Avtohiša BerusOOCO
SERVISNO PRODAJNI CENTER Audi
SLOVENSKI AVTO LETA 1996	*
POLO od 17.990 DEM
UGODNO: GOLF RABBIT za 22.996 DEM Zelo ugodne cene za vozila iz zaloge, rabljena vozila.
telefon: 068 342 360, 25 098
fvTTN

n ■
j \
\[ i t rarjn i
- 0 irl
DOLENJSKI L
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST
o- s
,kir
vo
sh
?°
in
NOVOMEŠKI OSNOVNOŠOLCI IN “MESTO POD MESTOM”
NOVO MESTO - Svel Evrope bo danes, v četrtek, 11. januarja začel tekmovanje Mesto pod mestom, na katerem naj bi se osnovnošolci iz 33 evropskih mest preko arheologije spoznavali z zgodovino in razvojem njihovega mesta. Otroci med 6 in 12 letom starosti naj bi ugotavljali, koliko različnih vplivov je mogoče zaznati pri raziskovanju dediščine mesta, v katerem živijo. Tekmovanje noj bi tako spodbudilo strpnost in družbena povezovanja. Iz Slovenije se bodo tekmovanja udeležili osnovnošolci iz Novega mesta in sicer iz naslednjih šol: OŠ Bršljin, OŠ Center, OŠ Grm in OS Šmihel. Pri nas projekt vodi Zavod za naravno in kulturno dediščino Novo mesto. Več v prihodnji številki časopisa.
V SLOVENIJI ŽENSKE ŽIVIJO 12 LET DLJE
LJUBLJANA - V letu 1994 je umrlo v Sloveniji 19.359 ljudi, to pa je nekaj munj, kot se jih je rodilo. Za 0,05-pro-milni pozitivni prirastek imajo največ zaslug koroška, ljubljunska in dolenjska regija. Analiza umrljivosti v tem letu je pokazala, da so moški doživeli povprečno 67,7 leta starosti, ženske pa skoraj 12 let več, to je 79,6 let. Umrljivost moških je večja pri vseh starostnih skupinah razen pri dojenčkih; v starostni skupini od 15 do 29 let je Umrljivost moških celo dvakrat tolikšna kot umrljivost žensk. (Republika)
Žled vzel elektriko
Najhuje na območju občine Velike Lašče • V izpadu še 10 trafo postaj
VELIKE LAŠČE, DOBREPOLJE, KOČEVJE - Zaradi žleda se je v ponedeljek, 8. januarja, zgodaj zjutraj začelo podirati drevje tudi v zahodni Dolenjski, od Turjaka pa do Kolpe. Drevje, ki je padalo na električne žice, je povzročilo pogoste in dolgotrajne izpade toka na območju Velikih Lašč in Roba, manj pa na območju Turjaka in Dobrepolj, kjer so izpade hitro odpravljali.
Srečko Mihelič, vodja vzdrževanja pri Elektru Kočevje, ki deluje na območju zahodne Dolenjske in dela Suhe krajine, pa nam je v torek dopoldne povedal, da je padajoče drevje začelo prekinjati električne žice v ponedeljek okoli 5. ure zjutraj. Najhuje je bilo na območju Velikih Lašč, kjer niso mogli dodatno vključevati RTP, saj RTP v Ribnici, ki bi pokrival to območje, še vedno ni zgrajen. Ekipe Elektra so še vedno na terenu in je bilo ponoči zunaj napetosti še 6 trafo postaj na tem območju, dodatno pa je ponoči prišlo do izpada še na 10 postajah na območju Suhe krajine in na 10 na območju od Kočevske Reke do Pirč oz. Broda na Kolpi. Elektrike je zmanjkalo za kakšno uro. “Do tako hudih in dolgotrajnih izpadov elektrike pa ne bo prihajalo več, ko bo širša skupnost kaj primaknila za nakup in montažo polizo-liranih vodnikov,” pravi Srečko Mihelič.
V času, ko to poročamo (torek dopoldne), je na območju Elektra Kočevje v izpadu še kakih 10 trafo postaj, in sicer na območju Suhe krajine, Kočevske Reke in od Turjaka do Ribnice.
Št. 2 (2422), leto XLVII *Novo mesto, četrtek, 11. januarja 1996« Cena: 180 tolarjev
Dobovci ne dajo zemlje za letala
V odprtem pismu obrambnemu ministru Jelku Kacinu pravijo, da so dali za avtocesto že dovolj zemlje in da se bodo morebitni spremembi uprli z vsemi sredstvi
DOB PRI ŠENTVIDU - “Smo proti vsakršni spremembi načrta gradnje avttfceste v naši krajevni skupnosti, načrta, ki ga je že potrdil Državni zbor. Zahtevamo, da vsa prizadeta ministrstva, tudi ministrstvo za kmetijstvo, upoštevajo naš sklep in ne dovolijo spreminjanja že sprejetih in potrjenih načrtov za gradnjo dolenjske avtoceste. Prepričani smo, da so naši argumenti tako tehtni, da se bomo novim načrtom uprli z vsemi sredstvi, tudi z zaporo cest, če bo potrebno,” so soglasno sklenili na seji sveta KS Dob 9. decembra lani in o tem sklepu je svet KS Dob te dni seznanil v odprtem pismu obrambnemu ministru Jelku Kacinu tudi vse druge ministre.
Poročali smo že o izredni razšir-
jeni seji sveta KS Dob 1. decembra in zaprti seji ivanškega občinskega sveta, na kateri so predstavniki ministrstva za obrambo, ministrstva za okolje in prostor ter predstavniki DARS in projektanti seznanili svetnike z željo, da bi del trase avtoceste spremenili, oz. premaknili in razširili tako, da bi
lahko na njej, če bi bilo potrebno, pristajala letala. Svetniki se s predlagano spremembo niso strinjali.
Dobovci so prepričani, da so za gradnjo avtoceste prispevali že dovolj zemlje in da bil zločin nad krajem in krajani zdaj spet zahtevati od njih še vsaj štirikrat toliko (okrog 40 ha) najboljše zemlje, v
katero so ravno zadnja leta veliko vložili.
Predsednik sveta KS Dob Anton Čebular poudarja, da bi avtocesta brez nadvozov presekala KS na dva dela in prizadela prebivalce 21 vasi. Gradnja podvozov pa bi bila na kraškem in poplavnem območju, kjer se že sedaj ob vsakem obilnejšem deževju poplavna voda približa nivoju ceste, zelo zahtevna in zato tudi draga. Obnašanje podtalnice ob deževeju je tod popolnoma nepredvidljivo.
Sprememba načrtov bi zavlekla izgradnjo avtoceste vsaj za pet let, kar bi prizadelo vso Dolenjsko, pa tudi gospodarstvo drugod po Sloveniji, saj vse bolj narašča promet proti jugu.
P. PERC
1673 SEVNIČANOV ZA SPREJEM PRIJAZNEGA TOBAČNEGA ZAKONA
SEVNICA - Vsako leto umre 3500 državljanov Slovenije zaradi bolezni, ki jih je povzročilo kajenje tobaka. Tobačna industrija namenja veliko denarja za reklamiranje svojih izdelkov, saj potrebuje nove porabnike, da nadomesti dosedanje, ki so umrli ali so se odpovedali kajenju. Gibanju za sprejem ljudem prijaznega tobačnega zakona se je lani pridružilo 31.486 državljanov Slovenije, med temi je tudi 1.673 Sevni-čanov. Za ta prispevek imata največ zaslug sevniško društvo nekadilcev in njegov častni član Janez Blas.
rURENA, d.o.o.
šola tujih jezikov
Vpis v tečaje od 10. — 13. ure in od 15. —17. ure. Tel. 068/341-434,	442-400,
fax: 068/341-434.
POSEGU V PREPRODAJALSKO VEJO - UNZ Novo mesto je po kaznivih dejanjih nedovoljenega prometa z orožjem in razstrelilnimi snovmi v samem državnem vrhu, delavci kriminalistične službe UNZ Novo mesto, policisti specialne enote ministrstva za notranje zadeve in policisti iz Kopra pa so konec leta spet posegli v preprodajalskp mrežo, v kajero so bile vpletene štiri osebe iz okolfkc Novega mesta. V Srednjem Lipovžu v Suhi krajini so 27. decembra pri preprodaji orožja prijeli 41 -letnega Antona H. Ker je bilo naknadno ugotovljeno, da ima poleg zaseženega nekaj orožja spravljenega tudi drugje, so del še isti dan našli pri 33-letnem Jožetu Z., nekaj pri 36-letnem Marjanu Matiji B., pri 76-letnem Janezu Vančku B. pa so našli 1.300gramov marihuane. Tako so skupaj zasegli 3 kg vojaškega plastičnega eksploziva, 3 avtomatske puške, 2 ostrostrelki z daljnogledom, 5 bomb, 10 metrov zažigalne vrvice, dušilec zvoka za avtomatsko pištolo in 6 tisoč nemških mark, ki naj bi izvirale iz trgovine z orožjem. Zoper vpletene bo napisana kazenska ovadba za kazniva dejanja neupravičenega prometa z mamili in nedovoljenega prometa z orožjem in razstrelilnimi snovmi.
te v DOLENJSKEM LISTU
stran 2:
•	Nove novice tožijo ribniško občino
stran 4:
•	Rezervoar bo še razjedal zob časa
stran 5:
•	Smeti postajajo vse večja nadloga
stran 6:
•	Popljuvani zaradi 59 telefonov
stran 11:
•	Nov način uvoza rabljenih avtov
stran 13:
•	Z noži in izvijači v šolo?
stran 15:
•	Dolenjska nit do mreže vseh mrež
Končno prodali Pionir Standard
Dolenjska tudi uradno dobila novo oziroma prenovljeno večje gradbeno podjetje, ki ga je regija v času razpadanja GIP Pionir močno pogrešala - Za zdaj dovolj dela
NOVO MESTO - Iz zdravega jedra tega podjetja seje osamosvojila družba za gradnjo in inženiring Pionir Standard in se nedavno s soglasjem Agencije za privatizacijo tudi olastninila. Matično podjetje GIP Pionirje prodalo svoj 100-odstotni delež, kupili pa so deleže: Dolenjska banka (26 odst.), skupina delavcev (40 odst.), Tovarna zdravil Krka (10 odst.). Stanovanjsko podjetje Zarja (17 odst.) in SKB banka (6,7 odst.). V Standardu je delo dobilo 500 oseb, potrebno mehansko opremo ali obrate pa so odkupili ali vzeli v najem od mutičnega podjetja.
Direktor Ivan Ilijanič poudarja, Pionirja. Nekatere objekte so tako da so se sposobni lotiti tudi najzahtevnejših gradbenih posegov, svoje resne namene pa so pokazali tudi s prevzemom obveznosti za dokončanje naložb, od bivšega
bi jih aprila ali maja, če bodo zagotovljena sredstva.
(Nadaljevanje na 2. strani)
ROLETARSTVO
20 let
Šentjernejska c. 13 68000 Novo mesto tel./fax: 368(0)68/23-673, 323-673 mobitel: 0609/622-585
* lamelne zavese * žaluzije * rolete * profili za fasade * kovinski izdelki * sestavni In nadomestni deli za rolete in žaluzije *
že predali investitotjem (npr. ljubljansko Fakulteto za arhitek-
J‘1
Aplavz za evropski rep?
Po skoraj 30 letih smo na Slovenskem priča boljši prometni varnosti, saj so lani naše ceste zahtevale “samo" 413 smrtnih žrtev (na območju UNZ Novo mesto in Krško 44). Kljub manjšemu številu pa sodimo na sam evropski rep. Podrobnejši pogled v statistiko je manj razveseljiv: pobegi s kraja prometnih nesreč naraščajo•, v nesreče je vpletenih vedno več vinjenih voznikov, predvsem ob koncu tedna, med žrtvami je kar petina pešcev, poleg žrtev pa ne smemo prezreli tudi okrog 8 tisoč huje ali lažje ranjenih.
Največ zaslug za večjo varnost imajo gotovo policisti, ki so z nenehnimi poostrenimi kontrolami prometa posvečali največ pozornosti prehitrim, vinjenim in neprivezanim voznikom. Glede na veliko število žrtev med pešci in kolesarji, predvsem starejšimi, pa bo potrebno prav za te bolj poskrbeti. Ob žaganju neučakanih, sebičnih in agresivnih šoferjev ostaja velik črn madež tudi nad tistimi, ki bi morali poskrbeti za boljše razmere na cestah, za obnovo vertikalne prometne signalizacije, javno razsvetljavo ali krpanje cest (beri kolovozov). Prometni policiji so že dvakrat oklestili proračunski tolar, mnoge ceste in pločniki so slabo očiščeni itd. Zato nam do sprejetja težko pričakovanega novega zakona o varnosti cestnega prometa ne ostane drugega, kol da za svojo varnost najprej poskrbimo mi sami.
TANJA GAZVODA
• KAKO BO V PRIHODNJE -Pionir 2000 inženiring bo v prihodnje prerastel v tehnično komercialo, samostojne, vendar kapitalsko povezane družbe pa nuj bi postale še gradbena opera-tiva v Ljubljani, mehanizacija in gostinska dejavnost.
turo in gradbeništvo, Intereuropa), za več večjih in nekaj manjših projektov GIP Pionir pa so že prenesli pogodbe. Tako Pionir Standard nadaljuje gradnjo novomeške policijske postaje (končana naj bi bila v letu 1997, odvisno od razpoložljivega državnega denarja) in posodobitve Seidlove ceste v Novem mestu, ki se menda končno bliža kraju ter gradnjo novomeške porodnišnice. Dela pri tej bodo začeli januarja, končali pa naj
Pl VREME
Do konca tedna se bo na-duljcvalo suho in malo | hladnejše vreme.
POLEDICA POLNI ČAKALNICE IN MA VČARNE - Konec preteklega tedna so v novomeški bolnišnici poškodovancem namestili 50 mavčnih oblog. Smučarji so imeli največ poškodb na spodnjih okončinah, starejši ljudje pa so dobili mavčne obloge zaradi poškodb zapestja. Zaradi večjih poškodb so tri poškodovance zadržali v bolnišnici. Od ponedeljka do torka je bilo na urgentni kirurški ambulanti opravljenih kar 108 pregledov, 36 ponesrečenim so nadeli mavčno oblogo. V bolniško posteljo so sprejeli 17 ljudi. Po besedah predstojnika kirurškega oddelka dr. Lava Morete gre za veliko obremenitev dežurne službe, zato prosi tiste, ki imajo ta čas preglede zaradi kroničnih bolezni, naj se poslužijo redne ambulante. Čakalnice so ta čas prepolne in bolniški delavci prosijo ljudi, naj razumejo, da čudežev še ne znajo delati. Na sliki: v torek dopoldan je mavčni škorenj dobil tudi Lojze Škrbina iz Vinice pri Šmarjeli. Mavčno obloga sta mu jo nadela Jože Kavšek (desno) in Stane Lah. V tem oddelku so lani nadeli okrog 8.200 oblog, samo letos pa že 250. (Foto: Janez Pavlin)
Vračanje gozdov in zemlje
Potem ko je državni zbor več mesecev sprejemal zakon o moratoriju za vračanje gozdov Cerkvi, je sredi decembra z večino poslanskih glasov odločil, da država za tri leta odloži vračanje vseh večjih površin gozda in zemlje. Po tem zakonu bodo odložili vračilo zemlje ne samo Cerkvi, ampak vsem, ki zahtevajo nazaj več kot 200 ha velike površine. Že izdane odločbe o vračanju premoženja bodo morale v ponovno presojo. Poslanci so dali vladi tudi nalogo, naj odpravi luknje v denacionalizacijskem zakonu, ki omogočajo vračanje veleposestev tujcem. Do zakona s takimi določili v zvezi s slovenskim premoženjem in njegovimi (možnimi) lastniki je Slovenija prišla pozno, saj so v svojih zahtevah za vrnitev nekdanjega imetja nekdanji fevdalci postali že preglasni. Prerekanja o vračanju premoženja, v ognju katerih je nastajal zakon o vračanju veleposestev, so, milo rečeno, čudna. Najbrž pa bi odpadla, če ne bi v Sloveniji pred leti tako na hitro sprejeli zakona o denacionalizaciji. Tedaj so sicer ministri zagotavljali, da ni v nasprotju z interesi Slovenije, vendar se je zdaj pokazalo, da ga niso sprejeli z mislijo na bodočo lastniško sestavo v naši državi. Ali lani decembra sprejeti zakon o moratoriju za vračilo premoženja lahko stvari popravi? Kaj menite o tem, smo spraševali v anketi.
BORIS AUGUŠTIN, samostojni podjetnik iz Metlike: “Prav je, da smo si vzeli v Sloveniji tri leta za premislek in pretresanje vseh okoliščin, Slovenija je tako majhna, in če se bomo lotili tovrstne razprodaje, Slovenci skoraj ne bomo imeli več kje živeti, medtem ko bi se po naši državi šopirili plemiči s sumljivim slovenskim državljanstvom, ki v glavnem niti slovenščine ne obvladajo.”
MIRKO PEZDIRC, podjetnik iz Semiča: “Podpiram moratorij, v tem času pa naj odgovorni premislijo in najdejo pametno odločitev. Vračanje plemstvu ni majhna stvar, in če nepremičnine res dobilo, kaj bo sploh še ostalo Slovencem? Plemstvo išče vse poti, da bi prišlo so lastnine, zlasti tiste, ki ima vrednost. Vprašanje je, če bi si kdo prizadeval za vrnitev grajskih ruševin.”
ALOJZ RODIČ, kmet iz Stranja: “Rane ob izgubi premoženja pred 50 leti so mnogi preboleli, zemlja, gozdovi in ostale nepremičnine pa so medtem že menjavali lastnike. Pojavili se bodo novi oškodovanci, ko bodo prejšnji lastniki ali njihovi potomci jemali lastnino. Nastale bodo nove rane, zato bi bilo treba reševati primer za primerom in z veliko mere strpnosti.”
ANTON BAŠKOVČ, zaposlen
Termah Čatež, doma iz Rakovca: “Kar se tiče velikega premoženja, kot so na primer Mokrice, vračanje ne pride v poštev, To, kar so manjšega kmetom vzeli, pa naj se vrne. Tako ali tako je bilo odvzeto napačno. Pri takem premoženju, kot so Mokrice, pride v poštev kvečjemu odškodnina, ne pa vračanje zemlje in stavb. Mi smo tam vlagali!”
ANTONIJA GAZVODA iz Kostanjevice: “Vračanje premoženja bo povzročilo še mnogo hude krvi, saj ni prav, da se vrača premoženje tujcem, hkrati pa je nujno, da bo znal novi lastnik z tako pridobljeno dediščino prav ravnati. Ob sprejetju zakona o denacionalizaciji je bilo sicer rečeno, da za Slovence ni nobene nevarnosti - torej je le nekaj narobe!”
SILVO TRBOVC, avtomehanik iz Sevnice: “Če bi vsem veleposestnikom vrnili posest, bomo Slovenci kmalu ostali skoraj brez zemlje, saj je Slovenija premajhna, da bi se šli tako radodarnost do tujcev in Cerkve. Kako bi ti lahko obdelovali take ogromne komplekse? Z moratorijem odgovornost le prelagajo. Predvsem bi morali poskrbeti za na tej zemlji živeče državljane!”
Inž. TONE ZUPANČIČ, svetovalec pri Kmetijski svetovalni službi v Trebnjem: “Tlijcem naj ne bi vračali veleposesti, Cerkvi pa bi po mojem morali vrniti odvzeta posestva, saj nima drugih dohodkov, verniki pa so tukajšnji ljudje. Tujci, ki so prostovoljno odšli iz Slovenije, si pač ne morejo od nesojene domovine nadejati drugega kot mačehovstvo.”
CVETKA FILIPIDIS, policistka v PP Ribnica: “Moratorij podpiram. Vsake družbene razmere pogojujejo nekaj svojega in kar je bilo, je bilo. Popravljanja krivic ne podpiram. Enemu jih popraviš, stotim pa narediš nove! Bomo čez leta popravljali te krivice? Če gledamo na Slovenijo zgodovinsko in hočemo popravljati krivice, potem je potrebno vse skupaj nekomu vrniti!”
DARINKA ŠLEMER, finančni referent v Nami v Kočevju: “Ni prav, da se premoženje vrača ljudem, ki so odšli v tujino in pustili na cedilu narod v trenutku, ko je ta najbolj potreboval pomoč. Sedaj pa se vračajo kot tuji državljani po svoje premoženje! Tudi za Cerkev se ve, na čigavi strani je bila v času vojne, zato sem tudi proti vračanju Cerkvi in podpiram moratorij.”
Ndva poslovna Nove novice tožijo ribniško občino1
enota v
bančni mreži
SKB v Posavju
Zoper namero občine, da ustanovi občinsko glasilo, seje zasebni lokalni časopis odzval«" s tožbo - Ogrožana naj bi bila tako svododa tiska kot svobodna gospodarska pobuda
nai
za
KRŠKO - V začetku letošnjega leta je začela v bančnem sistemu SKB delovati poslovna enota Posavje s sedežem v Krškem. Pred tem je za območje Posavja in Dolenjske skrbela poslovna enota Novo mesto.
Novomeška poslovna enota SKB, ki je, kot rečeno, doslej “pokrivala” tudi območje Posavja, je v lanskem letu odobrila več kot 4,5 milijarde tolarjev kredita podjetjem in nekaj manj kot 2 milijardi posojil občanom in obrtnikom. Bilančna vsota te poslovne enote je v letu 1995 presegla 100 milijonov mark, kar so sicer načrtovali za leto 1996. V vseh petih letih delovanja je odobrila skupno za več kot 13 milijard tolarjev kratkoročnih in dolgoročnih posojil in dolgoročnih garancij. “Smo konkurenčna komercialna banka z evropskimi lastniki, ustreznim kapitalom in strokovnimi sodelavci,” je nekaj pred otvoritvijo krške poslovne enote dejal Karel Vardi-jan, takrat direktor poslovne enote Novo mesto.	L. M.
RIBNICA - Lokalni časopis Nove novice z ribniško - kočevskega konca vlaga zoper ribniško občino tožbo na Vrhovno sodišče RS in ustavno pritožbo na Ustavno sodišče RS. Po mnenju obeh lastnikov časopisa so bile s sklepom, sprejetim na 9. redni seji sveta občine Ribnica, da se zadolži občinska uprava za pripravo predloga izdaje brezplačnega občinskega glasila, neposredno kršene ustavne pravice po 39. in 74. členu Ustave Republike Slovenije.
kot podjetniki in državljani z objzas veznim plačevanjem davkov orno, no: gočamo občini, da omejuje gospo so darsko dejavnost na enakem po »ja dročju, kot ga opravlja sama np& svoj račun,” pravita Hafnarjeva sa)
KONČNO INFLACIJA POD 10 ODSTOTKI
LJUBLJANA - Slovenska vlada je uresničila napoved: letna infla-
cija je bila lani pod 10 odstotki, natančneje, znašala je 8,6 odst. Leto poprej je bila še 18,3-odstot-na. Življenjske potrebščine so se lani podražile za 9 odstotkov, revalorizacijska stopnja pa je znašala 9,86 odst. Za letos je napovedna 6-odstotna letna inflacija, kar je po mnenju nekaterih makroekono-mistov, denimo dr. Jožeta Mencingerja, sicer uresničljivo, za gospodarstvo pa ne najboljše, saj bo treba med letom popraviti cene nekaterih izdelkov, predvsem pa bencina, seveda navzgor.
Lastnika Novih novic, zakonca Darja D. Hafnar, ki je urednica časopisa, in Stane Hafnar, ki kot poklicni novinar opravlja novinarska in lektorska dela, tožbo utemeljujeta z resno nevarnostjo, da se bo z ustanovitvijo občinskega glasila na lokalni ravni ustvaril monopol, ki ogroža tako svobodo tiska kot svobodno gospodarsko pobudo. “Z vsebinsko platjo vesti in mnenj, ki bodo zelo verjetno prilagojene interesu občine oziroma političnih strank in skupin, ki bodo določale sestavo uredniškega odbora ter tako posredno in neposredno kreirale uredniško politiko glasila, utegne biti glede na brezplačno dostavo glasila ogroženo svobodno širneje vesti in mnenj oz. enakopravnost drugih glasil pri tem, s tem pa tudi pravica občanov do obveščenosti,” pojasnjujeta zakonca Hafnar.
Po njunem mnenju obstaja možnost, da bodo državljani, javne ustanove, podjetja in obrtniki dajali pri oglaševanju prednost občinskemu glasilu ne le zaradi njegove večje dostopnosti do občanov ali ugodnejših cen, marveč tudi iz bojazni, da jih bo država zaradi sodelovanja z zasebnim medijem posredno ali neposredno sankcionirala na ostalih, zanje živ-ljensko pomembnih področjih. Tudi zaradi tega naj bi bila z nameravano ustanovitvijo občinskega glasila ogrožena svoboda tiska, ki se najbolj dosledno izpričuje v njunem prepričanju, da bo imelo občinsko glasilo v primerjavi z ostalimi sredstvi javnega obveščanja na lokalnem področju bistveno
t^KRKNNOVOTERM
m
NOVA GENERACIJA STEKLENE VOLNE
zdravstveno popolnoma neoporečna
prijazna okolju in prijetna za vgradnjo


M. LESKOVŠEK-SVET)!?h
lil«
stil
________________________j še i
pri spi
IZ
IZ	tisi
NOVOMEŠKE	liz;
PORODNIŠNICE je |
Darja D. Hafnar, solastnica in urednica Novih novic
prednost pri dostopu do informacij.
“Občinsko glasilo bo financirano iz proračuna. Glede na to, da na področju občine že obstaja lokalni časopis, ki ni financiran iz občinskih sredstev, to pomeni, da
SVETOVALNA POMOČ IZGNANCEM
SEVNICA - Tukajšnja krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije je uvedla svetovalno pomoč svojim članom pri uveljavljanju zahtevkov po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, in sicer bodo do konca januarja vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure v pisarni OO ZZB NOV na Cankarjevi 10 (dom upokojencev za vrtcem in športno dvorano!) na razpolago svetovalci Jože Jeke, Simona Jakš, Janko Blas in Jože Bogovič. Ob ponedeljkih in četrtkih pa bo v pisarni ZZB na voljo še član KO DIS Drago Lupšina. Vlogo na Upravno enoto Sevnica naj pošljejo člani , praviloma po pošti priporočeno, po želji jih lahko vlagajo tudi osebno na tej enoti pri Joži Zupančič, soba številka 7. Člani DIS, ki žive na območju KS Loka, Zabukovje in Blanca, vlagajo zahtevke na pristojnem krajevnem uradu.
V času od 18. do 31. decembri n. 1995 so v novomeški porodnišnic^' rodile: Alenka Brezar z Lokev pt"a Črnomlju - Alenko, Irena Mikec) ?. Kristjana, Marjeta Golob iz Ždi!11 nje vasi - Jožeta, Andreja Čož rei^ Gor. Lakovnic - Martino, Helen ^ Klobučar iz Dobruške vasi - Emtj -J: Marjeta Oberč s Hriba - Blaž) j Maja Kumelj iz Meniške vasi ■ Žana, Nataša Smajlovič iz Krškea n
-	Samira, Lilijana Simonič s Sel pl Vrčicah - Gregorja, Manda D raž) Ce| tič iz Črnomlja - Darka, Majdm. Spec iz Stavče vasi - Špelo, An« ij ‘ Ribič s Čateža - Blaža, Marje) ja’, Šuštar z Vrhovega - Mateja, Ljud vz< mila Kosmač iz Dol. Težke vode jdt Irmo, Karmen Slak Serafimovič Črmošnjic - Marka, Anica Drenil pr, iz Malenške vasi - Matejo, Danici čis Kramžar iz Kamenškega - Kristja Dr na, Petra Dokl iz Metlike - Gaj so perja, Natalija Sever iz Pristavi) na
-	Simona, Jožica Povše z Verdunj trj
-	Martina, Doroteja Koren (po Stranske vasi - Leona, Sonja Bed na z Mirne - Lejo, Jelka Kermc j ja, Gorenje vasi - Katjo, Jožica Ki) so menčič iz Črmošnjic - Anito, Alj spi dreja Vidmar iz Gradenca - Maj za jaža, Marjeta Bregar iz Hudenjl —■ Žana, Snežana Jerič iz Šentrupej 'j ta - Petro, Mihaela Kocjančič j Trebče vasi - deklico.
Iz Novega mesta: Marjeta Bo) nar iz Krallove 6 - Špelo, Zvoni) u Kobe, V brezov log 19 - Žig) 0s
Branka Pavlovič, Nad Mlini 33 Luka, Vanja Bertole, Na Lazu : - Davida, Jožefa Košmerl iz Jal čeve 10 - Sabino, Ksenija Dučič VVestrove 40 - Marto, Marija Piše iz Valantičeve 5 - Natašo, Romi na Čerček iz Ulice Slavka Grurr 54 - Emanuela, Marija Jerman Šalijeve ulice 13 - Mojco, Dar
Sašek, Na Tratah 10 - dečka, Fa pr
Hudorovac iz Šmihela 72 - dečk Tina Starc, Na Lazu 35 - dečka.
Čestitam
Ijubtjanskopism
Ljubljanska Dimitrija se ne marata
0
Kako se to kaže navzven
LJUBLJANA - Ob novem letu je dr. Dimitrij Rupel, ljubljanski župan, obarval življenje meščanov v svetlejših tonih. Povedal je: “Me dosežki, ki so meščanom bolj vidni, naj naštejem: preureditev športne dvorane Tivoli, podelitev stanovanjskih posojil, znižanje cen vozovnic za starejše meščane, gradnjo garažnih hiš...” In še z obžalovanjem dodal: “Na ljubljanskem gradu nam ni uspelo narediti tistega, kar smo pričakovali. Prihodnje leto moramo obnovo gradu vsekakor dokončati. Na gradu sc seveda srečuje veliko različnih interesov raznih lobijev, zasebnikov, politike... Uspelo nam je prebroditi krizo v vrtcih, prav zdaj smo sredi obnove nekaterih pomembnih objektov. Tudi drugih načrtov zanaprej je veliko. Naj omenim le gradnjo severne obvoznice, ureditev mestnega prometa, javnega prevoza, gradnjo novega mostu čez Ljubljanico pri Cukrarni, nove cestne povezave in druge ključne projekte, s katerimi bi dosegli, da bo promet stekel zunaj središča, ki bi ga namenili pešcem. Prav ureditev prometa je ena od strateških točk mestne politike. Želim si, da bi prihodnje leto vsaj začeli graditi čistilno napravo v Zalogu. Začela se bo gradnja Na-
bo
S
rodne in univerzitetne knjižnice, več denarja naj bi namenili za evropski mesec kulture, velike težave pa bomo imeli z zadovoljevanjem proračunskih porabnikov.”
Dimitrij Kovačič, predsednik mestnega sveta, o katerem je znano, da se z županom “ne marata”, tudi tokrat ni zamudil priložnosti, da bi povedal, zakaj se ne. Takole je potožil: “V mestnem svetu imamo veliko težav, ker še niso sprejete programske usmeritve za vse mandatno obdobje, pa čeprav sem osebno že večkrat zahteval, da bi jih uprava oziroma župan j $g predložila v potrditev mestne-* mu svetu. Na žalost večino stvari zdaj delamo kar nekako ad hoc. Menim, da mestna uprava ni dovolj zainteresirana zanje, zame pa je to najpomembnejše. Mogoče župan celo ima neke svoje programske usmeritve, toda če jih ne predloži v vednost in sprejem mestnemu svetu, potem se po njih ne moremo ravnati.” Itd., itd.
No, v nečem pa je ljubljanska mestna oblast le poenotena: pril odmerjanju plač za svoje težav-l ne opravke v korist občanov. Za plače nekaj več kot 500 zapo-j slonih v mestni upravi in mestnem svetu je iz letošnjega proračuna namenila 1,4 milijarde tolarjev. To je približno 13$ več, kot so sprva načrtovali. Vsi, ki v mestni upravi in svetu prejemajo plačo, so le dni dobre volje, saj so si plače povišali z)
12,5 odstotka. Tega povišanja je deležen tudi župan dr. Dimitrij Rupel, katerega novembrske neto plačajo znašala 252.504,50 tolarja, brez dodatka za 24 lej delovne dobe. Med podžupan' pa je imel doslej največjo plačo Jože Vidmar - 289.434,50 tolar-
VINKO BLATNIK
kr,
Va
ja.
D:
di
zn
sa
de
Pr
ba
va
Ve
Pr
sti
v
Pa
S
—■v V gala ter sploh in oh športnem /alcentru na Otočcu se lahko gostje naužijejo tudi vseh radosti savne, 4 za še boljšo razgibanost pa poskr-'hijo tudi gostitelji, ki si sicer ob zaslužijo vso pohvalo za prijazne) nost. Tako se zvečer rado zgodi, da po so tuši brez tople vode, na robovih po masažnega bazena se nabira maščobna pena, če pa si izberete ,a savno, v kateri ne dela peščena ura, svoje pa nimate na roki, boste ;T1 'uhko na hodnik tekali gledat, koliko je, da ne boste prekoračili tistih 15 minut. In če se je gostom __. še nedavno tega ob omenjenih neprijetnostih in ob pogledu na sprehajajoče osebje dvigoval pritisk tudi od udarcu smradu kanalizacije, potem... Za masažo živcev Sije torej poskrbljeno! hr. MOJSTRI V DELANJU n J OVIR - Če bi si radi ogledali ovire na cesti, ki se jih je prijel sodobni naziv “ležeči policaji”, potem nikar ne zamudite tistih v Šent-7 j jerneju! Če so na eni od stranskih 'cest, ki so jo nekateri prav radi uporabljali, ko so se želeli ogniti policijskim kontrolam, tako visoki, da lahko nižji avtomobili nasedejo na njih, je tisti na glavni cesti pravo nasprotje ali odlitek prvih, P saj bi lahko v globoki luknji obtičal celo kak manjši jekleni konjiček. 'Jp. Da pa bi zadevo le nekako omilili, so prejšnji teden v ta globok jarek na treh mestih nasuli za yzorec asfalta. Naj se šoferji znajdejo, kakor se vedo in znajo!.
. REKLAMA ALI PROTEST -:ni precj kratkim se je nekdo na še 1*M čisto svežem ometu novomeške jtjJ Drogerije malce poigral z napili som Drogerija. Med besedo je vicj namreč vrinil puščico in naziv uiti trgovine je naenkrat dobil novo a >| Podobo - Droge, ne hvala. Glede M na to, da napis na stavbi kar osta-c i| ja, se nekateri že sprašanjejo, ali G« so zaposleni v njej res takšni na-Alj sprotniki narkomanije ali pa gre le 4aj za reklamni trik...
:nj
pe
tečaj krojenja in
ŠIVANJA
U NOVO MESTO - V torek, .n*j 16. januarja, se bo ob 17. uri v !Sj osnovni šoli Grm začel tečaj krojenja in šivanja. Interesenti vabljeni!
PREDAVANJE O DALJNI DEŽELI
STOPIČE-Jutri, 12. januarja, bo ob 19. uri v tukajšnjem Družbenem domu zanimivo Predavanje Dežela prijaznih ljudi in lepih otokov o pri nas malo *nani afriški državi Gvineja Bis-sao. Predaval bo državljan te dežele, in sicer v slovenščini, Predavanje pa bo popestril z barvnimi diapozitivi. Po preda-vanju bo organizator priredit-ve, društvo Podgorski zvonovi, Predstavil društvene dejavnosti, možno pa se bo tudi vpisati v to društvo, ki ima letos v aačrtu organiziranje več različnih prireditev in tako popestriti življenje v Stopičah.
li-
ili
e-
a-
ih
ik
je
te
lil
(O
o-
ii-
rn
Ja
m
c-
tri
>e.
ni
e,
;e.
kc
■e,
>st
tl
110
ka
tri
IV'
n
10'
sl-
O'
de
'si,
ro*
ire
/a
'j*
iri) k a ,50 let mi
IČO
ar-
Suhokranjski drobiž
..ODBOJKARJI IN KS ŽUŽEMBERK - Novoletna prazno-vanja so za nami. Zaključek leta so Pripravili tudi odbojkarji Žužemberka in krajevna skupnost Žužemberk. Prijetno s koristnim bodo združili tudi upokojenci in dpokojenkc društva z Dvora, ki Pripravljajo za nedeljo, 14. januarja občni zbor, združen s silvcstro-vanjem. Malo pozno, bo pa zato •oliko bolj prijetno, saj bo pri oenriku v Loški vasi.
Razstava in občni
ŽBOR - V soboto, 13. januarja, bo 9b25-lctnici delovanja radiokluba Žužemberk v prostorih gasilskega doma Žužemberk ob 7. uri zjutraj •azstava in prikaz dela kluba. Ob “ Uri pa bo svečan občni zbor ob Pomembni obletnici.
200-letnica železarne
" Najpomembnejši tehniški spomenik doline reke Krke in Dolenjce bo 17. aprila letos praznoval 4X). obletnico odprtja. Priprave so v*eku, končno pa bo letos morda Uresničena tudi želja Dvorjanov Po osnovanju lokalne muzejske *birke. Vse kaže, daje bil predlog Pokojnega Marjana Marinca za Prostor sredi Dvora v Skrabčevi lostilni najboljši in bi ga morali Pvirjani kljub pomislekom vsekakor uresničiti, dokler se stavba ne Podre.
.OBNOVLJENI SPOMENIK l'OB - Vrsta spomenikov padlim Partizanom na Bvoru, Laščah in drugod je še pred koncem lanske j>a leta dobila novo podobo in obnovljene črke. To ie zasluga tudi ,ožeta Senice iz Žužemberka, ki •* 1 natančno roko prenovil spomenike borcev.	„
S. M
([Novomeška kronika	ttMtt i	Z M	1 A Š 1	H	OBČI	m mm
Končno prodali Pionir Standard
(Nadaljevanje s I. strani)
Podjetje računa še na prenos pogodbe o dokončanju del pri telovadnici v Šmihelu in gradnji OŠ Drska, do česar zaradi nekaterih zapletov še ni prišlo, a se prav zdaj dogovarja tudi o tem z občino in ministrstvom. Menda pristojno ministrstvo nima denarja, za šolo pa so poleg tega potrebni tudi novi projekti. Projekt šole sicer ni pod-kapitaliziran, zato pa je precej
preveč sredstev bilo že porabljeno za gradnjo telovadnice.
Pionir Standard si želi pridobiti zaupanje, ki je bilo zaradi lastniške navezanosti na Pionirja in dolgotrajnega postopka lastninjenja že močno omajano. Tako prevzema tudi breme podkapitalizacije projektov, s čimer zagotavlja investitorjem, da ne bodo oškodovani. Z drugimi besedami: novo podjetje bo poskrbelo, da bodo objekti in
M
"* 'V
S SMUČMI NA GORJANCIH - Do ponedeljkove odjuge je bila gorjanska gozdna cesta od Vahte do Gospodične za ljubitelje hoje in teka na smučeh čudovit naravni športno-rekreacijski objekt. Z malo truda in stroškov bi ta cesta v takih zimskih razmerah lahko bila ena najlepših smučarskih tekaških prog v Sloveniji; 11 km dolgo cesto z višinsko razliko 200 m bi bilo treba le za tistih 10 ali 20 dni, kolikor trajajo prave zimske razmere, zapreti za promet (ki ga v tem času tako in tako skorajda ni), jo pripraviti s teptalcem, potegniti tir - in to je vse. Žal pa v Novem mestu tistim, ki naj bi skrbeli za šport in rekreacijo, očitno kaj takega še ni prišlo na misel, in tako Dolenjska tudi na tem področju močno zaostaja za drugimi slovenskimi pokrajinami. V Ljubljani se prav hvalijo s tem, koliko urejenih smučarskih tekaških prog imajo. Da o Gorenjcih niti ne govorimo. (Foto: A. Bartelj)
f

