november 16 P Edmund 17 T Gregorij, Jud. IS S Soman 19 6 Elizabeta ŽO P Feliks Val. Si S Darovanje M. D. 82 N 25. pobink. 23 P Element 24 T Janez od krila 25 S Katarina 26 č Zahvalni dan 27 P Maksimij 28 S Stefan, ml. Q 29 N 1. adventna 30 P Andrej, ap. IKANSKI SLOV PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Srn vero in narod — ca pravico in resnico — od boja do imagei V. RATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V ICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 229. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 19, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Na suhem in v zraku se vrši v Madridu besno Jtlanje med uporniki in vladnimi četami. — Zračne bombe pobijajo civilno prebivalstvo in ogenj uničuje znamenita poslopja. — Uporniki skušajo s tem napadi preplašiti mestno prebivalstvo. PREPIR MED NEMCI IN RUSI Madrid, Španija. — Krasna prestolica Španija, eno najlepših in po svojih starinskih spominkih najzanimivejših modernih mest, je danes izpre-ttienjena v pravi pekel groze in strahote, in zdi se, kakor bi se sovraštvo cele EVrope vseh zadnjih več let osredotočilo na to točko in se zdaj kaže v i Vsej svoji besnosti in divjaštvu. ito naPeti> da obstoja strah pred Lepemu mestu grozi popolno skorajšnjim spopadom. Zalivk, razdejanje, ako se bodo seda- iki si zadn.l'e čase izmenjujete grozote ponavljale nekolj- ite med seb°J moskovska in ber-k0 dni, in pretvorilo se bo v linska vlada> sPloh ni konca in Vladi si druga proti drugi me-J čete v obraz žalivke. Berlin, Nemčija. —- Odnoša-Jji med nazijsko Nemčijo in sovjetsko Rusijo so tako silovi- grobišče tisoč žrtev. Nad njim Pa bo zmagoslavno plapolala Zastava zmage človeške blaznosti, častihlepja in sebičnosti. V torek so uporniki z vso srditostjo obnovili svoj napad na mesto. Pravzaprav so se boji mož proti možu na celi fronti okrog mesta neprestano vršili ves ponedeljek in torek. Za žrtve, ki so v tem mesarskem klanju padle, ni dosti Zanimanja, kakor so sploh boji na zemlji postali takorekoč fe nekaka drugovrstna pomembnost.. Glavno, ki vzbuja Prvo pozornost, so boji v zraku, in tfeh zračnih predstav je zdaj nad Madridom toliko, in so take, da bi bržkone morale zadostovati za izpreobrnitev vseh tistih, ki vidijo v kanonih in bombah pravo sredstvo za reševanje človeških pravic. Med omenjenimi boji na Zemlji so uporniški aeroplani v skupinah večkrat obiskali mesto in metali bombe, ki so Povzočile več sto človeških žrtev. Materijalna škoda pa se v sedanjih okoliščinah niti v poštev ne jemlje. Tako se Je mimogrede poroča, da je bomba zažgala in uničila cerkev sv. Jeronima, kjer je bil Poročen prejšnji kralj Alfonz; enako se je zgodilo tudi s samostanom sv. Trojice, kjer le-ži pokopan pisatelj Cervantes. Po večini se ob takih obokih uporniških aeroplanov razvije zračni boj, ker nastopijo proti njim vladni aeropla- o kaki diplomatski vljudnosti v njih ni niti govora. Tako je ruska vlada brez vsakega opravičila zavrnila protestno noto (Nemčije nad aretacijo 28 nemških državljanov v Rusiji. Takoj nato, v torek, je Nemčija poslala drugo noto, ki se po svojem brezobzirnem besedilu še bolj odlikuje od prve. -o- OPISALA ŽIVLJENJE V BELI HIŠI Chicago, 111. — Mrs. Roosevelt, soproga predsednika, DRUŽBA PROTI DELAVSTVU Vložila priziv, da si ohrani oblast nad delavstvom. Fort Wayne, Ind. — Tukajšnja podružnica International Harvester Co. je vložila pri okrožnem sodišču Zed. držav priziv proti odločitvi narodnega odbora za delavske odnošaje. Ta odbor je ukazal družbi, da mora v omenjeni podružnici razpustiti svojo kompanijsko unijo, katera da je protizakonita in da temelj, na katerem je ustanovljena, ne določa pravilnega kolektivnega pogajanja med delodajalci in delavstvom, kakor ga predpisuje zakon. -o- MORILCA HOTELI LINČATI Chicago, 111. — Morilec, ki je pred nekaj dnevi na brutalen način končal življenje pet let stari deklici Ant. Tiritilli, 1521 Flourney st., je bil pretekli ponedeljek v nevarnosti, da pade v roke ra^srjene mu-;e ljudi, ko ga je policija pripeljala na lice mesto, kjer je izvršil umor, da celi prizor ponovi. Več sto oseb se je v na- POSPESEVANJE OTROŠKE BRIHTNOSTI Chicago, 111. — Dr. R. Hin-ton z Northwestern univerze, je v ponedeljek izdal neko poročilo, v katerem trdi, da obstoja možnost, da bodo mogli zdravniki odpomoči duševni zaostalosti otrok in jim pripomoči do brihtnosti. Tozadevni poizkusi so se dobro obnesli. Cilj se doseže s tem, da se daje takim otrokom med hrano "thyroxin," to je izvleček iz vratne žleze (thyroid,) in ta žleza na ta način dobi v otroku potrebno hrano ter s tem pripomore do brihtnosti. je prišla pretekli ponedeljek glici zbralo in policija je mo- v tukajšnje mesto, kjer je imela zvečer predavanje v Sinai temple, ki ga je poslušalo okrog 3000 ljudi. Zani- rala hitro odpeljati svojega jetnika, da ga jo obvarovala pred napadalci. Aretiranec, 27 letni Andrew Capoldi, 455 No. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Kakor se objavlja, so španski uporniki ujeli neko norveško ladjo, naloženo z živili, namenjenimi za španske vladne čete v Valenciji. Odpeljali so jo v svoje pristaniisče v Vigo in izložili tamkaj 1005 ton krompirja, ki ga je nosila ladja. — Toronto, Ont. — Pred sodiščem se bo bržkone ta teden izrekla odločitev glede Millarjeve nagrade $500,000 za mater, ki je rodila tekom zadnjih deset let največ otrok. Sorodniki Millarja skušajo oporoko razveljaviti, češ, da ZLORABA OB LASTIjmiŠČA Resolucija na konvenciji federacije zahteva, da se vzame oblast vrhovnim sodnikom. Tampa, Fla. — Ena skupin na konvenciji ameriške federacije je v torek predložila zborovanju ostro resolucijo, ki brez vsakih olepšav žigosa vrhovno sodišče Zed. držav kot izdajalsko za ustavo samo. Resolucija povdarja, da ni v ustavi nikjer izrecno omenjeno, da ima vrhovno sodišče pravico, razveljaviti kak zakon, sprejet od kongresa, ter nadaljuje: "Da j je vrhovno sodišče zlorabilo isvojo oblast in jo izvrševalo v dobrobit razreda bogatašev, je znano, vendar ne popolnoma sprejeto dejstvo. Taka zloraba je izdajalska za ustavo samo, pobija njene temelje demokracije, razveljavlja predstavniško obliko vladavine in žali vsa načela ameriške revolucije in namene, ki so jih imeli ustanovitelji te dežele." Neka druga resolucija zahteva amendment k ustavi, potom katerega bi dobila vlada pravico določevanja mezd, delovnih ur in kolektivnega pogajanja. Tragična smrt mladega gospodarja v Globokem pri Brežicah, ki je postal žrtev male rane, kateri ni posvečal dovolj pozornosti. — Strogo sojen tat in goljuf. — Smrtna kosa in drugo iz domovine. mivo je pri tem opisala življe- Harding ave., je po daljšem nje, ki vlada v Beli hiši v obotavljanju priznal svoj čin. Washingtonu. O predsedniku |Kakor pripoveduje, je prej obje povedala, da je zaposlen s iskal več saluno-/. svojim delom vsak dan do okrog 11:30 ponoči. Predno gre spat, se rad bavi s svojo zbirko znamk, češ, da mu to privabi spanje POŽAR OGROŽAL OKRAJNO BOLNICO PET LET PO NEDOLŽNEM ZAPRT je omenjeni kontest nemoralen. Chicago, III. — V strah in j — Beirut, Sirija. — Do spo-1 paniko je spravil število paci-jpada med kristjani in moha- jentov v tukajšnji okrajni bol-imedanci je prišlo pretekli po-'nici na Harrison in Wood po-inedeljek v tukajšnjem mestu jžar, ki je izbruhnil v torek jzaradi nove pogodbe med j okrog 3. ure zjutraj v neki so-Francijo in to deželo. Nad bi v pritličju, kjer so sprav-Lima, O. — Iz tukajšnje dr-[dvajset oseb je bilo ranjenih, iljeni zapiski. Ogenj je uničil Nikdar pa ga Ižavne bolnice za zločinske bla-1 trije pa s0 mrtvi obležali na, vse rekorde v tej sobi, od kani še videla, pravi Mrs. Roose- Jzneže je bil pretekli ponede- pozorišču. jterih so bili nekateri prav velt, da bi skrbel ali se raz- |ljek izpuščep 76 let stari Cyre burjal zaradi kake stvari, glede katere ve, da ne more nič napraviti, vsaj začasno ne. -o- NISO PRAVIH UJELI Bennett, ki je v zaporu presedel pet let za zločin, ki ga ni -o----j dragoceni, toda drugače ni bi- FARLEY JE POLN UPANJA ,i0 nesreče. Da se je vse tako London, Anglija. — J. A.!dobro izteklo, se je zahvaliti on izvršil. Poslan je bil v za-1 Farley, gen. poštni mojster^ prvi vrsti požarnemu čuvaju Berlin, Nemčija. 