V. b. b.
Naioča se pod naslovom
,,KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na n a s 1 o v :
Pol. in gosp. društvo
K'agenfurt, Viktringer-Ring 26.
OSI
azat polimmo» Qospod£i.rsl^vo In prosveto
izhaja vsako srscio.
Stane četrtletno: 1 šiling.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto V.
Dunaj, 9. septembra 1925.
St. 36.
K zgodovini zasege Društvenega doma v Dobri! vasi.
Na našo prošnjo smo prejeli v zadevi Društvenega doma naslednje poročilo:
Bilo je proti jeseni leta 1923. V prvem nadstropju novega Društvenega doma je mizar g. Paulič polagal v čitalnici tla, v dvorani postavljal oder in izgotavljal zadnja mizarska dela. V lem času je prišel g. Czerny, načelnik tedanjega stanovanjskega odbora pri občini, si ogledal prostore v Društvenem domu in izrekel svojo sodbo: Prostori v prvem nadstropju niso porabiti za stanovanja. Fantje so prenesli društveni inventar, omare, knjižnico in drugo iz podstrešja in hranilničnih prostorov v novo izgotovljeno čitalnico in dvorano. Izobraževalno in druga društva so dobila končno svoj lastni dom in so tudi pokazala svoje veselje s tem, da so v božičnih praznikih postavila lepo božično drevesce in se zbirala okrog njega. Dne 30. december, zadnja nedelja v letu, je bil določen za Slovensko čebelarsko društvo, ki je imelo v teh prostorih tudi svoj redni letni občni zbor. Nato so se vršili redni društveni sestanki. Vsako nedeljo se je zbirala mladina po zgodnji in pozni sv. maši kakor tudi popoldne po blagoslovu k,.izobrazbi in pošteni zabavi. Ppsebno zimski večeri so izvabili mladini željo po dobrih knjigah, ki jih je društvo izposojevalo v društveni čitalnici. Društva so nadalje postavila stare kulise na oder, vršile so se igralne vaje in dne 27. januarja 1924 so dekleta igrala prvo igro v novi dvorani Društvenega doma, „Fabijola in Neža“. Med letom so društva še uprizorila^ „Tri sestre", „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček", v jeseni pa so koroški akademiki priredili igro »Moravska svatba". Ni bilo nedelje, da bi se člani društev ne zbirali v Društvenem domu. Prišla je pozna jesen in društva so se odločila, napraviti nov oder, ker stari ni več odgovarjal novim razmeram. Ko je g. Prajnik izgotovil
PODLISTEK
Nedelja.
Iz spanja in sanj se je zdramila in dvignila glavo.
»Dan zvonijo ...“
In ustnice so ji vzdrhtele in na licih ji je zablestel smehljaj.
Dan tako lep, srebru — sveto nedeljo, Go-delja, Gospodov dan. Zunaj potrkavajo zvonovi v zgodnjem jutru, v jablano ob oknu so se zapletli brneči glasovi in skozi mrak se vijejo v sobo, brne nad posteljo in zvončljajo v srce...
Pogledala je po otrocih, ki so še spali. Minčica in Tinka na postelji kraj nje, Manči in Slavko v kotu. In šepnila je glasneje:
Otroci, dan zvonijo ...“
Dan tako lep, srebrn — sveto nedeljo, ne-spodov dan! Z vonjavo naškropljen se giblje mrak v sobi, da se utrinja, siromašna in gola, kakor presekana od mavrice. Jablana ob oknu Šumija kakor z zvončki posuta, in vsa dolina se drami, se razteza in vztrepetava ...
Dan šumeč, svetel zvonijo. Že izginja mrak, že prožijo veje jablane svoj pozdrav mlademu zlatozorju. Dan vriskajoč, poln lepote — v njem valujoče žitno polje, med poljem steza, na stezi proti cerkvi pa ona z
| vse potrebno, je prišel 1. decembra g. Volinz in začel s slikanjem novega odra.
Po več kot enoletni uporabi novih društvenih prostorov je prišla občina in jih z odlokom štev. 2741/24 z dne 30. XII. 1924 zasegla. Zasego je utemeljevala s tem, da je hiša štev, 29 bila sezidana že leta 1914, da so vsi prostori porabni za stanovanje in prazni ter da je v Dobrii vasi veliko pomanjkanje stanovanj. Hranilnica in posojilnica v Sinči vasi kot lastnica Društvenega doma je takoj vposlala ugovor: 1. Da hiša štev. 29 ni bila izgotovljena leta 1914, temveč šele leta 1922 in 1923 ter da ne spada' pod stanovanjsko postavo. 2. Da ti prostori nikakor niso bili prazni, temveč zasedeni odkar so gotovi od društev. 3. Če resnično vlada taka stanovanjska mizerija, zakaj občina ne zaseže drugih prostorov, ki so bolj porabni za stanovanja in katerih je dovolj v občini, a jih županstvo ne vidi.
Prišlo je dne 30. januarja 1925 pri okrajnem sodišču v Dobrli vasi do obravnave. Najemniški komisiji je predsedoval sodnik dr. Perko, prisednika pa sta bila Taurer kot zastopnik posestnikov in Janah kot zastopnik najemnikov. K obravnavi razen lastnice Društvenega doma ni bilo povabljeno nobeno drugo društvo. Ker ie bila oirravnava javna, je zanimanje za izid pravde o lastnem domu prignalo tudi nekaj društvenih članov, ki so čakali na izid, o katerem so že prej vedeli, da bo pri teh razmerah slabo izpadel. Komisija je potrdila zasego društvenih prostorov s strani občme z utemeljitvijo: da spadajo prostori pod postavo o zasegi stanovanj (Wohnungsamorde-rungsgesetz) ker so prazni; da je pa nekaj stolov in klopi v prostorih ali da se včasih društva zbirajo, nima pomena, ker so za take potrebe še drugi pripravni lokali v Dobrli vasi, kakor n. pr. kaka gostilna!
Hranilnica in posojilnica je čakala mesec dni, predilo 'je dobila od sodnije pismeno razsodbo in nato celo zadevo poslala v pregled
otroki, vsi praznično oblečeni, Minčica in Tinka belokrilki, s pentljicami v laseh, kakor dva metuljčka. Manči in Slavko v žoltih slamnikih. Vsi veseli, čebljajoči...