Veseli december v številkah
Darila je prejelo 5043 otrok - Zbrali 7.182.667, obdaritev pa je veljala 6.840.000 tolarjev
NOVO MESTO - Veseli december, največja dolenjska dobrodelna prireditev, je za nami. Na Glavnem trgu, kjer se je odvijal osrednji del te prireditve, ni niti najmanjšega sledu o tem dogajanju. Že predzadnjo noč starega leta so člani Zveze prijateljev mladine skupaj z delavci javnih del pospravili stojnice novoletnega sejma, prve dni novega leta pa s pomočjo Elek-tra in Gasilsko-reševalnega centra še novoletno razsvetljavo.
Letošnji Veseli december je bil doslej največja prireditev tudi zaradi bogatih daril, ki jih je prejelo kar 5043 otrok novomeške, šentjernejske in škocjanske občine. Organizatorjem je uspelo letos pridobiti kar 447 pokroviteljev, med katerimi je bila spet na prvem mestu Krka, tovarna zdravil, prvič pa se je dobrotnikom priključila tudi tovarna Renault-Revoz. Med pokrovitelji je bilo letos 341 obrtnikov, ki so sami poslali svoj prispevek, primaknili pa so tudi Mestna občina Novo mesto in še mnogi.
Na žiro računu se je tako ob koncu decembra nabralo 7.182.667 tolarjev. Darila so od te vsote odškrtnila 6.840.000 tolarjev, ostalo so bili stroški prireditev po krajevnih skupnostih, novoletna razsvetljava, sejma in drugo. Zveza prijateljev mladine je s svojega računa za prireditve Veselega decembra primaknila 1.653.000 tolarjev, ta čas pa nekaj računov še ni poravnanih. Nemajhen je bil delež tistih, ki so za Veseli december prispevali v delu in materialu. Vrednost njihovega dela je bila letos ocenjena na 1.700.000 tolarjev.
Na koncu poročila naj omenimo, da so se mnoge skupine in posamezniki za svoje nastope na Glavnem trgu odrekli honorarju v korist obdaritve otrok. Skupaj je bilo pripravljenih kar 44 prireditev, med katerimi jih je bilo 32 v krajevnih skupnostih, 12 pa na novomeškem Glavnem trgu.
J. PAVLIN
SREČANJE KRKINIH UPOKOJENCEV - Tovarna zdravil Krka ima že 876 upokojencev; lani se je upokojilo 42 njihovih delavcev. Vsako leto Krka pripravi novoletno srečanje za vse svoje upokojence. Tokrat je bilo srečanje v petek, 5. januarja, v njihovi športni dvorani na Otočcu, udeležilo pa se ga je več kol 600 upokojencev. V kulturnem programu so nastopili Kamniški koledniki, za veselo razpoloženje pa je igral ansambel Lojzeta Slaka. Lani je Krka svojim upokojencem namenila 8.000 tolarjev kot regres in 10.000 tolarjev ob novem letu. Krkini upokojenci imajo poseben popust za letovanje v njihovih zdraviliščih. Lani je v Krkinih aranžmajih letovalo skoraj 300 njihovih upokojencev. Na sliki: generalni direktor Krke Miloš Kovačič izroča šopek in spominsko darilo Veri Rifelj, eni od lanskih upokojenk. (Foto: Marko Klinc)
Ivan Ilijanič
projekti dokončani, čeprav je stari Pionir v dosedanjih fazah gradnje porabil več denarja, kot bi ga smel.
• KONČUJEJO STARE IN IŠČEJO NOVE POSLE - Gradbena operativa v Novem mestu je s prevzemom del GIP Pionirja in novimi pogodbami o gradnji čistilne naprave v Straži, počitniških hišic na Čatežu, o prenovi študijske knjižnjice in z delom za novomeško Krko zadovoljivo zasedena za ta čas. Slabša je zasedenost opera-tive (150 ljudi) v Ljubljani, kjer so pridobili nekaj manjših poslov. Ker je lastništvo podjetja zdaj jasno, računajo že spomladi na povečano zasedenost. Zaradi novih poslov bodo potrebovali še dodatne ljudi, predvsem strokovne, v načrtu pa imajo tudi sodelovanje s kooperanti. Iščejo tudi dela v tujini, predvsem v Rusiji, na Hrvaškem in v Bosni, za kar bo skrbelo podjetje Pionir 2000 inženiring, ki je v 100-odstotni lasti Standarda.
Razliko v denarju naj bi krili s prodajo opreme in strojev ter s finančno pomočjo bank, solastnic podjetja.
Kot je povedal direktor Ivan Ilijanič, načrtujejo v letošnjem letu 32 do 34 milijonov mark (okrog 3 milijarde tolarjev) letne realizacije. "Z že pridobljenimi deli na Dolenjskem bomo z lahkoto ta plan tudi dosegli. Samo z gradnjo bolnice v Sibiriji, za katero smo tudi prenesli pogodbo, naj bi v tem letu realizirali 6 milijonov dolarjev. Računamo, da si bomo s to gradnjo, ki bo trajala štiri leta, odprli še druge možnosti za pridobitev dela v Rusiji. V začetku tega leta se bomo soočali z nelikvidnostjo zaradi podkapitaliziranih projektov, vendar dogovori o kreditiranju z bankami solastnicami že
potekajo.”
B. DUŠIČ GORNIK
V	Straži bo v nedeljo glasovanje o samoprispevku
Odločil bo referendum
STRAŽA - Na preteklih zborih krajanov smo predstavljali realizirana dela, dogovarjali pa smo se tudi o novem samoprispevku za obdobje 5 let po stopnji 1,5 odstotka. Predlogi za čas od 1.2.1996 do 31.1.2001 so: izgradnja sekundarne kanalizacije celotne KS, asfaltiranje in vzdrževanje cest, ulic in poti v Straži, pridobitev dokumentacije in izgradnja pločnikov Vavta vas - Potok, Straža - Podgora, priprava dokumentacije za vodovod Dol. Mraševo, Drganja sela in Nova Gora, izgradnja mrliških vežic Drgapja sela, Dol. Straža in Zalog, ureditev javne razsvetljave za vse vasi KS, vzdrževanje javnih objektov in površin ter pomoč pri delu društev.
V	letu 1996 bo dokončana tudi čistilna naprava, na katero bodo priključena vsa gospodinjstva, s tem pa bodo pridobljene možnosti za čistejšo Krko. Z izgradnjo pločnikov bo narejen nov korak za varnejše otroštvo in lepšo prihodnost naših otrok. Člani sveta KS Straža smo optimisti, saj je bodoči razvoj KS odvisen od nas samih. Na koncu pa želja: “Na svidenje na voliščih 14. januarja!”
Svet KS Straža
NA MIRNOPESKI OSNOVNI ŠOLI SKRBIJO ZA VZGOJO
MIRNA PEČ - Na OŠ Mirna Peč so poleg redne šolske dejavnosti aktivni pri organizaciji raznih predavanj, tako za otroke, njihove starše in učitelje. V okviru Šole za starše je v četrtek, 4. januarja, predavala dr. Tatjana Gazvoda na temo: Obremenitve in preobremenitve učencev, stres in nervoza. Še pred tem pa je iz Ljubljane o nasilju med mladimi govoril pater Lojze Markelj iz Ljubljane. Da so takšna predavanja potrebna in zaželjena, dokazuje tudi veliko število obiskovalcev, med njimi tudi po 120 staršev. V petek, 26. januarja, pa na mirnopeški osnovni šoli pripravljajo predstavitev projekta Vsaka vas ima svoj glas, na katero so povabili tudi domačina Lojzeta Šlaka.
VIŠJE CENE
NOVO MESTO - Glede na to, da dejavnosti čiščenja in odvoz komunalnih odpadkov JP Komunali zadnja leta prinaša izgubo, je omenjeno podjetje v skladu z vladno uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev pripravilo predlog za izredno povišanje cen nekaterih komunalnih storitev in ga predložilo ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Predlog ministrstva je obravnavala vlada in sprejela sklep o povišanju cen. Tako bo cena čiščenja odpadnih voda višja za 22 odst., cena odvoza komunalnih odpadkov pa za 8 odst. Tako povečane cene veljajo od L decembra lani dalje, povišanje pa je razvidno tudi iz obračuna komunalnih storitev za december oziroma iz računov, kijih bodo porabniki prejeli v tem tednu.
časopisa IN ne bo nič več
Izšlo 10 številk časopisa - Šentjernejski svet zavrnil sodelovanje pri podjetniškem vlaganju
KRVODAJALSKA AKCIJA V ŽUŽEMBERKU
ŽUŽEMBERK - Območna organizacija Rdečega križa Novo mesto in Transfuzijski oddelek bolnice Novo mesto organizirata v ponedeljek, 15. januarja, krvodajalsko akcijo v Žužemberku, in sicer od 7. do 10. ure. Odvzem bo v Zdravstveni postaji v Žužemberku. Vabljeni vsi krvodajalci, ki ste se že večkrat odločili za to humano dejanje.
VODO NAPELJALI NA SVOJ MLIN
NOVO MESTO - V prvi januarski številki Kmečkega glasa smo v rubriki Hvalimo kot prvo novico lahko prebrali hvalo na račun srednješolcev Srednje kmetijske šole Grm. Zapisali so takole: Prejeli so namreč eno izmed nagrad, ki jih vsako leto razpisuje uredništvo časopisa PIL (časopis za najstnike) za najboljše šolsko glasilo. Njihovo se imenuje NAJ- CA (NAJboljši ČAsopis). Seveda je to le ena izmed nagrad, ampak da kdo ne bi pomislil, da kmetijci ne znajo pisati, risati, oblikovati... Vse to so merila, ki jih uredništvo PIL-a upošteva. Naprej naši, kmetijske novice bodo vsak dan bolj dobrodošle! Pa še vse kaj drugega iz vaših rok tudi!
Ob tako osladnem hvalisanju je res škoda, da ne gre za glasilo Srednje kmetijske šole Grm - temveč Osnovne šole Grm!	j p
ŠENTJERNEJ - Prebivalci občin Šentjernej, Škocjan ih KS Kostanjevica so v preteklem letu dobili na dom kar nekaj številk časopisa IN, ki je prinašal novice iz domačega okolja. Prizadevanja, da bi časopis prišel brezplačno v vsak dom, so se izničila pod bremenom dolgov, pod temi pa je pokleknil tudi časopis sam.
Direktor podjetja Petel Dare Homan je že pred lokalnimi volitvami poizkusno izdal publikacijo, s pridobljenimi izkušnjami pa je bolj ali manj redno nadaljeval z izdajanjem lokalnega časopisa IN. “Sam projekta brez podpore v začetnem obdobju nisem mogel izpeljati, zato sem pomoč videl predvsem v dejstvu, da bosta največji interes v izdajanju spoznala občinska uprava in njen svet, vendar je bila očitno podjetniška naravnanost izdajatelja za šentjernejski občinski svet moteča. Kljub dogovorom o sodelovanju s Škocjanom in sponzorji sem bil prisiljen ustaviti nadaljnje izhaja-
nje,” pravi Dare Homan. “Poslovni plan je predvideval priliv sredstev iz občinskega proračuna za distribucijo (raznašanje oziroma poštnina) sicer brezplačnega časopisa, tako bi občina pokrila okoli 15 odst. stroškov, s tem da bi bilo odprto novo delovno mesto in bi z davki in prispevki iz te dejavnosti občini vračala približno polovica prispevka.” Pomoč občine bi bila po njegovem mnenju potrebna le v prvih dveh letih, saj bi časopis kasneje lahko s trženjem prerasel v lastno financiranje. Svetniki pa so očitno ob pomoči občine podvomili v neodvisno novinarstvo.
“Glede na polemiko novembrske seje je popolnoma jasno, da se stvari in odnosi niso spremenili in je svet nezainteresiran za sodelovanje pri podjetniških vlaganjih, zato sem namen o nadaljnjem izdajanju lokalnega časopisa v Šentjerneju opustil. Občinski prispevek 60.000 tolarjev sem uporabil za kritje večmilijonske izgube časopisa,” je pojasnil Homan.
ALOJZ 91-LETNIK - V novomeškem domu starejših občanov je bilo te dni spet slovesno. K 91 -letnemu Alojzu Vrtačiču, doma iz Prapreč pri Šentjerneju, ki je 4. januarja slavil svoj življenjski jubilej, je prišel na obisk šentjernejski župan Franc Hudoklin. Alojzu je zaželel predvsem trdnega zdravja in mu izročil priložnostno darilo šentjernejske občine. Vrtačič se je rodil 4. januarja 1905 v Praprečah pri Šentjerneju, kjer je tudi živel. Po drugi svetovni vojni se je leta 1946 poročil z Marijo Papež z Velikega Vinjega Vrha pri Šmatjeti. Živela sta na 12 hehktarjev veliki kmetiji s tremi od petih otrok. Ženu mu je umrla pred 23 leti, on pa je v novomeškem domu že 7 let. Se vedno je poln veselja do življenja, ob obisku šentjernejskega župana pa je bil zelo presenečen, saj takega obiska res ni pričakoval. (Besedilo: Jože Hartman, foto: Marjan Hočevar)
MŠŠ I Z M ASIH OBČI M ttMfat
V
Se o prevozih in klofuti
Ravnatelj OŠ Podzemelj Toni Gašperič svetnikom odgovoril na vprašanja - Posluh tudi, ko bo šlo za denar?
METLIKA, PODZEMELJ -Tako na sejah metliškega občinskega sveta kot tudi v našem časopisu je bilo kar nekaj vprašanj o prevozih otrok v podzemeljsko osnovno šolo, zlasti tistih, ki so od šole oddaljeni manj kot 4 kilometre. Vprašanja in kritike so letele tudi na delo voznika kombija, ki je enemu od mladih potnikov primazal klofuto. Za zadnjo sejo sveta v minulem letu je ravnatelj podzemeljske osnovne šole Toni Gašperič na vprašanja svetnikov pripravil obširen odgovor.
Ravnatelj Gašperič v odgovoru pravi, da je Tone Bajuk, na katerega se vprašanja nanašajo, polovično zaposlen v OŠ Podzemelj za opravljanje del in nalog hišnika. Toliko hišnika namreč priznava republika v svojih normativih. Prevoze s kombijem pa opravlja kot samostojni podjetnik in zato od šole ne dobiva nikakršnega plačila. Starši otrok, ki se vozijo v šolo in iz nje, plačujejo prevoze Bajuku in ne šoli. Denar res pobirajo učitelji, računovodkinja pa ga nakaže za Bajukov žiro račun. Gre za plačilo izstavljenega računa, torej za evidentirana sredstva, in ne morda za skrivalnice, kot je bilo na podlagi vprašanja člana občinskega sveta namig-njeno v Dolenjskem listu. Za prevoze otrok prispeva občina mesečno 52.300 tolarjev, ta denar pa je namenjen za kritje stroškov prevoza 21 otrok iz male šole ter za učence, ki jim po zakonu o osnovni šoli pripada brezplačen prevoz. To so učenci, ki so oddaljeni od šole več kot 4 kilometre.
Ravnatelj nadalje pojasnjuje, da Tone Bajuk ni bil izbran za prevoze preko javnega razpisa, ker so bili v šoli v časovni stiski, niso pa mogli čakati na dobVo ali slabo voljo ljudi, ki odločajo o denarju za šolske potrebe. Stari šolski kombi je bil namreč dotrajan in šola je pravočasno dala vlogo na tedanji izvršni svet, ki pa je odločil, da novega kombija za OŠ Podzemelj ne bo kupil. Zato so v šoli poiskali drugo rešitev. Ceno za prevoze oblikuje Bajuk po merilih, ki veljajo za to področje.
Toni Gašperič je v odgovoru tudi podrobno naštel vsa hišni-ška opravila v šoli in okrog nje.
T
• Na seji sveta so metliški svetniki menili, da prevozi, ki jih opravlja Tone Bajuk, le niso tako poceni, motilo pa jih je tudi, da prevoznik sam oblikuje ceno. Kar se tiče del, ki naj bi jih opravljal hišnik, po njihovem mnenju marsikatero ni izvršeno. Vendar so menili, da bi morali te probleme rešiti in z njimi zaključiti. Zato so sprejeli sklep, naj vodstvo osnovne šole Podzemelj razpiše delo prevoznika šolarjev in poišče najboljšega ponudnika.
Kar pa se tiče klofute, je odgovoril, da je ne gre posploševati, saj je šlo za enkratno dejanje, ki je bilo posledica nesramnosti in predrznosti učenca, ki je razrezal sedež v kombiju. Po ravnateljevih zagotovilih šola takšnega načina reševanja nesporazumov ne odobrava, temveč ga obsoja. Sicer pa je bila zadeva izročena sodišču.	M.B.-J.
Svetniki bili soglasno vzdržani
Na seji sveta tik pred novim letom so se svetniki pri glasovanju o soglasju k višji ekonomski ceni storitev v vrtcu vzdržali - Nekdo bo moral kriti razliko
METLIKA - Ravnateljica metliškega otroškega vrtca Frančiška Hauptman je občinski svet zaprosila za soglasje k povišanju cen njihovih storitev, in sicer od 1. oktobra lanskega leta naprej. Čeprav je zatrdila, da so tokrat belokranjski in dolenjski vrtci prvič po enotnih merilih oblikovali ekonomsko ceno, pa so bili svetniki pri glasovanju presenetljivo enotni: vsi so se vzdržali.
Nova ekonomska cena, ki naj bi predlaganim povišanjem, ne krije
bila za otroke od prvega do drugega leta starosti 38.735 tolarjev ter za otroke, stare dve leti do sedem let, 25.098 tolarjev, torej ni bila potrjena. Ta cena je po besedah ravnateljice prvič takšna, kot kaže izračun, saj so prej cene določali tako, da so jih v jaslih znižali na račun višjih cen v vrtcu. Haupt-manova je obrazložila, da ekonomska cena, ki je veljala pred
več vseh stroškov. Vrednost točke je bila namreč januarja lani 31.900 tolarjev, oktobra pa je bila za 1.600 tolarjev večja.
Plače zaposlenih so se povečale zaradi napredovanja vzgojiteljic v naziv mentor in svetovalec ter dodatne stimulacije delavcev iz tarifnih skupin od I do IV, plače in ostali osebni prejemki delavcev pa predstavljajo 75
VELIKO MLADIH KRVODAJALCEV - V Metliki je bila pretekli teden redna krvodajalska akcija Zavoda Republike Slovenije za transfuzijo krvi Ljubljana, ki jo je organizirala območna organizacija Rdečega križa Metlika, pomagali pa sta še postaja milice in zdravstveni dom. Razveseljivo je, da je na akcijo prišlo kar 249 ljudi, kar je največ doslej, kri pa jih je dalo 21 manj. Med krvodajalci je bilo veliko mladih, ki so prišli na odvzem krvi prvič, na Rdečem križu pa so prepričani, da bi se humanitarni akciji gotovo odzvalo še več ljudi, če ne bi razsajala gripa. (Foto: M. B.-J.)
odst. ekonomske cene. Poudarila je še, da višja ekonomska cena za občino ne pomeni dodatnega stroška, saj je bila že upoštevana v rebalansu občinskega proračuna. Podražitev bi od 1. decembra naprej občutili le starši, ki plačujejo 55 odst. ekonomske cene. Opozorila pa je, da bo morala občina plačati razliko, če višja ekonomska cena ne bo sprejeta.
Svetniki z obrazložitvijo niso bili zadovoljni. Zanimalo jih je, v čem se kaže razlika v ceni, kolikšna je v odstotkih in ali se bo zaradi višje ekonomske cene izboljšal servis v vrtcu. Spomnili so, da so že pred nekaj meseci, da ne bi zrušili finančne konstrukcije proračuna vrtca, sprejeli sklep, da morajo obrtniki, podjetniki in brezposelni za otroke v vrtcu plačati 55 odst. ekonomske cene. Zakaj so vsi ti otroci v enem košu, takrat niso dobili odgovora in ga še vedno pričakujejo.
Župan Branko Matkovič je pojasnil, da imajo starši vpliv na delo v vrtcu preko sveta vrtca. Motilo pa ga je, da ni prišel predlog za povečanje ekonomske cene takrat, ko se je pokazala potreba po povišanju, ne pa, da morajo plačevati za nazaj. Priznal je, da občina v proračunu ni namenila za vrtec toliko, kot je planirala država, vendar so tako naredili tudi v mnogih drugih občinah. A zaradi varčevanja dejavnost v vrtcu po njegovih besedah ni bila prizadeta, saj je vrtec dobival toliko denarja, kolikor ga je glede na izstavljene račune potreboval. Drži pa tudi, daje bilo v vrtcu manj zaposlenih, kot je bilo predvideno.
M. BEZEK-JAKŠE
Rezervoar bo še razjedal zob časa
Rezervoar za vodo na Cirniku že dolgo propada • Da bi bil zopet uporaben, bi bilo potrebno vložiti veliko denarja - Še vedno ni prišlo do prenosa v upravljanje Komunali
ČRNOMELJ - Eden od črnomaljskih svetnikov je nedavno spomnil na propadajoči rezervoar za vodo v vasi Suhor oz. na Cirniku. Srečko Janjoš z občinske uprave je v sodelovanju s črnomaljsko Komunalo pripravil odgovor, iz katerega je moč razbrati, da bo rezervoar vsaj še nekaj časa razjedal zob časa. Za začetek obratovanja rezervoarja je namreč potrebno veliko denarja, ki ga bo smiselno vložiti šele, ko bodo začeli tam graditi vodovod.
ČEBELARSKA ODLIKOVANJA - Semiško čebelarsko društvo je imelo minulo nedeljo redni letni občni zbor, na katerem so podelili tudi štiri čebelarska odlikovanja. Odlikovanji Antona Janše 2. stopnje sta prejela Alojz Dichlberger in Ludnik Ivanetič, 3. stopnje pa Dane Lah (na fotografiji na levi) in Zdravko Plut. (Foto: M. B.-J.)
Že leta 1988 so, ko so načrtovali izdelavo dokumentacije za vodovod v vas Zapudje, s takratne samoupravne interesne skupnosti občine Črnomelj in Goka, tozd Komunala Črnomelj, zaprosili za soglasje Kemijsko industrijo Kamnik. Vendar so iz Kamnika dobili odgovor, da niso lastniki omenjenega rezervoarja in da naj vlogo naslovijo na republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Slednji je
soglašal, da vodovod za preskrbo vasi Zapudje priključijo na rezervoar na Cirniku. Vendar pa je sekretariat Goku in črnomaljski samoupravni komunalni interesni skupnosti postavil pogoj, da se obvežeta, da bosta zagotovila denar in povečala zmogljivosti rezervoarja, če bo to potrebno in bo republiški sekretariat za ljudsko obrambo to zahteval. Stanovanjska komunalna skupnost je to tudi
^elišča za zdrave čebelje družine
V selniškem čebelarskem društvu, ki šteje 32 članov, razmišljajo, kako bi zdrave čebele ohranili z zeliščnimi pripravki ■ Število družin upada - Odlikovanja čebelarjem
SEMIČ - Zametki organiziranega čebelarstva v Semiču segajo v leto 1952, leta 1959 pa je deset čebelarjev ustanovilo čebelarsko družino Semič, kije delovala v okviru čebelarskega društva Črnomelj. Čez leta so se tukgjši^ji čebelarji osamosvojili in ustanovili svoje društvo, ki šteje danes 32 članov, njihova povprečna starost pa je 54 let.
Toda semiško čebelarsko društvo je po starosti svojih članov med mlajšimi v Sloveniji. Kot pravi njegov predsednik Stane Plut, je poglavitni razlog za tako staro članstvo v tem, da v čebelarstvu v glavnem vztrajajo tisti, ki so čebelarji že dolga leta, medtem ko se mladi za ta hobi odločajo v manjši meri, saj od čebelarjenja ni zaslužka. “Tisti, ki smo s čebelami 'okuženi’, smo ostali, tisti, ki so šli v čebelarstvo zgolj zaradi pridobit-ništva, pa so odnehali. Mlajši člani našega društva so v pretežni meri podedovali čebele od svojih očetov, malo pa se jih odloča na novo,” pove Plut. Toda kljub temu da tudi število čebeljih družin na semiškem koncu upada - sedaj jih je že manj kot 1.100 - jih je še vedno dovolj in tudi enakomerno so porazdeljene po vsej občini.
Predsednik Plut poudarja, da imajo v društvu namen uvajati na-
raven način, s katerim bodo ohranili čebele zdrave s pomočjo zeliščnih pripravkov. Po njegovem kemija ne sodi v panje, poleg tega pa
naj bi bili med in drugi čebelji proizvodi pomembni tudi kot zdravilo in ne zgolj kot živilo. Tako so lani v sodelovanju z metliškimi čebelarji izdali plakat in letak, ki opozarja, naj ne bi škropili v cvet ter katera zaščitna sredstva so čebelam posebej škodljiva. “Vesel sem, ker je pri tem osveščenost semiških čebelarjev zelo velika. Ne nazadnje smo bili tudi doslej uspešni pri varovanju čebel pred boleznimi. Ko je pred leti v Sloveniji razsajala varoza, na našem koncu skoraj ni bilo izgub, v Sloveniji pa je propadlo okrog 60 odst. čebeljih družin,” ne skriva zadovoljstva Stane Plut. Veliko manj optimističen pa je, ko beseda nanese na prodajo medu v trgovinah. Kupci namreč ne ločijo pristnega slovenskega medu od manj kakovostnega uvoženega, kajti ceneni uvoženi med ni pravilno deklariran in označen. V trgovinah se namreč pojavlja z oznako slovenski med, čeprav to ni, in je postavljen ob bok slovenskemu domačemu medu, ki je veliko kvalitetnejši.
potrdila.
Pripravljen je bil tudi prvi precej visok predračun nujnih vzdrževalnih del, ki je bil poslan na republiški sekretariat za ljudsko obrambo, vendar od tam ni bilo odgovora. V tem času so tudi “odkrili”, da črpališče ni priključeno na električno omrežje, da je okolica zaraščena in bi bilo potrebnega precej dela, da bi jo uredili. Neizbežno je bilo tudi beljenje notranjosti rezervoarja, ponovni pre-
maz armatur, ureditev dovozne poti. In ne nazadnje: rezervoar sploh ni držal vode.
Konec leta 1990 je dal republiški sekretariat za ljudsko obrambo soglasje, da Kemijska industrija Kamnik brezplačno prenese razpolagalno pravico nad vodovodom, imenovanim “Projekt 2”, od Velikega Nerajca do rezervoarja na Cirniku in do doline za Ornikom na občino Črnomelj pod pogojem, da zagotovi vzdrževanje vodovoda in spremljajočih objektov in naprav. Občina je sicer dvakrat poslala dopis za prenos vodovoda Cirnik v upravljanje črnomaljski Komunali. Vendar bi vsa dela, ki bi bila potrebna, da bi bil vodovod uporaben, opravili, ko bi bilo to potrebno. Toda čeprav je bil prenos sklican dvakrat, do njega ni prišlo. Janjoš v odgovoru poudarja, da je sedaj ves omenjeni vodovodni sistem v zelo slabem stanju. Vanj pa bo smiselno vložiti denar, ki ne bo majhen, ko bodo tam začeli graditi vodovod.
M. B.-J.
OBISK PRI INVALIDIH
Člani izvršnega odbora in poverjeniki društva invalidov Metli-
HVALA ZA POZORNOST
ka so pred koncem leta obiskali
:le
Upokojenci podjetja Komet, konfekcija Metlika, se lepo zahvaljujemo vodstvu podjetja in zaposlenim, da se ob novem letu
Stane Plut
M. BEZEK-JAKŠE
vedno spomnijo na nas. Srečni smo, ko nas ob obisku v tovarni seznanijo z novostmi in dosežki v proizvodnji. Prav tako se veselimo njihovih uspehov na domačem in tujem trgu, saj spoznavamo, da tudi naše nekdanje delo v podjetju ni bilo zaman. Posebna zahvala osebju menze, ki nam je z nasmehom in prijazno besedo postreglo z dobrim kosilom. Prav tako hvala direktorju gospodu Antonu Tomcu za lepe želje, izrečene na srečanju ob novem letu. Uidi upokojenci želimo vsem zaposlenim v Kometu veliko poslovnih uspehov, zdravja, sreče in dobrega počutja v letu 1996.
ALENKA MEŽNARŠIČ Metlika
ostarele in bolne člane, jih obdarili in z njimi pokramljali. Obiskani so bili prijetno presenečeni in si želijo še veliko takšnih obiskov, saj nekateri med njimi ne potrebujejo drugega kot prijazen obisk in toplo besedo. Vodstvo društva invalidov želi v novem letu vsem članom veliko zdravja in dobrega počutja. Hkrati jih vabi na letni občni zbor, ki bo v soboto, 27. januarja, ob 10. uri v hotelu Bela krajina v Metliki.
Društvo invalidov Metlika
SPET KLETARSKI TEČAJ
NOVO MESTO - Društvo vinogradnikov Bele krajine in Kmetijska svetovalna služba Novo mesto bota tudi letos priredila 42-urni kletarski tečaj. Žainteresirani naj se prijavijo predsednikom podružnic v Metliki, Črnomlju in Semiču do 20. januarja.
Sprehod po Metlikitj
METLIŠKA ŠPORTNA DVOj^ RANA je primerna tudi za večj^ov, kulturne prireditve, odkar so jjavc zvočno “usposobili”. Da pa bi bilKtro lahko v njej prave fešte, bo trebSke kupiti še zaščito za tla. Ravnatelnerr metliške osnovne šole, Jože Mol10 S zetič bo te dni pogledal, kako slme to uredili v drugih slovenskih kra,em
jih, nato pa se bo podal na lov
denarjem.
STANE VLAŠIČ, UČITEU f el<; OSNOVNI ŠOLI PODZEMELravi
je vnesel v to popolno beIokranjha v sko osemletko pravo glasbenctudi razkošje. Malo manj kot tridesebbč učencev uči igranja na Orffov inmiri strumentarij, s skupino pevčevi' pripravlja pevske točke za ijgricoPan Junaka, ki naj bi jo uprizorili ob * letošnjem slovenskem kulturnerCte prazniku, poleg tega pa tudi sai£ju? igra na klavir in kitaro ter poje. Pfy Ve Junakih mu bodo priskočili ntp0g, pomoč Bariča Koželj-Flajnikli Ve učiteljica, Mladen Vergot, davčnstor izterjevalec, ter Ivica Vinski, sa-tudi mostojni arhitekt za notranji p opremo.	C
V Črnomaljski ulici v Metliki sPef je J. Ž. zlomil nogo, ker je neroditra' no padel na zmrznjenem snegu. y.re Metliški ulici v Črnomlju pa jL[.e' Črnomaljka E. G. našla 10.0(Kna^ tolarjev. Prepir o tem, kdo komlna j, prinaša srečo, ali Metličani Črno-ma maljcem ali obratno, bi bilo ne' smiselno.	(
Črnomaljski drobir
ZAČARANI KROG - V črno-??pl maljski občini ni večjega kraja, k jr’' ne bi imel kulturnega oz. večna ien' menskega doma. Toda v teh do-
mensKega aoma. ioaa v ten domovih se ne dogaja kaj prida. Pojej leti namreč ljudje nimajo časa, dl I f bi obiskovali kulturne prireditve, s^.
kai	Ha hi iih nrinravlinli	**
Ul UUIoKUVall RUllUI I1C pillCUIlVCt
kaj šele, da bi jih pripravljali. Pozi- C mi, no ja, pozimi pa bi se našel čaS tiar tudi za kulturno življenje. A ostal P° t nejo vrata domov kljub temi>?ov zaprta, kajti ni denarja, da bi kupi: *0'
li kuriavo in domovenoreli Pnne- !
zaprta, Kajn m denarja, ua Dl Kupr ■ li kutjavo in domove ogreli. Ponej kod pa jim tudi obilica denarja zi q u' kurjavo ne bi pomagala, kajti *,nas domovih preprosto ni - peči. ; dol;
KONČNO MIR - V Crnomljij Up0 so imeli kar precej časa težave j °b tremi mladimi Romkinjami, ki jirt( Pio« je bilo najljubše opravilo, da sd®bč kradle. Do živega jim niso moglj !*>2 ne policisti, ne sodniki in ne so- *te 1
ne policisti, ne sodniki in ne so- j“v cialna služba. Vendar pa zadnjih čase v mestu opažajo, da je mili naj| pred njimi. Kot nam je uspelo iz- dol;
pred njimi. Kot nam je uspelo iz-; d0|-vedeti, jih je spreobrnila Ijubeze« krij PARKIRIŠČA - Nekateri n ulic Črnomlju so že nekaj časa obsede-i To ni z mislijo, da bi v središču mest* ske; pobirali parkirnino. Zadnje čast tov so prišli celo na misel, da bi na- 9rE stavili še komunalnega nadzorni-11 v ka. Drugi pa se upravičeno spra- ^ “ šujejo, če je takšen nadzorni! noj sploh potreben, medtem ko tiste, kat( ki se pripeljejo v občinsko prestoh ki j nico iz vasi zanima tudi, ali bodo nek kljub vsem tem morebitnim “pri- van
dobitvam” imeli leie narkirnti «0- 'aU
kijud vsem tem morebitnim pn- ... dobitvam” imeli kje parkirati svO- N je jeklene konjičke. “Tolažba”, d* 'Zm
IP nsrlftrnih nmcf/vmn zlmirtli V
jc jGiuciic KunjitKC. loiazna , u* je parkirnih prostorov dovolj * ds novem trgovskem centru pri Be- sd 1 uradu ter nri zdravstvenem Hornih
iiuvcni uguvhKcm centru pri u , gradu ter pri zdravstvenem domd> ka2 jim ne pomaga kai prida. DosebnO (jtv
5iauu pn z.uiavMvciicru uumi*
jim ne pomaga kaj prida, posebno ne, če imajo opravke v središču
mesta ki ip oH	nnrkl’
ne, ce imajo opravKe v sreense njCl mesta, ki je od omenjenih parki’ lov, rišč oddaljeno kar precej drago- v st cenega časa hoda.	do:
a,
Semiške tropine
LIPE - Semiški čebelarji trudijo, da bi zasadili čim več Wv dovitih dreves, vendar po drugj strani z grozo opažajo, da ciga»j veseloobsekujejo lipe. Razmišljal' so že celo o tem, da bi k drevesni* postavili straže, ki bi preprečilo- * da bi lipe v času cvetenja ostal* d brez vej in vrhov. Toda spoznali so| j da bi bilo to Sizifovo delo. Poteh1] (( so prišli do spoznanja, da bi uniče" ^ valce slovenskega simbola lahk* k ustavili le, če bi jim uspelo doseči; da bi prenehali odkupovati lipov« t cvetje. Toda v čebelarjih še vedn« J vrta dvom, kajti boje se, da so oč' J kupovalci še večji cigani od tistih- c ki iipovo cvetje nabirajo.	p
RAZVOJ - Ko teče beseda 1,1 s razvoju semiške občine, so nek*' ! teri zelo previdni. Thko kot v tis1' basni, katere nauk je, da ni vsa! tvoj prijatelj, ki te iz dr... potegu*; tudi vsi Semičani ne verjamejo v«1
vsem, ki jim obljubljajo razvoj
Ž
delovna mesta. Že vedo, zakaj. K* so po Semiški gori začeli ras11 vikendi Novomeščanov in Ljubljančanov, so prav tako pričakovali, kaj vse bodo lahko imeli & njih. A ti vikendarji si danes ponesejo s seboj vse, od solate * kromjiirja do konzerv in radensk*-Semičanom pa zapustijo le sme11’
Drobne iz Kočevja )
lVa VZPOSTAVITEV REDA - Na ax*E°^evski občinski upravi bodo na "ccJtiovo zaposlili še tri strokovne dejo jlavce, in sicer za področje turizma, i bilfctrokovnih upravnih nalog občin-rebske uprave ter ekonomista. Obe-ateJiem bo župan Janko Veber verjet-Moi10 še pred koncem tega meseca
0	sJnienoval načelnike oddelkov. S kn*tem bo vzpostavil red, ki ga do >v ztSec*aj ni bilo in ki bo občinski upravi končno omogočil normalno
LJ v'el°'.^ vzpostavitvijo hierarhične EL eSlvlce zaP0Slen‘b v občinski up-VTavi in s tem dostopnosti do župa-anJtia v primeru pritožb, pa bo znana 'elT*di odgovornost zaposlenih v esetobčinski upravi. Do sedaj so jo v inmirno prelagali z enega na druge-/ce€a in je najpogosteje padla na žu-ricfana. _
1	oh SLUŽBENA STANOVANJA-neiCtekG se je rok, do katerega so sa jaorali dobitniki osmih občinskih
p^lužbenih stanovanj na TZO 10 in •' ®veh na TZO 12 - 18 podpisati /Pogodbe. Po podatkih, ki bi mora-niKJi veljati za uradne, so to do roka vcnstorili le štirje. Med njimi naj bi bil saJudi kočevski župan Janko Veber, njoki pa tega še ni potrdil.
OTVORITEV BAZE AMZS -ki sDela na ureditvi baze AMZS, ki jo -odferad'jo v industrijski coni na j V .regu, so v zaključni fazi. Otvo-a jPjev baze, ki bo pomembna prido-OOi *-ev za Kočevje tudi z vidika V3naert°v občine za razvoj turizma
Kočevskem, bo tako predvido-ntrnta že v teh dneh. ne- v	„
OBČAN SPRAŠUJE,
medved odgovarja
C
„ - Torej je med sneženjem odvoz n(t°dpadkov, ki ga opravlja Komuna-, nekoliko šepal, češ da ni splu-pjfcno. Kdo pa pluži? jo ■ Tudi Komunala.
^[Ribniški zobotrebci
>zi- Čiščenje pločnikov - Kot
čai ttarsikod drugod so tudi v Ribnici ita- P° obilnejših sneženjih pešci nego-miijtovali zaradi neočiščenih pločni-,pj. kov. Da bi bile njihove kritike ng. Naslovljene na pravi naslov, je (z3 Potrebno vedeti, da so po odloku • v° ureditvi cestnega prometa v Naseljih za čiščenje pločnikov uolžni poskrbeti lastniki ali drugi d]1! Uporabniki hiš, lokalov in zemljišč, eiob katerih poteka pločnik. Za jirf Pločnike ob površinah, ki so last so /čine, je dolžna skrbeti Komunali! 'a, za vse ostale javne površine, ce-so- ?,e /n mestne ulice pa Cestno pod-ojt; Je*ie Novo mesto. Komunala, ki je njl| 2aradi nepoznavanja tega odloka, •J Najpogosteje deležna kritik, je tako J uojžna ročno čistiti pločnike le na fn križišču Urbanove in Opekarske 1 N ulice, v Šeškovi od policije do štabo Jej ‘ 0, pri glasbeni šoli ob makadam-stt skeni parkirišču, na mostu v Urba-N°vi, na cesti na Ugar, v gradu, na Vrajski cesti in na avtobusni posta-P v Šeškovi ulici.
,. SREČA - Balistična ekspertiza, N' jo opravljajo na ministrstvu za Notranje zadeve, bo pakazala, iz , Jatere puške je bil izstreljen naboj, ® *• je zadnjega dne starega leta 11 Nekaj pred 14. uro priletel v stanove S. J. iz Dolenje vasi. S tem bo 'Udi ugotovljeno, zoper katerega 'Nbied treh lovcev iz LD Dolenja ki so tega dne v bližini lovskemu doma streljali na improvizirane /če, bodo ribniški policisti vložili /zensko ovadbo zaradi povzroče splošne nevarnosti. S. J. in Njegova hči, ki sta v trenutku, ko je '°vska krogla skozi okno priletela stanovanjc in pristala le dobre 2 I 3 metre od mesta, kjer sta scde-!*• sta imela srečo. Čeprav je bila "rpg!a izstreljena iz oddaljenosti Pdbližno 600 metrov, je imela po 'Nbenju policistov še vedno moč, “u bi ju ubila, če bi ju zadela.
C Laški sel
n'
'l ./‘POROKO” BODO PONO-* /U - Gledališka sekcija KUD c: 7^. ki šteje okoli 30 članov, je 25. P //embra zaigrala na domačem 0 ,uru igro “Poročil se bom s svojo 1,1 t e °. ' Gbisk predstave je bil c /ukšen, da vsi sploh niso mogli v
, v°rano. Zato bodo predstavo ■ NNUlkem nonnvili
‘Utkem ponovili.
k Zavarovanje pitne vo-
v E - V občini Velike Lašče so žalovali zajetja pitne vode tako, N so določili tri varstvene pasove: NNjožji je ograjen in opremljen z Pozorilnimi tablami, v ožjem je “^Povedana uporaba rastlinskih 'j /upov in večjili količin naravnih di Cjil ,er intenzivna reja živine, v :| /Nsutn pa je prepovedano odlagati aPadke, uporabljati agrotehnični j * sredstva, ki bi škodovala vodi, l ...Prekomerno gnojiti travnike in p /u z gnojevko in gnojnico. S|KONČNO OBČINSKO C.LA-h *-P - Še pred novim letom je I °uila prvo številko takega glasi-d občina Velike Lašče, imenuje rj1 se “Informativni bilten občine Ijjjuke Lašče”. V njem sicer ncko-
koli) vodilni in pristojni v občini j: žn®njajo občane z delom oprav-Jeuim delu v minulem letu.
nl
pozno (a bolje pozno, kot
Hiti I z___________M A Š l H O S Č I M MŠŠ
Smeti postajajo vse večja nadloga
V ribniški občini poleg centralne divje deponije vsaj še 20 večjih črnih odlagališč
Potoške vesti
•	Občinski organi in krajevna skupnost so mnenja, da treba temeljito prevetriti dohodke staršev ali rejnikov, ki imajo otroke v vrtich v Loškem potoku in v Podpreski. Nesporno je, da je kar nekaj takšnih, ki plačujejo prenizko participacijo glede na njihovo premoženje.
•	Na območju krajevne skupnosti je dovolj zabojnikov za odlaganje in odvoz smeti in kosovnih odpadkov. Treba je reči, da za odvoz Komunala Ribnica vzorno skrbi. Kljub temu pa se pojavljajo nova in nova smetišča. Pristojni pravijo, da bodo te ljudi temeljiteje nadzorovali in predlagali za kaznovanje.
•	Krajani nekaterih vasi v krajevni skupnosti Draga še vedno nimajo obeh programov TV Slovenije. Ponekod ne gledajo niti prvega, radijskega signala pa sploh ne dobijo. Imajo pa zato močan signal TV Zagreb. Hrvaški pretvornik velike moči stoji na slovenskem ozemlju.
•	V celotni občini je najmanj 15 km cest, ki bi morale imeti regionalni status, torej biti pod skrbstvom države. Gre za cestno povezavo v smeri Notranjske in za cesto, ki pelje na bodoči maloobmejni prehod v Novem Kotu. Prvo cestišče je občina Loški potok letos že uredila, za preostalo pa so izdelani projekti.
A. K.
RADIO
104.5
105.9
-Mmr~
107.3 V/ || I/ V/ 107.5
91.2^
OGNJIŠČE
t«l. 152-11-26 f«x. 152-13-62
REBALANS PRORAČUNA
VELIKE LAŠČE - Občinski svet občine Velike Lašče bo te dni razpravljal o rebalansu občinskega proračuna za lani. To bo potrebno zato, ker je občina tik pred novim letom dobila obvestilo, da bo njihov proračun za okoli 9 milijonov tolarjev večji, kot je bilo predvideno. Zupan Milan Tekavee je povedal, da se je občina na pristojne državne organe pritožila, da bo dobila premalo denarja za vrtce, obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnih, ceste in še nekatere zadeve. Uspele so pritožbe za vrtce in obvezno zavarovanje brezposelnih, niso pa dobili nič za ceste pa tudi ne za pospeševanje kmetijstva in drobnega gospodarstva oz. sploh gospodarstva, ker gospodarske dejavnosti ne sodijo v pristojnost občine. Dodal je, da bodo dobili na primer za kulturo 1,6 milijona tolarjev več, kot je bilo prej dovoljeno, kljub temu pa jim bo v občini za kulturo še vedno zmanjkalo okoli 2 milijona tolarjev.
J. P.
BO NOVA CESTA POSTALA OZKO GRLO?
NOVA VAS - Skoraj 6 km dolgi odsek nove ceste, ki pelje proti Notranjski, je širok 6 m in varnostno in signalno dobro opremljen. Očitno pa načrtovalci ostalih nekaj manj kot 3 km cestišča, ki spada v občino Loška dolina, mislijo nekoliko drugače. Potoški del ceste je gradilo Cestno podjetje Ljubljana, preostali del pa že izvaja SCT in načrtuje samo 4 m širok asfaltni tlak. To pa je nekoliko sprto z logiko, saj bi tako ta del ceste postal ozko grlo, in to prav tam, kjer je pričakovati gostejši promet. Načrtovalci obeh delov ceste so že imeli pogovore o tem in kot pravi Janez Bambič, ki je koordinator del za potoško občino, in so cestišče v načrtih razširili za dobrega pol metra. Upajmo, da bo do pomladi, ko se bodo najbrž začela zaključna dela, že prišlo do uskladitve.	,
A. KOŠMERL
Krpanova kobila je zarezgetula:
“Občina Velike Lašče je bila kol zadnja v ljubljanski regiji na vrsti, da ji bo ljubljanska Snaga odpelja tako imenovani 'kosovni material', Ko so prvič razpisali odvoz, je zapadel sneg, ko so ga drugič, pa je spet snežilo in tako kosovnega materiala še vedno niso odpeljali. Pri Snagi očitno ne vedo, da tudi v občini Velike ŠMŠče pozimi rado sneži. ”
Zdravstveni dom je imel lani “pozitivno ničlo”
Bo to vplivalo na zdravstveno varstvo ljudi?
RIBNICA - Ribniški zdravstveni dom je lansko tekoče poslovanje zaključil s pozitivno ničlo. Kljub temu da ga še vedno bremeni izguba, nastala pred dvema letoma, delo v zdravstvenem domu v preteklem letu ni bilo nič manj strokovno, kot bi bilo sicer.
Ribniški zdravstveni dom je imel v vseh letih obstoja prvič izgubo leta 1994. Zanjo naj bi bil po besedah direktorja zdravstvenega doma dr. Rusa kriv predvsem nakup zelo dragega, a nujno potrebnega reševalnega vozila, pa tudi visoki stroški delovanja ginekološke in ortopedske specialistične ambulante. Tedni nastalih šest milijonov tolarjev izgube jih bremeni še danes. Do konca preteklega leta je bil namreč dogovorjen rok, do katerega naj bi bilo znano, kdo bo zdravstvenemu domu pomagal kriti izgubo.
Ribniški župan Jože Tanko v zvezi s tem pravi, da to ne bo občina, ustanoviteljica zdravstvenega doma, saj zdravstvo v celoti financira država. K temu dodaja, da delo v zdravstvenem domu zaradi izgubi ni nič manj strokovno ter da občina zdravstvenemu domu pomaga pri težavah rednega poslovanja s premostitvenimi krediti. Pomagali mu bodo tudi tako, da bodo letos z občinskim prora-čunskim denarjem kupili nekaj aparatur, ki jih v zdravstvenem domu potrebujejo. Glede izgube pa, kot pravi župan, pričakujejo, da bodo v zdravstvenem domu sami poiskali denar za pjeno kritje.
M. L.-S.
RIBNICA - V ribniški občini so v preteklem letu znaten del svojih naporov usmerili t reševanje ekološke problematike. Med problemi, ki postajajo vedno večji in sojih zato začeli reševati, so divja odlagališča odpadkov, ki kazijo okolje in pomenijo nevarnost za ljudi.
občini lotili vzporedno s sprejemanjem ustreznih odlokov, ki ure-
V občini je poleg centralnega odlagališča odpadkov, ki je na Mali gori in je, kot pravi ribniški župan Jože Tanko, črno, vsaj še 20 večjih divjih odlagališč odpadkov. Reševanja tega problema so se v
jajo ekološko problematiko. Med pomembnejšimi sprejetimi odloki je bil odlok o obveznem odstranjevanju odpadkov, po katerem
Kočevje še brez parkirišča
Prizadevanjem AMD ni videti konca - Tovornjaki uničujejo pločnike in jaške, onesnažujejo mesto in ogrožajo ljudi
KOČEVJE - AMD in Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Kočevja si že desetletja prizadevata, da bi v kočevski občini uredili parkirišče za tovorna vozila. Prizadevanjem seje pridružila tudi kra-
• Lani je AMD skupaj s KS Kočevje mesto občini ponovno dal pobudo za ureditev parkirišča v Ložinah, vendar je občinski odbor za okolje in prostor predlagano lokacijo zavrnil z obrazložitvijo, daje površina po PUP-u uvrščena v prvo kmetijsko območje kot travnik. K temu je odbor dodal, da se mu tudi z estetskega vidika ne zdi primerno, da bi bilo parkirišče ob vstopu v občino. Na njihovo vprašanje, ali bi bilo možno urediti parkirišče na območju baze AMZS, ki se gradi na Bregu, pa je AMD odgovoril, da je celoten prostor nastajajoče baze že namensko opredeljen. Kočevje tako še naprej ostaja brez prepotrebnega parkirišča za tovornjake.
jevna skupnost Kočevje mesto, vendar pa to zadeve ni premaknilo z mrtve točke.
Tovornjaki v Kočevju parkirajo na že tako prenapolnjenih parkiriščih po mestu ter pločnikih in ob robu cestišč v stanovanjskih naseljih po vsem Kočevju. V mestu
PARKIRANJA V NASELJIH - Če bi-Kočevje imelo parkirišče za tovornjake, bi se ob poostrenem nadzoru policije na podlagi predhodno sprejetega ustreznega občinskega odloka lahko izognili takim prizorom, kot je na sliki. Sedaj namreč avtoprevozniki in vozniki parkirajo tovorna vozila v neposredni bližini hiš in blokov, kjer stanujejo. (Foto: M. L.-S.)
Avtomatizirati proizvodnjo
V Iskri Dobrepolje še veliko preveč ročnega dela - Iskr, je le jemala - Zdaj pričakujejo pomoč od drugod
strokovnjakov, izgube jugoslovanskih trgov, organizacije servisne dejavnosti in hude konkurence je dobrepoljska Iskra v resnih težavah.
DOBREPOLJE - “Proizvajamo osnovne elemente, ki so nujni za opremo elektronskih in elektrotehničnih končnih proizvodov. Vedno pa je bila naša proizvodnja obravnavana precej mačehovsko tako s strani Iskre kot države, češ da je manj pomembna. Je že tako: dalj si od podjetja-mame, manj je zanimanje za tvoje težave,” je povedal direktor dobrepoljske Iskre Fedor Šebenik.
Dobrepoljska Iskra je v 70-ih in 80-ih letih ustvarjal lep dohodek, vendar se je v veliki meri stekal v matično podjetje, ki je takrat potrebovalo denar za vlaganja v računalniške sisteme. Tako je ostalo premalo denarja za večja vlaganja v dobrepoljski obrat, kjer še vedno vse izdelke razen enega izdelujejo predvsem ročno. Zaradi vsega tega in še pomanjkanja
Na tuje izvozijo 80 odstotkov izdelkov, ki so zelo cenjeni zaradi pridobljenih znakov kakovosti. Rešitev težav dobrepoljske Iskre vidijo v pomoči države in drugih ustanov, saj so vse težave povezane z denarjem. Sami pa se med drugim prizadevajo za čimprejšnje lastninsko preoblikovanje podjetja. Program so že oddali in po prvi oceni bodo delavci in njihovi družinski člani postali večinski lastniki dobrepoljske Iskre. Načrtujejo pa še kadrovsko okrepitev, povečanje proizvodnje in njeno vsaj delno avtomatizacijo.
M. STEKLASA
povzročajo hrup in ga onesnažujejo, s parkiranjem pa uničujejo pločnike in jaške. Dokaz za to so, kot pravi tajnik KS Kočevje Borut Hočevar, že dodobra uničeni jaški v Podgorski in še nekaterih ulicah v Kočevju. Poleg tega tovornjaki kazijo urejen in lep videz mesta in kar je najpomembnejše, ogrožajo tudi varnost občanov.
AMD je zato že pred leti občini predlagal, naj bi uredili parkirišče za tovornjake zunaj mesta, in sicer ob magistralki v Ložinah nasproti gostilne TUšek, kjer je za to že v osnovi zagotovljena vsa potrebna infrastruktura, od neposredne bližine bencinske črpalke in avtobusne postaje do sanitarij, telefona in zagotovljene prehrane in prenočišč za voznike. Občinarji so tedaj, po mnenju Vladimirja Gašparca iz AMD Kočevje, predlagano lokacijo zavrnili kot neprimerno iz povsem banalnih in neresnih razlogov, ki jim je botrovala “zavist nekaterih, da bo gostilničar v Ložinah na ta način še bolj obogatel”.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Tbrjaški vodovod
Odprli ga bodo spomladi
TURJAK - Gradnja vodovoda Rob-Turjak se je začela pred štirimi leti, vsa investicija pa bo po takratni oceni veljala okoli 210 milijonov tolarjev. Lani je bilo opravljenih za 55 milijonov tolarjev investicij.
“Za primarni vod so že izdana uporabna dovoljenja, za odcepe pa jih bo potrebno še zagotoviti”, pravi Majda Zidar, uslužbenka občine Velike Lašče, ki je bila tudi zadnja tajnica nekdanje krajevne skupnosti Turjak. V zadnji gradbeni fazi sta vodohrana na Velikem Ločniku in Čete-žu ter hidro postaja v vasi Sloka Gora. Glavni financerji teh del so mesto Ljubljana, občina Ljubljana Vič-Rudnik in sklad Republike Slovenije
Majda Zidar
za demografsko ogrožena območja.
Med gradnjo se je izkazalo, da bo potrebna zaradi preozkih cevi prenova vodovoda za območje Zaglavice, kar bo veljalo 7,2 milijona tolarjev. Dela so se že začela, čeprav še ni zagotovljen ves denar.
Občina Velike Lašče je že lani sprejela sklep, da morajo vsa gospodinjstva na območju Turaka, ki še nimajo vodovoda, plačati poseben prispevek v višini 1200 DEM. Občinski svet je tudi sprejel odlok o obvezni priključitvi vseh gospodinjstev in uporabnikov poslovnih prostorov na vodovod Rob-Tbrjak. )
morajo za odvoz smeti po novem plačevati prebivalci na območju celotne občine, med konkretnimi akcijami pa akcija dolenjevaških gasilcev, ki so sanirali tamkajšnje odlagališče, pri čemer jim je nekaj denarja za odvoz, čiščenje in zasutje prispevala tudi občina.
Podobno kot v Dolenji vasi naj bi s pomočjo društev odstranili tudi nekatera druga divja odlagališča v občini. Problem divjih odlagališč nameravajo namreč reševati na dva načina: nekaj naj bi jih sanirala Komunala (za kar bodo v proračunu za letošnje leto zagotovili nekaj denarja), druge pa naj bi odstranila društva.
Ker je z vidika ekologije problematično tudi centralno občinsko odlagališče, ribniška občina sodeluje pri projektu medobčinske deponije odpadkov, ki jo pripravljajo v občini Kočevje, kjer bo že v kratkem stekla javna razprava o možni lokaciji odlagališča v Šahnu. Pred dokončno odločitvijo o ureditvi medobčinskega odlagališča v Kočevju, na katerega bi po posedanjih podatkih dovažali smeti iz Kočevja, Ribnice, Osilnice in Loškega potoka, pa se bo, kot pravi ribniški župan, “država morala odločiti, ali sta za Slovenijo primernejši dve centralni deponiji ali več manjših medobčinskih odlagališč”.
6	M. L.-S.
JURČIČEVA PRIZNANJA
DOBREPOLJE - Zveza kulturnih organizacij občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbira še do 15. januarja prijave za podelitev Jurčičevih priznanj, ki bodo podeljena za ljubiteljsko delo na področju kulturne dejavnosti. Kandidate za priznanja lahko predlagajo društva, skupine in posamezniki. Priznanja bodo podeljena ob slovenskem kulturnem prazniku.

