I s h a i a vsak Četrtek. Cena mu |e S K na leto. (Za Nemftljo 3 K 60 vin., ga Ameriko in druge tule države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se prodirajo po tO vin. PpiBi in dopisi sc poSilja.jo : Uredništvu »Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-ecrati pa: Upravnifitvu ».Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Stev. 1. V Lubljani, dne 5. januarja 1910. Leto XXIII. -------- , . ^ -- . ----;-;-j---—" —-j-!-——S— KoHko svoiih izgubimo? Proračun, kako se bo gospodarilo .v novem letu, jo treba napraviti vsakemu pametnemu gospodarju. Prcvda-riti mora, kaj bo treba izdati in kaj ima pričakovati dohodkov. Tak proračun bi morali imeti za vse slovensko jjudstvo, da bi spoznali, kakšna bodi naša politika. Ne smemo pozabiti, da pravi politikovati — skrbeti za splošni blagor. Politika je torej listo 'delovanje, 3 katerim se pospešuje splošni blagor, korist celote, ne posam-nikov. Tukaj bi bilo treba premišljati, kako bo napredovalo ali nazadovalo blagostanje vsega slovenskega ljudstva v sedanjem letu, kako se bo zvečala ali zmanjšala njegova nravna moč, njegovo poštenje, njegova značajnost. Drugi proračuni štejejo z denarjem; politiški proračun za vse slovensko ljudstvo se pa mora pečati najprej z ljudmi. Cela vrsta vprašanj se nam pri tem vsiljuje: Koliko naših ljudi se bo v tem letu odtujilo, koliko jih bo pogoltnilo nemštvo, koliko Lah ali drugi narodi. Rojstev je pri nas splošno dokaj ;\eč nego smrti. Ko bi se vsi od slov. Ftarišev rojeni otroci ohranili slovenskemu narodu, ko bi mu ves prebitek res ostal, potem bi se to moralo poznati iV tem, da bi se slovenska me'a širila. Sedaj se krči, četudi po malem, vendar pa redno, četudi z ogromnimi stroški nasilnih tujcev, vendar le gotovo. Pomaga seveda tudi krivično uradniš-tvo. Zlasti tista tako imenovana nemška mfcsta in nemški trgi, pa tudi laška mesta so za nas pomenljivo znamenje, ffa mesta, izmed katerih ne izvzamemo rTrsta, stoje na slovenskih tleh, med slovensko okolico. Pojdi v Celje, Brežice, Ptuj, Maribor, ali če hočeš v Ce- lovec in Beljak, Gorico in Trst: ta mesta žive od slovenskih naseljencev. Ko bi vsi tisti, kateri se naselijo po njih, ki pridejo izprva prodajat svoje delavske moči vanje, in se kasneje tam sial-no udomačijo, ohranili svoj rod in se nam ne odtujili, bi morala ta mesta v kratkem času izgubiti svoj nenaravni tuji značaj in bila bi naša. Srce mora boleti človeka, ki misli na to, koliko naših ljudi sc nam izgubi po teh malih gnezdili, kjer ima pod državnim varstvom Nemec in Lah glavno besedo. Ni je večje moči, kakor bi bila zavednost našega ljudstva, ki prenavlja s svojo krvjo te kraje in sicer zdaj le prevečkrat sebi v škodo in tujcu v korist. Dolžni smo, da tu storimo, kar moremo. Zato je neprecenljivega pomena združevanje naše mladine, moške in ženske. Bog živi vrle mladeniče in dekleta, ki se po izobraževalnih društvih in v telovadnih odsekih vzgajajo v pravem duhu, ki umevajo veliki pomen svojega naroda, in ki drže na čast svoje domovine in svojega ljudstva. Veliko vprašanje pri našem proračunu je tudi to-le: Koliko naših ljudi se bo izselilo izven naše domovine, zlasti v druge države, predvsem v Ameriko? Kaj nam bo prineslo to izseljevanje izgubo ali dobiček? Predobro vemo, da bi trajno moglo zajeziti izseljevanje samo to, ko bi naši ljudje v svoji domovini dobili dovolj priložnosti za delo in zaslužek. Kolikor več prometnih sredstev, zlasti dobrih železnic bomo imeli, in kolikor bo s tem rastla podjetnost na naših tleh, toliko manjše bodo številke naših izseljencev. Če pa že mora biti izseljevanje, naj se odstranijo vsaj tiste velike napake pri tem, ki se morejo odstraniti brez velikih težav. Nepripravljen in ne-podučen naj se nihče ne izseli. Nikar naj pa ne pričakuje zanesljivega pod- uka od potovalnih agentov. Agentu jc za zaslužek, ne pa za blagor ljudstva, in zalo ne išči tega pri njem, česar ti niti dati ne more. Z grozo nas navdaja misel, da se nrecešnje število naših deklet izgubi po ameriških slabih hišah in tako popolnoma propade. Mnogo jih gre preko morja, ki jih stroga ameriška postava takoj pošlje nazaj, in jim tako-rekoč ne pusti stopiti na ameriška tla. Naša država še nima zakona v varstvo izseljencev, ki bi gledal agentom r.a roke, in tudi skrbel, da bi sc jim med vožnjo no delala krivica. Predložen po bo državnemu zboru še letos. Upajmo, da se sklene. Zazdaj pa priporočamo, naj se vsak, kdor se misli izseliti, obrne na Rafaelovo družbo v Ljubljani. Doslej ni imela ta družba svojega pro* štora in tudi ne človeka, ki bi bil samo zanjo delal. Zdaj si napravi svojo pisarno, kjer se bo ustno in pismeno delil poduk v vseh izseljeniških stvareh. Naš proračun glede na ljudi je precejšen in žalosten. Treba je res skrbnega dela, da se slabo strani, ki jih kaže, odstranijo in da se sinovi in hčere našega ljudstva njemu tudi ohranijo. Kmetijski (graji po deželi Deželni odbor kranjski priredi pozimi lota 1910 v sledečih krajih kmetijske poučne tečaje: od 16. do 18. prosinca v Šmartnem pri Litiji; od 23. do 25. prosinca v Trnovem pri Ilirski Bistrici; v Metliki od 29. prosinca do 1. svečana; v Črnomlju od 30. prosinca do 2. svečana; v Št. Vidu pri Vipavi od 29. prosinca do 1. svečana; v Stude-nem pri Po lojni od 2. svečana do L svečana; v Poljanah nad škofja Loko od 13. do 16. svečana; v Št. Jer- 1« noju od 20. do 22. svečana; na Ježici pri Ljubljani od 20. do 23. sveč.; v Šmart-nem pri Kranju od 27. sveč;; do 1. sušca; v Kamniku od 6. do 8. suši-*; v Št> Vidu pri Zatičini od 6. do 8. sušca; v Radečah od 13. do 15. sušca; v Knežaku od 20. do 22. sušca; v Srednji vasi v Bohinju od i. do 6. aprila; v Kočevju od 10. do 12. aprila. Predavalo se bode v vseh strokah kmetijstva in deloma narodnega gospodarstva, vsaki dan od 9. do 12. dopoldne in od 2.-5. popoldne bodo predavanja s praktičnimi demonstracijami v hlevih, na vrtu, v kleti itd. Za ženske bodo posebna gospodinjska predavanja. Predavali bodo gg.: kletarski nadzornik Gombač, tajnik Kralj, mlekarski in živinorejski nadzornik Leg-vart, živinozdravniški nadzornik Pavlin, profesor Pengov, ces. svetnik Pire, zadružni komisar dr. Pogačnik, tajnik Pregel, ravnatelj Rohrman, vinarski nadzornik Skalicki in nekateri okrajni živinozdravniki. Ti tečaji so se razdelili po vseh okrajih dežele in bodo nudili ljudstvu zelo vciiko poučljivega in koristnega. Kmetovalec, ako hoče dobičkonosno gospodariti in ako se hoče obdržati na svoji grudi, mora napredovati in sc učiti. Tok časa zahteva napredek in kdor se temu toku zoperstav-Ija, ga poderejo valovi in zgubljen je. V naši kranjski zemlji je veliko bogastva. veliko kruha in ne bilo bi ga treba našemu ljudstvu iskati v tujini, med tem, ko zemlja doma neobdelana leži. Vrnimo se zopet k lastni grudi in ona nam bo dajala boljši kruh kakor tuja, kjer smo le izkoriščani. Mladina mora zopet veselje dobiti do kmetijstva, do obdelovanja zemlje in za vse sloje bode bolje. Deželni odbor nudi kmetovalcem po celi deželi priliko, se o naprednem in dobičkonosnem kmetijstvu poučiti. Kmetovalci in gospodinje naj ne zamudijo le prilike, merodajni krogi pa sc prosijo, da ljudstvo na te ljudske kmetijske tečaje opozorijo. ImM EfeoF toiski. Minuli teden je imel deželni zbor prvo, primeroma kratko sejo v torek od i. do 7. ure zvečer, da je rešil nekaj nujnih neodložljivih stvari. V tej seji je že veljal novi poslovnik. Za zapisnikarje so bili izvoljeni poslanci: Demšar, dr. Zajec, dr. Novak in Born; za reditelje pa: dr. Pegan, Mandclj, Pire in baron Apfaltrern. Na predlog dr. Šusteršiča se takoj reši postava, s katero sc določuje: da je osebna dehod-nina oproščena od doklad. Dr. Lampe je spretno utemeljeval to predlogo. Dežela naredi s to postavo dobro kupčijo. Največ bi smeli naložiti 10 odstotkov deželno doklade na osebno dohodnino, kar bi vrglo okroglih 59.000 K. A ker se temu odrečemo, nam nakaže država iz svoje blagajne iz osebnih davkov 202.000 K, vrh tega znaša 15odstotni odpust pri zemljarini 2, in 12 in polodstotni popust pri hišnem davku tudi okroglo 300.000 K. Ako sc odpovejmo deželni nakladi na osebno dohodnino, dobimo v resnici v korist dežele nad pol milijona kron. Zelo važen je bil dodatni predlog dr. Lampetov, ki se glasi: Deželni zbor se pooblašča, naj pred izposlovanjem sankcije za postave, ki so se sklenile v tem zasedanju bodisi na lastno inicija-tivo, bodisi po želji vlade, sporazumno z vlado določi in reši nebistvene izpre-membe dotičnih postavnih načrtov v duhu dotične postave. Tako se dela tudi v drugih deželnih zborih in odborih. Mi smo sklenili postave, zato da pridejo kmalu v veljavo, zato se mora vse odstraniti, kar bi oviralo cesarjevo potrjenjc. Dostikrat ovirajo potrjenjc posamezne besede in stavki in nespametno bi bilo, da bi deželni zbor še enkrat moral obravnavati v deželnem zboru že sprejete postave in tratiti čas in denar. Dr. Lampe je mirno in jasno utemeljeval svoj predlog. Združeni nemški in slovenski liberalci, ki so nasprotniki postav, ki jih je sklenil deželni zbor meseca septembra in oktobra, so bili seveda vsi zbegani. Grof Barbo sc je šel nekaj pritoževat gospodu deželnemu glavarju zaradi predloga, a vedeli niso, kaj bi naredili, samo dr. Triller je zahteval, da sc ločeno glasuje o postavi in dr. Lampetovem predlogu, kar se jc tudi zgodilo. Sprejeta pa jc bila postava in tudi dr. Lampetov predlog, liberalci naj sc pa obrišejo pod nosom. Ravno tako nujnim potom jc bil rešen začasni proračun, ki dovoljuje, da se v pokritje primanjkljaja pri deželnem zakladu pobirajo dotlej, dokler se deželni proračun ne ustanovi, iste doklade, kakor doslej, in sicer: 1. 