Zdrknila je s postelje in sklenila roke na prsih------
Tinka se je zbudila:
»Mama...“
Jn za njo še Manči, Slavko in Minčica:
»Mama...“
Klečala je ob postelji, s smehljajočimi se očmi, v zabliskih prvih jutranjih žarkov svetta kakor bel angel, z nagnjeno glavo in dvignjenimi rokami -----
Tinka je sedla na posteljo in se zagledala proti oknu:
»Solnček!"
In za njo še Manči, Slavko in Minčica.
»Solnček!"
Ko so vstali in se je kadila na mizi že kava, je odprla mati okno nastežaj:
»Nedelja, otroci!"
Tinka je plosknila z dlanmi:
»Nedelja... nedelja! Solnček ... solnček!"
Vsa soba se je napolnila s solncem.
Stali so ob oknu, mati smehljajoča, otroci vriskajoči okrog nje, vsi obliti s solncem.
Zunaj, sredi šumečega dne, so vabili zvonovi ...
Zvonimir Kosem.
ministrstvu za socijaino skrbstvo. Ministrstvo je ugotovilo kršitev zakona s strani stanovanjske komisije v Dobrli vasi, ker se gre za novo stavbo in ker imajo društva te prostore že zasedene, ter poslalo zadevo višjemu deželnemu sodišču v Gradec kot najvišjemu pravnemu sodišču v tej zadevi. Višje deželno sodišče je potrdilo kršitev postave iz razloga, ker imajo te prostore že društva zasedene.
Med tem časom so društva naprej imela prostore v porabi, slikal in izgotovil se je oder v dvorani, prirejale so se tudi igre kakor »Roka božja", »Revček Andrejček", mesečni sestanki So bili dobro obiskani, novo življenje je prišlo v diustvo. Navdušenje je bilo med društvenimi člani tem večje, ko se je razširila novica, da je v,šje dežel..o sodišče odločilo v prid društev in je tako pnsla pravica na dan.
Cez nekaj časa je dobil načelnik Hranilnice m posojilnice od sodišča v Dobrli vasi zopet vabilo v zadevi zasege Društvenega doma. Dne 8. avgusta se je vršila obravnava. V komisiji so bili isti gospodje kot 30. decembra 1924. Zagovoru hranilničnega zagovornika v prilog la-tnici je ugovarjal prisednik komisije Taurer. Zato ga je vprašal zagovornik: ,Kdo pa ste vi I pravzaprav?" Taurer:	»Zastopnik občine."
Zagovornik. »Kaj takšnega še pri nobeni sodniji nisem videl, da bi bil sodnik in tožitelj ena in ista oseba. Bil sem na Ruskem, a še tam se kaj takega ni pripetilo. Zahtevam, da se g. Tauier kot prisednik s stanovanjske komisije OGSiiani!" Vsled tega je moral sodnik dr. Perko obravnavo prekiniti in jo preložiti na poznejši čas.
Lemu je sledilo nečuveno nasilje. Županstvo je trkoj nato samo od sebe zapečatilo društvene prostore. Župan Brugger sam se je trudil, ker se je zdelo drugim to delo pre-smešno. Kdo v Dobrli vasi ne ve, da imajo društva te prostore zasedene in da se je že večkrat marsikateri zabaval pri igri. Seveda županstvo tega ne ve. a če je imelo društvo kako prireditev, je občina kar hitro zahtevala od društva običajni veselični davek.
Seja deželnega kulturnega sveta dne 2. septembra 1925.
Preds. Supersberg poroča, da je ekspertiza Društva narodov (preiskovalni odbor) od Avstrije dobila ugoden vtisk. Strokovnjaki pa so konstatirali, da je Avstrija poljedelska dežela. Le-to potrjuje prepričanje, da se umetno dvignjena industrija v Avstriji ne more držati, ko nima dosti odjemalcev doma, drugod !pa tekmovati ne more.
Razpravljalo se je potem o kreditu. Dolarji bi se dobili, a obrestna mera je tako visoka, da kmetje takega posojila ne morejo najemati. Poskrbelo pa se bo cenejših posojil za nakup umetnih gnojil in semen.
Vlada poroča, da se bo bolniško zavarovanje za kmečke posle uredilo z novo postavo. To pride zdaj, ko so se deželni zbori vse leto o stvari prepirali.
Uprava državnih železnic poroča, da se bo znižala voznina za živino in kmečke pridelke.
Vlada je sklenila trgovsko pogodbo z Jugoslavijo: Ramek in Buchinger sta se pravzaprav osebno udeleževala pogajanj. Zastopniki kmetijskih korporacij se pa pritožujejo, da se kulturnih svetov in kmetijskih zbornic ni vprašalo. Carina na kmetijske pridelke, kolikor se
je v pogodbi doseglo, ni nobena odškodnina za kmete. Kmetijstvo se mora bolje braniti, ako naj naš kmet naprej vzdržuje državo. Poljedelsko ministrstvo se je poživljalo, naj deluje na to. da se carina na pitano živino vedno ne znižava. Uvažanje pitane živine in mleka naj se sploh omeji in v slučaju živinske kuge zabrani.
Razgovor se je vršil tudi o izvozni carini, ki jo kmet plačuje, n. pr. za lesovino. Kmetijstvo bo zahtevalo kompenzacij (odškodnine).
Naglašalo se je, da kmetijstvo v avstrijskem državnem zboru nima primernega zastopstva, kar krščansko-socijalna stranka priznava. Najodločnejše stvar povdarjajo Tirolci, ki pravijo, da se tako kakor dozdaj ne more gospodariti naprej! Država, ki pusti propasti kmetijstvo, se ne more dvigniti.
Vršili so se s sosednimi državami pogovori o obmejnem prometu: čudno je, da se, ko je Koroška obmejna dežela, ni obvestilo in pritegnilo zastopstva kulturnega sveta.
V kratkem se predloži zveznemu zboru postava o pospeševanju poljedelstva (Landes-kulturfordcrungsgesetz). Sestanek predsednikov je zahteval, da se mu da možnost, popred povedàti svoje mnenje. Ramek je izjavil, da se bo s to postavo poljedelstvo pospeševalo v najširšem obsegu in zato pričakuje, da se kmetje ne bojo prehudo branili zoper trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Konferenca predsednikov pa je izjavila, da je njena dolžnost, zastopati koristi kmetov in da vsled tega nikdar ne more pritrditi omenjeni pogodbi.