Jože Andoljšek, kmetijski svetovalec je pripravil program izobraževanja na področju osnovne kmetijske dejavnosti, poleg tega pa bo kar za 6 tem tudi predavatelj, organizator, vodja ali pojasnjevalec.
Znanje kmetom
Predavanja, prikazi, tečaji za kmetovalce
DOBREPOLJE - “Ljudje s svojim znanjem, sposobnostjo in hotenjem so odločilni za napredek ali nazadovanje. To velja tudi za področje kmetijstva. Z vstopom naše države v CEFTO in v prihodnosti v Evropsko skupnost se bomo morali še bolj prilagoditi razmeram na teh trgih, zato je znanju potrebno posvetiti največjo pozornost. Prav zato smo izdelali za letos kar obsežen program izobraževanja za kmete.” Tako pravi inženir agronomije Jože Andoljšek, kmetijski svetovalec za občino Dobrepolje.
Izobraževanje se bo začelo že ta mesec s predavanji. Do maja se jih bo zvrstilo kar sedem. Vsa bodo na Vidmu, nekatera pa bodo ponovili še v Strugah in Ponikvah. Od aprila do avgusta bodo demonstracijski prikazi in tečaji. Zvrstilo se jih bo kar deset.Za zaključek pa bo septembra praznovanje stote obletnice kmetijske zadruge. Ob tej priložnosti bo tudi živinorejska razstava.
tttil I Z M A S I H O B Č l N Klili
Popljuvani zaradi 59 telefonov
Člani sveta KS Višnja Gora, ki so bili ob uspešno zaključeni prvi fazi naložbe v telefonsko omrežje deležni zmerjanja, se sprašujejo o smislu dela za skupni blagor
VIŠNJA GORA - Za 59 novih telefonskih priključkov v krajevni skupnosti Višnja Gora je bilo ob izteku leta 1995 skoraj tolikšno povpraševanje, kot je za pitno vodo v Sahari, pravijo nekateri interesenti, zlasti tisti, ki so za telefon plačali 1500 do 2000 mark v dinarski protivrednosti že davnega leta 1985 in 1986. Telekom je skoraj v celoti upošteval merila in priporočila, ki so mu jih Višnjani predlagali, saj so iz popravljenega predloga izpadli le trije prosilci. Med 150 kandidati so prednostno uvrstili na spisek prosilcev podjetnike, ki jih je priporočila KS Višnja Gora že leta 1994, in soinvestitorje, ki čakajo na priključek že od leta 1985 oz. 1986.
Predsednik gradbenega odbora hude krvi, grdih besed in nepri-
za telefonijo Milan Jevnikar s Spodnjega Brezovega, profesor matematike na stiski gimnaziji, ki je to sila nehvaležno funkcijo prevzel od Pavla Groznika, bi
Milan Jevnikar
gotovo to “čast” odklonil, ko bi vedel, kakšne obtožbe in zmerljivke bodo morali on in drugi člani gradbenega odbora oz. nekateri člani sveta KS Višnja Gora pogoltniti. Jevnikar pravi, da se človek ob tem resno vpraša, ali se v Višnji Gori sploh splača karkoli početi za skupni blagor.
Tudi pregovor “Konec dobro -vse dobro!” ne drži vedno. “Toliko novih telefonskih priključkov naenkrat je res izjemen napredek za naš kraj. Ker je bilo v pripravo in izvedbo te akcije vloženega ogromno truda in časa in ker so bili krajani zvečine o vsem sproti
POKUŠNJA MLADIH VIN
Občni zbor čebelarjev
OGOREVC PREDSEDNIK NS, GLAS DIREKTOR LISCE, D.D.
SEVNICA - Dosedanji predsednik začasnega nadzornega sveta Lisce, d.d., modna oblačila Sevnica, je bil na seji nadzornega sveta izvoljen za predsednika le-tegu. Nadzorni svet pa je imenoval stalno upravo družbe. Za direktorja te najmočnejše sevniške družbe je nadzorni svet za dobo petih let imenoval dosedanjega direktorja Viljema Glasa.
mernih dejanj je povzročila ta akcija med krajani. Tistim, ki niso bili izbrani, pa merila za izbor, predstavljena v javnosti in tudi lepo sprejeta, ne pomenijo nič. Vsak se čuti najpomembnejšega, telefon najbolj potrebuje, ugiba, če je bil prezrt zavoljo kakšne zamere iz prejšnjih časov, itd.” poudarja Jevnikar.
Pod nadzorstvom strokovnjakov Telekoma so se Višnjani udarniško lotili prenove prostorov v zgradbi Iskre, kjer bodo predvidoma že letos jeseni namestili novo avtomatsko telefonsko centralo. Takrat bo Telekom lahko priključil telefone vsem prosilcem na območju KS Višnja Gora, kjer je dovolj zmogljivo omrežje. In ker to še zdaleč ni povsod takšno, kaže že zdaj razmišljati, kako naj bi zgradili to omrežje. Predsednik Jevnikar je prepričan, da navkljub dosedanji potrpežljivosti pri dogovarjanju predstavniki Telekoma (predvsem pohvali Ivana Usenika!), najbrž sami ne bodo takoj postorili še to, če jim krajani ne bodo priskočili na pomoč z delom in sredstvi.	p
OBČNI ZBOR TREBANJSKIH IZGNANCEV
TREBNJE - Zvone Duh, predsednik Društva izgnancev Slovenije v Trebnjem, ki povezuje vse izgnance v tej občini, sklicuje v soboto, 13. januarja, ob 9. uri v veliki sejni sobi občine Trebnje občni zbor DIS Trebnje. Na tem bo Ivica Žnidaršič spregovorila o uresničevanju zakona o žrtvah vojnega nasilja v praksi, trebanjski iznanci pa so medse povabili tudi poslanca državnega zbora Lojzeta Metelka, ki se mu bodo posebej zahvalili za njegova prizadevanja, da so bili vendarle v slovenskem parlamentu sprejeti tudi izgnancem naklonjeni zakoni, ter predsednika občinskega sveta dr. Marjana Pavlina in župana Cirila Pungartnika.
IVAN PASKVALE V
SEVNISKI GODBI OD
NJENEGA ZAČETKA
SEVNICA - Na tradicionalnem novoletnem koncertu Delavske pihalne godbe pri GD Sevnica so godbeniki pod taktirko prof. Franca Zupana spet navdušili občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo kulturno dvorano sevni-ških gasilcev. Godbeniki, gasilci in občinstvo je nazdravilo novemu letu. Ob tej priložnosti je Ivan Paskvale dobil posebno priznanje za delo v sevniški godbi od njenega začetka.
Odslužene in nevarne strehe gradov
PREDAVANJE
SEVNICA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi rejce dojilj na predavanje o tej reji, tehnologiji, reprodukciji, vzreji telet in drugem, ki bo v četrtek, 18. januarja, ob 10. uri v učilnici sevni-škega gasilskega doma. Predaval bo inž. Stane Bevc.
Na trebanjskem gradu stolp še zmeraj pokrit le z lepenko - Bo požar iz dotrajanih dimnikov pospešil rešitev? Bosta gradova Skrljevo in Kot zdržala to zimo?
TREBNJE - Gradovi v trebanjski občini, z izjemo morda “speče lepotice” na Mirni, ki jo z obilo entuziazma celo obnavlja dr. Marko Marin, nezadržno propadajo, kajti vzdrževanje gradov je zahtevno, predvsem pa drago opravilo. Trebanjci so se lani žal nekoliko pozno, upajmo pa, da ne tudi prepozno, odločili, da bi lahko še kaj postorili pred zimo za zaščito ljudi, ki še živijo v treh gradovih ali se sučejo okoli razpadajočih streh in zidin gradu IVebnje, gradu Skrljevo in gradu Kot ((Tt-stenik). Zato so tudi na občinskem svetu v Trebnjem naložili trebanjski Komunali, naj kot upravnik teh gradov poskrbi za najnujnejša vzdrževalna dela, da bi preprečil nadaljnje razpadanje gradov pred vremenskimi in drugimi vplivi.
Zanimivo pa je, da se je občinski svet ob stališču matičnega odbora za prostor, komunalo in prometno infrastrukturo, ki ga vodi Janez Smolič, da vzdrževanja gradov ne morejo financirati s pobranimi stanarinami, odločil zagotoviti za popravilo omenjenih gradov 2.230.000 tolarjev iz proračunske postavke “kupnine za gradnjo stanovahj.”
SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj prireja v sodelovanju z Gostinskim podjetjem Sevnica degustacijo mladih vin. Pokušnjo, v kateri sodeluje tudi občinstvo in je zato zanj toliko bolj zanimivo, bo v petek, 12. januarja, ob 16. uri v sevniškem hotelu Ajdovec pričel in vodil priznani enolog krške vinske kleti inž. Zdravko Mastnak.
Cenejši sladkor in regresirana zdravila
SEVNICA - V prostorih AMD Sevnica na Cesti na grad se bo v nedeljo, 14. januarja, ob 8.30 pričel občni zbor Čebelarskega društva Sevnica. Po poročilu predsednika Janeza Levstika in drugih bodo sprejeli delovni program za leto 1996 ter podelili priznanja Antona Janše in pohvale. Ob 11. uri bo predavanje čebelarja Marka Debevca o zatiranju varoze in ekonomiki čebelarjenje. Debevc bo po predavanju prodajal satnige. Upravni odbor ČD ponovno poziva vse čebelarje, da se včlanijo v društvo. Letna članarina Zveze čebelarskih društev Slovenije znaša 4000 tolarjev, društvena pa 500 tolarjev.
Vsa stanovanja v stanovanjski sklad
Prenos stanovanj občine Sevnica v stanovanjski sklad - 218 milijonov
SEVNICA - Ker trenutno obstaja več različnih evidenc in pa tudi zaradi različnega obračuna vrednosti stanovanj, ki jih ima v lasti sevniška občina, je občinski stanovanjski sklad, ki je od ustanovitve leta 1992 pridobil 20 stanovanj s kupninami za prodana stanovanja po stanovanjskem zakonu, pa tudi z neodplačnim prenosom stanovanj raznih podjetij v last stanovanjskega sklada (denimo iz HTC), predlagal sevniškemu občinskemu svetu poenotenje evidence tako, da bi vsa stanovanja prešla v lastništvo stanovanjskega sklada. S tem bi, kot je povedal direktor sklada Jožko Kovač, povečali njegovo moč, poenostavili pa bi tudi knjiženje stanovanj in njihov vpis v zemljiško knjigo, ko bo to mogoče. Občinski svet je s tem prenosom stanovanj v last stanovanjskega sklada občine soglašal.
Naj spomnimo, da ima občina v lasti 133 enot, od tega je 73 stanovanj splošno ljudsko premoženje (SLP), 48 socialnih, 6 poslovnih prostorov SLP in 5 službenih stanovanj. 62 stanovanj SLP in 3 poslovni prostori v Krmelju in Bo-štanju so predmet denacionalizacije in se zanje ta predlog za prenos v sklad ne velja. Vrednost stanovanj, ki so v lasti občine (vključno s stanovanji stanovanjskega sklada) znaša 218 milijonov tolarjev, daleč največji delež po vred-nostgi in površini (2000 m2) zajemajo socialna stanovanja.
P. P.
Grad Trebnje daje streho še štirim družinam. Sanacijo spodnje strani gradu so prekinili zaradi pomanjkanja denarja. Novcev je zmanjkalo tudi za dokončanje okroglega stolpa, zato je streha še vedno prekrita le z lepenko. Na stiku s starim ostrešjem na vzhodni strani ni povezave, zato je po besedah stanovanjskega referenta na trebanjski občini Jožeta Klemenčiča nevarnost, da pride do rušenja strehe na južni strani v dolžini okrog 10 metrov! Nosilna lega se je zaradi napačnih obremenitev že ločila od ostalega dela ostrešja in na enem delu prosto visi v zraku. Ker so vsi dimniki v trebanjskem gradu že dotrajani, je velika nevarnost požarov. TVebanj-ski grad je v postopku denacionalizacije in je v pristojnosti reševanja Ministrstva za kulturo, zato bodo spomladi opravili le najnujnejša dela.
V gradu Škrljevo živi le ena družina, stanje objekta pa je po mnenju upravnika izredno kritično in zaskrbljujoče, da bo začel naglo propadati in sc rušiti, kajti streha pušča že na več mestih, v celoti pa je potrebno obnoviti del
ostrešja na najnižji zahodni strani gradu. Za škrljevski grad so občinski svetniki sklenili, naj bi čimprej poiskali ustrezne dolgoročne rešitve glede namembnosti objekta.
V gradu Kot živi sedem družin. Stanovalce pogosto vznemirja odpadajoči stropni omet, saj je dotrajan in tako kot celoten grad potreben celovite obnove. Na štiri-kapnici gradu je zlomljena nosilna lega, zato strokovnjaki pravijo, da je nevarnost, da ob obilnejšem sneženju prav na tem delu popusti strešna konstrukcija.
OBČNI ZBOR
TREBNJE-103 člane šteje Govedorejsko društvo Trebnje, ki ga vodi kmet Alfonz Jaki iz Brinja pri Šentrupertu, na zadnjem občnem zboru pa je bilo z veterinarji in drugimi gosti vred kar 106 prisotnih. Rejci so pogrešali predstavnike zavarovalnic, čeprav ima 95 % kmetov živino že zavarovano, zvečine s t.i. paketnim zavarovanjem. Največ imajo zavarovano pri Tilii. Veterinarji so govorili o veliki porabi zdravil, kar seveda ni najbolj všeč zavarovalnicam. Rejcem je o delu v parlamentu spregovoril poslanec državnega zbora Lojze Metelko.
AKTUALNA IN BIVŠE - Učiteljica na krmeljski šoli Berta Logar, sedanja ravnateljica OŠ Krmelj (prva z desne), je nasledila kolegico Hočevarjevo (prvo z leve), med njo in njeno dolgoletno predhodnico Milko Senčar pa je na posnetku sevniški umetnik Rudi Stopar, ki zelo dobro sodeluje s Krmeljčani, zato ti računajo, da jih bo Stopar prijetno presenetil tudi ob zlatem jubileju šole. Udeležbo na osrednjih slovesnostih sredi leta je že obljubil tudi šolski minister dr. Slavko Gaber. (Foto: P. P.)
Zlati jubilej hrama učenosti
Krmeljska osnovna šola praznuje letos 50-letnico • Kdaj prizidek pri novi šoli? Večja in toplejša računalniška učilnica že ob letošnjem prazniku šole?
KRMELJ - Letos praznuje krmeljska osnovna šola častitljivih 50 let. Šola ima oddelek podaljšanega bivanja, 9 oddelkov, 3 oddelke predšolskega varstva in 3 oddelke glasbene šole. 240 otrok je v varnem zavetju majhnega, mladega in zagnanega kolektiva, polnega ustvarjalnega nemira. Ravnateljica Berta Logar pravi, da si ne morejo dovoliti, da hi se utapljali v sivem povprečju, in se trudijo, da bi bil pouk sodoben.
“Pri nas imamo že dolga leta nivojski pouk, individualizacijo, diferenciacijo, projektno - učno vzgojno delo, kreativno pisanje, zgodnje učenje tujega jezika, opisno ocenjevanje... Večina naših učencev nadaljuje šolanje v štiriletnih srednjih šolah. Učence spodbujamo k raziskovalni dejavnosti, oblikujejo pa se tudi v premnogih interesnih dejavnostih. Naši ekologi so že dve leti državni prvaki, zgodovinarji že vrsto let prejemajo srebrna in zlata priznanja. V veseli šoli smo imeli lani kar tri občinske prvake. Mladi dopisniki so med najaktivnejšimi v Sloveniji, nepremagljivi so tudi člani lončarskega krožka. V šolskem letu 1993/94 smo imeli državnega prvaka v prometu,” ponosno niza uspehe Krmeljčanov ravnateljica Logarjeva.
V arhivu šole so zasledili podatek, da se je takrat, ko so imeli v Krmelju cinkarno, v šolskem letu 1857/58 šolalo v zasebni šoli 54 otrok. Točnih podatkov o delu te
Berta Logar, ravnateljica OŠ Krmelj
šole ni. Pozneje so krmeljski otroci hodili v šolo v sosednji fari, v Šentjanž in v Tržišče. Krmeljča-nom pa seje 16. januarja 1946, ko so dobili svojo šolo, le uresničila velika želja. Pouk so pričeli v razdejani Jakilovi graščini, v šolskem letu 1948/49 pa so se preselili v zasilno obnovljeno rudarsko bolnišnico, zgrajeno leta 1928. Tu domuje višja stopnja krmeljske šole še danes. Krmeljčani srčno upajo, da bodo kmalu dobili prizidek pri novi šoli, zgrajeni leta 1980, kjer so oddelki predšolskega varstva, oddelki nižje stopnje in telovadnica.
Kabinetni pouk imajo že od leta 1977/78. Pred dobrima dvema letoma niso kaj dosti oklevali in so v ozek, majhen prostor na staro šolsko opremo postavili 9 računalnikov. Vključili so sc v projekt Petra. Ob prvih računalniških korakih učencev so se izobraževali tudi učitelji; večina jih danes uporablja računalnik pri svojem delu. Ob jubileju šole Krmeljčani bi radi dobili večjo in toplejšo računalniško učilnico.	p p
[ Krjavljeve ishricetl
DRŽAVA POLŽEVO - Pre. Ak( sednik sveta KS Višnja Gora Mtijih" jaž Zupančič je za nekatere svijJNZ krajane kar nekakšen mali župSOO, “države Višnja Gora”, posebej omej širitvi telefonskega omrežjafodb jesemskem sprejemu otrok v pfoa M natrpan vrtec, pa je v zahvalo jrvi t svoje predano, izključno prosi nlad voljno, se pravi neplačano de<erj, moral požirati celo tako huiarda obtožbe in očitke, češ daje neftode, šten in privilegiran! Zupančič za c0nč' upravičeno domneva, da poveza megi Višnjanov z njihovim simboloifca pi polžem niso naključne.	bolet
KORENJAKI, NEZNANI J anja NAKI - Milan Jevnikar, tudi ed pp poglavitnih višnjanjskih “dežurnUe so krivcev” za 59 novih telefonska je priključkov v KS Višnja Gora, ip0| bo verjetno nikoli zvedel irrujj p,j| korenjakov, očitno nezadovoljr )0|j. z razpletom delitve telefonov, ia d so se lotili takšnih demokratičn leda metod, kakršne smo spoznali prbbilj leti v t.i. Srbski (Kninski) krajii >olje ko so pričeli “balvan revolucijtSe - r Neznani junak(i) so pod Vrhb B( podrli drog in pretrgali telefon* Da kabel. Drugi so se spet izkazaljo ol Dednem Dolu, kjerso“zaplomlfazli| rali” kar telefonsko omarico lerih tako vsem na očeh onemogoča krš nadaljnje delo monterjem. Se djte gr bro, da imajo nekateri močlbila , živce...	Seno
POŠTENJE - Vodstvo višnjaia, T ske krajevne skupnosti je ob ptfazis gledu volilnega imenika KS Višifia, I Gora ugotovilo, da zelo velitazis krajanov nima stalnega bivališčikroi Višnji Gori. Zato se kar samo flga la sebi zastavlja vprašanje, kje je zcljja. toliko opevano poštenje tistih,! v teh krajih, ne v Ljubljani, kjer J v službi, uporabljajo bodisi sa® ali celotne njihove družine vjo krajevno infrastrukturo, od šolejt vrtca do komunalnih zadev, ajt niso prijavili na matičnem ura^ v Ivančni Gorici.
( Trebanjske iveri
l
ZAKAJ ŠE VEDNO NI O PRTA TURISTIČNA PISARI*.
V TREBNJEM? - Neutrudjp-predsednica trebanjskega tuli: stičnega društva Marija C ugeljp— že tudi preko Dolenjskega lis) pj
naslovila na trebanjskega župajia j. Cirila Pungartnika in predsednil
občinskega sveta dr. Marjana P2 ^ n lina vprašanje, kdaj bo spet odpt |. turistična pisarna v Trebnjem. K j/111 na to vprašanje od obeh vodilo J*.11 občinskih politikov ni dobila o cJa govora, Cugljeva ponovno spr evc šuje oba gospoda in občinske sve 'tvai nike, zakaj turistična pisarna šc bo odprta in ali lahko pojasnijo, kal 'rija si predstavljajo delovanje TD, k eje šele razvoj turizma v občini,'lan bodo še tiste skromne denarc tga namenjene turizmu, porabljali udi ceste. Končno je reagiral na vpt |fu sanje Cugljeve v Dolenjskem h-s m ' le svetnik SLS Božo Kravcar, dr.
>a kot da se to ne tiče.	'
gih pa SV
ETNIK IN MORALA-
Idila
celo v času, ko se eden od vod'
j: *ino D
nih trebanjskih gospodarstvefl. D kov in občinskih svetnikov po ha “tež prometni nesreči bori v bolnišni *rup
za življenje, ne pojenjajo n1 hi
okusne govorice, nevredne člov1 h fa ka, ki nekaj da na osebno dosti ty. janstvo. Zvenijo v privoščljive'»sc tonu, koreninijo pa očitno v id' tg.
ai
ološki različnosti in nestrpnosj ^
Sramotno za tiste, ki jih trosi) naokoli!
. J/
Ink
Sevniški paberki fdk
^ 'la,
IZGNANCEM BODO SPI^I!,, SAL.1 ODLOČBE NAJ POZNf,'J" JE V POL LETA - Obljuba nač« «j' nika sevniške upravne enote JoŽ] ta Kovača na nedavni novinar*! 'v konferenci na Bučki bo, kot kal1 c8' uresničena, kajti v sevniški UprH1 :°h ni enoti nimajo le določenih ura' 'abi nih dnevov, ampak delajo usld *®le bcnci za stranke vse delovne dn' tednu. V nekaterih državnih sli' Kal bah v tej in drugih občinah se ('e g neuradnih dnevih celo zaklepaj' !*tti da imajo mir pred nadležni'''"d; državljani in seveda tudi za kaš" kavico. (I nikome ništa! prosto P Pučniku)	„
BRANKO DERSTVENŠPl OD 1. JANUARJA ODVETNl Nekoliko nepričakovano sc j«-' novim letom od državne upra' y
poslovil vestni upravni delavec d
fnnkuiniuir RraitLu
funkcionar Branko Derstvenšd , diplomirani pravnik. Na že oinj C
njeni novinarski konferenci nibj C1 ni niti besede črhnil o Derstvfij Č'
škovem odhodu, niti on sam-Vč' prostorih, kjer je imel na Glavni-'1 trgu nasproti sodišča svojo odv* jp'
niško pisarno Alojz Vidic, seda11 jj,n sevniški notar, je po novem Id j-začel svojo odvetniško pot. N1 k zadnje je bil vodja oddelka za C
c h-”
začel svojo odvetniško pot. H1
ravne notranje zadeve pri d Sevnica. Nekakšen Derstvenšld j.s'
mentor bo eno leto sevniški odtfl k ®
nik Franc Pipan. Njegovo delo P' i bi poslej na sevniški upravni efj Er' ti opravljala Marjeta Gunsh-V" doslej sekretarka sevniškega činskega sveta.
Krške novice
ČE NE PETARDE, PA SODI "5 Akcija “Petarde, lepše ie brez 'tyijih” je bila uspešna, na območju ■'4JNZ Krško so jih nabrali več koc («00, kar se je poznalo tucji pri jtomejenem pokanju. A v okolici s Podbočja, Kalce - Nakla in Male-Pfea Mraševega je bilo huje kot na 3 orvi bojni črti, za kar so poskrbeli sl nladci iz bližnje in daljne okolice. ‘‘■Ker je že bila taka gonja proti petardam, so se odločili za karbid in 'P&ode, bojno razpoloženje pa se je 11 tončalo celo z opečenim obrazom -acnega od borcev. Mogoče bi lahko »ta prihodnje praznike policisti poleg petard uvedli še akcijo zbijanja sodov - praznih in polnih. d PES SAMO GRIZE - Kanona-le so tako razburile domačine, da je eden od njih odločil poklica-■ ( policiste, a kmalu je ugotovil, da T’ >i bilo bolje, da jih ne bi, saj je iz Jn,olj ali manj uradnih virov prišlo 6 Ja dan, kdo je mulce prijavil. ;n°edaj mu ti grozijo, da mu bodo Pf »bili psa. Mogoče bo prihodnjič j" »olje, da kar psa spusti na bomba-ij°k - res, da grize, a vsaj ne govori.
BOLJ PAPEŠKI OD PAPEŽA nsj Da zaposlenim v vrtcih pripada-aljo obresti za prepozno plačane »»azlike plač, je jasno, to je v neka-0 Jerih občinah že steklo brez težav, krški pa kar nekako ne grejo in jje grejo tolarji iz proračuna, saj je č®ila odrejena raziskava o upravičenosti zaposlenih do tega denar-jaja. Tako se nekateri odločajo za Pjaziskave takrat, ko je zadeva jasama, bati pa se ie, da bo sama Ijaziskava celo dražja od tistega 'č^kromnega kupčka denarja, ki bi 3 fto lahko odšteli brez obotavljanja.
GOVORILNICE POSTAVILI :rrA OGLED - Če je bilo v Krškem al >e pred časom težko najti katero v 3d redkih telefonskih govorilnic, le to se ljudje pred kakšnim mese-a razveselili, ko so videli posta-31 tjjene nove sodobne govorilnice.
tol pa v njih že nekaj časa ni tele-—; ®nov. Sicer je učinkovito pred Uničevalci, a če bo stanje dolgo _ ^spremenjeno, se lahko zgodi, da bo kdo iz protesta lotil kar (faznih govorilnic.
?[ Novo v Brežicah
u*] PRIJATELJI - Danilo Siter je ,a!to lanski svečani seji brežiškega p jčtfčinskega sveta v svojem pozdravi1! med drugim rekel pred breži-l^fkimi gostitelji: “Kar kdo seje, to tudi žel. Upam, da ne bomo ofcjali malodušja, ljubosumja, privoščljivosti, razprtij in takšnih ive fvari, ki bi nas kakorkoli ločevale ic 'bodoče, ampak da bomo sejali ;al »rijateljstvo, ljubezen...” Bog ve, , k ie je krški župan takrat že vedel, ■>' n nimajo samo v krški občini svo-‘r.c ega “županovega vina”, ampak 'j bdi v brežiški. Ce je vedel, je iz P, »ugačnega testa. Včasih sta si cir 'la Krško in Brežice namreč tako "čvoščljiva, da bi drug drugemu . j '('la stran županovo vino, če bi to jd! too sploh bilo na svetu, en IMAJO - V papirnici DZS v hu nežicah imajo res marsikaj, česar 5ni "fugje nimajo. Kupec je nedavno »'ki njih našel mikrokasetc, papir oVlia faks in še nekaj nepogrešljivih isl* tvari, ki jih je pred tem iskal v v<i 'eh mogočih prodajalnah. Če ne 'j 'ganete, kdo vodi papirnico, vam 0.j fišepnemo: ženska, seveda.
,s JAHANJE - Dokler so imeli na tokricah konje, je bilo ljudem z "" tožiškega konca lahko jahati.
Jdkar seje mokriška čreda zred-_> 'Ja, pa je jahanje težje. Za svoj Spletek morajo ljubitelji in Ijubi-Nf C*jice jahanja namreč hoditi iz ičč ‘raja v kraj, če hočejo preizkusiti oKSt dobre konje. Največja težava irsltv tem, da nikoli ne vedo, kakšni1 ega bodo imeli pod seboj: ali ,ra' j°hlevnega ali divjega. Zato je ira< fobra brežiška jahačica nedavno šiit '»ležala nemočna na hrbtu, poji1' tol ko se je je breja kobila navest tol a v sedlu. O hujših posledicah <5 f 1 govorijo, zgodba pa govori o ta)1 eBi, da s konji in kobilami ni šale 3'J ''da jahanje ni nedolžna reč. as«
coiV času od 24. decembra 1995 ,Š«I 0 6. januarja letos so v brežiški )ft\t J'fodnišnici rodile: Marjana ih) Kmetič iz Velikega Podloga -vd ban‘jclo, Nataša Baznik iz "•' ftas9a " Niko, Melita Furlan iz .ne's'halovca - Vesno, dr. Darja jv< fjbanič Preskar iz Brežic -jat jtoioža, Marija KJaužar z Vetriči [Jto - Tomaža, Anica Bogolin iz fjiJJttvic - dečka, Draženka Hor-i| [J' Krstič iz Ljubljane - Anjo, U tomjana Starc iz Dolenje Lepe šk^jto- Katarino, Biserka M a rte k Jv« c “režic - Davida, Martina Ži-o(trrl z Jelenika - Majo, Marta eflj jftočič iz Velikega Mraševega -s(«’uv°, Irena Erjavec iz Brezja -1 0 b§o.	Čestitamo!
lU
MŠŠ I Z M A Š I H OBČI N
Sindikatu še ne bo zmanjkalo dela
Kaj bo z IrimoviBi obratom v Dobovi? • Nova organiziranost območne organizacije ZSSS ■ 17 podjetij iz Posavja še v stečajnem postopku ■ O Rudniku Senovo zahteve ministrstvoma
KRŠKO - V skladu z aktom o organiziranosti ZSSS je bila konec decembra ustanovna in volilna konferenca območne organizacije ZSSS Posavja, ki vnaša nekaj novosti, sam način dela pa se ne bo spremenil, saj še vedno velja načelo: malo sestankov in več dela v podjetjih. Dela za sindikaliste pa še ne bo zmanjkalo!
Tako je še vedno v stečajnem ložitve niso. Hkrati sindikat zani-
postopku 17 podjetij, ti postopki pa se predolgo vlečejo, tako je bil na primer novembra zaključen stečaj, ki se je vlekel cela štiri leta. Predvsem krška občina postaja občina obratov, saj se v občini odloča le še v štirih bivših družbenih ali večjih podjetjih. Prav. v obratih je negotovost večja, saj se odločitve sprejemajo drugje, žal pa se centri rešujejo prav na račun obratov in dislociranih družb.
Delavci v več podjetjih še niso dobili izplačanih regresov za letni dopust, še vedno je tudi neizpolnjen dogovor med Agrokombinatom in delavci iz leta 1994 o poračunu neizplačanega dela plač za približno 330 delavcev. V Žitu Imperial Krško se ukvarjajo s približno 60 presežnimi delavci, v januarju se bo začela sanacija v Silexu na Blanci. Ne glede na obljube vlade v Posavju pričakujejo težave tudi v tekstilni industriji, še vedno pa ni znano, kaj bo z okoli 100 Pionirjevimi delavci iz krške občine, ki so brez kakršnihkoli dohodkov.
Nejasna je tudi usoda 75 delavcev v Trimu v Dobovi. Delavci zatrjujejo, da s posli, ki jih sami sklepajo, delajo pozitivno, da pa so manj donosni posli, ki jih dobijo iz Trebnjega. Prav nasprotno trdijo v Trebnjem, od koder so že prišle informacije o ukinitvi obrata s 1. januarjem, a kot kaže, se bo stvar za kakšen mesec zavlekla. Obstajata pa dve možnosti: ali prodaja podjetja ali oddaja v najem.
Problematiko zapiranja rudnika Senovo je obravnaval tudi območni sindikat delavcev energetike in na ministrstvo za delo ter ministrstvo za gospodarske dejavnosti poslal zahteve po obrazložitvi, saj. je bilo po zakonu o zapiranju rudnikov in reševanju presežnih delavcev iz leta 1969 za upokojitev predvidenih 56 delavcev, upokojili so jih le 44, 12 pa jih brez obraz-
ma tudi vizija zapiranja rudnika, kot si jo predstavlja ministrstvo za energetiko,-
Glede na novo predvideno zakonodajo je jasno, da se tako delavcem kot brezposelnim obetajo še slabši časi. Svoje pripomore še neusklajena zakonodaja, tako da je v “pravni” državi povsem mogoče, da delavec ostane brez službe v enem tednu, da pa dokaže, da vodstvo ni imelo prav, potrebuje tri leta (celo več), čeprav tako ena kot druga stran delata v skladu z zakonom. Kaj nam torej koristi primerjava z Nemčijo, kjer delav-
ci gotovo še nekaj časa ne bodo imeli takšnih pravic kot v Sloveni-
* Na ustanovni in volilni konferenci je postal sekretar območne organizacije Jože Černoša, sekretarja v območju pa Marjan Urbanč in Ladi Rožič. Organizacija je obdržala vse pisarne v središčih treh občin; v Krškem in Brežicah bo stalna prisotnost, za Sevnico pa bodo uradne ure objavljene naknadno. V štirih letih se je število zaposlenih v sindikatu zmanjšalo od 14,5 na sedanjih 4,5 sistemiziranih delovnih mest.
ji, ko pa je še bolj jasno dejstvo, da pri nas še dlje ne bomo imeli tako pravne države kot Nemci.
T. GAZVODA
Ali bo denar za konjerejo?
Napredek konjereje v Posavju - Konji v službi turizma - Na žegnanju v Kapelah več kot 30
KAPELE - Konjereja na območju krajevne skupnosti Kapele in v celotnem Posavju je v zadnjem obdobju precej napredovala. Ko-njerejci, povezani v posavsko društvo, lažje organizirajo prireditve, kot so žegnanje in razstave konj, svečani prevozi in podobno. Konjereja je povezana s turizmom, kar potrjujejo tudi tiste kmetije, ki razvijajo konjerejo kot dopolnilno dejavnost. Take pohvale v zvezi z rejo konj je med drugim izrekel tajnik posavskega konjerejskega društva Jože Kramar pred časom v Kapelah ob drugem tradicionalnem žegnanju konj, kamor so prignali več kot 30 živali.
Blagoslov konj pred farno cerkvijo je opravil kaplan Peter Orešnik. Rejci, ki so se udeležili žeg-nanja, so prišli iz vsega Posavja, največ pa jih je bilo iz Kajjfil; slednji so pod vodstvom domačina Ivana Hotka tudi organizirali prireditev. Dogodek je popestril Pihalni orkester Kapele.
Na srečanju v Kapelah je Ivan
Hotko izrazil pričakovanje, da se bo v Sloveniji v kmetijskem in turističnem proračunu našel denar za podporo konjereji.
Priznanje y s pečatom gostoljubnosti
Ihristična zveza šoli
BREŽICE - Osnovni šoli Brežice je Turistična zveza Slovenije lani podelila priznanje s pečatom gostoljubnosti, kar si je šola prislužila z doseženim 2. mestom v državi v ocenjevanju urejenosti prostorov in okolice. Ko so to ocenjevali v posavskem merilu, pa so brežiško šolo proglasili za najboljšo. V šoli, ki ima več kot 1.000 učencev, se trudijo biti urejena ustanova, zato ker radi živijo in delajo v lepem in ker želijo v otrocih vzbuditi ali utrditi občutek za urejeno in lepo. Ta želja sodi nekako v neobvezno šolsko ponudbo. V “razširjeno” ponudbo spada tudi 40 abonmajev, s katerimi si bodo učenci ogledali letos tri predstave v gledališču v Celju. Tovrstna šolska dejavnost obremeni tudi žepe staršev, saj ti prispevajo denar za izvedbo, vendar ob pomanjkanju državnega denarja za “dodatne” šolske programe ni druge možnosti.
• Usedi se na mojo denarnico in sedel boš na suhem. (Delavec)
Ljubljana ostala gluha
Večine amandmajev, ki jih je brežiški župan poslal državnemu zboru, menda niso upoštevali
Ljubezenski in keltski horoskop
Iz Opusove zbirke Darovi
KRŠKO - Krška založba Opus, ki jo vodi Silvo Mavsar, je v svoji novi zbirki Darovi izdala v letniku 1995 dve knjižici horoskopov. Prva je Tvoj ljubezenski horoskop, ki ga je sestavila Peris Gumz (knjižico je ilustriral Miloš Radosavljevič).
Druga knjižica ima naslov Tvoje drevo - tvoj značaj in je Opuso-va priredba keltskega horoskopa. Bralec, ki ga zanima vtelešenje človeških značajev v drevesih, bo lahko poiskal svoje znamenje med 21 drevesi, navedenimi v knjižici. Drevesni horoskop v Opusovi izdaji je napisal Ivo Antič, risbe dreves pa je prispevala Venera Martinčič. Zbirko Darovi, v kateri zdaj prihaja pred bralce knjižica Drobci ljubezni, ureja Silvo Mavsar.
KOKI GOSTUJE Z MAVRIČNO RIBICO
BREŽICE - Koki, lutkarska skupina iz brežiškega otroškega vrtca, je pripravila igrico Mavrična ribica in z njo doslej gostovala že v vrtcu v Trebnjem, dvakrat v Ljubljani in večkrat v brežiški občini. Skupina, ki jo drži pokonci šest vzgojiteljic tega vrtca, je za delo doslej prejela zlato Linhartovo značko za lutkarstvo.
DOBRODOŠLA, MISS AGATA
CERKLJE OB KRKI - V soboto ob 19. uri bo v Kulturnem domu v Cerkljah ob Krki dramska sekcija DKD Svoboda Brestanica gostovala s komedijo Vlada Novaka “Dobrodošla, Miss Agata”. Predstava v Cerkljah je nastala v sodelovanju s tukajšnjim vojaškim učnim centrom.
BREŽICE - V Brežicah doslej še niso prejeli uradne informacije iz državnega zbora o tem, kakšno usodo so doživeli amandmaji na predlog državnega proračuna za leto 1996, ki jih je v parlament poslal brežiški župan Jože Avšič. Neuradna sporočila pa govore o tem, da omenjenih Avšičevih pobud državnemu zboru v Ljubljani niso upoštevali. Največ, kar zdaj smejo pričakovati Brežice, je polaganje novega asfalta na preostalih kilometrih magistralne ceste Višnja Gora-Obrežje.
Amandamji se namreč nanašajo tudi na obnovo magistralke. V amandajih je brežiški župan med drugim tudi zahteval več denarja za prepotrebno temeljito obnovo regionalne ceste Brežice-Bizeljsko ter za preplastitev ceste med Križajem irj Čatežem ob Savi. Poleg tega so Brežice z amandmaji skušale priti do proračunskega denarja za posodobitev \pč križišč v občini in med drugim za odpravo ozkih grl na prometno vse bolj obremenjeni cesti Rigonce-Breži-ce. Med novimi proračunskimi postavkami, ki jih je z amandmaji predlagal župan, je bilo tudi finan-
ciranje gradnje dveh podvozov na železniški progi Ljubljana-Zagreb. Tako kot ta predlog je naletel na gluha ušesa v Ljubljani tudi poziv za več denarja za gradnjo nasipa ob reki Savi. Nič bolje se, po vsem sodeč, ni zgodilo z brežiškim amandmajem, po katerem bi državni proračun zagotovil sredstva za izboljšanje razmer na mejnem prehodu Obrežje in za plačilo neporavnane odškodnine lastnikom zemljišč ob prehodu.
Med naložbami, ki sojih nameravali v Brežicah sofinancirati z denarjem iz državnega proračuna
• Občina Brežice sc je z amandmaji tudi zavzela za novo delitev dohodnine med občino in državo, in sicer naj bi vsaka od teh dobila polovico zbranega denarja. Občinam naj bi prepustili tudi del denarja, zbranega s prometnim davkom.
in so v zvezi s tem tudi poslali amandma na proračun za 1996. leto, sta tudi dijaški dom in atletski stadion v Brežicah.
M. LUZAR
DANES POGOVOR Z JANŠO
RREŽICE - Danes ob 19. uri bo brežiški občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije organiziral pogovor z Janezom Janšo, predsednikom SDSS. Na današnjem srečanju, ki bo v restavraciji pri blagovnici, bodo brežiški občinski svetniki iz omenjene stranke predstavili pereče probleme brežiške občine in odgovarjali na vprašanja obiskovalcev.
V ČAST KONJEM - Konjereja v Posavju se bo še bolj razvijala in konji bodo še bolj priljubljeni. Tako upanje se je porajalo konjerejcem ob velikem številu obiskovalcev letošnjega žegnanju konj na Štefanovo v Kapelah, od koder je tudi fotografija. Sicer so na širšem območju Posavja in Dolenjske lani na Štefanovo blagoslovili konje tudi v Sevnici in Šentjerneju. (Foto:
M. Vranetič)
Začasno bo pouk v Kranjski Gori
Brežiški osnovnošolci v šolo v naravi na Gorenjsko - Udeležba 79-odstotna - Denar tudi iz proračuna - Plačilo staršev ■ Skupno 3 šole v naravi - Za malo denarja več
BREŽICE - TUdi letos bo šola v naravi. To je najkrajše sporočilo o tem, ali bodo učenci brežiške osnovne šole preživeli ob koncu januarja šest dni zunaj svojega običajnega življenjskega in delovnega okolja.
K sreči se brežiška osnovna šola v tem šolskem letu ne izčrpava več z vprašanjem, ali opustiti šolo v naravi ali pa ohranjati ta dodatek k rednemu pouku. Od tedaj, ko je pred tremi leti odšla v šolo v naravo manj kot polovica od pričakovanega števila udeležencev, so se razmere toliko spremenile, da se bo letošnje januarske šole udeležilo 79 odst. učencev brežiških petih razredov.
Zimsko šolo v naravi bodo letos izpeljali v Kranjski Gori, tu že tretjič zapored. V tem kraju imajo učenci dovolj možnosti ne le za smučanje, pač pa tudi za drugo, kar pride v poštev pri učenju in bivanju šolarjev na začasnem me-
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po 15 068/323-610 ali 0609/623-116
poceni objavo v
DOLENJSKEM LISTU
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto
3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL! Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na 15 (068) 321-926, g, Zdenko POTOČAR.
stu, kjer ni vsakodnevnih učil, klopi in učiteljev.
Za omenjeni pouk na Gorenjskem bo osnovna šola letos prvič dobila sredstva iz občinskega proračuna. Doslej si je pomagala na razne načine; tako je v preteklosti izposlovala nekaj denarja pri občinski športni zvezi in pritegnila k sodelovanju tudi različne podpornike. Z leti je postalo jasno, da bo ob takem krpanju finančnih lukenj v predračunu šole v naravi potrebno začeti zbirati denar staršev. Tako starši tudi za letošnje bivanje svojih otrok v šoli v naravi prispevajo denar, pri čemer imajo možnost plačati v več obrokih. Ugodno je tudi to, da ima šola zdaj na voljo 20 parov smučk in prav toliko pancerjev.
Za učence, ki bodo ostali doma, bo šola organizirala nekaj dni običajnega pouka, preostali čas do konca šole v naravi pa bodo šolarje zaposlili z drugimi, manj “šolskimi” dejavnostmi, kot sta kopanje in hoja.
Brežiška osnovna šola organizira poleg zimske šole v naravi, ki je namenjena učencem petega razreda, še planinsko šolo za 4.