40odstotno doklado na vžitnino od vina in mesa; 2. štiriodstotne doklade na vse direktne davke, izvzemši krošnjarski davek in osebno dohodnino; 3. samostojna naklada po 2 K od hektolitra piva. Sprejeto je bilo brez ugovora. V tajni seji se jc nastavil v deželni službi strokov-njak v vodnih zgradbah inženir Geil-^ ofer in nekemu uradniku se je dovolil predujem. V javni seji, ki se jc potem nadaljevala, je podelil glavar besedo poslancu Hladniku, da utemelji svoj in tovarišev nujni predlog proti napovedanemu novemu vinskemu davku. A Hladnik ni mogel priti do besede, ker sedaj čez pol ure je poslanec dr. Triller dobil sapo in nahrulil deželnega glavarja, da se prej ni prav glasovalo, da on in njegova stranka prav za prav ni-8° 1v®?eli> za kaj se je šlo itd., da niso slišali, da je hilo nasilstvo itd. Deželni glavar mu je pravil, da nima besede da nima pravice govoriti, a kaj se meni dr. Triller za poslovniki Čc se on ju njegova stranka Sele čez pol ure potem spomni, kaj je bilo treba povedati, po. ve, Coprav ve, da je zamujeno in se s takim govorjenjem samo osmen. p0! tem je pa vendar poslanec Hladnik go-voril proti novemu davku ognjeviio jn prepričevalno in je dokazoval, da bi i>ij s tem davkom zadet predvsem slovenski vinogradnik. Finančni minis;»> Političen nregir. DRŽAV. Zadnji čas je zborov, sposka zbornica, ki jc rešila i-skih predlog, ki jih jc sklenila po. ska zbornica. V razpravi je bil zl^Si. začasni državni proračun. Zanimivo je, da jc gosposka zbornica sprejela zakon glede zapiranja trgovin tako, kol ga je sklenila poslanska zbornica, das je komisija predlagala nekatere izpre membe. Imenovanih jc sedaj tudi 3( novih članov gosposke zbornice, in si cer šest dednih in 24 dosmrtnih. Izbra ni so tako, da se dosedanje razmerji strank v gosposki zbornici ne bo izpre menilo. Nemci so pričakovali, da b< med novimi člani gosposke zbornici tudi nemški pesnik Rosegger, ki j« osnoval sklad v ponemčevalnc namene ob ncmško-slovenski meji. Toda to upanje jih je bridko varalo. Tudi tu s« je pokazal vpliv, ki so ga dobili Slova ni z dr. Krekovim predlogom. Vlada s< je bala predlagati vladarju zagrizene ga pesnika za imenovanje v gosposki zbornico, ker se jo bala viharja na slo vanski strani, zlasti med Slovenci, k bi morali tako imenovanje po vsej pra vici smatrati za izzivanje. — Predvsem so sedaj zanimivi glasovi o političnem položaju, ki prihajajo od strani oni!' ki slutijo, da jim je zapel z izprememb< poslovnika mrtvaški zvonec, namrei od liberalne in svobodomiselne stran vseh narodnosti. Nemškim nacijona! cem in Vsenemcem je prišel dr. Kreko< predlog prenaglo, da se niso takoj za- Štev. T Domoljub 1910 Stran 3 ;cdli, kako dalekosežnega pomena je Ivo se jim je pa začelo malo daniti, je pilo pa že prepozno, da bi ga bili premočili. Zato so pa začeli jadikovati po istih, in njihova žalost je prehajala že \ obup in besnost. Ko so pa malo na-pasli svoje nacijonalne strasti in prišli jnalo k sapi ter dovolili tudi treznemu razumu nekaj besede, so pa začeli san jati o enotni nemški svobodomiselni i-iranki, ki pa mora ostati na vsak na čin vladna. Tako so sedaj ti levi, ki so znanjevali najhujši boj Slovanom, pripravljeni dati se vpreči v vladni oz, čeprav ni nobenega dvoma več, da ova vlada, katero z gotovostjo priča-ujejo že tekom tega meseca, ne bo ta ko uslužno klanjala svojega tilnika pred vsenemškimi kričači, kot so to delale dosedanje vlade. Nam je to čisto »jrav. Vemo pa, da nemških nacijonal-rev ni privedlo do te udanosti lastno trezno razmišljanje, temveč poslovni I ova izprememba, ki jim je vzela zad sije orožje. Seveda tudi še niso prišli si do tega spoznanja, in nekateri tišče e vedno naprej s svojo zahtevo, s ka tero so zadnjič pogoreli, da naj se nam-h>č vpelje v zbornico samonemški poslovni jezik. Da so take zahteve v ča--u, ko je ravno zastopstvo Slovanov prišlo v zbornici do prave moči, najmi-iejše povedano, nesmiselne, je menda vsakemu jasno. — Trgovinske pogodile, ki jih jo zbornica dovolila vladi sklepati, bodo v kratkem sklenjene. Rumunski državni zbor je že sprejel trgovinsko pogodbo z Avstrijo in tudi pogajanja s Srbijo bodo menda kmalu vofičana. OGRSKO. Kakor sedaj zopet vse kaže, tudi -nkač ni oni srečni mož, ki bi mu bilo nogoče odčarati zaklete politične raz-lere na Ogrskem. Pogajal se je dolgo asa z Justhom. Zedinila sia se bila že recej, samo še samostojna ogrska Janka in pa vprašanje, kdo naj bo no-ranji minister v novem ministrstvu, l a še delala preglavice. Justh je hotel ineti po vsej sili brezpogojno zagotovilo, da začne poslovati ogrska banka amostojno že s 1. januarjem 1911. Lu-eač je dobro vedel, da se bo avstrijska 'lada temu upirala, in da zlasti vla-lar ne bo hotel v to privoliti. Zato ni n ogel dati nobenega gotovega zagotovila. Justh pa brez samostojne ogrske »anke ni hotel pod nobenim pogojem rivoliti v rešitev krize. Zato je Lukač oizkusil še zadnje sredstvo. Svetoval e vladarju, naj pozove Justha v avdi-enco. Toda tudi ta je ostala brez uspela. Ker vladar noče sprejeti Justhovih ogojev, je Justh izjavil, da so vsa na-alnja pogajanja brez pomena. Če se edaj Lukaču ne posreči sestava parla-uentarne vlade po drugi poti, potem »reostaja samo še eno sredstvo, izven-arlamentarna vlada. V tem slučaju bi il ministrski predsednik Lukač ali pa 'huen Hedervary. Košut je izjavil, da jegova in ustavna stranka Lukača ne oreta podpirati. Zasedanje državne- ga zbora je bilo odgodeno. Nove seje ne bodo sklicali, dokler se kriza ne reši. V ŠTAJARSKEM DEŽELNEM ZBORU je vzbujal zanimanje zlasti govor dr. Korošca, ki je poudarjal, da štajerski Slovenci ne morejo imeti zaupanja v večino deželnega zbora, ki postopa vedno in povsod pristransko. Ob tej priliki je tudi razvil program združenja vseh Slovencev in Jugoslovanov sploh v okviru habsburške monarhije. Nemcem je to strašno presedalo. Vendar so svojo jezo zatajili in poslušali precej mirno. Poizkušali so samo pozneje oprati na precej nerodne načine dežel-nozborsko večino in zlasti deželni odbor. — Precej živahna razprava se je vnela tudi glede zvišanja naklade na pivo. Pred zbornico so prišli demonstrirat gostilničarji, in tudi pivovar-narji so poslali svoje delavce ugovarjat proti novemu davku. Zbornica je sprejela naklado na pivo, kakor jo je bil predlagal deželni odbor. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR je nudil precej burne prizore. Slovenski liberalci in agrarni poslanci se prve seje niso udeležili. Pri drugi seji so se pa zelo razburjali in poizkušali ob-struirati. Jezilo jih je, ker je zbornica izročila mandat liberalnega generala Gabrščka verifikacijskemu odseku. Gabršček je predlagal, naj se razveljavita dva mandata trgovske zbornice. Zbornica je njegov predlog odklonila, pač pa je razveljavila tri slovenske mandate v veleposestvu. Vsled tega se je pričel velikansk hrup. Gabršček in dr. Gregorin sta na to izjavila, da odlagata mandate in sta odšla. HRVAŠKO. Listi pozivajo poslance hrvaško-srbske koalicije, ki so tožili dr. Fried-junga v zadnjem procesu, naj naperijo proti njemu novo tožbo. V gotovih krogih se je namreč trdilo, da dr. Fried-jung ni preklical svojih trditev proti tožiteljem, temveč priznal samo nepristnost dveh listin, na podlagi katerih je dokazoval svoje trditve. Zato se je zagrebški list »Ustavnost« obrnil na dr. Friedjunga, ki je brzojavno odgovoril, da v njem še ni omajano mnenje, da je imela koalicija nedovoljene zveze s srbsko vlado, in da priznava samo nepristnost omenjenih listin. Listi zahtevajo novo tožbo, od katere ne sme odstopiti koalicija pod nobenim pogojem. Tudi zahtevajo, da se poslanci ne spuščajo v nobeno pogajanje s Fried-jungom glede poravnave. — Kakor je čuti, pojde baron Rauch v kratkem iz banske palače v Zagrebu. Njegov naslednik bo menda grof Pejačevič. BOSENSKI VLADI dela še vedno neprijetnosti ono očitanje »Hrvatskega Dnevnika«, da so v uradih nagovarjali bosenske trgovce, naj naročajo svoje blago v mažarskih tovarnah. Vlada hoče vse utajiti, tožbe proti »Hrvatskem Dnevniku« pa vendar noče sprožiti. Omenjeni list še vedno vstraja pri svojih trditvah. — Avstrija je imela do novega leta dogovorjeno tarife na bosenskih železnicah. Ker se ti tarifi z novim letom niso obnovili, morajo sedaj računati tarife za vsako pošiljatev posebej. To pa da ogromno delo uradnikom in prav občutno ovira promet. TURŠKO. Angležem ni nič kaj všeč, da sedanja turška vlada ne nastopa odkrito proti Avstriji in Nemčiji. Zato rujejo na vse pretege, da bi omajali stališče sedanjega velikega vezirja, Hilmi paše, in bi radi spravili na krmilo poturčene-ga žida Džavid pašo, ki je Angliji čisto udan in je sedaj finančni minister. Kakor se čuje, so se angleške nakane deloma že posrečile, in je za prihodnjega velikega vezirja že določen sedanji turški poslanik na laškem dvoru, Ilakki bej. Vprašanje je seveda, ce Angleži z izpremembo turške vlade že dosežejo svoj namen: oslabili avstrijski in nemški vpliv na Balkanu. RUSIJA stoji, kakor se zdi, pred novo vojsko z Japonci. Ruski zunanji minister hoče seveda nevarnost utajiti, toda veruje mu malokdo, ker ve vsak, kako so Japonci prevarili ruske diplomate leta 1903. Rusija je tembolj v skrbeh, ker ni nič pripravljena. Prometne zveze z azijskim vzhodom niso nič boljše, kot v zadnji vojski, ker so vsi lepi načrti ostali na papirju. Japonci so pa v tem času zgradili več železnic. V Koreji imajo že toliko vojakov, da se trdi, da je nemogoče, da bi jih bili poslali tja samo radi upornih domačinov. Japonci so znali tudi Kitajce pridobiti za to, da se ruski vpliv v Aziji zmanjša. Kitajci boljšajo svoje vojaštvo po evropskem načinu in imajo svoje najboljše čete ot ruski meji. Iveri. Če kdo sam o sebi trdi, dn je osel, in mu ljudje pritrdijo, se mu zamalo zdi. Priateljstvo je kakor šampanjec. Skor;:. . jvsod se dobi, pa malokje pravi. LISTEK. Skrivnost naidenlre. Povest. — Spisal Reimmichl. (Dalje.) III. Bilo je na predvečer Velike Go-spojnice. V prostorni hišni veži neke kmetije v obližju goriškega mesta je sedela mlada žena in zrla s sanjavimi očmi po cvetočem vrtu in širni, nepregledni planjavi, ki se je razgrinjala pred njo, kamor ji je segalo oko. Žena je nosila napol mestno obleko; bujni, Črni lasje so krasili v širokih kitah lepo čelo, črne oči na bledem obličju pa so zrle nekam žalostno in moklo. Zamislila se je žena — mlada Lokarica — v širno pokrajino, zatopila v svoje otožne misli. Vse skrbi in bridkosti, vsi napori in boji zadnjih tednov so se ji oglašali v duši. Koliko gorja je morala prestati, ko se je pletla žalostna pravda za ločitev! In ko je napočil čas ločitve, ko je bilo treba zapustiti ljubljenega moža, o kako je takrat krvavelo njeno srce!