčinovič je
žogo odbil, vendar samo do ptujskega napadalca, ki je bil vztrajen in odločen ter je žogo v drugem poskusu poslal z glavo v mrežo. Drava je tri minute pred koncem polčasa ostala brez Roka Kronavetra, ki je dobil udarec v glavo in je moral zapustiti igrišče.
V drugem polčasu se je ponovila slika iz prvega, Celjani so pričeli zelo ofenzivno (s tremi napadalci), Drava pa se je pametno branila. Domačinom se je ob zaostanku pričelo muditi, gostje pa so igrali zelo umirjeno, predvsem pa borbeno. Domačini so predvsem v zaključkih akcij preveč kom-plicirali, tako da so Ptujčanom olajšali delo. Najaktivnejši med domačini je bil Nejc Pečnik, ki je poizkušal iz skorajda vsakega položaja, toda vsi ti streli so leteli mimo ali preko ptujskih vrat. Ptujčani so v 63. minuti
ostali še brez Boruta Tisnikar-ja, ki je vidno šepal in je zato moral iz igre. V 79. minuti pa je Doris Kelenc dosegel še drugi zadetek. Ogu John je prodiral po levi strani in poslal v kazenski prostor Celjanov polvisok predložek, žoga je prevarala domačega igralca Haliloviča in prišla do ptujskega napadalca, ki jo je zabil v celjsko mrežo. S tem je bila Dravi odprta pot do prve zmage v spomladanskem delu prvenstva. Domačini so z vsemi močmi poskušali preobrniti rezultat, vendar so gostje iz Ptuja vzdržali do konca regularnega dela tekme in nerazumljivo dolgega petminutnega sodniškega podaljška ter si tako priigrali drugo zmago na gostovanjih v letošnjem prvenstvu. Zmagi Drave ni kaj oporekati in je povsem zaslužena.
Danilo Klajnšek
Pavel Pinni, trener MIK CM Celja: »Gostje so igrali precej agresivno, kar nam je onemogočalo organizacijo napadov. Kljub temu smo si pripravili številne priložnosti, a jih nismo znali izkoristiti. Na drugi strani so Ptujčani dvakrat zadeli, po drugem zadetku je bila tekma odločena.«
Milan Buričič, trener Drave: »Prejšnjo nedeljo smo doma z Interbloc-kom izgubili, tokrat pa se je tekma obrnila v našo korist. Eno svojih priložnosti smo realizirali že v prvem polčasu, v nadaljevanju pa smo z drugim zadetkom odločili tekmo. Igralci so se borili kot levi, za kar jim gredo vse čestitke. Takšna predstava, ki smo jo prikazali v Celju, je temelj za dobre rezultate v prihodnosti.«
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Prekinile negativno serijo
Brežice - Mercator Tenzor Ptuj 29:39 (15:20)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Puš 9,
Majcen 3, Prapotnik 9, Ciora 1, Kika-novič 10, Volarevič 3, Mihič 2, Levstik, Strmšek 2, Marinček. Trener: Nikola Bistrovič.
Po treh zaporednih porazih so ptujske rokometašice na gostovanje v Brežice odšle z namenom, da prekinejo ta črni niz. Sam začetek srečanja ni napovedoval nič dobrega, saj so Brežičanke povedle s 3:0.
Nikola Bistrovič, trener ekipe Mercator Tenzor Ptuj: »Zaigrali smo tako, kot smo se pred tekmo dogovorili. Razen nekaj uvodnih minut je vse drugo z naše strani potekalo na pričakovanem nivoju.«
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 17. KROGA: Brežice - Mercator Tenzor Ptuj 29:39 (15:20), Izola - Zagorje Istrabenz Gorenje 27 :29 (13:13), Celjske mesnine - Burja Škofije 37:23 (19:11), Škofja Loka KSI - Olimpija PLK 21:19 (12:12). Srečanje Celeia Žalec - Krim Mercator bo 16. aprila.
1. KRIM MERCATOR	16	16	0	0	32
2. CELJSKE MESNINE	17	14	1	2	29
3. CELEIA ŽALEC	16	12	0	4	24
4. MERC. TENZOR PTUJ	17	11	2	4	24
5. ŠKOFJA LOKA KSI	17	11	1	5	23
6. OLIMPIJA PLK	17	9	2	6	20
7. KOČEVJE EVROCASINO17		7	1	9	15
8. BREŽICE	17	6	1	10	13
9. ZAGORJE ISTRABENZ 17		5	0	12	10
10. VELENJE	16	3	0	13	6
11. BURJA ŠKOFIJE	17	1	1	15	3
12. IZOLA	16	0	0	16	0
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski trener Nikola Bistrovič je bil po tekmi v Brežicah zadovoljen z igro svojih varovank (na „sliki v pogovoru s pomočnikom Boštjanom Kozelom in Bojanom Čotarjem, trenerjem Krima).
Gostjam je v nadaljevanju igra le stekla in v 18. minuti so prvič na tekmi povedle (10:11). Obramba gostij v postavitvi
Nogomet • 2. SNL
3-2-1 je bila za domačinke zelo neugodna in prednost gostij je do konca prvega polčasa narasla na pet točk prednosti.
Drugi tel tekme je minil v
popolni prevladi Ptujčank, ki so si najvišjo prednost priigrale nekaj minut pred koncem in je znašala 14 zadetkov (24:38).
Danilo Klajnšek
Aluminij Muri omogočil priključek k vrhu, Zavrč pokvaril start Rudarju
Aluminij - Mura 05
0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Kulčar (36)
ALUMINIJ: Bratušek, A. Medved (od 46. K. Medved), Topolovec (od 85. Dugolin), Stojnič, Krajcer, Bingo, Težački, Rotman (od 46. Marinič), Ve-selič, Pavlin, Šimenko. Trener: Bojan Špehonja.
V Kidričevem se je na stadionu Aluminija v nedeljo zbralo precej gledalcev; veliko jih je prišlo tudi iz Murske Sobote. Srečanje se je pričelo zelo dinamično, terensko pobudo pa so imeli nogometaši Aluminija. Po nekajminutnem tipanju je postalo vse bolj razburljivo; najprej je za Kidričane priložnost zamudil Rotman, nato v 21. minuti Veselič in v 33. minuti še Šimenko. Žoga enostavno ni hotela za hrbet zelo dobrega Murinega vratarja. Kazen za vse zgrešene priložnosti
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so si v nedeljo proti Muri 05 priigrali številne priložnosti, a so na koncu zaradi neučinkovitosti ostali brez točk. Na sliki: Marko Balažic in Marko Krajcer (Aluminij, rdeči dres).
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Igralcem res nimam kaj zameriti glede pristopa, same igre in borbenosti, vendar zaradi velikih težav z realizacijo nismo uspeli izvleči ugodnega rezultata.«
2. SNL: Slab začetek favoritov
Prvi spomladanski krog v 2. slovenski nogometni ligi si bodo favoriti zapomnili po majhni točkovni beri, saj nobenemu moštvu do petega mesta ni uspelo zmagati! Verjetno so najbolj zadovoljni v Novem mestu in Murski Soboti, saj sta Krka in Mura 05 dosegli pomembni zmagi: prvi so proti lanskoletnemu prvoligašu zmagali šele drugič v prvenstvu, drugi pa so že kar na začetku ujeli priključek za vrhom. Črnomaljci so na drugi strani verjetno najbolj razočarani, saj bi s pričakovano zmago prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici. Nasmeha pa verjetno ni niti na obrazih Velenjčanov, ki so napovedovali takojšen naskok na 1. mesto. Z uvodno zmago bi jim bilo v nadaljevanju veliko lažje, da bi se ob 60-letnici kluba ponovno vrnili v slovenski nogometni elitni razred.
Več kot polovica moštev v ligi bije bitko za prvi dve mesti, ostali naj bi
pa je prišla v 36. minuti, ko je po predložku z leve strani žogo v mrežo potisnil Kulčar, ki je izkoristil neodločnost Aluminijevega vratarja in ožje obrambe. Pred koncem prvega polčasa so domači zamudili dve prise borili za obstanek, vendar točkovno ne zaostajajo veliko za najboljšimi. Tako se v spomladanskem delu tekmovanja obeta prava drama, saj lahko vsak premaga vsakega, to pa daje prvenstvu dodatno draž. Nogometni strokovnjaki pri tej temi niso enotnega mišljenja: ali so vse ekipe enako dobre ali enako slabe. Verjetno bo resnica nekje vmes ...
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij
-	Mura 05 0:1 (0:1), Rudar Velenje
-	Zavrč 0:0, Krka - Bela krajina 2:1
(0:1), Bonifika	- Triglav Gorenjska					1:1
(0:1), Zagorje	- Krško 2:4 (2:1)					
1. BONIFIKA	15	7	5	3	27:12	26
2. ALUMINIJ	15	7	4	4	22:15	25
3. RUDAR VELENJE15		7	3	5	37:20	24
4. BELA KRAJINA	15	7	3	5	24:19	24
5. TRIGLAV GOR.	15	7	3	5	21:20	24
6. MURA 05	15	6	4	5	16:16	22
7. KRŠKO	15	4	6	5	15:26	18
8. ZAVRČ	15	4	5	6	16:15	17
9. ZAGORJE	15	3	5	7	25:34	14
10. KRKA	15	2	4	9	11:37	10
ložnosti za izenačenje, saj sta Šimenko in Veselič iz ugodnih položajev nastreljala gostujočega vratarja.
Tudi v drugem polčasu so gledalci lahko gledali dominacijo Kidričanov in branjenje gostov, ki so žoge odbijali na vse mogoče strani. Vratar Mure je nekajkrat čudežno posredoval, saj nogometaši Aluminija tudi iz neposredne bližine niso mogli potisniti žoge mimo njega v mrežo. Na koncu so se zmage veselili srečni in spretni Sobočani. Občutek, da bi se dalo storiti kaj več, pa domačim nogometašem ostaja slaba uteha.
Rudar Velenje -Zavrč 0:0
ZAVRČ: Sraga, Gregorič, Gabrovec, Ristič, Murko, Korez (od 65. Kuser-banj), Murat (od 69. Buzeti), Kokot, Letonja, S. Golob (od 87. Petek), Baj-lec. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši iz Zavrča so pred gostovanjem v Velenju, kjer jih je pričakal močni Rudar, napovedovali, da se bodo
trudili po svojih močeh ter poizkušali izvleči iz tekme kar največ. Da to niso bile samo fraze ampak dejstvo, so potrdili s pomembno točko. Favorizirani knapi so imeli na začetku več pobude v igri v polju in so si do dvajsete minute pripravili dve priložnosti (Mujanovič). Po tem so gostje vzpostavili ravnotežje ter preko Gregoriča dvakrat tudi resneje zapretili.
Očitno je bila vloga velikega favorita za Velenjčane s trenerjem Marjanom Pušnikom na čelu prevelika. Domačini so poskušali v drugem polčasu za vsako ceno doseči zadetek, a so jih Zavrčani z mirno in borbeno igro umirili in na koncu zasluženo osvojili točko.
Danilo Klajnšek
Miran Emeršič, trener Za-vrča: »Fantom lahko samo čestitam za osvojeno točko. Domačini so imeli sicer rahlo terensko premoč, vendar smo s preudarno igro vzdržali vse njihove nalete.«
Rokomet • 2. SRL (m)
Drava dobro začela »dirko« za napredovanje, Velika Nedelja ne
MRK Drava Ptuj -Kranj 26:21 (11:10)
MRK DRAVA PTUJ: Marjanovič, Kelenc, Mesarec 2, Halilovič 9 (2), Petraš 3, Luskovič 5, Bračič 2, Pre-dikaka, Kafel 3, Ferk, Dokša, Galanič 1, Lukaček, Kokol 1. Trener: Marjan Valenko.
Uvodna srečanja so za klube zelo pomembna, tako je bilo tudi na uvodu v končnico 2. SRL, kjer so rokometaši ptujske Drave gostili ekipo Kranja. To so začutili tudi ljubitelji rokometa na Ptuju, ki so lepo napolnili športno dvorano Center in bili zelo glasni skozi vso srečanje. Po zmagi Sevnice nad drugouvrščenim Alplesom iz Železnikov se je Ptujčanom ponujala priložnost, da znižajo razliko do njih na samo točko zaostanka.
Gostje iz Kranja so bili vse prej kot naiven nasprotnik in na Ptuj niso prišli z belo zastavo; tudi oni imajo svoje načrte glede uvrstitve pod samim vrhom. Igra je na začetku potekala v visokem ritmu, trdo se je igralo predvsem v obrambi, kjer so se oboji maksimalno trudili. To je bil tudi glavni razlog, da je v prvem polčasu padlo malo zadetkov.
Ko so domačini na začetku drugega polčasa povedli s petimi zadetki razlike (13:8), je izgledalo, da so že zelo blizu prvi zmagi v končnici. Toda Kranjčani se niso predali in so njihovo prednost v 52. minuti znižali le na minus dva (17:19). Ponovno pa je sledilo obdobje boljše igre domačinov, ki so na koncu le uspeli streti odpor svojih nasprotnikov iz Kranja.
Danilo Klajnšek
Grča Kočevje - Velika Nedelja 26:25 (15:14)
Velika Nedelja: Kovačec, Cimer-man, Meško 1, Orešnik, Hanželič 6, Veselko, Kneževič, Preac, Venta 9 (3), Krabonja, Tušak, Hržič, Kumer 8, Munda 1. Trener: Samo Trofenik.
V nadaljevanju sezone v 2. ligi so rokometaši Velike Ne-
2. SRL, končnica (od 1. do 8. mesta)
REZULTATI 1. KROGA: Drava - Kranj 26:21, Grča Kočevje - Velika Nedelja 26:25, Sevnica - Alples Železniki 28:26, Duplje Tržič - Šmartno 99 28:38.
1.	ŠMARTNO 99
2.	ALPLES ŽELEZNIKI
3.	MRK DRAVA PTUJ
4.	GRČA KOČEVJE
5.	KRANJ
6.	SEVNICA
7.	VELIKA NEDELJA
8.	DUPLJE-TRŽIČ
1
1
14 9 8 8 5 4 4 4
delje na gostovanju v Kočevju ostali praznih rok, čeprav so bili blizu osvojitve pomembne točke. V prvem delu tekme so si gostitelji dvakrat priigrali prednost petih golov, 11:6 in 12:7. Šele v zaključku 1. polčasa so se prebudili rokometaši Velike Nedelje, ki so z goli Kumra, Hanželiča in Vente in serijo 7:3 ulovili gostitelje. Ključ do tega je bila boljša igra v obrambi in lahki goli s protinapadov. Že v 28. minuti si je Tušak zaradi tretje izključitve prislužil rdeči karton.
V 2. polčasu je Grča spet ušla na 3 točke prednosti, 20:17. S serijo 7:2 so odlično odgovorili gostje, s čimer so v 52. minuti povedli 24:22. Žal pa Nedeljani takrat niso uspeli izkoristiti igralca več. Še več: Grči je uspelo doseči dva zadetka z igralcem manj in nato še dva zadetka v polni zasedbi (26:24). S tem je bil zmagovalec odločen, saj je Nedeljanom zmanjkalo časa za izenačenje.
UK
Primož Kumer (Velika Nedelja): »Zapravili smo lepo priložnost, da osvojimo pomembne točke na gostovanju pri Grči. Na koncu nismo znali obdržati vodstva z dvema zadetkoma. Nosilci igre smo igrali skozi celo tekmo in se na koncu utrudili, zaradi česar smo storili številne tehnične napake. Kljub porazu nismo vrgli puške v koruzo. Sledi gostovanje v Železnikih, nato pa tri domače tekme.«
Foto: Stanko Kozel
Ptujčani so v petek z zmago potredili kandidaturo za napredovanje v 1. B SRL (na sliki David Petraš v aciji).
ODBOJKA - 1. DOL MOŠKI
Prve tekme četrtfinala za naslov prvaka: Astec Triglav - Calcit Kamnik 3:2, Stavbar IGM - Galex MIR 3:2, ACH Voley - Krka 3:1, Salonit Anhovo - Marchiol Prvačina 3:0. Igra se na dve zmagi. Povratna srečanja bodo v sredo, 12. marca, morebitna tretja pa v soboto, 15. marca.
1. DOL ŽENSKE
V tretji tekmi četrtfinala za naslov prvaka so igralke TVP iz Novega mesta s 3:0 premagale Luko Koper in se uvrstile v polfinale.
Danilo Klajnšek
1
1
1
1
1
1
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Piše: Uroš Esih
V Pekingu bo vroče
Minuli konec tedna je bil športno izjemno bogat, saj si v tem obdobju roke podajajo zimski in letni športi. Prvi se poslavljajo z zaključki svetovnih pokalov, po drugi stranipa že/še potekajo ligaška tekmovanja v kolektivnih športih. Dvanajsto svetovno dvoransko atletsko prvenstvo v Valenciji je padlo nekje vmes. Brez novega velikega uspeha slovenske atletike in športa nasploh bi nanj že danes pozabili. K temu je dodatno pripomogla tudi RTV Slovenija, ki je pokrivanju dvoranskega svetovnega prvenstva namenila skopo odmerjene termine. Navkljub dejstvu, da je atletika kraljica športa in da slovenska atletika v zadnjih letih dosega največje uspehe v mednarodnem merilu. Vsaj posnetke bi lahko pripravili za tiste dele tekmovanja, za katere niso uspeli zagotoviti neposrednega prenosa. Na tem mestu se postavi vprašanje kriterijev uredniške politike športnega programa javnega servisa. Povrh tega pa mnoge slovenske ljubitelje atletike moti aroganten komentar najboljšega zdravnika med slovenskimi športnimi novinarji. Na srečo je prvenstvo pokrivala tudi hrvaška televizija in komercialni Eurosport, a to je v bistvu slaba tolažba za slovenskega odjemalca električne energije (plačnika RTV-naročnine).
Nova junakinja slovenske atletike in športa je Marija Še-stak, dobitnica bronaste kolajne v troskoku. Kljub temu da za dvoranska svetovna prvenstva velja, da so okrnjena, tako po kvaliteti konkurence kakor po obsegu atletskih disciplin, seje v ženskem troskoku zbral praktično ves svetovni vrh. Nastopila ni le ruska šampijonka Tatjana Lebedjeva, a kljub temu se na največjih prvenstvih vedno najdejo atletinje in atleti, ki so motivirani in vrhunsko pripravljeni, kar se jasno kaže v visokem nivoju doseženih rezultatov nasploh in v ženskem troskoku posebej. Prvouvrščeni sta v dramatičnem zaključku preskočili sanjsko znamko petnajst metrov, Šestakovi pa podoben podvig tokrat ni uspel, še vedno pa ima vodilni rezultat letošnje sezone in tretjega najboljšega vseh časov na svetu.