razred in naravoslovno za učence 6. razreda. Slednja je ob morju, na njej pa naj bi udeleženci izboljšali plavanje: prvi plavalni tečaji v brežiški šoli so v 3. razredu, in sicer potekajo v bližnjih toplicah. Šolo v naravi ima brežiška učno-
• Na morebitne pomisleke o smiselnosti šole v naravi v Kranjski Gori, kije zelo urejeno, a zato tudi drago zimsko turistično in smučarsko središče, bi OŠ Brežice najbrž odgovorila z ugotovitvami strokovnjakov Fakultete za šport v Ljubljani. Ti so izračunali, da v večjem smučarskem središču s sorazmerno velikim številom žičnic šolarji dobijo za isti denar več, kot če bi smučali ali se učili smučati na prenatrpanem majhnem smučišču brez vlečnih naprav. Na prenatrpanem smučišču so udeleženci neke šole v naravi lahko prevozili dopoldne nekaj več kot 4 km, na prostranem in opremljenem pa v enakem času celo do 50 km.
vzgojna ustanova že dve desetletji. Ravnateljica OŠ Brežice Milena Jesenko pravi, da so starši tej dejavnosti naklonjeni, česar je šola
zelo vesela.	, ,,
L. M.
Delničarji Term delijo dobiček
15. januarja skupščina delničarjev -10 starih za 1 novo delnico - Delnice Term ciljajo na kotacijo A ljubljanske borze, pa tudi na kotacijo na dunajski in londonski borzi
Iz naših podjetij
ČATEŽ OB SAVI - Delničarjem Term Čatež, ki že 5 let poslujejo kot delniška družba in se tako uvrščajo med veterane na slovenskih tleh, se 15. januarja obeta pomemben dogodek. Na skupščini bodo namreč zdsy, ko je lastninjenje končano, namreč odločali o delitvi 440 milijonov tolarjev dobička za leti 1993 in 1994. O delitvi dobička iz leta 1995 bodo odločali na skupščini proti koncu pomladi.
STEČAJI - Po podatkih družbe I, d.o.o., Poslovne informacije je bilo v Sloveniji v lanskem letu skupno objavljeno 166 stečajev, 12 likvidacij in 21 prisilnih poravnav. Največ postopkov je bilo sproženo v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, tem pa z uvedbo 17 stečajev v lanskem letu sledi tudi dolenjska regija. Po uvedenih postopkih sodeč, imajo največ težav v gradbeništvu ter lesni in strojni industriji.
JAVNE PRODAJE - Trenutno potekajo naslednje javne prodaje: Goriške opekarne Renče Bilje (do 18. januarja), GG Postojna (do 20. januarja), Hmezad, Tovarna krmil, Žalec (do 1. februatja) in Zdravilišče Moravske toplice (do 27. januarja), Istrabenz Koper (do 4. marca).
MORAVSKE TOPLICE prodajajo za gotovino in delnice 395 milijonov tolarjev ali 18,6 odst. vsega premoženja. 15 odst. tega podjetja so z notranjim lastninjenjem že odkupili zaposleni, lastniki 38 odst. kapitala pa so: Radenska, Pomurska banka, Hit in Sklad RS za razvoj.
BETI - Tekstilna industrija Beti iz Metlike je podaljšala rok za vpis delnic iz interne razdelitve in notranjega odkupa (zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci) do 6. februarja.
TELEKOM - Konec preteklega leta je upravni odbor Telekoma Slovenije obravnaval program lastninskega preoblikovanja podjetja. Če bodo v predvidenih rokih dobili prvo soglasje Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo ter soglasje Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za izdajo potrdil za neizplačani del plač, bo vplačevanje delnic potekalo v drugi polovici februarja 1996. Delnice bo mogoče kupiti s certifikati, potrdili o neizplačanih plačah in z gotovino.
Začasna uprava predlaga izplačilo dividend v novih delnicah, zaradi česar naj bi skupščina tudi sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe. V ta namen
• Terme so tudi po merilu bank v bonitetnem razredu A, zaradi česar imajo odprta vrata do ugodnih dolgoročnih kreditov. V minulem letu družba ni najela niti tolarja kratkoročnih kreditov. Nima likvidnostnih težav, saj razpolaga s presežki denarja, čeprav ima za sabo veliko naložb (tudi v preteklem letuje uresničila vse napovedane). Poleg nadaljnjih naložb na Čatežu tako načrtuje tudi več naložb izven domače občine. Pravilo je seveda, da bo vložek Term najmanj 50 odstotkov celotne naložbe. Pogovari tečejo z več partnerji, a kot pravi generalni direktor Borut Mokrovič, odločitve še ni, ker se partnerji še niso olastninili.
KOLINSKA NA BORZI
V ponedeljek so na ljubljanski borzi začele kotirati prve delnice, ki so rezultat privatizacije. Nekatere borznoposredniške hiše so začele trgovati s to delnico že novembra, decembra je lastnika zamenjalo na dan že povprečno 1000 delnic. Njihova vrednost se je gibala okrog nominalne vrednosti (1000 tolarjev), poznavalci pa napovedujejo, da bi cena lahko precej padla, če se bodo delničarji odločali za množično prodajo.
•	Kdor svojega namena ne zna obdržati zase, ne bo nikoli izpeljal česa pomembnega. (Smiles)
•	Čas bi že bil, da postane gospodarski lobi vplivnejši od političnega. (Čuk)
MALA SOLA PODJETNIŠTVA
Za bodoče kapitaliste
Ob začetku novega leta smo si izmenjali celo kopico želja za srečo. Nekateri jo boste v tem letu močno preiskušali, drugi morda ne. Doslej smo že ugotovili, da so naložbe v vrednostne papirje bolj ali manj, a konec koncev vedno tvegana naložba. Za tiste, ki raje stojite trdno na tleh, je še vedno bolje premoženje razpršiti, če pa vam je vsakršno tveganje odveč, se boste tudi letos držali manj donosnega bančnega varčevanja ali se kvečjemu ogreli za nakup zanesljivejših državnih obveznic.
V enega ali v več papirjev?
Odločitev o načinu vlaganja je odvisna od posameznika in njegove pripravljenosti za tveganje. Kdor ni pripravljen veliko tvegati, bo svoje finančno premoženje razporedil v več različnih naložb. S tem bo zmanjšal možnost, daje popolnoma zgrešil in zavozil svojo naložbo, vedeti pa moramo, da se je na ta način tudi odrekel priložnosti za hitre in velike zaslužke.
Načelo razpršenosti naložb je primerno torej predvsem za ljudi, ki želijo dosegati povprečne dobičke. Tiki se lahko sicer lotijo izbire papirjev sami, toda če ste med tistimi, ki jim vedno primanjkuje časa, in če ne spremljate redno dogajanj na trgu vrednostnih papirjev, je bolje, da svoj denar zaupate v upravljanje drugim. O upravljanju s premoženjem (portfeljem) smo pisali prejšnjič, danes pa omenimo še vlaganje v VZAJEMNE
SKLADE (Dolenjski vzajemni sklad, Nika - Miha itd.). Ti zbirajo denar varčevalcev v skupni sklad in ga nato vlagajo v različne naložbe (nakup vrednostnih papirjev, nepremičn in drugih finančnih poslov). Vzajemni skladi torej ne upravljajo z vašim denarjem posebej, temveč združijo sredstva vseh vlagateljev in z njimi gospodarijo.
Seveda se vedno najdejo tudi pogumneži, ki stavijo na eno naložbo, za katero seveda menijo, da jim bo prinesla kar največ. Če imamo veliko pod palcem, si lahko privoščimo tudi več takih velikih naložb. Značilnost takega vlaganja je, da lahko računamo na velike donose. Mnogo bogatih ljudi iz sveta je stavilo na enega konja in - obogatelo. Po drugi strani pa jih je veliko naredilo tako in - obubožalo. Za te ponavadi ne zvemo.
Ce so odločamo o večji naložbi v en vrednostni papir, velja spremljati razpoložljive možnosti. Odločiti se moramo takrat, ko najdemo papir, za katerega smo prepričani, da je na trgu podcenjen ter da bo njegova cena glede na stanje in perspektive, slej ko prej zrastla. Če se ne bojimo tveganja, takrat zberemo ves razpoložljivi denar (morda si ga celo sposodimo, a to zaradi tveganja ni najbolj priporočljivo) in poskusimo. Za rezultate napačne ocene seveda odgovarjamo in plačamo sami, zato ni odveč, če si za normalno preživetje pustimo rezervo.
Srečno in premišljeno 1996!
arja vpisani v delničarsko knjigo.
V Termah so se odločili tudi za zamenjavo delnic (od 25. do 31. januarja), in sicer v razmerju 10 starih za eno novo. Tisti, ki jih ne bodo mogli zamenjati preko borznih posrednikov, se lahko oglasijo tudi na sedežu družbe. Tako bodo po 1. februarju na borzi kotirale samo delnice z nominalno vrednostjo 6.000 tolarjev. Družba bo istočasno tudi razširila obseg delnic na trgu s tistimi od investicijskih skladov, državnih skladov in od upravičencev v denacionalizaciji. Po tem datumu tudi priča-
kujejo, da bodo delnice Term uvrščene v kotacijo A na ljubljanski borzi, dogovarjajo pa se tudi o uvrstitvi delnic na dunajsko in londonsko borzo.
Kot je povedal finančni direktor družbe Zvonko Krulc, je imela družba v minulem letu več kot 25 milijonov mark celotnega prihodka in v 10-h mesecih lanskega leta ustvarila za 4 milijone mark neto dobička. Prihodki so se v preteklem letu glede na leto poprej povečali za petino, dobiček v prvih 10-ih mesecih pa kar za tretjino. Dobre poslovne rezultate in uspešno zaključeno lastninjenje je spremljala v minulem letu tudi cena delnice. Taje proti koncu leta bila že za 40 odstotkov večja kot leto poprej, vendar v Termah napovedujejo še nadaljnjo rast.
B. D. G.
naj bi izdali dodatne navadne imenske delnice. Pričakovati je, da bodo na skupščini razpravljali tudi o drugačnem predlogu, saj vsi delničarji niso navdušeni nad predlogom uprave. Ta pa je svoj predlog podkrepila z utemeljitvijo, da je izplačilo v novih delnicah zaradi davčnih olajšav finančno ugodnejši za delničarje. Dividenda na vsako delnico bi bila ravno zaradi tega za pet odstotkov večja, kot če bi jo izplačali v gotovini. Poleg tega lahko delničarji računajo še na razliko v tržni vrednosti delnice, če se bo le-ta obdržala nad 833,6 tolaija ali po novem 8.336 tolarjev. Omenjeni znesek je namreč tržna vrednost delnice na dan 31. decembra 1994, na osnovi katere bodo preračunavali, koliko delnic dobi posamezni delničar za dividendo. Do dividend bodo upravičeni vsi, ki bodo na dan 25. janu-
Jan
KAKO JE Z DELNICAMI TERM ČATEŽ? - Iz poenostavljene krivulje gibanja tečajev delnic Term Čatež na ljubljanski borzi v zadnjem polletju prejšnjega leta je jasno razvidno naraščanje proti koncu leta, ko se je približevala delitev dobička iz leta 1993 in 1994, ko se je družba olastninila in pokazala tudi svoje ugodne finančne rezultate. V minulem letu je vrednost delnic zrastla za 41,6 odstotka. V začetku januarja se je tečaj umiril, tako da je v prvi dekadi januarja nihal le še med 1.010 in 1.060 tolarji■ (B. D. G.)
Tečaji
Menjalnice na območju južno od Ljubljane so v torek odkupovale nemške marke po 89.0« (Poštna banka Slovenije) do 91.15 tolaija (Nova LB) in jo prodajale po 91.00 (A banka) do 92.20 (Posavska banka, Dolenjska banka) tolarja. Nakupni tečaji za avstrijski šiling so se gibali med 11.50 in 12.83 tolarja, prodajni pa med 12.96 in 13.19 tolarja. Za 100 italijanskih lir je bilo treba odšteti 8.30 do 8.74 tolarja, če ste jih prodali menjalnicam, pa ste zanje dobili le od 7.55 do 8.25 tolarja.
Srednji tečaji Banke Slovenije v torek, 9. januarja: marka 8826.5419 SIT, šiling 1254.7812 SIT, 100 lir 8.0445, dolar (ZDA) 127.0581 SIT in 100 kun 2378.5236 SIT.
UVOZ PRESEGA IZVOZ
Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj je rast blagovnega uvoza v oktobru preteklega leta še vedno prehitevala rast izvoziti vendar ne več tako izrazito kot v prejšnjih mesecih. Uvoz je bil v prvih desetih mesecih za tretjino večji kot v enakem obdobju leto prej, izvoz pa le za četrtino. Že novembra je rast uvoza spet začela močno prehitevati rast izvoza (pokritost uvoza z izvozom je bila le 87-odstotna). Izvoz v tem mesecu je bil za 2,2 odst. manjši kot mesec prej, uvoz pa se je v nasprotju s tem za 6,4 odstotka povečal. Posledica zgornjih podatkov je seveda zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki gaje naša država v prvih enajstih mnesecih lanskega leta pridelala že za 954 milijonov dolarjev. Thko lahko sklepamo, da bo celoletni primanjkljaj večji od milijarde dolarjev.
I DOLENJSKI LIST I
Delnice DB kmalu na borzi
Za dve milijardi tolarjev delnic (nominalna vrednost) že sprejetih v kotacijo - Čakajo datum začetka trgovanja
NOVO MESTO - V kratkem bomo na Ljubljanski borzi lahko kupovali in prodajali tudi delnice Dolenjske banke. Odločitev o uvrstitvi delnic v borzno kotacijo je banka prejela pred tednom dni, datum začetka trgovanja pa še ni znan. Delnice DB se bodo tako na borzi pridružile delnicam sedmih drugih bank, značilno pa je, da je Dolenjska banka prva od “starih” bank iz sistema nekdanje Ljubljanske banke, ki se je odločila za javno trgovanje z delnicami.
V kotacijo bo uvrščenih za dve milijardi tolarjev delnic z nominalno vrednostjo 8.000 tolarjev. Največ, kar za vrednost 1,38 milijarde, rednih imenskih delnic iz 1. in 2. izdaje je sprejeto v kotacijo A (višji bonitetni razred), medtem ko je v borzno kotacijo B sprejeto za 566 milijonov skupne nomi-
nalne vrednosti prednostnih delnic na ime iz 1. izdaje ter za 63,7 milijonov prednostnih delnic na prinosnika tudi iz 1. izdaje.
Dolenjska banka je imela 31. decembra 1994 4,4 milijarde tolarjev jamstvenega kapitala, sredi septembra lani pa je v sodni register vpisala za 2 milijardi tolarjev kapitala. Poleg tega je v registru vpisana pogojno še milijarda dodatnega kapitala, pogojno, dokler ne bo končana zamenjava obveznic za redne delnice 3. izdaje. Borza bo nove delnice 3. izdaje na podlagi zamenjave v preteklem poslovnem letu sproti pripaja-la k ostalim delnicam, ki so že v kotaciji. S tem naj bi preprečila oblikovanje vzprednega trgovanja z novimi delnicami. O povečanju števila delnic v borzni kotacUi bo sproti obveščala javnost.


i
nja
zeli
nai
hra
Ul
rop
"bi
jon
rne
pa.
km
pa
NOV CARINSKI ZAKON
Po novem carinskem zakonu, ki je začel veljati s 1. januarjem letos, lahko podjetja uvažajo brez plačila vseh dajatev, če po oplemenitenju oz. nadaljnji predelavi blaga tudi izvozijo. Po novem taka olajšava ne bo več pogojena z določilom, da mora vrednost izvoženega blaga za 300 odst. presegati vrednost uvoženih surovin in repromaterialov. Zakon pa pogojuje, da morajo podjetja prav vse tako uvoženo blago porabiti za proizvodnjo za izvoz. Če podjetje o tem ni prepričano, lahko plača carino in dobi v primeru izvoza dajatve povrnjene.
Kot je po praznikih javnosti povedal direktor Republiške carinske uprave Franc Košir, lahko podjetja tudi uvozijo polizdelke, jih oplemenitijo in izvozijo, nato pa za razliko med uvozno in izvozno vrednostjo blaga brez plačila carine uvozijo enake surovine ali reprodukcijske materiale. Tudi po novem zakonu še obstaja možnost začasnega uvoza. Več o novih carinskih predpisih ter o povečanih kaznih za prekrške posameznikov in podjetij pri-hodnjič. Za zdaj le to, da lahko državljani s potovanj po tujini prenesemo čez mejo za 80 ekujev (okrog 13 tisoč tolarjev ali 150 mark) blaga, ne da bi zanj morali plačati carino. Za lastne potrebe v gospodinjstvu pa lahko uvozimo največ za 200.000 tolarjev blaga, če seveda zanj plačamo dajatve.
Večji devizni priliv od turizma
Število prenočitev na isti ravni kot lani, a po prvih 10 mesecih leta 1995 že na vidiku milijarda dolarjev deviznega priliva - Največ Nemcev, Avstrijcev in Italijanov
Po podatkih slovenskega statističnega urada o turističnem prometu je bilo število prenočitev v prvih 11 mesecih preteklega leta enako kot v enakem času leto pred tem. Pri tem se je število domačih prenočitev povečalo za dva odstotka, hkrati pa za ravno toliko zmai\jšalo število tujih prenočitev. Precej bolje kažejo podatki o deviznih dohodkih od turizma. Po podatkih Banke Slovenije je že do konca oktobra slovenski turizem prispeval v državno blagajno za 52 milijonov dolarjev več deviz kot celo leto 1994. Še dva meseca pred zaključkom leta je tako do milijarde dolarjev deviznih prilivov iz turizma manjkalo le še 20 milijonov USD.
Še leta 1990 je imela Slovenija 857 milijonov dolarjev deviznih prilivov, v letu 1991 je sledil znani padec na 337 milijonov in nato postopno naraščanje. In kje je prenočevalo milijon štiristo turistov? Največ v gorskih (28 odst.) in obmorskih krajih (27 odst.), petina pa še v zdraviliških krajih, 10 odstotkov v Ljubljani in 15 odstotkov v drugih krajih. Gostje so se najdlje zadrževali v zdraviliščih (povprečno 5,65 dni) in na morju (povprečno 4,5 dni).
Največ spijo pri nas Nemci (24 odstotkov), Avstrijci (17), Italijani (15) in Hrvati (9), k nam pa v večjem številu prihajajo še Nizozemci, Rusi, Bosanci, Angleži, Madžari in Belgijci. Največ deviznih prilivov na področju turizma je
iz odkupa gotovine in čekov od tujcev. 22 odstotkov deviznega zaslužka je ustvarila trgovina s prodajo tujega blaga tujcem, poleg nje pa so devize prinesle še igralnice, prodaja domačega blaga in storitev tujcem, zavarovalne storitve tujcem in storitve turističnih podjetij. Delež deviznega prispevka slednjih se je edini zmanjšal.V združenju za turizem in gostinstvo po zadnjih podatkih sklepajo, da je bilo na področju deviznih prilivov in odlivov živo tudi v novembru in decembru, saj so se naši državljani precej odločali za novoletne dopuste v tujini, hkrati pa so tudi naši turistični kraji dobro prodajali svoje programe tujcem. Prebivalci Slovenije so do oktobra 1995 zapravili v tujini 286 mili-
Dr. Gabrijelčič: /Od kakovosti
pni
ust
ste
vaš
sti
jonov dolarjev, kar je 2 odstotka več kot leto prej.
B. D. G.
do odličnosti ki
' izv
Novo v Seidlovi zbirki ski
Z
je
zrn
ča:
Po
sel
in i
cih
stv
tol
NOVO MESTO - V Seidlo>| zbirki Dolenjske založbe je nč davno izšlo strokovno delo dr. Ja neza Gabrijelčiča Od kakovosti odličnosti s podnaslovom Po po organizacijskega razvoja. D Gabrijelčič, leta 1939 rojeni Nov< meščan, je diplomiral na Ekonoit ski fakulteti v Ljubljani. Poznejej delal na vodilnih mestih v več po< jetjih, nazadnje kot direktor pot jetja za razvoj in odličnost. V svf jem strokovnem delu se je posvt čal teoriji in praksi razvoja i jj ' uspešne organiziranosti, sam pa, ^ tudi pobudnik več programe odličnosti. Ob delu je ves čas štud * ral in leta 1983 pridobil magistrsk deset let pozneje pa še doktorsl 7q naslov. Od leta 1994 je član račut fjj skega sodišča RS.	10
V knjigi zasleduje idejo odlični tol sti kot visoke stopnje kakovos ba (“kakovost ni končni cilj, je sarf je izhodišče za odličnost”) in se u]f rai varja s tem, kako jo zagotavljati i 551 uveljavljati, kaj pomeni in prej stavlja ter kdo in kje jo uresničuj! Opredeljuje organizacijski razv in odličnost, njune cilje in znači nosti ter govori o tem, kaj vse yl liva na njuno uspešno uveljavi) nje. Prepričanje, da dosedanji o ganizacijski modeli ne zagotavlj1 jo zadostne motiviranosti zapj slenih, rešitev za nov zagon pa vij ravno v razvoju odličnosti in z fljj
l
skt
daj
7»
321
po
pr<
BLAGOVNA BORZA
Blagovna borza, d. d., Ljubljana po 8. januarju uvaja trgovanje z deviznimi terminskimi pogodbami za dolar, marko in liro na osnovi podjetniškega tečaja. Tako po novem pri končni poravnalni ceni ne bo več veljal srednji tečaj Banke Slovenije. Po zgledu podobnih tujih borz uvajajo še eno novost: trgovalo se bo le še s kvartalnimi meseci (marec, junij, september in december) do enega leta naprej.
TOM NAMESTO “R”
Že lani je veliki R nadomestila temeljna obrestna mera (TOM), vendar v prvi polovici leta samo z imenom (izračun na podlagi mesečne rasti drobnoprodajnih cen), v drugi pa so jo že začeli izračunavati drugače. Trenutno se izračunava na podlagi trimesečnega povprečja rasti maloprodajnih cen, že februarja pa naj bi začeli upoštevati štirimesečno povprečje na osnovi podatkov Urada za statistiko.
Dr. Janez Gabrijelčič
povezanem organizacijskem ti *jv
Zr;
hil
šk,
nj(
rel
hi:
ga
gn
Pr
voju.
Težnja po kakovosti ima g) boke korenine v zgodovini, saj bila tudi gibalo napredka. Kot )c uvodni besedi zapisal prof. d France Bernik, predsednik Sl' pr, venske akademije znanosti - ■ umetnosti, se knjiga ukvarja vprašanji, kako izboljšati t«1 nologijo proizvodnje, racionaH1 rali proizvodni proces in ga nap1 viti ekološko čistega, ob tem izboljšati kakovost izdelkov storitev, da bodo konkurenčni1 domačem in tujem trgu. To naj bila osnova za gospodarsko usp‘ nost države, v nadaljnji fazi pa P1 za kakovost življenja v njej.
Odličnost v gospodarstvu, o I teri razpravlja knjiga, je danes* veda šele vizija, ki naj bi jo e* nomska znanost in praksa uf* ničila.	.
B. D.
na
la
na
je
ko
hl< k a
gb
Vz
Uidi letos vina posebne kakovosti
V Vinu Brežice lani manjši pridelek zaradi vremena - Odlična kakovost nekaterih vin - Suhi jagodni izbor chardonnay - Skupno prek 120 medalj z ljubljanskega sejma
PAČ CAPLJAMO ZADAJ
Po podatkih švicarskega združenja se bio pridelava hrane v svetu zelo naglo povečuje. Pred 6 leti je na naravi prijazen način pridelovalo hrano 7.000 kmetovalcev s skupno 115.000 ha zemlje, zdaj pa je v Evropi registriranih že nad 46.000 “biokmetov" s skupno nad milijonom hektarjev zemlje. Na prvem mestu so naši sosedje Avstrijci, kar pa se žal pri nas ne pozna, saj so bio-hmetije v naših krajih še prav redke, Pa čeprav se veliko govori o tem.
BREŽICE - V Vinu Brežice je bil lanski pridelek grozdja preecej manjši kot v preteklosti. Na to je sta vplivala slabo vreme v času cvetenja trte in toča, kije kar trikrat klestila v bizeljsko-sremiškem okolišu. Ob tem, da je letina manjša, pa so bile nekatere sorte grozdja tudi odlične kakovosti. Nekatere sorte so dosegle celo boljšo kakovost kot v preteklosti v letih, ko so bile izredne možnosti za pridelavo vrhunskih vin. Povprečna ocena kakovosti vinje, daje pridelek leta 1995 na ravni zadnjih treh letnikov, ki pa so bili nadpovprečni.
Kot sta povedala Franc Bezjak, Vina posebne kakovosti, s kate-v brežiškem Vinu direktor razvo- rimi se, kot rečeno, Vino Brežice ja, in Roman Šepetave, v Vinu di- lahko ponaša tudi po lanski trgat-rektor enologije, je podjetje letos vi, je podjetje začelo pridelovati
V DOBREPOLJAH USTANOVILI AGRARNO SKUPNOST
vj DOBREPOLJE - Agrarna sku-p‘ Pnost Videm je bila pred kratkim
pridelalo vina v osmih kakovostnih stopnjah, od pozne trgatve do suhega jagodnega izbora, za katerega je potrebna še prav posebno natančna trgatev. Med drugim se lahko pohvalijo s suhim jagodnim izborom chardonnayja. Grozdje za vina posebnih kakovosti so imeli skupno na več kot 15 hektarih.
Vseh podatkov o trgatvi in kakovosti vin še ni na voljo, saj so nekaj grozdja potrgali šele v zadnjih decembrskih dneh, tako da vina posebne kakovosti zdaj v Vinovih kleteh še vro.
Ustanovljena v Dobrepoljah. Pristopno izjavo je podpisalo 18 vaščanov. Glavna naloga skupnosti bo doseči vrnitev premoženja, ki je bilo bivši Agrarni skupnosti odvzeto leta 1948. Predsednik izvršilnega odbora nove Agrarne skupnosti je Slavec Palčar.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE

Tudi na tržnici se je poznalo, da i
je ljudem po novoletnih nakupih zmanjkalo denarja, da je za nekaj
ivo časa dovolj smetane in orehov, rti Ponedeljkova tržnica je bila še po-ej sebej prazna zaradi hude poledice o< in dežja. Pri posameznih prodajal-0( cih smo si zapisali cene naslednjim iVJ stvarem: jajca so bila po 25 do 30 !v( tolarjev, krvavice 600, prekajeno ’ j pleče 1200 tolarjev kilogram, .. I domači svinjski kare 700, smetana , 600, ocvirki 400 (kozarec), orehi j 1000, slivovka 700, sadjevec 600, i česen 300, fižol 300 tolarjev. Pri S i Sadju in zelenjavi so bile banane rS '70 do 105 tolarjev, limone 205, u' fižol 247, orehi 1000, kislo zelje 100, česen 221 in kumare 150 n( tolarjev. Deladini je zaračunal: banane 90, mandarine 160, grozd-ifli je 250, orehe 900, španske poma-ul ranče 200, fižol 300 in suhe slive :i i! 550 tolarjev kilogram. e< uj :v’ | iČi
TRGOVSKO PODJETJE ZRNO
GMAJNA 6 A — RAKA
nudi v svoji trgovini na Ranču najugodnejšo predsezonsko ponudbo umetnih gnojil, škropiv, semen, žitaric, krmil in vse vrste gradbenega materiala.
1.	NPK—15-15-15
= 1.299,00 VREČA
2.	NPK—8-26-26
= 1.560,00 VREČA
3.	NPK—7-20-30
= 1.460,00 VREČA KAN = 945,00 VREČA zalogi tudi ovrečen
4.
Na

oves po 23 SIT/kg, pesni rezanci po 25,51 SIT/kg in krmilna moka po 16,50 kg. Cene so za kmete in so brez p.d. Možen je prevoz na dom oziroma gradbišče.
Poleg tega nudi Zrno ves instalacijski material in material za centralno napeljavo po ugodnih cenah z montažo ter izredno ugodno ponudbo pip iz uvoza. Sprejemajo tudi vplačila za fasadne materiale ther-moputz in edelputz, kateri so še vedno po starih posezonskih cenah.
BREŽICE - Na sobotnem teden-
.jj sitem prašičjem sejmu so imeli napro-daj 260 prašičev, starih do 3 mesece, in U 70 starejših. Mlajše so prodajali po Ij 320 do 380 kilogram žive teže, starejše pi Po 230 do 260 kilo žive teže. Mlajših so yji) Prodali 110 in starejših 35.
ris- ----------------------------------
Tel. 0608/75-086 75-410
Odprto vsak dan od 8. — 17. ure sobota od 7. — 12. ure
kmetijski nasveti
[iranje lahko izzove klima
Klima v hlevu je pomemben sestavni del zoohigiene, ki lahko močno vpliva na prirejo in plodnost živali. Spomnimo samo na Vroče in soparne poletne dneve, ko žival lahko doživi celo toplotni udar ali vsaj vidno trpi. Brez termometra zato ni sodobne hlevske opreme, dobrodošla pa sta tudi merilec vlažnosti zraka in seveda hlevska ventilacija.
Neizbežna sestavina hlevskega zraka je amonijak, ki nastaja pri razgradnji organskih snovi. V večji koncentraciji (nad 30 ppm) začne človeka in žival ščegetati v nosu in grlu in postaja vse bolj nadležen za celotne dihalne organe. Prej ali slej izzove dihalna obolenja. Zato je v hlevih z nerednim odstranjevanjem fekalij Ustrezna ventilacijska naprava nujna, vendar ne premočna, saj je lahko gibanje zraka zdravju še bolj škodljivo, zlasti pri nekaterih živalih oz. mladičih. Tako je za sesne pujske primerno le gibanje zraka s hitrostjo 0,1 do 0,15 m/s, za starejše prašiče pa je lahko v hitrost še enkrat večja. Gibanje zraka (prepih!) je lahko zdravju ). Škodljiv v primeru, če ic zunanji zrak občutno hladnejši od notra-
škodljiv v primeru, če je zunanji zrak občutno hladnejši od not/a njega.
... Na počutje živali pa tudi človeka (kmet v svoji delovni dobi 1 preživi v hlevu 35.000 in več delovnih ur) ima zlasti velik vpliv relativna zračna vlaga ob visoki temperaturi. Vlažen zrak ovira iz-,1 hlapevanje znoja in s tem preprečuje ohlajanje, s pomočjo katerega se organizem upira pregrevanju. Dovajanje suhega zraka pregretim živalim najbolj pomaga. Za naše hlevske razmere pa je sicer priporočljiva relativna vlaga od 60 do 80 odstotkov.
Prav nevšečen in moteč pa je v hlevu lahko tudi prah, predvsem najmanjši delci, ki v hlevu lebdijo v zraku in obremenjujejo dihala živali in človeka. Pri ljudeh, ki delajo v hlevu, lahko dolgotrajna izpostavljenost prahu izzove alergije. Nevaren je zlasti prah, ki je sestavljen iz organskih snovi, na primer proteinov. Dovoljena koncentracija je največ 2,5 rng/ni^ zraka.
Zavoljo vsega povedanega je zato primerno, da od časa do časa hlev pregleda strokovnjak, živinozdravnik, ki bo najbolje svetoval, kaj je v hlevu narobe in kaj je treba spremeniti. Zoohigienski pregled je nujen, če čreda ne uspeva najbolje, pa za to ni vidnega Vzroka, in je prav lahko kriva neprimerna klima v hlevu.
Inž. M. LEGAN
Veritas svetuje
Veritasov vinski nakupovalni vodič izbira
PTUJ - Slovenska vinska akademija je ob obletnici izhajanja edinega slovenskega mesečnika za razvoj kulture pitja ter simbioze med hrano in vinom, Veritas, začela objavljati prvi slovenski vinski nakupovalni vodnik. Gre za najbolj praktično obliko svetovanja potrošnikom, bralcem mesečnika Veritas, o tem, kateri nakup žlahtne pijače je najboljši in najbolj ekonomičen. Poleg tega integriteto tovrstnega svetovanja Veritas gradi še na tem, da vse polnitve za nakupovalni vodnik vzame iz prodajne mreže.
Vina bo vsaki mesec v različnih krajih Slovenije ocenjevala posebna komisija strokovnjakov, pridelovalcev vina, vinskih trgovcev, predstavnikov javnosti in potrošnikov. Prvo ocenjevanje za Veritasov vinski nakupovalni vodnik je bilo že v začetku decembra lani. Po posebnem 10-točkovnem ocenjevalnem sistemu sta se najboljše odrezali polnitvi šipona suhega jagodnega izbora Čurin Prapotnik s Koga, letnik 1993, in merlot prestige iz Vinakopra, letnik 1990. Ker v sistemu Veritasovega vinskega nakupovalnega vodnika poleg kakovosti igra pomembno vlogo tudi maloprodajna cena ocenjevanega vina, je med najbolje ocenjenima vzorcema (oba sta bila vzeta iz prodaje v vinoteki Bradeško v Ljubljani) ugodnejše razmerje pripadlo koprskemu merlotu. To vino je torej Veritas razglasil za vino meseca.
Prvemu ocenjevanju vin za Veritasov vinski nakupovalni vodnik, katerega rezultati so v celoti objavljeni v januarski številki mesečnika Veritas, bo že 10. januarja na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani sledilo drugo.
Dodatne informacije: Slovenska vinska akademija Veritas, direktor Branko Vodušek. Tel.: (062) 779-197, 779-198.
jih doslej podelili že 123.
Vinovi vinogradi, od koder so tudi nagrajeni letniki, ležijo v bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu, sicer pa podjetje dobiva tudi grozdje iz dolenjskega okoliša. Nagrade vinom so dokaz, menijo v podjetju, da bizeljsko-sre-miški okoliš ni slabši, pač pa le drugačen od drugih v državi, to pa je celo prednost.
L. M.
pred leti in se z njimi med pridelovalci uspešno drži kakovostnega vrha. Prav gotovo je precejšnja redkost med vini brežiška ledena trgatev modre fankinje.
Podjetje Vino Brežice je za vina dobilo na sejmih v Gornji Radgoni in Ljubljani skupaj 20 medalj, samo na ljubljanskem sejmu so mu
• Težko si predstavljam, da bi bila Prešeren in Cankar to, kar sta bila, če bi pila vodo. (Beloglavec)
Posebno obvestilo
Obveščamo vinogradnike, daje s 1.1.1996 leta na Kmetijskem zavodu Ljubljana, oddelek Novo mesto, zaposlena na delovnem mestu svetovalca specialista za vinarstvo Katarina Merlin, dipl. inž. živilske tehnologije. Vsa vprašanja v zvezi z vinarstvom lahko sporočite neposredno v pisarno na Gubčevi 15 v Novem mestu ali po tel. št. 321-193. V pisarni je dežurna ob četrtkih. Seveda se za posredovanje in pomoč še vedno lahko obrnete tudi na občinsko svetovalno službo.
Vinogradniki, ki želijo poslati vzorce vina v analizo na Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljano, lahko vzorce oddajo svetovalni službi svoje občine v ponedeljek in torek dopoldan. Svetovalka bo sodelovala pri pokušnji in vam na osnovi analiz svetovala morebitne potrebne ukrepe. Podrobnejša navodila dobite pri svoji svetovalni službi.
Enako je s 1.1.1996 leta zaposlena pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, oddelek Novo mesto, kot svetovalka specialistka za poljedelstvo Marjeta Uhan, dipl. inž. kmetijstva. Za nasvete jo pokličite po telefonu ali obiščite osebno v pisarni na Gubčevi 15 v Novem mestu. Dežurna je v pisarni ob sredah.
Kmetijski zavod Ljubljana oddelek Novo mesto

EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Zakaj je treba cepiti trto in izbor podlag
40
Berlandieri x Riparia;
Kober 5 BB in 420 A 30 Žlahlnina (Šasla) x Berlandieri 41 B	50-60
Vitis vinifera	nad 70
Posledica nekontroliranega uvoza sadik iz Amerike
(nadaljevanje)
Niso redki pojavi, da se, zlasti na lapornatih tleh in v bolj vlažnih letih, pojavljajo na določenih predelih vinograda ali samo na nekaterih trsih rumeni vršički. Rumenenje se lahko stopnjuje do te mere, da listi začnejo rjaveti in odmirati. V takšnem primeru je največkrat edina pomoč v dodajanju železa, predvsem skozi listje, kajti (železo se zaradi velikega deleža apna veže v nedostopne oblike) korenina trte ne more sprejemati železa. Ker je bil to marsikje zelo pereč problem, so strokovnjaki skušali najti izhod v tem, da bi za sajenje trte na tleh, ki vsebujejo veliko apna, odbrali ustrezno podlago. Ker pa imajo podlage, ki omogočajo zadovoljivo rast trte tudi na zelo apnenih tleh, nekatere druge slabe lastnosti, je prav, da samo v nujnih primerih uporabljamo takšne podlage. Moje mnenje je, da na tleh, ki vsebujejo malo apna, prihaja celo do povečane občutljivosti trte do različnih bolezni zaradi neustrezne podlage, ki sprejema premalo apna. Ker je zelo pomembno poznati lastnosti tal in skladno s tem odbrati ustrezno podlago, je preiskava (analiza) tal nujna že pred obnovo vinograda. Količina apna se določa s pomočjo Drouineau-Galetove metode. Po Bernardu je sestavljena naslednja preglednica;
Koliko apna prenese v %
Vrsta podlage Riparia gloire Rupeslris du lot
skupnega aktivnega 10-20	6
25 - 30	14
Izhajam iz dejstva, da žlahtna vinska trta (Vitis vinifera) prenaša največ apna, in sklepam, da zato potrebuje tudi več apna. V primeru, da je cepljena na podlago, ki prenese veliko apna, kar pomeni, da podlaga sprejema manj, kot je to za žlahtno trto potrebno, pride do pomanjkanja apna. Zlasti je to možno na izpranih tleh, kjer nam pH vrednost ni vedno zadosten kazalec, ker je ta odvisna tudi od drugih elementov, npr. magnezija. Ker je apno v sestavi celične stene, je od njega odvisna večja ali manjša trdnost le-te, s tem pa je omogočen ali pa ne prodor različnih škodljivcev oz. bolezni v rastlino. Bistvo je, da apna primanjkuje v rastlini ne-glede na njegov delež v tleh. S tem želim poudariti, kako moramo biti pri obnovi vinograda pazljivi glede izbora podlage.
Vinogradniki se morajo tudi zavedati, da je uspeh obnove močno odvisen od pridelovalcev cepljenk oz. trsničaijev. Na ceno cepljenke močno vpliva to, ali se podlaga dobro ukorenini. Ta zmožnost je pri nekaterih vrstah nezadovoljiva. Tako se ukorenini pri vrstah:
Vitis Berlandieri	komaj 5 -10%
Berlandieri x Rupestris (npr. Paulsen 1103)	50%
Berlandieri x Riparia Kober 5 BB	60%
Rupestris du lot	80 - 90%
Vitis Riparia (Portalis)	90%
Iz tega izhaja, ali bomo	pri-
pravljeni vztrajati na ustrezni izbiri podlage in za to žrtvovati več denarja. Vendar moramo najprej zanesljivo vedeti, katera je najbolj primerna, glede na talne, klimatske razmere in zahtevo oz. vpliv na sorto, ki jo želimo saditi.
(Nadaljevanje prihodnjič) JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr.
PRAVNA
svetovaInžca
Nasprotno izvršbo lahko vložite v treh mesecih od dneva, ko vam je bil neupravičeno odtegnjen že poravnani znesek dolga, najkasneje pa v enem letu, ko je bil končan 'zvršilni postopek.
Svetuje odvetnica Marta Jelačin
Neporavnan dolg
VPRAŠANJE: Upnik me je tožil, ker mu v dogovorjenem roku nisem poravnal dolga. Po sodbi sem dolžni znesek takoj plačal. Sedaj pa sem dobil še izvršbo, v kateri piše, da mi bodo ta dolg, ki sem ga že pošteno plačal, odtegnili od mojega osebnega dohodka v organizaciji, kjer delam. Kaj naj storim?
ODGOVOR: Takoj napravite ugovor na izvršbo (pazite, da navedete opravilno številko izvršbe). Navedite, da ste v sodbi postavljenem roku dolžni znesek že poravnali in da upniku ne dolgujete
ničesar več. Priložite tudi fotokopijo nakaznice, ki je dokaz, da so vaše trditve resnične.
Če pa bo medtem izvršba že opravljena, najprvo sporazumno uredite z upnikom, da vam vrne tisto, kar je neupravičeno dobil. Če se s tem ne bo strinjal, predlagajte proti upniku nasprotno izvršbo.
A AGROd.o.o.
<• NOVO MESTO
Prodajalna »SEJALEC« tel. 24-132
-	MESOREZNICE, SALAMURIN...
-	KOTU ZA ŽGANJE od 60 do 1201
-	Rostfrei cisterne za vino
od 30 do 10001 — uvoz iz ITALUE
MLIN, KRUH IN KONJ! - Janez Antončič iz Praprečpri Šentjerneju - maja bo star 90 let - še vedno melje. To počne že 75 let in je še edini mlinar ob Pendirjevki. Melje iz veselja in za domače potrebe, saj žena Marija speče v krušni peči hlebce zmesnega kruha, poznanega daleč naokoli. Posebnost hiše so tudi konji; z njimi dosega sin Jože na tekmovanjih lepe uspehe, in ker so ti štirinožci bili vselej pri hiši, se po domače reče pri Konjčevih. (Foto:
\helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Piščančje meso je lažje
Čas kolin prinese na kmečke mize več mesnih in mastnih jedi, ki prekomerno obremenjujejo prebavila, srce in ožilje. Zato je iz zdravstvenih razlogov prav, da za nekaj časa na jedilniku opustimo svinjsko meso in pripravimo piščančje, kije lahko prebavljivo. Primerno je za vse starosti in tudi za vse vrste okusov, če ga znamo pripraviti tudi z nekaj domišljije.
S piščančjim mesom pa moramo biti previdni, saj je hitro pokvarljivo. Če bomo pripravili jed iz zamrznjenega piščančjega mesa, ga najprej odtalimo, tekočino pa zavržemo. Zamrznjenega celega piščanca pa položimo za nekaj minut v vrelo vodo, nato ga dobro odcedimo in položimo na pekač. Pri pečenju in cvrenju pazimo, da ob kosti ne ostaja rdečkast sok, ki lahko ogrozi naše zdravje. Kadar pripravljamo dietno jed, moramo kožo odstraniti, ker neugodno vpliva na nivo holesterola v krvi.
Za pripravo PIŠČANČJIH POLPET za 4 osebe potrebuje-
mo 600 g piščančjega mesa, 200 g pora, 1 žlico paradižnikove mezge, 4 stroke česna, 1 manjšo čebulo, 20 g margarine, 3 jajca, 4 žlice smetane, ščep majarona, popra in soli po okusu. Za zago-stitev in oblikovanje potrebujemo bele krušne drobtine in moko ter olje za pečenje. Meso brez kože zmeljemo, dodamo sesekljan por, paradižnikovo mezgo, čebulo, česen, začimbe, zmehčano margarino, smetano in rumenjake ter dobro premešamo. Nazadnje dodamo še trd sneg beljakov, krušne drobtine in moko po potrebi. Maso ponovno premešamo in jo za 20 minut postavimo na hladno, da se zgosti. Oblikujemo ovalne polpete in jih zlatorumeno opečemo. Ponudimo še vroče k pire krompirju ali k različnim toplim solatam in omakam.	£
Piščančjemu mesu bomo okus izboljšali, če ga pred pečenjem premažemo z margarino in obložimo s čebulo. Površina pa se bo lepše oskorjila, če jo bomo pokapljali z limoninim sokom.