--Trikrat se je zgrudila k njegovim nogam in ga prosila, naj je ne zavrže. Kakor dekla mu je zatrjevala, da mu hoče pridno in zvesto služiti, da rada izgubi vse gospodinjske pravice, samo da ji dovoli ostati v hiši . . . Njene prošnje so bile zaman. — Niti trdno zagotovilo, da ga bo kmalu osrečila z željno pričakovanim darilom iz nebes, ni moglo omehčati moževega srca. Pač se je zdrznil in prestrašil pri teh besedah, ali takoj je zopet stopil prednjo s svojo zahtevo: razodeti skrivnost ali pa iti. Tako se je končno morala ločiti od Lokarjevine z grenkostjo v srcu in globoko, neutolažljivo žalostjo v duši. Pri slovesu ji je mož izkušal vsiliti tistih osemsto kron, ki jih je imela pri njem shranjene kot materino dedščino, in nekaj lastne glavnice, da bi se mogla pošteno preživiti. Ponosno je odklonila ponujani denar ter moško izjavila, da rujše umrje od lakote, kakor da bi si morala opomoči z Lokarjevimi stotaki. Storila je to zlasti zategadelj, da bi ne odšla v tujino kot »tatica«. — Noč je bila, ko je odhajala z Lokarjevine, noč na zemlji, noč v njeni duši. Potovala jo peš do Gorice in tam ji je neka prijateljica, ki je bila omožena V mestu, našla službo pri sedanjem gospodarju. Mesec dni je preteklo, odkar je prišla semkaj; sicer se ji nazunaj ni godilo slabo, ali srce ji je glodala dan za dnevom nedopovedna bol. In ko so ji vstajale zdaj v duši mrke slike minolih dni, ko je čutila vso svojo bedo in za-puščenost, se je zgrozila bolj kakor kdaj poprej nad brezsrčnim in krivičnim moževim ravnanjem. Nehote so se ji orosile oči v solzah, in da bi bila žena sama, bi bila bridko zaplakala . . . Na dvorišču so se oglasili koraki. Lokarica je v strahu planila kvišku in si otrla solze. — Ozrla se je proti oni strani, kjer je čula hojo in zagledala pred seboj — Jošta. »Jezus, Marija!« je vi'isnila v neki notranji grozi, »Jošt, o--mislila sem trdno, da si že zdavnaj v Ameriki.« »Kakor vidiš, sem še zmerom v ljubi domovini,« je odgovoril Jošt zanič-ljivo. »Torej si me osleparil in nisi izpolnil svoje obljube?« »Počakaj, ne vznemirjaj se po nepotrebnem! Imel sem trden sklep, da odidem v tujino, ali ni bilo mogoče . . . In prav je, da nisem šel, dobro bo zame in zate!« »Oče, prosim te, beži odtod, da naju kdo ne vidi . . .« »Ni se ti treba bati, vaši domači so vsi pri sosedu, sicer me pa tukaj itak živa duša ne pozna.« »Oče, vseeno moraš takoj izpolniti obljubo in oditi v Ameriko. Dokler boš v naših krajih, bom neprestano trepetala v strahu in bojazni. Že doslej si me pahnil v tako strašno nesrečo. Saj ti mora biti znano, zakaj sem tukaj in kakšne stvari smo doživeli doma zaradi tebe . . .« »Ako bi ne bil vedel, bi te ne bil našel tukaj.« »Tvoja pot je bila popolnoma zaman, ker rni itak ne moreš pomagati.« »Zakaj nc? Lahko ti pomagam, pomagam ti do maščevanja, da boš uklonila svojega ošabnega in trdosrč-nega moža in mu povrnila stotero, kar ti je nakopal bridkosti.« »Mati usmiljena, Jošt, ti kuješ nekaj zlobnega . . . Prosim te, če imaš v srcu le mrvico ljubezni do svojega otroka, pusti Franceta v miru! Vse, kar bi mu storil žalega, bi bilo tudi zame gorje, dvakratno gorje . . .« »Vidim, da te še ni izmodrila nesreča in bi najrajše poljubila tisto roko, ki te je pahnila čez domači prag.« »Prejela sem poprej od njega marsikaj dobrega in zato ne pustim, da bi mu kdo žugal kaj hudega . . . veš..!« »Omenil nisem prav ničesar, kaj mu bom storil; samo njegovo ošabnost moram ponižati, da se bo plazil pred tvojimi nogami kakor pes ... Če porabim svojo moč, s katero ga že zdaj držim v pesti, bo rad prišel prosjačit v tvojo hišo . . .« »Jošt — oče, še zmerom govoriš čudno in grozeče; o, pusti to in ne delaj mi novega strahu! Veš, da ne dopustim, da bi storil mojemu možu kaj žalega!« »Nič žalega, samo malce se bo moral ponižati pred teboj . . . Marietta, čuj, kar ti povem! Ali bi se ti ne smehljalo srce od veselja, če bi te prišel s povzdignjenimi rokami prosit odpu-ščenja, da te zopet na rokah ponese domov in sprejme za ženo, če bi stala pred njim v bogati obleki kot gospa plemenitega rodu, on pa bi te prosil ponižno kakor verne duše v vicah, in bi odgovorila vsaki prošnji: ne, ne . . .? Ej, to bi bilo zadoščenje!« »To se ne bo nikoli zgodilo! Nehaj s takimi čenčami!« »Niso čenče, stvar je resna. Maii. etta, samo pomigniti mi je treba z roi ko, pa boš povišana ... in še kako!« »Radovedna sem, kaj bi mi zopet rad nasleparil!« »Marietta, kaj porečeš, če ti po, vem, da si iz visoke, plemenite rodo-vine . . .?« »Kaj ? — Ali mar nisem tvoja hčer-, ka? . . . Torej si me podlo nalagal? — — Ali pa lažeš danes?« je siknila Tilka s tresočim glasom. »Otrok, čemu spet to vpitje, ta ženska razdražljivost?« jo je izkušal poto, lažiti starec; »nisem lagal ne na Zla, tem brdu, ne tukaj. — Moja rodn i hčerka seveda nisi, ampak samo rejen-ka . . . Tvoj pravi oče je gospod plc, menitega rodu.« »Tako, tvoja rejenka? Kdaj pa si me vzredil, ko si se ves čas svojega živ, Ijenja potikal po ječah in me pred nekaj meseci celo poznal nisi?« ga je začela oštevati žena. »Zdaj šele veip, s kom sem se seznanila! O, ta je lepa! Zopet bi mi rad izvil nekaj cvenka! Tvoja pot do mene je bila odveč, ker nimam skoraj nič več kot nič!« »Tako nespameten vendarle nisem, da bi iskal denarja pri tebi, zavrženi siroti,« je odvrnil Jošt z laskavim smehljajem; »nasprotno: prišel sem, da ti pomagam do denarja in plemenitega pokolenja; seznanil te bom s tvojim pravim očetom!« »In kdo je ta oče?« »Prenaglila si se z vprašanjem. Stvar ni tako kratka in malenkostna. Preden te dvignem do slave in bogastva, mi moraš nekaj obljubiti.« j ■ »In to bi bilo?« »Nič posebnega. — Najprej mi moraš obljubiti, da ostane tistih štiristo kron, ki si mi jih izročila na Zlatem brdu, še nadalje moja lastnina in se mi nc bo treba zaradi njih prepirati s sodnijo. Potem zahtevam, da mi das precej, k:o boš postala plemenita in bo, gata gospa, štiri tisoč kron nagrade, to-, liko namreč potrebujem za bodočnost, da bom obvarovan pomanjkanja in stradanja. Slednjič mi moraš zagotoviti, da se najina rodbinska zgodba nc bo nikoli pojasnjevala pred sodiščem; sicer bi mi nihče ne mogel dokazati kaj] posebnega, ker igrajo prvo vlogo pri) tej igri druge osebe, ali varnost je vai* nost!« »Lej, lej, kako pretkana sleparija! Topot me nc boš ukanil!« »Ne, ne bom te ukanil, imam dokaze za svoje trditve . . .« »Torej? Na dan z njimi!« »Najboljši dokaz bo stvar sama, ki ti jo hočem odkriti; ves svet bo priznal, da je tako in nič drugače!« »Dobro! Če je vse tako, kakor pra> viš, sem ti pripravljena izpolniti tisto j pogoje . . . Torej imenuj ime moj,ega pravega očeta!« »Prisezi pri Bogu in svojem zvelif čanju, da mi izpolniš vse pogoje, kj sem ti jih navedel!« Nastal je molk; Tilka je premižt ljala. Slednjič je dejala: »Prisegam!« »Pri Bogu in svojem zveličanju, da zpolniš obljubo?« »Da! Pri Bogu in svojem zveliča-iju,« je odgovorila Tilka. Tedaj je Jošt pristopil bližje in Sebe t nil: »Tvoj oče je neki italijanski grof I— grof Borghetti iz . . .« »Grof! — Grof! — Jezus, Marija!« le kriknila žena in jela trepetati po k\se m životu. »Da, grof Borghetti .... Svoj rojstni grad ima v Veroni; tudi v Gorici ima krasno hišo, razen tega biva Cesto v svoji vili v letovišču. Tudi zdaj tse mudi tamkaj . . .« »In moja mati?« »Je umrla.« »In jaz sem njun edini otrok?« »Bili sta še dve sestrici, pa sta pomrli.« »In kdaj smem k svojemu očetu? --O Bog, skoraj strah me je ... . Grof! — Grof!« »Grof je uljuden, dober gospod ... Vesel bo, da te je našel; takoj ko bo stvar popolnoma jasna, boš šla k njemu ... V Gorici stanuje oseba, ki te ho seznanila z gospodom in pojasnila vso skrivnost. Jutri jo morava skupai obiskat^. Čakaj me ob deveti uri dopoldne na trgu pred župno cerkvijo!« (Dalje prih.) V pasti. Bilo je ob času kitajske vojske. V poslopju za avstrijske častnike je vladalo veliko razburjenje. Na vse zgodaj je kitajski hišnik poveljniku z globokimi pokloni naznanil, da mu je bila čez noč ukradena vsota denarja. Šlo se je za približno 40 kron; častniki bi bili okradenca z lahkoto odškodovali, toda ker so bili razjarjeni, da se je v njihovi hiši zgodila tatvina, so sklenili, da ho-Ičejo tatu poiskati na vsak način. To je bila pa težka stvar. Sum nikakor ni mogel pasti na kakega častniškega slugo, ker so to bili sami zanesljivi mladi možje. Krivec je torej mogel biti le med mnogoštevilnimi kitajskimi služabniki. Hišnik je imel denar shranjen v omarici, ki je stala na mizi v njegovi spalnici. Zjutraj ni bilo ne omarice ne denarja. Poveljnik je takoj zaslišal vse služabnike in jih strogo izprašal. Toda vsi so zatrjevali svojo nedolžnost. Obraz je bil pa tako obrazu podoben, da z obrazov ni bilo mogoče brati krivde. Po zajutreku častniki ostanejo še nekaj časa skupaj in se pogovarjajo o nenavadnem dogodku. Nobeden ne ve izhoda. Naenkrat skoči nadporočnik, ki je zamišljeno sedel v kotu, po konci in prosi poveljnika za kratek razgovor. Tovariši se začudeno spogledajo, ko gresta oba ven, a še bolj ostrmijo, ko se kmalu na to povrneta in poveljnik pravi: »Gospod nadporočnik, poizkusiti hočem. Najprej pa moram,« dostavi smehljaje, »prositi gospode tovariše, da prepuste tc zadevo popolnoma nama.