Glavni dogodek letošnje atletske sezone so seveda olimpijske igre v Pekingu. Večina najboljših atletov, tudi mnogi naši, je temu podredila svoje priprave in nekateri se zato niso odločili nastopiti v Valenciji. Razveseljujoče je, da se je okrnjeni slovenski reprezentanci uspelo vrniti z novim odličjem. To je še en dokaz več, da se v Sloveniji kvalitetno dela z najboljšimi atleti. Zasluge gredo v veliki meri Atletski zvezi Slovenije, ki finančno in strokovno-tehnično pomaga slovenskim atletom. V tej zgodbi lahko prepoznamo tudi okvir preporoda atletske kariere Marije Šestak, ki je kot nadarjena mladinka nastopala za Srbijo, a po številnih poškodbah več ni našla poti nazaj na vrh v članski konkurenci. Začela je že razmišljati o koncu kariere, vendar jo je od tega odvrnilo prigovarjanje soproga Matije Šestaka, nekdanjega atleta in sedaj njenega trenerja, ter boljše razmere za vrhunsko atletiko v Sloveniji. Opogumljeni z izjemnimi nastopi slovenskih atletov lani v Osaki in kolajno Šestakove v Valenciji si lahko od Pekinga upravičeno veliko obetamo.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Stroj ponovno deluje ...
Grosuplje - Mo-škanjci-Gorišnica 29:39 (14:21)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek, Zorli 1, Štorman 1, B. Šoštarič 4, Suljič, Prejac 2, Lozinšek 2, Ivančič 10, Vincek, Marušič 8, M. Šoštarič 1, Špondler 9, Grizolt 1, Valenko, Žuran, Bratušek. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši iz Gorišnice so si na gostovanju v Grosupljem priigrali drugo zaporedno zmago; očitno je, da njihov stroj ponovno odlično deluje. Takoj na začetku so povedli 0:5 in do konca prvega polčasa razliko še povečali. Ponovno je prišla do izraza borbena in dobra igra v obrambi, za katero domačini niso našli odgovora. 4°. minute nekoliko zmanjšali
Takoj po odmoru so do- vodstvo gostov, vendar so Go-mačini naredili pritisk in do rišničani nato stvari spet vzeli
v svoje roke. Preko zelo razpoloženih Ivančiča, Marušiča in Špindlerja, ki so skupaj dosegli kar 27 zadetkov, so pridno polnili mrežo domačinov in brez težav zmagali.
Danilo Klajnšek
1. B SRL			
REZULTATI 16. KROGA: Grosuplje			
- Moškanjci-Gorišnica 29:39, Klima			
Petek Maribor - Radeče MIK Celje			
28:21, Krško - Ribnica Riko hiše 33			
:29, Ajdovščina - Krka 28:32, Dol TKI			
Hrastnik - Dobova 34:24, Istrabent			
plini Izola - Mitol Sežana 24:23.			
1. RIBNICA RIKO HIŠE 16	14	0	2 32
2. KRKA 15	12	0	3 24
3. KLIMA PETEK MB 15	11	1	2 23
4. KRŠKO 16	11	1	4 23
5. MOŠKANJCI-GORIŠ. 16	10	0	6 20
6. GROSUPLJE 16	8	2	6 18
7. ISTRABENZ P. IZOLA 16	6	1	9 13
8. MITOL SEŽANA 16	6	1	9 13
9. RADEČE MIK CELJE 16	4	2	10 10
10. AJDOVŠČINA 16	4	1	11 9
11. DOL TKI HRASTNIK 16	3	1	12 7
12. DOBOVA 16	1	0	15 2
Ivan Hrupič, trener ekipe Moškanjci-Gorišnica: »Igrali smo taktično zrelo in borbeno. Vse to pa nam je na koncu prineslo veselje ob visoki zmagi.«
Tenis • Zimska liga
Deveti krog v 1. zimski teniški ligi je postregel s pričakovanimi rezultati, še največ težav so imeli igralci Malečnik teama, ki so v igri dvojic z najtesnejšim rezultatom premagali ekipo Trgovine Jager.
1. liga
REZULTATI 9. KROGA: TC Luka
-	TK Šumari 3:0 (Kolarič - Gulin 9:6, Kocjan - Sternad 9:7, Merc/Kocjan
-	Hazabent/Sternad 9:6); Malečnik
team - Trgovine Jager 2:1 (Šebeder
-	Križe 1:9, Škrinjar - Čeh 9:3, Še-beder/Škrinjar - Križe/Zavrnik 9:8); TK Skorba - TK Neptun 2:1 (Glodež
-	Korošec 9:3, Plajnšek - Horvat 9:3, Hazimali/Žitnik - Drobnič/Mazera 6:9).
VRSTNI RED: TK Skorba 20, Malečnik Team in TC Luka 16, TK Neptun 13, Trgovine Jager 10, TK Šumari 6 točk.
Danilo Klajnšek
Zmagal Ptujcan, a v dresu Save
Ptujski kolesarji so pretekli konec tedna nastopili na dveh enodnevnih dirkah na Hrvaškem: v soboto na 2. memo-rialu Nevia Valčiča, v nedeljo pa na tradicionalni 24. Trofeji Poreč. Boljši rezultat so dosegli prvi dan, ko je Matej Stare zaostal zgolj za Blažem Jarcem (Adria Mobil) in osvojil drugo mesto.
V soboto je nastopilo 157 kolesarjev, v karavani pa je bilo vseh enajst perutninarjev (po poškodbi še vedno okreva Jure Kocjan). Številčno moštvo je ves dan poskušalo z napadi, najprej Gregor Gazvoda, nato Matija Kvasina, po dobri polovici dirke pa se je od glavnine odcepila skupina trinajstih, v kateri so Ptujčani imeli tri predstavnike. Vendar tudi to še ni bila dokončna odločitev. 40 kilometrov do cilja se je v ospredju izoblikovala skupina šestih. V njej je bil zraven Stareta še Kristjan Fajt. A napad je prišel s strani kolumbijskega kolesarja v srbsko-italijanskem moštvu Angela Miguela Cha-veza. Ni dosti manjkalo, da bi do cilja pripeljal v solo vožnji, saj ga je skupina ujela šele tri kilometre pred ciljem. Nato je v sprintu pred puljsko areno zbral še dovolj moči, da je zasedel stopničke. »Kolumbijec je odličen kolesar, lani je bil na primer v italijanskem moštvu Ceramica Panaria, ki se udeležuje največjih svetovnih dirk. Mi smo nastopili taktično brezhibno, saj smo imeli vse pobege zelo dobro pokrite. Na koncu pa se nam v sprintu ni vse izteklo, kot smo si želeli,
Matej Stare (KK Perutnina Ptuj) je Valčiča osvojil drugo mesto.
Foto: Marjan Keiner
v soboto na 2. memorialu Nevia
računali smo, da bo Stare najhitrejši,« je povedal vodja ptujskega moštva Srečko Glivar.
V nedeljo je bila v Poreču gneča še večja, na startu v Zeleni laguni se je zbralo rekordnih 198 tekmovalcev. Do 131 kilometrov oddaljenega cilja se je skupina tudi zaradi številčnih padcev, ki so bili tudi posledica masovnosti, zmanjšala, a je do konca uspelo priti 146 tekmovalcem. In to praktično vsem skupaj, saj je glavnina štela 124 imen, prav zadnji se je preko ciljne črte pripeljal eden najboljših Slovencev v zadnjem obdobju, Uroš Murn, ki se počasi vrača po težki poškodbi pred letom in pol. 24. Trofeja Poreča se je, kot večina pred njo, zaključila s ciljnim sprintom. Interesa za pobege ni bilo, vsi so čuvali svoje specialiste za hitre za-
ključke. Nekoliko presenetljivo je bil najboljši 23-letni Ptujčan, novinec v dresu kranjske Save, Aldo Ino Ilešič. Drugo mesto je osvojil Norvežan Alexander Kristoff, tretje pa še en Slovenec Marko Kump. »Zelo sem vesel, da mi je uspelo. Dobro sem treniral celo zimo, jo dobro odnesel brez bolezni, zato
sem dober rezultat pričakoval.
V	moštvu smo želeli skupinski sprint, zadnji kilometer in pol pa sem se zaradi gneče moral znajti sam,« je povedal Ilešič.
V	ptujskem moštvu so zraven prvega in edinega pravega sprinterja Jureta Kocjana manjkali še trije možje iz »udarne« postave: Mitja Mahorič, Kristjan Koren in Radoslav Rogina. »Brez pravega sprinterja v takšnih zaključkih nimaš kaj iskati. Interesa za pobege ni bilo, ne vem, če je komu uspelo pridobiti več kot deset metrov prednosti. Z dirkanjem moštva sem zadovoljen, žal pa z rezultatom ne morem biti. Tiste težke pomembnejše dirke še prihajajo,« je povedal Glivar. A najprej bodo še eno priložnost dobili sprinterji. Od četrtka do nedelje bodo vsi slovenski klubi nastopili na etapni dirki v hrvaški Istri, imenovani Istrska pomlad, bolj poznana pod nekdanjim imenom Jadranska magistrala. Težje, bolj po okusu perutninarjev, pa bo teden kasneje, ko se karavana seli v gorato Črno goro.
Uroš Gramc
2. memorial Nevia Valčiča, Hrvaška, 138 km (8. 3.)
1.	Blaž Jarc (Adria Mobil)
2.	Matej Stare (Perutnina Ptuj)
3.	Angel Miguel Chavez (Partizan) 6. Kristjan Fajt (Perutnina Ptuj)
24. Trofeja Poreč, Hrvaška, 1.2 UCI, 131 km (9. 3.)
1.	Aldo Ino Ilešic (Slo, Sava) 3.12.27 (44.894 km/h)
2.	Alexander Kristoff (Nor, Joker Bianchi)
3.	Marko Kump (Slo, Adria Mobil)
17. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj), vsi isti čas
Strelstvo • 6. krog ligaškega tekmovanja v Portorožu
Ciglaric popravil slab vtis z EP
V	soboto je v športni dvorani v Sečovljah (Portorož) potekal 6. krog ligaškega tekmovanja. Zelo dobro streljanje so nam prikazali predvsem strelci v 1. državni strelski ligi s pištolo, kjer je kar šest strelcev doseglo 570 krogov in več, kar so najboljši izidi v letošnjem tekmovanju državne lige. Drugo zmago v tej sezoni je slavil ormoški strelec Aleksander Cigiarič (ŠSK Coal Petišovci I), ki je dosegel odličnih 578 krogov in se tako na najbolj primeren način oddolžil svojim navijačem in vsem ljubiteljem strelstva za slabo streljanje na EP v Švici, kjer je dosegel zgolj 559 krogov. 2. mesto je s 576 krogi pripadlo presenečenju 6. kroga Simonu Bučanu iz Kopačevine, ki je nazadnje dosegel tako dober rezultat v daljni sezoni 2001/2002. 3. mesto je znova po scenariju boljše zadnje serije s 95:93 krogi pripadlo Ptujčanki Majdi Raušl, ki je dosegla 575 krogov in še drugič zapored v neposrednem dvoboju srečno premagala Boštjana Simo-niča (SD Kidričevo-Tenzor) na enak način kot pred tremi tedni v Ljubljani. V najboljšo deseterico posameznikov se je znova uspelo prebiti še Ptujča-nu Matiji Potočniku, ki je s 564 krogi osvojil 9. mesto.
V	skupnem seštevku posameznikov so se po 6. krogu tako znova pomešale karte med najboljšimi strelci, svojo
1. liga - pištola		
Ekipni rezultati:		
1. SD KOPAČEVINA	1700	55
2. SD KIDRIČEVO-TENZOR	1699	84
3. SD DUŠ. POŽ. REČICA	1687	60
4. ŠSK COAL PETIŠOVCI I	1683	40
5. SK PTUJ-RGS	1681	56
6. SK BREŽICE	1666	36
7. SD JURŠINCI	1665	61
8. SD MAROK SEVNICA	1657	26
9. SD GROSUPLJE	1657	23
10. SD MROŽ VELENJE	1653	17
11. SD ŠTEFAN KOVAČ	1636	12
12. SD OLIMPIJA	1631	22
Pomen kolon: Št. krogov v 6. krogu, skupno šte-		
vilo točk		
Foto: Simeon Gönc
Aleksander Ciglarič je z novo zmago v 1. ligi dobro prebolel šok iz EP v Švici ter sedaj s 7 krogi prednosti pred zadnjim krogom vodi v skupnem seštevku posameznikov.
prednost pred zasledovalci pa je še povečal Ciglarič, ki ima sedaj sedem krogov prednosti pred drugouvrščenim Boštjanom Simoničem s 3420 krogi, ta pa ima še sedem krogov prednosti pred Ptujčanko Majdo Raušl, ki je s 5. napredovala na 3. mesto. V 6. krogu sta se slabše od pričakovanj odrezala juršinski strelec Simon Simo-nič ml. (559 krogov) in kidri-čevski strelec Cvetko Ljubič (561 krogov), ki imata sedaj bistveno težjo nalogo prebiti se med najboljše tri v skupnem seštevku.
V ekipnem seštevku so presenetljivi zmagovalci 6. kroga
postali strelci iz Kopačevine, ki so dosegli 1700 krogov, z drugim mestom pa so si krog pred koncem skupni naslov ekipnih državnih prvakov v sezoni 2007/2008 že pristreljali strelci SD Kidričevo-Tenzor, ki so tako v zadnjih šestih letih dosegli že 5. naslov ekipnih državnih prvakov! Za preostali mesti na stopničkah v skupnem seštevku se borita ekipi iz Juršincev in Rečice, ki imata nekaj točk prednosti pred Ptuj-čani in strelci iz Kopačevine, ki v primeru ugodnega razpleta zadnjega 7. kroga lahko ravno tako še upata na uspešen zaključek lige.
Posamični rezultati strelcev:
1. Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, 578, 2. Simon Bučan, SD Kopačevina, 576, 3. Majda Raušl, SK Ptuj-RGS, 575, 4. Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 575, 9. Matija Potočnik, SK Ptuj-RGS, 564, 11. Simon Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 563, 12. Cvetko Ljubič, SD Kidričevo-Ten-zor, 561, 15. Simon Simonič ml., SD Juršinci, 559, 20. Rok Pučko, SD Jur-šinci, 557, 28. Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 549, 32. Robert Šimenko, SK Ptuj-RGS, 542 krogov.
Top 10 strelcev po 6. turnirju:
1. Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal I, 3427, 2. Boštjan Simonič, Kidričevo, 3420, 3. Majda Raušl, Ptuj, 3413, 4. Simon Simonič ml., Juršinci, 3407, 5. Cvetko Ljubič, Kidričevo, 3406, 6. Peter Tkalec, DP Rečica, 3394, 7. Peter Jenko, Kopačevina, 3379, 8. Matija Potočnik, Ptuj, 3378, 9. Simon Bučan, Kopačevina, 3373 krogov, 10. Andrej Brunšek, DP Rečica, 3369.
Simeon Gonc
Futsal • Zaključni turnir pokala NZS
Tomaž nudil dober odpor prvakom
Tomaž ABA Mark 69 - Puntar Tolmin 1:2
Strelci: 0:1 Melink (4), 0:2 Rosič (7), 1:2 Brkič (17 - avtogol)
Nova Gorica je gostila zaključni turnir v pokalu NZS v futsalu. »Final foura« se je med tremi prvoligaši (Gorica, Puntar, Dobovec) udeležil tudi Tomaž, sicer drugoligaš iz vzhoda. Petelini z igro proti aktualnim državnim in pokalnim prvakom iz Tolmina kljub porazu niso razočarali, vendar je odločila kvaliteta, ki je bila povsem na strani Primorcev. Puntar je začel agresivno, kar je hitro unovčil z dvema zadetkoma v mreži Tomaža: strelca sta bila Melink v 4. in Rosič v 7. minuti. Branilci pokalne lovorike so se zadovoljili z vodstvom, Prleki pa so postajali vse drznejši. Tolminci so si še v 1. polčasu nespretno preko Brkiča zatresli lastno mrežo in ponudili Tomažu priložnost.
V nadaljevanju so uporniki
Foto: Hozyan
Matej Gajser (Tomaž ABA Mark 69, temni dres) je v polfinalu pokala NZS s soigralci moral priznati premoč prvakom iz Tolmina.
želeli doseči tretji zadetek za miren zaključek, petelini pa gol za izenačenje. Najbližje temu
so bili v 24. minuti, ko je bil vratar Mohorič po strelu Danila Cvetka že premagan, njegov
Darijo Leban (trener Puntar Tolmin): »To je bila prava pokalna polfinalna tekma. V polfinalu ni slabih ekip. Ekipi Tomaža čestitam, nudili so izjemen odpor.« Marjan Magdič (trener Tomaž ABA Mark 69):
»Čestitam tekmecu za izredno dobro igro. Tudi v finalu smo držali pesti za njih, tako da se sedaj lahko pohvalimo, da smo izgubili proti prvaku.«
Danilo Cvetko (Tomaž ABA Mark 69): »Igrali smo dobro, žal mi je, ker moj strel v drugem polčasu ni končal v mreži. Bilo je blizu, žogo sem skorajda že videl v golu.«
David Goričan (Tomaž ABA Mark 69): »Puntar si je bolj zaslužili zmago, od prve do zadnje minute so igrali boljše.«
poizkus pa se je od okvira vrat odbil v polje. Do konca tekme so bili nevarnejši futsalerji Puntarja, ki so zapravljali priložnost za priložnostjo. Tomaž tega tokrat ni znal kaznovati, kakšna kvalitetnejša ekipa bi to verjetno znala. Kljub temu si drugoligaš zasluži čestitke, saj je dobro namučil branilce naslova.
UK
Šahovski kotiček
Ptujski mladinci solidni na DP
Na osnovi uspešnih nastopov na regijskem tekmovanju so se mladi igralci Šahovskega društva Ptuj - Veplas udeležili državnega prvenstva, ki je bilo od 24. februarja do 1. marca v Postojni.
V	starostni kategoriji do 16 let (F-U16) sta nastopila Žan Belšak in Filip Janžekovič. Žan Belšak, ki že več let nastopa na šahovskih tekmovanjih v svoji kategoriji, je bil eden izmed favoritov. Te vloge pa tokrat ni v celoti upravičil, saj je na koncu turnirja popustil in izgubil poslednji dve odločilni partiji, v katerih sta ga nasprotnika po vseh predpisih nadigrala. Izkazalo se je, da premalo nastopa in da ga njegova generacija mladih tekmecev počasi prehiteva. Kljub temu je zasedel solidno peto do sedmo mesto med 23 udeleženci. Filip Janžekovič je bil petnajsti do osemnajsti.
Vrstni red: Samo Rožič 7 točk, Aljoša Tomazini in Matic Škrinjar 6,5 točke, Jernej Špalir 6 točk, Žan Belšak, Jan Gantar in Matej Titan 5,5 točke itd. Filip Janžekovič je osvojil 4 točke.
V	starostni kategoriji do 14 let (F-U14) so nastopili Tomaž Ličina, Klemen Janžekovič in Kristjan Ivančič. S šahovsko igro se organizirano ukvarjajo šele dobrega pol leta, zato je rezultat Tomaža Ličine in Klemena Janžekoviča, ki sta zasedla deveto in deseto mesto med osemindvajsetimi udeleženci, soliden. Kristjan Ivančič je bil šestindvajseti.
Vrstni red: Nejc Flander 7,5 točke, Domen Hiti 7 točk, Žan Tomazini 6,5 točke itd. Tomaž Ličina in Klemen Janžekovič sta dosegla po 5 točk, Kristjan Ivančič pa 3 točke.
Trije prvouvrščeni v posamezni starostni kategoriji so prejeli spominske pokale, zmagovalci in drugouvrščeni pa so se uvrstili na svetovno oz. evropsko prvenstvo.