27 let; se je nje- por 31. decembra 1931, obso-|Zed. držav, je prispel v pone-jClark Landersu, star jen, da je umoril svojega bra-|deljek semkaj na počitnice za,ko je ta opazil požar, Veselje ta Jamesa. Nedavno pa so par tednov, ki jih bo preživel pričel takoj boriti proti nazijskih krogov, ki je nasta- dvema pravima storilcema te-'na Irskem. Napram časnikar-1mu sam, in je pri tem prijel v lo ob vesti, da so španski upor-'jra zločina prišli na sled, ki jem se je izrazil, da se bodo .nevarnost za svoje živ1 ' njo, niki ujeli neko rusko ladjo, sta dobila dosmrtno ječo, do-'po njegovem mnenju razmere Itoda pravočasno je nato r>vi-naloženo s petrolejem, se je je bil Bennett izpuščen. !v Ameriki kmalu tako izbolj-,hitela požarna bramba. r ri-izpremenilo v razočaranje in pG nedolžnem obsojeni pravi, šale, da bo vlada lahko od- čarke so tudi hvai-zdaj Nemci" sami posredujejo, (ja odpušča vsem, ki so ga pravila relifna javna dela, ker ohranile mirno kri otopelo da moraj° «Porniki ujeto lad- spravili v zapor, in namerava bo privatna industrija dala žile razburjene pa iif zdaj živeti pri sorodnikih. brezposelnim delo. Mala rana povzročila smrt Brežice, 30. okt. — Med vozniki, ki so dovažali gramoz za škarpo pri cesti v Globokem, je bil tudi g. Podvin-ski, član cestnega odbora brežiškega. Bil pa je zadnje tedne zelo zaposlen z drugimi nujnimi opravki, da teh voženj ni opravljal sam. Poslal je voz in konja na cesto z mladim, menda še premalo izkušenim voznikom. Ta je zapeljal voz gramoza preveč v obcestni jarek in ga ni mogel izpeljati. Slučajno se je mimo pripeljal Podgoršek, ki je bil znan, da vedno in vsakomur rad pomaga. Tudi tukaj je takoj skočil z voza in se oprl v Podvinškov voz, da bi ga dvignil iz jarka. Po nesreči so konji takrat voz okrenili in Podgoršek je dobil precej hudo rano na rami. Vendar bi rama sama na sebi ne bila nevarna, ako ne bi usoda hotela, da Se je pridružil tetanus. Podgorška so spravili v brežiško bolnišnico, kjer pa 'je po par dnevnem hudem trpljenju umrl. Pokojni Ivan Podgoršek je bil dalečna okrog priljubljen, vzorno skrben in marljiv kmečki posestnik. Pred 10. leti je prevzel od staršev močno zadolženo posestvo, s svojim umnim gospodarstvom in s svojo neumorno pridnostjo pa je ne le lepo preživljal družinico, marveč odplačeval tudi dolgove. Njegova smrt je zato vzbudila splošno obžalovanje. Vsa okolica sočustvuje z mlado vdovo, ki je ostala z dvema nebogljenima otro-čičema v hudem gospodarskem položaju. Dva vbodljaja v prsi sta smrtno-nevarna. Nemčijo. ni> m prebivalstvo, že . . .... TT , ^ „ izpustiti. Ugotovilo se ,]e za vse grozote, z zanimanjem iJ 1 . ™ •'.. opazuje divji prizor, ko izstre-,namrf ^ da * bl a na 'jena letala kakor žareče ba- sovjetska trgovska pošiljka kln j •• j- i - petroleja, namenjena za — K»e drvijo proti zemlji. Ker se 1 tj zračni napadi ponavljajo ( tudi ponoči, se prebivalstvo no i Upa več spati v hi^ah, in tako, veČina poldrugega milijona j 'judi, kar jih Madrid točaenc' . , , , Št01- y . . sniem mestu so se to sredo po- OLeJe, prenočuje na prostem. . - , .. v , , . ... xr . . novno otvorile sole, ki so bile je pravzaprav namen , . . , , , . ... Unrvvn-i i- • j . zaprte skozi deset dni, od (>. uPornikov, ki ga imajo s temi, 1 . . . . ... . lačnimi napadi nad mestno novembra, ko je pri volitvah Prebivalstvo, ki itak obstoji propade predlog za davek lv, nnn w7/1r"zf»v«r> iti Sinli 16 se iz žensk, otrok in bojevanj a nezmožnih moških, do-Čim so vsi sposobni moški na fronti, se ne more prav ugoto- MESTO ZOPET OTVORILO ŠOLE Springfield, O. — V tukaj- :'3r.o '( >lu-da ne izvrše kakih nepremišljenosti. AMERIŠKA DELEGACIJA ZA MIROVNO KONFERENCO svrho njih vzdrževanja. Šolski svet se je izjavil, da bo za štiri tedne preizkusil novi finančni program. v11.1. Domneva pa se, da sku- na8protni uspeh: Med tem, ko ajo g tem spraviti mesto v|padaj0 žrtve civilnega prebi-wah in paniko, da bi se prepla- vaistva jn Se mrtvašnice polni- seno prebivalstvo končno samo £d sebe podalo in bi si uporiii-1 brez boja osvojili mesto. Ka-?0r Pa očividci trdijo, dosega-30 8 temi napadi uporniki ravno jo z mrliči, bolnice pa z ranjenci, se srd in gnjev ljudi proti upornikom le še jača in goni v bojno linijo še tiste, ki bi se drugače ne udeležili aktivno boja Državni tajnik, Cordell Hull (v sredi), ki je pred nekaj dnevi odpotoval v Buenos Aires, Argentina, na mednarodno mirovno konferenco, katere se bodo udeležile vs e države severne in južne Amerike in se bo otvorila 1. decembra. S Hullom sta odšla tudi pom. državni tajnik, S. Welles (na levi), in ameriški poslanik za Brazilijo, Hugh Gibson (na desni). Konferenco bo obiskal tudi predsednik Roosevelt sam in je odpotoval iz Washingtona pretekli ponedeljek. Obsodba Celje, 26. okt. — Zadnji teden se je zagovarjal pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča 29-letni hlapec Gracer Franc iz Liboj, ki je že star znanec z zatožne klopi. Večkrat je bil že namreč obsojen zaradi tatvin in pretepov. Danes je sedel na zatožni klopi zaradi štirih tatvin, ki jih je izvršil meseca maja in junija letos. Ukradel je dve kosi, dve konjski opremi, en usnjati suknjič, v skupni vrednosti 1200 Din. Poleg tega se je zagovarjal tudi zaradi prevare, ki jo je izvršil že lansko leto. Ob neki priliki je namreč, ko so stiskali krmo, dajal vmes pesek in kamenje, da je bila s tem teža večja. Radi vsega tega je bil danes obsojen na dve leti robije in na izgubo častnih pravic za dobo 9 let. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Terezija Medved, soproga poštnega poduradnika v pokoju. — V Novi pri Konjicah je umrl Jožef Arbeiter, posestnik in zgleden gospodar. — V Sv. Križu pri Litiji je umrla Antonija Borštnar, žena posestnika in daleč znanega lesnega trgovca Borštnarja, stara 53 let. — V Ljubljani je umrla Avgusta Bajželj. -o- S kolesom pod voz Nekega večera se je 35 letni kovač Ivan Makolič iz Bokove vozil s kolesom po Mariboru. Na križišču pred Narodnim domom mu je nasproti privozil neki ko-čijaž. Ker je bilo ravno na ovinku, nista zapazila drug drugega poprej, da sta bila že skupaj in karambol je bil neizogiben. Ko-čijaž je zavozil z ojesom s tako silo v kolesarjeve prsi, da je ta z nevarnimi notranjimi poškodbami padel na tla in prišel pod voz. Kočijaž ni mogel konja u-staviti in voz je šel preko ponesrečenca ter njegovega kolesa. Poklicani reševalci so Makoviča odpeljali v splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. -o- Skok s tretjega nadstropja Iz tretjega nadstropja neke hiše v Slovenski ulici v Mariboru je skočila oskrbovanka mestne oskrbnišnice 79 letna Katarina Ferkova iz Konjic. Predno je skočila, se je oblekla v praznično obleko in si pripravila dve sveči. Našli so jo mrtvo na tleh. V Vukovju pri Sv. Marjeti ob Pesnici je zgorel hlev pri vini-čariji posestnika Franca Gerboj-sa. Ogenj je poslopjfe uničil do tal in znaša škoda nad 14.000 dinarjev. -o— Napad na župana Ob slovesnosti blagoslovitve novega prosvetnega doma v Št. Rupertu v Slovenskih goricah, so proti večeru prišli neki pijani razgrajači iz bližnje urbanske župnije in začeli pred domom razgrajati. Fante je šel mirit župan občine Voličina, g. Mur-šak Janez, pa ga je eden razgra-jočih fantov udaril s kamnom po glavi ter mu prebil lobanjo. Zupana so morali takoj odpeljati v bolnico. Zabodel ga je V celjski bolnišnici se zdravi 27-letni hlapec Nemec Franc, uslužben pri posestnici Šepec Tereziji v Vrbju. Nemca je pred kratkim neko nedeljo zvečer v gostilni na Ložnici pri Žalcu [v prepiru zabodel z nožem 19-[krat v glavo, obe roki in prsi. Novi senator Z ukazom kraljevih namestnikov je imenovan za senatorja slovenski duhovnik g. Franc Smodej. Novi senator je bil rojen leta 1879 pri Sv. Marjeti pri Celju. Gimnazijo je študiral v Celju, nato stopil v bogoslovno semenišče v Celovcu. Bil je več let tudi urednik zlasti koroškim Slovencem znanega celovškega lista "Mir," ki je izhajal v Celovcu. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Btraa 2 'AMERIKANSKI SLOVENES Četrtek, 19. novembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL .5544 Naročnina; ..$5.00 . 2.50 . 1.50 Za celo leto Za pol leta Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___________________$6.00 Za pol leta____________3.00 Za četrt leta __________________1.75 Posamezna številka _____________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year __________ For half a year__ For three months _______ _____$5.00 __2.50 ___1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year____3.00 For three months_______1-75 Single copy ______________3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. F. Hugo: Se enkrat: Namen posvečuje sredstva Moj obračun z učeno senco Mr. Molkom še ni zaključen. Naj ga završim. Potem ko je on jezuitom in katoliški cerkvi naprtil infamno pravilo: Namen posvečuje sredstva, nadaljuje: "Materialistična ali svobodomiselna šola (pojmovanje življenja v luči znanosti) iz katere izvirajo vsa moderna delavska gibanja, odločno odklanja infamno pravilo, da namen posvečuje sredstva." Z drugimi besedami: Mi svobodomiselci in materialisti smo v tem ozira nedolžni, snežnobeli jagenjčki koderčki, vi cerkve-njaki pa grešni rogati kozli. Kaj naj rečem k temu samopoklonu? Ko bi imel na razpolago en čut, klišej, bi kar nazorno odgovoril. Slika farizeja in cestninarja v jeruzalemskem templju bi bila kot nalašč za to. V podobi farizeja bi vsak takoj spoznal Mr. Moleka, ki ž njim prešerno govori: Bog, zahvalim te, da nisem tak kot dragi ljudje ... in kot naši grehov polni klerikalci. Ker pa tega čuta nimam v zalogi, ga mora pač beseda nadomestiti. Mr. Molek! Zakaj le vi niste poleg odločne odklonitve tega infamnega. pravila v imenu materialističnega svobodomiselstva razpisali še $1000 nagrade tistemu, ki bi nasprotno dokazal. To je, da si je ravno svobodomiselstvo osvojilo pravilo: Namen posvečuje sredstva in ga na debelo izvaja. Jaz bi to nagrado takoj po tem članku zahteval. Mislim, da po večji pravici kot je bila ona Hlapca Jerneja. In ko bi jo prejel, bi si lahko dejal: Tako z lahko mujo pa še nisi nobenega dolarja v življenju zaslužil kot ta tisočak. Poglejmo in prepričajmo se! Napredni in svobodomiselni kulturni zgodovinar Friderik pi. Hellwald piše v svoji "Kulturgeschichte II. str. 39: "Namen posvečuje sredstva povsod in vedno, je ne-ovrgljiv nauk Človeške razvojne zgodovine ... Za nobeno pravilo vseh dob ni toliko nepobitnih in neovrgljivih dokazov na razpolago, kot za vekotrajno resnico: Namen posvečuje sredstva ... Naj se radi tega vse peklenske sile sproste, najsvetejše strese, tla pod nogami etike in morale zamajejo, vsa svetovna zgodovina bo nastopila dokaz resnice zanj. Veliko odgovornost prevzema nase tisti naivnež, ki bi hotel to veliko resnico prikrivati." To je menda dosti jasno in krepko povedano. Pisatelj na to svojo odkrito trditev ni od strani na-prednjakov in svobodomiselcev dobil nikakega protesta a la Molekovega: "Materialistična ali svobodomiselna šola odločno odklanja to infamno pravilo." So pač ti krogi predobro vedeli, da to lahko taje, utajiti pa ne morejo. Vsi napredni državniki, politiki, filozofi za njim in pred njim: Machiavelli, Bismarck, Stirner, Nietzsche, E. pl. Hartmann, Paulsen, Staudinger, Hoeffding, T. Ziegler itd. itd. so bili istega mnenja in istega dejanja. Eden ali drugi bi mu bil morda rekel: Malo preširoko si za javnost usta odprl, a govoril si resnico. V materialističnem socializmu je pa pravilo: Namen posvečuje sredstva naravnost meso postalo. Glavna dogma njegovega rdečega evangelija je "razredni boj" kot sredstvo do proletarskega raja. To dogmo so povzeli iz Danvinove menažerije. Menažerije pravim, ker je on učil, da med živalmi divja boj za obstanek, v katerem se slabeiše merijo z močnejšimi in kajpada podležejo, da se močnejše slobodneje in krepkejše razvijajo. Barwinovo menežarijsko dogmo "boj za obstanek" je že Nietzsche precepil na človeka. Preko teorije filozofov in prakse državnikov ter politikov so si ga socialisti v obliki "razrednega boja" osvojili. Okrog njega se suče vsa njih zgodovina. Ono je motor vseh njih nekrvavih in krvavih bojev. Njegov smisel je: Preko razvalin vsega obstoječega družabnega reda do diktature proletarijata in proletarskih nebes. Diktatura proletariate in prole-tarska nebesa je njih čili in namen. Kdo naj jim do tega cilja pomaga ali "bog" ali vrag, to jim ie vseeno. Ali ni to praktično popolnoma isto kot: Namen posvečuje sredstva ? Pa bo Mr. Molek dejal: Po tvojem zavijanju že, drugače pa odločno ne! Dobro, potem pa čujmo kaj pravi Marx, patrijarh rdečega carstva. Že v svojem "komunističnem manifestu" 1847 izjavlja: "Komunisti jasno iz-povedajo, da je njih namene mogoče uresničiti le s pomočjo nasilnega prevrata vsega dosedanjega družabnega reda." Leto pozneje 11. nov. je zapisal: "Samo eno sredstvo je za okrajšanje morivskega smrtnega boja stare družbe ... revolucijonarni terorizem." Hočete še več njegovih sličnih izjav? Jih imam na razpolago. Kaj je to drugega kot: Namen posvečuje sredstva. Seve takrat je bilo grozdje še prekislo za take vagane eksperimente. Zato je prva rdeča internacionala te karte zaenkrat nazaj potegnila in se odločila za evolucijo. Tudi druga, internacionala se še ni upala odločiti za revolucijo. Le posamezni, preveč nestrpni, so šli svojo revolucijsko pot. Med njimi Rus Bakunin, že takrat strastni anarhist. V svojem "revolucijskem katekizmu" je 1.1866 takole opisal pravega revolucijonarja: "Posvečen človek, (to se pravi ne več sam svoj) brez lasti, brez imena, brez ozira na zakone in nravnost, na javno mnenje in družabne navade." To je bil njegov ideal, ki ga je skušal na sebi uresničiti. Anarhični socialisti tega kova so že takrat pokazali kaj znajo in kaj hočejo. Od njih krogel in bomb so padli: Car Aleksander II. (1881), predsednik francoske republike Carnot (1894), španski ministerski predsednik Canova (1894), cesarica Elizabeta (1898), predsednik Zveznih ameriških držav McKinley (1901), ruski ministerski predsednik Plehve (1904). Itd. Vse po "svetem" načelu: Namen posvečuje sredstva. A v velikem slogu so se začeli po tem pravilu ravnati šele ruski boljševiki, očetje tretje internacionale, potem ko so zavladali v Rusiji. Kako so bili in so oni zbirčni pri sredstvih do cilja, zveze svetovnih sovjetskih držav, o tem ni treba podrobneje govoriti. Rusija sama, potem Mehika, zdaj Španija vendar tako kriče kot Abelnova kri, da je njim vsako še tako grozovito in krvavo sredstvo dobrodošlo, samo da se za nov korak približajo cilju. Pa ko bi bil to vsaj vzvišen, plemenit, svet cilj. V resnici so komunistična nebesa pekel. Tedaj ne samo nemoralna sredstva v dosego vzvišenega cilja, ampak hudičeva sredstva do hudičevega cilja. Tako Mr. Molek zgodovina in dejanja govore. In ta bolj prepričevavno govore kot vaša široka lažnjiva ali nevedna usta. Eno je bolj sramotno kot drugo. Ce se vi spričo teh kričečih dejstev, ki vam vendar ne morejo biti docela neznana še ustite: Materialistična ali svobodomiselna šola odločno odklanja infamno pravilo, da namen posvečuje sredstva, vam ne morem za slovo reči drugega kot: Hodi farizej neopravičen na svoj dom! selbine po Ameriki, katerih danes ni malo.' Žalostno je pa to, ko sedaj legajo v grob naši hrasti, naši pijonirji, naši začetniki in ne bo več dolgo, ko bo prišel čas, da poj demo še mi mlajši za njimi in bo druga