« Proti večeru skliče poveljnik v družbi z nadporočnikom kitajske služabnike v posebno sobo ter jih nagovori; drugi častniki, ki so sedeli v obednici, tega nagovora niso slišali, ker je med obednico in tisto sobo bila še mala izbica. »Radoveden sem,« pravi stotnik N., »kako jo bosta izpeljala. Na več načinov je mogoče zasačiti tatu; najbolje je, če se uporabi neumnost in prazna vera teh ljudi.« »Tako je nekoč naredil moj stric,« pristavi major R. »Na Kubi ima lepo posestvo sladkornih nasadov. Izpočet-ka, ko je posestvo kupil, so se večkrat dogajale tatvine. Nekega dne pogreši svojo srebrno tobačnico. Zvečer skliče svoje služabnike, jim pove, kaj se je zgodilo in zahteva, naj se krivec sam oglasi. Če stori to prostovoljno, ga ne bo zadela nobena kazen. Toda nobeden se ne gane. Nato jim ukaže, naj gredo v svoje koče, on sam pa kočo za kočo obišče in zahteva od vsakega, da mu pokaže svojo praznično čepico. Te čepice imajo spredaj svitel usnjak ščitek in so ti ljudje nanje jako ponosni. — Kmalu nato zopet vse skliče skupaj in jim ukaže, naj čepice polože pred seboj na travo. Vsak stoji za svojo čepico. »Sedaj pa pazite,« pravi, »tu imam psa, ki zna čarati; ta bo kmalu zasledil krivca.« Nato izpusti psa. Pes povoha čepico za čepico. Pri eni — bila je nekega Munga — pes postoji in začne lizati ščitek na čepici. Moj stric stopi k zamorcu. »Mungo, ti si ukradel tobačnico.« Zamorec je zastonj skušal tajiti, slaba vest je dosti jasno govorila na njegovem obrazu. Ko nato dva paznika vpričo drugih zamorcev preiščeta Mungovo kočo, kmalu najdeta skrito tobačnico. Mungo je bil nato strogo kaznovan in odslej se ni pripetila nobena tatvina več. Strah pred psom, ki zna čarati, je pomagal.« Tovarišem se ta pripovedka ni nič kaj verjetna zdela. »Pes čarovnik, gospod major?« pravi stotnik. »Kaj ne, težko verjamete? No, hočem Vam razrešiti uganko.« Toda preden more major to storiti, se odpro vrata iz male sobice in poveljnik vstopi. .Vsi ga radovedno pogledajo. »Gospode tovariše lepo prosim,« iz-pregovori, »za malo pozornosti.« In za njim pride iz sobice, ki je bila popolnoma temna, eden izmed kitajskih služabnikov ter se vstopi na poveljnikov migljej k stani obednice. Kmalu pride drugi, tretji in po vrsti vsi ostali, vsak posebej. Poveljnikove oči zro pri tem na roke Kitajcev in častniki začudeni opazijo, da so njihove dlani črne, izvzemši enega. Ko stoje vsi služabniki v eni vrsti ob steni, vstopi tudi nadporočnik. »Ti si ukradel denar!« zagrmi zdaj poveljnik nad tistim, ki ni imel črnin rok. Revež ni mogel več tajiti, trepetajoč prizna svojo tatvino in pove, da je denar skril na dvorišču. Kmalu ga najdejo in izroče razveseljenemu hišniku. Plašno so gledali med tem drugi Kitajci in tiho so se splazili proč. To, kar so videli, je bilo tako čudovito in nerazumljivo, da so bili popolnoma zbegani. Pa tudi častniki so bili izne-nadeni. »Prijatelji,« pravi nato poveljnik, »sedaj naj Vam pa izumitelj te izborne pasti razloži ves dogodek.« Nadporočnik zaviše brado in začne: »Nič bolj priprosto kot to! Na mojo prošnjo je poveljnik rekel služabnikom, da je vprašal za svet nekega čarovnika, ki mu je svetoval sledeče: Mizica, na kateri je prej ležal denar, naj se postavi v temno sobico; vsak služabnik mora potem mimo mize in položiti najprej levo, potem desno roko na mi-žo. In miza bo povedala, kdo je kriv. Tako se je tudi zgodilo. Jaz pa sem dal prej mizo dobro z mastjo in oljem namazati ter s sajami črno pobarvati. Vsak posebej je potem prišel in nedolžni so seveda položili roke mirno na mizo, tat pa se tega ni upal storiti.« »Vsi imajo sedaj,« poseže smehljaje vmes poveljnik, »roke črne kot oglje, samo krivčeve se svetijo v barvi nedolžnosti.« Ko se je veselje nad tem, da se je sredstvo tako izvrstno obneslo,, nekoliko poleglo, pripomni stotnik: »Gospod major, Vi nam še niste razložili skrivnostni dogodek o psu ča-ravniku.« »O psu čarovniku?« vprašata poveljnik in nadporočnik oba obenem. Major ponovi svojo prejšnjo povest in dostavi: »Rešitev te uganke je ravno tako priprosta, kot ona s črnimi rokami. Moj stric je nastavil zamorcem past; vrgel je poprej tobačnico na vrtno stezo in se skril v grmovju. Iz tega skrivališča je zapazil, da je Mungo pobral tobačnico in jo vtaknil v žep. Ko potem vse izpraševanje ni nič pomagalo in je stric preiskaval koče, je namazal ščit na Mungovi čepici brez njegove vednosti — s slanino.« »In pes čarovnik,« pristavi poveljnik med glasnim smehom tovarišev, CJ »pes čarovnik je kmalu našel dišečo čepico in jo z veseljem obliznil.« »Zamorcem pa se je stvar vendarle skrivnostna zdela,« dostavi nadporoč- nik, »dokaz za to je njihova poznejša poštenost. Ali bodo Kitajci stvar po-gruntali? Dal sem sicer mizico skrivaj odstraniti, toda Kitajci so z vsemi žav- bami namazani!« »To pot so pa vendarle šli v past!« se zasmeje poveljnik in napije na zdravje nadporočniku. Razgled po domovini. Za »Domoljuba«! Že v par številkah smo pozivali vse prijatelje našega lista, naj sedaj ob novem letu vse store, da se razširi in pride tudi v tiste hiše, kjer ga še ni. Iznova ponavljamo to svojo prošnjo. Nasprotniki so z vso strastjo na delu za svoje — slabe liste! Ali se ne bomo potrudili mi za razširjanje takega berila, ki je v korist in blagor ljudstva? Slišimo, da se v nekaterih krajih kar kosajo, zlasti naši mladeniči, kdo bo pridobil več novih naročnikov na »Domoljuba«. Iz nekega kraja nam (Zajasovnik pri Motniku) piše mladenič, da so sc razun enega vsi gospodarji naročili na vrlega »Domoljuba«, a če po naključju dobe v roke kak protiverski list, ga pošljejo takoj tja, kamor spada, namreč v peč ali na smetišče! To je posnemanja vredno! Na delo! Za nabiranje novih naročnikov je še vedno čas. Pa tudi stari ostanite vsi zvesti ter kmalu obnovite naročnino! Liberalci povsod enaki. Pred kratkim je poročal »Slovenec« o pogrebu samom6rilca Bianchetta v Kamniku. Posebno zanimivo je bilo, da je pri ne-cerkvenem pogrebu zbiral na pokopališču pevce c. kr. uradnik Binter. Ko je izšel »Slovenec«, so takoj začeli kamniški liberalci sikati. Polni ogorčenja so bili nad »Slovenčevim« dopisnikom, a ni se jim šlo za to, kaj je v dopisu, temveč kdo je pisal dopis. Brez vsakega povoda so začeli v »Slovenskem Narodu« namigavati, da je davčni uradnik g. Maier tisti falot, ki de-nuncira svojega kolego. G. Maier za »Slovenčev« dopis niti vedel ni, a kaj zato? Zdi se liberalnim uradnikom silno velika pregreha denuncirati, a njim samim je dovoljeno sumničiti popolnoma nedolžne ljudi. Ker ne morete oprati Bintta ja, hočete pozornost odvrniti od njega na drugega, če tudi le s sum-ničenjem. Južna železnica ne namerava samo vozne tarife povišati, ampak kakor se čuje za 50 odstotkov tudi osebne tarife. Če je to res, moramo imenovati to početje oderuštvo najhujše vrste. Umrla je v Gradcu mati gospoda okrajnega glavarja v Kranju Marija Žitnik rojena Mol, vdova davkarjeva, stara 67 let. N. v m. p.! Umrl je dr. Karol vitez Bleiweiss, sin očeta Slovencev dr. Janeza Blei-\veissa v 76. letu starosti. Pokojnik je bil mnogo let podžupan mestne občine ljubljanske. V Gorici je začel izhajati nov tednik. Tednik, ki ga izdaja Katoliško tiskovno društvo, se imenuje »Novi čas«. Stane celo leto i K. Hudobnost liberalcev sc je zopet pokazala pri imenovanju stavbnega svetnika za vodne zgradbe. Inženir deželne vlade, Geilhofer, je bil namreč imenovan od dežele z" stavbnega svetnika. Liberalci so takoj v »Narodu« zagnali grozen krik. Že v zadnji številki »Domoljuba« smo poročali, da se bode za nova dela izrabe vodnih moči vsled pogovora z vlado pritegnil tudi en izvedenec od vlade k sodelovanju. G. Geilhofer tudi ni umeščen v vrsto deželnih uradnikov iz istega vzroka, ampak samo delovanju prideljen, zato se tudi ne more govoriti, da bi bil kdo izmed deželnih inženirjev zapostavljen. Inženir Geilhofer pozna iz svoje prakse dela, katera se tičejo nameravanih novih vodnih del, to je bil tudi vzrok, da se je lavno njega pridobilo v to stroko. Krik liberalcev pa je le stara pesem, da kjerkoli morejo zavpijejo nad S. L. S., da-siravno vemo, da bi sami ne mogli delati drugače, če bi bilo vodstvo dežele v njihovih rokah. Ker pa ni, zato pa cvilijo. Kmečka zveza za moravško dekani j o je vložila po svojem poslancu Ivanu Lavrenčiču tri prošnje, in sicer za sprejem okrajne ceste od Moravč do državne ceste pri Zelodniku med dč-<. želne ceste; za preložitev klancev od Moravč do Kandrž na okrajni cesti; za popravilo občinske poti iz Moravč čez Grmačo na Kresnice; za popravo občinske poti iz Moravč čez Vrhpolje do Za-loga in za uravnavo potoka Drtijšča. Zborovanje »Slomškove zveze«. Dne 28. decembra se je vršilo v dvorani S. K. S. Z. zborovanje »Slomškove zveze«. Prihiteli so učitelji in učiteljice iz Ljubljane in okolice, kakor tudi iz kamniškega okraja. Namen zborovanja je bil opozoriti tik pred zasedanjem deželnega zbora poslance S. L. S. na slab gmoten položaj, v katerem se nahaja danes učiteljstvo. Temeljito je sestavil referat o gmotnem položaju uči-teljstva gospod mestni učitelj Simon in zlasti primerjal plače učiteljske dru-i god s plačami, kakršne ima učiteljevo na Kranjskem. Prav tako je zanimivo poročal gospod nadučilelj Štrukelj o dolžnostih učiteljevih, katerim pa mora predvsem odgovarjali pravica za obstanek. Gotovo je, da mora naš učitelj, kateremu je odkazan vpliven so-< cialen posel, tudi imeti gmotna sredstva, da živi svojemu stanu primerno* Priznati moramo, da je po večini učiteljstvo spoznalo, da ima svoje dolžnosti tudi zunaj šole. Pohvalno moramo priznati, da danes niso učitelji več redke prikazni, ki delajo v pravem krščanskem duhu zunaj za izobrazbo slovenskega ljudstva. Udeležujejo sc dela v izobraževalnih, pevskih in telovadnih društvih. Vidimo, da sc tO delovanje