Istočasno je potekalo tudi državno prvenstvo v posameznih starostnih kategorijah v pospešenem šahu (10 minut + 5 sekund za potezo). V starostni kategoriji do 16 let je med šestnajstimi udeleženci Žan Belšak zasedel peto do šesto mesto, Filip Janžekovič pa deveto do deseto mesto. V starostni kategoriji do 14 let je nastopilo petintrideset tekmovalcev. Klemen Janžekovič je zasedel peto do deseto mesto, Tomaž Ličina šestnajsto do devetnajsto in Kristjan Ivančič dvajseto do šestindvajseto mesto.
Vodstvo društva nastope ptujskih mladincev na državnem prvenstvu ocenjuje za uspešne. Pokazali so nadarjenost, z vztrajnim delom in predvsem rednim nastopanjem na turnirjih pa lahko še bistveno napredujejo.
Janko Bohak
Kegljanje • 2. SKL vzhod (m, ž)
Z dvema porazoma na peta mesta
Za kegljače in kegljavke Drave je bila sobota črni dan, saj so oboji izgubili. Fantje so gostili ekipo vodečega Konstruktorja, dekleta pa so se z Nafto merila v derbiju kroga. S porazoma so oboji zdrsnili na peto mesto na prvenstveni razpredelnici. Predvsem fantje niso izkoristili prednosti domačega kegljišča, saj so dosegli slabše posamične izide, kot je to običaj. Dekleta so po posamičnih dvobojih še držala neodločen izid (3:3), zaradi slabšega seštevka skupno podrtih kegljev pa so dvoboj izgubile.
2. SKL VZHOD (m)
REZULTATI 16. KROGA: Drava - Konstruktor II. 2:6, Šoštanj - Litija
7:1, Impol - Pivovarna Laško 5:3, Miklavž - Rudar II. 7:1, Konjice II. - Lent 6:2.
1. KONSTRUKTOR II.	16	11	2	3	24
2. MIKLAVŽ	16	10	3	3	23
3. LITIJA	16	9	3	4	21
4. ŠOŠTANJ	16	9	2	5	20
5. DRAVA	16	9	1	6	19
6. IMPOL	16	8	1	7	17
7. LENT	16	6	2	8	14
8. PIVOVARNA LAŠKO	16	5	1	10	11
9. KONJICE II.	16	4	1	11	9
10. RUDAR II.-2	16	1	0	13	0
2. SKL VZHOD (ž)
REZULTATI 12. KROGA: Nafta - Drava 5:3, Impol - Fužinar 2:6, Komcel - Miroteks III. 5:3.
1. ŠOŠTANJ	10	6	0	4	12
2. NAFTA	11	6	0	5	12
3. FUŽINAR	11	6	0	5	12
4. MIROTEKS III. -2	10	5	2	3	10
5. DRAVA	10	4	2	4	10
6. IMPOL	10	4	1	5	9
7. KOMCEL	10	2	1	7	5
Drava - Konstruktor II. 2:6 (3123 - 3250)
DRAVA: J. Podgoršek 515, Dre-melj 483, Arnuš 514, Ilič 510, Zor-man 565, Čeh 536.
Nafta - Drava 5:3 (3049 - 2981)
DRAVA: Krušič 519, Fridl 500, Kozoderc 454, Kolar 491, Bombek 537, Kramberger 480.
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Ekipi Drave (bele trenirke) in vodečega Konstruktorja; slednji so v soboto Ptujčane premagali.
Namizni tenis
Kema pričakovano premočna
1. SNTL (m)
Tri kroge pred koncem državnega prvenstva v 1. moški namiznoteniški ligi so igralci Ptuja gostovali pri lanskoletnih državnih prvakih - Kemi Pu-conci. To je bilo eno "najlažjih" gostovanj, saj niso imeli kaj izgubiti. Z borbeno igro so poskušali osvojiti kakšno točko, kar je izkušenemu Bojanu Pavi-ču v drugi igri tudi uspelo.
Sicer pa so v 16. krogu največje presenečenje pripravili igralci Edigsa, ki so premagali velenjski Tempo.
REZULTATI 16. KROGA: Kema Puconci - NTK Ptuj 5:1, Matribor Fi-nea - Prevent Radlje 5:0, Krka - Sobota 5:3, Ilirija - Melamin 2:5, Edigs Mengeš - Tempo Velenje 5:4.
1. MARIBOR FINEA	16	15	1	30
2. KEMA PUCONCI	16	15	1	30
3. SOBOTA	16	13	3	26
4. KRKA	16	11	5	22
5. NTK PTUJ	16	8	8	16
6. MELAMIN	16	7	9	14
7. TEMPO VELENJE	16	6	10	12
8. EDIGS MENGEŠ	16	3	13	6
9. PREVENT	16	2	14	4
10. ILIRIJA	16	0	16	0
zu kvalifikacijam za igranje v 2. ligi.
V	prvem srečanju v soboto so premagali Lendavčane (tri zmage je dosegel Darko Drčič), v drugem pa so premagali še ekipo Kema Puconci III, ki je do tega kroga držala 2. mesto. Mladi Ptujčani so slavili v Lendavi, izgubili pa so v Puconcih.
REZULTATI 9. KROGA: Škofja Loka - Merkur Kranj 4:5, Melamin II
-	Branik Markizet 3:5, LM-KO Lendava
-	Ptuj II 3:5, Kema Puconci III - Cirkov-ce 3:5, Kajuh Slovan - Branik Markizet 5:4, Kema Puconci III - Ptuj II 5:0, LM-KO Lendava - Cirkovce 1:5.
1.	MERKUR
2.	KAJUH SLOVAN
3.	KEMA PUCONCI III.
4.	ŠKOFJA LOKA
5.	CIRKOVCE
6.	MELAMIN II.
7.	BRANIK MARKEZIT
8.	PTUJ II.
9.	LM-KO LENDAVA
Dekleta ponovno odlično
V	nedeljo je bil na Muti drugi TOP za mladinke in mladince.
15	14	1	28
14	10	4	20
15	10	5	20
15	9	6	18
14	8	6	16
14	5	9	10
14	5	9	10
14	4	10	8
15	0	15	0
Sodelovalo je 24 najboljših mladink in mladincev, ki so bili razdeljeni v tri jakostne skupine. Ptujske mladinke so imele v prvi skupini kar tri predstavnice. Poleg Ivane Zera in Vesne Roj-ko si je s prvim mestom v drugi skupini na prvem TOP mesto v prvi skupini izborila tudi Polona Belavič. Ivana Zera je s šestimi zmagami in porazom proti zmagovalki Manci Fajmut (Fužinar) osvojila 2. mesto, Vesna Rojko pa 3., saj je izgubila samo s prvouvrščenima. Obe sta premagali reprezentantko Kristin Fatorič (Arrigoni). Slednja je poleg Mance Fajmut tudi zastopala barve Slovenije na Kitajskem, vendar se lahko ob takšnih rezultatih vprašamo, ali je izbor slovenske selektorke Andreje Ojsteršek pravilen, saj je Zera boljša od Kristin Fatorič tako na članski kot mladinski lestvici. Polona Belavič je osvojila 7. mesto.
Na TOP sta v tretji skupini nastopala še Luka Krušič in Luka Rebek, ki sta zasedla šesto in sedmo mesto.
Danilo Klajnšek
Kema Puconci - NTK Ptuj 5:1
Plohl - Ovčar 3:1, Škraban - Pa-vič 1:3, Ropoša - Piljak 3:1, Škraban - Ovčar 3:1, Plohl - Piljak 3:0, Horvat - Pavič 3:1.
3. SNTL: Cirkovčani dvakrat boljši od Prekmurcev
Tekmovanje v 3. ligi se preveša v zadnji del, kjer se lovijo še zadnje zmage za mesta, ki vodijo v napredovanje. Nekaj možnosti imajo še novinci v ligi - ekipa Cirkovc, ki pa morajo do konca premagati vse nasprotnike; potem bi bili bli-
Ptujska odprava na 3. TOP na Muti
Tenis • TK Terme Ptuj
Blaz Rola prvič med profesionalci
Blaž Rola se je pretekli konec tedna poskusil na svojem prvem profesionalnem turnirju v Poreču (futures), kjer je nagradni sklad dosegel 10 tisoč dolarjev. Blaž je moral v kvalifikacije, kjer so bili na sporedu kar štirje krogi. V prvem krogu je bil prost, v drugem pa se je pomeril s 7. nosilcem, Italijanom Matteom Gallijem. Blaž je dobro začel in dobil prvi niz 6:4, nato pa je 26-letni Italijan z rutinirano igro osvojil naslednja dva: 2:6, 3:6. Naslednja Blaževa postaja na teniški turneji bo Portorož, kjer se bo udeležil reprezen-
tančnih priprav selekcije U-18.
Nina na reprezentančnih pripravah
V začetku marca je TZS organizirala reprezentančne priprave za kategorijo do 12. leta starosti. Pri dekletih je povabilo prejela tudi članica TK Terme Ptuj Nina Potočnik, ki je januarja dopolnila 11 let. Na igriščih TK Krka Otočec so z mladimi igralkami delali trije trenerji: Dominik Senica, Aleš Šporn in Gorazd Habjan.
JM
Tajski boks • 1. krog DP
Popoln izkupiček ptujskega kluba
Tajski boks je na Ptuju nova športna disciplina, saj so Klub tajskega boksa ali Muaj Thai Gym Ptuj ustanovili lani septembra (sedež imajo zaenkrat v Šturmovcih, v kratkem ga bodo prenesli na Čučkovo ulico, kjer v prostorih BK Ptuj tudi trenirajo). Predsednik kluba in obenem glavni trener je Matjaž To-mažin, v tem trenutku pa šteje klub 12 tekmovalcev.
Lani oktobra so se z dvema tekmovalcema udeležili prvega tekmovanja, letos pa imajo še ambicioznejše načrte. »Preteklo soboto smo se udeležili 1. turnirja za DP v Novem mestu, ki je potekalo pod sloganom Šport proti drogi; prireditev je potekala v nabito polni
dvorani OŠ Drska. Nastopili so trije naši tekmovalci: Jura Vol-gemut (do 75 kg), Aleš Anžel (nad 91 kg) in Dejan Vojsk (do 86 kg). Bili smo zelo uspešni, saj so vsi trije zmagali.
V nadaljevanju sezone načrtujemo nastope na domačih in tujih (Nemčija, Hrvaška) turnirjih skoraj zagotovo pa bomo odpotovali tudi na EP, ki bo maja na Poljskem,« je povedal Tomažin, ki je pred tem treniral v Krškem. Slovenska zveza tajskega boksa (www.taj-skiboks.com) zaenkrat združuje sedem klubov, decembra lani pa je bila sprejeta tudi v Olimpijski komite Slovenije.
JM
Udeleženci prvega turnirja za DP iz ptujskega kluba tajskega boksa (od leve): Jan Klarič (pomočnik trenerja), Dejan Vojsk, Jure Volgemut, Aleš Janžel in Matjaž Tomažin (trener).
Nogomet • Prijateljska tekma
Gerečja vas Unukšped -Dravograd 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 M. Hertiš (55), 2:0 Vtič (78), 3:0 D. Hertiš (87)

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
GERECJA VAS UNUKŠPED: Kle-menčič, M. Hertiš, Slaček, Emeršič, Kaisersberger, Kokot, R. Sagadin, Rozman, Vtič, Gerečnik, D. Hertiš. Igrali so še: Žgeč, Gajser. Trener: Igor Vorih
V prijateljskem nogometnem srečanju (ki je izgledalo vse prej kot prijateljsko) so igralci Gerečje vasi Unukšpeda povsem zasluženo premagali tretjeligaša iz Dravograda. V prvem polčasu so bili gostje za odtenek boljši nasprotnik in so si med drugim priigrali dve lepi priložnosti, medtem ko je drugi polčas v celoti pripadel nogometašem Gerečje vasi. Zraven treh zadetkov so si priigrali še tri imenitne priložnosti, vendar jih niso znali izkoristiti.
Danilo Klajnšek
Boks • Boštjan Kerin (BK Ring Ptuj)
Za letošnje OI so še moZnosti
Pred 14 dnevi je v italijanski Pescari potekal 1. kvalifikacijski turnir za nastop na OI v Pekingu. Med 230 boksarji iz 42 držav je bil tudi Boštjan Kerin, sicer član BK Ring iz Ptuja, ki je nastopal v velterski kategoriji (do 69 kilogramov). »V Pescari sem v prvem krogu premagal domačega boksarja, nato pa v drugem kolu izgubil z Belorusom, sicer vice prvakom sveta. Če bi mi bil žreb bolj naklonjen, bi morda lahko storil kaj več, tako pa nisem imel pravih možnosti. Je pa dejstvo, da sem prišel v številčni konkurenci v drugi krog. Nekaj podobnega se mi je zgodilo tudi na AIBA turnirju na Madžarskem,« je po vrnitvi dejal Boštjan Kerin.
Boštjan in njegov trener Ivan Pučko sta si zastavila program dela, ki prinaša številna udejstvovanja na turnirjih.
O samih pripravah in ciljih pa nam je Boštjan povedal: »Nekaj časa se nisem aktivno ukvarjal z boksom, nato pa sem odločil za ponovno aktiviranje. Dela se trdo in naporno, saj lahko samo s takšnim delom pričakujem napredek. V Pes-cari se mi ni uspelo uvrstiti na OI, ostaja pa še možnost v Atenah, kjer bo drugi kvalifikacijski turnir. Tudi če mi ne uspe, bom nadaljeval z delom, saj je na sporedu še veliko drugih turnirjev. Od 15.-22. 6. bo na Poljskem potekalo letošnje evropsko prvenstvo, v Puli bo veliki turnir Arena cup ... Ker se bližam starosti 34 let, ki je meja, bi rad še kakšno leto nadaljeval z amaterskim boksom, zato pa moram imeti dobre rezultate. Razmišljam pa tudi o tem, da bi se podal v profesionalne vode.«
Danilo Klajnšek Boštjan Kerin (BK Ring Ptuj)
Šolski šport • Mali nogomet
OŠ Videm pred vsemi
Finale medobčinskega tekmovanja za učence OŠ (letniki 1997)
Udeleženci finalnega turnirja (zmagovalci so v modrih dresih).
Šolski šport • Košarka
Predtekmovanje:
Skupina A (telovadnica OŠ Des-trnik): OŠ Destrnik - OŠ Kidričevo 3:1, OŠ Videm - OŠ Ljudski vrt 3:3, OŠ Videm - OŠ Kidričevo 3:1, OŠ Destrnik - OŠ Ljudski vrt 3:1, OŠ Kidričevo - OŠ Ljudski vrt 3:2, OŠ Destrnik - OŠ Videm 3:1.
Skupina B (telovadnica OŠ Jur-šinci): OŠ Juršinci - OŠ Breg 0:6, OŠ Olge Meglič - OŠ Cirkovce 3:2, OŠ Olge Meglič - OŠ Breg 0:3, OŠ Juršinci - OŠ Cirkovce 1:2, OŠ Cirkovce
-	OŠ Breg 2:4, OŠ Juršinci - OŠ Olge Meglič 0:1.
Finale (4. 3., telovadnica OŠ Destrnik): OŠ Destrnik - OŠ Olge Meglič 0:5, OŠ Breg - Videm 4:5, OŠ Breg - OŠ Olge Meglič 3:0, OŠ Videm - OŠ Destrnik 2:2, OŠ Olge Meglič - OŠ Videm 1:2, OŠ Destrnik
-	OŠ Breg 1:5.
Končni vrstni red: 1. OŠ Videm, 2. OŠ Breg, 3. OŠ Olge Meglič, 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Gorazd Černila (OŠ Videm): »S to mlado ekipo smo se pripravljali v šoli pri krožku (drugi učitelj je Jože Šoštar), sicer pa so dečki vključeni v različne klube v naši okolici, od Drave in Aluminija do Tržca in Hajdine.«
UR
Majšperčani klonili po dveh podaljških
Polfinale drZavnega prvenstva za OŠ (letnik 1SS3)
Stojijo od leve: Jan Znidar, Sandi Predikaka, Zan Znidar, Alen Frlež, Sebastijan Kužner, Blaž Babšek in Blaž Fišer. V prvi vrsti od leve: Kristjan Gajšek, Tomaž Rakovec, Klemen Bedrač, Simon Babuič, Rudi Horvat.
V sredo, 5. marca, so starejši učenci OŠ Majšperk končali zelo uspešno tekmovalno obdobje. Po zmagi na medobčinskem prvenstvu Ptuja, 2. mestu na regijskem tekmovanju Po-dravja, 2. mestu v četrtfinalu DP, so v Majšperku gostili polfinale državnega prvenstva v košarki za starejše učence, letnik 1993. Pred polno domačo dvorano so pokazali vse, kar znajo in zmorejo. V tekmi proti OŠ Polzela so po hudem in izenačenem boju, šele po drugem podaljšku, klonili in izgubili 47:50. Za prikazano v tekmi z ekipo, ki se je uvrstila med najboljših osem OŠ v Sloveniji, si zaslužijo vso pohvalo. Utrujenost s prve tekme je vplivala na rezultat v naslednji tekmi proti OŠ iz Kamnika. Majšperčani so z osvojitvijo 17.-24. mesta v Sloveniji zelo zadovoljni.
REZULTATI: OŠ Majšperk - OŠ Polzela 47:50, OŠ Majšperk - OŠ Frana Albrehta Kamnik 23:40, OŠ Polzela - OŠ Frana Albrehta Kamnik 29:19.
VRSTNI RED: 1. OŠ Polzela, 2. OŠ Frana Albrehta Kamnik, 3. OŠ Majšperk.
Danilo Klajnšek
Območna služba Ormož
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE, DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATER - M/Ž;
DIAGNOSTICIRANJE, ZDRAVLJENJE IN REHABILITACIJA BOLNIKOV NA HOSPITALNI IN SPECIALISTIČNI RAVNI, nedoločen čas, polni delovni čas, urejevalniki besedil
-	o snovno slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ.
ORODJAR, ORODJAR - M/
Ž; IZDELAVA IN VZDRŽEVANJE ORODIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnov-noangleški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij
-	osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, 1300 EUR bruto / mesečno. JAKL SEBASTJAN S. P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, MO-DRINJAKOVA ULICA 2, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI, JAKL SEBASTJAN, 02/791-10-27, 041 355 296, jakl. sebastian@-amis. net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/
Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas, 1 mesec, polni delovni čas. KOSTANJEVEC DUŠAN S. P. -BAR AJDA SOBOSLI-KARSTVO, FASADERSTVO, MIHOVCI PRI VEL. NEDELJI 18, 2274 VELIKA NEDELJA, KOSTANJEVEC DUŠAN, 040-830-630;041 559-251. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI DELAVEC- SLIKOPLESKAR - M/Ž; IZVEDBA DEMIT FASAD, POMOŽNA DELA, določen čas, 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec.KOSTANJEVEC DUŠAN S. P. -BAR AJDA SO-BOSLIKARSTVO, FASADER-STVO, MIHOVCI PRI VEL. NEDELJI 18, 2274 VELIKA NEDELJA, KOSTANJEVEC DUŠAN, 040-830-630;041 559-251. PLESKAR, PLESKAR - M/Ž; IZVEDBA DEMIT FASAD, določen čas, 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec.KO-STANJEVEC DUŠAN S. P. -BAR AJDA SOBOSLIKARSTVO, FA-SADERSTVO, MIHOVCI PRI VEL. NEDELJI 18, 2274 VELIKA NEDELJA, KOSTANJEVEC DUŠAN, 040-830-630;041 559-251.