slovenska generacija zavzela naša mesta, pa naj bo to pri gospodarskih ozirih, pri domovih, društvih in cerkvah. Tako je šla zgodovina človeštva odkler svet stoji in tako bo šla dokler bo hodil človek po tej zemlji. A. K. -o-- dan", ki ga je tudi ameriško časopisje imenovalo, da je bil to še največji dan, kar so jih kedaj priredili kateri narodi poprej. V paradi je paradiralo do 40.000 ljudi navzočega občinstva pa je opazovalo 60.000. To je bil tako rekoč slovenski, vendar pa le "BARAGOV DAN" imenovan. To radi tega, ker ga je takega naredil "Apostol Baraga", ko je bil njegov kip postavljen v Jugoslovanski kulturni vrt. Rojaki širom Amerike ste že večkrat slišali o imenovanem vrtu. O tem pišem drugikrat. Danes naj bo posvečeno par vrstic javnosti izven Clevelanda, da bodo rojaki po širni Ameriki vedeli pravočasno to, kar mi tu v centralni 9-j |naselbini obhajamo. Dan 26. novembra, tako imenovani : "Zahvalni dan", naš a-jmeriški praznik, bo dan veselja Bo to drugi veliki dan! VABILO NA VESELICO Chicago, III. Društvo sv. Jurija št. 960, •eda Katoliških Borštnarjev, priredi v soboto večer novembra v šolski dvorani sv. Štefana veliko veselico, katere začetek je ob 7. uri zvečer, j Društvo sv. Jurija uljtrtino nas . • ci , 'Dan, ki ga bomo imenovali: vabi vse Slovence m Slovenke j . ™ v Chicagi in okolici ter vsa združena društva v fari sv. i "SLOVENSKI DAN"! Ta dan bosta odkrita dva spomenika naših pisateljev: Ivan Cankarja in Simon Gregorčiča v mestnem parku, v našem Jugoslovanskem kulturnem vrtu, ki je dodeljen nam v oskrbo in ki bo stal, ko bo dodelan, nad 70,000 dolarjev. Za njega bo vlada prispevala v delu in materijalu nad $57,000, drugo pa prispevamo sami. Kaj in kako se bo vršilo na ta dan, to bo že pojasnil centralni tajnik naše organizacije. Moje sporočilo pa naj le služi namenu, da se o tem izve kar mogoče ob času, širom slovenskih naselbin, da je ta dan prav tako praznik za vse, kjerkoli bivajo naši rojaki po širni Ameriki. Z odkritjem spomenikov zgoraj imenovanih pisateljev in z odkritim ter še z W? X^v'^^^Sk v inozemstvu, 45% pa so rojeni otroci od teh, ki so dospeli iz inozemstva. Skupno štejejo prebivalci mesta Cleveland 71% tujerodcev, če se sme tako imenovati. Taka je mesta statistika, kakor so mi jo poslali iz urada Kosmopolitan lige, kadar sem bil naprcšen da sem govoril za eno V SPOMIN NAŠEMU PIJO- NIRJU Waukegan, II!. V bolnišnici je umrl rojak Janez Setnikar v starosti 78 let, ki je živel na 901 Adams Street. Pokojni je bil doma v vasi Dol pri Borovnici, na Notranjskem. V Ameriko je prišel pred 47 leti. Njegov pogreb se je vršil v soboto 7. novembra iz slovenske cerkve Matere božje na Ascension pokopališče. Bil je član dr. sv. Roka JSKJ. Tukaj zapušča žalujočo vdovo, pet hčera, enega brata v Clevelandu in enega v Floridi. Žalujočim naše sožalje, pokojnemu pa naj bo lahka ameriška gruda. Nekaj posebnega je to, da je bil pokojni Janez Setnikar med prvimi slovenskimi naseljenci, ki so prišli v to mesto. Osem jih je bilo, ki so tedaj prišli sem in le eden izmed teh, John Podboj, na 1034 Wadsworth ave., N. C., še živi. Ostali so menda že pomrli. Da so se ti prvi naseljenci [namerili v to mesto, je bilo tako ,le: Bili so v Chicagi, menda gotovo brez dela, kajti pisalo se je 1893, ko je vladala velika gospodarska kriza po celi Ameriki. Pa so šli vprašat na pisarniški urad i za delo in tam so jim nasvetovali, naj gredo v mesto Waukegan, kjer bodo v ondotni žičarni do-jbili zaposlitev. Dali so jim tudi priporočilno pismo in res so se s .tem pismom podali na pot ter dobili zaposlitev. Potem so ti pisali svojim prijateljem in znancem, da so še ti prišli za njimi in tako se je začela slovenska naselbina v Waukeganu in North Chicago množiti. Danes šteje ta |slovenska naselbina nad 4000 ^Slovencev. Nekako približno tako so se menda začele vse slovenske na- Štefana, da nas ta večer po-setite v kar največjem številu, za kar se vam že v naprej za-lvaljujemo. Za dr. sv. Jurija št. 960, C.O.F.: Louis Eogolin, preds. Ignatz Lagera, tajnik -o-- VABILO NA VELIK SLOVENSKI DAN! Cleveland, O. Kar je bela Ljubljana v naši stari domovini za vso Slovenijo, to lahko smatramo da je cleve-landska slovenska metropola za vse slovenske pokrajine v Ameriki. Cleveland je že itak imenovano mesto "Kosmopolitan City", kjer so razni narodi naselje- |onim poprej ni bolj nego kje drugod v Ame-;0nimi, ki bodo pozneje odkriti, riki. Če računamo da je Cleve- ;bo storjeno veliko kulturno delo land miljonsko mesto (en miljon Ua vse nas Slovence v Ameriki, prebivalcev) so isti v statistiki Kakor se domneva, je mesto Cle-azdeljeni takole: 26% sb rojeni veland edino v USA., da ima nekaj sličnega v ideji kulturnih vrtov in ta ideja se bo razširila širom Amerike. Od vseh strani bodo prihajali učenjaki in drugi ljudje ogledovat in študirat te znamenite vrtove. Prihajali bodo gostje, delegati in uradniki, ki bodo obiskali Cleveland. Vsaki bo hotel pokazati celo verigo ali drugo stvar skupinam različ- [krasno izdelanih in najlepše na-nim narodnosti. Isajenih kulturnih vrtov; milje V Clevelandu nas je Sloven-j na razdalji, drug poleg drugega, cev, z gotovostjo trdim, nad 40 kakor se prično prav pri znani tisoč. V tem imamo tudi dosti za 'tako imenovani slovenski cesti: pokazati, pa bodi v narodnem, j "St. Clair Ave." Prvi je poljske-kakor tudi v verskem oziru. Po- ga naroda, drugi je naš jugoslo-leg številnih narodnih domov, ivanski, tretji je češki itd. Do 22 imamo prav tako 4 velike fare in 1 narodov se je zavzelo za svoje okrog 13 slovenskih duhovnikov; vrtove, ki bodo vsi postavili v vsaj toliko jih opravlja dnevne nje svoje najzasluženejše može, in nedeljske božje službe. Pri ki so kaj storili za kulturo svo-tem imamo dva dnevnika (časo- jega naroda, pisa) in tiska se tukaj več glasil, Toraj, ti vrtovi, bodo zgodo-naših organizacij. Nahaja se tu- vinski. Naš mali slovenski narod di sedež domače podporne orga- bo v temu vrtu imenitno zasto- i nizacije SDZ. ter imamo skoro pan, ne samo s temi, do sedaj po-do 200 društev in klubov podpor- stavljenimi, marveč bodo sledili nih in političnih, nabožnih in ra- še drugi spomeniki, ker je vrt dikal'nih. V mnogih ozirih pre- v obsegu 260x450 pevljev. Za vrt kašamo sobrate v naši domovini, bo nas stalo samo drevje in gr-Naš Cleveland se v društvenem mičevje $3500.00. To bo krasota življu dviga daleč nad belo Ljub- j vrta. Radi tega bo vsakdo, ki bo Ijano.To je povedano samo mimo posetil našo veliko metropolo, grede, da bodo čitatelji vedeli ,istočasno obiskal tudi naš kul-kaj želim s tem nadalje napisati, turni.vrt in še druge vrtove. Lansko leto se je naš veliki Ker je razumljivo, da bo vrt slovenski Cleveland pokazal v delal v splošnem čast za vse vsej svoji moči in sicer na veli- (Slovane v Ameriki in, ker se gre ki in zgodovinski "Baragov v tem, da ves naš narod prispeva med Slovenci po Ameriki Avto ga je povozil Calumet, Mich. — Pred kratkim je doletela rojaka Edwarda Sprajcarja težka nesreča. Povozil ga je namreč neki avtomobil in mu zlomil nogo. Zdravi se v bolnišnici. Slovenec aretiran New York, N. Y. — Nedavno je bil tukaj aretiran Jakob Pez-dič, kateri je bil obdolžen, da je ubil nekega Charlesa Matuno, s katerim sta nekoč delala v Manhattan State bolnišnici. Pezdič, ki je star nekako 38 let in je doma iz Podnarta na Gorenjskem, je umor priznal z izgovorom, češ, da je bil Matuno "hudobni duh", ki ga je vedno nadlegoval. Baje je Pezdič nekoliko slaboumen. Kap Conneaut, O. — Tukaj je pred kratkim zadela srčna kap starega naseljenca Matevža Drašler-ja v starosti nekako 70 let. Doma je bil menda iz Borovnice. Tukaj zapušča enega sina in štiri hčere. Na cesti je obležal Hibbing, Minn. — Na delo se je odpravil tukaj znani rojak Frank Mihelich, pa se j« sredi pota naenkrat zgrudil na tla in izdihnil v starosti 56 !et. Po poklicu je bil kovač. Zapušča ženo in pet