Ko se je govorilo o uvozu vina iz Jugoslavije, se je avstrijsko kmetijstvo postavilo na stran nižjeavstrijskih viničarjev, da se varuje složnost med kmeti.
Predsedstvo koroškega kulturnega sveta je obravnajo prošnjo okrajnega društva v Šmo-horu, ki je želelo brezobrestnega posojila. Ti prošnji se ni moglo ugoditi, ker za take želje ni nobenega denarja na razpolago.
Tajnik dr. Sfotter poroča potem o postavi, ki bo uredila prodajanje umetnih gnojil in lužil (Beizmittel). Gnojila in lužila se bodo morala prodajati s popolnim pojasnilom kakovosti, politične oblasti pa bodo prodajo nadzorovale.
(Konec sledi.)
Pozno spoznanje.
Med vojno se je v Avstriji kakor kuga razpasla nemška nestrpnost. Ljudje, ki jih sicer nihče ne bi bil pogledal, so postali vsemogočni; kdor njihovi sleposti ni pritrjeval, veljal je za izdajavca. Sodili niso več poklicani sodniki, marveč v vojaške sodnike preoblečeni politiki. Slovenci smo to nesrečo prebritko čutili- Grafenauerja so nam obsodili, da umre lakote, najblažje rodoljube so nam po vrsti zapirali, ker so se zdeli nekaterim norcem sumljivi. A kaj sc hoče? Slovenci smo mal narod in malega se povsod zatira. Čehi so pa tvorili po svojem številu in po svoji kulturi bistven del stare monarhije, in vendar se je tudi tam postopalo po berolinskem receptu. Najgrše je bilo, da so dr. Kramafa obsodili v smrt.
Ko mine neurje, zjasni se pogled v te dogodke. Zanimivo je, kar piše v „Reichspošti“ bivši voditelj avstrijskega poljedelskega ministrstva dr. Ertl: „Kramaf je odličen državnik, ki so ga pač često napačno umeli, ali pa ga sploh zastopili niso. Svojo Avstrijo je iskreno ljubil, dočas da ga je ta v nesrečni pravdi obsodila v smrt. Neprecenljive zasluge si je bil stekel za državo, četudi so ga rojaki sovražili kot črnožoltega, neprecenljive zasluge si je stekel za razne vlade v najvažnejših političnih vprašanjih. Pred 40 leti že, ko je študiral v Be-rolinu, je pravilno spoznal, da je Avstrija mogoča le na federalistični podlagi. Skozi leta si je s svojo politiko prizadeval, zabraniti vojno. Le ta velikopotezni državnik, ki je natančno poznal Rusijo, je moral doživeti, da so avstrijski vodilni politiki zmagali cesarjev odpor in sklenili vojno v blazni nadi, da Rusija pusti Srbijo samo in se vojne ne udeleži. Le ta mož je bil tako velik, da je v ječi, čista vest mu je dajala mir — proučeval zgodovinske knjige in je tam že spisal del neke velezanimive knjige o Rusiji..
Največji dar, ki ga Bog da narodu, državi, so njeni veliki talenti. Gorje Jeruzalemu, ki svoje preroke mori, ker ugovarjajo modrosti slepih voditeljev, ki ljudstvo vodijo v propast.
iB POLiTiČN! PREGLED S
Avstrija. Dne L sept. se je sestal državni zbor k prvemu čitanju proračuna za leto 1926. Proračun izkazuje 600 milijonov zlatih kron izdatkov, za 7 milijonov preko normalnega proračuna in to vsled višjega kurza šterlinga in naraščajočega števila brezposelnih, ki državno blagajno zdatno obremenjujejo. Za investicije je določenih 114 milijonov šilingov. Proračun izkazuje prebitek. Državni uradniki s proračunom niso zadovoljni, ker za zvišanje pač v proračunu ni preskrbljeno. Dne 10. t. m. uprizorijo triurno protestno stavko, ki jim bo pa prav malo koristila, ker je proračun diktiran po Društvu narodov.
Jugoslavija. Po vstopu Radičevcev v vlado nastali novi položaj zahteva, da se pregru-pirajo opozicijske stranke. Slovenski kmetijci (Pucelj) so stopili v Radičevo stranko. Zemljo-radniški kongres pa se je izrekel proti združitvi z Radičevci, ker je Radič izdal kmečke interese- in za pogajanje z Davidovičevci, da bi tako ojačili opoz. blok. Na združitev bodo morale misliti tudi še druge manjše stranke. — Vsled vpadov komitašev na jugoslovansko o-zemlje je morala jugoslovanska vlada že pogosto storiti odločne korake v Sofiji, a spopadi se še stalno ponavljajo. Sedaj so dobile oblasti v roke dokumente, iz katerih je razvidno, da vlada sama podpira komite. Makedonski komite je dobival od vojnega ministrstva velike vsote denarja, brezplačno vožnjo po vseh železnicah z vednostjo vojnega ministra orožje in vojaške vaditelje. Ti dokumenti bodo jugosl. vladi sedaj v Ženevi dobro služili. Jugoslavijo zastopata pri Društvu narodov dr. Ninčič in Stefan Radič.
Društvo narodov je začelo zborovati v Ženevi 2. t. m. Zasedanj^ bo trajalo cel mesec. Prva točka dnev. reda je bilo mosulsko vprašanje, ki zadeva Angleže in Turke. Do odločitve ni prišlo in se je zadeva preložila na poznejši čas. Poseben odsek se bavi tudi z avstrijskim vprašanjem. Našo državo zastopajo dr. Mataja, dr. Ramek in Ahrer. Kot prvo je bilo predloženo poročilo strokovnjakov, ki zveni dosti u-godno. Strokovnjaka Lavton in Rist sta prišla do prepričanja, da je Avstrija življenja zmožna. Gospodarski položaj je v vseh državah slab. Posebni avstrijski nedostatki so previsoka o-brestna mera, previsoki davki in predraga so-cijalna politika. Avstrija je vse izpolnila, kar predpisuje ženevski protokol, zato se bo kontrola nekoliko omilila. Gen. komisar vendar ostane. — Govori se tudi o varnostni pogodbi balkanskih držav, Avstrijo pa se misli pritegniti k varnostnem paktu med antanto in Nemčijo.