PRODAJALEC, PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA
-	M/Ž; PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevnoangleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje do-
bro, govorjenje dobro, pisanje dobro, delo s preglednicami
-	zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, 700 EUR neto / mesečno. TIMA-TGS TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE D. O. O., KOLODVORSKA CESTA 6, 2270 ORMOŽ.
Območna služba Ptuj
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, PRI-PRAVNIK-ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D. O. O. , PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MATAJIČ MIROSLAV, 01 540 10 06, primaz@siol. net. ELEKTROINŠTALATER, ELEKTROINSTALATER
-	M/Ž; MONTAŽA ELEKTRO-INSTALACIJ V SLOVENIJI, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje osnovno. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINAR-STVO, STORITVE D. O. O. , PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ, LAJH JANI, 02 780-91-9 info-@miks. si.
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, MONTER-SERVI-
SER I. - M/Ž; ZA MONTAŽO ELEKTRONSKIH NAPRAV, KONFIGURACIJO SISTEMOV TER SERVIS VGRAJENIH NAPRAV NA PODR. ELEKTR. SISTEMOV, DELO BO POTEKALO NA TERENU TER NA SEDEŽU PODJETJA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije,u-rejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, programiranje
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovnoangle-ški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje -osnovno. PROTRADE INTERNATIONAL POSREDOVANJE, ZASTOPANJE IN TRGOVINA D. O. O. , MARIBORSKA CESTA 13, 2250 PTUJ, MARČIN-KO TATJANA, 02 788 01 40 , info@protrade-int. com. GASILEC, DELAVEC ZAČETNIK - V. STOPNJE STROKOVNOSTI - M/Ž; USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo. VARGAS-AL DRUŽBA ZA FIZIČNO-TEH-NIČNO IN PROTIPOŽARNO VAROVANJE PREMOŽENJA, TRGOVINO IN SERVIS D. O. O. , TOVARNIŠKA CESTA 1 2325 KIDRIČEVO, ŠNEBER-GER NADA, 02 799-51-13, nada. sneberger@talum. si. INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, ELEKTROTEHNIK,
PRODAJNI INŽENIR - M/Ž;
SAMOSTOJNO DELO V PRODAJI, OSEBA BO ODGOVORNA ZA PRODAJO TEHNOLO-ŠKO-TEHNIČNIH REŠITEV ZA HOTELSKO INDUSTRIJO, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategori-je,urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno-angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje -osnovno. PROTRADE INTERNATIONAL POSREDOVANJE, ZASTOPANJE IN TRGOVINA D. O. O., MARIBORSKA CESTA 13, 2250 PTUJ, MARČIN-KO TATJANA, 02 788 01 40, info@protrade-int. com. INŽENIR GRADBENIŠTVA, INŽENIR GRADBENIŠTVA (VSŠ), VIŠJI REFERENT ZA
Prejeli smo
Kaj želimo in za kaj smo pripravljeni
Že leta 1999 sem sam, nekoliko pozneje s podporo 130 podpisnikov peticije in končno z več kot 500podpisi stanovalcev na Potrčevi ulici in v bližnji okolici "začel akcijo za dokončno ureditev nedvoumno najbolj obremenjene mestne ceste na Ptuju. Z več dopisi, osebnimi obiski pri najbolj odgovornih osebah na MO Ptuj, opozarjanjem svetnikov Sveta MO Ptuj in z podporo nekoč mestne, danes četrtne skupnosti Center na Ptuju in seveda s sklicevanjem na absolutne interese ne le stanovalcev na Potrčevi cesti, temveč tudi več kot 80.000 ljudi, ki jim je Potrčeva cesta življenjskega pomena, sem dosegel, da se je pripravil idejni projekt za rešitev zanesljivo največjega ptujskega prometnega problema. Idejni projekt je izdelan od strani strokovno usposobljene in pooblaščene institucije in se je začel postopek končne uveljavitve želja in potreb občanov Ptuja.
Do sem vse lepo in prav! Tudi začetek nadaljnjega postopka je bil v skladu z zakonodajo in je bil primerljiv z vsemi tovrstnimi postopki. Predstavniki MO Ptuj so me, kot prvega podpisnika in pobudnika iniciative povabili na pogovor ter me seznanili z vsem kar je potrebno za začetek dolgo pri-
GRADBENE ZADEVE - M/
Ž; PRIPRAVA ZA IZVEDBO, ORGANIZIRANJE IN VODENJE INVESTICIJ, VODENJE ZAHTEVNIH UPRAVNIH POSTOPKOV S PODROČJA UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA NA PRVI STOPNJI, IZVAJANJE NALOG NA PODROČJU JAVNIH NAROČIL VEČJE VREDN, nedoločen čas, polni delovni čas, . OBČINA MARKOVCI, MAR-KOVCI 43, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, B. KOLENKO MARINKA, 02 788-88-8 tajnistvo-@markovci. si.
NATAKAR, NATAKARSKI POMOČNIK, NATAKAR,-GOSTINSKI DELAVEC - M/
Ž; STREŽBA PIJAČ IN DELO NA ŠPORTNI STAVNICI, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 780 EUR bruto / mesečno. ROT-VEJN VIOLETA S. P. - ALIBI BAR, ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ, ROTVEJN VIOLETA, 041 652-511. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; VARJENJE (ARGON, MESING, CO2, ELEKTRO, WIG), določen čas, 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije,nemški jezik ra-
zumevanje osnovno, govorjenje osnovno. ISM VUZEM INŽENIRING, STORITVE, MONTAŽA D. O. O. , HRASTOVEC 159, 2283 ZAVRČ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; DELA SE OPRAVLJAJO V DOMAČEM IN TUJEM MEDNARODNEM PROMETU, določen čas, 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-, C-, E-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro.ZAM AVTO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO D. O. O., PUHOVA ULICA 12, 2250 PTUJ, ZAMUDA MAJA, 051 370-637, zam. avto@ya-hoo. com.
VARILEC, KLJUČAVNIČAR, MONTRE,MONTAŽA IND. NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA IN DEMONTAŽE INDUSTRIJSKIH NAPRAV, določen čas, 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro. RE-MONT STROJNIŠTVO, ELEKTRIKA, MONTAŽA D. O. O. , POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUM-LEK MIRJANA, 031/715-23, remont.mirjana@email.si.
ZDRAVSTVENI TEHNIK, KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; PRODAJA ZOBOZDRAVSTVENEGA MATERIALA NA TERENU - V ZOBOZDRAVSTVENIH ORDINACIJAH IN ZDRAVSTVENIH DOMOVIH, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije,u-rejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevnoangleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. ZIDENS TRGOVINA D. O. O., MESTNI VRH 88 F, 2250 PTUJ, SLODNJAK BARBARA, 031/729-114, zidens@-siol. net.
DELAVEC BREZ POKLICA, ZIDAR ALI POMOČNIK ZIDARJA - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 600 EUR neto / mesečno. FIDERŠEK JOŽE S. P. -ZIDARSTVO, KOČICE 5 2287 ŽETALE.
čakovanega projekta. Od dveh projektov so v širšo obravnavo ponudili, po mnenju strokovnih služb in projektanta, ugodnejšo varianto, ki predvideva eno klasično krožišče pri bolnici in dva podvozna križišča pri obeh "Kidričevskih" blokih. Ponudili so tudi strokovno razlago ponujenega projekta in pojasnitev glede pravic lastnikov zemljišča, ki bi se nujno moralo uporabiti za realizacijo projekta. Idejni projekt je bil izobešen na vseh oglasnih deskah, na vseh šestih vhodih obeh blokov, na Potrčevi št. 40 in 50. določen je bil tudi datum za skupni sestanek in razpravo o projektu.
Že na samem začetku sestanka, pa tudi že nekaj dni pred sestankom so se začele žolčne diskusije s številnimi za in proti, kar je in naj bi bilo razumljivo, če bi razprava o vsem skupaj bila odgovorna, strpna in predvsem na kulturnem nivoju. Žal, dogodki, ki so sledili pred dogovorjenim terminom razprave in na samem sestanku, ne mečejo dobre luči na vse nas, ki smo v tej razpravi sodelovali. Po dveh letih borbe za izboljšanje življenjskih pogojev na Potrčevi cesti in ob njej, smo očitno pobudniki za ureditev Potrčeve, pozabili na nekaj osnovnih stvari in sicer: Potrčeva cesta ni uporabna lastnina zgolj stanovalcev na Potrčevi 40 do 50, temveč vseh prebivalcev Ptuja, vseh tistih, ki želijo priti do bolnišnice, zdravstvenega doma, cerkve, župnijskega doma ali do kate-
rekoli trgovine in druge javne ustanove.
Enakovredno pravico za vključitev v promet iz Zupančičeve ulice in iz dela naselja, ki gravitira na Potrčevo imajo vsi občani Ptuja in tudi okolice.
Umiritev prometa na tem delu Potrčeve najbrž ni sporna in ob upoštevanju zakonskih določil ter sodobnih oblik rešitev ni sporno niti vprašanje krožišč.
Izgradnja novega vrtca (predpostavljam, da temu res nihče ne nasprotuje) zahteva, razen dveh vstopnih poti iz Gregorčičeve tudi dostopno cesto do vrtca tudi iz Potrčeve.
Po velikih prizadevanjih strokovnih služb in vodstva MO Ptuj je projekt temeljite sanacije Potrčeve pridobil tudi velika evropska sredstva, brez katerih izvedba projekta ne bi bila možna niti v sanjah.
Zagovarjanje interesov le otrok iz naših dveh blokov in njihovo "varno" igranje v primeru, da cesta med našimi bloki (ni naša last) postane tudi dostopna cesta za dovoz otrok v novi vrtec, pomeni najbrž posebno obliko hipokrizije, delitev na "naše" in "njihove" otroke. Pri takšni nataliteti, ki jo imamo v Sloveniji!
Pripravljenost investitorja za nadomestitev zemljišča, ki bi ga izgubili pred blokom, izgraditev parkirnih prostorov za blokom in še kaj ni mogla premagati naših ozkih pogledov in zagovarjanje le naših interesov in zaščito "naše" lastnine.
Na sestanku na katerem bi ustrezna pojasnila podala strokovna služba MO Ptuj smo bili vse prej kot strpni in pripravljeni za iskanje kompromisov, oz. pogovora kako na najbolj sprejemljiv način združimo osebne in splošne interese. Osebno moram povedati, da sem bil žalosten in razočaran. Pa ne zaradi tega, da sem po tolikih letih prizadevanj za rešitev problema za katerega se vsi strinjamo, da je več kot pereč, doživel tudi osebne žalitve. To je stvar posameznikov in njihove kulture dialoga. Razočaran sem zaradi tega, da obstaja resna nevarnost, da izgubimo že pridobljena sredstva, da se le-ta uporabijo na drugem mestu in za druge namene. Zaradi nesprejemljivih in neodgovornih posameznih in ozko zasebnih interesov!!!
Umaknil sem se iz vseh dogodkov, povezanih z rekonstrukcijo Potrčeve. Ne morem pa se umakniti vsakokrat, ko mimo blokov drvijo objestni vozniki z več kot 100 km/h, ko vidim šolarja teči čez cesto pred drvečimi avtomobili, ko bom z grozo opazoval možne nesreče ob prehitevanju po desni strani vozil, ki želijo zaviti iz mesta v Zupančičevo ulico. Ne morem se umakniti od razmišljanj in spraševanj ali je res možno, da je posamezno pred skupnim in daje drobno lastniška misel pomembnejša od razvoja, cestno prometne varnosti, ekologije in pred vsem izpred zdravega razuma?!
Vojo Veličkovič
Srečko Šorli • Svarogove sanje
Kačji ples
Sedim na plaži v Goji, za menoj je palmov gozdič. Jog, moj prijatelj, mi namešča visečo mrežo. Pravi, da je čas parjenja kober, da naj se proti večeru namestim v mreži in čakam, mogoče bom videl ljubezenski objem kober. Odide po opravkih, jaz pa poležavam v mreži.


Veter se igra v palmovih krošnjah, sonce se iskri na valovih, čakam v pričakovanju. Jog je nastavil skodelico mleka, pravi, da kobre obožujejo mleko. Zasli-šim pokanje trave, po hrbtenici mi steče val energije, kot ko se prvič dotakneš ženske. Izpod suhih palmovih listov se pri-vije kobra. Moj dih se zaustavi, kobra je kraljica kač, njena moč, odločnost in drznost se čutijo v zraku. V bližini skodelice z mlekom se zvije v klobčič. Navita je kot vzmet, glavo ima dvignjeno ped nad zemljo. Čas se zaustavi, kobra niha v brezčasnem trenutku večnosti. Opazi me, njene oči so brez čustev, brez misli, čisti užitek bivanja in svobode. Popolna tujca sva in hkrati eno. Tako kot v objemu ženske, ko odkrijemo, da smo si tujci in hkrati prijatelji; intimnost je brezčasna, brezosebna.
Vidi, da nisem tisti, ki ga čaka, odvrne pogled in se zazre v prazno. Čaka moškega, čuti ga v zraku. Zasliši se drsenje po pesku, zagledam samca, približuje se ljubici, ona pa se vzpenja više in više. Samec se ovije okrog nje pri tleh in pleza po njej kot po drevesu. Ko je njegova glava v višini njene, se zaustavi in jo poljubi. Pravi francoski poljub, topel, iskren, strasten. Ostaneta skupaj, v rahlem zibanju, kot da bi bila pripeta na nevidno nitko. Sami smo v celotnem vesolju, ljubimca in jaz, pozorni opazovalec, zliti v trenutku večnosti.
V trenutkih izredne lepote, močnih čustev in izrednih telesnih naporov se občutek časa izgubi, znajdemo se v »brezčas-ju«, v večnem »tukaj in sedaj«. V vsakdanjem življenju je razumevanje časa preprosta zadeva. Če hočemo vedeti, kateri čas je, pogledamo na uro. V znanosti pa je čas še zmeraj skrivnost.
Oglejmo si zakaj: časa ne moremo zaznati z vidom, kakor lahko opazujemo materijo. Po drugi strani pa čas vsi doživljamo. Čas je eden od osnovnih elementov človekovega življenja. Samo po sebi se ponuja vprašanje: »Kako lahko čas doživljamo, ne da bi ga poprej zaznali z očmi ?« Iskanje odgovora na to logično vprašanje odpira pot k poglobljenemu razumevanju časa, ki je resnično revolucionarno. Oglejmo si naš »časovni« način doživljanja sveta: najprej svet zaznamo preko čutil, potem sprejete informacije obdela naš um, nazadnje jih doživimo v času. Čas je tvorba uma, ki obstaja med zaznavo in doživljanjem, je nekakšna prizma, preko katere doživljamo svet; ima linearno obliko: preteklost, sedanjost, prihodnost, kar nam omogoča, da doživljamo vesolje in naše življenje v času. V vesolju čas, kot ga ljudje doživljamo, ne obstaja, vesolje je brezčasno, lahko bi tudi rekli atemporalno. Kobra se ne giblje v času, ampak le v brezčasnem prostoru.
Brezčasni prostor
Idejo o brezčasnem vesolju sta prva razvila Einstein in Godel na Univerzi Princeton v Ameriki v letih po drugi svetovni vojni. Oba sta pobegnila pred nacisti, Einstein je, kot vemo, bil fizik, Godel pa logik. Mogoče sta tudi ona opazovala kačji svatbeni ples.
Z italijanskim fizikom Fis-calettijem sva razvila koncept časa, ki potrjuje Einsteinovo in Godelovo idejo. Temelji na elementarni zaznavi: z očmi časa ne moremo opazovati, v vesolju lahko opazujemo le tok materialnih sprememb. Na podlagi elementarne zaznave (oči) lahko zaključimo, da čas obstaja le
kot trajanje sprememb. Z urami merimo trajanje in numerični red sprememb, ki potekajo v prostoru. Prostor sam je brezčasen - atemporalen v smislu, da čas ne poteka v prostoru kot neka samostojna fizikalna količina. To pomeni, da se rodimo, živimo in umremo v istem brezčasnem prostoru, ne da bi se tega zavedali. Kdo bi lahko ugovarjal, rekoč: »Babica se rodi najprej, potem sin in potem vnukinja.« Ja, to je res, ampak le v smislu trajanja sprememb. Trajanje življenja babice je 80 let, trajanje sinovega življenja je 50 let, vnukinje pa 30 let. Vsi trije so rojeni in živijo v istem brezčasnem prostoru.
Človeku, ki živi le v umu, je težko razumeti in preprosto nemogoče doživeti brezčasnost prostora, potrebno je prebuditi zavest. Pravilno razumevanje časa kot trajanja sprememb v brezčasnem prostoru, ki prodira v znanost v zadnjih 60 letih, je bilo odkrito v budizmu že pred 2600 leti. Budizem je med drugim tudi »znanost o umu«. Buda, Kristus, Osho in vsi ostali duhovno prebujeni mojstri so odkrili zavest, se poistovetili z njo in popolnoma poznali vplive časa kot umskega modela na doživljanje sveta.
Da je vesoljni prostor brezčasen, napoveduje že znameniti poskus »Einstein - Podolski -Rozen«. Dva elementarna delca, ki sta skupaj in ju potem pošljemo v različni smeri, sta v direktni komunikaciji, vesta eden za drugega, ne da bi med njima potoval kakšen tretji delček, ki bi prenašal informacijo. Ko merimo smer vrtenja prvega delca (spin) in je ta v levo, bo smer vrtenja drugega delca zmeraj v desno in obratno. Oba delca vesta, kako se vrtita, ne da bi bila kakorkoli povezana. Ta zname-
Foto: SS
niti poskus dobro opiše teorija o brezčasnem vesolju: delca ne potujeta v času, ampak le v brezčasnem prostoru, ki je »direktni informacijski medij« med obema delcema. Prostor enostavno »ve«, kako se delca obnašata, in jima to takoj sporoča.
Pri Grkih in starodavnemu ljudstvu Maja je bil koncept časa cikličen, čas se je dojemal kot gibanje v zaključenem krogu; menjava letnih časov, kroženje planetov okrog Sonca ... Judje so razvili linearni koncept časa, ki se začne nekje v daljni preteklosti in se nadaljuje v prihodnost. Pri Newtonu, ki je privzel judovski koncept časa, sta prostor in čas neodvisni fizikalni količini. Čas teče enakomerno in neodvisno po celotnem vesoljnem prostoru. Einstein je združil prostor in čas v eno fizikalno količino imenovano »prostor-čas«. Einstein sam je vedel, da je prostor-čas le matematični model (koncept), s katerim opisujemo vesolje, ne pa tudi fizikalna realnost. Njegovi sodobniki kakor tudi njegovi nasledniki ga niso razumeli, prepričani so, da prostor-čas obstaja v vesolju kot fizikalna realnost.
Vsi imamo kdaj pa kdaj izkušnje brezčasnosti. Ko se smeje-mo od srca, izgubimo občutek za čas, v dobri družbi par uric hitro mine. Kratek sestanek s tečnim človekom se zdi večnost. V trenutku orgazma se čas izgubi, v globoki meditaciji se čas upočasni ali tudi popolnoma izgine.