hčera. Smrt jih je pobrala V Imperial, Pa., je umrl Frank Bertoncel. Zadela ga je kap dne 10. nov. v starosti 75 let. Doma je bil v Gorenji vasi pri Ratečah pri Skofji Loki na Gorenjskem, kjer zapušča dva sina in enega brata in sestro, tukaj pa zapušča enega brata in Sičer v državi Wyoming; V Pittsburg, Kans., je umrl Ignac Omahne v starosti 71 let. Bolan je bil celih 13 mesecev.. Doma je bil z Gorenjskega. V Clevelandu, O.,je umrl Mathew Milavec v starosti 69 let. Doma je bil iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Zapušča šest sinov in tri hčere. doprineske rade volje, se tudi sprejme v ta namen darove od vseh rojakov, ki bi hoteli biti so-deležni ustanovitve tega kulturnega podjetja. V ta namen bo tudi izdana knjiga po odkritju spomenikov, v kateri bo opisana zgodovina kulturnih mož in potek nabiranja in doprinosov k spomenikom in vrtu. Kdor bi hotel se pridružiti v pravi narodni zavesti, da postane sodeležen vrta, lahko pošlje na tajnika svo.1 doprinos in bo njegovo ime pO" šlo v spominsko knjigo, ki bo vsebovala imenitne spise in poročila o vsem našem kulturnem gibanju. Za dan odkritja spomenikov se lahko spomnijo društva ali druge skupine blizu in daleč, kakor tudi posamezni rojaki, da pošljejo svoje zastopnike, svoje čestitke ali morebitni doprinesek, kaj- (Dalje sa 3. strani.) TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (160) (Metropolitan Newspaper Servicfe) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghS Pokrivalo žarečega stebra še ni bilo popolnoma dvignjeno, še vedno se je dvigalo, ko se je nenadoma utrgala ena vrvi s katerimi so pokrivalo vlekli. Vsled tega je pokrivalo s strani padlo na žareči steber, kar je povzročilo, da se je prelomil na več kosov, ki so se začeli premikati okolu in naposled skrivnostno izginili. Ves začuden nad tem nenavadnim izginotjem skrivnostnega žarečega stebra je Tarzan sklenil pogledati, kam so žareči kosi izginili. Zato je naglo stopil nekaj korakov naprej in že je zapazil precej globoko pod seboj šumno reko, v kateri so se Čarobno svetlikali žareči kosi in izginjali neznano kam. Istočistho so babooni divje napadali i^ntnadsnega sovražnika, kateremu so se v svoji fanatični divjosti pridružili tudi Baalaliti. nad katerimi babooni tudi niso pdznali usmiljenja. S smrtjo so plačali svojo bojevitost in sovraštvo na-nram Tarzanu. — Niarchus je po naključju dosedaj še vedno srečno ušel smrti. Tresoč 'sc od jeze, da neznana ljudstva tako neusmiljeno gospodarijo p° njegovi deželi, kateri je bil on neomejen gospodar in krut vladar, je Niarchus opazoval Tarzana, ko je ta stal ob robu globokega prepada, v katerem J® strahotno šumela neznana reka. Naenkrat se mu je porodil v glavi satanski naklep, Četrtek, 19. novembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stfafi B SOCIAL SECURITY BOARD VARNOST V VASI STAROSTI ako sploh spadate pod ta zakon, Važno je, da vsak ameriški delavec — moški ali ženska — državljan ali inozemec — razume oni del federalnega zakona 1 j e $10 na mesec. ako ste sedaj mladi Recimo, da ste sedaj še toliko mlad, da utegnete delati še 30 NEMŠKI POSLANIK V ANGLIJI VRLIM AMERIŠKIM ROJAKOM Šmihe! pri Novem mestu Naši dragi, dcbri rojaki! ! Vaš velikodušni dar za zgradbo dolenjske sirotišnice v Šmi-ihelu v znesku 325 dolarjev je prejel naš odbor ravno en dan pred jubilejem. s solzami ginje-; nja v očeh smo čitali seznam bla-! gih ameriških dobrotnikov. Sa-| ma naša znana imena! Vsakemu j posebej bi radi stisnili roko in !ga posebej zahvalili, saj ste nam s tem kupili precejšen kamen za bodočo humano zgradbo. Takoj v 'prihodnjem nedeljskem Slovencu, kjer objavljamo imena svojih dobrotnikov, smo Vas omenili, ! da ste s svojim ■ prispevkom J osramotili marsikakega domači- Novim poslanikom v Angliji je im enova! Hitler svojega osebnega prija- na, ki stoji še ob strani. Ročice za socijalno varnost (Social Se-jlet Ako zaslužite p0Vprečno $25 curity Act), ki se bavi s starost-1na teden oziroma ?1300 na leto, nimi pokojninami. Federalna bo Vag čekj čim dosežete starost oblast, kateri je poverjeno ižvr-j65 let> znagal $45 na mesec za sevanje tega zakona, kateri je 6 oatalo življenje. Ako zaslu-ime Social Security Board, opo-!gite $50 na teden oziroma $2600 zarja na to, kajti začenši od 24. na leto> boste dobivali $63.75 na novembra vsak delavec oziroma j mesec za vge življenje od 65. le-delavka v tovarnah, pisarnah,1^ naprej_ prodajalnah, delavnicah, rudni-] kih, železarnah itd. bodo začeli!AKO STE V SREDNJI STA-dobivati tiskovino, takozvano! ROSTI prošnjo za socijalno-varnostni j Recimo pa, da ste sedaj 55 let račun (social security applica-1 star jn imate pred seboj še 10 tion). Delavec mora izpolniti to jet dela, predno dosežete starost tiskovino z zahtevanimi informa- 65 let, Recimo, da zaslužite pov- cijami in jo povrniti najkasneje|prečno le $15 na teden. Ko pre- London s ;božjo pomočjo zgradm topd do. do 5. decembra; to je v svrho, nehate delati v starosti 65 let, ----___|^ ^ ^ ^ za ^ ]e f se pomaga vladi odpreti so- boste dobivali ček od $19 vsak dei0dajalec za vsak dolar, ki ga v privatnih hišah, vladnih de- to za Ietom skozi vge čase sMe. cijalno-varnostni račun za de- mesec svojega nadaljnega življe- Vi zasiužite za prihodnja 3 leta. lavcev in v malo drugih poslov pale vgak dSn v pobožno molitev in v nje vklepale tudi Vaša ime- 0 je v prid sirotišnice izdalo in vložilo društvo. Ta knjiga naj bi bii jubilejni spomenik našim dobrim 50 letnim šmihelskim kulturnim delavkam. Ubogim Šolskim sestram de Notre Dame. Pri nas prodajamo knjigo za 20 Din, tako, da bi veljala v Ameri- j domovine, eta se rja. Opremljena je na ta dan, da sta IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) ti, vsak cent bo štet in omenjen v časopisu kdo je kaj daroval. Slovenski dan bo to! Dan ki naj bo v čast vsemu našemu narodu tu in onstran morja. Radi tega pa smo dolžni vabiti in naznaniti vsem širom naše nove e bodo spomnili odkrita dva ve- telja, J. von Ribbentropa, katerega ka že slika, ko je prispel s svojo ženo v } dolenjskih sirot, ki jim bomo Z Vi zaslužite za prihodnj lavca, tako da more isti svoj čas nja. Ako zaslužite $25 na teden p0tem boste Vi in Vaš gospo-,niso podvržene temu davku) dobivati starostno pokojnino, do|za 10 let, boste dobivali od via- dar piagevali po pol centa več za katere je vpravičen. ! de dosmrtno nekaj čez $23 na nadaljna tri leta. Končno, začen- Podrobne informacije, kako'mesec, čim dosežete starost 65 ši od L 1949 _ dvanajst let od j POKOJNINSKI SKLAD naj se izpolnijo te tiskovine in Iet- kako naj se povrnejo vladi, bodo v kratkem objavljene v tem časopisu. Med tem Social Security Board podaje kratko razlaganje, kaj starostno-pokojnin-ski del zakona pomen j a za ameriškega delavca in delavko. AKO UMRETE PRED STAROSTJO 65 LET Med tem pokojninski sklad j danes naprej, — boste Vi in Vaš _ (01d Age Reserve Fund) v fede-gospodar, oba plačevala po 3 ralni zakladnici poteguje obresti ki po pol dolarja. Opremlj z zanimivimi slikami, zlasti s sli-j >ika moža, pisatelja, ki naj nas kami bivših šmihelskih dobrotni- jbodrita tukaj za nadaljnji slo-kov. Najlepša pa je slika kra-1venski živelj v Ameriki, kjer ljevske pokroviteljice Nj. Vel. ,nam je to dovoljeno in Ameri-kraljice Marije v družbi si rotiš-1 kanci nas še silijo, da naj tudi nega odbora ob priliki obiska v ,tukaj gojimo svojo narodno za-Šmihelu. j vest, če nam je kaj za svojo na- Dragi rojaki! Z nakupom tfe 1 rodnost! knjižice, ki vam bo ljub pozdrav I Zelo moramo biti hvaležni 11a-iz domovine, pripomorete mnogo |ši novi domovini, ki nas je spre-v naš sklad, zato lepo prosimo, j jela kot take, ki smo pribežali naročajte knjigo pri uredništvu sem za kruhom in nam je še dala Amerikanskega Slovenca, kate- j poleg tega Svobodo jezika in vseh rega urednik je naš rojak Smi-1drugih narodnih dobrin, da jih helean, ki nam bo potem