Varnostni pakt. Na francosko noto o varnostnem paktu je Nemčija takoj odgovorila, da je pripravljena se pogajati. Rusom seveda to ni povolji, ker je pakt naperjen proti Rusiji. Vsled tega je prišlo pri rusko-nemških trgovskih pogajanjih več spornih točk v ospredje, ki bodo pogajanja menda razbile, četudi Nemčija zagotavlja, da se njena politika napram Moskvi ne bo izpremenila. — Na podlagi nemškega odgovora so se sestali v Londonu pravniški strokovnjaki, ki so posvetovanja te dni končali. Vsaka država, ki je na varnostnem paktu zainteresirana, je poslala po enega strokovnjaka. Strokovnjaki so se sporazumeli, da ima v bodoče odločevati o vojni in miru edinole Društvo narodov. Tedaj nobena nogodbenih držav ne bo smela začeti vojne, ako Društvo narodov ne dovoli.
Ostalo inozemstvo. Vojaško sodišče na Bolgarskem je predložilo kralju Borisu več smrtnih obsodb, ki pa jih je kralj spremenil v dosmrtno ječo. Kralj je s sedanjo krvniško vlado nezadovoljen in išče stike z opozic. Malino-vom. Nasprotno pa išče Vojna liga z generalom Lazarovom stike s kraljem Ferdinandom in ga hoče poklicati s Koburga nazaj na Bolgarsko. Baje je Ferdinand že odpotoval z lad-
jo. — Mirovna pogajanja z Druži so se razbila, ker Druži francoskih pogojev niso mogli sprejeti. Sultan Druzov je izdal proglas na vse Si-rijce k splošni vstaji. Sueido so Druži zavzeli, pri pohodu na Damask pa so bili poraženi. Druži kot Marokanci se bojujejo za svobodo izpod francoskega jarma. — Venizelos se vrača na Grško.
Medzavezniški dolgovi. Anglija je zahtevala, naj ji dolžniki odplačujejo svoje dolgove tako in v tolikem iznosu, da bode to Angliji letno zadostovalo za odplačevanje obrokov njenih dolgov v Ameriki. Ker je Francija med dolžniki na prvem mestu, so angleški vladni listi nagla-šali kot stališče svoje vlade, ali pa samo kot svoj predlog, naj bi Francija Angliji odplačevala letno razmerje med tem, kar Anglija od raznih svojih dolžnikov že dobiva, in med skupnim iznosom obroka, ki ga mora letno plačati Ameriki. To je bilo Francozom vsekakor preveč in se je po francoskih vladnih listih čitalo, da bi Francija takoj začela odplačevati a conto svojih dolgov Angliji 9 odstot. od vseh, po Da-wesovem načrtu priznanih odškodnin. Angležem očividno to ni dovolj točno označeno odplačevanje in se sedaj poroča, da je angleški finančni minister stavil predlog, naj Francija svoj dolg izplača v 62 letnih obrokih. Vsak obrok bi znašal 12 in pol milijona funtov šter-lingov, kar približno odgovarja prej omenjenemu prvotnemu stališču angleške vlade. Francoski finančni minister je ta predlog in ponudbo vzel na znanje ter takoj sporočil svoji vladi.
B DOMAČE NOVICE B
Po slovenski Koroški.
»Slovenski Narod" je prinesel julija mesca poročilo o nekem potovanju skozi Koroško. To poročilo je našo „Bauernzeitung“ razdražilo, kakor da jo je pičil sršen, ki mu dregneš v meh, in list poživlja oblasti, naj posežejo krepko vmes, ko se jim tu naštevajo osebe, ki seve. ogrožajo obstoj Avstrije!
To rodoljubje navedenega nekmečkega lista je skrajno smešno: Na tisti strani, le par vrst višje, namreč piše tisti list, da koroški Nemci „vsi brez izjeme, brez razlike stranke, iz notranjega prepričanja zahtevajo priklopitev k Nemčiji, ker jim je šele tam mogoč obstoj in razvoj." Pol strani nižje pa se zgraža radi besedi »Naroda", ki pravi: »Bližnja bodočnost bo vrnila Koroško Korošcem in nam." Našim nemškim sosedom moramo pojasniti, da mora imeti njihova kriklopitev k Nemčiji, ako se izvrši še pred sodnim dnem, sevé še nekaj posledic. Sami Nemci pravijo, da je obstoj na Koroškem nemogoč, kako pa naj potem mi Slovenci na Koroškem sami obstojimo, če že z Nemci vkup ni mogoče? Obenem moramo pribiti, da smo koroški Slovenci lojalno izjavili, da se držimo postavnega redu in da podpiramo državo, ako se z nami pošteno postopa in nam ne krši naših pravic. Nobeno naše društvo ni zahtevalo priklopitve k Jugoslaviji, nemški sosedje pa zahtevajo priklopitev k Nemčiji vsi brez izjeme stranke, javno na shodih in v svojih listih zagovarjajo to misel — a potem pozivajo oblast, naj postopa proti nam, ko bi morala postopati proti Nemcem!
Znane so nam v »Slovenskem Narodu" o-
menjene družine in ravno zato zelo dvomimo o točnosti razgovora, ki je prikrojen okusu njegovih bralcev. Sicer pa ni nobenega razloga, da bi se bali nemškega nekmečkega lista in njegovih ljudi. Nemcem svetujemo:	pošteno
ravnajte z nami, pustite nam postavne pravice, pa ne boste videli v vsaki senci vraga, ki ga vam kaže le nemška slaba vest. Ako pa boste naprej teptali naše pravice, potem se bo seve kedaj ponudila priložnost, da se bo tudi potrpežljivi koroški Slovenec otresel vaše sile.
Duhovniške vesti. Od novo posvečenih duhovnikov sta bila nameščena kot kaplana č. gg. Obersteiner Jakob v Škocijanu v Podjuni in Wutte Josip na Radišah.
Katehetsko društvo ima kvaterni četrtek ob 10. uri sestanek v Celovcu. Na dnevnem redu so stanovska vprašanja. Pridite vsi!
Radiotelefon — v Podjuni. V naši majhni, tihi vasici je sam sestavil radioaparat domačin Valentin Huter. Posebno lepo in razločno so se slišali koncerti, petje in govori iz Londona. Za naše razmere nenavadno in redko zabavo smo njemu prav hvaležni.
Loga vas. (Igra.) Tukajšnje izobraževalno društvo ponovi v nedeljo dne 13. septembra ob 15. uri v gostilni Urabl v Logi vasi burko „Lumpacij Vagabund'1. Kdor se hoče pošteno nasmejati in se lepo zabavati, naj pride!