Mercedesa, Benteley je predrag«. Najstarejši sin pravi: »Vzemimo Forda, oče je bil bogat, toda skromen možak«. Oče odpre oči in zahrope: »Oh, ljubi sinovi, ne zapravljajte, pokopališče je blizu, odpeljite me v samokolnici«.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Kako najti drugačnega moškega
Za mano je nekaj neuspelih, dolgotrajnih vez z neodgovornimi in nezrelimi moškimi. Odnos mojih staršev je bil vedno konflikten, kjer je mama poskrbela za vse, oče pa je še danes kot otrok, neodgovoren in nedorasel svojim letom. Kako naj najdem pot iz teh odnosov, saj sem že naveličana vedno iste zgodbe, ki se tudi konča vedno isto. In kaj zdaj? Vem, da me drugačen moški ne bo pritegnil, neodgovornih pa ne želim več. Želim enakovrednega partnerja. Kako ga pritegniti? Vendar ne želim biti nikomur mama. Ali bom morala ugrizniti v kislo jabolko in se zavoljo osebnostne rasti spustiti v vezo z nekom, s katerim bom lahko podoživela travme iz otroštva?
Sama vem, kaj želim in lahko rečem, da sem odgovorna in dorasla svojim letom. Kako pride do preobrata, ko enkrat razčistiš z vzorci in se odločiš stopiti po drugačni poti?
Odgovor na svoje vprašanje ste napisali že sami: »Ko enkrat razčistiš z vzorci in se odločiš stopiti po drugačni poti.« Ko boste v sebi dovolj jezni in besni za vse zapušče-nosti in krivice, ki so se vam zgodile, se boste odločili za
drugačno pot. Nekega dne si preprosto ne dovoliš več. Ko odrasteš, ne iščeš več moških, ki so v sebi otroci in potrebujejo mamo. Sedaj ste odrasla, zrela ženska, ni vam potrebno več skrbeti za starše in biti lojalni na način, da ustvarjate podobne odnose, kot sta jih imela starša. Odmik od njunega modela pomeni odhod od doma in odhod v svet, kjer si samostojen in kjer si ti ti, kjer ti ni več potrebno v odnosih živeti maminega modela, ker s tem
nezavedno ohranjaš z njo najgloblji stik. Odhod od matere je za hčerko lahko zelo težak, če mama ni naredila dovolj prostora, da bi hčerka razvila in doživela sebe.
Ko si boste notranje dovolili oditi od doma in odrasti, boste v odnose vnesli tisto, kar je vaše, enkratno in neponovljivo - sebe. To pa je tudi pot do drugačnega partnerskega odnosa.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 11. marec
Danes goduje Krištof
1544 se je rodil eden največjih italijanskih pesnikov vseh časov Torquato Tasso.
1547 so zapisali v zapisnik mestnega sveta v Ljubljani, da je postal ljubljanski meščan Baptista Vavisor. 1767 je odkrila komisija, ki je pregledala ljubljansko sirotišnico, splošno zanikrnost uprave in oskrbnika. 2006 je umrl v zaporu v Scheveningenu, kot glavni obtoženec za vojne zločine storjene na območju nekdanje Jugoslavije, nekdanji predsednik Srbije in Jugoslavije Slobodan Miloševič. Sreda, 12. marec Danes goduje Gregor
1682 se je rodil v slovenski arhitekt Gregor Maček. 1693 se je vpisalo v spominsko knjigo na novo ustanovljene Academiae operosorum v Ljubljani prvih 23 članov. 1916 se je utrgal z Mojstrovke snežni plaz in pod seboj pokopal nekaj sto ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez 1611 metrov visoki Vršič v Trento in 6 ali 7 njihovih stražarjev.
1944 je Predsedstvo SNOS (Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora) izdalo odlok o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenije.
2001 so princ Aleksander Karadordevič in člani njegove družine dobili listine o vrnitvi jugoslovanskega državljanstva. 2003 sta ostrostrelca ubila 51-letnega srbskega premiera Zorana Dindiča. Četrtek, 13. marec Danes goduje Kristina
1741 se je rodil nemški cesar Jožef II., sin Franca I. in Marije Terezije.
1860 se je rodil v Slovenj Gradcu svetovno priznan slovenski skladatelj Hugo Wolf.
1922 je tržaško sodišče prepovedalo uporabo slovenščine v tej ustanovi, kasneje pa je sklep razširilo še na Pulo in Gorico.
1931 so uradno objavili statistične podatke po katerih je bilo v Kraljevini Jugoslaviji nekaj čez 11 milijonov vernikov. 1969 je začela veljati mednarodna konvencija o odpravi vseh razlik rasnega razlikovanja.
1979 so države Evropske skupnosti uvedle skupno obračunsko denarno enoto eku (European Currency Unit), ki je sčasoma postala današnji evro. Petek, 14. marec Danes goduje Matilda
1804 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss starejši. 1864 je politik in pisatelj Luka Svetec v Kranjskem deželnem zboru v Ljubljani prvič govoril samo slovensko. 1879 se je rodil v Ulmu židovskim staršem nemško-ameriški fizik Albert Einstein.
1962 so na seji izvršnega komiteja CK ZKJ nesoglasja glede reform dosegla vrelišče.
2000 so znanstveniki iz Edinburga, ki so pred tremi leti ustvarili prvi klon sesalca, ovco Dolly, predstavili javnosti prvih pet kloniranih prašičkov. Sobota, 15. marec - svetovni dan potrošnikov Danes goduje Klemen
44 pr. n. š. je bil ubit bil rimski vojskovodja in diktator Gaj Julij Cezar.
1819 je postal Ludwig van Beethoven član Filharmonične družbe v Ljubljani.
1862 je izšel odlok o rabi slovenščine na sodiščih na Tržaškem, Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. 1892 je prvič izšel mesečnik slovenskega dijaštva na Dunaju Vesna.
1939 se je začelo v Bohinjski Bistrici zasedanje začasnega vodstva KPJ, ki se je konstituiralo in postavilo na čelo Josipa Broza Tita.
1948 so izvedli prvi povojni popis prebivalstva Jugoslavije.
1990	so ukinili KP SZ, Mihaela Gorbačova pa izvolili za predsednika SZ.
Nedelja, 16. marec Danes goduje Hilarij
1511 je močan potres v Škofji Loki uničil velik del mesta, stolp na Kranclju in tako poškodoval grad, da so ga morali praktično na novo pozidati.
1905 so Slovenski socialni demokrati, ki so delovali v okviru Jugoslovanske socialdemokratske stranke (JSDS), ustanovili v Trstu prvo večje delavsko izobraževalno društvo Ljudski oder.
1944 so nemška policija iz Novega mesta in slovenski domobranci izsledili 4. bataljon Cankarjeve brigade na Javorovici na Gorjancih in ga napadli. Ponedeljek, 17. marec
Danes goduje Jerica
180 je nekje ob Donavi umrl med svojimi vojaki za kugo rimski cesar Mark Avrelij.
1527 je kralj Ferdinand z odlokom naloži Štajerski enkratno glavarino, to je poseben davek na osebe, namenjen protitur-ški obrambi.
1834 se je rodil nemški izumitelj avtomobila Gottlieb Wilhelm Daimler.
1848 je Matija Majar Zilski prvi opisal politični program Ze-dinjene Slovenije z besedami: »Vsaki naj v svoji deželi doma živi, kakor mu je drago in ljubo: Nemec po nemško, Italijan po italijansko, Voger po vogersko in Slovenec po slovensko."
1991	je bila ustanovljena Slovenska nacionalna stranka.
AvtottSOM
K bolj zelenemu ozračju bodo pripomogla nekatera športna vozila
Hibridni pogon najpogosteje združuje bencinski in električni motor, pri čemer je bencinski še vedno glavni pogonski, električni pa deluje predvsem kot nekakšna pomoč. Taki avtomobili so seveda le vmesna stopnica do vozil na vodik in tistih, ki jih poganja izključno elektrika. Tako imenovanih prikloplji-vih hibridov so se domislili Američani, ki jim ni bilo dovolj, da njihovi hibridi električni motor uporabljajo le kot pomoč glavnemu bencinskemu stroju. Vgradili so večje baterije, spremenili elektroniko in tako dosegli, da ga je mogoče voziti le na elektriko. Podoben izdelek je predstavila tudi družba Tesla Motors, ki bo čez slabi teden začela dobavljati "elektrošportnike" z imenom tesla roadster. Gre za čistokrvni športni avtomobil, ki pod sloganom "kurite gume, ne bencin" izziva športne navdušence in s pospeškom 4,3 sekunde do 100 km/h prehiti marsikaterega porsc-heja ali ferrarija.
Silicijeva dolina v Kaliforniji je že pregovorno dom vodilnih strokovnjakov informacijske tehnologije, kot so Apple, Intel, Google, eBay, po novem pa se po njej vozi še električni avtomobil. Tesla roadster je trenutno edini popolnoma
električno gnani avtomobil, ki se tudi že prodaja.
Izrazito športno obliko vozila je zasnoval glavni Lotusov oblikovalec, čiste linije zunanjosti pa se nadaljujejo v špartanski notranjosti. Gre za dvosedežnik športnih zmogljivosti, ki mu moč zagotavlja natanko 6831 baterij. Prvič so v komercialnem avtomobilu uporabili baterije, kakršne poznamo iz prenosnih računalnikov. Zložene so v enajst sklopov po 620 primerkov, vsak sklop nadzoruje procesor, ki spremlja stopnjo napolnjenosti oziroma izpraznjenosti. Akumulator je litij-ionski, ki ga posebej zanj prirejena 70-amperska napeljava z ničle napolni v štirih urah, k dodatnemu polnjenju pa pomaga tudi regenerativno zaviranje. Proizvajalec trdi, da je z enim polnjenjem mogoče prevoziti do 400 kilometrov, saj se tudi med zaviranjem pridobi precej energije; če ga prek omenjene napeljave polnite po 160 kilometrih, potrebuje za polnjenje manj kot dve uri, lahko pa ga seveda priključite na klasično vtičnico, le da potem traja dlje; odvisno od toka, ki ga zmore vtičnica. Akumulator, katerega delovanje nadzira mikroprocesor, naj bi zdržal 160.000 kilometrov, če pa s časom zgubi svojo kapaciteto, je v nabavni ceni avtomobila všteta tudi njegova okolju prijazna reciklaža.
Baterija ima tudi svoj hladilni sistem in dodaten elektronski sistem nadzora, ki meri napetost, tok, pospeške vozila, nagib vozila, vlago okrog baterije, morebiten dim in drugo. V kritičnem primeru sistem prekine povezavo akumulatorja, da se izogne morebitni nezgodi.
Šasijo iz aluminija so razvili na osnovi znanega modela lotus elise in slednjemu je avtomobil, ki v dolžino meri skoraj štiri metre, tudi podoben. V Veliki Britaniji šasijo prav tako izdelujejo, a vse bistveno v tehnološkem smislu je delo Tesle. Namesto bencinskega motorja je zadaj nameščen trifazni elektromotor, ki razvije največjo moč 251 konjev, bistveno im-presivnejši je podatek o navoru, ki znaša 271 Nm, ampak to vrednost razvije že od mirovanja pa vse do 6000 vrtljajev v minuti! Elektromotor se sicer lahko zavrti do 13 500 vrtljajev v minuti.
Medtem, ko motorji z notranjim zgorevanjem v avtomobilih še vedno ne dosegajo 40-odstotnega izkoristka, velja za Teslin motor povprečni 90- oziroma
80-odstotni izkoristek pri največji moči motorja. Za motorjem je dvostopenjski robotizirani menjalnik, ki prek diferenciala poganja zadnji kolesi, cel avtomobil pa tehta le dobrih 1100 kilogramov, k čemur veliko prinese skromna teža pogonskega stroja (32 kilogramov).
Dobra stran takšnega avtomobila je, da prvi servis priporočajo šele pri 160.000 kilometrih, ko naj bi serviserji zamenjali zavore in gume. Verjetno se bo na naši celini, zaradi drugačnega načina vožnje in cest, to moralo zgoditi prej, v vsakem primeru pa takšen avtomobil nima svečk, filtrov, jermenov in tudi ventilov ne, kar vse zahteva vsaj vzdrževanje, če že ne redno menjavo.
Kar se tiče varnosti, je na prvo mesto postavljena aktivna varnost s štirikanal-nim zavornim sistemom ABS, bočne ojačitve, dve varnostni blazini, zaščita potnikov pri prevračanju in zmečkljive cone spredaj ter zadaj.
Tesla roadster se odpelje šele takrat, ko voznik vtipka ustrezno kodo, ko pa pusti avto nezavarovan (brez strehe), lahko vklopi poseben način delovanja, ki omejuje domet in zmogljivosti vozila.
Prve avtomobile, pri katerih so odpravili "porodne" težave, bodo začeli dobavljati čez nekaj dni, pri čemer je zanimivo to, da so vsi kupci svojo resnost potrdili s pologom vsaj polovice zahtevanega zneska, še preden je avto šel v proizvodnjo. Na seznamu kupcev naj bi bili igralec George Clooney, kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger, ustanovitelj Googla Larry Page, na stopalko za plin pa želi pritisniti tudi ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice. Ko se bo po cestah nekaj časa vozilo večje število tesla roadsterjev, bo tudi mogoče reči, ali ti ponujajo dovolj vozne avtonomije in tisto stopnjo zanesljivosti, ki si jo kupec za 100.000 dolarjev tudi zasluži. Če bodo začrtani plani uresničeni, naj bi podjetje pripravilo še večji petsedežni model, ki bo stal od 55 do 68 tisoč dolarjev in se s tem približal širšemu krogu kupcev.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Vitamini in minerali (2)
Starostniki: neustrezno prehranjevanje je v starosti pogosto. Vzroki so različni - od revščine, neješčnosti, težav s požiranjem do raznih bolezni in socialne izoliranosti. Pomanjkanje vitaminov nastane tudi zaradi spremenjene absorpcije. Minerali, ki so pri starejših najpogosteje pod priporočenim dnevnim vnosom, so železo, kalcij, cink in magnezij. Med vitamini pa riboflavin, vitamin A, D, B6 in B12. Najpogosteje se v starejši dobi dodaja kalcij in vitamin D - z namenom upočasniti potek osteoporoze in kot dodatek pri zdravljenju osteoporoze. Ko se pojavijo znaki, kot so bolečine v kosteh, je nujno obiskati zdravnika. Brez nadzora zdravnika se priporoča 100 IE (internacionalnih enot) vitamina D in 1200-2000 mg kalcija. Kalcij je na razpolago v različnih oblikah, kot je kalcijev karbonat, citrat, laktat, glu-
konat, fosfat. Kalcijev karbonat in fosfat sta netopna in se morata raztopiti v kislem okolju želodca. Zato je jemanje teh dveh oblik kalcija priporočljivo med jedjo in se odsvetuje vsem, ki imajo premalo želodčne kisline, in vsem, ki jemljejo zdravila za zmanjšano izločanje želodčne kisline. Vsekakor so bolj primerne topne oblike kalcija. Opozoriti velja, da prekomeren vnos kalcija v organizem vodi do hiperkal-ciemije, ki okvari ledvice in povzroči nalaganje kalcija v tkivih.
Diete: Kadar ima bolnik iz zdravstvenih razlogov predpisano dieto, že zdravnik svetuje potrebno nadomeščanje vitaminov ali mineralov. Zelo pogoste so shujševalne diete in vegetarijanstvo. Shujševalne diete pri mladostnikih izčrpajo organizem in povzročijo daljnosežne posledice, kot so težave z zanositvijo in teža-
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
ve v nosečnosti ter zgodnji nastop osteoporoze. Diete zaradi prenizkega vnosa maščob vplivajo predvsem na manjšo absorpcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E). Pri vegetarijanskih dietah je premajhen vnos vitamina B12, kar lahko povzroči določeno obliko anemije in nevrološke zanke, kot je mravljinčenje in odrevenelost udov. Pride tudi do pomanjkanja železa in cinka. O tem, katere vitamine dodajati dietni prehrani in v kakšnih odmerkih, se
posvetujte z usposobljenimi strokovnjaki.
Rakavi bolniki zahtevajo posebno pozornost pri svetovanju. Zavajajoče in skrajno neetične reklame tem bolnikom obljubljajo boljše počutje in čudežno ozdravitev. V prizadevanju po izboljšanju svojega zdravstvenega stanja ti bolniki pogosto posegajo po prevelikih odmerkih vitaminov, mineralov ter drugih prehranskih dopolnil. To privede do neželenih učinkov. Tudi kombinacije vitaminov in mineralov z drugimi zdravili lahko povzročijo neželene učinke ali zmanjšajo učinek zdravil. Potrebno je dobro presoditi, katere pripravke uporabiti med terapijo in katere po terapiji. Zato je o njihovi uporabi med samo terapijo nujen posvet z zdravnikom. V vsakem primeru pa tem bolnikom svetujemo uporabo vitaminsko-mineralnih pripravkov v odmerkih, ki ne presegajo dnevne priporočene količine (100 % rDa) Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Zima je zamahnila z repom
Kot vsako leto, se zima ne poslovi kar zlepa. Vendar bo mrzlemu in vlažnemu vremenu v preteklem tednu spet sledilo lepše obdobje. Padavine pa so bile že zelo potrebne, veliko bolj, kot smo si mislili. Zato je kar prav, da se pomladansko vreme ni nadaljevalo še naprej. Zdaj pa seveda ne pozabite, da se mora zemlja najprej osušiti, preden boste ponovno brskali po njej. Tudi po okrasni zelenici hodite čim manj.
Okrasna zelenica
Kakor hitro se bo osušilo, je idealen čas, da zelenico prezračite. To lahko naredite že s posebnim orodjem, ki se kupi ali celo sposodi v trgovinah. Močnejše roke pa jo lahko samo zelo grobo pregrabljajo. Tam, kjer se v zelenici obilno pojavlja mah, je tak ukrep nujen. Mah ni vedno posledica kisle zemlje, zato apnenje ni nujno potrebno vedno, kadar nam greni življenje v zelenicah.
Mah se obvezno pojavlja v senci, saj je trava sončna rastlina. Zato je včasih mogoče dobro, da senčna mesta ozelenimo s pokrovnimi trajnicami, tam, kjer je možno. Zelo veliko jih je. Angleži tudi pod sadno drevje raje sadijo trajnice, kot da bi se mučili s travo. Drugi razlog za pojav mahu je veliko vlage, ki se zadržuje na zelnici, in zbita zemlja. Ravno zbi-to zemljo pa "ozdravimo" s prezračevanjem. Včasih smo to počeli le spomladi, vendar ni nič narobe, če to naredimo večkrat na leto. Seveda ne sme biti presuho ali prevlažno. Spomladi po takem prezračevanju potresemo še kremenčeve peske, ki jih ponekod lahko kupimo v trgovinah. Na njih so navodila, koliko jih potrebujemo, običajno pa nekje okoli 2,5 kg/10 m2. Po raztrosu peska potresemo še specialno gnojilo za trato, nato pa še enkrat na grobo pregrabljamo ali na hitro preletimo s stroji za prezračevanje trate. Zdaj bomo našo zelenico samo še kosili nekje do maja, takrat pa postopek ponovimo, če bo vreme še dopuščalo.