poslal lahko gojimo in se jih držimo, če seznam naročnikov in naročnino, se nam vidijo koristne in dobre ' Prosimo vas, spomnite se še j za naš kulturni živelj. Hvaležni na, dobri naši ameriški rojaki.!ob kateri priliki naše plemenite (smo, da je nam vlada Z. D. tudi Brezdvomno vam bo nebeški socijalne ustanove, za dosedanje prišla na pomoč s tolikimi tisoči plačnik tisočero poplačal, kar ste'darova pa še enkrat najprisrč-1dolarjev, da se zgotevi park, ka- storili Njegovim najmanjšim in najbednejšim. Saj je to Njegova obljuba. Toda prositi bomo morali še i cente za vsak dolar, ki ga Vi za- ;in ylada garantira; da ne bo i služite — do $3,000 na leto. To|nikdar zasiužii manj- od 3 odsto. iuua „„ Ako bi umrl, predno začnete je največ, kar boste kedaj pla-,T0 p0menja> da tri centi se dolgo in mnogo. Sedaj smo kupi- dobivati svoj mesečni ček, bo čevali. —"i— ^j^k «<„.1™ L". .......i , . Vaša družina dobila enkratno j bodo vsako leto dodajali vsake-j n §ele stavbišče, za katerega ,TWT nn a TAT pfv r>ft tfraimu dolar;iu V SMadU' 'smo dali vse, kar smo imeli na- (plačilo v gotovini, ki znaša 3 in DELODAJALCEV U&u Morda yaš delodajalec ima branega, pa še ni plačano. Je to V tej deželi .imamo sedaj po-1 poj centov za vsak dolar, ki ste. DAVKA j kak pokojninski sklad za svoje 'krasno posestvo v -Šmihelu, ne- stavo, ki bo približno 26 mili-j ga zaslužili na mezdah pol.} Vlada bo pobirala oba ta dav-, vslužbence. Ako je temu tako, ;kak poi0tok pod grmsko šolo, po- jonom delavcev dajala nekaj, ob 1936. Ako, na primer, umrete v\a 0d Vašega delodajalca. Vaš ^vladni pokojninski plan se v tojsestvo gospe Tandlerjeve, sedaj čemur morejo živeti, ko bodo j starosti 64 let in ste od 1. 1937 del davka bo odtegnjen od Vaše'ne vmeša. Delodajalec pa more (jBerzinove, za katero smo dali stari in prenehajo delati. Ta po- j naprej delali 10 let ob zaslužku plače. Vlada bo pobirala od Va- [prilagoditi svoj plan vladnemu 250.000 Din. 4. oktobra je mala, stava, ki vsebuje tudi druge ko- $25 na teden, bo Vaša družina šega delodajalca enak znesek iz'planu. I neznatna vasica Šhimel, iz kate- risti za delavce, je bila lani' dobila $455. Na drugi strani, njegovih lastnih skladov. j Kar boste dobivali od vladne-' je izgei velilci humani pokret, sprejeta od Kongresa in se nazi-jak0 niste delali zadosti dolgo, da : To bo šlo naprej ravno tako,[ga plana, bo vedno več kot kar)ki je v enem letu zajel vso Slo- Va Social Security Act. j bi dobivali redne mesečne čeke, ako greste delat za drugega de-js:e vplačali na davkih in navad- Venijo, bila za jubilej naših ses- Po tem zakonu bo federalna^0 dosežete starost 65 let, dobite lodajalca, dokler le delate v to-.no več kot kar morete dobiti za-jter kraljevsko' nagrajena. Prvi- vlada vsak mesec pošiljala ček vpokojenim delavcem in delav-t kam, potem ko so dosegli 65. rojstni dan in so izpolnili nekatere enostavne pogoje, ki jih zakon predpisuje. Zakon se nana-Sa na delavce brez ozira na to, so državljani ali ne. Kaj to pomenja za vas To pomenja, da, ako delate v tovarni, delavnici, rudniku, Prodajalni ali pisarni oziroma v skoraj vsaki drugi vrsti obrti ali trgovine, boste od sedaj naprej zasluževali nekaj, kar boste prejemali v kasnejših letih. Od enkratno plačilo (lump sum) ozi- varni, delavnici, pisarni, proda-' se, ako devate na stran enak roma, ako umrete, ga dobi Vaša jalni ali enakem poslu. (Mezde znesek denarja vsak teden na družina oziroma dediči. Tudi to poljedelskih delavcev, služinčadi kak drug način. enkratno plačilo bo znašalo 3 in --o- I pol centov za vsak dolar mezd (zasluženih po 1. 1936. DAVKI Isti zakon, ki je uvedel sta-1 rostne pokojnine za Vas in dru- j ge delavce, določa nekatere nove davke, ki naj se plačujejo federalni vladi. Te davke pobira davčni urad (Bureau of Internal Revenue), ki spada pod U. S. Treasury Department; za vprašanja glede davkov treba obrniti se 11a ta urad. Zakon tudi u- GRAMOFON ŠOLSKO POMAGALO V Južnoafriški uniji so skoraj je zelo grdo ravnal z njo. Ko je odhajala, je vpil za njo, naj si [tilnik zlomi, preden bi prišla na- onega časa naprej, ko boste, , . fiJ- . , , . t, . Ustanavlja poseben sklad v fede- «5 let stan ali vec in prenehate delati, boste vsak mesec svojega vse šole opremljene s kinoma- zaj. Surovo oporoko bodo menda tografskimi aparati, ki omogo-!razveljavili, čaj o učiteljem predavanje vsa- krat v zgodovini svojega narodnega življenja je Šmihel v svoji sredi pozdravil visoko kraljevsko pokroviteljico dolenjskih sirot, samo Nj. Veličanstvo kraljico Marijo, ki je v družbi bana dravske banovine in njegove soproge, bivše šmihelske gojenke: obiskala samostan Notre Dame in tamkaj zbrani odbor za zgradbo sirotišnice. Kako je ta visoki obisk potekel, boste zve- nejša zahvala. Za Udružene bivše učenke zavoda : KAREL ČERIN, prost novomeški, duh. vodja odbora; VIKTOR TURK, župnik v Šmihelu, odbornik; ANTONIJA DR. NATLAČE-/ NOVA, soproga bana drav. banovine, častna preds.; IRMA STUPICA, veletogrvka iz Ljubljane, preds. širšega odbora; MARIJA LUNK, trgovka iz Novega mesta, preds. ožjega odbora; ROZA MATOH, učiteljica, tajnica. $ Opomba uredništva: — Kar se tiče omenjene jubilejne knjižice, želimo pripomniti, da jo "Am. Slovenec" nima v prodaji. To knjigo lahko vsak direktno naroči sam iz starega kraja. teri bo le v čas našim kulturnim rpemenikom in našemu narodu. Kdo bi ne bil za vse to vesel in hvaležen ameriški svobodni zemlji, ki nam nudi vse, če se le tega poslužujemo tako kot se spodobi pravim Amerikancem. Natančno sporočilo in program bo priobčil centralni tajnik Mrs. Jos. Grdina. Njegov naslov se glasi: 6123 St. Clair ave. A. Grdina, preds. preds. J. K. vrta. -o- Čitajtc oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Arr.or. Slovenec!" Pristen "Bahovec" P L A N I N K A Zdravilni Čaj direktno iz Ljubljane. Zojict smo prejeli svežo zalogo pravega ''Bahovec" Planinka čaja. To je NaroČila za isto sprejemamo tU- :ciitii pristen čaj pripravljen po starem di mi in ko se nabere več naroč- J ^izkušenem predpisu ter slovi po ce- nin pošljemo iste skupaj na omenjeni samostan odkjer potem direktno pošljejo knjigo na naslo- zivljenja prejemali od vlade ček, ako ste vsaj po en dan v ka- ■ ralni zakladnici, ki se zove "Old j Age Reserve Account" in kongres je pooblaščen vložiti vsako terihsibodi petih letih po 1. 1936 bil zaposlen in ste v tej dobi za-1 Več. Čeke boste prejemali kot nekaj, kar je vaša pravica. Dobivali jih boste brez ozira na to, da-li imate kako lastnino ali druge dohodke. Ti čeki predstavljajo, kar zakon za socijalno Varnost naziva "Old Age Bene-fits" (starostne pokojnine). Ako hočete delati tudi potem, ko ste dosegli starost 65 let, bodo mesečni čeki od vlade začeli prihajati, čim se odločite iti v pokoj. Koliko bo znašal Cek Koliko boste dobivali, čim do-sežete starost 65 let, bo .popolnoma odvisno od tega, koliko ste °d svojega dela v industriji ali trgovini zaslužili na mezdah v cl°bi začenši od 1. januarja 1927 do svojega 65. rojstnega (1ne. Delavec ali delavka, ki do-kro zasluži in ima stalno delo Vecji del svojega življenja, bo v stanu dobivati do $85 na mesec začenši od 65. leta pa do smrti. N, leto v ta sklad zadosti denarja, da se zagotovijo mesečna plačila v... , . za Vas in druge delavce, ki so zdi vsega skupaj $2000 ahjdosegli starost 65 let. VAŠ DEL TEGA DAVKA Davke, določene v tem zakonu, plačujeta oba, delodajalec in Vi. Za prihodnja tri leta Vi boste plačevali kakih 15 ali 25 ali 30 centov na teden v razmerju tem, kar zaslužite. Skratka, tekom prihodnjih let, začenši od 1. januarja 1937, boste plačevali po 1 cent za vsak dolar, ki ga zaslužite, in istočasno bo Vaš delodajalec plačeval po 1 cent za vsak dolar, ki ga Vi zaslužite — do $3,000 na leto. 26 milijonov drugih delavcev in njihovi gospodarji bodo plačevali istočasno z Vami. Po prvih 3 letih — to je začenši od 1. 