Dobria vas. (Stanovanjska beda.) Dolgo že pričakujemo našega davno imenovanega nadučitelja, ki pa nikakor ne pride. Krivo je naše županstvo. Župan kot stanovanjski komisar, za kar ga je občinski odbor postavil, ni kos svoji nalogi zato, ker se ne ozira na splošnost, ampak je le izvršilni organ svoje stranke. Bilo bi še precej stanovanj v Dobrli vasi, ki so do danes prazna. Neki hišni posestnik je iz lepega stanovanja za večjo družino pustil iztrgati tla in sneti okna, da bi mu ga ne bilo treba odati za majhno stanarino v najem. Drugi porabi prostore, kjer bi bilo za kako stranko tudi lepo stanovanje, za kurji hlev. Nadalje ima občina ubožno hišo, ki je prazna, pa rajši plačuje stanarino za uboge po drugih hišah. Tega naše županstvo do danes ni hotelo videti. Ko je bil prej načelnik stanovanskega odbora g. Czerny, ni bilo stanovanske bede, ker je vsem pravično nastopal. Sedaj se pa pritiska le na Slovence in uboge bajtarje, katerih hiše so z najemniki prenapolnjene. Imamo tukaj osemčlansko družino, ki ima le eno sobo brez kuhinje in majhen kabinet na razpolago. Neka stranka si je napravila v pritličju Društvenega doma, kjer je prej stalo golo zidovje, na svoje stroške vse, kar je za stanovanje potrebno, a županstvo je, ko je stranka imela skoraj že vse izgotovljeno m že opravo upostavljeno, te prostore zasegla za drugo stranko, ker ji prva kot Slovenec ni bila po volji. Pa tudi druga stranka še ni zasedla piustore, da je stanovanje še danes prazno. Društveno dvorano in čitalnico, kjer se zbira mladina ob nedeljah in praznikih k izobrazbi, pošteni zabavi in nedolžnemu veselju, je občina zasegla in ko je višje deželno sodišče spoznalo to dejanje za kršitev postave, je te prostore zapečatila. Drugi prostori, kjer se mladina kvari in pohujšuje, so odprti ne samo po dnevi, ampak cele noči, da se kvari nočni mir. Ali je to pravica enaka za vse?
Ruda. (Neznosne razmere.) Naši kulturo-nosci so nekdaj vpili na vse pretege, da bomo padli za 100 let nazaj, ako pridemo pod Jugoslavijo. Pod Avstrijo pa nismo padli samo 100 let nazaj, temveč mnogo več. Res čudno napredujemo zdaj, ko v drugih državah in pri drugih narodih učijo v šolah najprej v materinem jeziku otrok in potem šele v državnem ali jeziku druge narodnosti. To je naravna zahteva Pregovor pravi: „Cim več kdo zna, tem več velja.11 Pri nas pa mora otrok, komaj je začel hoditi v šolo, komaj se je nekoliko ogrela klop pod njim, lomiti nemščino in vdihavati vse-nemški vzduh ter se učiti zgodovinsko laž, da je Koroška že od pametiveka nemška posest. Po katerih virih so koroški učitelji in učiteljice študirali zgodovino, je nam velika uganka. Jasno je, da se slovenski otrok v šoli slovenščine ne sme posluževati. Otrok živi v vednem strahu, da vsled premale pozornosti izgovorjene slovenske besede ne bo kaznovan s strogo kaznijo. (Znanih nam je več takih slučajev. Op. ured.) Ko sem nekoč slučajno srečal pred šolo gručo otrok, so me pozdravili vsi nemški. Vprašam dečka, kaj to pomeni, pa mi ne ve dati odgovora. V šoli nam je bilo tako ukazano! Zapazil sem na obrazih, da imajo o-troci v bližini šole strah, izpregovoriti slovensko besedo. Dobro, da so počitnice, da si bodo otroci od neprestanega strahu vsaj nekoliko o-pomogli. Ali so morda te tiste utrakvistične šole, na katere se Ramek sklicuje? Mu čestitamo! Šolskim oblastem menda niso znani šolski zakoni, da jih tako zametujejo. Šestletni otrok, ki začne hoditi v šolo, še materinega jezika ne razume, kako naj se potem nauči nekaj v tujem nemškem jeziku.
Škocijan. (Nesreča.) V naši vasi se popravlja eternitna streha. Pri delu se je pomočnik vtlikovškcga kleparja Janez Krajnc ponesrečil.
Polomil si je desno roko in nogo, da ga je mo ral velikovški rešilni avto prepeljati v celovško bolnišnico. — V življenski nevarnosti sta se nahajala tudi dva delavca, ki popravljata cerkveni stolp, in je le malo manjkalo, da nista padla z višine na tla.
Dobria vas. (Tragična usoda nemškutarja.)
V nedeljo dne 30. avgusta se je pri poštnem ravnateljstvu v Celovcu ustrelil tukajšnji poštni uradnik Auprecht Friderik. Uvedena je bila P'oti njemu uradna preiskava, ker je poneveril pri pošti čez 60 milijonov kron. Auprecht, rodom Slovenec iz Železne Kaple, je kmalu pokazal doma pridobljenim naukom hrbet ter postal renegat. Sovražil je vse, kar je bilo slovenskega in cerkvenega. Heimatschutz ga je postavil za načelnika krajevne organizacije in domači pevski zbor ga je izvolil za svojega vodjo. Po celem okraju je bil znan kot strasten pijanec in lazgrajač. Njegovi bratci ga seveda niso vprašali, kje on dobiva denar, samo da ga je plačal. Kakor pri nas, se opira tudi po drugih krajih slovenske Koroške vsenemštvo na renegate, Titove in pijance. Ta slučaj pa naj nam, zavednim Sovencem, služi za vzgled, kako daleč pride človek z neznačajnostjo in renegatstvom.
Sele Blago srce je pokazal pokojni posestnik humberškega veleposestva. V oporoki se je spomnil tudi svojih uslužbencev. Tako so po njem podedovali naši drvarji, ki so pri njem uslužbeni 10 let, po 6 milijonov kron, gozdarji pa še večje svote. — Ko bi tudi drugi kapitalisti imeli tako darežljive roke, koliko manj gorja bi bilo na svetu!