Foto: Miša Pušenjak
Če je mahu veliko, potem v trgovinah zaprosite za sredstva za odstranjevanje mahu. Opozarjam vas na dvoje pri uporabi teh sredstev. Uporabimo jih vedno točno po navodilih, saj v večjih količinah lahko zažgejo tudi trato. Večina teh sredstev že vsebuje tudi hranila, zato posebno gnojenje ni potrebno. Nekateri pa že vsebujejo tudi kremenčeve peske, tako da v enem opravimo več stvari naenkrat. Sredstvo za uničevanje mahu potresemo po trati, počakamo, da mah propade, potem pa izvajamo zgoraj omenjene postopke, tla prezračimo, če sredstvo ni vsebovalo kremenčevih peskov, jih obvezno potresemo in nadaljujemo postopek. Gnojenje pa običajno ni potrebno, saj večina sredstev za odstranjevanje mahu vsebuje tudi gnojila, zato si moramo podatke na sredstvih, ki jih kupimo v trgovinah, vedno dobro prebrati.
Balkonske rastline
Intenzivno je potrebno razmišljati o tem, kaj bo poleti krasilo naše balkone in okenske police. Da bodo zasaditve še bolj pestre in zanimive, jih popestrimo tudi s strukturnimi rastlinami. Do sedaj smo spoznali sivolistne strukturne rastline. Ostale so nam še pisanolistne in zelenolistne. Zelo zanimiva vrsta, ki jo lahko krasno izkoristimo v zasaditvah, je sladki krompir. Pri izrazu krompir bomo morali postati zelo previdni, saj poznamo vsaj štiri rastline s podobnim imenom, ki pa med seboj niso v sorodstvu. Med okrasnimi najdemo dve: sladki krompir ali latinsko Ipomea batata in okrasno krompirjevko, ki je povešava rastlina z belimi ali modrimi cvetovi. V zadnjih letih smo tudi v Slovenijo dobili veliko različnih sort sladkega krompirja, ki se med seboj razlikujejo po barvi ali obliki lista. Pomembno je vedeti, da je rastlina močna in robustna in potrebuje velike posode. Najbolj se razraste sorta, ki ima rumeno-zelene liste. Nekoliko manj sorta s temno vijoličnimi listi, zelo nežna in primerna za roza kombinacije pa je sorta z pisanimi listi, v katerih se preliva bela, rožnata in lila barva. Danes so listi lahko močno narezljani ali pa imajo skoraj gladek listni rob. Sladki krompir res lepo napolni korita, je pa tudi precej močna rastlina. Zato jih ne smemo saditi preveč v eno korito. Poleti nam tudi ne sme biti odveč uporabiti škarje, da krompir omejimo na njegov rastni prostor. Rastline lepo dopolnjujejo korita, uspevajo na sončnih in polsončnih mestih, v jeseni pa nas ob pospravljanju korit čaka še eno presenečenje. V zemlji se skrivajo gomolji. Ti bodo dobrodošli predvsem za otroke, saj so sladkastega prijetnega okusa, po katerem je rastlina tudi dobila ime. Zato gomolje pojejte, rastline pa razmnožite za naslednje leto s potaknjenci.
Miša Pušenjak
S SVETOVNE GLASBENE SCENE
Evrosong, ki bo maja v Beogradu, bosta po zadnjih neuradnih informacijah vodila tudi v Sloveniji zelo priljubljeni pevec Željko Joksimovic, ki se je pred leti na Evrosongu v Turčiji s pesmijo Lane moje uvrstil na drugo mesto, in znana srbska televizijska voditeljica Jovana Jankovic. Jankoviceva naj bi izjavila, da je ponudbo sprejela, in čeprav gre za veliko prireditev, nima treme. Organizatorji sicer napovedujejo, da se bodo na prireditvi kot posebni gostje pojavili tudi številni uspešni Srbi: od Ane Ivanovic, Emirja Kusturice do Gorana Bregovica in številnih drugih.
Medtem pa so že znani nekateri nastopajoči na letošnjem Evrosongu:
Hrvaška: Kraljevi ulice - Romanc
Bosna in Hercegovina: Elvir Lakovic Laka - Pokušaj Makedonija: Tamara feat. Vr-cak & Adrian - Vo Imeto Na Ljubovta
Albanija: Olta Boka - Zemren e lame peng
Azerbajdžan: Elnur Huseynov feat. Samir Javadzade - Day
After Day
Irska: Dustin the Turkey - Irlande Douze Points Grčija: Kalomoira - Secret
combination
®®®
Legendarna Irska rock skupina U2 se je zaprla v studio v Dublinu, da bi posneli nov album. Po besedah članov znane rock zasedbe jev nastajanju prava mojstrovina, ki jo bodo posneli s svojimi stalnimi zvestimi sodelavci, kot sta produ-centa Brian Eno in Daniel La-nois. Ime albuma še ni znano, niti datum izdaje. Bono in njegova ekipa so pesmi ustvarjali v Maroku in Franciji. Od zadnjega albuma skupine U2 so pretekla štiri leta. To bo njihov 12. album po vrsti in dokler čakamo nanj, lahkoprisluhne-mo humanitarni skladbi The Ballad of Ronnie Drew, ki so jo posneli, da bi prispevali svoj
delež denarja za zdravljenje z rakom obolelega dečka z imenom Ronnie Drew. V skladbi pojejo tudi Sinead O'Connor, Andrea Corr, Damien Demp-sey, Ronan Keating, Chris de Burgh, Gavin Friday in člani
Dublinersov.
®®®
10. julija 2008 bo v ljubljanskih Križankah nastopila zelo znana in ena izmed najpomembnejših in najvplivnejših svetovnih glasbenih skupin
-	Massive Attack. Njihov koncert bo zagotovo zaznamoval letošnje koncertno dogajanje v Sloveniji. Skupina Massive Attack je bila ustanovljena v Bristolu leta 1988, njena ustanovna člana pa sta Robert Del Naja - 3D in Grantley Marshall
-	Daddy G. Svoj prvi album z naslovom Blue Lines so izdali že daljnega leta 1991. Glasbeni kritiki so bili že od samega začetka zelo naklonjeni njihovi fuziji jazza, hip-hopa, rocka, soula in še kakšno glasbeno zvrst bi lahko našli. Ta svojevrstna fuzija je dobila ime triphop in Massive Attack slovijo kot začetniki tega glasbenega žanra. V nadaljevanju kariere so se zvokovno približali tudi elektronski glasbi. Še posebej na zadnjem albumu iz leta 2003. Massive Attack so sodelovali s številnimi znanimi glasbenimi imeni - od Sinead O'Connor, Davida Bowieja, Madonne in drugih. Njihove skladbe so krasile tudi mnoge znane filme, omenimo le filma Vročica - Sliver in prvi del Matrice - The Matrix.
®®®
Britanska glasbena skupina Keane že dalj časa pripravlja gradivo za svoj tretji studijski album. Kot so napovedali, bomo na njem slišali bolj surov zvok. Tim Rice-Oxley, Tom Chaplin in Richard Hughes so že oktobra lani predstavili prvo novo pesem. Skladbo The Night Sky, ki so jo izvedli v okviru dobrodelne kampanje War Child. Keane, ki prihajajo iz britanskega
U2
l_e s t v i
NAJ
LEWIS HHANNA
RADIOPTUJ
89,8"98,e-ICH3
1.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
2.	DON'T STOP THE MUSIC - RIHANNA
3.	APOLOGIZE - TIMBALAND&ONE REPUBLIC
4.	CHASING PAVEMENTS - ADELE
5.	ROCKSTAR - NICLEBACK
6.	MERCY - DUFFY
7.	THE GIRLE IS MINE - MICHAEL JACKSON& WILL I AM
8.	I'LL BE WAITING - LENNY KRAVITZ
9.	PICE OF ME - BRITNEY SPEARS
10.	WOW - KYLE MINOGUE
feako sredo na Radio Ptui
11.	MY MAN IS A MEAN MAN - STEFANIE HEINZMANN
Massive Attack
mesta Battle, so na glasbenem prizorišču že od leta 1998. Svoj debitantski album Hopes And Fears so leta 2004 prodali v dveh milijonih izvodov. Veliko uspehov jim je prinesel tudi njihov drugi album Under The Iron Sea, kije bil prodan v milijonski nakladi.
Islandska pevka Bjork je na koncertu v sloviti tokijski dvorani Nippon Budokan na svoj način podprla neodvisnost Kosova. Ob koncu svojega nastopa je začela peti pesem Declare Independence, ki jo je posvetila Ferskim otokom. Gre za avtonomno ozemlje Danske v severnem Atlantiku, kije sestavljeno iz 18 otokov. Občinstvo v dvorani je ob njenem petju začelo v zrak metati konfete, pevka pa je začela glasno vzklikati: "Kosovo, Kosovo, Kosovo." Japonci so bili navdušeni in so Bjorkin
nastop sprejeli z ovacijami. ®®®
Člani skupine Rolling Stones so opozorili svoje mlajše kolege, naj ne jemljejo drog, ker si bodo z njimi uničili zdravje. Kitarist Keith Richard pa je glede jemanja drog opozoril britansko pevko Amy Wineho-use. Dejal ji je, da bo kmalu izgledala tako uničena, kot je on, če ne bo prenehala jemati mamil. Lansko leto se je oglasil tudi drugi kitarist skupine Ron Wood. Manekenki Kate Moss je svetoval, naj pusti vedno "zadetega" Petea Dohertyja ®®®
Ob koncu leta bo Whitney Houston izdala svoj težko pričakovan album. Napovedi o snemanju in izdaji albuma si sledijo druga za drugo že nekaj let, ampak uresničile se niso nikoli. Tokrat je spregovoril glasbeni mogotec, lastnik njene založniške hiše inprodu-cent albuma Clive Davis in potrdil, da je Whitney posnela že pet pesmi in da je zadovoljen z napredkom, ki ga je pokazala
v studiu. Davis predvideva, da bo snemanje albuma zaključeno v naslednjih nekaj mesecih in po temeljiti in končni produkciji bo njegova varovanka novembra izdala nov album. To bo prvi album po šestih letih premora in osebnih vzponov
ter padcev Whitney Houston. ®®®
Britanski glasbenik Mika, ki je lani naredil največji preboj na svetovni glasbeni sceni, že dalj časa pripravlja gradivo za novi album. Slovi kot velik perfekcionist, zato je z novimi skladbami dobesedno obseden. Njegova največja želja je, da z njimi ne bi razočaral svojih privržencev. Mika pravi: "Šalo na stran. Veliko truda sem vložil v prvi album, zdaj pa bo še težje. Obseden sem s tem, da bi ustvaril čim boljši album. Ne vem, kdaj ga bom dokončal, še manj pa mi je jasno, kdaj ga bom izdal. Rad bi nadaljeval akustični slog, s katerim mi je uspelo. Počutim se precej samozavestno, saj imam iz dneva v dan boljši
občutek za ustvarjanje glasbe." ®@®
Ameriška rock skupina Counting Crows bo konec marca izdala nov studijski album, peti po vrsti. Izšel bo pri založbi Geffen. Naslov novega albuma je Saturday Nights & Sunday Mornings. Skupina, znana po uspešnicah Mr Jones, American Girls, Big Yellow Taxi in številnih drugih, je nov album razdelila na dva dela. Prvi, ki je bolj vedre narave, je podna-slovljen kot Saturday Nights, drugi, nežnejši in mehkejši, pa kot Saturday Mornings. Skupina je na svoji spletni strani že predstavila dve novi skladbi, to sta 1492 in When I Dream Of Michelangelo. Kljub temu pa so izmed štirinajstih novih pesmi za prvi single izbrali skladbo You Can't Count On Me, ki jo lahko poslušamo že od začetka
Janko Bezjak
NEMCIJA:
1.	SCHNUFFEL - KUSCHEL SONG
2.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
3.	BETTINA ZIEH DIR BITTE ETWAS AN - FETES BROTT
4.	MY MAN IS A MEAN MAN - STEFANIE HEINZMANN
5.	APOLOGIZE - TIMBALAND&-ONE REPUBLIC
UK TOP 100
1.	MERCY - DUFFY
2.	WHAT'S IT GONNA BE - H TWO O FT PLATNUM
3.	ROCKSTAR - NICKLEBACK
USA (BILLBOARD HOT 100)
1. LOVE IN THIS CLUB - USHER FEAT. YOUNG JEEZY 2 LOW - FLORIDA feat. T-PAIN
3.WITH YOU - CHRIS BROWN
MICHAEL JACKSON
Zanimivosti
Moška moda v zadnjem času precej nepraktična
München, 7. marca (STA) - Zadnje čase je na modnih revijah skoraj nemogoče opaziti moškega, ki se po modni brvi ne bi sprehodil brez velike ročne torbe. Kljub temu zgledi z modnih revij včasih niso najbolj primerni za sprehode po ulici. Sicer modne, vendar velike torbe, po mnenju nemškega modnega svetovalca Georga Stielsa niso prav nič praktične za sprehod po ulici.
Kot nemška tiskovna agencija dpa povzema Georga Stielsa, modnega svetovalca iz Münchna, so velike ročne torbe trenutno velik mednarodni hit v svetu moške mode.
"Kljub temu tako opravljenega moškega težko srečate na ulici. Če ga že srečate, je to zagotovo modni obsedenec, ki sledi najnovejšim trendom. Čeprav so torbe izredno modne, so preprosto povedano popolnoma nepraktične za vsakodnevno uporabo. Zaradi velikosti teh torb(ic) - nekatere so velike kot potovalni kovčki - je videti, kot bi moški šel na potovanje, ne pa po nakupih ali na srečanje s prijatelji," je še dejal Stiels.
Ne glede na vse, pa moda in zadnji trendi po besedah Stielsa narekujejo, da morajo moški temu delu garderobe nameniti nekoliko več pozornosti. "Kljub vsemu pa nahrbtniki in kurirske torbe le niso edina izbira," je še dodal Stiels.
6200 kilometrov dolga testna vožnja s ciljem na sodišču
Melbourne, 7. marca (STA) - Avstralska policija je aretirala 30-let-nega Avstralca, ki si je za nedoločen čas za testno vožnjo "izposodil" avtomobil iz prodajnega salona. Moški se je na testno vožnjo odpeljal kar 6200 kilometrov daleč. Policija je avanturista ustavila na severu celine, zaradi česar bo končni cilj njegova testne vožnje sodišče.
Francoska tiskovna agencija AfP je poročala, da je 30-letni moški prišel v avtomobilski salon v Melbournu in prosil za testno vožnjo z najnovejšim modelom honde accord. Potem ko se je 20 minut pogovarjal s prodajalcem in ga prepričeval, da bo avtomobil kasneje zagotovo tudi kupil, je nič hudega sluteči prodajalec izpolnil potreben obrazec, prebrisani kupec pa je z avtomobilom oddrvel, še preden je prodajalec uspel sesti na sopotnikov sedež. Njegova avantura se je končala pet dni kasneje, ko ga je po 6200 prevoženih kilometrih policija ustavila v mestu Tennant Creek na drugem koncu Avstralije. Kljub vsemu ga policija ni ustavila zaradi njegove nenavadno dolge testne vožnje, ampak zato, ker je malo pred tem obiskal bencinsko črpalko, natočil gorivo in odpeljal, ne da bi gorivo tudi plačal.
Ob pregledu dokumentov je policist ugotovil, da ima voznik poleg neplačanega goriva tudi neplačano vozilo. Ob pregledu vozila so v njem našli tudi pripomočke za osebno higieno. Nesrečni prodajalec iz avtomobilskega salona Ian McKenzie je ob tem povedal, da je moški moral v avtomobilu očitno vseh pet dni preživeti skoraj 24 ur na dan.
Testna vožnja bo tako svoj epilog dobila na sodišču, kjer bodo 30-letnemu Avstralcu sodili zaradi nezakonite uporabe motornega vozila in zaradi nezakonite posesti tuje lastnine.
TUdi nekdanja soproga francoskega predsednika pred poroko
Pariz, 7. marca (STA) - Cecilia Ciganer-Albeniz, ki se je pred nekaj meseci ločila od francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, je pred vnovično poroko. Z izbrancem Richardom Attiasom se bo še ta mesec poročila v New Yorku, so sporočili iz italijanske modne hiše Versace, ki bo par tudi oblekla, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pri modni hiši Versace so navdušeni, da se je nekdanja prva dama Francije odločila za sodelovanje z njimi, in sicer za tako veselo priložnost, kot je poroka, ki bo konec meseca v New Yorku, so povedali. Po navedbah francoskega tednika Point de Vue naj bi poroka potekala 22. marca.
Sicer pa se Cecilia in Richard poznata že kaj nekaj časa. Zaradi Atti-asa je že maja 2005 zapustila svojega soproga in nekaj časa celo z njim živela, vendar se je kasneje vrnila k Sarkozyju. Slednji je po ločitvi oktobra lani srečno znova našel v objemu nekdanje manekenke in pevke Carle Bruni, s katero sta 2. februarja "dahnila usodni da".
Plavalci na olimpijskih igrah kot rakete
London, 6. marca (STA/DPA) - Slabega pol leta pred začetkom olimpijskih iger v Pekingu se je začel boj proizvajalcev plavalnih oblačil. Nova tehnologija kopalk, če si jim sploh lahko še tako reče, bo najboljšim plavalcem v Pekingu zmanjšala upor v vodi, "glavni krivec" pa naj bi bili posebni šivi, ki ne bodo več povzročali vrtinčenja vode.
Avstralski opremljevalec nekaterih reprezentanc Speedo je pred nekaj tedni v Londonu, Sydneyju, Tokiu in New Yorku sočasno predstavil nova plavalna oblačila, s katerimi bodo Michael Phelps (ZDA), Grant Hackett (Avstralija) in ostali naskakovali odličja na največjem športnem dogodku letošnjega leta.
Kopalke, ki nosijo ime LZR Racer, so zašite z laserskimi šivi. Šivi, ki so doslej povzročali vrtinčenje vode in s tem večji upor, so s tem preteklost.
"S to obleko se počutim kot raketa," je dejal plavalec Michael Phelps, ki bo na Kitajskem skušal osvojiti osem odličij. Sam je aktivno sodeloval pri oblikovanju novih kopalk, večina plavalnega športa pa je novost označila za revolucijo. "Kopalke so videti kot iz znanstveno-fantastič-nega filma," je novo oblačilo pohvalil Grant Hackett. "Skozi vodo drsiš enakomerno, kot bi z vročim nožem mazal maslo," je še dodal Avstralec, ki si v Pekingu želi še tretjič zapored poseči po zlati kolajni na 1500 m prosto.
"V razvoj smo vložili več milijonov evrov, zaradi česar upravičeno računamo na nekaj novih svetovnih rekordov, odplavanih v naših kopalkah," je zatrdil podpredsednik podjetja Speedo David Robinson. Razvoj je trajal tri leta, sodelovanje pa je med drugim potekalo tudi z razvojnim centrom NASA in avstralskim športnim institutom v Can-berri.
Foto: DB
Foto: DB
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
ocvrti piščančji medaljoni, pomfri, zeljna
solata s kumaro in jogurtom*
SREDA
mesna lazanja, solata ČETRTEK
pleskavice v omaki, pire krompir, solata PETEK
zelenjavna juha, carski praženec, kompot SOBOTA
pasulj, prekajeno meso
Eno čebulo olupimo in nasekljamo. Zelje očistimo, operemo in tanko narežemo ali naribamo. Olje, kis, jušno osnovo, naseklja-no čebulo, sol in poper razžvrkljamo in zavremo. Prelijemo zelje, dobro zmešamo in za nekaj ur postavimo na hladno. Drugo čebulo narežemo na zelo tanke kolobarje, česen nasekljamo. Kumaro olupimo, prerežemo in ji odstranimo semenje ter jo narežemo na tanka kolesca. Jogurt zmešamo s čebulo, česnom in kumaro. Solimo, popramo in zmešamo z zeljem.