1940 — Vi boste plačevali in Vaš delodajalec bo plačeval po 1 in pol centa za vsak dolar, ki ga zaslužite — do zneska $3,000. Tak bo davek za 3 leta in potem, začenši od 1. 1943, boste plačevali po 2 centa in ravno toliko bo plačeval tudi Vaš kovrstnih snovi z živimi slikami. V zadnjem času izpopolnjujejo ta nazorni pouk še z gramofonskimi ploščami. Težke snovi fiksirajo enkrat za vselej na gramofonske plošče, te plošče so učnim močem na razpolago in jim prihranijo ponavljanje. Pri pouku prirodoslovja dajejo gramofonske plošče n. pr. opise vsakovrstnih živali, pa posnemajo pri tem tudi njih glasove, kar pouk zelo poživlja. ŠILING ZA SAMOMOR V nekem mestecu v bližini Sydneja je umrl Francis Reginald Lord, vojaški penzionist, in ostavil vse svoje imetje, ki znaša kakšnih 200.000 Din svoji hčeri. V oporoki je določil, naj njegovi vdovi izplačajo iz tega imetja en sam šiling, "da si vzame tramvaj in se odpelje kamor koli, da se utopi". Ko so prebrali oporoko, je vdova zajokala. Dejala je sodniku, da je moža pred nekim časom zapustila, ker POČASNO DELO ZA NEVTRALNOST ... London, Anglija. — Mednarodni nevtralnostni odbor je pretekli torek imel zopet zborovanje, ki je trajalo dve uri. Razmotrival ni drugega kakor neki predlog, naj posebni odbori nadzorujejo španska pristanišča in pazijo, da se ne bc od kod uvažalo orožje. Najprej pa se bo glede tega vprašalo za mnenje obe bojujoči se stranki v Španiji. --o—— NAJNOVEJŠI PODATKI O IZIDU VOLITEV Dočim točni izid predsedniških volitev še zdaj ni znan, ker manjkajo podatki iz več kot 8,000 volilnih distriktov, se more ugotoviti, da je dobil Roosevelt okrog 26,391.000 glasov, Landon okrog 16.169,000, Lemke 655,314, Thomas (socijalist) 111,152, in Browder (komunist) 57,052 gla- deli v naši 1 jubilejni knjižici, ki ve naročnikov. / B O Z I C cm svetu za čiščenje krvi, zdravljenje želodca, ledvic, jeter in žolča. Cena S1.00 škatlja. MARIJA CELJSKE grenke želodčne kapljice. Te so našim ljudem splošno znane še iz starega kraja. Cena ;tekl. 60c. ŠVEDSKE KAPLJICE za čiščenje Za $23.00....................1000 Din Za $S0.00 pošljite..........$51.50 Lire: ,->t & Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40...........................100 lir f Za $29.00............................500 lir Nj? F ' ^ Vsa pisma in pošijatve naslovite na: ^ I JOHN JERICH J Ur (V pisarni Amer. Slovenca) I K 1849 West Cermak Iload, Chicago, Illinois n| SV 3a m ii'Jv m$ vjtmttM*'*' m m ■<■<* >■'*■*<** VELIK LAZNIKOV FRATIKL ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III. Stran 4 "^'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 19. novembra 1936 fiiNHiufiiaiwHtuiiminiiuntninn.iiiiiiJiiiiiii.iriiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiii:!!!;..!:!1.'....:;-..1 .?ii.i»iiiiiiiiii.^iiiiiiuininiinmu»mnmuiimmimamnnB Peter Pave! Glav r lanšpreSki gospod. Zgodovinska povest spi Scil DR. IVAN PREGELJ. POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: Notri je sedel v kotu med oknoma pri-jetnorejen človek, ki je bil očividno plemenitega rodu in je z veliko skrbjo pazil na svojo zunanjost. Bil je napravljen deloma posvetnjaški, deloma duhovski. Sedel je udobno naslonjen v stolu z nazaj nagnjeno glavo; roke je bil položil na kolena. Zdelo se je, da meži in dremlje, kakor počivajoč od dolge poti. Polno lice mu je bilo lepo, le okrog usten je hotelo podrhtevati bolehno in bridkostno. Ko je župnik vstopil, je komendator odprl oči, nagnil se v stolu naprej in z rokami objel koleni. Vstal pa ni. V pokojno lice je dahnilo nekaj življenja, toliko da je zmedlo župnika in je na tihem v sebi domodroval: "Glej ga, kako mi da čutiti, da je moj farni patron. Zdaj bo še siten, da je čakati moral, kakor da sem vseveden in bi ga, baš kadar ga prime, moral slutiti, kakor dež." "Presvetli," je pozdravil na glas, "ne zamerite mi, da ste morali čakati. Kdo bi se bil nadejal, da me izvolite iznenaditi v tako neprilični uri —" "Moj čas je drag," je rekel komendator in se dvignil, "ura mojega obiska pa res ni bila prikladna. Izvolite zato Vi potrpeti z mojo nadležnostjo —" "Gospod baron," se je poklonil župnik, "na službo sem Vam ob vsaki uri." "Dobro, dobro," je rekel oni in pristopil k mizi, ki je bila pregrnjena z belim prtom. Svetloba, ki je padla od pripro-ste mizne luči nanj, je oblila njegovo po-svetno-sijajno postavo, bogato blago njegove obleke, sijaj njegovega perila in nežnost njegove v okusu dobe zelo negovane polti. Župnik ob njem je bil izredno u-božna prikazen, vrhu tega še neroden in v zadregi. Ko je pogledal onemu v lice, se mu je hotelo zdeti, da vidi prikrit posmeh in je čustvoval: "Gotovo je zaradi najdenčka tu. Na mojem pragu so ga odložili Pa so mu ha nos nesli in zdaj si svoje domišlja, in morda celo veruje, da bi utegnil jaz — fej! Ali ne vidi mojih sivih las, ne vidi mojih križev in ne ve mojih let?" Skoro hripavo je vprašal: "Kaj želite, presvetli gospod baron?" Baron Peter Jakob Testaferrata, tedanji komendator iz reda malteških vitezov in župnika pri svetem Petru farni patron, je molčal in strmel predse v beli prt na mizi. V novo obritem obrazu se mu je zrcalila nekaka muka. Župniku se je zazdelo, da se je bil mož zadnje dni postaral. Vsaj površno je vedel, kako živi njegov predstojnik, zato je občutil nekako radovednost, kaj neki greni ta čas možu življenje. "Podnebje mu prija in ga hvali," je mislil župnik. "Saj že sploh ne zna več iz Komende, beštja. In kar se tiče kuhinje, gotovo ne trpi, da bi mu stregli slabo To mora biti kakšna nevolja v njem. Novo deklo ima, že tretjo odkar mu je odpovedala tista Dolenjka, ki mi je s svojim neumnim obnašanjem in priliznjenim pogledom fante begala. No, hvala Bogu, da je šla, saj ne rečem nič slabega. Torej jeza zaradi služkinj ali pa zaradi, aha, zaradi tiste žlahte, tistega zrelega ticka Ci-prijana, ki je tako nenadno ušel. Mu je gotovo dolge naredil in zdaj ga neki grize, ker je dedec skop, kakorkoli je onemu naklonjen. Skop, da, in pa oskrbništvo ga teži; ha, baron, zdaj vem." Tisti hip so se odprla vrata iz kuhinje in župnikova sestra Marta je vstopila z nekako prav posebno jedjo in posebno steklenico vina na mogočnem podstavku, Župnik je skočil po krožnike v omari, ki je bila v sobi in je mislil: "Lej jo, našo Marto. Ve, kaj je treba in kako; in še v dobro voljo ga bo spravila s to laško godljo in to težko laško kapljo. Še tistega laškega oljnatega ščav-ja, ki mu "radič" pravijo, naj natreska na mizo, pa bom šel neješč v posteljo. Pa zaradi gosta, fej, ki mu diše stare ribe v mačji omaki in ščavje, ki človeka skomina po njem." Visoki gost je prav rahlo dvignil glavo in prikimal kuharici; nato je menil proti župniku v latinski besedi z italijanskim izgovarjanjem: "Glejte, prav nevoljen bom. Ali sem se mari povabil na večer- .10 "Sprejmi, gospod," je tikal v latinščini župnik gosta, "sprejmi, kar zmorem v svoji revščini po Tvoji dobroti." Oni je dvorno neprisiljeno sedel in menil pohvalno in po kranjsko proti župni-kovi sestri: "Ni ga bila potreba, no, no! Troppo dobra, žena!" Kuharica je sijajno zardela, se poklonila in odšla. Nato se je vrnila še z dvema posodama, s "ščavjem" in nekako močna-to jedjo, ki je župniku želodec obračala. Gost pa je sklenil roki kakor k molitvi in menil prav južno zadivljeno: "Dio! In to razume ženska v tej barbarski deželi. Prvikrat sem to doživel!" Nato je molil in jedel in je rekel: "Prav kraljevsko Vam kuhajo, gospod župnik." Župnik se je mučil z ribo in jedjo, ki mu ni prijala, pa se je moral dotakniti iz u-ljudnosti. Na tihem je mislil: "Kraljevsko? Ne vem, kako je to, kraljevsko. Vem pa, da bi vse to, pa če je petkrat kraljevo, skoz okno zmetal, s pijačo vred. No, Bog Ti blagoslovi! Ko pojdeš, poplaknem to reč s požirkom vipavca in drugič, kadar boš spet v goste prišel, se pred večerjo najem, pa četudi le krhljev." "Zares, kraljevsko Vam kuhajo," je ponovil gost in pil. Župnik je iskal, da bi našel, kako bi odgovoril vsaj malo po sebi in brez hinavščine. Zato je rekel: "Gospod, lakota in delo sta kralja vseh kuharjev." "Resnica," je prikimal komendator in pil. Nato je vprašal: "Odkod imate vino?" Župnikova zadrega ni bila majhna. Skočil je k omari, kakor da išče nečesa pisanega; nato se je naglo osuknil v kuhinjo in prašal sestro polglasno: "Zdaj pa še to povej, odkod vino imaš?" "Odkod?" je rekla mirno, "iz njegove kleti, kakor tudi vse, kar je jedel. S kuharjem njegovim sem se domenila." "Pa pojdi in mu povej to sama," je za-mrmral župnik in se vrnil v sobo in je rekel prvič hlineč se gostu, ki pa mu je bilo geslo, "da ne zna živeti, kdor se ne zna hli-niti." ' TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. —- Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. / Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovežana __________ 80c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knji-pa ie trdovezana.......................... 