Šmiklavž Pri Hodišah. (Sejem.) Sejem menda ni več sejem, ako se ne konča s pretepom. Tako se zdi, da je v celovški okolici. V nedeljo 30. avgusta je bil sejem v Šmiklavžu, zvečer pa ples pri Bošnjaku. Kljub moštu podobnemu vinu, kakor se je izrazil neki gost, je prišlo že zvečer do pretepa med socijaldemo-krati in hakenkreuzlerji. Eden iz Vetrinja je dobil z vrčem tako po glavi, da se je vrč razbil. Da so nekateri naravnost prišli na pretep, se vidi iz tega, da so imeli gumijeve palice in se je enemu izvil iz roke ..Schlagring11. Popivanje je trajalo celo noč in še v pondeljek ponoči je pela harmonika. Vse se zalumpa, potem pa zdihujejo o slabih časih.
Grebinj. Kakor veste, je tukaj še vedno kaj novega, manjka le Rutarjev Jur, ki bi dogodke tolmačil širši slovenski javnosti. Ko je Ježova Mojca že dolgo vdova, bi bil prav prijazno sprejet. Pa lepa služba se mu tukaj ponuja. Ker je bil pri zadnjih volitvah za žlajfarja, bi mogoče dobil službo pri novi železnici. Pravi se, da so šli te dni v Ženevo po kredite za njo. Če bodo gg. antantarji tako milostni, da bodo kaj dovolili in dali, pa bo že žvižgal lukamatija. Ako bi bil Rutarjev Jur 20. aprila tukaj, bi bilo vagano njegovo življenje, od zadnje občinske seje pa bi gotovo z županom vred bežal. Pogledat bi šel, kako vovberski močnik vre in kako na Želinjah pobirajo podpise za nemško pridigo. Govori se, da bo Heimatbund vpeljal nemške pridige na karte, kakor je bilo med vojno vse na karte.
Sele. (Razno.) V soboto dne 8. avgusta je zatisnila svoje oči blaga žena Helena Užnik, pd. Adamkinja na Ravni. Bolehala je že celo leto. Bila je dobrotnica revežev in povsod spoštovana. Naj počiva v miru! — Dne 25. in 26. avgusta so tu zborovali koroški dijaki. S svojim zglednim nastopom in obnašanjem zunaj in v cerkvi so si takoj pridobili naša srca, da smo se le težko ločili od njih. Bog jih živi!
Št. Janž—Ravne. (Poroka.) „Jaz pa no kajžico imam, notre tri cimerče imam; pa kaj mi nuca, kaj mi nuca, ko sem fantič koj sam.11 To je občutil tudi naš Mežnarjev Hanzej iz Ščedma (Št. Janž pri Sv. Jakobu v Rožu) in je poiskal si iz Fugerjeve hiše na Ravnah Lojzko za življensko družico. Poročal je oba nevestin brat č. g. Jožef Dobernik, župnik iz Rožeka. Ker sta ženin in nevesta \neta cerkvena pevca, je pevski zbor iz Rožeka in Sv, Jakoba zapel jima venec nabožnih in narod-nih pesmi. Pri „večni luči11 v Kosi so nato imeli dela dovolj, da so si številno družbo kar najbolj postregli. Da ob veselem petju večna
luč do jutra ni ugasnila, je umljivo. Ker ženin prevzame gospodarstvo Fugerjeve hiše, mu želimo, da s svojo ženo Lojzko mnogo let prepeva o zadovoljnem zakonskem živjenju. Zavednemu paru mnogo sreče na skupno pot!
gì GOSPODARSKI VESTNIKU
Državni dohodki padli. V mesecu juniju so znašali državni dohodki precej manj kot v maju. Davkov je nateklo v maju 73,4 milijonov šilingov, v juniju samo 64,7 milijona, monopoli so dali v juniju 25 milijonov nasproti 26,7 milijona v maju. Istotako vsi drugi davki in pristojbine. Iz tega sledi, da je plačilna zmožnost davkoplačevalcev močno padla.
Novčana reforma na Madžarskem. V bližnji bodočnosti se bo vlada bavila z vpeljavo nove veljave. V poštev prihajajo tri načrti, in sicer povratek k zlati kroni, vpeljava angleškega šilinga ali nova novčana enota, ki bi odgovarjala 20.000 pap. kron. Vsak načrtov ima svoje dobre in slabe strani. Najbolj v ospredje prihaja tretja rešitev. Za rešitev te reforme se bo potrebovalo 1(4 Rta, medtem pa ostaneta dve vrsti denarja v prometu.
Trgovinska pogodba z Jugoslavijo podpisana. Z Dunaja poročajo, da je trgovinska pogodba z Jugoslavijo podpisana. Kakor hitro jo odobri parlamentarni odsek, stopi v veljavo. Sklenjena je za dobo 1 leta; odpovedni rok je 3 mesece; pogodba temelji na principu največje ugodnosti. Poleg določil o blagovnem prometu se nahajajo v pogodbi tudi železniško-prometne konvencije, določbe o obmejnem prometu. Pogodbi je priključena tudi konvencija o turistiki, ki omogoča turistom obeh držav prehod meje brez potnih listov, samo z legitimacijo kakega domačega turističnega ali alpinskega društva.
Celovški trg. Zelje 50—60 g, glavnata solata 40—50 g, endivija 50—60 g, zelen grah 1—1.20 Š, fižol 60—80 g, čebula 70—90 g, česen 4 Š, paradižniki 0,80—1,20 Š, špinača 50 do 70 g, zgodni in pozni krompir 15—18 g, gobe 1—1,50 Š, jabolka 0,80—1,20 Š, hruške 0,80 do 1.50 Š, grozdje 1,60—2,40 Š, črnice 60—80 g, češplji 0,80—1,30 Š, malinje 80 g, ostrožnice 60 g, brusnice 0,80—1 šiling za kg. — Mleko liter 44—48 g, sadka smetana 2,80—3,60 Š, kisla smetana 2,40—2,80 Š, čajno maslo (kg) 5,60—6 40 Š, maslo za kuho 5—5,60 Š, skuta 1,40—1,60 Š. Jajce 18—20 g. Strd (kg) 3,60 do 4.20 Š. Živina: voli 1,20—1,30, plemenske krave 1,20—1.40, pitane krave 0,90—1,10, prašiči 1,80- -2,30 šilingov za kg žive teže.