vedno bolj širi, in upamo, da ni daleč čas, ko bode velika večina učitelj-stva na Slovenskem šla za praporom S. L. S. — Če pa učiteljstvo dviga svoj| glas po zboljšanju gmotnih razmer,, ima gotovo do tega pravico. Državnim uradnikom se leto za letom zboljšavajo plače, a učiteljstvo kljub draginji že desetletja ni doseglo nikakega pribolj-ška. Ljudstvo samo mora spoznati, daj je S. L. S. v prvi vrsti dvignila svoj glas za kmeta, ako že v bližnji prihodnjosti, kakor upamo, preskrbi tudi učiteljstvu' boljšo plačo, mora vsak priznati, da a tem izvrši le svojo dolžnost. Od učitelj-* stva se danes neprimeroma več zahteva, kakor se je zahtevalo nekdaj, ko so se odmerile plače, kakor jih ima sedaj, zato pa je tudi dežela dolžna, da so učitelji tudi delu primerno plačani. Ustrelil s puško na nuno. Ko je Vi soboto ob pol deveti uri šla neka nuna. po ulici Torrebiancha v Trstu, je nekdo sprožil proti njej pištolo. Strel je zadeli njen plašč. Ob 1. uri po polnoči so našli1 v ulici Campanile nekega 16 let stare^ ga fanta. V žepu je imel pištolo. Zjutraj' je pobegnil z doma. Odvedli so ga v zai por, da se zadeva preišče. Podkovska šola v Ljubljani. Na podkovski Soli sprejme se za prvi pol letni tečaj, ki se prične z januarjem, še nekaj učencev. Duhovske spremembe na Štajerskem. C. g. Martin Agreš, kaplan pri Sv. Janezu na Dravskem polju, je prestavljen v Koprivnico, na njegovo mesto pride č. g. Al. Kramaršič, kaplan v •Remšniku; č. g. Adolf Gril je prestavljen iz Koprivnice v Remšnik. Odlikovanja duhovščine t tržaški škofiji. Konzistorijalnim svetnikom so imenovani čč. gg.: Jos. Velharticky, Ivan Martelanc, Štefan Kropek, Raj mund Jelušič, dr. Ant. Vattovaz, Hu-gon Masten, Ivan Mandič dr. Ant. Mecchia, Bruno Kračik. Alojzij Jaklič je odlikovan s križem za zasluge sv. cerkve. Strah v cerkvi. V stolni cerkvi sv. 'Justha v Trstu se je na božični praznik med škofovo mašo zaslišal močan pok. Nastal je velik strah med verniki. 'Ljudje so bežali iz cerkve, ker so mi°-)lili, da je potres, a je v resnici padel le ■kos ometa s stropa na spovednico. Re darji in gasilci so komaj pomirili prestrašene ljudi. Pod vlak se je vrgel blizu Volčje-drage 17-letni gimnazijec Edvard ■Tischler, sin podravnatelja kreditnega zavoda v Trstu. Lokomotiva mu je odtrgala eno nogo in eno roko. Pripeljali so ga v bolnišnico, a je kmalu umrl. yzrok samoumora ni znan. Nesreča v šoli. Dne 20. decembra sta prišli dve deklici ob tričetrt na 7. uro v šolo v Cerklje pri Krškem. Ker sta prišli mnogo prezgodaj, sta si tratili čas s tem, da ste brisali tablo. Tabla pa se je naenkrat utrgala in padla naprej. Ena deklica je bila toliko srečna, m. Ker se kaj takega pri nas še ni . Jilo, je bil naval k predstavi splošen, tako da je blagajnik prav zadovoljen. So pa marljivi mladeniči tudi zaslužili to občno pozornost. To je bilo pripravljanja in dela. Vso jesen so skupaj nosili in izdelovali oder, ki je res prav primeren in, kar največ velja, domače delo, izdelek naših Orlov. Bog jih živi! To je vzbudilo še druge mladeniče, ki sedaj pristopajo k društvu, pa poživilo tudi našo Marijino družbo, ki noče zaostati, ampak se pripravlja na igro »Sveta Neža«. Le kmalu se pokažite na odru! g Iz črnega Grabna. Dolgotrajno deževje pred Božičem je napravilo po naši dolini veliko škode. — V Krašnji je bilo na dan farnega patrona sv. Tomaža celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Ob tej priliki so nas tudi počastili premil. knezoškof s svojo navzočnostjo. Cerkev je bila celi dan napolnjena pobožnih molivcev, četudi je bilo zaradi močno naraslega gorskega po točka prav težko priti do cerkve, ker so ozki, komaj meter široki most morali takoj zjutraj razdreti, da ga ni od nesla voda in so s tem preprečili vsak promet na državni cesti in to na sejmov dan. Splošno se sodi, da takega mostu ni od Trsta do Dunaja. Treba bi bilo napraviti trikrat tako širokega! — V Spodnjih Lokah je plaz zemlje do smrti pomečkal nekega devetletnega fantiča. — Cesta v Gradišče in proti Kosezam je bila skoro dva dni pod vodo, da se je še z vozom težko peljalo črez. — Vodotoč Krstnikovega mlina je tako zasut s peskom, da se nobeno kolo noče več vrteti. Pravijo, da bo stalo 2000 kron, preden iztrebijo strugo toliko, da bo mogoče zopet mleti. g Šmartno pri Kranjn. Naša Marijina družba priredi na praznik sv. Treh kraljev ob 3. uri popoldne v veži žup-nišča igro »Ljudmila« s sledečim sporedom: 1. Naprej zastava slave, tambu-raši; 2. Sveta noč in novoletno voščilo, deklamacija; 3. Hrvatsko kolo, tambu-raši; 4. »Ljudmila«, igra v petih dejanjih. V ugodnih razmerah se igra ponovi prihodnjo nedeljo 9. t. m. g Virmaše pri Škofjl Loki. Žalostno so nam naznanili zvonovi naše podružnice, da je daleč tam v Ameriki, v Rok Springu, v premogovniku podsula velika plast kamenja tukajšnjega rojaka, 32 let starega Andreja Berčiča, ki tukaj zapušča ženo in dva otroka. Ali take nesreče, ki se v Ameriki neprestano ponavljajo, ne bodo zmodrile naših ljudi in jim odprle oči, da je vendarle domači kruh najboljši in počitek v domači zemlji najslajši! — Društveno življenje se je zganilo! Na sv. Štefana dan so imeli sestanek možje in fantje, na Sv. Treh Kraljev dan pa pridejo skupaj dekleta in žene. In tako upamo, da se tudi ta voz pomakne naprej! g Ob Sori — po povodnji. Vse dni, kar je naraščala Sora in valila kalne in divje valove preko bregov, je bilo videti posamezne posestnike, ki so so vračali od vode z žalostjo in tihim obupom na licih. Kaj bi ne? Od leve in desne so cepala tanka in debela debla jelš in jagnedov v vodo, kos za kosom njiv in travnikov se je trgal in izginjal v valovih. Da sc tej vzburkani sili ni mogla protiviti siromašna brv — edina vez zelo obljudenih bregov v razdalji poldruge ure — je samoobsebi umevno. In tako danes mnogo vasi ne more — do mlinov, otroci ne v šolo, delavci ne v tovarno, kmetje ne do gozdov — razen po daljnih ovinkih .— na Loko ali Goričane. Ni prijetno tratiti časa z dolgim romanjem naokrog. Toda preboli se — in žilava kmečka samopomoč že pripravlja, da si postavi ob prvi priliki novo brv. Toda cele orale njiv in travnikov v Črnem morju, doma pa takisto ogromne kose rodovitne zemlje zasute s svižem in s prodom. Ob pogledu na tako razdejanje ni čuda, če omahne roka našemu neugnano pridnemu kmetu in če se ga polašča obup in klic: Bežimo od rodne grude — saj ona beži od nas. Torej: za njo! V teku par desetletij je Sora uničila samo eni vasi — Gosteče — več kot 50 oralov najboljših njiv in travnikov. Kjer je nekdaj pešal kosec v visoki travi, kjer je rumeno valovje pšenice dihalo kmetu veselje, tam je puščava, prod — in pusto vrbičje. In ob tej povodnji je voda zastavila novo krvino in obrnila jezo na lep kos zemlje, katere je v dobri daljavi do 30 m širjave že odnesla pa jo lahko prva povodenj pretrga —r in nje usodna posledica bo, da izgine stotina oralov zemlje in pokaže suha rebra — žalostni prod. To samo v eni vasi. Kaj pa druge: Dol, Draga, Sora, Senici itd. In sedaj bo vstal kdo ob zeleni mizi in se bo razkoračil, češ: Naj pa kmetje sami gradijo vodo! Počakaj modrijan! Tedne in tedne je«že pel oven ob vodi, stotine in stotine klafter. kamenja se je že nasulo v jezove. Ni bil brez koristi ta trud, dasi do dane3 še ni kanil en vinar podpore iz državne ali deželne blagajne v žep teh ljudi, katerih drugi rod ima tlake več kot dosti — v vodi — in s tlako obširne orale proda. To so dejanske razmere, ki kriče do neba — in jih lahko čuje najbolj krmežljava zvezda — samo nekje pa imajo menda gluha ušesa. Pred sedemnajstimi leti se je začelo moledovati in prosjačiti za uravnavo Sore. Še danes je Sora prosta in razdivjana bolj kot nekdaj. Poslednjič se je zahtevala vodna zadruga. Takoj je romala prošnja s sto in sto podpisi za zadrugo. To je bilo leta 1908 na jesen. Danes imamo letnico 1910 in akt spi o2 cpanje nepotrebnega otroka v pisarni okrajnega glavarstva. Čudovito je to na svetu: Če gre za korist kmeta, šc ni bilo nikdar zadrege na okrogli zemlji. Če se pa potrebuje kmet, ga nihče ne vprašuje: ali utegneš, ali moreš. Glasi se samo en ukaz: Moraš, sicer ti zapoje boben in boš plačeval, magari se ti napravijo poštene vrzeli v tvojem hlevu. Zato se v tem trenotku pre-žalostne katastrofe obračamo do deželnega odbora, do poslancev in do okrajnega glavarstva še prav posebno: Siti Brno burk, siti prosjačenja. Čujte naš glas v trenotku, ko nam teče voda že v grlo in z njo ne požiramo — verujte — pohanih piškov, ampak goltamo jezo in obup. Prizadeti posestniki. g Iz Žabnice. Podajmo nekoliko statistike iz lanskega leta! Porodov je bilo 31, smrtnih slučajev 22, porok 9. — Katol. slov. izobraž. društvo je štelo 210 udov, družba treznosti 106, med njimi 17 abstinentov, Mohorjeva družba 90, apostolstvo sv. Cirila in Metoda 193, dekliška Marijina družba 38, bratovščina presv. H. T. 123, apostolstvo molitve 282 članov in v družbi sv. Druži 'e je bilo vpisanih 91 rodbin. Udje apostolstva Cirila in Metoda so vplačali za misijone med razkolnimi Slovani 50 Iv; za zavode v Št. Vidu smo j>a nabrali 73 K 20 vin. Prispevki so sc odposlali na merodajno mesto. Bog povrni! Za ude Ivatol. slov. izobraž. društva, za žive in mrtve, se bo vsako leto darovala ena sv. maša. Tako je sklenil odbor. Torej poleg časnega blagra bodo udje deležni šc duševnih dobrot! Glejte veliko korist od društva! Zato naj so pa število udov vedno množi! Prvo nedeljo po Sv. Treh Kraljih popoldne ob 3. uri priredi društvo zopet dve predstavi: burko »Prepirljiva soseda ali boljša io kratka sprava kot dolga pravda« in petdejansko narodno igro »Nežika z Bleda«. Odbor vabi k obilni udeležbi. — Gasilno društvo je dobilo 150 K podpore od dež. odbora. — Naročnino na-krščanske liste treba zdaj obnoviti. Upamo, da vsi stari naročniki ostanejo i nadalje zvesti in želimo, da bi si vsak dosedanji