“Potrebno strniti znanje in izkušnje”
Predstavitev programa Bojana Božiča, novega ravnatelja Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki - Duhovni center Dolenjske -Pomembno je uspešno sodelovanje
Mažoretke v Trebnjem
Že spomladi z godbo po občini
TREBNJE - Z uspešnostjo Občinskega pihalnega orkestra TVebnje seje zadnja leta porajala ideja o ustanovitvi mažoretne skupine. Do uresničitve je prišlo 20. oktobra 1995, ko je ZKO TVebnje ustanovila skupino “trebanjskih mažoretk”, v kateri deluje 26 deklet od 12 do 14 let. Skupino vodi učiteljica telesne vzgoje Darja Korelec, kije že uspešno opravila republiško usposabljanje za mentorico mažoretk. S trebanjsko godbo pripravljajo skupni program za letošnje leto, prve predstavitve pa načrtujejo za pomlad, ko bodo nastopali po raznih krofih občine TVebnje. V okviru skupine trebanjskih mažoretk se bodo izobraževala tudi mlajša dekleta in sicer že od 8. leta dalje.
V Sloveniji deluje samo 9 mažoretnih skupin, zato je začetek v TVebnjem, ko Občinski pihalni orkester TVebnje 70 let po ustanovitvi dobiva mažoretno skupino, še toliko pomembnejši za širši dolenjski prostor.
KOSTANJEVICA NA KRKI - Galerija Božidarja Jakca, ki jo je dolga leta uspešno vodil Lado Smrekar, je z začetkom letošnjega leta končno dobila novega ravnatelja za obdobje 4 let - Bojana Božiča. Končno zato, ker po treh razpisih za to delovno mesto niso našli ustreznega kandidata ali pa se ta ni javil. Božiča so povabili k sodelovanju in sam pravi, da je bil izziv, ki ga prinaša delo ravnatelja take ustanove, močnejši od vseh pomislekov.
Bojan Božič je bil kot specialni tudi širše, v slovenskem merilu.
pedagog 9 let zaposlen kot vzgojitelj v Domu Majde Šilc v Šmihelu, 9 let je delal na področju kulture v Dolenjskem muzeju Novo mesto, sedaj pa nekaj več kot leto dni?la novomeški televiziji Vaš kanal, kjer se je ukvarjal s trženjem v družbenih dejavnostih. Izkušenj mu ne manjka in njegov program dela v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki dokazuje zagnanost in optimizem. Potrebno je dokončati obnovo gradu, posodobiti nekatere zbirke in nadalje-
Sčasoma bo postala duhovni center Dolenjske, kjer se bodo križale poti ustvarjalcev in ljubiteljev
• Bojan Božič se je v pogovoru spomnil na 50. leta, ko se je pri nas konkretno začelo razvijati muzealstvo, za kar imajo velike zasluge prof. Jarc v Novem mestu, prof. Dular v Beli Krajini itd. “Ti ljudje so poleg tega, da so imeli strokovno znanje, znali prisluhniti potrebam prostora in kraja, med sabo so bili prijatelji in so dobro sodelovali. Zato so znali ohraniti veliko naše dediščine. Tudi sam si želim delček takega vzdušja in mislim, da pripravljenost za to obstaja,” je dejal Božič. Torej srečno!
Bojan Božič
vati pedagoško dejavnost. Kosta-njeviška galerija je namreč ena izmed najmočnejših tovrstnih ustanov pri nas, saj jo letno obišče približno 80.000 ljudi.
“Galerija je živ organizem, ki mora živeti s prostorom in v njem,
umetnosti. Treba je pripraviti ateljeje za delo in sploh storiti vse, da bodo ljudje radi prihajali sem in bodo tudi imeli priložnost videti to, kar je trenutno aktualno in seveda kvalitetno,” je svoj pogled v prihodnost Galerije razložil Božič. Seveda se bo nadaljevala založniška dejavnost, izdajanje monografij ipd., Božič pa je ome-
• Če boste drugim srečo vlivali, jo boste sami uživali. (Kette)
Potreba po novi knjižnici na kolesih
Skoraj 10 let stari bibliobus ob dežju zamaka, pozimi je v njem izredno hladno, poleti pa neznosno vroče - Zahteva nenehna popravila - Nakup novega vozila je npjen
NOVO MESTO - Potujoča knjižnica je samostojna enota v okviru splošnoizobraževalne knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Prvič je odšla na pot k bralcem novembra leta 1978 z 200 knjigami. Z vsako naslednjo vožnjo se je izposoja večala, pa tudi knjižni fond, ki danes obsega 20000 knjig. Vodja Potujoče knjižnice je od leta 1988 Mojca Andoljšek, šofer bibliobusa pa Miro Zarabec, ki se skupaj trudita, da "mala kpjižnica na kolesih” pride redno skorajda v vsako vas na Dolenjskem.
Prvi kombi je bil po osmih letih s pomočjo občinske kulturne skupnosti zamenjan z večjim vozilom. Tako je lahko potujoča knjižnica poslala k bralcem več raznovrstne literature. Obsega isto knjižno zalogo kot ljudska knjižnica, kar pomeni da nudi branje za odrasle, mladino, nekaj pa tudi strokovne literature. Opravlja koristno poslanstvo, saj pripelje branje domov v še tako odročen kraj. Sedaj obiskuje že skoraj vse krajevne skupnosti in kraje, kjer knjižnice nimajo ali pa so le-te premajhne in ne morejo zadovoljiti bralnih potreb krajanov. “Vozimo na 16 progah in v rednih intervalih obiskujemo 50 postajališč, tudi v bolj oddaljenih krajih, kot so Dolž, Zajčji Vrh, Prevole, Zvirče, Ajdo-
vec, Brezovica... 45 krajev obiščemo enkrat na mesec, 5 pa dvakrat mesečno, ker je tam potreba večja,” je povedala Mojca Andoljšek.
Urnik obiskov naredijo na začetku leta in ga vsak član dobi skupaj z izkaznico, tako da ima
ci, tretjina pa ostali, zato je največja izposoja leposlovja in čtivskega branja. Bibliobus se ustavlja tudi v delovnih organizacijah, kot so tovarna zdravil Krka, IMV, Novo-teks, ter v Domu starejših občanov v Šmihelu. Andoljškova je dejala, da ljudje zelo cenijo, daje knjižnica zanesljiva, saj s šoferjem Zarab-cem prideta vedno, če le vremenske razmere to dopuščajo in če ni kakšnih večjih okvar na bibliobu-
* Oblika knjižne izposoje z bib-liobusom je daleč najcenejša. Nadomešča namreč 6 splošnoizobraževalnih knjižnic in prav toliko knjižničarjev, ki bi bili zaposleni v njih.
razpored za vse leto. Bibliobus obiskuje kraje v popoldanskem času, da zajame čimveč uporabnikov. Rok izposoje je 3 mesece, količina izposoje pa je neomejena. Dve tretjini obiskovalcev so otro-
Mojca Andoljšek
MEŠANI PEVSKI ZBOR STRAŠKIH UPOKOJENCEV-Že od leta 1988 deluje v Straži na pobudo ljubiteljev domače pesmi mešani pevski zbor upokojencev, ki ga vodi sposoben in nadarjen pevovodja Mitja Bukovec. Pod njegovim vodstvom je zbor, ki šteje 18 članov, zapel že veliko pesmi, ki so marsikomu segle v dušo in srce. Najstarejši član je s 76 - Umi leti Anton bde, najmlajša v zboru pa je 55 - letna Marica Šenica. Predsednica zbora je Cirila Novinc. Pevske vaje imajo enkrat na teden v gasilskem domu, nastopajo pa na družabnih in javnih prireditvah, kot je Straška jesen, srečanje upokojencev, m pevskih revijah ipd. Da se je zbor ohranil in prebrodil začetne težave, je vsekakor zasluga vseh, ki so se odločili, da bodo na jesen svojega življenja še prepevali. Pevovodju Mitji Bukovcu pa še veliko uspehov pri vodenju zbora! (Foto: T. Virant)
su. Te so bile lani krive za enomesečno odsotnost na terenu.
Nasploh je dosedanji bibliobus, ki se bliža 10. rojstnemu dnevu, potreben zamenjave. Že kar nekaj časa zahteva nenehna popravila, ki so v letu 1994 stalo okrog 30 tisoč nemških mark, podobnih stroškov pa je bilo tudi lani veliko. Bibliobus je premajhen, zelo je vlažen, tako da morajo knjige reševati s pokrivanjem s polivinilom. Pozimi je v njem izredno mrzlo, poleti pa nevzdržna vročina, saj nima klimatskih naprav. In kakšne so možnosti za nakup novega vozila? Lani so organizirali akcijo otrok z naslovom Za nov bibliobus, mladinski literarni in likovni natečaj, ki je bil zelo odziven. Nekaj podobnega nameravajo tudi letos. V potujoči knjižnici pričakujejo, da bo polovico sredstev za novo vozilo prispevala novomeška občina, del bi predstavljal denar od prodaje starega bibliobusa, ostalo pa bodo skušali zbrati pri podpornikih.
L. MURN
nil tudi idejo o ustanovitvi Fonda-cije za kulturo na Dolenjskem.
Za uspešno delo je potrebna dobra ekipa. Tega se Božič dobro zaveda in pravi, da tehnični del kadra ostaja isti, potrebno pa bo okrepiti strokovni del in zaposliti najmanj dva umetnostna zgodovinarja. V Galeriji bodo pri posameznih projektih zaposlovali tudi ljudi za določen čas. Svojo glavno vlogo vidi Božič v povezovanju in skrbi za pogoje, da se bo zastavljeni program lahko čim bolje odvijal, kar ne bo lahko. “Delo mislim nadaljevati s spoštovanjem do že narejenega - tega je po zaslugi Lada Smrekarja zelo veliko, želim pa si predvsem sodelovanja krajanov, kostanjeviške osnovne šole, občine Krško in seveda z delovno ekipo in bivšim ravnateljem,” je povedal Božič.
L. MURN
Ni denarja za kulturne
J 1 • v v •
dediščino
Anton Novak o zgodovini in življenju v Podgori
PODGORA V DOBRE-POLJAH - “V naši vasi Pod-gora smo imeli še nekaj let nazaj dve zelo stari, iz brun zgrajeni hiši, ki bi ju gotovo moralo spomeniško varstvo zavarovati, vendar so lastniki hišico podrli in iz naših krajev sta izginila še zadnja primerka naše najstarejše kmečke arhitekture,” pravi Anton Novak, član občinskega sveta Dobrepolje. Razkazal nam je tudi vaško cerkev sv. Nikolaja, v kateri je napisana letnica 1649. S tako častitljivo starostjo se lahko pohvali le malo stavb v bližnji in daljni okolici. Njena notranjost bi bila potrebna obnove, saj je v njej med drugim kip svetnika, ki mu je že odpadla roka. Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine pa nič...
V starih časih so vsako nedeljo ob sedmih zjutraj zvonili v cerkvi sv. Nikolaja, od turški časov pa ne več. So pa zato zvonili v bližnji Bruhanji vasi, ki so jo Turki požgali, medtem ko je Podgora ostala cela. Tu so včasih imeli tri luže, kjer so napajali živino, ko pa so leta 1977 dobili vodovod iz Roba, se je nehalo še to. Še pred 1. svetovno vojno so pri vaški cerkvici, ko so kopali jamo za apno, naleteli na človeška okostja, toda ta podobno kot v bližnji vasi Podpeč ostajajo uganka.
Poleg Podgore sta v bližini še vasi Podgorica in Zagorica. V Podgorici je nameraval graščak iz Podpeči zgraditi novo graščino, kamor bi se preselil, pa ljudska pripoved pravi, da pri tem ni imel sreče. Neznane sile so čez noč podrle vse, kar so podnevi pozidali. Graščak je ugotovil, da je bil to črn kozel, zato je misel o gradnji graščine opustil in raje na jasi, kjer je zagledal tri lepa dekleta, dal leta 1613 sezidati cerkev. Tt je bila dolga leta glavna farna cerkev za vso Dobrepoljsko dolino, dokler niso sezidali cerkve na Vidmu. Podgoriška cerkev še stoji, gradu v Podgorici pa niso nikoli sezidali m celo grad v Podpeči, ki ga je omenjal Valvasorje popolnoma propadel.
J. PRIMC
Anton Novak
J
L
?T*
POTUJOČA KNJIŽNICA POSTAJA TEŽAK BOLNIK - Takšen je sko, retj 10 let stari bibliobus, katerega “zdravje" se vedno bolj slabša. Njegovi (začasne?) ozdravitve so samo v letu 1994 stale približno 30.000 nemških mark, ki bi jih bilo verjetno pametneje vlagati za nakup novega vozila Upravičeno torej obstaja bojazen, da mu kmalu noben zdravnik ne bo mogč več pomagati. (Foto: L. M.)	j
I
Knjiga - dobra prijateljica‘t
me 7 bit( pri, 5.j:
Bibliobus kot najcenejša možnost izposoje branja nam knjigi pa'r
prinese tako rekoč na dom
Pa: —i vor
Vsi poznamo navadne knjižnice, ki stojijo v tem ali onem kraju in ji ki j ljudje bolj ali manj pogosto obiskujemo. Ena izmed možnosti izposoje j' ZoF tudi potujoča knjižnica oz. bibliobus, ki gore knjig vsak dan vozi v najbo\ ^°-oddaljene kraje ter vasi in to skorajda na dom. To je njena prednost,	j '
Mnogo ljudi nima časa za izbiranje po knjižnicah ali pa se na branje nil ne spomni, dokler jim knjige kdo ne pomoli skorajda pred nos. Je pač takti, *Ud Ne gre pa pozabiti na najbolj zveste obiskovalce bibliobusa - otroke. Rej |a * da so ti vpisani v šolske knjižnice, toda dostikrat manjkajoče čtivo dobijl ravno v potujoči knjižnici. Pa tudi zabavno in privlačno se zdi mladim sre p]a dt popoldneva neobvezno brskati po knjigah v avtobusu, ki stoji sredi nji |a . hove vasi. To, kar vzamejo, prebirajo z veliko večjim veseljem.	km
Bibliobus skrbi za pogost(ejš)a srečavanja s knjigo. Saj vemo, kako tl j gre: če se s kom ne srečujemo pogosto, se prijateljske vezi počasi ohlajajo- tak Bibliobus pa knjigo prinese na dom, kar današnjemu človeku, tako nav n 22. jenemu vseh vrst lagodnosti, veliko pomeni. In glede na to, da so nove knjigi Pot drage in tudi zato mnogim težko dostopne, velja podpreti akcijo za n0> Ser bibliobus. Naj bo knjiga naša dobra prijateljica - teh pa ni nikoli preveč.]Sm'
LIDIJA MU Ril,Smi
V	CA
Ižsla so nova Srečanja”
Več kot 80 strani zanimivega branja v zborniku mladih ustvarjalcev iz Trebnjega - Prihodnje leto 20 let izhajanji
TREBNJE - V prazničnih dneh so izšla letošnja Srečanja, ki imajo kar dve spremni besedi. Pod prvo seje podpisal pisatelj in urednik Vitan Mal, ki je spregovoril o lanskih Srečanjih. Poudaril je njihovo trdoživost in svoje veselje, ker uredniški odbor vztraja pri že uveljavljeni in preizkušeni obliki, pa vseeno v koraku s časom. Še eno spremno besedo pa je napisal Miha Mohor, pedagoški svetovalec za slovenski jezik in zunanji član uredniškega odbora. Prof. Mohor ugotavlja, da bi na Slovenskem težko našli zbornik, ki bi tako dolgo in nepretrgoma povezoval mlade kot Srečanja.
Letošnja Srečanja so razdeljena na več tematskih sklopov. V prvem, Sonce, Zemlja, mir, so mladi zaznamovali leto Zemlje, hkrati pa so se čustveno odzivali na dogajanja v neposredni bližini. “V vrtincu domišljije” je še posebej pester izbor besedil, vrhunec pa predstavlja dogajanje okrog Martina Krpana. “Jutranja meglica budi pričakovanja” je sklop ugank, definicij in pesmi, pohvalen je tudi del “V vzponu doživetij”, zadnji sklop “V pesmi prebiva lepota sveta” pa ponovno združuje pesmi, ki so v zadnjih letih vedno bolj šte-
vilne.
Tekste spremljajo miniaturni risbice, delo trebanjskih učence' pod mentorstvom Lucijana Rešči-ča, ki je tudi avtor naslovnice Predstavitev zbornika je bila n> šoli dr. Pavla Lunačka v Šent-rupertu, popestrila pa sta jo na; stop vilolončelistke Emeše Bačkai ob spremljavi pianista Zoltana Petra iz Glasbene šole Trebnje tel klena beseda preizkušenega mentorja Ivana Gregorčiča. Seveda pa brez razumevanja občinske vod; stvene oblasti in brez zagnanost mentorjev s šol na Mirni, v Mokronogu, Šentrupertu, Trebnjem i" Velikem Gabru ustvarjalnost mladih ne bi mogla dobiti takšnih kril-kol se kažejo v Srečanjih.
JOŽE ZUPAN
MEDOBČINSKI PEVSKI REVIJI V TREBNJEM
TREBNJE - ZKO Trebnje je
SLOVENSKI OKTET V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - V torek, 16. januarja, bo ob 19.30 v Domu kulture 3, abonmajski koncert v sezoni 1995/96. Z bogatim programom bo nastopil Slovenski oktet, ki je v skoraj 40-ih letih obstoja nastopil na več kot 3000 koncertih na vseh petih kontinentih. Umetniški vodja okteta je Anton Nanut.
tudi letos organizator medobčinskih revij pevskih zborov, ki delujejo na področju Pevske zveze Dolenjske in Bele Krajine. Revij2 otroških in mladinskih zborov bf v sredo, 17. aprila, ob 17. uri, revija odraslih pevskih zborov pa ' petek, 26. aprila, ob 20. uri, obakrat v dvorani Kulturnega doma Trebnjem.
SEMINAR ZA UČITELJ* SLOVENŠČINE
DOLENJSKE TOPLICE - v ponedeljek, 15. januarja, bo ob 1<* uri v hotelu v Dolenjskih Toplica* otvoritev strokovnega seminarj* za učitelje dopolnilnega pouka' slovenskem jeziku, ki poučujejo' Argentini in Avstraliji. Seminar, j*1 ga prireja Ministrstvo za šolstvo f šport, bo trajal od 15. do 19. janV arja.
SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2
razpisuje vpis
1.	v program prekvalifikacije za naslednje poklice:
zidar, tesar, pečar in slikopleskar
2.	v program za pridobitev prvega poklica:
zidar, tesar, pečar in slikopleskar
Začetek izobraževanja je predviden 15 2.1996.
Prijavo (obr. 1,20) s priloženim dokazilom o doseženi izobrazbi pošljite do 31. 1 1996 na zgoraj navedeni naslov.
Več Pos znj tud se r I
jan
tov
Pu:
zn:
izn
je!
Sei
no?
dežurni
poročajo
s
Vojna alkoholu
Alkohola je med mladimi vedno več in žal prav alkohol najpogosteje kroji usodo varnosti v cestnem prometu, javnega reda in miru, prekrškov in kaznivih dejanj. Verjetno so prav ti razlogi botrovali sklepu mestnega sveta Nove Gorice, ki prepoveduje prodajo alkohola na črpalkah in prostocarinskih prodajalnah po 22. uri zvečer. Dejstvo je namreč, da je prodaja alkohola v teh trgovinah velika predvsem takrat, ko se zapro vrata gostiln.
Ker najbolj privlači prepovedano, verjetno s tem uživanja alkohola ne bo manj, prav lahko je namreč v prit-Ijažniku avtomobila prevažati zaboj piva ali vina. Tisti, ki ponoči (celo v času, ko vozijo) uživajo alkoholne pijače, bodo zavoljo tega ukrepa že kakšno uro pred 22. poskrbeli za zadostne zaloge, količine pa bodo verjetno celo večje, kot bi si jih privoščili ob običajnem nočnem obisku katere od prodajaln na bencinski črpalki.
Če se sprehodimo med cenami sokov, piva in vina vidimo, da je rezultat presenetljiv: zakaj si ne bi le za kak tolar več privoščili pločevinke piva? Cena sokov je namreč sorazmerno visoka, odločitev pa je že ob majhni prisotnosti alkoholnih hlapov toliko lažja. Prodajalci, ki jih sklep zadeva, so že ostro protestirali in napovedali nadaljnjo prodajo, kljub temu da je prodaja alkohola tam, kjer sicer tankamo gorivo za vozilu, resnično vprašljiva in vredna treznega premisleka. S samo prepovedjo ne bomo dosegli pričakovanega učinka, saj je treba najprej spremeniti miselnost ljudi, za to pa najbrž ne bo dovolj en dan.
TANJA GAZVODA
Nov način uvoza rabljenih avtov
Sprememba carinske zakonodaje z odpravo takse znižala ceno rabljenim avtomobilom za četrtino - Avtomobili bolj dostopni, hkrati pa se bo naš vozni park še postaral
Z novim letom je prenehala veljati uredba, kije predpisovala posebno takso na uvoz rabljenih avtomobilov, tako so ti postali dostopnejši mnogim našim državljanom, saj so cene zaradi odprave takse za 25 odstotkov nižje. V carinski zakonodaji Evropske zveže namreč ne poznajo posebnih dajatev na uvoz, pri nas pa je začel veljati nov zakon o carinski tarifi in carinski zakon, oba pa sta usklajena z evropsko zakonodajo, zato omenjena novost.
NEKAJ PARFUMOV POD PLAŠČ... -18-letni D. R. iz Novega (| mesta in 16-letni D. P. sta očitno lju-/ bitelja prijetnih vonjav in sta zanje
• Pripravljena seči celo v žep. Tako sta 5. januarja v prodajalni Om v Sokol-■ , ski ulici v Novem mestu več moških »j Parfumov skrila pod oblačila, z enim Pa sta prišla do blagajne. Ni ju izdal —1 vonj, pač pa ju je opazil varnostnik, ji ki je poklical policiste. Ti pa bodo j j zoper njiju napisali kazensko ovad-
)(\ b°-
VZEL - NIČ PLAČAL - Podob-I nega načina nabave se je poslužil ; tudi 22-letni D. H. z Male Loke. Istega dne je prišel v trgovino Slonček v Sentlovrencu, vzel nekaj prehrambe-| nih artiklov in odšel z njimi, ne da bi J Plačal. Prodajalka je tatvino prijavili la policistom, ti pa so mladeniča kmalu prijeli.
’/] SMUČAL BO - Sneg je očitno rjčt tako navdušil neznanca, da se je med vtl\ 22. decembrom in 4. januarjem na-:ia potil v klet stanovanjskega bloka v ioi Semiču in meni nič tebi nič odnesel •Č.j smuči. Ko si je lastnik D. B. zaželel smučanja, je bilo očitno že prepozno.
KMALU BI NOVO LETO PRIČAKALI OB KRESU - 35-letni B. B. s Kalc - Nakla je zadnji sobotni jj Večer gostil v posebni sobi policijske Postaje, saj je sovaščanu grozil, da bo z njim obračunal, obljubljal pa mu je tudi, da mu bo zažgal hišo. Pomiril se ni niti takrat, ko so prišli policisti.
LE KAJ MU BO PUŠKA? - 3. januarja so policisti iz Krškega ugotovili, da ima 54-letni S. F. iz Krškega Puško. Res je imel vojaško puško Znamke CZ M 48, kal. 7.9 mm, Izročiti pa jo je moral policistom.
ŠE ENA PUŠKA - Enaka usoda je doletela tudi 31-letnega Z. M. s Senuš. Njegova vojaška puška je nosila letnico 1943.
Tako si prodajalci rabljenih avtomobilov že manejo roke, hkrati pa to prinaša manj veselja prodajalcem novih avtomobilov in tistim, ki opozarjajo na nevarnost povečanega uvoza oporečnih in zastarelih avtomobilov, ki so tudi vzrok številnih prometnih nesreč. Vlada sicer obljublja, da bo uvoz rabljenih avtomobilov spremljala in ob večjem povečanju tudi ukrepala, predvidene so že posebne začasne omejitve oziroma posebne takse, hkrati pa je prepričana, da odprava takse ne bo bistveno
7.000 PETARD MANJ POČILO
NOVO MESTO - Akcija “Petarde, lepše je brez njih” je bila na območju UNZ Novo mesto uspešna, saj so do ponedeljka, 8. januarja, občani na policijske enote prinesli 1.700 petard. Še bolj odmevna je bila akcija radia Krka, saj so zbrali preko 4.000 petard, 1.400 pa sojih zasegli policisti, od tega polovico na meji.
NEZGODA V VIDMU
KRŠKO - 9. januarja okoli 1.45 ure je 57-letni G. S. z Malega Vrha v kletnem prostoru priprave kot-lovske vode v tovarni Videm papir menjal membransko črpalko za solno kislino, ki je bila v okvari. Ko je odvil vijake na prirobnici dovodne in odvodne cevi, je s ključem razdvojil prirobnico na odvodni cevi črpalke, pri tem pa mu je ostanek solne kisline, ki je ostala v cevi med ventilom in črpalko, pod pritiskom brizgnil v obraz.
ZBIL GA JE VLAK
SPODNJA LIBNA PRI KRŠKEM - 29. decembra v večernih urah je 29-letni J. B. iz Nemške vasi pri Krškem pešačil na Spodnji Libni tik ob levem železniškem tiru iz Krškega proti Brežicam. V tem je iz Brežic pripeljal potniški vlak, ki ga je upravljal strojevodja R. B. iz Rimskih Toplic. Lokomotiva je J. B. zbila, zato so hudo poškodovanega odpeljali v brežiško bolnišnico.
PRETEPAL
PRIJATELJICO IN HČER
ZAVRATEC PRI SEVNICI - 1. januarja ob 16.20 je prišla policijska patrulja iz Sevnice v Zavratec, kjer je 32-letni Z. J. doma vinjen pretepal prijateljico in njeno hčerko. Z. J. se tudi ob prihodu policistov ni hotel pomiriti, zato so ga odpeljali na policijsko postajo, kjer je bil pridržan do iztreznitve.
Z NOŽEM V TREBUH
KRŠKO - 29. decembra med 14.30 in 15. uru sta se 24-letni J. L. in 56-letni V. L. iz Krškega duma prepirala in pretepala. Med prepirom pred stanovanjskim blokom je J. L. iz žepa jakne potegnil žepni nož in z njim zabodel V. L. v trebuh.
poslabšala kakovosti in ekološke oporečnosti slovenskega voznega parka, saj na primer predpisi o homologaciji onemogočajo uvoz spornih rabljenih jeklenih konjičkov.
Združenje avtomobilskih za-
stopnikov in izdelovalcev je vlado že opozorilo na neusklajeno davčno zakonodajo, saj je potrebno za uvoz novega avtomobila odšeti 20-do 32-odstotni prometni davek in 27-odstotno carino, za uvoz rabljenega pa le 5-odstotni prometni davek in 27-odstotno carino. S prilagajanjem evropskemu carinskemu sistemu smo sprejeli odpravo vse necarinske dajatve, koliko časa ne bo dajatev na uvoz starih avtomobilov, pa bo pokazal čas.
r. g.
ŠE VEČ RABLJENIH AVTOMOBILOV? - Z odpravo takse na uvoz rabljenih avtomobilov so ti postali privlačnejši in dostopnejši mnogim državljanom.
Noža ni bilo, le vreznine
Višje sodišče razveljavilo sodbo, druga obravnava pa še ni zaključena - Zaslišana še ena priča
NOVO MESTO - 15. oktobra 1993 je prišlo v romskem naselju pri Otočcu do prepira in pretepa, 33-letni Jadran K. pa je bil obtožen povzročitve hujše in lažje telesne poškodbe, saj naj bi s kuhinjskim nožem huje poškodoval Branka K., zabodel pa naj bi tudi Željka K. in ga lažje poškodoval. Okrožno sodišče je na prvi glavni obravnavi marca lani Jadrana spoznalo za krivega in ga obsodilo na 9 mesecev zaporama je višje sodišče sodbo razveljavilo in zahtevalo zaslišanje še nekaj prič.
Tudi tokrat je Jadran prepričan, da ni napadal on, pač pa sta njega napadla Željko in Branko. Da ga bosta napadla, je slišal tudi Jadra-nov brat Darinko v trgovini, kjer so se srečali pred dogodkom, a Darinka na tokratno glavno obravnavo ni bilo, čeprav bi moral biti tudi on zaslišan. “Od kod poškodbe, ne vem, niti ne, kdo ju je poškodoval,” je povedal obtoženi. Podobno zgodbo je povedal tudi Edo K. iz Otočca, Brankov stric, noža pa sploh ni videl. Seveda se zelo dobro spominja dogodka v trgovini, ko sta se Jadran in Edo srečala z Željkom in Brankom. Slednja naj bi po Edovih besedah v trgovini ukradla liter žgane pijače, zato ni čudno, v kakšnem stanju sta bila. “Bila sta pijana hujše kot cigani,” je druščino Romov opisal Edo. Med pretepom naj bi eden od napadalcev poškodoval tudi Darinka, Željko pa je
UKRADEL KRIZ
KOSTANJEVICA - Neznanec je v noči na 6. januar prišel do žup-nijskega urada Kostanjevica na Oražnovi ulici in z zunanje stene župnijskega urada snel lesen križ in ga odnesel neznano kam. Župnijski urad je oškodoval za okoli 100 tisočakov.
imel v roki celo os od voza. Kdo je napadel koga, bo verjetno jasno še v januarju, ko se bo glavna obravnava nadaljevala.
po dolenjski deželi
• Prehod iz starega v novo leto je bil ponekod kar živahen, saj so alkoholni hlapi naredili svoje. Tako je bilo na primer na Senovem, kjer si je prednovoletni počitek v posebni sobi za goste na policiji prislužila 38-letna Ž. B., ki je očitno kar globoko pogledala v kozarec in je s svojim pihanjem presenetila celo policiste: v izdihnjenem zraku je imela namreč 4,2 g/kg alkohola, to pa je povzročilo kar nekaj hude medsosedske krvi. Spor se je vnel med Z. B. in 31-letnim K. M., ki živi pod njim. Ž. B. je odšla nadstropje nižje, kjer se je hotela pogovoriti s sosedom, K. M. pa je ob njenem prihodu začel proti sosedi mahati z nožem in jo pri tem rahlo porezal po prstu. Vstanovanju je bil takrat tudi B. R., ki je K. M. rekel, naj mu izroči nož, kar je tudi storil. Z. B. je K. M. nato porinila iz stanovanja in ga z roko udarila po obrazu, agresivna pa je postala tudi do sosede K. J., saj jo je potisnila ob tla. Kerni kazalo, da bi razgreta gospa prenehala razgrajati, so jo sorodniki kar odnesli v stanovanje, tam pa se je znesla še nad kozarci in krožniki. Pri tem so jo že prestregli policisti, ki bi namesto novoletnega voščila kmalu prejeli kak krožnik v glavo, če ne bi vmes skočil njen brat. Razgreta ženska se kljub opozorilom policistov ni pomirila, zato so jo odpeljali na policijsko postajo. Žal ne vemo, ali je v novo leto prestopila s kozarčkom rujnega.
PEŠCA NI OPAZIL PRAVOČASNO
VRHEK - 36-letni P. S. iz Šentjanža je 8. januarja okoli 22.30 vozil osebni avto po lokalni cesti iz TVžišča proti Krmelju. Ko je pripeljal izven Vrhka, mu je nasproti z zasenčenimi lučmi pripeljal voznik osebnega avtomobila. Po srečanju z avtom je P. S. pred sabo nenadoma opazil 37-letnega pešca B. Z. iz Krmelja, ki je hodil po desni strani vozišča. P. S. je z ostrim manevriranjem poskušal obvoziti pešca, kar mu ni uspelo. Zbil gaje, pri tem pa se je B. Z. hudo poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici.
Ribniška stranpota
UMRL NA STOPNIŠČU - 31. decembra, ob 16.15 uri so bili policisti obveščeni, da se nahaja na stopnišču za Idel centrom v Ribnici moški, ki je po vsej verjetnosti mrtev. Policisti so ugotovili, da gre za hišnika iz Ideal centra Viktorja B. Dežurna zdravnica iz ribniškega zdravstvenega doma je ugotovila, daje umrl naravne smrti. Kljub temu da ni našla znakov nasilja, je odredila sanitarno obdukcijo.
RAZGRAJANJE NA SILVESTROVO - Na silvestrski večer so na lokalni zabavi v gasilnem domu v Dolenjih Lazih M. G., A. M. in F. D. z razbijanjem steklenic in inventarja povzročili za 120 tisoč tolarjev škode. Zoper vse tri policistom že znane mladoletnike bo vložena kazenska ovadba na tožilstvo.
S pištolo nad goste
Za novoletno presenečenje v diskoteki poskrbela brata
ČATEŽ - V noči na novo leto je bilo v diskoteki Termopolis v Ča-teških Toplicah zelo živahno, za še višjo temperaturo pa sta poskrbela 31-letni F. R. in njegov 26-letni brat F. R. iz Brežic. Takoj ko sta vstopila v diskoteko, sta začela na plesišču izzivati goste - vlekla sta jih za oblačila in jih spotikala. Med njima in gosti je prišlo do prerivanja, in čeprav sta diskoteko zapustila, sta bila čez nekaj minut spet noter.
Najprej sta stopila do S. A., ki je bil v predprostoru diskoteke. Eden od njiju mu je naslonil pištolo na telo, drugi pa je s palico za baseball udarjal po steni in tleh. Po dveh minutah sta se napotila spet na plesišče, in ker sta naletela na neznane goste, sta enega od njih s pištolo prisilila, da je legel na tla, in mu grozila, da ga bosta ubila. V prepir se je vmešal redar, a namesto miru je oden ob bratov tudi njemu prislonil pištolo na trebuh in mu celo grozil, da ga bo ubil, če se ne odstrani. Brata sta med svojim pohodom po diskoteki poškodovala vhodna steklena vrata, več pregradnih sten in okrasne dele steklenega stebra, pri čemer je nastalo za okoli 200 tisočakov škode. Brata sta se nato odpeljala, starejšega pa so policisti kasneje izsledili v brežiški bolnišnici. V avtu je imel pištolo in nabojnik brez nabojev. Kršitelja se bosta srečala še s sodnikom za prekrške.
Kočevska stranpota
RAZGRAJALI DO PRIPORA - Predzadnji dan starega leta dopoldan so bili kočevski policisti obveščeni, da je prišlo v lokalu Langus na Bregu ao kršitve javnega reda in miru. B. D., T. F. in R. M. so vinjeni v lokalu razbijali inventar in izzivali goste k pretepu. Policisti sojih ostranili iz iokala in napotili domov, vendar pa je pijana trojica nadaljevala s svojim razbijaških početjem v lokalu Valerija v Željnah. Žaradi utemeljenega suma, da bodo s kršitvami nadaljevali, so za dva izmed trojice odredili pridržanje do iztreznitve.
VLOM V KINO BAR - l,janu-arja so bili policisti obveščeni, da je bilo vlomljeno v Kino bar. Vlomilci so prišli v lokal tako, da so razbili okensko steklo. Ukradli so večje količine cigaret in alkoholnih pijač. Storilcem so policisti na sledi.
KRIVOLOV - V noči iz 2. na 3. januar je neznan storilec na travniku med Mozljem in Livoldom ustrelil tele košute. O tem so bili policisti obveščeni 3. januarja v jutranjih urah, pozneje pa so dobili obvestilo, da je prišlo do krivolova tudi na območju Koprivnika, kjer pa je neznani storilec ustrelil košuto.
A
/