Borza. Dunaj, 7. septembra 1925. Dolar 7,08; nemška marka 1,678; funt šterling 34,26; ital. lira 0,2848; dinar 0,1263; franc, frank 0,331; poljski zloty 1,225; švic. frank 1,3620; češka krona 0,209 šilingov.
C u r i h, 7. septembra 1925. Dunaj 73,05; Beograd 9,22(4 ; Praga 15,35; Pariz 24,30: Rim 20,75; London 25,13; New York 518.
ZA NAŠO DECO
Prevareni skopuh.
(Napisal G. K o 1 w e 1. Preložil J. K.)
Kmet Miha Cizelj iz Lisičjega dvora je bil, kedar ni šlo ravno za vrček ali skledo, precej velik stiskač. Pravili so, da je celo uši slekel kožo. Že nad osem dni je stala na mizi smrdeča lojevka ter pretakala večer za večerom debele kaplje na pločevinast svečnik, ker so bile električne žarnice, ki jih je bil kmet nabavil z napeljavo vred, že davno pregorele. Še le, ko je kmetica zagrozila, da ne bo zakrpala nobene nogavice, da ne bo popravila nobene srajce in nobenih hlač več, se je Miha končno odpravil v mesto. Toda poprej je skrbno zamotal vse pregorele žarnice — pet jih je bilo — v papirnate ovoje ter jih položil v nahrbtnik. Bržkone so se mu zdele mnogo važnejše od onih, ki jih bo kupil. Kajti, jedva je vstopil v prodajalno, je izmotal stare gorilke ter vprašal, koliko bo dobil zanje. »Ničesar,11 mu odvrne trgovec ter še doda, ko se je kmetu podaljšal nos kakor kisla kumara: „S temi lahko streljate na vrane.
takrat počijo." Miha Cizelj pa je ponavljal: »Ničesar? To je vendar odkrita goljufija." In skušal je dopovedati trgovcu, da je vse, kar ima še kaj vrednosti, v popolnem redu: porcelanasta glavica, medeni ovoj in stekleni balonček — le žica, ki pa je itak tako tenka kakor nit, je pretrgana. — Toda trgovec mu reče: „Kaj pa bi vi rekli, če bi mi iz vašega žita izmleli moko, luske pa bi vam vrnili?" — „0," odgovori prebrisani kmet, luskine našega žita so še vedno nekaj vredne, kajti brez dobrih otrob težko zadovoljiš svinjski zob." — „Vi ste sicer velik lisjak," mu de trgovtc, „vendar pa boste s svojimi pregorelimi žarnicami napravili slabo kupčijo."
In tako se je kmet podal v drugo trgovino, nato še v eno in, ko navsezadnje tudi v četrti ni mogel ničesar opraviti, se je s težkim Sfcem odločil, da si kar naravnost kupi nove žarnice.
Ko pa je nato s kletvico na jeziku stopil zopet na ulico, je zagledal prav na nasprotni strani krčmo, kamor je vstopil, da se malo pokrepča. Dal si je naliti vrček večkrat zaporedoma, kot da bi vse zastonj iz soda teklo, in čeprav se mu je pri odhodu zdelo popolnoma pravilno in v redu, da se mora to, kar se popije, tudi plačati, je vendar še vedno bil prepričan, da nasprotuje zadeva z žarnicami vsaki pošteni kupčiji. Ko se je opotekal proti domu, se mu je zdelo kot da bi nosil vso goljufijo mesta na svojih ramah. In ko je tik pred Lisičjim dvorom moral preko reke Vrane, se je ustavil na mostu. Gledajoč kako se je v vodni gladini zrcalila njegova lastna podoba, je dejal sam pri sebi: »Skozi Lisičji dvor teče Vrana. Aha! Kaj je rekel ta ničvrednež v mestu? Da lahko vrane streljam z njimi. Vrane! In ponavljal je besedo vrana nekaj časa, potem si je snel nahrbtnik ter pometal vse pregorele žarnice eno za drugo v globino.
Stemnilo se je že, ko je dospel domu. Kmetica, ki je bila godrnjaje zopet postavila lojevko na mizo, mu je takoj jela očitati, da je tako dolgo izostal in zopet tako globoko pogledal v kozarec. Nato pa je nagloma odprla nahrbtnik, vzela žarnico in jo vtaknila v svetiljko.
Toda glej: prva žarnica ni hotela goreti. Vsa ozlovoljena meneč, da je mož gotovo dregnil kam z nahrbtnikom in jo pokvaril, je segla po drugi. Ko pa tudi ta ni gorela, je vzkliknila razočarana- »Kakšnega osla pa sem poslala v mesto, da mi je prinesel samo pokvarjene žarnice." Kmet je bil ves osupljen in ko sta preizkusila še tretjo, četrto in peto žarnico, ga je izpreletalo hladno po vsem životu. Zdelo se je. kot bi se bil hipoma streznil in spoznal, da je pometal nove in dobre žarnice v vodo, pokvarjene pa je prinesel domu.