%
Foto: Martin Ozmec
NEDELJA
goveja juha z rezanci, svinjski zrezki z jajci**, zelena solata PONEDELJEK
pečenice, kislo zelje, krompir v kosih
*Zeljna solata s kumaro in jogurtom
50 dag zelja, 1 dl zelenjavne jušne osnove, 2 čebuli, 3 žlice belega vinskega kisa, 5 žlic olja, 2 stroka česna, kumara (približno 20 dag), 3 dl navadnega jogurta, sol, poper.
**Svinjski zrezki z jajci
60 dag svinjske ribice, sol, poper, ti-mijan ali majaron, malo rožmarina, 3 žlice olja, 4 jajca.
Svinjsko ribico narežemo na 1 cm debele rezine. Z dlanjo jih sploščimo, osolimo, po-popramo in natremo s timijanom in rožmarinom. Na obeh straneh jih hrustljavo zape-čemo. Pri pečenju pazimo, da je maščoba dovolj vroča, da se ne bi izcejal mesni sok in bi tako zrezki postali trdi. Razdelimo po krožnikih. Na zrezke položimo jajca, ocvrta na oko.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
-k-k-k
Dolgočasiti se ni težko, če povemo vse, kar vemo.
-k-k-k
Dolgočasnost je najtežji greh pouka.
•k-k-k
Človekova edinstvena sposobnost, da se dolgočasi ali da se ne zadovolji z dolgočasjem, je osnovno gibalo vsega kulturnega napredka.
•k-k-k
Kdor želi biti dober, je že dober.
•k-k-k
Ni človeka, ki ne bi hotel dobrega, kot ni vode, ki ne bi tekla dalje.
-k-k-k
Ne moreš biti samo delno dober.
-k-k-k
Vase glej! V sebi imaš vir dobrega, ta ti bo neprestano žuborel, če boš neprestano kopal.
-k-k-k
Če si storil dobro delo in ga je drugi užil, čemu iščeš kot bedak še tretjo stvar, namreč sloves dobrotnika ali povračilo?
-k-k-k
Samo v bolečini, zlu in sovraštvu se človek uči, kaj je dobro.
-k-k-k
Za dobro se je treba boriti kot vojak, vendar, kateri vojak lahko sam dobi vojno?
Seks med nosečnostjo
Zakonski par pride h ginekologu po nasvet, kako naj seksata med ženino nosečnostjo.
Zdravnik pojasni: »V prvi tretjini nosečnosti lahko sek-sata normalno, v drugi tretjini v pasjem, v zadnji tretjini pa v volčjem položaju.«
»V volčjem položaju?« se čudi mož.
»Ja, uležete se pred luknjo in tulite!«
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
*
CEVASTE TESTENINE
BOLGARSKA ŠAHISTKA (ANTONIJA)
SKUPINA ENAKIH IZDELKOV
LOJZE ROZMAN
NAŠ DEZUIT (MARKA)
PRISTAŠ NOETIKE
SIBIRSKI VELETOK
ZDRAVILO
PROTI DEPRESIJI
DESNI PRITOK MEŽE
ISLAMSKI FILOZOF
NAŠ HOKEJIST (LUKA)
SPREMEMBE, FAZE
ANČKA
ANTON ČEHOV
PIŠČANČEK IZ RISANK
PRISTAŠ KRALJEVINE
VEČJA SKALA, ČER
FRANCOSKA
ALPSKA SMUČARKA (FLORENCE)
POIZVEDOVANJE
HOTEL V BOHINJU
SILICIJ
JOŽE ABRAM
OTOČJE V ATLANTIKU
ŽIVOPISANOST
LEPOTNA KRALJICA
BRAZILSKI NOGOMETAŠ (MARINHO)
ANTIČNO
IME ZA OTOK RAB
IRANSKI NAROD
ALEŠ REPIČ
SORTA KROMPIRJA
POLJSKI ŠPORTNI PLEZALEC (JACEK)
KOMPLET ORODIJ
RUSKO ŽENSKO IME
PLOŠČATO ZDRAVILO
VRSTA HROŠČA
POTRDILO O POŠILJKI
ALŽIRSKA OAZA
ŠVICARSKA ZNAMKA
UR
RUDI TROJNER
NEMŠKA FILMSKA IGRALKA (1922 - 2006)
RIMSKA ŠTEVILKA 101
ROMUNSKO MOŠKO IME
NAPAKA
NEMŠKI FILOZOF (THEODOR)
NALEPKE
ZRAK
(LATINSKO)
KAREL ERBEN
PREMAZ NA POHIŠTVU
LEVI PRITOK LAHNA V NEMČIJI
vnetje slepiča."
"Pomirite se," reče zdravnik, "vaši ženi sem izrezal slepič pred tremi leti! Še nikoli pa nisem slišal, da bi imel človek dva slepiča!"
"Ali tudi tega še niste slišali, da se je nekdo dvakrat oženil?"
Možje
Starejša ženska je obiskala ginekologa, ki jo je vprašal: »No, mamica, kako pa kaj vaše spolno življenje?«
»Kakšno spolno življenje neki! Jaz sem še nedolžna,« je povedala starka.
»Saj ste bili vendar trikrat poročeni,« je bil presenečen doktor.
»Res je. Toda moj prvi mož je bil pek, ki je samo mesil. Drugi možje bil slaščičar in je samo lizal. Tretji mož pa je bil politik, ki je samo obljubljal!«
Čudežne tabletke
Starejši gospod želi v bližajočem se večeru osrečiti mlajšo partnerko in si v ustrezni trgovini kupi čudežne tabletke. Pred srečanjem zavije še v restavracijo na juho. Natakarja prosi, naj dajo v juho tri tabletke. Čaka in čaka, juhe pa od nikoder.
Končno pride natakar: "Oprostite, da je trajalo toliko časa. Rezanci so kar naprej rinili iz juhe!"
Žabji kraki
"Imate žabje krake?" vpraša gost natakarja. "Ne, tako hodim zaradi
Direktorjev sin
Oče, direktor večjega podjetja, je zjutraj rekel: "Jutri potrebujem avto in šoferja!"
"Kako bom šel pa jaz v šolo?" je vprašal desetletni sin.
"Tako kot drugi otroci! S taksijem!"
revme.
Ostale
"Katere ženske imaš raje: tiste, ki veliko govorijo, ali ostale?" "Katere ostale?"
Drugič poročen
Sredi noči zazvoni telefon pri zdravniku kirurgu: "Tukaj Mlinarjev Tone. Gospod doktor, pridite hitro k nam! Mislim, da ima moja žena
Opera
"Janez, ali nam lahko razložiš, kaj je to opera?" je učiteljica vprašala učenca.
"Opera je dramsko delo, v katerem je glavni igralec zaboden, in namesto da bi izkrvavel, začne kričati peti!"
in
Kompleks
Psihiater dolgo posluša pacientko in ji na koncu reče: "Vse kaže, da imate velik kompleks."
"Kje pa, gospod doktor! Žal imam samo vrstno hišico z majhnim vrtičkom."
Rešitev prejšnje križanke: stisk, Trnka, Rulan, omelo, bogatost, OP, venoruton, varovanka, Atomites, ZJ, trapist, siri, aktive, Assonet, Jom, Ra, VO, Katoro, upi, antonius, rer, Kiros, Jon, Nzere-kore, Ojeda, etnik, Balaton, Vacek, Hera, Cyrano. Ugankarski slovarček: ASENTRA = zdravilo za zdravljenje depresivnih motenj (sertralin); AVERROES = islamski filozof (1126 - 1198); EBNER = nemška filmska igralka (Eva, 1922 - 2006); IRMEL = slovenski jezuit in pridigar (Marka, 1695 - 1773); KANTARA = alžirska oaza pod gorovjem Atlas; LITT = nemški filozof (Theodor, 1880 - 1969); MASNADA = francoska alpska smučarka (Florence, 1968 - ); TRZEMALSKI = poljski športni plezalec (Jacek, 1969 - ); VIDETA = hrvaški kamp v Orebicu na polotoku Pelješcu.
íPoíHulajtz naí na íuítoumm íp.tztu!
RADIOPTUJ
tut ¿fiictu
www.radio-ptuj.si
100 m
Govori se ...
... da se poetovionski prvi mož baje spet muli na nas, saj že dolgo ni bil na naslovnici Štajerskega tednika.
. da pa prvi možje okoliških občin tega sploh ne pogrešajo. Saj so ZMERAJ na naslovnicah "svojih" časopisov.
. da je bilo na osmomar-čevsko soboto v Holermousu bojda opaziti večji naval na tamkajšnje frizerske salone kot na tiskovno konferenco enega od prvakov neke zelo slovenske stranke. Pa tuditi-ste iz salona so prišle lepše kot one iz hotela.
. da je ob nedavnem neurju z močnim grmenjem na ptujskem udaril GROM, zaradi katerega si baje beli lase tudi neki veliki oče v Beogradu.
... da je med prijavljenimi za poroko na starorimski način tudi nekdo, ki ima popolnoma enako ime in priimek kot urednik Štajerskega
tednika; naše tajno društvo PGC že preverja, ali gre zgolj za naključje ali se je resnično (spet) „poslabšalo" tudi njemu. Ker poročen je že, res pa je, da še ne na starorimski način - karkoli že to je.
... da naj bi imeli tudi na Ptuju svoj „Ambrus". Vsaj tako trdijo stanovalci neke hiše Ob Dravi, kjer naj bi zaradi nereda nekih stanovalcev in njihovih odpadkov
bojda uživale celo podgane.
Vidi se ...
. da si kidričevski prvi mož v zaupnem pomenku s poveljnikom civilne zaščite ni delal skrbi zaradi poplav, plazov ali drugih naravnih nesreč, saj naj bi imel kup težav zaradi nekega zasipavanja napol celih odpadnih gum.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
m
Bralci fotografirajo
Fotografijo je posnel Ivan.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Ivan Svajgl in pripisal: "Le kaj tako bulji vame ..."
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	4				5	2		
	5	9				1	3	
		8		1		6		
	7		4	8				6
	6							1
	1			3	6			
		6	9	7				3
					4		6	5
		1		5		7	8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€	00
Bik	V	©©©	€€	000
Dvojčka	¥»¥	©©	€	00
Rak	VV	©©©	€€€	0
Lev	VVV	©©	€	000
Devica	V	©©©	€€€	00
Tehtnica	VVV	©©	€	000
Škorpijon	V	©©	€€€	0
Strelec	VVV	©	€€	00
Kozorog	V	©	€€€	000
Vodnar	VVV	©©	€	000
Ribi	VV	©	€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 11. marca do 17. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 14. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Nika Kirstovič, Spuhlja 135/a, 2250 PTUJ.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Angleški državnik Charles James Fox, večkratni minister za razne zadeve, je bil v mladosti zelo lahkomiseln in stalno zadolžen. Oče ga je nekoč vprašal, kako lahko mirno spi ob tolikšnih dolgovih. Mladi Fox mu je odgovoril: "Veliko bolj čudno je, da lahko mirno spijo moji upniki."
Slovenski pesnik Dragotin Kette se je peljal z vlakom iz Novega mesta proti Ljubljani. Na manjši postaji so vstopile tri gospe srednjih let. Ker so bili vsi sedeži zasedeni, so se lotile Ketteja. Polglasno so začele govoriti o nedostojni mladini, njeni slabi vzgoji in podobnem. Kette je skočil pokonci in se priklonil z besedami: "Dovolite, drage dame, da ponudim najstarejši med vami svoj sedež!"
Nobena ni sedla, ker ni hotela priznati, da je najstarejša.
Nemški skladatelj, pianist in glasbeni pedagog Max Reger je zbiral predmete, ki so ga spominjali na velike može. Imel je Beethovnovo posmrtno masko, trsko iz Beethovnove krste in pramen Goethejevih las. Ko je na nekem sprejemu govoril o teh svojih zanimivostih hessenski vojvodinji, ga je vprašala: "Ali je to vse, gospod dvorni svetnik?"
"Ne, ni še vse," je odgovoril Reger."Najbolj sem ponosen na luknjo iz Mozartove čarobne piščali."
Ko so jo nekoč vprašali ameriško političarko Claro Boothe Luc, kako komentira to, da je neki senator prestopil iz republikanske v demokratsko stranko, je rekla: "Kadarkoli kakšen republikanac zapusti eno stran dvorane in odide na drugo, se zviša inteligenčni količnik obeh strank."
Albert Eistein se je nekoč pogovarjal s Charlijem Chaplinom o priljubljenosti. "Vi ste priljubljeni," je dejal slavnemu filmskemu umetniku," ker vas ves svet razume. Jaz pa sem slaven zato, ker nihče ne razume niti besedice tega, kar sem rekel."
Francozi so poslali na dvor angleškega kralja Jakoba I. silo nerodnega poslanika, ki ni poznal nobenega takta. Kralj je nejevoljen vprašal Francisa Bakona, kaj misli o novem poslaniku.
"Zelo velik je in lepo rejen," se je modrijan izognil odgovoru.
"Ne, ne, ne mislim tako! Vprašal sem vas, kaj mislite o njegovih duševnih zmožnostih."
"Veličanstvo, nekateri ljudje so kot večnadstropne hiše, pri katerih je najvišje nadstropje najslabše opremljeno."
Lenart • Odprli Dom svetega Lenarta
Prostora za 249 oskrbovancev
V četrtek, 28. februarja, je v Lenartu potekala otvoritev in blagoslovitev doma starejših občanov- Doma svetega Lenarta. Slovesnost se je pričela s sveto mašo, ki jo je vodil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger ob somaševanju številnih duhovnikov. V kulturnem programu so nastopili člani in članice Slovenskogoriškega pihalnega orkestra MOL iz Lenarta, ljudske pevke DU Lenart in otroci iz lenarškega vrtca.
Na slovesnosti so spregovorili predstavniki različnih ustanov, ki so sodelovale pri projektu, in sicer: Branko Maček, predsednik Nadškofijskega karitasa Maribor, Martin Bezgovšek, farni župnik in dekan, mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart, mag. Dušan Zazijal iz Nadškofijske gospodarske uprave, Andrej Žužek iz Krekove družbe za
storitve, d. o. o., in Zlatko Gričnik, generalni tajnik Nadškofijskega karitasa Maribor in novi direktor Doma svetega Lenarta, ki je dom tudi predstavil.
Ta je grajen v obliki črke H, velikosti 54 x 60 metrov in leži na okrog 9.000 kvadratnih metrov veliki parceli, kar omogoča sorazmerno veliko prostora tudi za park in spre-
hajalne poti. Objekt je delno podkleten in ima pritličje ter dve nadstropji, ki so namenjena institucionalnem varstvu starejših v eno- in dvoposteljnih sobah z lastno kopalnico. V pritličju pa se bo izvajalo tudi dnevno varstvo za starejše osebe. Tretje nadstropje še ni v celoti dokončano in je namenjeno oskrbovanim stanovanjem in ima poleg central-
Dom svetega Lenarta
PRAV TA HIP NEKJE NA SVETU VZHAJA SONCE


Začenja se nov dan, nove vizije, nove priložnosti. Lahko, da vaš denar prav tam začenja nov delovni dan. Naložbena zavarovanja združena v paketih Tilia Global so strateško razporejena po vsem svetu, kar zagotavlja dolgoročno stabilno in donosno naložbo.
ZDRUZITE VARNOST IN GLOBALNE NALOŽBE!
Naložbeni paketi Tilia Global
Tilia Global
delniški
•	Infond BRIC
•	MP-Global.si
•	MP-Asia.si
•	Publikum Nova Evropa
Tilia Global
uravnoteženi
•	Infond Uravnoteženi
•	MP - Global.si
•	Ilirika Modra kombinacija
•	Primus
Tilia Global
zmerni
•	Infond Uravnoteženi
•	WorldMix
•	Publikum Bond
•	Primus
Naložbeni paketi Tilia Global in Tilia Osebni združujejo naložbo ter življenjsko zavarovanje katerim se lahko priključi nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer smrti in hujše bolezni ali asistenčno zavarovanje Best Doctors.
trnrnm po in*
KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA
NAJBLIŽJE SKLEPALNO MESTO: Ptuj: Ulica 25. maja 12, tel: 02/77 11 320
ZA ZAHTEVNEJŠE:
Tilia Osebni
Naložbeni paket si lahko sestavite sami, po meri. Izbirate lahko med 38 domačimi in tujimi vzajemnimi skladi 11 upravljalcev, različnih naložbenih, geografskih in panožnih usmeritev.
Naročite si prospekt ali osebnega svetovalca na dom:
BREZPLAČEN KLIC
(((> 080 22 45) www.zav-tilia.si
zavarovalnica tilia d.d.
nega vhoda tudi lasten vhod.
V domu je 66 dvoposteljnih in 57 enoposteljnih sob, ki so opremljene z lastnimi kopalnicami, v delu, kjer bodo varovana stanovanja, je 20 enosobnih in 20 dvosobnih stanovanj. Skupna kapaciteta doma je 229 stanovalcev oziroma 249 stanovalcev, če bi dvosobna stanovanja koristili dve osebi. Vrednost investicije je znašala okrog 9,5 milijona evrov. Za investicijo pa se je odločila Krekova družba za storitve kot ena izmed družb Krekovega sistema in Nadškofijski karitas kot del Nadško-fije Maribor. V Domu svetega
Lenarta pa bo zaposlenih okrog sedemdeset delavcev.
Novi direktor doma Zlatko Gričnik se je ob koncu slovesnosti zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli pri gradnji doma in dodal: "Ob koncu se želim zahvaliti Nadškofi-ji Maribor, posebej nadškofu metropolitu dr. Francu Kram-bergerju, ter seveda Nadškofijski gospodarski upravi, kajti Nadškofija Maribor je Nadškofijskemu karitasu Maribor zagotovila nepovratna sredstva v vrednosti 187.700 evrov za pridobitev družbe Dom Lenart, d. o. o. S to pridobitvijo lahko Nadškofijski karitas
Foto: ZS
Sveto mašo je vodil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger.
Novi direktor doma je od predsednika Naškofijskega karitasa Maribor Branka Mačka prejel sliko Antona Martina Slomška
Maribor, kot edini lastnik družbe Dom Lenart, d. o. o., izpolnjuje svoje poslanstvo tudi na področju institucionalnega in drugega varstva starejših tudi tukaj v Lenartu. Ob današnjem blagoslovu in otvoritvi se jasno kaže usmeritev Nadškofije Maribor, da del dobička, ki ga pridobiva z gospodarskimi dejavnostmi, usmerja v projekte in programe na področju pastoralne in karitativne dejavnosti. Danes niso to več le besede in obljube, temveč dejstvo."