'4* * * * * *
KOVINAR Novo mesto Ljubljanska 36 68000 NOVO MESTO
vabi k sodelovanju:
— več ključavničarjev oz. varilcev za delo v proizvodnji
Pogoji: — Kon
ončana IV. stopnja strokovne izobrazbe za navedene poklice
— lahko tudi pripravnike
Najugodnejšim bomo ponudili redno zaposlitev.
Vsi zainteresirani pošljite svoje prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih del in dokazili o izobrazbi na zgornji naslov v 8 dneh po objavi.
Moj poklic policistka
Za policijski poklic se lahko spet odločijo tudi dekleta - Od 500 kandidatk danes 24 policistk
ČRNOMELJ - Ste bili v zad-
njih šestih mesecih presenečeni,
ko ste naleteli na policijsko kon-
trolo in ste se pri tem srečali z žensko v policijski uniformi? Pred dobrim letom so se namreč
v ministrstvu za notranje zadeve odločili, da po skoraj desetih letih ponovno omogočijo izobraževanje za ta poklic tudi dekletom.
Pri slovenski policiji so prve uniformirane policistke zaposlili leta 1973, že takrat je bilo zanimanje za to delo precejšnje. Tudi ob zadnji odločitvi ministrstva seje pokazalo, daje interes med dekleti velik, saj se je prijavilo skoraj 500 deklet, skozi strogo sito izbire pa jih je prišlo le 24, o čemer so odločale predvsem sposobnosti kandidatk in tudi potrebe v posameznih krajih. Tudi policistom Uprave za notranje zadeve Novo mesto so se pridružila štiri dekleta, ena v Novem mestu, dve v Metliki in ena v Črnomlju, slednjo pa smo obiskali tudi mi.
23-letna Anita Butala iz Vinice je končala srednjo upravno-administrativno šolo v Novem mestu, po šoli je dve leti delala
v trgovini, že v času šolanja pa je imela skrito željo postati policistka, saj si je želela razgibanega dela in dela z ljudmi. Možnost se je pokazala z razpisom, korak bližje pa je bila, ko se je uvrstila med izbrane za polletno usposabljanje v Tacnu, ki se je začelo januarja lani. To je bilo strokovne narave, naučila pa se je tudi samoobrambe. Tudi 10 dni terenskih vaj (ali policijske taktike na terenu, kot jo imenujejo policisti) v Gotenici so imela dekleta, program pa je bil enak kot za kadete.
Aniti se bo kmalu izteklo pripravništvo, v katerem pa se njeno delo ni prav nič razlikovalo od dela moških kolegov pripravnikov. Z delom je zelo zadovoljna, čeprav je že spoznala tudi slabše plati poklica, ki ne pozna praznikov ali prostih dni. Kot je povedal kamandir policijske postaje Črnomelj Peter Šajnič je Anita sodelovala pri varovanju državne meje, v opazovalni službi, prometu, vključevala se je tudi z romsko problematiko in druga področja. “Naloge naj se ne bi bistveno
DELO ENAKO - V pol leta se je Anita srečala z vsemi področji dela policistov, tudi vožnja policijskih avtomobilov sedaj ni več noben problem.
razlikovale, in čeprav je edina in prva ženska na tej postaji, je enakovredna ostalim sodelavcem,” pravi komandir. Če nekateri dvomijo v ženske sposobnosti pri poklicu, ki sicer velja za moškega, pa lahko prav ženske v nekaterih okoliščinah delo opravijo bolje in bolj umirjeno od kolegov.
Če so Anito na začetku občani bolj čudno gledali, ko so jo videli v uniformi, so se sedaj že kar navadili nanjo, prav tako pa se je na začudene poglede navadila sama. Želi pa si, da bi v policijske vrste prišlo več deklet.
T. GAZVODA
DALMACIJA OBRANILA NASLOV
KRŠKO - Na kegljišču Sremič v Krškem je bilo končano prvenstvo Območne kegljaške skupnosti Novo mesto za kegljavke. Zmagala je Angelca Dalmacija (TVebnje), 2. je bila pred Sonja Vidmar (Črnomelj). Ti dve kegljavki bosta nastopili na državnem prvenstvu, ki bo 20. in 21. januarja. Vrstni red: 1. Dalmacija (TVebnje) 803, 2. Vidmar (Črnomelj) 798,3. Veber 793, 4. Okoren 752, 5. Pro-senik 736,6. Flisar (vse TVebnje) 726, 7. Majerle (Črn.) 726, 8. Mezgec (Treb.) 693,9. Strgar (Črn.) 693,10. Zupančič (TVeb.) 679 podrtih kegljev itd.
N. G.
ŽELJKO GOLES NAJBOLJŠI
ČRNOMELJ - Šestnajst kegljačev je nastopilo na posamičnem prvenstvu O KS Novo mesto. Zmagal je Željko Goleš s 1.780 podrtimi keglji, sledita Birkelbach (1.684), Hutar (1.682 podrtih kegljev). Vsi kegljači so člani KK Rudar iz Črnomlja.
SESIR PRED FRUCTALOM IN LISCO
SEVNICA - Pred nadaljevanjem rokometnega prvenstva v 2. slovenski ligi 27. januarja je domači RK Lisca pripravil preteklo nedeljo v športni dvorani OŠ Savo Kladnik rokometni turnir. Dokaj presenetljivo, a po prikazani igri vendarle zasluženo, je zmagal drugoligaš iz zahodne skupine škofjeloški Šešir, kije premagal prvoligaša, ajdovski Fructal, s 24:22 in moštvo Lisce z 22:8. Fructal je z 20:18 premagal domačine, za
katere je prvikrat zaigral 26-let-ni levi branilec Tomaž Čater, ki
je poprej branil barve Celjanov, nazadnje pa trboveljskega Rudarja. Najboljši strelec turnirja je bil s 14 zadetki mladinski reprezentant Pajntnar (Fructal), najboljši vratar pa njegov klubski tovariš Bcribonja.
Svetovne prvakinje na Otočcu
VABILO NA
PREDSTAVITEV KOLES
NOVO MESTO - Avgusta Slovenija vabi ljubitelje kolesarstva na predstavitev koles znamke Wheller in Matrix (modeli 1996), ki bo v soboto, 13. januarja, od 9. do 15. ure v gostilni Fabio v Žabji vasi, Šentjernejska cesta. Vabljeni!
TK Novo mesto organizator državnega dvoranskega prvenstva deklet do 16 let
Po treh letih trdega, načrtnega, četudi javnosti odmaknjenega dela je prišel čas, da novomeški teniški klub prične trgati prve plodove. Ni naključje, da se letošnja teniška sezona v Sloveniji pričenja prav na Dolegjskem. Od jutri do ponedeljka bo v organizaciji TK Novo mesto potekalo v teniškem centru na Otočcu prvo od treh dvoranskih državnih prvenstev, katerih gostitelji so Dolenjci.
Za naslove letošnjih dvoranskih državnih prvakinj med posameznicami in dvojicami se bodo potegovala dekleta do 16 let, o konkurenci pa bodi dovolj podatek, da bodo na Otočcu loparje vihtele ta čas najobetavnejše mladinke sveta. Poleg Katarine Srebotnik, zmagovalke pred dnevi končanega neuradnega svetovnega prvenstva deklic do 14 let v ameriškem Miamiju, imenovanega tudi Orange Bovvl, bo na prvenstvu igrala še Tina Pisnik, ki je s Srebotnikovo lani priigrala Sloveniji naslova evropskih in svetovnih ekipnih prvakinj, da o Tini Hergold, Vidi Mulec, Nives Čulum in seveda o novomeškem adutu Katarini Zupančič, ne govorimo. Jutri bodo na sporedu kvalifikacije za glavni turnir, ki se bo pričel v soboto, polfinalna obračuna bosta v nedeljo, finale pa v ponedeljek.
Štirinajst dni kasneje, od 26. do 29. januarja, bo na Otočcu še državno dvoransko prvenstvo fantov v kategoriji do 16 let, od 9. do 12. februarja pa državno fantovsko prvenstvo, od katerega si Novomeščani tudi po tekmovalni plati največ obetajo. Pogled na najnovejšo lestvico TZS namreč kaže, da ima novomeški klub najobetavnejšo vrsto naraščajnikov v kategoriji do 14 let, saj imajo kar trije pravico do neposredne udeležbe na glavnem turnirju (Turk, Kastelic, Budja), z le nekaj sreče pa se lahko zgodi, da bo med dvaintrideseterico najboljših kar šest Novomeščanov.
Dve lepi zmagi košarkarjev Krke
Košarkarji Krke so v zadnjem tednu dosegli dve prepričljivi zmagi - Samar dosegel 56 košev - Resni kandidati za eno od prvih štirih mest, ki vodijo v kvalifikacije
NOVO MESTO - Košarkarji Krke, ki so imeli prejšnji teden hud spodsljaj v srečanju s škofjeloško Loka Kavo, so v zadnjem tednu vse popravili.
Najprej so gostovali v Mariboru, kjer so se srečali z nepridvidljivo Dallas Slivnico, ki jim je že pred meseci v domači dvorani povzročila cel kup težav. Čeprav so bili Novomeščani nesporni favoriti, nihče ni verjel, da bodo tako gladko pometli z gostitelji in jih premagali z rezultatom 109:70 (50:32). Primož Samar in Goran Vučkovič sta bila junaka te tekme, saj sta skupaj dosegla kar 58 košev, seveda je za spoznanje uspešnejši bil Primož, ki je dosegel 34 košev. Gostitelji so se tolažili s svojo slabo igro, mi pa moramo zapisati, da so Novomeščani resnično zaigrali tako, kot znajo, predvsem pa kolektivno, kar jim je že prinašalo lepe uspehe.
Ohrabljeni z visoko zmago, so se košarkarji Krke z veliko vnemo lotili tudi mladih košarkarjev iz Ljubljane, ki igrajo za Smelt Olimpijo ml.
Tekma je bila minulo soboto v novomeški športni dvorani in je minila v znamenju igre mačke z miško. Že prve minute srečanja so pokazale, da mladi Ljubljančani ne bodo kos izkušenim košarkarjem, saj je bil že v 3. minuti rezultat 12; 1, kar je že dišalo po katastrofi, ki je dejansko bila na vidiku. Tako se je tudi nadaljevalo. Ob koncu prvega polčasa je bil rezultat (62:36), kar je kazalo, da mladi košarkarji iz slovenskega glavnega mesta ne bodo odnesli zdrave kože.
Ko je bil v 23. minuti rezultat (70:40), je trener Slavko Seničar poslal na igrišče še mlado gardo na čelu z Miho Petrovim, Oštirjem in Jazbecem. Tudi mladi, ki so se odlično ujeli s svojim vrstnikom Primožem Smodišem, so zaigrali kot “veliki” in so razliko v koših še povečali. Skratka, bilo je veselje gledati nadobudne
Interier drago plačal veliki uspeh
KRŠKO - Po sijajnem uspehu košarkarjev Interiera, ki so povsem nadigrali državne prvake Smelt Olimpio, so ljubitelji košarke v tem delu Slovenije pričakovali nadaljni vzpon krške košarke. Zgodilo pa se je tisto, česar ni nihče pričakoval. Najprej so Krčani izgubili v Mariboru, kjer jih je premagal Satex z rezultatom 93:79 (38:47). V prvem polčasu, ki so ga Krčani dobili (47:38), je dobro kazalo, vendar niso nadaljevali v enakem slogu. Pri gostiteljih sta se razigrala Kotnik in Kadan, ki sta ustavila Maria Kraljeviča, potem tudi 44 košev Iva Nakiča ni pomenilo veliko.
Kako je bilo v drugi tekmi, ki jo je Interier odigral na domačem terenu z Idrijo in jo izgubil 80:90 (47:52)? Gostje so skozi vse srečanje igrali zelo požrtvovalno in malce presenetljivo osvojili točki. Idrijčani so v
2. minuti vodili z 10:0, vendar so gostitelji v 1 L minuti ujeli svoj ritem in se približali gostom na (26:21). Po štirih osebnih napakah Interiera so Idrijčani povedli z (38:23), saj so zelo natančno zadevali proste mete. Krčani so do odmora spet bolje zaigrali in so se gostom približali na pet košev. Še bolje je šlo v drugem polčasu, ko so domači igralci zaigrali kot prerojeni in so goste skorajda ujeli (67:66). Vendar sta to preprečila sodnika, ki nista hotela videti
GROJZDEK, RADISKOVA IN ZAGRAJŠKOVA ZMAGALI
SREČANJE TENISACIC
OTOČEC - Ob koncu janurja bo v teniškem centru na Otočcu srečanje tenisačic, kamor so vabljene vse tiste igralke, ki vihtijo loparje. Temu bo sledil še turnir moških parov, ki bo štel za računalniško lestvico.
MARIBOR - Na božično-novo-leincm teku po mariborskih ulicah je sodelovalo tudi lOsevniških atletov. Pri mladincih do 19 let je na 6.750 m zmagal Sevničan Robert Grojzdek, pri mladinkah do 19 let na 4.050 Jasna Zagrajšek, pri pionirkah letnik 1980 in mlajših pa je bila na 1.350 m Petra Radišek, tretja je bila Klavdija Tomažin in peta Janja Pungerčar. Se uvrstitev pionirjev AK Sevnica, letnik 1980 in mlajši: 3. Robin Papež, 4. Borut Veber... 6. Marčelo Knez... 8. Gregor Vodenik.
ORTN1KI LETA 1995 SEVNIČAN A OR/iČ IN RADIŠKOVA, EKIPI ŠD MIZARSTVO KROŠEU IN KK INTERIER KRŠKO - Več kol 800 poslušalcev sev niškega radia je bodisi po telefonu ali z dopisnico glasovalo za najboljšega športnika in ekipo leta 1995 z območja občin Krško, Radeče in Sevnica, ki jih pokriva sevniški val. Poslušalci so največ glasov oddali za sevniškega karateista Denisa Orača, med ekipami pa za KSD I,og Mizarstvo Krošelj, medtem ko se je uredništvo radia odločilo za sevniško atletinjo Petro Radišek in košarkarski klub Interier Krško. Posebni priznanji je uredništvo radia podelilo avtomobilistu, članu Nissan Team Olimpija Samu Valantu, in njegovemu sovozniku Rajku Starmanu ter speedwayistu AMD Krško Izaku Šanteju. Nagrado za fairplay je prejel Kolesarski klub Masters team Krško. Na posnetku nominiranci, ki so prišli v ožji izbor (od desne): Petra Radišek, atlet Robert Grojzdek, rokometaš Borut Papež, atlet Robi Teršek, plavalka Natalija Repec, rokometaš David Imperl ter karateista Danilo Lisec in Denis Orač po sobotni razglasitvi v športni dvorani šole (Eoto: P. Perc)
VEBROVA OSVOJILA ENAJSTO MESTO
CELJE - V osmini finala nn turnirju TOP 16 je dva-krutnu svetovna prvakinja Mariku Kardinar (Celje) izločilu z nadaljnegu temova-nja najboljšo dolenjsko keg-Ijučico Mileno Veber (Mercator). Kardinarjcva je premagala vse svoje tekmice, Milena Veber pa je osvojila enajsto mesto.
N. G.
NAJUSPEŠNEJŠI
ROKOMETAŠI
Primož Samar, ki je v dveh tekmah dosegel 56 košev.
Leon Slipaničev je zadnji dve tekmi dobro odigral, posebno ga je bilo čutiti v obrambi.
mlade novomeške košarkarje, ki že resno trkajo na vrata prve postave.
Poglavje zase je bil spet eksplozivni Primož Samar, kije dosegel 22 košev, dobro sta igrala tudi brata Simon in Miha Petrov, ki sta zabila 34 košev, pridružila pa sta se jim še
USPEŠNA AKCIJA - Goran Vučkovič (v belem dresu) v domači dvorani proti Smelt Olimpiji ml. ni igral tako dobro kot v Mariboru, ko je dosegel 24 košev. (Foto: S. Dokl).
• VABIJO NA TEKMO S PIVOVARNO LAŠKO - Košarkarji Krke, ki bodo igrali v soboto eno od odločilnih tekem s Pivovarno Laško na njenem terenu (Hrastnik), vabijo ljubitelje košarke, naj se jim pridružijo. Vsi tisti, ki si želite tekmo ogledati brezplačno, se lahko prijavite v bifeju Rezelj do petka, in to do 13. ure.
Po velikem uspehu, ko so Krčani pred dnevi ugnali ljubljansko Olimpijo, v zadnjem tednu dva poraza - Interier izgubil v Mariboru in celo doma s povprečno Idrijo
Matjaž Bajc (21) in Smodiš (16). Končni rezultat je bil 124:72.
Do konca prvenstva so še tri kola. Novomeščani igrajo enkrat doma (Comet) in dvakrat gostujoje (Pivovarna Laško in Koper).
S. DOKL
številnih prekrškov, ki sojih naredili gostujoči igralci nad domačimi košarkarji. Skratka, igralo se je na robu incidenta, ker sta sodnika mižala. Po končani tekmi so morali domači organizatorji vložili kar precej truda, da ni prišlo do izgredov. Največ košev za Interier so dosegli: Nakič (38), McDonald (14) ter Kraljevič in Murovec po 1L
S. D., J. D.
ZMAGA R&P EKSPRES
OTOČEC - Nadaljevalo sc je teniško prvenstvo ekip za računalniško lestvico, kjer je nastopilo deset ekip, zmagala pa je ekipa R&P EKSPRES (Vovko, Novak, Ilovar, Stoka-novič) nad ekipami Športnik Trebnje, Plasta Šentrupert, Tončev dom Sevnica, radio Sraka itd. Vrstni red po 3. krogu: 1. Tončev dom 45, 2. Plasta 40, 3. Športnik in Radio Sraka 35 točk itd.
ŠPORTNI KOMENTAR
Nad pričakovanji
Z minulim letom so zagotovo med najbolj zadovoljnimi v dolenjsko-posavskih košarkarskih kolektivih. V novi sezoni, ki je v polnem teku, so namreč presegli vsa pričakovanja.
V Krškem so še pred začetkom nove sezone računali na uvrstitev v sredino lestvice, vendar je Drago Radej z očitno dobrim poznavanjem košarkarskih razmer pri nas povlekel prave poteze. Za letošnjo sezono je v klub pripeljal še mladega in ambicioznega trenerja Toma Mahoriča ter dva tujca -temnopoltega Američana McDonalda in Hrvata Iva Nakiča. Slednji je po imenu in po prikazani igri najboljši tujec v ligi. V Krškem so tudi v tej, po kvaliteti najmočnejši sezoni znali odlično sestaviti moštvo iz igralcev, zbranih z vseh vetrov. Od vseh dvanajstih pnoligašev so pokazali najbolj zanesljivo igro, ki so jo pokvariti le v zadnjih dveh krogih, ko so jim morda po veliki zmagi proti državnemu prvaku nekoliko porasli apetiti in so igralci svoje nasprotnike z vrha lestvice morebiti tudi podcenjevali. Po drugi strani pa je tudi res, da je nonstop igranje dveh tekem tedensko in ko sta igra in s tem tudi rezultat v največji meri odvisna od treh, štirih igralcev pn e peterke, zelo utrujajoče.
Košarkarji novomeške Krke so 3 kroge pred koncem rednega deta A 2 lige na 3. mestu, kar jim prinaša tako željeno igranje za uvrstitev v najvišjo ligo. Novomeščani so vse prvenstvo igrali dobro, manjša krizo so imeli prav ob koncu minulega leta, ko so z dvema zaporednima porazoma bili že skoraj odpisani za uvrstitev med pne štiri. Očitno pa so jim prazniki še kako koristili, saj so v nadaljevanju zaigrali kot prerojeni in ob dveh visokih zmagah ter ob ugodnih izidih na preostalih srečanjih ponovno zasedli 3. mesto, ki so ga obdržali večino sezone. V zadnjih treh krogih bodo Krkaši najprej, v soboto, gostovali pri drugouvrščeni Pivovarni Laško, nato v Novo mesto pride Comet, v zadnjem krogu pa bodo gostovali v Kopru. Odločilno bo predvsem domače srečanje, kjer varovanci trenerja Slavka Seničurja morajo zmagati, če želijo igratiplay off za uvrstitev v Al ligo. Za razliko od sosedov Krčanov, kjer domačih igralcev nimajo, pa je novomeška košarkarska vrsta sestavljena iz domu vzgojenih igralcev, ki tudi nosijo glavno breme, ter dveh okrepitev.
Dobro kaže tudi obema B-ligašema. Brežičani v vzhodni skupini celo vodijo, košarkarji Snežnika Kočevske Reke pa so na zahodu drugi. Oboji so tako na najboljši poli, da se bodo v play offu B-lige borili za sam vrh z možnostjo napredovanju.
JOŽE ŽURA
-
Litijski košarkarji v 1996
Kaj pričakujejo in kakšne preizkušnje jih čakajo
PONIKVE - V Ponikvah v dobrepoljski občini so s pomočjo Dclovno-varstvenega zavoda ustanovili športno društvo. Največ članov je v rokometnem klubu, kjer igrajo Ponikvarji, iz Zavoda pa so predvsem organizatorji in navijači. V poletnem-obdobju igrajo na igrišču pri Zavodu, sicer pa v športni dvorani v Ribnici. Pred leti so bili zelo uspešni šahisti Ponikev, v njihovi ekipi pa je nastopalo tudi več močnih šahistov iz Kočevja. Zdaj bodo poizkušali obnoviti tudi šahovsko sekcijo. Usmerili pa se bodo tudi na panoge, ki so primerne za invalide.
LITIJA - Vsem ljubiteljem športa je dobro znano, da je KK Iskra Litus lansko tekmovalno sezono zaključil tekmovanje v play offu, boju osmih ekip za vstop v razred najboljših SKL A-l, zasedel je drugo mesto ali v končni razvrstitvi po končanem državnem prvenstvu za sezono 1994-1995 10. mesto v državi.
Drugačna slika kluba pa je v letošnji sezoni: ekipa, ki se je formirala preko celega poletja, je pričela redno vaditi v drugi polovici julija. Oti starih obrazov iz prejšnje sezone ni bilo videti Andreja Žagarja (odstavljen) in igralcev Pavleta Polanca, Željka Jocoviča in Slavena Deleža-na. Na izpraznjena mesta pa so prišli: trener Andrej Urlep (trener Heliosa, prišel iz Avstralije) s pomočnikom Davidom Dedkom, Žarko Džu-rišič, Miha Šetina in Uroš Ivanovič (iz Smelta Olimpije) ter Marko Peršič (iz Rudarja, Trbovlje). V Litijo pa ni prišel Nebojša Razič, kije pogodbo za prihod podpisal, a ko je zvedel za novega trenerja, se je premislil in
odšel k Litostroju. Ekipi Andreja Urlepa seje prve dni lani septembra pridružil še temnopolti Američan Antonyo McGinnis in čez nekaj dni
še njegov rojak Fred Ferguson.
Za trenerja članske ekipe je bil tem času postavljen domači trene1 mladinskih ekip Džemo Ibiši o® pomoči igralca Žarka Džurišiča, ki jc po prvi zmagi proti Heliosu napo' vedal odstop in vrnitev k Smel1 Olimpiji kot pomočnik trenerj9 Drvariča.
• I n kaj pričakujejo od novega leta'
Kot kaže prihaja članska ekipa' sedanji postavi v formo. V letošnje!11 letuje odigrala dve prvenstveni tek' mi (Idrija in Helios) in dvakra1 zmagala. Ker se v drugem del11 državnega prvenstva v A-l ligi plal outu ni mogoče izogniti, bo potreb' no že zdesetkano ekipo okrepi1' (mogoče hrvaški košarkar Dank1' Cvijetničanin) in se uvrstiti na on1’ od prvih štirih mest ter obstanek v A'
MARJAN ŠUŠTERŠIČ
ČRNOMALJSKI MLADINCI DRUGI
MARIBOR - Po prvem kolu df zavitega kegljaškega prvenstva J* črnomaljska'ekipa na odlične11 drugem mestu.
Z noži in izvijači v šolo?
0 božiču, ko je vse pelo o ljubezni in miru in so se tudi slovenske družinice tiščale skupaj pri božičnem drevescu, mi je nekaj dalo misliti. Najstnik, še osnovnošolec, je bil na sam predbožični večer, potem ko ga je popoldne tolpa osnovnošolcev že surovo prebutala v šoli, deležen groženj po telefonu. Da on in njegov prijatelj ne bosta več dolgo gazila po tej zemlji, so mu rekli. In misli so se usmerile v zgodbe o izsiljevanju, pretepanju sošolcev in tudi učiteljev, grožnje, tatinske ali razbijaške pohode in še kaj.
Tik pred prazniki so časopisi objavili zgodbo devetletnega Američana, ki je v strahu za življenje pisal predsedniku Billu Clintonu. V svoji otroški naivnosti je računal, da mu bo ta lahko pomagal. Nekaj dni pozneje se je njegova naivnost za vedno končala. Ustrelili so ga na J cesti iz mimo vozečega avtomobila. / Človek prebere zgodbo, morda se celo J zamisli, zaboli ga v prsih in lista naprej. Zgodba iz Amerike pač. Toda danes Amerika ni več daleč, in če dobro pogle-^ damo, se črne zgodbe z one strani luže kar uspešno udomačujejo tudi pri nas.
V tujini ponekod otroci sedijo v šol-t> skih klopeh v varnostnih jopičih, kar pri c nas k sreči še ni potrebno. Ponekod po ’’ Sloveniji, predvsem na ljubljanskih šoji lah, pa so varnostniki že stalni sodelavci šol, le redkokatera večja šola pa si še privošč šolski ples brez kontrole vstopa „ in poklicnih varnostnikov na vratih. Ko-:• liko je zares nasilja v šolskih klopeh, ne i' more v Sloveniji povedati nihče, sklepanj mo lahko le po pritožbah otrok, njihovih ,. občasnih klicih na pomoč, po opozorili lih učiteljev in ravnateljev.
" Učitelja so že večkrat pretepli
Kdaj pa kdaj kakšna zadeva pricur-! lja tudi v javnost in se o njej vnamejo - razprave. Saj veste, tiste zgodbe v kronikah o pretepanju, izsiljevanju, tudi pretepanju učiteljev, hišnikov. Vse pa , kaže na to, da dogajanje zaradi različnih i razlogov vse prepogosto ostaja javnosti ' prikrito in starši, ki sami niso vpleteni,
niti ne vedo, kaj se dogaja. Zato se zdi toliko bolj pomembno, da ravnatelji in učitelji ne molčijo, da zadeve izpostavita tudi socialna služba ali policija.
Zarivanje glave v pesek ne pomaga kaj dosti, kvečjemu škoduje. Če na nasilje ni ustrezne reakcije, še naprej ostaja prepričanje, da je tako dogajanje normalno. V tem smislu naj bi bilo “normalno”, daje na eni od novomeških osnovnih šol skupina učencev že večkrat pretepla nekega učitelja, da občasno zruši na tla tega ali onega učenca (po možnosti čimbolj miroljubnega) ter ga pošteno obrca in mu okrog glave maha z izvijačem. Če morajo na šolski ples priti varnostniki in nato še policija ter če razgrajači bežijo in skačejo skozi okna iz drugega nadstropja, bi se za dogodek že kaj moralo slišati. Čas za ukrepanje je po prvem takem izgredu, ko je priložnost za preprečevanje delno že zamujena.
Z nožem po 50 tolarjev
Zgodbe o nasilju ponavadi umeščamo v večja mesta in se tolažimo, da se to dogaja nekje v Ljubljani ali Kopru. A kaj potem, ko domov prijoka naš najmlajši? In kaj, če sploh ne prijoka, ker so ga tako zastrašili, da sc tudi staršem boji povedati? Na vaški šoli v brežiški občini so se pred časom borili s poskusom prodaje drog ali celo mamljivega ponujanja zastonj. Na isti šoli je lani starejši učenec izsiljeval mlajše. Nikakor ni šlo za običajne otročarije, če je prekri-
žal pot tretješolcu in zahteval 100 ali celo samo 50 tolarjev. Še posebej ni stvar nedolžna, če najstnik svojo zahtevo podkrepi s kovinsko stvarco, ki jo nenadoma potegne iz žepa, pristisne na sprožilec in se pred prestrašenim desetletnikom zaleskeče ostro rezilo. Zgodba se ponavlja več dni, šele potem desetletnik zbere dovolj poguma, da o dogodku pove doma. Z ostro reakcijo na prve pojave izsiljevanja so v omenjeni šoli neprijetne in nevarne dogodke zajezili.
Nekaterim je dovoljeno vse
Splošna zmeda v vrstnem redu vrednot je nedvomno eden večjih vzrokov za nasilniško in objestno obnašanje. Danes si le redko kdo brez dvomov drzne učiti poštenosti, pridnosti, vestnosti, spoštovanja in miroljubnosti. Tudi ljudje, ki so jim bile še do nedavnega naštete vrednote svete, so začeli dvomiti o njih. Tudi v mali podalpski deželi po novem nekaj velja le tisti, ki koga ogoljufa, ki si na vprašljiv način prigrabi čimveč denarja in ki brezobzirno tepta vse in vsakogar pod seboj.
Porušena lestvica vrednot staršev se nujno prenaša tudi na otroke ter pri njih še posebej pride do izraza. Ena najbolj kritičnih skupin otrok so tisti, ki so sami v družini priča nasilju ali ga celo doživljajo na lastni koži. Po nekaterih raziskavah so k nasilju bolj nagnjeni tudi otroci, ki v družini pogrešajo čustveno življenje. Po izkušnjah ravnateljev osnovnih šol je nasilneže in objestneže pogosto najti med otroki staršev, ki so na hitro postali premožni. Denar jim daje občutek, da lahko počnejo karkoli, in če jim še okolje (država) omogoča, da to res delajo, je zmagoslavje njihovo. Kaj hitro se ga nalezejo tudi njihovi otroci, vprašanje pa je, kdo se bo veselil take zmage na koncu, morda že po nekaj letih.
Naj bo čimprej samostojen?
Ravnateljica ene od osnovnih šol je staršem večkrat pokušala odpreti oči z danes precej običajno zgodbo. Zjutraj je šla v šolo, pred njo pa sta šli in klepetali dve šolarki iz njene šole. “Greva spit kaj kratkega?” sta se vprašali, ko sta ugotovili, da je do pouka še nekaj minut časa. Da, že otroci pijejo alkohol, in to navsezgodaj ali pa pozno ponoči, ko mnogi izmed njih z dovoljenjem staršev ostajajo po diskotekah, dokler se jim zazdi! Znanka mi je povedala, da jo starši drugih otrok v razredu kar čudno gledajo, ker svoji sedmošolki ne dovoli pohajkovanja po Novem mestu in neomejenih večernih izhodov. “Ali vaš še ne hodi v disko?” so se čudili starši sošolcev iz nekega drugega sedmega razreda.
Življenje je danes drugačno kot nekdaj, a zato še ni rečeno, daje kaj boljše. Poglejte kdaj na dvorišča pred bloki in poiščite kopico otrok, ki se ure in ure potepajo okrog vogalov brez nadzora, pa hkrati tudi brez občutka, da kdo skrbi zanje, da lahko vsak trenutek koga pokličejo. Čisto nič mi ni všeč filozofija sodobnih staršev, da je treba otroka čimprej navaditi samostojnosti. V določenem smislu morda že, a nikakor ne, če tako samostojnost otrok potrebujemo bolj zato, da bi sami lahko lagodno preživljali popoldneve ali tudi služili | denar, medtem ko se naše dete potepa o samo naokrog.
■o So pa tudi na videz drugačni primeri, g so otroci, ki neomejeno gledajo televi-n zijo, prožijo videorekorderje in izgo-g revajo v računalniških igricah. Gotovo S ste že prebrali ali slišali za kako zgodbo o nasilnem vedenju, ki ga je najstnik pokopiral po televiziji, kar tako za “hec”, da bi se malo zabaval. Naš sosed je v rosnih otroških letih, potem ko sije dodobra ogledal risanko Tom in Jerry, pograbil mlado mucko, jo dal na tnalo ter jo usekal s sekiro. Potem je seveda čakal, da bo oživela...
Kako se upreti nasilju?
Kako se upreti nasilju na naših osnovnih in tudi drugih šolah, prav gotovo postaja vse bolj pereče vprašanje. Pri iskanju odgovorov se ponavadi vrtimo v krogu. Iščemo vzroke za nasilno obnašanje in pri tem tavamo od družine do načina življenja neke družbe, predvsem če se ta z naglico spreminja, in do šole, ki išče pravo pot med vzgojo in izobraževanjem ter z vedno novimi in debelejšimi učbeniki večinoma pozablja na vzgojo. Ta je mnogokrat pomembnejša od nepreglednega znanja, ki ga vtepajo otrokom v glavo. Navsezadnje učbenike tudi v poznejših letih lahko najdemo na knjižnih policah, učinkovitih naknadnih pripomočkov za popravilo zavožene vzgoje pa ni. Posegi socialnih služb in nazadnje poboljše-valnice ter zapori so le izhod v sili.
Poleg velikih vplivov družine in okolja na nasilniško obnašanje je vsekakor mogoče iskati vzroke tudi v šoli. Natrpani urniki, strah pred spraševanjem, tesne učilnice, premalo gibanja in mnogokrat tudi neprimeren pristop učiteljev k poučevanju ter neustrezno vodenje šole lahko prispevajo k povečanju nasilja med šolarji. Vsekakor pa je nujno povedati, koliko je nasilja na naših šolah, javnost opozarjati nanj, opozoriti na vzroke in spodbujati ukrepe za preprečevanje. To je več ali manj jasno vsem, ni pa toliko jasnosti ob vprašanju, kdo naj kaj stori.
Življenje pa teče z neusmiljeno hitrostjo in naši šolarji, tudi tisti najbolj miroljubni in najmanj agresivni, razmišljajo, kako bi se ubranili. Naj se tepejo, naj vrnejo, naj še sami vtaknejo v žep kaj ostrega?
BREDA DUŠIČ GORNIK
Sneg in svet
Letos je sneg - gledano z očmi nestrokovnjaka - prav tak, kot je bil lani in zmeraj do zdaj. K sreči na svetu ni Daytona, Sremskih Karlovcev, Pal, Dunaja, Beograda ali Bonna, kjer bi za zeleno, okroglo ali kakšno drugačno pogajalsko mizo cvet svetovne politične pameti bnthal na dan nove zamisli za novo ureditev sveta. Če bi obstajala tudi taka možnost, bi ukazali tudi snegu, naj leta 1996 pada drugačen.
Nekateri ne mislijo, kakšen je sploh sneg in kakšen je sploh svet. Za take misli je letos prikrajšan Slovenec, ki ga je nedavno zabodel sosed - kako neverjetno - zaradi snega, ki je bil od lanskega drugačen v tem, da je bolj izzivalno kot leta poprej ležal na nepravem, sosedovem območju. Tudi dojenčki ne vedo, kaj je sneg. Nekateri so za čudoviti občutek, ko rijejo po mehki hladni belini, pri-
krajšani za kakšnih dvajset mesecev, nekateri za zmeraj. Nikoli ne bo videlo, kaj šele občutilo, večnosti snega pravkar rojeno bitje, ki so ga nedavno pri Vrhniki potegnili iz snežne opojnosti - iz potoka, natančneje, sneli z drevesne veje, okrog katere je bila ovita njegova popkovina. Ta pravkar rojeni človek je bil seveda mrtev, ker je ležal v potoku že dlje časa. Kako je novorojenček prišel v potok, ni znano, ve pa se, da dojenčki ne rastejo na drevesu. Bo treba zapisati, da je zmeraj enako neminljivi čar svežega snega kriv za to, da je preminil v domači snežni poljani Stane Belak-Šrauf, izkušeni himalajec, ki se je nekako zapisal snegu in planinam ? Njega do konca prejšnjega tedna še niso odkrili, potem ko so v gorenjskem snegu našli njegov avto.
Ni treba biti mrtev, da ne misliš na sneg. In ni treba, da si mrtev, da ne .misliš na svet. Na svet, ki ga delajo v Daytonu in okolici politiki. Se kako živi so bili hrvaški novinarji, ki so šli nekako v času prvih snežink ob koncu lanskega leta na koncert Momčila Bajagiča Bajage v Krško. Na hrvaško-slovenski meji je njihovo pot na koncert pospremil slovenski carinik z zajedljivo pripombo: “Ti nori Hrvatje so v vojni s Srbi, pa gredo na koncert srbskih zvezdnikov!” Državni uslužbenec pač ni videl dlje od svoje stroke in ni vedel, da obstaja poleg dnevne politike še kaj drugega. To bi lahko bil tudi sneg, vendar gre v obravnavanem dogodku v zvezi s koncertom za neminljivost glasbe.
Da je sneg tudi v letu 1996 tak kot prej, so verjetno skusili tudi tudi Hn>ati iz okupiranih krajev in Madžari. Pred dnevi so vozili po cesti med Drnovim in Čatežem in so imeli na strehah avtomobilov smuči. Kaj so v resnici mislili, bo ostalo skrivnost, lahko pa ob srečevanju tako opremljenih avtomobilov s tujo registracijo mislimo, da se svet umirja. Da bo človek spet začel misliti na sneg. In da bo brzostrelke na prtljažnikih zamenjal s smučmi.
MARTIN LUZAR
"Najlepše Jakčeve slike so z našega balkona"
Življenje je vrsta presenečenj in eno izmed teh je za gospo Jelico Gros iz Novega mesta njena visoka starost. Lani decembra je dočakala 90 let, česar si ni nikoli nadejala, saj je imela že prej kar nekaj težav z zdravjem. Ampak duševno je še vedno zelo čila, ima odličen spomin, celo boljšega kot kak mlad človek. Zato je bilo z njo res prijetno klepetati. Grosova pa tudi ima kaj povedati, saj ni preživela “samo” obeh svetovnih vojn kot še marsikdo, ampak se je v svojem življenju srečevala z mnogimi znanimi umetniki in literati iz Novega mesta in od drugod, pa tudi sama je bila kulturno zelo aktivna.-Rodila se je na začetku tega stolet-
ja, leta 1905, kot najmlajši otrok v mestni družini s 6 otroki. Oče je bil tehnik na sodišču, mama pa je bila doma. Na zgodnje otroštvo ima zelo lepe spomine. Kot 9-letno dekle jo je 1. svetovna vojna zelo prizadela in spominja se, da so jo preživeli v velikem pomanjkanju: “Kot majhna punčka sem hodila po kmetih prosit kruh, mleko, jajca ipd. Ni bilo prijetno.”
Naredila je ekonomsko trgovsko šolo, vendar je bila zaposlena le pol leta. Nekaj časa je pomagala bratu v trgovini, pri 22-ih letih pa seje poročila. “Moj mož je bil odvetnik in moram reči, da sva se zelo dobro razumela, kajti bil je silno dober, human človek. No, sedaj je šest let, odkar ga ni več. Imela sva sina, ki se je zgodaj poročil, in vnuki so se vrstili drug za drugim. Sedaj jih imam 6, pa še 3 pravnuke, ki že študirajo. Živeli smo skupaj in bilo je lepo,” pove
Jelica, ki je sedaj tri mesece stanovalka Doma starejših občanov v Šmihelu.
V svojem pripovedovanju in obujanju spominov, ki so še zelo živi, Jelica ne more mimo 2. svetovne vojne. “Vseskozi smo živeli v takem strahu, da se ne da povedati. V mraku se nismo upali skozi vrata. Pa še dve leti sem bila brez moža: najprej so ga Italijani odpeljali na Rab, dve leti je bil zaprt v Italiji, kasneje pa so ga za nekaj časa zaprli še Nemci v Ljubljani. Bilo je težko, jemala sem posojila ipd., da smo se nekako preživeli,” se spominja gospa.
Kulturno razgibano življenje
Da je lažje premagovala težave, ji je pomagala knjiga. Vse življenje je veliko brala, tako med vojno kot kasneje. Zlasti so jo zanimale zgodovinske knjige. Sedaj pa že približno dve leti ne more prebrati niti besedice in pravi, da je to najhujše, kajti toliko knjig ji je še osta-
SLOVENCI V SVETU
v
Ce
si Slovenec, bodi Slovenec
Štiriindvajsetletni Robert Pečjak iz Althengstetta blizu Stuttgarta med domačimi stenami še ni slišal nemške besede, narečno slovenščino govori tekoče tako kot nemški in angleški jezik. Robijev oče, rojen v Žužemberku, in mama, rojena v Suhi krajini, se po tridesetih letih življenja na tujem vračata domov.
Svetlolasega Roberta bi, če ne bi spregovoril po naše, zlahka zamenjala za pristnega Nemca. Ponos, da je Slovenec, iz tega razgledanega, komunikativnega mladeniča kar žari, in kot sam pravi, mu slovensko državljanstvo nikoli ni delalo težav. Tudi takrat ne, ko je po študiju kot servisni inženir na merilnih napravah napisal prošnjo Hevvlett-Packardu za zaposlitev. Izmed 400 prosilcev so jih zaposlili deset in Robert je bil med njimi. Važno je znanje in ne papirji. Vez in poznanstev na tujem ne poznajo, strokovnost, marljivost ter pripadnost firmi so izpisani z velikimi črkami.
Sicer pa Robert raje govori o slovenskih krajih in običajih. Sam je imel priložnost videti, kako so se nekateri Slovenci na tujem spreobrnili
je nekako pred božičem odpravil v Mengeš ter kupil frajtonarico, ki je sedaj njegova zvesta sopotnica. Imel je samo posluh in nič znanja, pa se je igranja vseeno naučil. Ker frajtonaric v Nemčiji skoraj ni, je takrat pogosto hodil v Kočevje, kjer so ga znanci učili osnovnih prijemov, doma pa je nato po štiri ure na dan vlekel meh. Zdaj je že skoraj drugi Slak in njegove melodije, poleg Avsenikovih in Poljanškovih, tudi najraje igra. Njegova harmonika je taka kot takrat, ko jo je prinesel iz Mengša. Preden jo prime v roke, si umije roke, v očeh preskočijo iskre in ni ga, da bi ga ustavil. Kjer je pesem, so dobri ljudje, in kjer sta volja ter veselje, je lepše življenje, pravi Robert, ki poleg igranja na harmoniko še najde čas za smučanje in namizni tenis.
V Nemčiji bo po odhodu staršev ostal zaradi zaposlitve, srce in misli pa ima doma, kot pravi, “med temi gozdovi, rekami in dobrimi ljudmi”.
MAJDA LUZAR
zaradi dežele, ki jim reže kruh. To mu ni všeč in odkrito pove: Če si Slovenec, bodi Slovenec in naj te tega ne bo sram. Vsako leto pride najmanj šestkrat v Kočevje, kjer so si starši zgradili hišo. Njegov najboljši prijatelj je Gorenjec, tudi dekle je že imel iz Slovenije, in če se bo kdaj odločil za zakon, mora biti Slovenka. Le Štajerke ne bi rad, pripomni v šali.
Na otroštvo ima lepe spomine. Je edinec in mama ga je že kot otroka 3 §•$ silila k učenju harmonike. Pa ni bil za 2 t to in tudi veselja do raztegovanja me- £ hu takrat ni bilo pravega. Pred dve-ma letoma pa ga je nekaj prijelo in se Robert Pečjak
lo. “Ničesar drugega si ne želim bolj kot to, da bi spet videla. Tudi moja mama je tako rada brala,” še pripomni.'
Grosova je dobro poznala družbeno življenje v dolenjski metropoli in pravi, da je res imela srečo, da je bila deležna tistih zanimivih kulturnih časov, ki so bili preprosti, pa vendar tako človeški in pristni. Novo mesto je po 1. svetovni vojni kulturno spet zaživelo, glavno besedo so imeli študentje in dijaki, ki so pripravljali športne in kulturne prireditve. Gospa Jelica se je uveljavljala predvsem v študentskem gledališču. “V slavni novomeški čitalnici, kije bila središče kulturnega dogajanja, smo preigrali vsega Cankarja, Jurčiča, Shake-spearja, druge inozemske avtorje. Dvorana je bila vedno nabito polna in krasno smo se imeli”, z nostalgijo pripoveduje.
Znani novomeški slikar Božidar Jakac je bil njen dober prijatelj, kot brat, in vsako leto mu je za rojstni dan spekla veliko torto. “Jakac je bil svetovljan in tak prijatelj, daje kaj! Pa kako je slikal! Šel je na balkon, si postavil slikarsko stojalo in čez eno uro je pokazal tako
\
Jelica Gros
sliko, da...” še vedno polna občudovanja govori gospa Jelica. Jakac je najlepše slike Novega mesta naslikal z njihovega blakona na Ragovski ulici nad Krko. Gospe je eno podaril za 50. rojstni dan, veliko pa so jih sami odkupili.
Gostje z vsega sveta
Jakac pa h Grosovim ni hodil samo slikat, pač pa zelo pogosto na klepet, in to ne sam. S seboj je pripeljal veliko zanimivih ljudi, umetnikov, literatov, skladateljev. “Pri nas so se zbirali tudi Kitajci, Japonci, Arabci, skratka ljudje od vsepovsod. In veste, kaj je vsakokrat, ko so prišli, naredil? Stekel je na naš
balkon in z roko pokazal ven ter rekel: ,To je moje Novo mesto!’” s podobno kretnjo pokaže in doda, da je zelo po--nosna nanj pa seveda na Leona Štuklja. “Leon je bil dober prijatelj mojega brata, vsak dan je bil pri njem v trgovini in nas je pozabaval tako, da je kar na pultu naredil kakšno svojo vajo. Še vedno mi piše in zanj res mislim, da bo dočakal 100 let. Sedaj jih ima 97, tri leta bo pa ja še zdržal,” se pošali.
Pri Grosovih so se zbirali tudi Miran Jarc, Podbevšek, Oton Berkopec, pesnik z Vinice, Ivan Cesar, dramski igralec, njen brat idr. in burno razpravljali predvsem o književnosti. “Kako jih je bilo zanimivo poslušati! Vse to sem kar požirala, ampak včasih so me kar spodili,” pravi Jelica. V času vojne je bil v njihovi hiši tudi 8. razred gimnazije, ko je bila večina na fronti, ostali pa so le trije študentje.
Gospa je bila za svoj 90. rojstni dan deležna veliko čestitk in lepih želja. Obiskali so jo novomeški župan pa predsednik njene krajevne skupnosti in vsi mogoči znanci. “Bila sem vesela, čeprav mi ni do časti. Ni mi mar za materialne dobrine, samo zdravja sem si vedno želela, a sem ga bila bolj malo deležna. Če pa bi sedaj lahko še brala, bi bila najsrečnejši človek na svetu!” izrazi svoje želje gospa, ki rada brodi po svojih spominih, kot pravi sama. Veseli smo, da je to omogočila tudi nam.
le
nc
in
ja
P*
je
lu
sk
št
d\
ni
V£
Is
d;
v«
A
iz
n
ir
LIDIJA MURN sl
ZBIRATEUI
Martinov dom je kot
muzej v malem
Martin Kostelec iz Drašičev pri Metliki ima zanimivega konjička. Po hiši, skednju in zidanici ima veliko predmetov, ki bi jih bili veseli v marsikaterem muzeju. Vendar jih skrbno hrani, nekateri pa so, četudi štejejo že krepko čez sto let, še vedno uporabni. Čeprav je bilo veliko predmetov v požaru ali ko so predelovali hišo uničenih, jih je še vedno toliko, da bi lahko uredil zasebni muzej v malem.
Martin je najbolj ponosen na staro uro v kuhinji, ki še vedno kaže točen čas, čeprav ima po pripovedovanju njegovih prednikov zagotovo več kot sto let. Prav umetelno je izrezljana, navija pa jo enkrat na teden, ob nedeljah, in tega opravila ne prepusti nikomur. Tudi omara v jedilnici je prišla k hiši pred več kot sto leti, ko se je Martinova stara mama iz Bojanje vasi poročila v Drašiče. “Samo domnevam lahko, koliko je stara. Moj oče je bil rojen pred 105 leti, a ni bil najmlajši otrok. Torej ima omara krepko čez sto let. Stara mama je imela dobro doto. Tako še vedno uporabljamo njene skrinje, v katerih imamo zrnje, v kofancih pa hranimo platno,” pripoveduje Kostelec. Stari likalnik na oglje se mu ne zdi nič kaj posebnega, opozori pa na kamen, s katerim so nekdaj “likali” oblačila iz domačega platna. Pa na kovinski predmet v obliki solze, s katerim so drgnili ob kamen in kresali ogenj. Posebna zanimivost so tudi vrata, ki vodijo v jedilnico. Pred približno 70 leti jim je pogorela hiša in Martinov oče Ivan je v Metliki kupil vhodna vrata stare pošte, ki jih po prenovi niso več potrebovali. Kostelčevim so prav tako najprej služila kot vhodna vrata, pozneje pa jih je Martin, ki je mizar, a je sedaj že upokojen, predelal in so še vedno uporabna.
Tudi zidanica sredi vinogradov nedaleč od hiše skriva za svojimi zadovi marsikaj zanimivega. Zanimiva je že sama lega zidanice, saj je izpred nje moč videti trinajst cerkva v Šloveniji in na Hrvaškem, iz Martinovega vinograda nekoliko višje pa celo štiriindvajset. V zidanici so številni barilčki. Najmanjši drži enajst decilitrov, največji, ki mu pravijo tudi banka, pa petnajst litrov. Lakovnica je iz leta 1875, čutara iz leta 1892. Tudi nekateri sodi -prav vsi so leseni, saj Martin noče hraniti vina v posodah iz nerjaveče pločevine - so že častitljive starosti. “Najbolj zanimiv je sod, ki je še iz časov, ko so morali kmetje
dajati desetino. Povedali so mi, da se je pri nas to zadnjič zgodilo leta 1838. Sod drži osemnajst do dvajset hektolitrov in je še vedno uporaben, a v njem sedaj ne hranim vina, ker mi ostali sodi zadostujejo,” pravi Martin, ob tem pa razloži, kako so bili že nekdaj kmetje iznajdljivi in so poznali zvijače, daje šlo od hiše manj kot desetina pridelka. Pobiralci desetine so namreč ugotovili volumen soda tako, da so izmerili njegov obseg na sprednji strani in na sredini ter njegovo dolžino. Toda sod je bil zadaj, pri steni, kjer je bil težje dostopen, širši in je šlo vanj več vina, kot so izračunali pobiralci desetine. Tako je kmetom ostalo več kot devet desetin vina.
Martin pravi, da ga veseli zbirati stare stvari, hvaležen pa je tudi svojim prednikom, ker so bili toliko osveščeni, da niso zavrgli vsega, kar je bilo staro, in nadomestili z novim, četudi manj praktičnim. Žal mu je za vsakim predmetom, za katerega se še spominja, daje bil pri hiši, a je izginil neznano kam. “Ko sem bil še majhen, smo se otroci prevažali s starim
kolesom. Oče mi je povedal, da je bil to prvi bicikcl v Metliki, kupil pa ga je od Madžarov, ko so pri Rosalnicah gradili železniški most čez Kolpo. To je bilo pred prvo svetovno vojno. Kolo je bilo zelo trpežno, sicer ne bi vzdržalo našega vozič-kanja po makadamskih cestah, čez drn in strn. Imelo pa je še eno dobro lastnost: ni bilo nevarnosti, da bi obstalo s praznima zračnicama, saj sta bili namesto z zrakom napolnjeni z gumo, torej polni,” se spominja Martin. Vendar kolesa ni več pri1 hiši; kam je izginilo, Kostelec žal ne ve.
Martin bi o različnih predmetih in opremi lahko pripovedoval v nedogled. Večina jih ima svojo zgodovino in zanimivo zgodbo. In če bi vse te pripovedi, predmete in številne stare zapiske ter fotografije zbral, bi se zares lahko postavil z zanimivo zbirko, ki mu jo bi lahko mar; sikdo zavidal. A za zdaj je Martin bolj zadovoljen, da so spomini na življenje njegovih prednikov na vsakem koraku, kamor koli pač stopi, kot da bi jih lahko občudoval zgolj kot muzejske eksponate. Da pa bi vse tisto, kar so uporabljali že njegovi stari in prastari starši, znali spoštovati tudi njegovi potomci, svojim vnukom rad pripoveduje zanimive zgodbe o nekdanjih časih, v katere vpleta predmete iz svoje bogate zbirke.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Martin Kostelec z najmlajšo vnukinjo Katarino ob stari uri.