B RAZNE VESTÌ ^
Drobne vesti. Novčanice po 100 in 1000 K so bile vzete s 1. septembrom iz prometa. Zamenjajo pa se lahko še v Narodni banki. — V Skoplju je požar uničil 50 do 60 hiš. Žrtev ni, materijelna škoda je velika. — V Gerb-stadtu v Nemčiji je nevihta porušila 60 hiš. Železniška proga je tako .pokvarjena, da je začasno ustavljen ves promet. Neki vlak je skočil s tira. — Na Dunaju so se že pojavile ponarejene lOOšilingove novčanice, ki se od pristnih lahko ločijo po bledih barvah. — Na Dunaju postanejo žemlje za pol groša cenejši, v Celovcu pa štrajkajo pekovski pomočniki, ker jim peki nočejo zvišati plače, kar bi kruh podražilo. — Vuhabiti so bombardirali znamenito Mohamedanovo mošejo v Maroku. Mošeja je potpopolnoma porušena. Mošeja je zato znamenita, ker je v nje’ pokopan Mohamed. — Dunajska občina je v enem letu razdelila šolarjem 3,390.317 obedov. Za leto 1925 ima v proračunu določenih za prehrano šolarjev 1.788.121 šilingov. — V Washingtonu sc vrše na univerzi poiskusi, če je mogoče živeti brez spanja. Dva dijaka bdita že 85 ur, kljub temu sta duševno in telesno popolnoma čvrsta. — 22. avgusta je bilo na Koroškem 1277 brezposelnih .podpiranih. Koncem junija je bilo na Dunaju 63.000 brezposelnih, koncem julija pa že 66.000. Ravno tako raste brezposelnost tudi na deželi. —^ Letos je bilo v Rimu že 500.000
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem
Tiska Lidova tiskarna
romarjev. — V Subotici je napravila nevihta in povodenj 25—30 milijonov dinarjev škode. — Meseca oktobra se izvede v Jugoslaviji ljudsko štetje. Pred beograjskim duhovnim sodiščem leži 2000 prošenj za ločitev zakona. To je posledica današnjih nebrzdanih razmer, ko si ljudstvo samo srečo uničuje. — V Beogradu so zgradili velik desinficijski tunel za razkuževanje vagonov. — Indeks v veletrgovini je padel v avgustu za 4 odstotke. — Na Dunaju živi 4800 osemdesetletnikov. — Največjega in najtežjega bika in vola v Avstriji ima brezdvomno pivovarna Stiegl pri Solnogradu:	bik tehta
1325 kg, vol je visok 1 m 80 cm in tehta 1150 kilogramov. — Sladkorna pesa kaže na Madžarskem dobro in bo imela 15% sladkorja. Za izvoz bo imela 12.000 vagonov. — Uvoz premoga je padel v prvem polletju 1925 za 20 odstotkov: manjša poraba in višja domača produkcija. — V Ameriki vlada silna suša in pomanjkanje vode. — Narodna banka je znižala obrestno mero od 10 na 9 odstotkov. —- V prvi polovici leta 1925 je Dunaj pojedel 73.350 goved, 285.434 mesnih in 66.333 pitanih svinj. Vsekakor lepa količina. — Na Dunaju je že zopet 70.000 brezposelnih. — V Ameriki stavka 158.000 jamskih delavcev. — 29. avgusta je bilo na Koroškem podpiranih 1242 brezposelnih. — Od 1. oktobra dalje bo stala dopisnica 8 grošev, tiskovina pa do teže 15 gramov (prej do 20 gramov) 1 groš. — Skozi Meglarje pri Vratah je 1. sept. marširala italijanska četa z godbo. Italijani nastopajo na avstrijskem o-zernlju kot bi bilo že njih last. — Čehoslovaška vlada je zaprla nekoliko nemških šol, ker ni nemških otrok. — Vihar je v Ameriki uničil vojno letalo (Zepelin) »Shenandoah", vsled česar je bilo 14 oseb ubitih in 15 težko ranjenih. -- Koroški deželni orožniški ravnatelj Ragoss-nig je bil s priimkom »dvorni svetnik" vpoko-jen. Prej pa se je v Gradcu še tako opijanil, da so ga morali vsled motenja nočnega miru aretirati.
NASE KNJIGE
Ne prezrite! Opreme za ohranitev brezalkoholnih pijač pomenijo po izjavi g. višjega sadjarskega nadzornika M. liumeka popolen preobrat v uporabi sadja in grozdja. Napisal je v 7. štev. »Sadarja in Vrtnarja" o teh pripravah zanimivi članek z značilnim naslovom »Največja ovira premagana". Več pove 2.—4. štev. »Naše Bodočnosti" in 7. štev. »Preroda". Razširjajte ta dva lista med znanci in prijatelji! Opozorite jih na te opreme! Razširjajte med mladino »Mladega junaka". Ta list se mora razširiti do slehrne gorske koče! Porabimo vsako priliko zato! Protialkoholno gibanje je stopilo v nov stadij! Pomagajte nam izvrševati obširen program! Ljudstvo tone v pijači...
Mladi junak. Sredi tega meseca izide prva šfevilka drugega letnika tega lepega mladinskega lista. Veliko število otrok je imelo ta list že v precejšnjem letu naročenega. Povsod so ga orali z velikim veseljem in komaj so čakali, kdaj dobijo prihodnjo številko. Posebno za našo mladino, ki se mora v šoli mučiti samo z nemškimi berili, je nad vse potrebno, da dobi za S’ oje obzorje primerno slovensko čtivo v roke. Obenem pa otrok spozna, koliko škoduje alkohol celemu svetu, kako uničuje človeško družbo in človeško življenje ter ruši temelje družinskega miru. Zato vas prosimo, slovenski stariši, naročite takoj za vaše male ta neob-hodno potrebni list pri upravi »Koroškega Slovenca" v Celovcu. Izide v enem letu 10 številk m stane zanaprej 2 šilinga, nakar opozarjamo tudi stare naročnike.
TTlajhno posestvo na prodaj !
5estoječe iz P/4 orala polja (večji del njive), čez 3 orale gozda in poleti paša za eno kravo v bližini
za 25,000.000 K.	121
Peč pove Franc Popatnig v Melvitah, pošta : Egg bel Hermagor

Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg šfev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.
Kupujem jajca9h in perutnino ! 11
Julius Blass, Celovec, Novi trg 4
aaasaeaaaPsaSttcnsKSBBaaaaaHBaantae»« ■■■■■■■■ ■•■•»cxh
1 meter c« 7»monia za 1 meter
j § Krasen kip ” se zamenja
Srca Jezusovega, visok,
— visokega. Naslov pove upravništvo.
Vabilo
122
na igro
Moravska
svatba
ki jo uprizori izobraževalno društvo „KOT"
v Št. Jakobu v Rožu, dne 20. in 27. septembra ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih poleg župnišča
Sodeluje domači tamburaški zbor.
Obilne udeležbe pričakuje
ODBOR.
ga® S k
8
Kmetje iz pliberške
8
okolice I
8
8
Nalagajte svoj denar
pri domačem denarnem zavodu
»Hranilnici in posojilnici v Pliberku
r. z. z n. z. !“
asg
O
}
8
8
Posojilniški prostori so v Pliberku na Glavnem trgu, v hiši g. Breznika.
8
□a
o
8
Uraduje se vsaki torek.
8
□a
□
L
Veliko je kmetom že pomagala, zato nalagajte svoje prihranke le v njej, da more še več pomagati!
8 8 S J
::
-- ••
| Zbirajte za tiskovni sklad! |
a ■	.   .	__ M
a a
aaaaaaa.aaaaaaaai
aaaaaaaraaa aaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaa 'laaaaaaa ■aaaaaaaaakaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaa taaaaaa«
v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovskv Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. — Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsky), Dunaj, v., Margaretenplatz 7.