Po končani slovesnosti je sledila pogostitev, ki so jo pripravile članice društva kmečkih žena iz Lenarta.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Foto: ZS
Prireditvenik
Torek, 11. marec
Ptuj, Termalni park Term Ptuj, vadba v vodi za dojenčke in malčke, vadba se prične aprila,
informacije na telefon 051 220 984 Grajena, na osnovni šoli, 49. območna revija otroških pevskih zborov, Pustite nam ta svet
Sreda, 12. marec
8.00 Vitomarci, v dvorani, Območna revija otroških gledaliških skupin Gremo v gledališče
14.00 Slovenska Bistrica, na Grajski 11 - pristava gradu, dan odprtih vrat Centra
domačih in umetnostnih obrti Slovenska Bistrica 17.00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu, slavnostna seja občinskega sveta ob
prazniku občine Slovenska Bistrica 19.00 Ptuj, Park hotel, Misel in vino, vabilo na razvajanje misli in čutov z mislecem in predavateljem mag. Viljemom Ščuko, Okus - izziv in odziv, in vrhunskim vinarskim mojstrom Boštjanom Zidarjem, glavnim enologom iz Vinske kleti Brič - Koprski vinorodni okoliš 19.00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu, akademija ob prazniku občine Slovenska Bistrica s podelitvijo priznanj
Četrtek, 13. marec
17.00 Ormož, avla Občine Ormož, razstava Tradicionalne obrti 18.00 Maribor, literarna hiša na Vošnjakovi ulici 12, srečanje s pisateljem Tonetom Dodlekom, v pogovoru z Marjanom Pungartnikom bo predstavil svoji zbirki esejev Narayantra in Neviden veter, ki sta v zadnjem letu izšli pri Mariborski literarni družbi
Sl. Bistrica, v Osnovni šoli Pohorskega odreda, prireditev in razstava ob 11. občinskem prazniku
Minile zate so vse bolečine, v srcu pustil si lepe spomine, čeprav si moral veliko pretrpeti, s teboj bilo lepo nam je živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in očeta
Stanka Ilca
IZ GRAJENŠČAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. župniku, gospodu Zvonku in Pogrebnemu podjetju Maher.
Globoko žalujoči: vsi tvoji
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI -tudi za dohodke nižja od 400 EUR - poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE n» I 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlk ».p, PMcovn ulici 19/a, 2250 PTUJ
KIAcee'd:___
in 7-letna garancija
5 zvezdic za .varnost
JERENKO AVTO HI&A d.0.0., Ptuj Zagrebška c. 53, Tel.: 02/788 53 08
RIMLJAN, d. o. o., Vegova ulica 4, 2250 Ptuj
Zaradi povečanega obsega dela objavljamo
prosta delovna mesta za
SKLADIŠČNIKE (m/ž)
Pričakujemo:
-	IV. stopnjo šolske izobrazbe,
-	izpit za viličarja,
-	poznavanje gradbenega materiala.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili pošljite v osmih dneh na gornji naslov.
Svet Zavoda Osnovne šole Videm Videm pri Ptuju 47 2284 Videm pri Ptuju
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA / RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati/-tke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske ter druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2008.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda), o dosedanjih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/-ICE. Kandidati/-tke bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
Mali oglasi
STORITVE
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
KMETIJSTVO
POSKOČNIH
1.	Ans. NAGELJ - Nagelj nikoli ne ovene
2.	ŠTAJERSKI BARONI - Praznični dan
3.	ISKRICE- Na citre
4.	Ans. VIHARNIK - Atove coukle
5.G0RENJSKI	KVINTET - Hvala za pesem
6.	Ans. NAVDIH- Polka rolkafrajer
7.	Ans. BITENC-Vasovalec
ŠOPEK POSKOČNIH
Ji f
POP 7 TOP
1.	REBEKA DREMEU - Vrag naj vzame
2.	BREND - Mix 21
3.	ELA-Za lahko noč
4.	HELENA BLAGNE- Reci mi
5.	BOŠTJAN KONEČNIK - Hej punca
6.	ZLATKO DOBRIČ in MILI - Serenada ljubezni
7.	ČUKI - Zgodba o prijateljstvu
; O rfejčkove
POP 7 TOP
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o .p.p. 13, 2288 Hajdina
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Ivan Perger Majski vrh 51 2284 Videm pri Ptuju
DOM-STANOVANJE
VIR - ZADAR v sezoni in posezoni oddam dvosobni apartma za štiri osebe, možnost petega ležišča, v zasebni hiši, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
DELO
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM molzni stroj z dvema vrčema in dve črpalki. Telefon 041 576 788.
PRODAM bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 041 312 621, 740 80 18
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,30 € za žival. Naročila na telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM orehe v lupini, lahko pa tudi jedrca. Tel. 051 259 604.
MENJAMO BELO domače vino za koruzo, pšenico ali ječmen. Tel. 041 378 309.
PRODAM pujske, težke od 20 do 40 kg. Tel. 031 542 318.
PRODAM 100-kg prašiče domače reje. Tel. 031 713 160.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo na Turniščah, cca. 10 arov. Tel. 041 269 324.
PRODAM hišo na Ptuju, Abramičeva ulica 3. Telefon 491 608 631 422, cena po dogovoru.
V NAJEM oddam skladiščne prostore od 100 do 300 m2. Informacije na telefon 031 317 931.
ZAPOSLIMO več gradbenih delavcev. Zidarje, tesarje, polkvalificirane delavce. Poskusna doba 3 mesece, možnost zaposlitve za nedoločen čas. Informacije na 041 601 249, Gradbeništvo Vinko Jasenc, s. p., Dornava.
BODITE SVOJ ŠEF! Ustvarite si kariero in ogromne pasivne prihodke pri Zavaruješ.si., Tomaž Ozmec, s. p., Arbajterjeva ul.9, tel. 040 660 577.
RAZNO
ŽELIM spoznati Slovenca, starega od 55 do 60 let, nekadilca, brez obveznosti. Lahko je vdovec ali upokojenec. Rentnik, z osebnim avtom in lastnim stanovanjem ali hišo. Sem 60-letna vdova z nemškim državljanstvom - 70 kg, temno rjave lase in zelo vesele narave, rada kuham, plešem in sem iskrena in poštena. Pokojnino imam visoko, zato finance niso problem. Kaj mi manjka? Samo ti in tvoje iskreno in pošteno srce. Če se počutiš res osamljenega in nisi socialni problem, potem se mi javi, in to s svojo sliko. Odgovor dobijo samo resni kandidati. Ponudbe pošljite pod šifro "Za velikonočne praznike se srečava".
VSAK. ČETRTEK OB 20,00 URI
EMIS
ELEKTRO MONTAŽA, INSTALACIJE IN STORITVE Dušan Pernek s.p., Trdobojci 80, 2285 Zgornji Leskovec, gsm: 041 802 820, 031 636 334, E-mail: emis.info@gmail.com
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
e prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD,
lahko za mesec marec preberete o varstvu jablan s
škropilnimi programi za jablane in hruške, nadalje o zaščiti breskev pred breskovim zavijačem, o motnosti in usedlini vina, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pridelavi cvetače. Na zalogi je še februarska številka s škropilnimi programi za breskve, češnje in slive. Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
Tisti, ki jih ljubimo, ne gredo vstran, z nami hodijo vsak dan, nevidni, neslišni, toda vedno blizu, še vedno ljubljeni, še vedno pogrešani in zelo dragi.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in hudi bolezni v 78. letu življenja zapustila draga mami, oma, prababica in tašča
Jerica Bliš, rojena Sluga
27. 2. 1931 - 7. 3. 2008
STANUJOČA NA MEJNI CESTI 32 C, NA PTUJU
Pogreb pokojne bo v sredo, 12. marca, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo v vežico pripeljana danes, 11. marca, ob 15. uri.
Žalujoči hčerke: Zinka, Majda in Dragica z družinami
Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel.
V	SLOVO
dragi tašči
Jerici Bliš
rojeni Sluga
Z MEJNE CESTE 32 C NA PTUJU
V	teh žalostnih trenutkih se šele zavedamo, kakšno dragocenost smo izgubili, ko te ni več med nami.
Zeti: Zdravko, Vinko in Bojan
O, saj smrti ni, le nove so poti. Kot metulj razprla bom krila, poletela v nebo, odšla bom z lučjo, še poljub v slovo poslala vam bom z vetrom ...
V SLOVO
dragi omici
Jerici Bliš, rojeni Sluga
Njeni vnuki: Andreja, Karmen, Sergej in pravnuki: Aja, Jaka, Zoja, Klara
OSMRTNICA
Po hudem infarktu pred dolgo časa nas je 8. marca 2008 za vedno zapustila naša mati, žena, sestra in tašča
Elizabeta Mislovič
rojena Šegula
roj. 16. 11. 1926 V DORNAVI 84
Vsi njeni: mož Janko, hčerka Štefka in sin Janez, sestre in brat Janez ter vsi ostali sorodniki
Dornava, 10. marec 2008
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocentar-brazja.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 JTUM	200B	14.990	RDEČA	KLIMA
AUDI A3 2,0 IDI	2003	14.390	SV. RUMENA	AVT. KLIMA
AUDI AB 2,0 IDI	2QD5	24.990	KOV. SV. MODRA	AVT.KUMA
BMW SERIJA 3:3200	2001	10.390	ČRNA	DV. KLIMA
BMW X5 3,0	2002	24.500	KOV. IZELENA	AVT.KUMA
CRYSLER VOYAGER 2,5 CRDI	2003	11.800	KOV. SIVA	KLIMA
FIAT PUNID GRANDE 1.2	200B	8.490	KOV. SV. MODRA	KLIMA
FORD ESCORT 1,41 PRVI LAST.	1909	2.295	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
KIASORENTO 2,5 CRDI	2004	17.490	BELA	KLIMA
MERCEDES RAZ. EKARAV. 270 COI	2003	17.990	ČRNA	DVOJNA KLIMA
OPEL CORSA 1,3 i	2005	8.490	KOV. SREBRNA	KLIMA
RDVER4141,6	1997	2.390	KOV. D. RDEČA	KLIMA
MERCEDES E270 CDI TIPTRONIC	2004	20.490	KOV. SREBRNA	AVT.KUMA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TOI 130KM	2003	11.290	ČRNA	HIGH LINE
VW SHARAN 1,9 TD1110 KM FAMILY	1999/2000	7.790	RDEČA	AVT.KUMA
Ptuj • Velik požar upepelil nekdanje kopališče
Pogorelo "zbirališče huliganov"
V soboto, 8. marca, nekaj pred 20. uro so regijski center za obveščanje obvestili, da je izbruhnil požar v zapuščeni stavbi v Dravski ulici 3, kjer je bilo nekdaj letno kopališče. Kljub hitri intervenciji gasilcev iz Ptuja in bližnje okolice je v celoti pogorelo ostrešje ter spodnji del stavbe. Vzroke požara še raziskujejo, možnih pa naj bi bilo več variant.
Ko smo kmalu po alarmu prihiteli v Dravsko ulico, je obupana domačinka s solzami v očeh pokazala na gorečo stavbo in s tresočim glasom dejala: "Poglejte, pričakovali smo to gorje, to je bilo zbirališče huliganov in kapucarjev, tu se je delalo marsikaj ...!" Potem je bilo slišati le še turobno tuljenje siren še prihajajočih gasilskih avtomobilov, z leve in desne strani, prasketanje gorečega ostrešja, na katerega je lil tuš močnih curkov vode, tu in tam pa še kakšno glasno opozorilo gasilcev preveč radovednim občanom: "Pazi, pojdi vstran, umaknite se!"
Ko je bilo vsega hudega vendarle konec, je predsednik PGD Ptuj Martin Verbančič, ki je celotno akcijo gašenja vodil, za Štajerski tednik ves utrujen in premočen pojasnil: "Verjetno so nas o požaru obvestili malce pozno, saj je bila ob našem prihodu v dimu in ognju že cela stavba. Poleg tega smo imeli precej težav, preden smo se lahko prebili do gorečega objekta, saj je bilo parkirišče na drugi strani polno avtomobilov, pred vhodom pa so bile spuščene zapornice, ki smo jih bili prisiljeni enostavno zlomiti, saj ni bilo nobene druge možnosti. Zaradi vseh teh arhitektonskih ovir smo izgubili kar nekaj dragocenih minut in sekund, saj smo morali vzpostaviti podaljške cevovodov, da smo sploh lahko pričeli gasiti in reševati.
Potem je bila akcija gašenja po mojem učinkovita, saj smo ogenj v zelo kratkem času lo-kalizirali in do konca pogasili. Pomembno je, da nam ogenj ni ušel čez streho, saj bi se lahko
Foto: M. Ozmec
Pogled na gorečo stavbo z leve strani Dravske ulice nekaj minut po prihodu gasilcev, ko se je iz ostrešja še vedno kadil gost dim.
hitro razširil na levo in desno stavbo, ki sta z zidovi in ostrešji povezani, potem bi bila v nevarnosti vsa stara četrt."
Kaj pa število gasilcev, vas je bilo glede na soboto in večerni čas dovolj, ste imeli dovolj opreme?
"Ker je bilo sporočeno, da je izbruhnil požar na objektu v starem mestnem jedru, v Dravski ulici, kjer vemo, da zaradi med seboj povezanih hiš obstaja velika nevarnost, da se požar razširi morda tudi na večji del starega mestnega jedra, smo takoj poklicali na pomoč še člane najbližjih PGD Podvinci in Grajena. Tako nas je v celotni akciji sodelovalo skupaj 35 gasilcev z osmimi gasilskimi vozili. Mislim, da nas je bilo dovolj in da
smo imeli na voljo tudi dovolj vozil in opreme. Sicer bomo natančen potek in razvoj akcije še temeljito analizirali, osebno pa menim, da smo jo speljali razmeroma dobro in učinkovito."
Naj se v imenu vseh okoliških in resno prestrašenih domačinov vsem gasilcem, ki so v gašenju požara sodelovali in tako zaščitili tudi staro mestno jedro, iskreno zahvalimo za do-
bro opravljeno humano delo. Ob koncu pa velja še enkrat opozoriti na to, da so nas na požarišču tudi drugi opozarjali na dejstvo, da so se v pogoreli stavbi že dalj časa ob koncih tedna in praznikih zbirali mladi in se družili ter bojda popivali, kadili travo, se zadevali in počeli še marsikaj. Za to naj bi bojda vedela tudi policija, obvestili naj bi tudi odgovorne na Mestni občini Ptuj, a žal ni
nihče ukrepal dovolj učinkovito. S tem ko je pogorelo staro kopališče, še ni odpravljena vsa nevarnost, ki preti stanovalcem v starem mestnem jedru, saj naj bi bilo takih mest, kjer se zbirajo mladi in počno marsikaj, še več. Ne ostane jim torej drugega, kot da so v bodoče še bolj budni in da ob vsaki nevarnosti takoj obvestijo policijo ali gasilce.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pogled na gorečo stavbo nekdanjega kopališča z druge strani ulice, kjer so gasilci naleteli na več arhitektonskih ovir.
Po požaru se je celotno ostrešje gorečega objekta sesedlo, pomembno pa je, da go gasilci preprečili, da bi se ogenj razširil na sosednji med seboj povezani stavbi.
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
Takšen je bil pogled z desne strani dravske ulice na gorečo stavbo in akcijo gasilcev.
Danes bo oblačno. Padavine bodo dopoldne zajele vso Slovenijo, do večera pa od zahoda postopno ponehale. Snežilo bo med 900 in 1200 m nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 6 do 12 stopinj C. V sredo bo delno jasno, dopoldne na severovzhodu pretežno oblačno, prehodno bo lahko padlo nekaj kapelj dežja. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo pihal jugozahod-nik. Zvečer in v noči na četrtek bo prehodno rahlo deževalo, v četrtek čez dan pa bo večinoma suho.
Osebna kronika
Rodile so: Lidija Godec, Po-povci 30, Videm - Nušo; Alenka Gavez, Meje 14, Cirkulane
-	Špelo; Karmen Vičar, Mestni vrh 110, Ptuj - Tilna; Darja Mlakar, Ul. Heroja Kerenči-ča 13, Ormož - Žana; Sonja Plejnšek, Bratislavci 26, Polen-šak -Janjo; Janja Kramberger, Trg 2, Rogatec - Gala; Barbara Hojnik, Osojnikova 26, Ptuj
-	Lovra; Marija Jus, Ob železnici 2, Kidričevo - Rafaela in Katarino; Tanja Zupanič, Lan-cova vas 37, Videm - Špelo; Tadeja Vodovnik, Prešernova c. 34, Oplotnica - Filipa; Manuela Justinek, Zg. Bistrica 157, Slovenska Bistrica - Vita; Martina Mežnarič, Formin 17, Gorišnica - Aneja; Branka Podpečan, Domnova 20, Maribor - Lino.
Umrli so: Alojzija Fric, rojena Lah, Štrafelova ul. 26, Ptuj, rojena 1929 - umrla 25. februarja 2008; Katarina Hojski, rojena Šanjek, Podvinci 51, rojena 1909 - umrla 24. februarja 2008; Marija Habjanič, Rimska ploščad 11, Ptuj, rojena 1928 - umrla 17. februarja 2008; Justina Grandl, rojena Kekec, Šeronova ul. 6, Ptuj, rojena 1941 - umrla 28. februarja 2008; Alojz Gajzer, Skrblje 7, rojen 1943 - umrl 1. marca 2008; Franc Kores, Zgornje Jablane 5/a, rojen 1963 - umrl 2. marca 2008; Marija Mur-šič, Litmerk 31/b, rojena 1960
-	umrla 1. marca 2008; Milan Prosenica, Kraigherjeva ul. 26, Ptuj, rojen 1953 - umrl 2. marca 2008; Stanislav Ilec, Grajen-ščak 91, rojen 1961 - umrl 29. februarja 2008; Marija Kavče-vič, rojena Horvat, Nova vas pri Ptuju 667, Ptuj, rojena 1926
-	umrla 1. marca 2008. Poroke - Ptuj: Mihael Angel, Bolečka vas 3, in Tetyana Hry-nenko, Krivoj RogUkrajina.
Policisti svetujejo
Vandalizem
Danes z izrazom vandalizem označujemo nesmiselno poškodovanje in uničevanje česa koristnega, lepega. Največje razsežnosti vandalizma so se v zgodovini odražale na vojnih območjih, kjer se je uničevalo vse, kar ni bilo moč odnesti. Iz tovrstnega primera, ko so leta 455 Vandali vdrli v Rim in uničili večino kulturnih spomenikov, izhaja tudi sam izraz.
Kako preprečevati vandalizem
V preventivne namene lahko največ naredimo z vzgojo in izobraževanjem otrok ter mladine. naučimo jih kulturnega odnosa do skupnega premoženja, saj so prav oni pogosto storilci tovrstnih dejanj. Nujno pa je tudi osvešča-nje starejših.
Zaradi poškodovanih in uničenih javnih telefonskih govorilnic ne trpi le Telekom, ampak vsi tisti, ki bi iz njih radi telefonirali, pa ne morejo.
Razbite svetilke ne kazijo le okolja, ampak tudi otežujejo gibanje ponoči in ne zagotavljajo občutka varnosti.
Tisti, ki v telefonskih govorilnicah zlorabljajo tipko za pomoč ali za nevarnost, povzročajo nepotrebno delo in stroške intervencije, s tem pa posredno škodujejo tudi sebi.
Premaknjeni, poškodovani ali odstranjeni prometni znaki povzročajo nevarnost za vse udeležence v prometu.
Skale na železniški progi, razbita okna vlakov, goreče zavese in sedeži vagonov lahko povzročajo nevarnost za vse potnike in kažejo, da vzgoja naših šolarjev ni najboljša