■i |
Dolenjska nit do mreže vseh mrež
•	Odločili ste se, da boste ta mesec postavili komunikacijski strežnik, na katerem bo mogoče vključiti se v svetovno informacijsko omrežje prek lokalnih telefonskih linij. Je taka dejavnost za vas novost ali imate s tem Že kaj izkušenj?
“Podjetje Infotehna posluje že osem let, ukvarja pa se z informacijsko tehnologijo, s podporo in zagotavljanjem informacijskih sistemov za večja podjetja na področju industrije in bančništva pretežno na Dolenjskem, nekaj partnerjev pa imamo tudi na Hrvaškem. Izdelujemo projekte za obnovo informacijskih sistemov, dobavljamo opremo, inštaliramo sisteme in mreže. V zadnjih dveh letih smo z mrežami in računalniškimi sistemi na novo opremili precej večjih dolenjskih podjetij, od semiške Iskre in Novoteksove Tkanine do Laboda in metliške Beti. Uporabljamo predvsem Digltalovo tehnologijo z novimi Alpha strežniki. Na mrežah, ki smo jih izvedli, danes dela blizu tisoč uporabnikov. S komunikacijskimi mrežami imamo torej dovolj izkušenj.”
•	Internet je poznan sicer že precej časa, vendar pa se je zanimanje zanj pravzaprav povečalo šele lani, ko je postal tema številka ena v računalniškem svetu. Vas to preseneča? “Rast Interneta je zares osupljiva in
skoraj grozljiva. O tem se lahko hitro prepričamo, če le malo pogledamo v statistiko. Število strani na mreži vseh mrež raste in se podvaja vsakih 52 dni, število strežnikov pa raste eksponentno. Število podjetij, ki so imela svoje strežnike decembra 1993, ni presegalo 200.000, konec leta 1994 jih je bilo že 12 milijonov, ocene za konec lanskega leta pa se vrte okrog števila 50 milijonov. Gre torej v bistvu za novo dimenzijo, ki jo Internet vnaša v življenje. Uporabniki in strokovnjaki trdijo, da bo vsak, ki danes uporablja računalnik v taki ali drugačni obliki, imel do leta 2000 tudi dostop do Interneta. Zanimivo pri tem je zlasti to, da za uvajanje ni potrebna nobena druga infrastruktura razen komunikacijske, torej telefonsko omrežje z dovolj veliko hitrostjo. Zlasti je Internet zanimiv za tiste dežele, ki druge infrastrukture nimajo, denimo za Rusijo, kjer so ogromne razdalje, ali pa Kitajsko. Slednja ima namen letos uvesti 40 lokacij z močnimi strežniki, ki jih bo dala na voljo svojemu gospodarstvu, da bodo lahko storitve in izdelke predstavljali direktno na mreži.”
•	In kje je Slovenija ? Je zaostala ali ji je uspelo pravi čas skočiti na ta informacijski vlak v prihodnost?
“Slovenija kar dobro drži korak z razvitim svetom. Mislim, da prav nič ne zaostajamo. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je s pravočasno postavitvijo mreže Arnes pospešilo in olajšalo dostop do Interneta. Z Arnesom smo pri nas dobili edinega nekomercialnega ponudnika storitev Interneta, kasneje je nastalo še nekaj komercialnih ponudnikov, ki v zadnjem času doživljajo pravi razcvet podobno, kot se dogaja v svetu. Eden takih je SINet, slovenska informacijska mreža, ki je del evropskega omrežja EUnet, ta pa je del Interneta.”
•	In kakšno je stanje na Dolenjskem oziroma v Novem mestu?
“Novo mesto ima že nekaj časa lokalni priključek za Arnes z več kot osmimi vrati. Do njega imajo dostop vsi tisti, ki jim Arnes dodeli možnost uporabe; to pa so vse izobraževalne organizacije, se pravi profesorji in tudi dijaki ter raziskovalci v podjetjih. Moram pa reči, da pri nas še razmeroma redki uporabljajo to možnost. Možnost torej je, le uporabiti jo jc treba. Mislim, da se bo v kratkem tudi na tem koncu Slovenije zanimanje za uporabo storitev v Internetu močno povečalo..”
•	7m raziskovalce in šolnike je možnost odprta, kaj pa za ostale, ki na Arnes ne morejo računati?
“Tu je prostor za komercialne ponudnike storitev v Internetu. Teh doslej v Novem mestu še ni bilo in Infotehna dela na tem področju prve korake. Računamo, da bo še ta mesec v Novem
Z dipl. inž. elektronike Čedomirjem Jakovljevičem, direktorjem lnfotehne, malega novomeškega podjetja za informacijsko tehnologijo, sva minuli četrtek sedela v njegovi delovni sobi na Glavnem trgu. Zunaj je bilo mrzlo, ceste delno poledenele, torej neprijeten čas za potovanje, a midva sva se vseeno odpravila na kratek potep po svetu. Skočila sva v Ameriko in si tam sposodila za ogled najnovejšo številko računalniške revijo (k nam bo po pošti prišla šele čez nekaj tednov), si ogledala, kaj ponuja novega veliko računalniško podjetje Compaq, potem pa se z nekaj kliki miške vrnila v Slovenijo in prelistala številko Dnevnika, edinega slovenskega časopisa, ki je dostopen v elektronski obliki. Vse to je bilo mogoče udobno opraviti kar v sobi in za računalnikom. Seveda ste uganili, kako sva potovala - deskala sva po slovitem Internetu, mreži vseh mrež, svetovni komunikacijski pajčevini, ki je v kratkem času postala svetovna uspešnica in bo v mnogočem spremenila način življenja v bližnji prihodnosti. S pomočjo lnfotehne prihaja Internet tudi k nam na Dolenjsko.
mestu vzpostavljen naš strežnik za dostop do Interneta - kdaj bo to mogoče, pa je odvisno predvsem od Telekoma, ki nam mora zagotoviti neposredno linijo. S tem se za vse, ki jih to zanima, naj bodo posamezniki ali podjetja, odpira možnost dostopa do Interneta. Prednost strežnika v Novem mestu je predvsem v tem, da so stroški za komunikacijo bistveno manjši, kot če je strežnik denimo v tujini ali Ljubljani, saj se plačuje cena lokalnega telefonskega impulza. To se pravi, da lahko poiščeš informacijo v Ameriki, cena pa je cena telefonskega klica v Novo mesto. Slišal sem, da ima v načrtu postavitev strežnika za dostop do Interneta sredi tega leta še eno novomeško podjetje - Insert, vendar tega podjetja ne poznam.”
• Kaj torej potrebuje posameznik,
manjši podjetnik ali podjetje, ki se želi
povezati v Internet?
“Najosnovnejša strojna oprema je osebni računalnik, notranji ali zunanji modem in seveda telefonski priključek. V Infotehni nudimo možnost priključka v omrežje, programe, svetovanje in izdelavo komercialnih strani ipd. To so v bistvu elektronski oglasi, njihova prednost pred klasičnimi pa je predvsem v tem, da jih lahko sproti spreminjamo in dopolnjujemo. Vzemimo za primer podjetje Bramac: predstavitev svojih izdelkov in cenike postavi na svojo elektronsko stran, ki jc lahko tudi nivojsko

A
St

»9
Čedomir Jakovljevič
urejena, in uporabnik, ki ima doma modem, bo za ceno lokalnega impulza poiskal v omrežju informacijo o teh izdelkih. Denimo, da gradi hišo in ga zanima, kakšne so kritine in njihove cene. V omrežju bo poiskal Bramacevo stran in imel takoj na voljo vse potrebne informacije. Torej nobene pošte, naročanja, čakanja na odgovor ipd. To v bistvu radikalizira in spreminja dosedanji način življenja. Dejansko prihaja do tistega, kar je pred leti napovedal McLuhan, ko je dejal, da svet postaja globalna vas. Vsakemu podjetniku in posamezniku se je svet približal, ima ga na svoji mizi. To tudi omogoča, da mali podjetnik s storitvami začne izkoriščati prednosti, ki jih sicer ima velika organizacija, zato ker je pač velika in lahko posluje z ekonomijo velikosti.”
•	V svetu se teh prednosti že zavedajo in države podpirajo gradnje tako imenovanih informacijskih avtocest, ki omogočajo učinkovite in hitre informacijske povezave. Kako je pri nas?
“Kot mi je znano, je v gradnji slovenski komunikacijski optični križ, ki bo nedvomno pospešil informacijske povezave. Mislim, da država Slovenija s financiranjem gradnje optičnega križa postavlja dobre osnove za hiter razvoj omrežij. Kot vem, je v to vključeno tudi Novo mesto in je optični kabel do tod že položen.”
•	Ali morda že lahko po prvih ponudbah, ki ste jih poslali podjetjem in posameznikom, poveste, kakšno je kaj zanimanje za povezave v Internet?
“Zanimanje vsekakor jc, in to ne zato, ker bi ga mi spodbujali, ampak ker gre ves svet v to, saj tako rekoč vsaka druga informacija o informacijskih sistemih vsebuje tudi informacijo o Internetu. Zanimanje je tako pri podjetjih kot pri posameznikih, morda je interes pri posameznikih in malih podjetnikih celo večji, še posebno pri tistih, ki se poklicno ukvarjajo z informacijsko dejavnostjo in tehnologijo. Z velikimi podjetji in ustanovami, kot sta denimo Krka in Dolenjska banka, je nekoliko drugače. Pri njih je najbrž večji problem, kako sedanje notranje mreže zaščititi pred vdorom od zunaj, kakor pa povezava navzven. Zato najbrž v tem pogledu še niso prišli daleč . Ocenjujem, da bo do
konca letošnjega leta na Dolenjskem nekaj deset podjetij in nekajkrat deset posameznikov imelo dostop do Inter-
neta.
• Kakšni so pravzaprav stroški priključitve in uporabe Interneta?
“Stroški posameznega uporabnika so odvisni od obsega prenosa podatkov, ki jih potrebuje. Osnovni strošek je v bistvu majhen. Vsak, ki želi v Internet, mora imeti osebni računalnik ustreznih zmogljivosti in modem. Priporočam, da se uporabniki pri nakupu modema odločijo za najhitrejšega. Potem je tu še strošek priklopa, ki je odvisen od obsega storitev, ki jih hoče uporabnik imeti. Najmanjša pravica pristopa stane okrog 5000 tolarjev, zanj pa dobi uporabnik pravico do 15 ur priključka. To je najcenejša ponudba za posameznika. NajpQ-polnejša storitev, ki omogoča stalno vključitev neomejenega števila uporabnikov brez omejitev prometa v Internet, je seveda draga, pride okrog 2400 nemških mark na mesec.”
• Kaj pa elektronska pošta?
“Tudi ta možnost bo ta mesec odprta pri našem podjetju. Elektronska pošta oziroma Email. kot ji pravijo, je eden najhitrejših in najenostavnejših načinov d za izmenjavo sporočil in drugih vrst do-* kumentov, slik, načrtov, programov itd. s Uporabnik vse, kar želi sporočiti nas-? lovniku, opravi na svojem delovnem ° mestu. Bistvena prednost je glede na “■ telefaks, da preneseno sporočilo pride do naslovnika nespremenjeno in v enaki obliki in kakovosti, kot je bilo poslano, kar pri telefaksu ne drži. Velika prednost elektronske pošte je tudi to, da je sprejeto takoj uporabno za nadaljnjo računalniško obdelavo, kar za faksirana sporočila prav tako ne velja. Za marsikaterega uporabnika je zanimiva tudi možnost, da lahko naenkrat in istočasno pošlje sporočilo poljubemu številu uporabnikov, tudi več tisoč jih je lahko, če seveda pozna toliko elektronskih naslovov, in vsi dobijo pošto istočasno. Upam, da bodo najnovejše storitve našega podjetja, to je dostop do Interneta in elektronska pošta, koristile dolenjskemu gospodarstvu, ustanovam in posameznikom ter da bodo znali izrabiti prednosti, ki jih prinašajo.” '
MILAN MARKELJ
Kaj je Internet?
Ameriška revija Nevvsvveek je v svoji zadnji lanski, posebni dvojni številki označila leto 1995 kot leto Interneta. Povsem upravičeno. Silovit vzpon in uveljavitev tega vrhunskega telemat-skega omrežja, največjega na svetu, je lani odločno naznačil začetek nove dobe, čas informacijskih avtocest. Internet ali Mreža (z veliko začetnico), mati vseh mrež, svetovna mreža mrež, kot mu vse pravijo, primerjajo po sedanjem in bodočem vplivu na človeštvo kar z Gutenbergovim izumom tiska, poznavalci pa so si enotni tudi v prepričanju, da je s pravo revolucijo v proizvodnji in menjavi informacij prinesel eno najglobljih družbenih sprememb našega časa ter postal nov komunikacijski medij, ki močno spreminja način občevanja med ljudmi. Vanj je iz dneva v dan vključenih več uporabnikov. Eden od ustanoviteljev Interneta, Vinton Cerf, trdi, da bo ob sedanji rasti na prelomu tisočletja število uporabnikov Mreže naraslo že na 300 milijonov.
Zanimivo je, da Internet ni novost nekaj zadnjih let, kakor bi lahko na hitro sodili, če bi sodbo opirali na pozornost, ki jo materi vseh mrež posvečajo mediji. Internet ima svoj začetek v omrežju Arpanetu, ki je nastalo na pobudo ameriškega obrambnega ministrstva že ob koncu šestdesetih let v Združenih državah Amerike. Prvotno je bilo namenjeno zgolj povezavi nekaj računalnikov v raziskovalnih središčih in na univerzah, ki so sodelovale pri obrambnih načrtih, kasneje pa se je sistem povezovanja omrežij preselil v civilno sfero in se začel hitro širiti s povezovanjem vse večjega števi-
la mrež, hkrati ko se je spreminjal tudi njegov značaj. Ni več služil le za povezovanje med raziskovalci in strokovnjaki, ampak za povezovanje med najrazličnejšimi uporabniki in za izmenjavo najrazličnejših informacij, od izobraževalnih do zabavnih. Prav slednje je največja prednost Interneta, saj ob pošiljanju in sprejemanju sporočil po elektronski pošti omogoča tudi trženje, elektronsko založništvo, izmenjavo programov, pregledovanje najraz-ličneših podatkovnih zbirk, skratka enkratno možnost iskanja in izmenjave potrebnih informacij po vsem svetu.
Pravo eksplozijo zanimanja za Internet je prinesel pravzaprav sistem WWW (World Wide Web), ki omogoča povezovanje kateregakoli dela nekega dokumenta s katerimkoli delom drugega (hipertekstni protokol), pri čemer so dokumenti lahko predstavljeni z grafiko, zvokom, videom in animacijo. Ureditev informacije, kot jo ponuja WWW, omogoča izjemno pregledno, udobno in enostavno iskanje ter je že na pogled najprivlačnejša storitev Interneta. Informacije so urejene v obliki strani, pri čemer se vsak strežnik predstavlja s svojo naslovno (domačo) stranjo, kije začetna točka “potovanja” po svetu. Od tod izvirajo zdaj popularni izrazi za delo v Mreži, kot so deskanje, jadranje, brskanje, brkljanje po omrežju.
V Sloveniji je nekomercialni ponudnik Interneta Arnes (Akademska in izobraževalna mreža Slovenije), komercialni za podjetja in posameznike pa so SInet, K2.net in Quan-tum z vozlišči po večjih slovenskih krajih.
r—
GLOBINSKI REKORDI


—

-:.vr i
Nekronani kralji morskih globin
Umberto Pelizzari
Podvodni svet, skrivnosten, nevaren in za človeka dolgo časa nedostopen, je od nekdaj buril človekovo domišljijo. Bogovi morja so sestavni del mitologije vsakega naroda in želja človeka, da bi se pod vodo gibal svobodno kot riba, ni prav nič manjša kot želja, da bi poletel kot ptica. Medtem ko se večina navadnih smrtnikov zaradi bolečine v ušesih premisli, še preden doseže globino štirih ali petih metrov, se izkušeni podvodni lovci med zalezovanjem plena potopijo tudi globlje od 30 metrov, in to brez posebnih dihalnih aparatov, saj pri podvodnem ribolovu velja pravilo, da se
Francisco “Pipin ” Fetreras
lahko s podvodno puško lovi le na dah. V večini obmorskih držav pa je podvodni ribolov s plinskimi jeklenkami tudi zakonsko prepovedan.
Vendar kljub temu globine, kijih dosegajo podvodni lovci, v primerjavi z globinami, kijih dosežejo lovci na globinske rekorde, ne pomenijo prav veliko. Da tekmovanja za svetovni globinski rekord niso nedolžno in nenevarno početje, dokazuje že dejstvo, da takih rekordov niti svetovna potapljaška zveza CMAS niti italijanska potapljaška zveza ne priznavata, tako da so tovrstni podvigi pravzaprav ilegalni. Edini prizna-
ni rekordi v potapljanju na dah so dosežki v hitrostnem potapljanju na 50 m, discplini, v kateri so pred leti tudi novomeški potapljači dosegali izjemne uspehe, Daniel Vohar Suzana Zevnik, Igor Vidmar in Otmar Potrč pa so osvojili kar 15 naslovov jugoslovanskega prvaka in so sodili med 20 najboljših tekmovalcev v tej disciplini na svetu.
Kako do globine
Pri doseganju velikih globin s potapljanjem na dah ni glavni problem izenačevanja tlaka v ušesih ali pa kako zdržati dolgo časa pod vodo. Že vsak potapljač začetnik zna izenačiti tlak v ušesih s preprostim Valsalvovim manevrom (s palcem in kazalcem stisneš nos in pihneš vanj), rekordni potopi prek 100 m pa trajajo precej manj kot tri mi-tVUle, kolikor zdiZi urez dihanja vsak dobro treniran podvodni lovec. Osnovni problem globinskega potapljanja na dah je krčenje pljuč, ki se po Boyle-Mariot-tovem zakonu pri 100 m globine skrčijo na enajstino svojega siceršnjega volumna. Če človek, ki ima vitalno kapaciteto 6 litrov, do konca izdihne, mu v pljučih ostane še približno 21 zraka. Pri polnem vdihu na površini bi se istemu človeku pljuča na globini 100 m, kjer znaša tlak 11 barov, stisnila na 0,721, torej na precej manjši volumen, kot če bi do konca izdihnil. Potapljači, ki se potegujejo za svetovne rekorde v globinskem potapljanju na dah, problem rešujejo z jogo.
Lepotica iz Riminija
Zgodovina rekordov v globinskem
potapljanju na dah je burna in včasih tudi tragična. Večina rekorderjev je bila Italijanov, vendar med rekorderji niso bili le moški. To je namreč disciplina, kjer so ženske kar nekajkrat premagale vse moške. Tako je pred nekako desetimi leti Angela Bandini, lepotica iz Riminija s 109 metri postavila apsolutni svetovni rekord. Kar nekaj let so svetovne rekorde postavljale sestre Maiorca, hčere najslavnejšega svetovnega rekorderja v potapljanju na dah Enza Mai-orce. Poleg Italijank se z vrhunskimi dosežki lahko pohvalijo tudi Kubanke, zadnja leta pa v globinah poteka srdit boj predvsem med 30-letnim Italijanom Umbertom Pelizzarijem iz lombardskega mesta Busto Arsizio in nekoliko starejšim Kubancem Franciscom Ferrera-som Rodrieuezom, ki pa že dolga leta živi in trenira v Italiji, pozimi v Bologni in poleti v Siracusi na Siciliji. Za laskav naslov kralja globin se potegujeta že sedem let, vendar nobenemu še ni uspelo, da bi dosegel globino, ki je drugi ne bi mogel preseči, svetovne rekorde pa sta pomaknila do fantastičnih mej.
V globinskem potapljanju na dah ne gre za en sam rekord, pač pa za tri različne načine potapljanja in zaradi tega za tri različne rekorde. Plizzari je rekorder v potapljanju na standardni in nestandardni način, medtem ko je Pipin, kakor prijatelji imenujejo Francisca Ferrerasa Rodrigueza, absolutni rekorder. Kakšna je razlika? Pri standardnem načinu tekmovalec na površini vdihne in se potopi do rekordne globine z lastno
Lanski boj za svetovne rekorde v globinskem potapljanju na dah je potekal na Sardiniji in Siciliji, zanje pa sta se potegovala Italijan Umberto Pelizzari in Kubanec Pipin-, kije dosegel absolutni rekord, ko se je z enim vdihom potopil 128 metrov globoko. Globinskih rekordov potapljaške zveze ne priznavajo.
OBIČAJI
—
..n uli

Koledniki spet oživljajo
Na predvečer 6. januarja, dneva treh kraljev ali tretjega božiča, se ponekod še vedno sliši katera od trikraljevskih kolednic, ki se bistveno ne razlikujejo med seboj. V Šentjerneju na primer se začetek glasi tako: "Ena zvezda je rojena, na nebu je svetla, ona nam je oznanila, rojstvo Jezusa... ” Običaj petja treh kraljev je bil marsikje živ še po drugi svetovni vojni, zadnja leta pa po več deselljetjih preganjanja koledniške šege spet oživljajo.
Da običaj ne bi zamrl - po nekaterih vaseh namreč še vedno živi, čeprav bolj s strahom - se je občinski odbor SKD Šentjernej odločil organizirati prireditev Koledovanje treh kraljev, ki pa je kljub podobnemu neuspelemu poskusu pred leti doživela velik odmev. V Šentjerneju se je zbralo 10 skupin, ki so prišle z Rake pri Krškem, Škocjana, Mokrega Polja, Šentjerneja, Sel, Čerovega Loga in Grobelj, bilo je tudi nekaj mešanih skupin, vse pa so na izviren način prikazale stari običaj, ki je bil nekoč v teh krajih zelo bogat in raznovrsten. Prireditev si je ogledala velika množica obiskovalcev.
Trikraljevski koledniki izvirajo iz humanističnih šol renesanse in so bili sprva dijaška šega. Po vaseh so hodili zvečer pred praznikom treh kraljev, ki ga imenujemo tudi tretji sveti večer, ponekod odrasli fantje, drugod fantiči, oblečeni v tri kralje z zvezdo. Zvezda ima namreč simbolni pomen. Trije kralji naj bi jo videli, da je vzšla na vzhodu, jim kazala pot in v Jeruzalemu čudežno izginila, nato pa spet hodila pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer se je rodilo dete. Zvezdo trije kralje nosijo tudi dandanes, a se od kraja do kraja razlikuje, ponekod so jo ohranili še izpred vojne. Nekatere skupine so zvezdo prilagodile svoji pesmi. Veliko jih jo je imelo v obliki škatle, vsaka stran pa je imela drugačno vsebino. Ko so osvetljeno zvezdo postavili na okno, so g jo obračali tako, da sta se prikazana po- g doba in pesem ujemali.
H
Policija je preganjala kolednike o
Kakšen je bil običaj nekoč, se še zelo ° dobro spominja Polde Švalj iz Šentjerneja, eden najstarejših v Šentjerneju, ki še
ohranja to tradicijo. Kot 17-leten fant je prvo leto po vojni tudi sam prvič sodeloval pri petju. Tri leta so peli brez skrbi, potem pa se je začelo zatiranja običaja, ki se ga sicer spominja še iz predvojnih let. Policija je bila namreč nekaj let po vojni 5. januarja zvečer zelo pozorna na prepovedano petje in je kršitelje kaznovala z denarno kaznijo. Menda naj bi kršili javni red in mir, oblasti pa je motilo tudi pobiranje prostovoljnih prispevkov, iz katerih so si fantje privoščili zakusko, os-
tanek pa običajno dali cerkvi. “Spominjam se, da je moral vsak plačati 750 dinarjev kazni, to je približno današnjih 10 tisočakov. Kdor ni plačal, je moral za tri dni v zapor. Tri leta so nas lovili, morali smo celo k sodniku za prekrške. Nazadnje smo peli leta 1954, seveda smo tudi takrat plačali kazen. Morali bi imeti dovoljenje, za katero smo enkrat tudi zaprosili, a ga nismo dobili,” se spominja Polde, ki je ravno tistega leta prevzel glavno < vlogo pri organizaciji petja treh kraljev, § čeprav samo za eno leto.	n
Koledniki se niso ozirali na vreme, naj <3 je bil dež ali sneg, toplo ali mrzlo. Leta £ 1947 se niso odpovedali petju in obiskom p kljub 25 stopinjam pod ničlo. V času prepovedi so se moški kljub temu dobivali na skrivaj in prepevali koledniško pesem, tako da se je z ustnim izročilom ohranila. “Ponovno smo se odpravili pet k hišam
Običaj, ki je bil včasih v Šentjerneju in okolici zelo bogat in raznovrsten, so si obiskovalci lahko ogledali na prireditvi, ki bo postala tradicionalna.
Polde Švalj
leta 1987 in ljudje nas radi sprejmejo,” pravi Polde, še posebej pa ga veseli, da običaj sprejemajo in prenašajo tudi mladi fantje, tako da so se skupine že oblikovale po več vaseh in vsaka pokriva svoj konec, ni pa prepovedano hoditi tudi k drugim v vas, kar sicer ni bilo najbolj zaželjeno pred prepovedjo. Zato so, da jih ne bi prehiteli sosedje, domačini najprej obiskali obrobne zaselke, za konec pa so občajno pustili centre.
Kljub prepovedi je običaj ostal živ. V teh nekaj letih so v šentjernejski dolini zaživele menda vse skupine, ki so bile tudi takoj po vojni. Svoje je k ohranjanju tradicije prispevala tudi petkova prireditev ob občinski stavbi v Šentjerneju, ki naj bi postala tradicionalna. Čeprav ni bila tekmovalnega značaja, sta se šentjernejski župnik Anton Trpin in Polde Švalj soglasno odločila, da so bili najboljši škocjanski koledniki - skupina je bila najštevilnejša, združevala je staro in mlado - da pa bi bilo v prihodnje petje še boljše, so v zahvalo prejeli zvezdo, ki jo je izdelal domačin Franci Miklavčič, po domače Mlakarjev.
In tistega večera je bilo pri marsikateri hiši slišati voščilo in petje koledni-kov
TANJA GAZVODA
%
močjo, pri nestandardnem načinu se spusti do globine s pomočjo uteži, ki pa ne smejo presegati tretjine potapljačeve teže, medtem ko je pri doseganju absolutnih rekordov edina omejitev, da potapljač vdihne zrak le na površini pred potopitvijo in med potopom ne uporablja nikakršnih dihalnih aparatov.
Dva rekorda v 10 minutah
Na lanska rekorda se je Pelizzari pripravljal več mesecev. Za kraj podviga je izbral morje pred mestecem Villasimus na Sardiniji. Bila je sobota, ko se je Umberto s svojim spremstvom odpravil na odprto morje. Medtem ko se je on v kotu ladijskega salona z jogijskimi vajami pripravljal na podvig, so potapljači iz spremstva v vodi pripravili vse potrebno. Potem je Umberto oblekel tanko
nAir.nlioelzA nUlnlrA lr* rt no	ri-fI
puiapijtvaivu vjlucivl/ ni at ut* ud llcliaivllli
izredno močne kontaktne leče, ki mu nadomeščajo potapljaško masko, ker bi za izenačevanje pritiska v njej porabil preveč prepotrebnega zraka. Ko je skočil v vodo, se je najprej dvakrat zapored potopil do globine 20 metrov, po temeljitem nadihavanju (hiperventilaciji) pa se je potopil zares. Ni minilo kaj prida več kot dve minuti, ko je že priplaval na površino s tablico s številko 72, kar je pomenilo daje svoj in obenem svetovni rekord na standardni način popravil za dva metra. A časa za slavje ni bilo, saj je takoj zatem hotel postaviti še svetovni rekord na nestandardni način. Po petih minutah nadihavanja seje s 30 kg uteži na nogah ob jekleni vrvi v pokončnem položaju v eni minuti in 20 sekundah spustil na globino 105 metrov, s čimer je za meter popravil svoj stari rekord, na površino pa seje vrnil brez vsakršnih pomagal, tako kot velevajo pravila, še hitreje, saj je vse skupaj trajalo le dve minuti in 37 sekund.
Pipin se odzove
Pipin je bil tako izvan in Pelizzari ni dolgo užival slave nekronanega kralja globin. Kubanec Pipin mu je odvrnil v enem samem tednu, in to z absolutnim rekordom, ki je bil tudi sicer njegov in ga je lani pozimi postavil na Floridi. Lansko poletje je podvig opravil tam, kjer prebije večino svojega življenja, v Siracusi. Pipin je pripravil pravi spektakel. Potopitev je neposredno prenašala televizija, kamere pa so bile postavljene na površini, v globini 130 m, ena pa je bila pritrjena na uteži, s pomočjo katerih se je bliskovito potopil. Televizija je snemala Pipinov obraz, ki seje od hitrosti in globine močno spačil. Od površine do globine 128 metrov je s 40 kg uteži potreboval le minuto in pol, tam je odtrgal ploščico s številko 128, potapljač iz spremljevalne ekipe mu je podal balon, ki ga je poprej napolnil z zrakom, in Pipin seje bliskovito dvignil na površje. Tam ga je čakala navdušena množica navijačev pa tudi skupina zdravnikov, specialistov podvodne medicine, ki postavnega Kubanca, ki ima vitalno kapaciteto pljuč kar 8,2 litra, spremljajo in proučujejo že dlje časa.
Šport ali kaj?
Je doseganje globinskih rekordov šport ali le spektakel, je težko reči, vsekakor pa morajo biti ljudje, ki to počno, pravi športniki in telesno in duševno izjemno dobro pripravljeni. Boj še ni končan in Umberto Pelizzari je že obljubil, da bo letos njegov tudi absolutni rekord. Za kaj takega se bo moral potopiti več kot 130 m globoko, saj najbrž tudi Pipin ves ta čas ne bo miroval-Nekateri ju primerjajo z gladiatorjem, ki se v areni bori s sestradanimi levi, njun boj z globinami pa najbrž res ni daleč od tega, nevaren vsekakor ni nič manj.
IGOR VIDMAB
se
El
k;
a
pc
Al
C
Ni
pc
zv
Ui
ne
V
ne
Ž,
Pr
Pr
K
P1
n
te
d,
m
m
st
ni
la
N
la
n
k;
jr
ir
L
ci
C
ž
P‘
L
V'
S,
sl
o,
P
n
P
T = = S n 2.2-< o- c o-"O => "O
NAGRADI V DRAGATUS IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 46. nagradne križanke izbral Damjana Matkoviča iz Dragatuša in Slavko Brulc iz Novega mesta. Matkovič bo prejel denarno nagrado, Brulčeva pa knjižno. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 22. januarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 1. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
NAGRADNA KRIŽANKA 1
REŠITEV 46. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 46. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: EKSKALATOR, REALITETA, EST, KETON, MEAD, NARA, MIKLAVC, ALT, INTIMAT, AKNA, ANTI, OSA, PODDEL, EKARIT, NARISEK, AVARI, ALEC, JEKLENEC, RAJA, ARNO, ACA.
PRGIŠČE MISLI
Naše bivanje je ena sama neznanska slepota, razen nekaj drobcev, ki jih moremo zvedeti s svojimi drobnimi čuti.
E. CANETTI
Ubiti človeka je težko, ubiti jezik kakšnega naroda pa nemogoče.	^ STERLE
V zgodovini jugoslovanskih narodov je več nesreče kot sreče.	4
Žensko si vedno znova ustvarja moški sam, po svoji podobi, sebi v radost in v lastno pogubo.	L Z0RMAN
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
DOMOVINA MEDEJE IN KIRKE V GRŠKI MITOLOGIJI
INDIJANSKO
PLEME
ŽENSKO
IME
SLOVENSKA
ŽENSKA
REVIJA
JANEŽ
DOMAČA
PERNATA
ŽIVAL
IRANSKO
NOMADSKO
PLEME
ZNAK ZA METER
ZMANJŠANO
IZLOČANJE
SEČA
(BOLEZEN
LEDVIC)
VEČJI RIBIŠKI ČOLN NA JADRANU
OGOJNOST,
NEURESNIČ-
UIVOST
PREMIK. NPR. ROKE
ČRNOMORSKA LUKA
Švedski
ZGODOVINAR IN POUTIK (OSCAR JOSEfj
PRVAK
KDOR
GOVORI
KAJKAVSKO
NAREČJE
POIZKUS UMORA IZ POUTIČNIH RAZLOGOV
DAVNO MESTO V DOLINI
SINJSKA
VITEŠKA
IGRA
BREZBOŽNIK
GRŠKI
KATOLIK
PRESTOLNICA
JORDANIJE
GLAVNO MESTO DR VIETNAM
AVTOR: JOŽE UDIR
ZIDARSKA
ŽLICA
FR SLIKAR, KUBIST (ANDRE)
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
KRAVJI
MLADIČ
PREBIVALEC
KANALSKE
DOLINE
PREBIVALCI
NEKDANJE
LJUBLJANE
KOROŠEC
ANTON
VRV Z ZANKO
OKOSTJE,
OGRODJE
STARI
SLOVANI
POROK, KI Z ŽIVLJENJEM JAMČI ZA IZPOLNITEV NEČESA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
ALTERNATIVNA MEDICINA: KIROPRAKTIKA

Zdravilno nameščanje vretenc
Kiropraktika se vse bolj uveljavlja kot dodatna metoda zdravljenja in jo priznava tudi šolska medicina. Klinične raziskave so pokazale, da je mogoče s pravilno namestitvijo hrbteničnih vretenc in drugih kosti v telesu uspešno odpraviti bolečine ter zdraviti bolezni, ki ndstanejo zaradi napačne lege hrbteničnih vretenc ali kosti.

Utemeljil jo je David Daniel Pal-mer z Jave leta 1895. Ugotovil je namreč, da premik kateregakoli dela okostja lahko stisne živce, se pravi komunikacijske kanale, in tako okrepi ali oslabi njihovo zmožnost za prenašanje. Motnje v pretoku informacij po živcih lahko nastanejo, če denimo dlje časa nepravilno sedimo, potujemo v neudobnem položaju z avtomobilom, če se preveč naprezamo, dvigamo pretežka bremena ali dvigamo bremena iz predklona namesto iz počepa, če pretirano uporabljamo eno roko ali kadar dolgo beremo s sklonjeno glavo. K motnjam v pretoku sporočil pripomorejo tudi čustvene travme. Veliki čustveni pretresi, ki jih povzroči žalost, vplivajo na delovanje celotnega telesa. Stres od žalosti se lahko pokaže na telesu kot napetost mišic. Stalno napete mišice pa ovirajo naravno lego kosti in hrbtenice, kar slabo vpliva na pretok sporočil po telesu.
Hrbtenična vretenca se zaradi vseh naštetih razlogov začnejo počasi premikati iz naravne lege. Lahko se pomikajo navzgor ali navzdol, naprej ali nazaj in posredno pritiskajo na živce, ki na tem mestu izhajajo iz hrbtenice. Če se eno ali več vretenc premakne iz naravne
PRGIŠČE MISLI
Žensk ne privlačijo lepi moški, ženske privlačijo moški, ki so imeli lepe ženske.
M. KUNDERA Uspeh veličastno in neizpodbitno posvečuje vsako podlost.	K. MANN
Samo spoznanje ni nikoli na svetu še ničesar spremenilo! Spoznanje je plodno, če rodi odgovarjajoča pogumna dejanja.
I. TORKAR
Prav vsak človek ima v svoji notranjosti nekaj, čemur mora prisluhniti, česar ne sme Požreti.	J. DOLENC
lege, bodo po načelu domin slabo vplivala tudi na lego drugih hrbteničnih vretenc, ki se trudijo popraviti začetno nepravilnost. Tako lahko nastane pritisk na hrbtenični mozeg, ki poteka skozi vretenca. Vse to ovira normalno povezavo med možgani in drugimi deli telesa. Motnje v pretoku sporočil upočasnjujejo ali pospešujejo delovanje organov, to pa pripelje do bolezni.
Prvi pogoj za uspešno zdravljenje -nameščanje hrbteničnih vretenc in drugih kosti v naravno lego - je pravilna diagnoza. Po diagnozi se kiropraktik odloči, katera terapija je za bolnika primerna in ali mu sploh lahko pomaga s kiropraktiko. Kiropraksa je zlasti primerna pri zdravljenju otrok in mladine. Z njo lahko uspešno zdravimo slabo držo, ki je pri mladih zelo pogosta. Pokazalo seje, daje kiropraktika še posebno uspešna pri odpravljanju bolečin v hrbtenici, če le ni hudo poškodovana. Uspešna je tudi pri glavobolu, vrtoglavici, bolečinah v sklepih, pri urejevanju menstrualnega ciklusa in prebave, pomaga pa še pri veliko drugih obolenjih in težavah, ki nastanejo zaradi motenj v pretoku sporočil od možganov do vseh delov telesa.
Trajanje terapije in pogostnost terapij, ki so potrebne za uspešno zdravljenje, sta odvisna od vrste bolezni. Mogoče je še najmanj terapij potrebno za odpravo bolečin v hrbtenici, odvisno od tega, kakšno jc stanje. Če je namreč hrbtenično vretenec zelo premaknjeno iz naravne lege, bi lahko naredili več škode kot koristi, če bi ga med eno samo terapijo vrnili v naravno lego. Zato je potrebno več terapij, da se hrbtenična vretenca postopno vrnejo v naravno lego. Število terapij je odvisno tudi od tega, ali bolnik sodeluje pri zdravljenju ali ne. Kosti ali hrbtenična vretenca ne
pridejo v nepravilno lego sama po sebi, temveč zaradi preobremenjenosti, npr. nepravilnega dvigovanja težkega bremena, nepravilnega sedenja, slabega ležišča. Kiropraktik med terapijami pouči bolnika, da mora nekatere življenjske navade spremeniti, da bo lahko tudi vnaprej ohranil pravilno lego kosti. Ne pomaga namreč, če kiropraktik nameš-
ča hrbtenična vretenca v naravno lego, bolnik pa še naprej ravna tako kot prej.
V Novem mestu, Metliki in Brežicah organizira zdravljenja pri kiropraktiku Vitaliju Zakrajevskem agencija Popolno zdravje. Za obisk pri kiropraktiku ali vajah sproščanja je potrebna prijava na telefon 068/28-250.
ANICA JANEŽIČ-MIKEC
ZDRAVNIK RAZLAGA
p *
m
Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med.
Sladkorna bolezen (12)
Poslabšanje delovanja ledvic pri skoraj vseh bolnikih povzroči tudi zvišanje krvnega pritiska.
Akutna odpoved ledvic je nenadno, popravljivo stanje, pri katerem pride do zmanjšanja delovanja ledvic zaradi številnih škodljivih faktorjev (hude izsušitve, poškodbe, infekcije, dolgotrajne operacije, nekatera zdravila). Ledvici dokončno odpovesta pri tretjini sladkornih bolnikov z boleznijo tipa I v povprečju po dvajsetih letih bolezni, pri tipu II pa zelo redko.
• OKVARE ŽIVČEVJA (DIABETIČNA POLINEUROPATIJA)
Te okvare ne zajamejo celotnega živčnega sistema, ampak prizadenejo pri različnih bolnikih različne dele živčevja. Težave se od bolnika do bolnika zelo razlikujejo. Do okvare same pa pride verjetno na dva načina: na eni strani zaradi okvare drobnega žilja, na drugi strani pa pride tudi v samih živčnih celicah do napačne presnove zaradi povečane količine glukoze v krvi.
Pogostost prizadetosti živčevja pri sladkornih bolnikih ni v celoti znana. Nedvomno pa je dokazano, da so okvare pogostejše pri bolnikih s pretežno slabo urejeno presnovo. Pogostost okvar narašča tudi s trajanjem sladkorne bolezni (po 20 letih okvaro živčevja pričakujemo že pri polovici bolnikov, z zahtevnejšimi metodami pa odkrijemo bolezenske spremembe tudi pri 85 odst. bolnikov).
Do prizadetosti posameznih živcev ali živčnih korenin (diabetična mono-nevropatija) pride zaradi motenj v prekrvavitvi prizadetega živca. Okvara nastane dokaj hitro, zelo boli, pokaže pa se tudi izpad funkcije živca. Često gre za prizadetost živca v glavi ali enega od živcev na okončinah. V večini primerov se napaka sama od sebe delno ali povsem popravi.
Pri večini diabetikov pride do splošne prizadetosti obodbih živcev (polinuropatija) zaradi splošne prizadetosti presnove. Daljše živčne niti so bolj prizadete, ker so presnovno bolj obremenjene. Najbolj ogroženi so prsti na nogah in stopala. Gre za prizadetost tako živčnega nitja, ki vodi dražljaje do mišic, kakor tudi nitja, ki vodi čutne dražljaje v možgane. Bolniki čutijo mravljinčenje v okončinah, imajo občutek gluhih nog, mrazu, drugi zopet občutek vročine ali pekočih nog, sunkovite bolečine v mečih in krče. Težave so pogostejše ponoči in se izboljšajo s hojo. Sočasno se pojavlja tudi ohlapnost mišic, izguba moči, zmanjša se občutek za dotik, bolečino in toploto. Zato prihaja do pogostejših poškodb zaradi udarcev, žuljev, opeklin in podobno. Zaradi ponavljajočega se pritiska, slabe prekrvljenosti in sočasne infekcije se rane slabo celijo. Navedene okvare imenujemo “diabetična noga”, ki slej ko prej pripelje do invalidnosti (pride do gangrene prstov ali stopala).
Posebno in ne tako redko okvaro živčevja predstavlja avtonomna ali vegetativna nevropatija. Po več kot 20 letih sladkorne bolezni jo najdemo pri več kot 70 odst. bolnikov. Gre za okvaro živčevja, ki deluje brez naše volje ozi. zavesti. Ta sistem uravnava številne funkcije notranjih organov (srca in ožilja, prebavil, sečil, spolnih funkcij, znojenja).	(gc nadaljuje)
praktični HC praktični KRIŽ praktični . praktični


Boj
proti prehladu
Ko govorimo o zimi, nam takoj pridejo na misel različne bolezni ali vsaj nahod. Če vam kihanja in smrkanja ni uspelo preprečiti, si prehlad vsaj olajšajte in poskrbite, da ga bo čim prej konec. Pomagate si lahko s kamilično soparo, ki zbistri glavo in očisti nos. V litru vode zavrite dve žlici kamiličnih cvetov. Glavo si pokrijte z brisačo ali ruto in skozi nos in usta najmanj deset minut vdihavajte kamilično soparo, ki prihaja iz lonca. Se lažje bo šlo z inhalatorjem, ki ga dobite v lekarni. Proti nahodu pomaga tudi slana voda. Vodo - v litru vode naj bo 9 gramov soli - ogrejte na 40 stopinj Celzija. V vsako kosnico kanite po nekaj kapljic soljene vode in jo povlečite vase. Priporočljivo je tudi, da ob prehladu pijete veliko tekočine. Najboljša je limonada z veliko svežega limoninega soka ter s čim manj sladkorja. Odrecite pa se alkoholu, saj zmanjšuje obrambno moč organizma!
ram
Tl
Narastek
iz kislega zelja
Potrebujemo: 250 g krompirja, 2 čebuli, 2 žlici olja, poper, sol, 100 g na kocke narezane šunke, 500 g kislega zelja, kumino, majaron, lovorjev list, 1/41 belega vina, 200 g korenja, 20 g masla ali margarine, 1 žlico sladkorja, 200 g jabolk, 125 g ementalskega sira, 300 g kisle smetane. Krompir olupimo, operemo in narežemo na kockice.
V	ponvi segrejemo olje, popečemo krompir z vseh strani, nato ga solimo in popopramo. Dodamo drobno sesekljano čebulo in na kocke narezano šunko, premešamo in prepražimo. Nato dodamo kislo zelje, premešamo, prepražimo in začinimo. Dodamo tudi vse dišave. Zalijemo z vinom in kuhamo na majhnem plamenu 10 minut. Korenje olupimo in narežemo na tanke rezine.
V	drugi ponvi segrejemo maslo ali margarino, dodamo sladkor, ga razmešamo, da svetlo zarumeni, nato pa dodamo korenje, med mešanjem pražimo 5 minut. Jabolka operemo, narežemo jih na krhlje, peščišča odstranimo. V plitev model zložimo vse sestavine: zelje, korenje, jabolka. Sir naribamo, zmešamo ga s kislo smetano in prelijemo čez sestavine v modelu. Pečemo v pečici pri 200 stopinjah 45 minut.