naročnik štel v častno nalogo, pridobivati še novih naročnikov. »Domoljub« bo tudi v bodoče prinašal drobtine iz našega kraja. g Iz Mekinj. Milo vreme po božičnih praznikih nam je omogočilo, da smo — četudi sredi zime — začeli z vnemo staviti društveni dom. Do novega leta smo izkopali temelje ter jih zabili z betonom. To vam je bilo življenje na stavbišču! Kar mrgolelo je delavcev in delavk, ki so pridno sukali l'oke; vozniki pa so dovažali gramoz. Dne 30. grudna jih je delalo 20 moških in 10 deklet — vozniki še povrhu. Orli so šli naprej z lepim zgledom, možje so se jih trdno oprli, dekleta tudi niso hotela zaostati. Delo so umno vodili brezplačno društven tajnik in pod-načelnik Orla Franc Iskra, njegov brat Lojze ter prednik Marijine družbe Tin-ibo Potočnik. Vsa čast taki vnemi, ki so jo občudovali sploh! Z veseljem naši 7? vrli ljudje žrtvujejo za dobro stvar poleg denarja še delo svojih rok! Toda, tudi sosedje so se nas spomnili. Dobrosrčni kmetji iz Gojzda so nam darovali precej stavbenega lesa. Naj jih tukaj iz hvaležnosti imenoma naštejem. Po dve smreki so nam darovali: Osol-nik, Strahničar, Strohonj; po eno smreko pa Pire, Pangrčič, Danič, Jeršič, Gornji Dovč, Klemen, Žnidar, Koc, Golob, Vukec, Lorenc Ilančič, Miklav, Zg. Podsmrečnik, Sp. Podsmrcčnik, Matevž Romšak, Val. Kladnik, Robnik, I.ogar, Javornik, Brezovnik, Škončnik, Janez Golob. Gojško radodarnost je podpiral s svojo zgovornostjo gospod jurist Jože Podobnik, zares blaga duša. Vsem Bog povrni obilno! Dno 28. decembra je šlo na Gojzd pet parov konj ter 7 fantov z vrlim našim županom na čelu, ki so les posekali ter ga domu zvozili. Naj nam dobri Bog nakloni še kaj novih dobrotnikov! Delo, započeto v blagor ljudstva, naj stalno, veselo napreduje! Le pogum in vstrajnost, pa l)o kmalu stal novi hram prave krščanske prosvetc! Dolenjske novice. Iz ribniške doline. d Iz Ribnice. Vsem čitateljem »Domoljuba« je še v dobrem spominu, kaka nesreča se je zgodila 20. decembra v Ribnici, ko je utonila Drobničeva žena v Bistrici. — Kako je bilo to mogoče in vzrok nesrečne smrti smo že razložili. Povedali smo tudi nekaj o žandarmeriji in županstvu. — Završala je takoj precejšnja jeza med prizadetimi krogi, a kljub temu še ni po-boljšanja. Danes govorimo vnovič. Odločno zahtevamo, da se uvede red pri naših gostilničarjih. Povsod po svetu imajo policijsko uro, le v Ribnici ne, vkljub temu, da imamo dva policaja z »lunami« in sabljami in tri c. kr. žan-darje in da se je že večkrat sklepalo v občinskem odboru, kako postaviti dnevni termin pijancem in določiti mir gostilničarjem. Seveda velja to pred vsem Ribnici. Z »naprednim« občinskim odborom je prišel napredek tudi v neredu. Kamorkoli se ozreš, povsod zanikrnost, povsod nered! Lep vzgled naša pota, bodisi občinska, bodisi okrajna, bodisi deželna. — V Ribnici imamo »olepševalno« društvo. Na božični večer je dalo poslaviti nad vodnjakom pred cerkvijo božično smrečico, razsvetljeno z električnimi lučica-mi. Ljudje so se hudomušno muzali in pravili, da so to napravili vsled tega, da kdo pred cerkvijo ne utone ali se pa na trgu v blatu ne izgubi. Sodelovalo je tudi pri Višnikarjevi valeti z balončki in bakljami. Radovedni smo, čega-vo delo so oni kamniti hribčki, ki so napravljeni po trgu, da vozniki kolnejo, ker se bojijo za peresa pri kolesljih, in pijanci na vozovih, ker se dramijo iz ljubega spanja. Morda tudi »olepševalnega« društva? Olepšajte Ribnico! Po- trebno je. Sedaj, ko je začela cvesti pri nas industrija, prihaja k nam vedno več tujccv. Ribnico ohranjajo sedaj še v dobrem spominu, a bojimo se, če bo to še v prihodnjosti. d C. kr. okrajno glavarstvo v Kočevja še vedno spi. Vedno se drega, vedno dramimo zaspance, pa vkljub temu vse tiho! Od prvega uradnika pa do zadnjega sluge vse dremlje. Ulogo in prošnje, ki jih pošiljamo, so ravno tako kakor bi jih metali v brezdno. — Morda je temu krivo izključno nemško uradništvo? Pristojne oblasti bi morale vendar vpoštevati dejstvo, da je več kot polovico okraja slovenskega. Ta ključ, mislimo, bi bil pravičen tudi pri nastavljanju uradnikov. Par slučajev o nedelu c. kr. okrajnega glavarstva navedemo ob priliH. — Kaj je s pasjim kontumacom?! d V Ribnici imamo jako vestnega konjederca. Vedno je na cesti s puško, kakor bi bil tudi on c. kr. in bi konkuriral z žandarji. Posebno piko ima na pse, ki trpe pokoro pasjega kontumaca že nad pol leta. Izmed vseh javnih naših činiteljev je ta še najbolj vesten in natančen, da celo »prešorf« je. Poučiti ga bode moralo c. kr. okrajno glavarstvo o tem, kako daleč sega njegov delokrog, da bo vedel, kaj sme in česa ne sme. — Se še oglasimo! d Iz Dolenje vasi pri Ribnici. Žalosten pojav propadanja med našim ljudstvom. Domača obrt vedno bolj in bolj ponehuje in ni dolgo več do tega, ko bodo poslali zadnji kolovrat v muzej in zadnjega lončarja izročili sv. Petru ali sv. Vidu. In kje je iskati vzrok temu nazadovanju? — V žalostnih naših razmerah. Mlado ljudstvo sc tru-moma izseljuje kljub temu, da je domača gruda zadosti bogata, da bi redila tudi dvakrat toliko ljudstva. Glavni vzrok nazadovanja naših razmer je preobila — pijača. — V Dolenji vasi so je naselil pred dobrim pol letom gostilničar, doma nekje iz Istre. In čudo! V polovici leta, pravijo, je iztočil nekaj nad 80 tisoč litrov vina. — Ni li to grozna številka, ki kriči po poboljša-nju! In v vasi so še štiri druge gostilne. Zastonj bo v prihodnjosti ves kes, zastonj žalovanje! Paziti je treba in varčevati, dokler je čas! Vino, zavžito v preobili meri, ubija moči, slabi duha in prazni mošnjiček. — Čemu tožiti o slabih časih! Iz litijskega okraja. d V Šmartnem bo od 16. do 18. januarja kmetijski tečaj. Gospodarji, gospodinje, odrasli sinovi in kmečke hčere iz Šmartna in iz sosednih občin, udeležite se prepotrebnega pouka. Vršil se bo pouk v društveni dvorani po-sojilnične hiše, in sicer omenjene tri dni dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od 2. do 5. ure. Natančni spored se še objavi. Predavali bodo najboljši vešča-ki v kmetijskih zadevah. Torej na svidenje, Šmarčani in okoličani! — Občni zbor »Kmečke zveze« se je vršil v nedeljo, 2. t. m. ob udeležbi nad 150 go- spodarjev. O priliki bomo poročali kaj več, — za sedaj omenimo, da je pristopilo več novih članov zlasti iz Prežga-nja. Med uspehe si šteje »Kmetska •/jveza« uravnavo Save med Zagorjem in .Trbovljami, ki se je že pričela, in sicer na prošnjo »Zveze«; ta uravnava Save bo v veliko korist flosarjem in prodajalcem slabejšega lesa. Drugi uspeh je nakup lepega plemenskega bika, katerega je plačala polovico naša posojilnica, polovico pa kmetijska družba. — Uipeh te zveze se je pokazal tudi pri občinskih volitvah. Kmetje, v združenju je moč! g Šmartno. Požarno hrambo hočejo naši liberalci uničiti s tem, da jo hočejo zavleči popolnoma v liberalni tir. Pa ne bo šlo, kajti so še močnejši ljudje kot je ljubljanski Turk, ki hodi kazat svojo štinkbombarsko izobrazbo v Šmartno. V tej zadevi kaj več drugič, ker je stvar zelo zanimiva ne samo za Šmartno, ampak za gasilna društva sploh. d Iz Štange pri Litiji. Na božični dan smo zapazili velikansko jato ptic, gotovo več tisoč. Od tedaj se to vsak dan ponavlja: navadno priletijo zjutraj v pet minut dolgi tropi in sc pasejo na solnčni strani štangarskih hribov in pod Jančem; zvečer pa odletijo spat na hrib »Sitarjevcc« nad Litijo ali pa na solnčno stran Šmartria. Ker pii nas teh ptic ne poznamo in tudi ne vemo, ali so škodljive ali koristne, ljudje jih pa zelo lovijo, zato pošiljamo uredništvu »Domoljuba« eno tako ptico na ogled in prosimo pojasnila. O d -govor u r e d n i š t v a. Poslana ptica je p i nož a ali nikavec (nemško: Bergfink) ter je neka podvrsta ščin-kovca. Erjavec piše v knjigi »Domače in tuje živali« o njej tako-le: Nikavec ali pinoža je podobna našemu ščin-ltovcu, samo da je lepše pisana; ima namreč porotnice, rep, hrbet in glavo črno, pleča, grlo in prsi so rujne (rdeče kakor vino), na trebuhu je bela, po bokih pa črno pikasta. Pinoža gnezdi daleč na severu, jeseni jo pa zima v tropih prižene v našo kraje, kjer se pridruži vrabcem, strnadom in ščinkov-cem. Ptičarji jih na gumnih mnogo polove in podavijo. — Tako Erjavec. Kakor ščinkovec, tako seveda tudi pinoža ni škodljiva ptica, veliko več zelo koristna, ker pokonča od sile gosenic in mrčesov. Ni torej prav, če se take ptice love in preganjajo. Žnžemberske novice. d Naročniki časopisov se v Novem letu pri nas prav pridno oglašajo. Posebno »Domoljub« in »Bogoljub« bosta, kakor kaže, precej napredovala. — Najbolj vneti agitatorji za časopisje so naši mladeniči, ki so si tudi zase že naročili lepo število mladeniškega glasila »Mladosti«, vkljub temu, da do zadnjega časa sploh nismo žužemberčani poznali tega izvrstnega fantovskega lista. Le krepko po začeti poti naprej, dragi mladeniči, brez ozira na desno ali na levo! Zdaj v začetku leta le še pridno agitirajmo za našo katoliško časopisje! d Za žene In dekleta se izposojajo knjige iz knjižnice izobraževalnega društva v nedeljah in praznikih po krščanskem nauku in ne od ene do dveh popoldne, kakor je pomotoma poročal poročal zadnji »Domoljub«. d Svojo »čitalnico« imajo naši liberalni uradniki v trgu in se baje prav dobro počutijo, ko prebavljajo smrdeče dopise »Slov. Naroda«, katerega imajo naročenega v par izvodih. Požirajo tudi židovsko »Neue Freie Presse« in še nekaj drugih takih in podobnih umazanih cunj. Tudi predsednika »čitalnice« poznamo, a zdi se nam, da se ne izplača zapisati njegovega imena. — Toliko poročamo bralcem kot vestni no-vičarji. Več so ne maramo pečati s te vrste ljudmi. d Tudi v novem letu bomo v »Domoljubu« redno poročali o vseh važnejših novicah iz Žužemberka. — Za naročanje »Domoljuba« je še vedno čas. Iz raznih krajev Dolenjske. d Z Rake. Dne 3. novembra je ostavil tukajšno šolo gosp. nadučitelj Fran Lunder s svojo rodbino in se podal v zaslužni pokoj. Deloval je med nami 30 let neumorno, v prospeh mladine in odraslih. Bil je delaven; kadar ni imel opravka v šoli mudil se je na vrtu. Dal Bog še mnogo takih naslednikov ! d Iz Radeč. Dne 23. prosinca, ob 8. uri dopoldne nameravamo prirediti občni zbor naše »Kmečke zveze« za leto 1909. v prostorih »Narodnega doma« v | Radečah s sledečim vzporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Pregled računov. 