60c Mehkovežana ............................... 40c skozi zanimiva ................... 6Sc BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. sto-letia. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ............................................... 50e CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK spisal Chesterton. PMrktivski '" "m" '-'clo napetega »n:u"« ia I Movezana s 193 stranici ....................................... 75c ČIGAVA SJ? spisa! Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse ČRTICE, spisal Fran Ksaver 160 strani ..................................... 75c Meško, trdo vezana knjiga z DUŠICA, spisala H. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 struni. Roman je vse .^kozi napet in ga čitato 1 j ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ..............'.................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .......................................$1.00 FABIJQLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c PINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestšue izpod spretnega Finžgarjevega, peresa ......................................................$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani... $1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ...........................................— 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš1 i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle- menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov. ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c 17.LET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani ......................... 60c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-ljica za mladino ........................... 30c JAROMIL, češka narodna prav- jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 307 strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Turčir XTIpprfvt-Jh zbranih spisov Ifl /v./kov. vonk po .......$1.00 IZGUBLJENI SVET. Roman opisal U Doyle, brošura z 233 -Irani . .............................................. 75c V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. -— Grad Rojinje. — Golida 3 zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. -— Med dvema stoloma 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah,-— — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Poyest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ...................................... 60c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga.........$1.25 Mehkovežana knjiga ..............51.00 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja ............................ 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatrc. Brošura 290 strani ........................................$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec unin.uuni.iuiniimiJuiiuDi PISANO POLJE J. M. Trunk Nekaj je. Ni dosti, pa je le nekaj Pravi znanstveniki so najmanj postali vrlo oprezni glede materialističnega naziranja o svetu. Mehanični materializem stoji pred polomijo, in mnogi ga javno odklanjajo. Postanek sveta in življenja mora imeti druge korenine, ako noče viseti v zraku. Ali so vsaj ti znanstveniki že prišli tudi do — Boga, do vere na Boga, v katerem je vsak začetek? Morda vsaj nekako, ampak nikakor ne popolnoma in jasno, vsaj ne do pravilnega pojmovanja Boga. Znani Sir Arthur Eddington je priznan fizik in teoretičen astronom. Pred svojimi brati, kvekarji, je imel v New Yor ku predavanje, kjer je menil da se bolj in bolj razbliniti: iranje, da bi moglo ! med pravim znanstvom in ve-•o kako nasprotje, znanstvenik r.o gleda več na vero raz ramen. To bi bilo nekaj. Ampak kakšna je ta Eddingtonpva — vera? Pravi: "Vera je zadeva čuta, ne sklada." To bi pomenilo, da bi bila vera resnična, če kdo čuti, da je nekaj res. Eh..er to bi dalje pomenilo da je n. pr. voda iz kisika in vodika, ker kdo to čuti. Smešno. Sestav vode je nekaj povsem trdnega, ne čutnega. Enako je tudi vera. Čut igra važno vlogo, ampak tudi čut mora 'sloneti na trdni podlagi in sloni na trdni podlagi, ako je vera v Boga res vera, pa resničnost božje eksistence ne prihaja iz čuta, Bog je trdna resnica, in vera je, da kdo sprejme to resnico po milosti in na trdni podlagi besede istega obstoječega Boga, ne čutnega Boga. Pri splošni povodnji nevere, golega ateizma in nagega raa-terializma moramo priznati veljavo tudi še precej nejasnega spoznanja, da je poleg snovi še nekaj več, kar je nad snovjo. Oko vidi le meple- no, pa le nekaj vidi. ♦ Dva brata v laseh. Rusija in Nemčija se kav-sata in lasata. Španija je sa-mole trenotni povod. Zdi se, da sta Nemčija in Rusija ko voda in ogenj, in tudi ravs in kavs bi na to meril, tu komunizem, tam smrt za komuni-, zem. Pa ni tako. Rusija in Nemčija v sedanji politični obliki sta si brata, podobi.a drug drugemu ko jajce jajcu. Obe armadi po svojem namenu — isti. Hitler ima svoj "Gestapo," Rusija in Stalin svojo "Ogpu," tajni policiji prav isti v metodah in moči in činih. Politika se vriva v administracijo v Berlinu in Moskvi, "pravica" je ena in ista na obeh straneh, oziroma je nikjer ni, ker obe se iznebuje-te na isti način svojih političnih nasprotnikov — krogla ali štrik. Finančne metode, kakršne uporablja v Nemčiji dr. Hjalmar Schacht, se prav nič ne razločujejo od onih, kakršne pozna Kremlin. Nemški nacionalni socializem in ruski boljševizem sta si tako drug drugemu podobna, da jih ni mogoče ločiti, eno in isto sta, le ime ie različno. Dva brata, ki se lasata med seboj. Pač zmešan svet. 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS 17 nmmvnir^ Blagoslovitev novega vodo voda V Gornjem Suhadolu pod Gorjanci se je nedavno vršila slovesna otvoritev in blagoslovitev novo zgrajenega vodovoda. -o- Brezvestna mati ^ Na mestnem pokopališču v Ptuju so našli truplo umorjenega novorojenčka moškega spola. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi brezsrčno mater. -o- Sprla sta se Dva kmeta iz okolice Zagreba sta se sprla radi tega. ker je eden teh oklevetal ž^no drugega. Mož oklevetane žene ni miroval, dokler ri poiskal jezikavega soseda in mu zasadil nož v srce. 1K^9HESl3Ss - - Družinska PRATIKA ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rozman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino 25 eentov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči I mamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. i 704-70G North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W + 4* 4* + 4 + + 4 -ž + JL , * - 4, 4, 4, ju 4.4» <|* 4» 4» 4» 4» 4" 4* 4» 4» 4? 4» 4» 4» ^ DRAMATIČNIM KLUBOM sporočamo, da smo prejeli v prodajo dve nove igre, obe tridejanki, z ne prevelikim osobjem. Te so: "KADAR SE UTRGA OBLAK", stane 95c DETEKTIV MEGLA", stane . 75c Obe se dobe v: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois * * & * * 4-* + 4-* 4-4- 4-*