3. Volitev novega odbora, i. Slučajnosti. Notranjske novice. Vrhniške novice. Političen shod je priredila v Veliki Ligojni dne 2. januarja »Kmečka zveza za sodni okraj Vrhnika«. Shoda se je udeležilo prav lepo število domačinov, nekaj Ilorjuljcev ter ljudi iz sosednih vasi. Gospod Tršar otvori shod ter podeli besedo g. državnemu poslancu Go-stinčarju. Le-ta našteva v kratkih potezah vse, kar se je od leta 1907 koristnega storilo v državnem zboru za kmeta, opisuje delovanje deželnega zbora ter bodri navzoče k edinosti in stanovski organizaciji. G. Verbič pojasnjuje pomen novoustanovljene »Občinske hranilnice«, vabeč občane, naj se je oklenejo. Gospod župan Stanonik utemeljuje potrebo ceste iz Horjulja čez Lipalco v Ligojno in Vrhniko. Kaplan Vovko govori o v sedanjih razmerah kmetu potrebni izobrazbi in stanovski zavesti ter predlaga resolucijo, v kateri se zborovalci iskreno zahvaljujejo borilcem »Slovenskega kluba«, izražajoč jim najglobljo udanost in spoštova- nje. Resolucija je bila soglasno sprejeta, na kar predsednik zaključi za Li-gojnee pomembni shod. Žalostno. V kratkem času se je primerilo že dvakrat, da jc šolski učenec postal — tat za precejšnjih vsot. Zadnji slučaj tatvine — ukradene je baje zlatnine in srebrnine v vrednosti okrog 500 kron — je izvršil jedva 13 let stari fantič. Znamenje vse propalosti se kaže v tem, da otrok pač prizna tatvino, a noče izpovedati, kam jo je založil ali oddal. — Na Št. Janžev večer je pa vdrl neznan zločinec v mlekarno ter odnesel 579 K. Malopridneža še niso izsledili. Javno predavanje priredi izobraževalno društvo dne 9. januarja v dvorani »Društvenega doma«. O neki jako zanimivi stvari bo govoril nek tuj gospod predavatelj. Za kratek čas. Gospod in sluga ali: Moč alkohola. Neki večer pride tuj gospod s svojim služabnikom v gostilno pri »Zlati kaplji« v Pijani gorici ter si naroči izvrstno večerjo, namreč okusnih jedi in najboljšega vina. Postregli so mu, kakor so znali le pri »Zlati kaplji«. Služabnik pri drugi mizi pa si misli: »Ne spodobi se, da bi delal sramoto svojemu gospodu« in izpije kakor v jezi kozarec za kozarcem, govoreč sam pri sebi: »Da naju gostilničar ne bo imel za stiskača!« Po večerji pravi gospod gostilničarju: »Oče, Vaša kapljica je nekaj posebnega. Prinesite mi še eno steklenico v spalnico!« Služabnik za gospodovim hrbtom namigne krčmarju: »Pa meni eno!« Gospod mu je namreč marsikaj dovolil, ker jo bil na potovanju takorekoč njegova telesna straža in je spal z njim v eni sobi. V spalnici se vsede gospod k svoji mizi in bere časnik, pri drugi mizi pa si misli sluga: »Trda je, če je treba piti namesto spati, in celo tako močnega.« In vendar, ko na to prinese gospodu drugo steklenico, tudi nase ne pozabi. Gospod začne naposled na glas govoriti s časopisom in služabnik se kakor odmev udeležuje tega pogovora, pa kako? Gospod čita o mamutovi kosti, ki so jo bili ravnokar nekje izkopali. Sluga, ki je ravnokar kozarec nagibal, za-jeclja pri sebi: »Naj živi Mahome-d o v a kost!« Ali ko gospod bere v listu zabavljanje čez ošabnega Nemca, zajeclja sluga: »Da, da, le pijmo do-1 e n j c a !« Ko bere gospod, da se Rus pripravlja na vojsko nad Japonca, mrmra sluga: »Oj to bi bilo življenje, ko bi pili kar iz lonca!« Pri popisu, kako bo izgledala nova gorska baterija, zdihne sluga: »Živela o š t a -rija !« In če gospod zakašlja ali se mu zdeha, ponovi to za njim tudi sluga. Naposled reče gospod: »Jakec, se* daj pa spat!« Jakec pogleda svojo steklenico in pravi: »Saj tako v hiši ni nobeden več pokonci.« Njegova stekleni- 62 ZaVŽiitC ako ste nahodnl hrlpavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluld s znamko .Elsa fluld«. Mi smo se sami p^mičJi pri prsnih, vratnih boleznih Itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajoč^ učinku. Dva„a;stonca za poskušnjo K 5-„ . i/ o.rr\ r___T^rlr.1 nJr. lo lekarnar F V Felier v Stubici štev. 16, (HrvatsKOj. 2840 •a je bila namreč prazna. V gospodovi steklenici pa je bilo še nekaj mokrote. Ob dveh zjutraj se zbudi .Takec in se spomni, da je še nekaj v gospodovi steklenici. Vstane in izpije ostanek. »Ce ne se zdiši«, si misli. Ko se pa hoče zo-oet vleči, pride nekoliko preveč na desno k postelji svojega gospoda. Postelji sta namreč stali ob isti steni, s končnicama skupaj. Tako se vleže .Takec poleg svojega gospoda, z glavo navzdol in z nogami navzgor ter meni, da ieži zopet v svoji postelji. Eno uro, preden se zdani, pa se gospod zbudi. Vroče mu je, pa se obrne. Kar začuti nekaj živega in gorkega poleg sebe, in lo gorko in živo se tudi premika. Sedai zakliče: »Jakec, Jakec!«, seveda boječe in tiho, da bi sc čudno bitje poleg nje-ra ne zbudilo. Ko ni nobenega odgovora, zakliče v grozi na glas: »Jakcc!« — »Kaj želite, gospod?« se oglasi naposled Jakec. »Pridi pomagat! Nekdo leži poleg mene.« — »Ne morem, tudi poleg mene leži nekdo,« odgovori sluga in se stegne in sicer tako, da z levo nogo pride pod gospodovo brado. »Jakec, Jakcc! moj mi skuša odtrgati-glavo,« zavpije gospod in se tudi skuša z nogami kam upreti. »Moj mi hoče pa nos razparati,« zakriči še hujše Jakec. »Vrzi svojega ven,« zavpije gospod, »in pridi mi pomagat!« Tedaj zagrabi sluga svojega moža za noge, in ko ta vidi, da se gre za res, zgrabi tudi svojega moža za noge in oba se borita med seboj tako, da nobeden ne more drugemu priti na pomoč. Sluga kotne kakor Turek, gospod pa kliče vse duhove na pomoč. Naenkrat sliši krčinar, ki je bil že pokonci, zgoraj grozen štrbunk, da so okna zašklepetala in se je ura ustavila. Ko hitro naredi luč in hiti po stopnjicah gori gledat, kakšna nesreča se je zgodila, ker je poznal moč svoje kapljice, vidi, kako se oba kakor klop-čič valjata po tleh in vpijeta na pomoč, da je joj! Krčmar se nasmehne po svoje, češ, takega ni v vsaki kleti, in jima pojasni položaj. Oba se začudeno spo-gledata. »Pa menda nisi to ti, Jakec?« pravi gospod. »Tako, to ste bili' samo v i«, odvrne sluga, in oba zopet ležeta, vsak v svojo posteljo. XXX Zelo tolažljivo. Ženska prav grdega obraza: »Pomislite, gospod doktor, kaj tni je rekla moja soseda: da sem »coprnica« in sodnik je ni obsodil!« — Gospod: »Le potolažite se! Pred tremi sto leti bi Vas bili vrh tega še sežgali na grmadi!« Malenkost. A.: »Zakaj si bil zaprt?« B.: »Prav zavoljo neke malenkosti! Nekdo je bil izgubil zlato uro, — pa so jo pri meni našli!« Nevljudno. Gospodična: »Ravno včeraj sem dovršila 28. leto!« — Gospod: »Pa ste za to gotovo potrebovali 40 let!« 52 Mehko padel. »Kakor mi piše, je padci njegov stric skozi okno.« — »O Bog, potovo si je vse kosti polomil!« -- »Niti ene><< _ »Kako to?« — »Ne, le utonil je, zgodilo se je v Benetkah.« UGANJKA. Iv. Baloh. Prijatelj drag le mnogokrat obišče, ne svoje sreče, on le tvoje išče, prijazno mu je lice in pošten namen, v zvestobi ne prekaša ga noben. Pove v obraz ti vse resnice, pove domače, tuje ti novice, vesel si ti, veselo je srce, poslušaš ga, dokler kaj ve. Sovražnike prijatelj tvoj ima, a on — sovražnikom se le smehlja, junak je tvoj prijatelj in močan, nasprotnikov ne plaši on se — velikan! Pozna Slovenec skoro ga že vsak, pa tudi ti — postati moraš mu enak! — Ljubiti moraš rod in dom svoj dragi, to le želi prijatelj tvoj preblagi; zdaj pa ime prijatelja povej, premisli dobro, a predaleč mi ne glej, nasloni roko ob glavo potem povej — kedo jc to! — Kdor jo ugane in bo izžreban, dobi v dar lepo knjigo. Rešitve je treba poslati do 15. januarja. Rešitev in ime izžrebanca priobčimo v tretji številki. — Tudi v prihodnje bomo vsak mesec priobčili eno uganko. Razne stvari. Čudna so pota — zrakop'ova. V Ju- visy na Francoskem je zrakoplovec de Rue izvršil v zrakoplovu večmiljsko vožnjo, za katero je narodna zrakoplovna liga razpisala nagrado 1000 frankov. Pred očmi mnogoštevilne množice se je de Rueti posrečilo napraviti štiri kroge v vi-sočini 10—12 metrov. Nato se je spustil na izkrcevališče, toda pri tem je pomotoma zade! ob vzvod in predno se je prav zavedel, je začel motor v visočini pet metrov zopet delovati in zrakoplov je z vso Vtrico letel proti kavarni na tribini. Gostje so jeli prestrašeni bežati, neki gospod pa, ki je pogumno skusil motor zavreti, je dobil hudo rano na roki. Stroj je podrl mlado smreko in se nato zaletel v stekleno pročelje kavarne s tako silo, da so morali nekatere dele naravnost izžagati iz podbojev. De Rue je ostal popolnoma nepoškodovan in je smehljaje s čepico v roki stopil skozi razbito stekleno steno v ka-varr^. Zakai se zemlja suče? Metereolog in fizik prof. Dove je vprašal pri izpitu kandidata, zakaj se zemlja vrti. Kandidat odgovori, da je to poprej natančno vedel, pa se v trenoiku ne more več spomniti. »Skoda, škoda, « je dejal profesor, »edini človek, ki je to kdaj vedel in še ta je pozabil.« Smrt radi čašice kave. Na Dunaju je neka dekla skozi okno ponudila delavcu, ki je stal na odru in popravljal hišo, za južino čašico kave. Mož je ponudbo seveda drage volje sprejel, popil na oknu kavo, ko pa se je vračal na svoje mesto, je napačno stopil in padel na dvorišče. Umrl je na mestu._ Angleška bolezen uniči zdravje Vašega otroka, ako ne vporabite takoj gotovega sredstva. Scott~ova emulzija obsega vse jih obda s 2614 potrebne sestavine, da krepi kosti in trdimi, zdravimi mišicami. Prednost Scott-ove emulzije, ki jo skrbni sta-riši popolnoma priznavajo, je ta, da jo mali dojenCki vsled prijetnega in sladkega okusa zelo radi vživajo. Celo ako otroci niti mleka ne prenesejo, prebavijo Scott-ovo emulzijo brez vsake težave. Scott-ova emulzija velja v vseh teh slučajih za neprekosno vzor-emulzijo. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. Novodobni otroci. Iz Weidlingaua pri Dunaju poročajo: Tu je 181etni rcaiec Jurij Skala na vrtu ustrelil 15letno pestunjo Rozo Binder. ker mu ni hotela dati r ž ter mu je obrnila hrbet. Deklica je dobiia v prsa pet strelov. Poklicani zdravnik ;e mogel konstatirati le smrt. Morilec se je izjavil, da ga veseli, da je Binder mrtva. " se kot naravna namizna voda prve »rsfe in kot zdravilna »oda J zoper teikofe organskega dihanja in zoper, bolesti iulodca in mehurja najbolje priporoča. PREKLIC. 3726 Obdolžitve, katere sve izrekli o Jeri Zupan iz Sebenj, obžalujeve in jih kot neresnične javno prekličeve. V Sebenjah, dnč 26. decembra 1909. Ivana in Marijana Bohinc. Esenca za želodec. izdelek iz Avgs-burga pri J. O. Klesow. (Izborno preizkušeno, tek vzbuja-jjoče in prebavo lospeš. sredstvo, irez recepta v vseh lekarnah v steklenicah po K 1 a) In K 2 40. Svarilo: Zahtevajte izrccno line J Kienotv I U Zaloge: Ljubljana lekarna pri zlat jelenu, pri zlatem orlu; Celje: lek pri Mariji Pom., Maribor: lekarnapri Mariji Pomagaj. 3000 12 1 ha revmi trg nju, podagrl B42i in iscnias e i bolehajočim naznanim rad zasloni pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne bolezni. j(arol JUmmtl, £and*hut 237, Bavarsko. —i Silkt-JtiiMkuri Technlkum Altenburg Kavn : Prof, t. Novak, Strojna-, tlektr.-, papirna-, ivtoaob., plinovi Ig vadaa tetin. 6 Uborit. B»50 B 1 Pronr. zut, Društvo »Zapuščenih soprogov« so ustanovili na Nemškem .Član more posta ti le tisti, ki ga resnično žena sama zapustila. Dosedaj je 15 takih nesrečnikov (?) pristopilo, ki jim bo društvo dajalo dobrih nasvetov in tolažbe. Sedaj bi trebalo še enake ženske organizacije, potem bi si obe društvi lahko šli na roko. San Francisko zopet sezidan. Dosedaj je v San Frančišku v Sev. Ameriki, ki ga je pred leti potres popolnoma razrušil, sozidanih zopet hiš v vrednosti 200 milijonov dolarjev. Samo državne stavbe ve-Jjž.io 50 milijonov dolarjev. Vse stavbe so pod zemljo z železom zvezane in varne proti potresu. proti Vašemu želodcu, ampak podpirajte njegova dela kot prebaven In Čistilen organ. Preizkušeno iz izbranih najboljših In uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbuiujoCe in pre-bavijanje pospešujoče In lahko odvajajoče domaČe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nostl, slabe diete, prehlajenja In zoprnega zaprtja, n. pr. fjoreCico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Bose balzam za želodec iz lekarne B. l-ragneria v Pragi. O VARILO I Vsi deli emba.aže Imajo postavno ^ deponovano varst. znamko GLAVNA ZALOGA: LEKRRMfl B. FRRGMER-ja, c. in kr. dvor. dobavitelja, „Prl irnem orlu", PRHQH, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Ika" Pa paitl sa razpiillja uak dan. "feOl Cela stekl. 2 K. pol stekl. 1 K. Proti naprej vpoSilj. K 1-50 se posije mala steklenica, za K 280 velika steklenica, za K t 70 2 veliki steklenici za K 8 4 velike steklenice, za K 22 14 vel. steklenic poštnine prosto na vse postale svstro-ogr. monarhije. Zaloga ■> lekarnah Avstro-Ogr. Mesto 40 K samo 8 K. Gamsova brada podobna Jelenovi bradi, novo, zelo lepo, 16cm dolga dlaka z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, si.upaj samo 8 kron. Dlaka In obroS V pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju Izdelovatel} qamso-vlh brail FENICHEL, Dunaj IX., Alt-miltterg. 347. 8687 Mnogo pohvalnih priznanj. Zahtevajte zasloni In franko moj veliki ilustrovam cenik z nad 3000 podobami ur, zlatnine, srebrni-nc itd. Prva tovarna ur v BrUxu St. 961. (CeSko) JAN KONRAD c- In kr. dvorni zaloinlk. Prava Švicarska nlk ank -retn "ra, sistem Roskopf K 5- ,8 komadi K 14- . Rcgistr. Adlcr-Hoskopfnik ank-rem ura 7 K. Prava srebrna rem ura K 8-40. Nikak rlzlkol Zamena dovoljena ali denar nazaj. Posteljno vlago odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja In pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod „Sanitas" 842 Velburg P j5U Bavarsko PREPRIČAJTE SE o zmožnosti moje tvrdke in zahtevajte v potrebi vpo-rabnili predmetov in daril v«eh vrst, moj glavni cenik s iV>X) slikami zastonj in Iranko z dopisnico. C. In I r. dv.rni založnik JAN KON3AD B lix it. 984. (Ceiko). Višjega Štabnega zdravnika in fizika dr.Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tefienje Iz uiet, Šumenje po uieslh in na-gluhost tudi ako je že za-3220 starano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo vlekami pri „Črnem orlu" na Novem trgu, Celovec. CENO POSTELJNO PERJE. ) kg sivega skubl|enega perja K 2, polbelege K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubl|enegn K 8, slvegs puhs K 8, belega K to, prsnega puha K i2, od-5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje •g»Jrs& gostega |ako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, i pernica vel, i80, Vla-rlbor (Stajarskot, Ooetheieva cesta 2 s — NaroČil.i . 'no proti povzetju ali ako se pošlje denar naprej C\.if I lonCek K - ....--. -..... Hčerka iznajditeljice. in K 3 4", 3 louCki K 5- in K * V <2/errava//o ako leže pobočja zakopana pod snegom. Ro-delni, skiji — vozaCi in tekmovalci to je res pravo veselje. Žal da mora polovica vseh ude-ležnikov Športa veselje plačati s katarom. VI si pa lahko pomagate, če se navadite, da pogosto denete v u ta Faijevo pristno sodensko mineralno pastito. To varuje občutne slezne kožice pred afekcijami, pastile so razuntega prijetne, učinkujejo osveževalno in razumen ljubitelj Športa ne more biti brez nje. Sode-nice se kupi v vseh tozadevnih prodajalnah za K 1*25 Skatljica. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W.Th.Guntzert, c. kr. dv. založnik, Dunaj IV/I, Grosse Neugasse 17. 17, železnafo J{ina-Yinc Higijanična rar.«t.ava na Dunaju 1006: Državno odlikovjrio in častni dip om k aUti kolajni. Povzroča voljo do jc1 okrepča živce, poboljša ki in je rekonvalescentoii in malokrvnim zelo m-I-porou^no od zdravnibiJ avtoritet. Izborni okus. m *k m m St $ $ $ $ Večkrat odlikovano. Nad 6000zdravniških »pričeval. ig I J. SERRA VALL0, c. is kr. Aini dikaviltlj S J TRST-BarkovlJe. jj|j Priznano dobro blago za • ¥ sukno, platno in drugo manufakturno ZT.Zm Pti CCCMifci* Pogačarjev trg. Ostanki po znižanih cenah. ^ vfel 1=11=11=11=11=1 Tvrdka Peter Kozina & Co. družba z o. z. 2931 v Ljubljani, Breg štev. 20 liiipuje vsakovrstne ZOBOTREBCI in plačuje lepo robo po visokih cenah. Izdelovalci in prekupci pošljite vzorce s cenami. Vsled prevzetia glavne-ročne-tkalnice v horAeli Or-lickyh, nonuCin tmocem krosrarem k>kor Udi zasebnikom dolge ostanke blaga zaiamceno brez n«mke In prisinobarvno Kanafas za postelme prevleke modni ceflr za obleke Oluzt in i-raice. oks-ford, flanele za sraice. modrikasto blago za domače obleki in koniiu.-ke cremasnikc barliant za obleke in spoonu ctleki obeljeno p.atno, platnene brisače, uelaali grobe sorl. anopozeli in pol ebi za cjmačo .porabo vcolgosli 3—15 m t zavoiil 25 m K [C — po povzeuu Dj—1 40—45 . . 16— . iranko Marčllf ročna tkalnica Olešnice v »o- nlllvnin llldniK, iacb Oriickvch tecbi - hiab" iz pia.ua m cz siva obrobi ene: 151 cm široke M ca Coioe. pol oucata K 14 —. 150 .. „ 225 ..,.„„ .. 15 -. Novo! Citaj! NainovejSe In najboljše sreds vo za rast las, brk in brade je Rastol št. 1. Deluje, da brke in brada posta-,.. . , , . , "ei° g,°sN 1' dolgi, odstranja prliTjaf In vsako dr go kožno bolezen z glave. NaroČi naj si saka dr ?ina Del je sigurno in ga mnogi zdravn ki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in prizniilnlh pisem Cena na vsako p Sto franko. I lonček K 360, > lončka K 5--. Pošiiia se po postnem povzetju ali če se poSI e denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom: Lekarna pri Sv. Trojici, Dolnji Miholiac SI. 200. Slavonija. f&atnt/ti » *fkmt>riko Moten telijo dvbrv, po ceni in -rttmesljuto-potovali na/ se obrne/e m. Ufilf2lfif0 ri7flr0l ^ncscl< se ^koj vrnc> ako blago nmafte IlLlItC* ne ugaja in se lahko pošiljatev nefrankirana nazaj pošlje - t cz priznalnih pisem 40 metrov t i nega pobeljenega rumburskega platna za damske bluze m posteljne prevleke in raifmcjše životno in posteljno perilo, sortirano z belim krizetom za spodnje nerilo samo K 17*90 - Gotove, zarobliene rjuhe brez siva, cm dolge, l"»« cm široke, iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2*40. Najmanjše naročilo kosov. Pošilja po povzetju Tkalnica Julij Kanlor, Baby pri Nacliodu (Češko). Zbirko vseh mojih izdelkov s tovarniškimi cenami priložim vsakemu zavoju za |>oskužnjo zaslon j, drugače samo proti pošiliatvi J vin., v znnnkah ^»l -1 ni i. ' Sgg—t f-sa ,-ifi,-.-. '"" IMS 2uruzene tovarne za volnino proda ajo lelos zopet izključilo po meni 40(X) komadov takozvunih vofaških ko cev za konte za ceno le K 4*40 komad in K 8*60 za par (6 piirov franko na dom) naravnost na la«'";ke konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so A II kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 ™ vel ki, torci lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzet:u ali če se denar posije naprej, na| se pošljejo na STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj 11, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastoni in iranko. — Za neugajn- loče se zavežem vrniti naprej poslani deniir. Mnogoštevilna priznanja in naročila so doSla od koi .liirne v Rodavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeichbergcrja Ilosva, Grilnivalda, Zor-kovak, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dobro-tany, Rosenauerja Zg.Moldava, liahlissa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 2996 Fohringerja in dr. (1)