Plantaža kostanja - zakaj pa ne?
Kostanjev rak je v začetku tega stoletja uničil ves ameriški plemeniti kostanj, zato je izzval pravi poplah naših gozdarjev, ko se je pred dobrimi štirimi desetletji pojavil tudi v naših krajih. Doslej je res uničil polovico kostanjevih dreves, zdaj pa se je nekako unesel (hipovirulenca) in kaže, da bo drugi polovici bolj ali manj prizanesel. Še več, v Sloveniji so se že začeli pojavljati predlogi, da bi na površinah, ki se naglo zaraščajo, začeli gojiti kostanj, po možnosti debelo-plodne maronije, ki jih poznamo s Primorskega, kamor so se razširili iz Italije. Na Dolenjskem pravi kostanj dobro uspeva, podobno tudi v Beli krajini, zato bi kazalo ob iskanju novih možnosti za zaslužek v kmetijstvu in gozdarstvu razmisliti o gojenju kostanja v obliki intenzivnih plantaž ter slediti zgledu Italije, Španije, Portugalske in Grčije, kjer na ta način pridelajo že na deset-tisoče ton kakovostnega kostanja.
Splošno o pravilnem kurjenju
Osnovno izhodišče za okolju prijazno izgorevanje in dober izkoristek kotla je, da vsako gorivo zahteva njemu namenjeno in oblikovano kurišče. Ne obstajajo kotli, ki so primerni za izgorevanje več vrst goriv v enem kurišču ob enakem izkoristku. Poleg tega mora biti gorivo dobre kakovosti, kotel pa primerno vzdrževan. Vsaka naprava zahteva redno in strokovno neoporečno vzdrževanje. To naj velja tudi za naprave centralnega ogrevanja. Pregled naprave za ogrevanje naj vsako leto opravijo strokovnjaki, npr. dimnikar, inštalater centralne kurjave, serviser oljnega gorilnika itd. Rezultate pregleda je potrebno zabeležiti v obliki zapisnika, ki naj bo pri roki ob vsakem ponovnem obisku strokovnjaka. Tako bomo zagotovili boljši izkoristek goriva, zmanjšali stroške, manj onesnaževali okolico in občutno podaljšali življenjsko dobo naprave. Več in obširnejše informacije pa lahko dobite v energetskosvetovalni pisarni v Brežicah 0608/62-050, v Črnomlju 068/52-040 in v Novem mestu 068/28-866.
L
TO: T. J
3
m
še korenine
L verigami v Italijo
Pred nekaj več kot petdesetimi leti Janez Černe iz Mršeče vasi pri Šentjerneju za pot v Italijo ni potreboval potnega lista. Vkovali so ga v verige in ga, obsojenega na dosmrtno ječo, skupaj s skupino sotrpinov zvlekli v Mussolinijev “imperij”. Za tiste čase bi lahko rekli, da je imel še srečo. Dvanajst drugih, ki so jih obtožili sodelovanja s partizani in jih zaprli v osnovni šoli v Zameškem, so Italijani postavili ob zid in ustrelili.
Danes so potomci tistih, ki so na “neciviliziranem Balkanu” sejali smrt, v Evropski skupnosti in poskušajo na vse načine pred svetom dokazati, kakšne krivice so se jim godile, ker se nek narod ni pokoril fašističnim zakonom. Tistim, ki na italijanski strani zdaj zganjajo vik in krik, so marsikaj olajšali tudi tukajšnji povojni oblastniki, ki v svoji ideološki zaslepljenosti niso pravično in v celoti zbraii podatkov o številu pobitih, pregnanih in gmotno oškodovanih ljudi in s temi podatki nastopili pred mednarodno javnostjo. S povzročitelji gorja so se spuščali v nekakšna čudna mešetarjenja, svojci izginulih, nekdanji izgnanci in interniranci, pa so povečini še danes ostali brez vsakršnega nadomestila za svoje izgube.
Tudi Janeza Černeta sem “odkril” čisto slučajno. Je pač eden od starejših ljudi, o katerih ponavadi pišem, ti pa so marsikaj doživeli in so skoraj vsi zagotovo med drugo svetovno vojno postali žrtev tujih ali domačih oblastnikov, tako tudi Janez.
Obiskal sem ga proti koncu decembra lani. Ob takem času je Mr-šeča vas ena sama zimska idila. Krka se vsa nabrekla tiho plazi mimo vrste hiš na bregu. V eni od njih živita tudi 87-letni Janez in njegova šest let starejša žena Rezka. Za svoja leta se še kar dobro držita. Janez takoj opazi, da me čudi razlika v letih in pravi: “Tudi župnik je opazil in me je pred poroko na to opozoril. Jaz pa sem mu dejal, naj ga to nikar nič ne moti, saj bom z Rezko živel jaz, ne on.”
Pred dobrimi šestdesetimi leti je bilo to. Takrat se je Janez iz rodne Bučke priženil h Gričarjevi Rezki v Mršečo vas. V njeni leseni rojstni hišici sta si uredila dom. Rezka je imela šivalni stroj in si je s šiviljstvom služila kruh, Janez pa si je zraven hiše postavil mizarsko delavnico. Leta 1935 se jima je rodil Ladi, tri leta kasneje Tilka, ko je svet že razburkala druga svetovna vojna, pa še Tončka. Bilo je to leta 1943. To leto Janez posebej pomni tudi zato, ker so ga takrat, Tončki je bilo komaj mesec dni, Italijani odtrgali od doma. Družino je spet zagledal šele po osemnajstih mesecih, od doma pa je ostal le pepel. Vse je zginilo v ognju druge svetovne vojne.
Predolga bi bila zgodba, če bi hoteli zapisati vse, kar se je z Janezom dogajalo potem, ko so ga Italijani odtrgali od družine. Seveda so ga pretepali kot živino in trpljenje je bilo
tako neznosno, da mu je bilo dostikrat žal, da ga niso ustrelili skupaj s tistimi nesrečniki v Zameškem. Ker je prostora za to rubriko malo, prikažimo samo nekaj bežnih slik iz Janezove kalvarije.
Ljubljana: “Trije domačini so prišli na sodišče pričat, da sem imel stike s partizani. Taki pa niso imali dosti možnosti. Ko sva bila s Tonetom Tomšičem na dnevnem sprehodu po jetniškem dvorišču, sem mu povedal, kako je, pa mi je rekel da naju bodo kmalu odpeljali na lesenem zaboju. Tako so vozili na smrt obsojene v gramozno jamo. Mene so potem obsodili na dosmrtno ječo in odpeljali v Italijo, Toneta pa so zaman poskušali rešiti in res je končal v gramozni jami.”
Koper: “Na poti v Italijo smo se za nekaj časa ustavili tukaj. Bilo nas je nekako dvajset do trideset dosmr-tnikov. Grdo so ravnali z nami. Pakete s hrano, ki smo jih imeli s sabo iz Ljubljane, so nam pobrali. Postavili so nas pred zid. V nas so merile cevi mitraljezov. Za njimi so bili tisti s cofki na kapah. ’Ko bom dvignil sabljo do konca, boste mrtvi,’ je dejal njihov poveljnik in pričel dvigovati roko. Ko je prišel do polovice, sem se oglasil. 'Kar smo iskali, to smo dobili,’ sem dejal, potem so se oglasili še drugi in Italijanova roka je počasi omahnila. Še isto noč so nas strpali na vlak in odpeljali naprej v Castelf-ranco.”
Bologna: “Italija je kapitulirala, Nemce pa so s kopnega in iz zraka tolkli zavezniki, od zadaj pa italijanski partizani. Vsepovsod je bilo polno ruševin, globoke luknje so zijale v tleh, po zidovih in drevesih so viseli deli človeških teles. Neznosno je zaudarjalo, mi pa smo bili vklenjeni v verige in si še nosu nismo mogli zatisniti. Hodili smo mimo tri metre dolgih neeksplodiranih letalskih bomb.”
Mršeča vas: “Nemci so me poslali domov. Bil sem čisto na koncu moči. Od doma pa je ostal le kup pepela. Rezka je z otroki dobila streho pri dobrih ljudeh. Po vojni sem dobil nekaj materiala za obnovo, a so mi ga kmalu vzeli nazaj. Počasi je le zrasla zidana hiša na kraju, kjer je prej stala lesena.”
To je nekaj slik iz življenja Janeza Černeta. In kako je z njim in z njegovo ženo Rezko danes? Spet živita sama v Mršeči vasi. Še imata živa dva otroka, pa tudi šest vnukov in enajst pravnukov, a vsi živijo drugje. Janez še prime kakšno delo v roke, a te so ostarele in nimajo pravega uspeha. Tudi Rezkine roke je že zdavnaj zapustila nit. Tesno je življenje ljudi, ki za vse, kar so ustvarili in izgubili, na dobijo nikakršnega povračila. Še tesnejša je bodočnost naroda, ki dopušča, da iz njegovega trpljenja kuje dobiček nekdo drug.
TONE JAKŠE
Rezka in Janez Čeme iz Mršeče vasi
‘ Cn sr odin kaplar” Janez Bavdek (na sredi s temnim ovratnikom) s svojo desetino, sestavljeno iz pripadnikov petih
na rpdov.
Jela polno življenje
Janez Bavdek gre že v 89. leto starosti. Rodil se je še pred prvo svetovno vojno v avstroogrski monarhiji in je v svojem dolgem življenju živel v šestih državnih sistemih.
Na svet je prišel v osemčlanski družini gostačev, torej v revni družini, ki ni poznala svojega doma. To so bili ljudje žuljavih rok, zašite obleke, o njihovi obutvi pa bolje da niti ne govorim. Iste čevlje so nosili drug za drugim. Že kot otrok je Janez hitro opazil, da bo treba s trebuhom za kruhom. To mu je bilo jasno vsakič, ko je sedel za mizo in družno z drugimi zajemal iz velike lončene sklede. V nji so bile največkrat jedi iz koruzne moke ali pa krompir, ki ga za večeijo niti lupili niso, saj se je materi zdelo škoda, da bi kaj vrgli proč. Iz Jurke vasi, kjer je Janez preživel mladost in spoznal lepote Krke in takrat še čiste narave, je moral, še ne star 14 let, oditi delat v opekarno v Cegelnici. Tam so delali od vida do vida, 12 ur na dan. Ker je bil najmlajši in bolj slaboten, je od spomladi pa tja do pozne jeseni nosil z banko na hrbtu vodo za delavce iz bližnjega studenca. Ta voda je bila izredno dobra, ker je izvirala izpod skale. Janez pravi, da tako dobre ni nikoli več pil. Drugače so bile razmere v opekarni v Cegelnici za tiste čase še kar dobre. Lastnik je bil Ravbar s še tremi partnerji, pa jim ni šlo dolgo.
Kasneje se je Janez zaposlil na Ku-lovčevi in Dularjevi žagi na parni pogon. To je bilo leta 1924, parna žaga pa je bila za kraj velik napredek, ob tem pa je tudi nekaj ljudi dobilo delo. Delavnik je trajal od sedme ure zjutraj do šeste zvečer, opoldan pa so eno uro počivali in pojedli, kar so jim prinesle matere. Po navadi je bila to le ena vrsta jedi, ali krompir ali žganci, poleti še solata, zabeljena s slanino. Kruh so pekli doma, hrano oz. “fasengo”, kot so takrat rekli, pa so kupovali na knjižico pri Šurli, ki je bil kar dober trgovec in imel poceni stvari, le denarje imel strašno rad. Če kdo ni pravočasno plačal, ga je trdo prijel.
Zvezdice na ramenih
Avstrija je propadla in Janez je že pozabil, kakšna je bila cesarjeva slika, ko je bila že tu kraljevina SHS. Kot lep in krepak mladenič je šel služit jugoslovanskemu kralju v Makedonijo, kjer je opravil podoficirski tečaj in dobil na ramena zvezdico. Takrat so, pravi, vojake za kazen še tepli in pritožbe proti tej hudi fizični kazni ni bilo mogoče nikjer uveljaviti. Njemu so dodelili deset mož. To je bila desetina, sestavljenih iz fantov petih narodov: Bosancev, Slovencev, Srbov, Makedoncev in Madžarov. Janez pravi, da je bila to najboljša desetina celega pešadijskega obmejnega kraljevega polka. Še danes po tolikih letih rad obuja spomine na svojo
desetino. Vojaki so ga imeli radi kot svojega očeta, saj ni nikoli nobenega udaril pa tudi ne kaznoval. Spoznal je namreč, da lepa beseda več zaleže kot grdo ravnanje. Vojaki so kar tekmovali, kdo bo bolj vdano služil slovenskemu kaplarju Janezu. Ob večerih jih je rad poslušal, ko so tiho prepevali melodije svoje dežele. Ko je bila desetina na višku in se je bližal konec vojaščine, so se za slovo slikali s komandantom v sredini.
Janez se je oženil leta 1938. Vzel je lepo dekle iz svoje vasi, njeni družini se je reklo pri Grudnovih. Še kako prav je prišlo, da je bila žena šivilja in je imela svojo obrt. Ko je prišla gospodarska kriza, je prav prišel prav vsak dinar, ker so trije otroci iz leta v leto potrebovali to in ono. Kolo, ki si ga je kupil Janez, je bilo takrat edino prevozno sredstvo, a ni bilo dostopno vsakemu, Kdor ga je kupil, se je moral marsičemu odreči.
Ni bilo dopusta
Konec kraljevine Jugoslavije je Janez dočakal v Žužemberku. Potem seje kmalu začel upor proti okupatorju. Ze maja 1942 je Janez Bavdek postal te-renec in aktivist OF. Ko so iz Ljubljane poslali vlak z vojnim materialom za par-
tizane v vagonu cisterni, so njemu naložili skrb za varnost, da so partizani lahko ves tovor nedaleč od italijanske postojanke spravili z vlaka v varstvo gozdov. Kasneje je bil v intendanturi GŠ NOV in POS ter potem v brigadah.
Domov se je vrnil kot kapetan. Takoj se je zaposlil v Novolesu kot parke-tarni mojster. Z več kot 33 leti aktivne delovne dobe je odšel v invalidski pokoj.
Vse, kar si je ustvaril, si je z lastnimi rokami. Janez je bil zares pridnih, delavnih rok, ki vse do nedavnega niso mogle mirovati. Med drugim je sam izdeloval zelo lepe preše. Od pionirjev, ki so po drugi svetovni vojni začeli delati v lesni industriji, jih je živih zeta malo, Janez Bavdek pa je med njimi. Živo se spominja, kako je bilo včasih za delavca težko, ni bilo osemurnega delavnika ne dopusta.
Ko se poslovim od Janeza, mu sežem v dlan. To je delavska dlan, ki je že v otroških letih morala garati. Ob slovesu me Janez vpraša: “Kaj misliš, ali je še kdo živ od moje desetine, mojih fantov petih narodov? Večkrat mislim nanje. Vesel sem tudi, da sem svoje otroke spravil k boljšemu kosu kruha, kakor sem ga imel jaz sam v mladosti. A pred-no umrem, bi rad pil vodo iz tistega studenca. Pa se je menda že povsem zarasel z grmovjem... T0NE VIRANT
REVŠČINA V SVETU
1996, leto odprave revščine
Letošnje leto naj bi med drugim zaznamoval svetovni boj proti revščini. Združeni narodi so namreč leto 1996 razglasili za mednarodno leto odprave revščine. Pod geslom Odpravimo revščino na svetu se svetovna organizacija loteva izredno zahtevne in za mnoge poznavalce svetovnih razmer skoraj da neuresničljive naloge, saj ima revščina v svetu globoke in široko razvejene korenine. Razlika med bogatim in revnim delom sveta se kljub mnogim akcijam v preteklosti ni zmanjšala, temveč še povečala. Ob tem pa je globalna razdelitev sveta na bogate in revne na nek način doma tudi v razvitih državah, saj revščino tudi v najbogatejših družbah ni popolna tujka. Predvsem pa bogate in razvite skrbi vse bolj razvidno dejstvo, da svetovna revščina posredno ogroža tudi nje same.
Po podatkih Združenih narodov živi na svetu okrog 1,3 milijarde ljudi v človeka nevrednih razmerah, ko si vsakdanje preživetje zagotavljajo (le kako?) s sredstvi v vrednosti enega ameriškega dolarja na dan. Kar milijarda ljudi nima primerne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi ne pozna sanitarij.
Še posebej trdo revščina prizadene ženske, otroke in stare ljudi. In k tej armadi, ki živi v skrajni bedi, se bo - če sc seveda sedanji tokovi ne bodo spremenili - do konca tega tisočletja pridružilo novih 300 milijonov revežev.
Z revščino je neločljivo povezan cel kup pojavov, ki ogrožajo človeštvo v celoti: silovito naraščanje števila svetovnega prebivalstva, pospešeno uničevanje okolja, prekomerno izkoriščanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov, že neobvladljivi migracijski tokovi, mednarodni spori in vojaški spopadi, katerih socialno ozadje je vse bolj razvidno.
Združeni narodi pričakujejo, da se bodo razvite države zavzele za rešitev tega globalnega pojava in začele izpolnjevati obljubo, ki so jo dale na lanskem svetovnem socialnem vrhu v Koe-benhavnu. Za odpravo revščine seveda ni enostavnega recepta, bolj ali manj pa so se na vrhu strinjali s tem, da so zadostna prehrana, šolstvo in zdravstveno varstvo ter dostop do zdrave pitne vode tisti pogoji, ki jih je treba izpolniti, da bi ljudje lahko sami uravnavali svoje življenje in premagali revščino.
EVROPSKO JAVNO MNENJ
Ali imamo Evropejci skupne ideale?
lil KNJIŽNA POLIC/
Ali je nekaj, kar bi lahko imenovali evropsko stališče? Ali imamo Evropejci enotna mnenja in skupen okus, v čemer se razlikujemo od ostalega sveta? Ali različni nacionalni stereotipi prenesejo temeljit pretres? Odgovore na ta vprašanja daje najobsežnejša raziskava javnega mnenja v Evropi doslej. Opravila jo je evropska podružnica ameriške družbe International Research Associates.
Evropejce najbolj skrbi brezposelnost. Poleg zahodne Evrope daje temu problemu podobno težo samo še Indija. Anketiranci so imeli možnost izraziti svojo zaskrbljenost v zvezi s 15 različnimi področji. V vseh zahodnoevropskih državah so na prvo mesto ali vsaj na eno od prvih treh zapisali brezposelnost.
Bilo je nekaj nacionalnih razlik: Nemčija, Belgija in Velika Britanija so kriminal obtežile nekoliko bolj kot brezposelnost. Francija je dala nenavadno visoko prvenstvo aidsu, ki ga je za brezposelnostjo označila kot drugi največji problem. Italijane močno skrbi korupcija, Skandinavce onesnaževanje okolja, Nizozemce pa religiozni fundamentalizem. Vzhodne Evropejce daleč najbolj skrbi kriminal, sledita pa mu inflacija in osebno pomanjkanje denarja.
Evropejci menijo, da je brezposelnost glavni vzrok revščine. Drugod po svetu za revščino najbolj krivijo pomanjkanje izobrazbe. Precejšnje razlike so bile med vzhodno in zahodno Evropo. Prebivalce nekdanjega vzhodnega bloka nekoliko manj skrbi brezposelnost in bolj vprašanje mamil in alkoholizma. Lenobo so kritizirali kot tretji najpomembnejši razlog za revščino. Zahodni Evropejci je v tej zvezi niso omenjali.
Evropejcem več kot drugim pomeni politika velikih poslovnih družb in nezadostna denarna podpora javni blaginji. Za prebivalce stare celine je priseljen-stvo močnejši vzrok revščine kot za druge Zemljane.
Velika večina Evropejcev meni, da bogati postajajo bogatejši in revni revnejši. Mnogi so prepričani, da imajo revni malo možnosti, da bi ubežali svoji usodi. Ta občutek je najmočnejši v Veliki Britaniji in Španiji.
Odnos do države in politike
Večina misli, da njihove države ubirajo napačne poti, še posebej gorki so oblasti Grki, Britanci, Madžari in Španci. Štirje od petih vprašanih v teh državah so menili, da se stvari obračajo zelo narobe, medtem ko je v Veliki Britaniji le 15 odst., v Grčiji, Španiji in na Madžarskem pa manj kot 10 odst. ljudi, ki nimajo pripomb.
Nasprotno pa sta skoraj dve tretjini Norvežanov zadovoljni s potjo, po kateri stopajo kot narod in država, podobno misli več kot polovica Dancev in malo manj kot polovica Ircev. V celoti 64 odst. Evropejcev meni, da gredo na nacionalni ravni stvari resno narobe. Malo manj kot 17 odst. jih je zadovoljnih, okoli 20 odst. pa se jih ni moglo odločiti.
Evropejci so politično dokaj dejavni, vendar je na tem področju nekaj krepkih razlik. V zadnjem letuje o politiki razpravljalo 75 odst. Dancev, manj kot 10 odst. Avstrijcev in Nizozemcev, Madžarov pa samo tri odstotke. Tretjina Grkov je bila na političnem shodu, s čimer so daleč pred drugimi Evropejci. Več kot polovica Britancev je v zadnjem letu podpisala tako ali drugačno peticijo. Irci, Britanci, Švicarji in Skandinavci so bolj od drugih delovali v komitejih, medtem ko so Norvežani dvakrat verjetneje od drugih Evropejcev dali denar kaki politični skupini.
Večina Evropejcev ima pozitivno mnenje o Evropski zvezi. Skoraj dve tretjini - tisti, ki so v Zvezi, in tisti, ki so zunaj - razmišljajo o njej zelo ali “dokaj” pozitivno, samo 17,6 odst. pa negativno. Najbolj pozitivno nastrojeni so Irci, Španci, Grki, Belgijci, Italijani in nekdanji vzhodnoevropski blok. Najbolj negativna čustva prihajajo iz Švedske, Velike Britanije in drugih skandinavskih dežel ter Švice. Švedska in Velika Britanija sta edini, ki imata maloštevilne, vendar glasne nasprotnike Evropske zveze.
Majhna večina Evropejcev misli, da bo EZ v prihodnjem desetletju “ena od najpomembnejših svetovnih velesil”. To je večinsko mnenje na Poljskem, v Grčiji, na Danskem in Irskem.
Skrb za okolje
Rusi, Grki, Ukrajinci, Čehi in Danci so okoljsko najbolj osveščeni narodi. Večina vprašanih v teh deželah daje prednost zaščiti okolja pred gospodarsko rastjo. Belgija in Turčija sta glede okolja najbolj brezbrižni državi. Gospodarska rastje zanju najpomembnejša.
Na evropskem prizorišču so dežele nekdanjega vzhodnega bloka bolj zaskrbljene za okolje kot za gospodarsko rast. Podobno menijo tudi Avstrijci. Velika Britanija, Francija, Madžarska in države Beneluksa dajejo prednost gospodarstvu, medtem ko so Skandinavija, Nemčija, Italija in Španija nekje vmes.
Večjo zaskrbljenost vzhodne Evrope zaradi okolja in manjšo zaradi gospodarske rasti si lahko razlagamo z mračno podobo stanja okolja v teh državah. Pet dežel za nekdanjo železno zaveso ta stiska skrbi bolj kot kako drugo državo.
Pogled Skandinavcev na okolje je od vseh Evropejcev najbolj svetal in je takoj za Savdsko Arabijo in Singapurom.
JANEZ PENCA
ZNAMENITI DOBREPOLJCI
Od poliglota do ponarejevalca
Na nedavnem dvodnevnem znanstvenem posvetu o Dobrepoljah in Do-brepoljcih je profesor Milan Šuštar predaval tudi o znamenitih Dobrepoljcih. Poleg njega pa so o posameznih znamenitih Dobrepoljcih imeli posebna predavanja še drugi znanstveniki. Znamenitih Dobrepoljcev ni malo, nekaj jih na kratko predstavljamo v tem zapisu.
LUKA DOBREPOLJSKI je bil med drugim profesor in dekan dunajske univerze. Bilje protestantsko usmerjen. Umrl je leta 1562, pokopan pa je v cerkvi sv. Štefana na Dunaju.
Dr. MATIJA PRELESNIKjc bil pesnik in pisatelj. Nadarjen in zelo priden. Obvladoval je 10 jezikov. Bilje doktor teologije. Novo mašo je imel leta 1895 pri sv. Antonu v Dobrepoljah. V službi ni napredoval, ker ga je škof Jeglič ocenil, da je “vinu vdan in lahkoumen”. Vdal se je vinu in pisal, zaradi nezdravega življenja je umrl komaj 33 let star. Uspešen je bil na znanstvenem področju in v prozi, v poeziji pa manj.
JOŽE PRELESNIK je bil uspešen risar in je veliko obetal, žal pa se je posvetil ponarejanju denarja. Bil je mojstrski ponarejevalec bankovcev, zaradi česar so ga klicali kar cesar. Pobegnil je tako rekoč iz vsake ječe, skrivati pa se ni znal in so ga vedno spet kmalu prijeli. O njem niso pisali le časopisi, ampak tudi več slovenskih pisateljev. Tudi Finžgarju je povedal ob nekem srečanju na vlaku, da se ves lahko prenaredi, kar mu pa ni pomagalo, da ga ne bi vedno znova prijeli in je tudi umrl v ječi leta 1898, star 66 let. Ljudje so ga imeli za pravega slovenskega Robin Hooda, saj je ponarejeni denar dajal tudi revnim kmetom, da so so plačevali dolgove in celo kupovali posesti.
JERNEJ PEČNIK je živel in delal tudi v več krajih po širši Dolenjski predvsem kot občinski svetovalec ali tajnik (Gradac Mirna, Podbočje, Mokronog, Krško). Pri Drnovem je našel in začel izkopavati Neviodunum. Nato je izkopaval še v mokronoški dolini in drugod po Dolenjskem in Sloveniji. Najdbe je pošiljal najprej v ljubljanski, nato (po
letu 1893) pa v dunajski muzej. Preselil se je v Novo mesto in živel le od denarja, ki ga jpzaslužil z izkopavanjem. Leta 1903 seje preselil v Ljubljano. Umrl je leta 1914, star 79 let.
ANTON MRKUN se je odločil za duhovniški poklic, ker je menil, da bo tako lahko najbolj pomagal svojemu narodu. V Dobrepoljah je živel in delal od leta 1929 do 1945 (umrl je v Clevelandu v ZDA leta 1961). V Dobrepoljah je ustanovil (na Ponikvah) Zavod sv. Terezike in Zdravstveni zavod. Bil je Krekov učenec, uresničeval je njegove zamisli in se zavzemal za ustanavljanje zadrug oz. jih je tudi ustanavljal, saj je deloval v dobro kmetov in delavcev. Organiziral je mnoga izobraževalna predavanja in seminarje, celo za izdelovanje kitar. V praksi je uveljavljal načelo, da mora vsak kristjan delati dobra dela. Ustanovil je dobrodelno društvo, zadružno lekarno in ambulanto, kopališče in še marsikaj. Načrtoval je ustanovitev radia, družinske posvetovalnice, postavitev zadružnega doma, deloval kot živinorejec, gobar, zeliščar, medicinec, iskalec rud, jamar, medicinec, socialni delavec, organiziral je varčevanje, romanja oz. izlete itd., govoril pa je kar 27 tujih jezikov. Posebno se je zavzemal za zdrav slovenski rod in je zato deloval tudi na področju genetike in drugod. Bil je tudi zavzet borec proti alkoholizmu, ustanavljal je abstinentske krožke in društva ter napisal Protialkoholni katekizem. Bil je torej predhodnik dr. Ruglja, vendar je imel prav na tem področju bolj malo uspehov. Njegovo delo med drugo svetovno vojno in po njej je bilo bolj malo pojasnjeno, razen da je tik pred vojno, 15. januarja 1941 pisal sestram (nunam) v Šmihel pri Novem mestu, da so v Dobrepoljah sezidali velik Jakličev dom, ki bi se mu dalo prizidati prostore, v katerem naj bi sestre vodile Zavod za slabotne otroke in internat za deklice. Ta načrt pa ni bil uresničen, ker seje začela vojna in so Italijani spremenili dom v kantino (vojaško gostišče) za italijanske vojake.
JOŽE PRIMC
Smeh na prepihu
Pesnik, pisatelj, publicist in muzealec prof. Jože Dular je malo pred iztekom leta 1995, torej leta, ko je obhajal 80-letnico življenja, ponudil bralcem svoje novo knjižno delo: zbirko anekdot in prigod SMEH NA PREPIHU. Knjigo je založil in izdal v 1.000 izvodih Dolenjski list, kjer so anekdote in prigode izhajale v zadnjih dveh letih. Zanimivo je, da so bile nekatere ponatisnjene v knjigah anekdot drugih avtorjev, še preden je pričujoče Dularjevo delo zagledalo luč sveta.
V knjigo Smeh na prepihu je Dular uvrstil blizu 250 anekdot in prigod z obeh strani Gorjancev pa tudi od drugod v Sloveniji. Prevladujejo humorne dogodivščine iz Dolenjske, od koder je Dular izšel, in iz Bele krajine, kjer se je pred pol stoletja udomil. Pri zbiranju gradiva mu je pomagalo 23 posameznikov, ki so v knjigi poimensko navedeni. Na kratko je predstavljenih tudi okoli 100 vidnejših oz. pomembnejših oseb, ki jih omenjajo anekdote in prigode.
In kaj so pravzaprav anekdote? Najpogostejša je razlaga, da je anekdota kratka zabavna zgodbica, navadno iz življenja kake znamenite osebe. Najboljše anekdote so tiste, ki se odlikujejo z duhovitostjo. Pa fudi prigode, ki nimajo tolikšne teže, so lahko prav imenitne. Zlasti tiste, ki izžarevajo ljudsko modrost in iz katerih se iskri človeška bistrost, čeprav zabeljena s krjavljevsko zajedljivostjo in jezikavostjo.
In takšnih ankedot in prigod premore Dularjev Smeh na prepihu za veliko prgišče, kar je lep dokaz, da se je tudi v naših domačih, predvsem v dolenjskih in belokranjskih logih zgodilo že veliko zanimivega pa smešnega in zabavnega, na sploh takega, čemur je veljalo prisluhniti in potem zapisati, daje lahko nastala pričujoča knjiga.
Jože Dular je anekdote in prigode zapisal z literarnim peresom, pri čemer je spet prišel do izraza njegov pretanjeni posluh za jezik in pripoved. Karikature, ki lepo popestrijo knjigo, so delo Lojzeta Perka, Boruta Pečarja, Boža Kosa, Štaumbeka in Jožeta Kumra; slednji je ilustriral tudi naslovnico.
IVAN ZORAN
Kocbekov Dnevnik 1948
Dnevniki Edvarda Kocbeka so že od prvih natisov deležni precejšnje pozornosti, pa naj gre za njegove partizanske dnevnike, ki so izšli še za časa njegovega življenja (prvi del pod naslovom Tovarišija že daljnega 1949. leta, drugi del pod naslovom Listina pa več kot trideset let kasneje) ali pa za povojne dnevnike, ki so si izborili pravico do natisa šele po avtorjevi smrti z demokratično odjugo po komunističnih svinčenih letih. Zanimanja so deležni seveda zaradi avtorja samega, saj se Kocbek s svojo miselno, literarno in moralno močjo vse bolj izrazito izrisuje na slovenskem duhovnem obzorju, hkrati pa je to človek, ki je v določenem zgodovinskem obdobju stal v središču zgodovinskih vrtincev, v katerih se je odločilno oblikovala slovenska narodna usoda, kasneje pa je na svoji koži doživljal oblastniško nasilje, tako značilno za povojna obdobja. Kot moralno in miselno občutljiv posameznik je globlje od drugih sledil tokovom časa, jih prelival v osebne zapiske ter nam tako ohranil dragoceno pričevanje, ki je postalo del slovenske zgodovine, predvsem seveda v tistem pomenu, ki gaje Kocbek sam v Listini takole opredelil: “Zgodovina ni preteklost, temveč spoznanje, ki ga imamo o njej.”
Kocbekove povojne dnevnike je leta 1991 začela redno izdajati Cankarjeva založba. Doslej so izšle že štiri knjige, v katerih je zajeto obdobje od leta 1945 do 1947, pred kratkim pa je izšla peta knjiga z dnevniškimi zapiski iz leta 1948. V zapiskih tega leta je nekaj praznin, ko Kocbek v nasprotju s svojo siceršnjo navado ni nič zapisal. Nekoliko tanjša kot v prejšnjih letih je tudi politično-dokumcntar-na plast dnevnika, čeprav je Kocbek leta
1948 še aktivno sodeloval pri izgrajevanju nove socialistične oblasti, bil še zvezni poslanec in vsaj formalno še člen vodilne slovenske politične garniture. Osrednji dogodek tega leta je resolucija Kominforma o razmerah v KP Jugoslavije, ki je pretresla Jugoslavijo, spremenila njeno zunajo politiko, preusmerila gospodarsko reformo in grobo posegla v usode mnogih posameznikov. Pomemben dogodek je bil še julijski 5. kongres KPJ in nato novembra 2. kongres KPS. Kocbek občutljivo zapaža, kako v grobi pragmatiki socialističnega vsakdanjika primanjkuje humanizma in demokracije, kako se zapostavljajo človekove osebne vrednote, n ltljuh temu ostaja prepričan o upravičenosti družbene revolucije na Slovenskem, razume pa jo seveda globlje, ne samo kot spreminjanje gospodarske in družbene strukture, ampak tudi kot poglabljanje človekove zavesti. Kot običajno je tudi v teh dnevniških zapiskih pogosta tema literatura. Kocbek tako ostaja tudi zanimiv kronist domačega in deloma tujega sočasnega slovstva.
MILAN MARKELJ
Naključni imperiji
Konec sedemdesetih let so se pojavili peceji oz. osebni računalniki, kot jim pravimo pri nas, in označili silen razmah in vdor računalništva v vse pore življenja. Danes so peceji povsod, skoraj ni pisarne, kjer bi ne opravljali kakšnega dela, našli pa so si pot tudi v mnoge domove, kjer služijo delu, izobraževanju in zabavi. S peceji je povezan silovit vzpon visoko-tehnološke industrijske proizvodnje množičnih izdelkov, kije v ZDA prinesla ogromne zaslužke in ustvarila tako rekoč prek noči nove milijonarje. S peceji povezana industrija je eden najuspešnejših podvigov v zgodovini ameriškega gospodarstva. Presenetljivo pa je, da se je vse to dogodilo bolj ali manj po naključju, ljudje, ki se jim je posrečilo začeti in izpeljati ta veliki podvig in so zdaj vladarji teh naključnih industrijskih imperijev, so bili pravzaprav amaterji.
Zanimivo, duhovito in pronicljivo zgodbo o tem velikem ameriškem podvigu je publicist Robert X. Cringely opisal v knjigi NAKLJUČNI IMPERIJI, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu pri založbi Pasadena. Celoten naslov knjige je precej daljši in se glasi: Kratka zgodovina Silicijeve doline oz. Kako fantje iz Silicijeve doline mlatijo milijone in tujo konkurenco, pa se dekleta še vedno ne zmenijo zanje. Avtor te branja vredne knjige je zelo vpliven kolumnist časopisa InfoWorld, ki se skriva pod psevdonimom Cringely. Je izredno dobro seznanjen z vsem, kar se plete v svetu osebnih računalnikov, pozna ozadja, spletke in poslovne poteze velikih računalniških hiš, saj ga številni anonimni informatorji obveščajo o načrtovanju novih proizvodov, o bodočih poslovnih potezah, napakah in stranpoteh v računalniških podjetjih, zato Cringely ne pozna dobro samo delovanja računalniških velikanov, kot so Microsoft, Apple in IBM, ampak tudi ljudi, ki odločilno vplivajo na razvojne poti, ki jih ubira industrija osebnih računalnikov. Kogar zanima, kako se vrti ta svet, kdor hoče razumeti, zakaj se vrti tako, kot se, naj seže po tej knjižni novosti. Z veseljem pa jo bodo prebrali tudi tisti, ki jih računalništvo samo po sebi ne zanima, so pa dovzetni za bistre in duhovite poglede na sodobna dogajanja.
MILAN MARKELJ

•	Pri celjski Mohorjevi družbi je izšla knjiga ENO SI ZAPOJMO z izborom 175 slovenskih ljudskih pesmi z notami in besedilom, ki ga je pripravila Zmaga Kumer.
•	Izšla je knjiga Mirana Ališiča PRVAKI, ki govori o vseh dosedanjih svetovnih prvakih formule 1.
•	Pri založbi Didakta je izšla zbirka zgodb iz svetovnih religij pod naslovom VERSKE ZGODBE SVETA.
•	Založba Devin je izdala tri knjižice iz nove zbirka pravljic iz slovenske Benečije z ilustracijami Luise Tomasetig.
•	Ur. Dražigost Pokorn je pri založbi Forma 7 izdal knjigo SOJA OSVAJA SVET, malo biblijo za zdravo življenje, kot je zapisano v podnaslovu.
[fotreitelfellgigit tti g;gig<t<sJ|T]
SPOMENIK NOB NA GRIČKU - Osrednji belokranjski spomenik NOB stoji na manjši vzpetim uncek v Črnomlju, postavljen je bil v letin ivs4-1961, svečano pa je bil odkrit 4. julija 1961. Spomenik, katerega avtorja sta akademski kipar Jakob Savinšek in arhitekt Marko Zupančič, sestavljajo grobnica v obliki gomile, velika reliefna kompozicija in obelisk. Kompleks je posvečen 1250 padlim borcem narodnoosvobodilnega boja in žrtvam fašističnega nasilja iz Bele krajine. V grobnico so bili leta 1948 prekopani posmrtni ostanki na Gornjih Lazah padlih borcev 1. belokranjske čete. Spomenik je leta 1992 skupščina občine Črnomelj razglasila za kulturni spomenik. (Pripravila Judita Podgornik iz ZVNKD Novo mesto)


Nevede podpirajo tatinstvo - Pogoste so žalibog preiskave in kazne radi kupovanja ukradenega blaga. Često si hočejo pomagati s tem kmetje, ki so v vseh drugih rečeh vse skozi pošteni in zabredo tako v škodo in sramoto ter podpirajo nevede tatinstvo, ki bi brez takih kupcev zgubilo naj jačo podlago.
Vino se je silno kradlo - Na gori v Liscu se je včasi silno kradlo, skoraj vsako zidanico razbili, v kteri čutilo se vino, krčmarju pa niso vzeli nikoli ne kaplje. Kedar je videl od daleč naj večega tatu vinskega, ga je vselej poklical piti. Tat mu je rekel: Tebi se ni nič bati, tebi ne bo jemal nihče in res mu ni.
Mladi ponarejevalec denarja - Miha Zugel je 18 leten deček, brez staršev, brez odgoja, ne zna še moliti ne tudi ne brati ali pisati. Vendar delal je prav dobro bankovce na oknu po 5,10 in tri tudi za 50for. Hodil je to delat v štiro, vabili ga poštami, “pametni” možje, kterim prisodil bi človek kaj bolj ega. Enkrat je tudi kradel. Žugela je dober človek prenočil in za to blagodat ga je okral in prodajal ukradene reči dmgim.
b-
^ flLtms.fi nfZnflRšiO
KALVARIJA
v
Tone je bil bolj osebenjek kakor kmet. Imel je njivo nad strugo Sušice, ki je bila večidel suha, le ob večjih nalivih je po nji prihrumela voda. Na nasprtonem bregu je bila poraščena z akacijo. Ob Kolpi pa je imel oz. ga je k hiši z doto prinesla žena, velik travnik. Na njem je nakosil sena za kravo in vola, ki sta mukala v hlevu. V svinjaku sta krulila prašiča in nekaj kokoši je brsklo po gnoju za hlevom. Bore malo za vso družino pod streho hišice, ki jo je podedoval od očeta.
Žena je na semanji dan prodajala na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja čebulo, fižol in še kakšno jajce, kajti v jeseni je bilo treba kupiti otrokom zvezke za šolo. Njihova vsakdanja hrana so bili mleko in žganci, krompir in zelje pa še ječmenova juha; če se je v njej kuhalo kaj od prašiča, je bila zelo okusna. V Tonetovih časih ni bilo ne hladilnikov in ne zamrzovalnih skrinj. Matije kdaj pa kdaj spekla še sirovo belokranjsko povitico in skuhala štruklje.
Zgodaj je moral Tone naložiti gnoj na voz, da je potem peljal z vozom in volom po cesti, potem pa po blatnem kolovozu do svoje njive na hribu. Kolovoz od Ve-seličevega poda je bil z obeh strani zaraščen in se tudi v največji suši ni osušil. Vedno je bil blaten, kolesa so se globoko vdirala vanj in vol je le s težavo vlekel voz za seboj. Kolovoza ni nihče popravljal, saj so občinski možje komaj zbrali denar za gramoz na občinskih cestah.
Tone si je rad vzel kaj prostega časa in to lagodno pojasnil, češ česar ne bom 3 naredil danes, bo ostalo za jutri. Tako je g tudi bilo. Z ženo sta raztrosila gnoj po < njivi, nato sta orala. Ona je poganjala vola, s Tone pa je držal in usmerjal plug. Vsi trije o so se mučili in potili, kdaj pa kdaj se je vol S
ustavil in takrat so se vsi trije malo oddahnili. Potem pa zopet naprej do konca. Če ni šlo v enem dnevu, sta delo dokončala naslednji dan. Brano je vol vlekel že lažje za seboj. Nič kolikokrat je morala potem žena še kopati jarke po njivi, da je lahko potem posejala in posadila, kar sta namenila.
Takšnega dela današnji mladi ljudje sploh ne poznajo, kajti traktor in ostala kmetijska mehanizacija je delo na poljih olajšala. A Tone tega ne ve, kajti že dolgo skupaj z ženo počivata na metliškem pokopališču pri sv. Roku. Njune zgarane roke so omahnile od težkega dela, trpljenja in življenja na tisti hriboviti njivi, ki jo je Tone sam imenoval Kalvarija.
Njuna življenjska kalvarija se je končala, Kalvarija nad Sušico pa sameva. Otroci so odšli po svetu, očetova Kalvarija pa je vse bolj zaraščena, kakor tudi kolovoz do nje.
NEŽKA RflZTRESfn=
VRniTfV
Večerilo se je. Mesto je bilo zavito v polmrak. Po ulici je stopal popotnik. Mesto mu ni bilo tuje. Tu seje rodil in preživel svoja najlepša leta, a vendar se je v svojem rojstnem mestu počutil kot tujec. Petdeset let je živel v tujini in vsa ta leta hrepenel po domu, po starših, po slovenski zemlji. V svet je odšel kot mlad fant, vrnil se je kot starec, ki mu je delo v rudniku izpilo vse moči.
Hodil je s sklonjeno glavo, s klobukom, poveznjenim na čelo. Kdaj pa kdaj je nekoliko postal in se ozrl na bližnje hiše.
“Da, tu sem. To je ulica, po kateri sem
hodil v šolo, sc igral s svojimi prijatelji,”
si je dejal in se domislil, kolikokrat se v tujini spomnil prav na to ulico.
Stopal je naprej po pločniku. Nikjer ni bilo človeka, le mačke so plezale čez plotove. Nenadoma je zaslišal korake, ki so se mu približevali. Neznanec, ki mu je prišel naproti, ga je pozdravil, popotnik pa ni odgovoril. Z nikomer ni hotel govoriti. V svoji notranjosti je čutil nemir.
Ponovno je obstal, si popravil klobuk in se zazrl v nebo, kakor da bi se hotel nekomu zahvaliti in si tako olajšati dušo.
“Še malo, še nekaj korakov, pa bom zagledal svojo rojstno hišo.”
Postal je. Z obema rokama se je oprijel palice. Čutil je, da se mu roki treseta.
“Moj dom, moja rojstna hiša,” je vzdihnil, ko je stal pred hišo, ki jo je iskal. Nekaj časa je nepremično gledal, nato se je odločil. Stopil je bliže in sedel na vegaste stopnice. Podprl sije glavo z obema rokama. Po licu sta mu zdrseli debeli solzi.
Čez čas se je dvignil in počasi nadaljeval pot. Cestne svetilke so se že prižigale. Popotnik je zagledal tablo z napisom DOM STAREJŠIH OBČANOV.
“Tu bo poslej moje bivališče. Tu bom živel, dokler mi ne bodo tuje roke zaprle oči. Pa vendar sem zadovoljen, ker vem, da bom pokopan na slovenski zemlji,” je rekel.
>
Z
sn : Čr na sn i za^ pe
: mi jal pe
zn
go
je
tir
nJ
za
zii
sn
"j
sn
ot
Li
h;
vs
te
'j;
n;
ki
m
r;
0 n n d
1 n n k
/ S

•V”

Karlina je vprašala, kdo je, čeprav je že po načinu trkanja vedela, da morajo biti partizani. A vsaka sekunda je bila zdaj dragocena. Zavlačevati je bilo treba, se bo že našla rešitev. Martin se je oblekel, in ker je bilo trkanje vse bolj nestrpno, je rekel Karlini, naj odpre, sam pa se je umaknil v mlin. Karlina je odprla vhodna vrata, partizani so vdrli v hišo in klicali Martina, a ga ni bilo nikjer. Preiskali so vsak kotiček stanovanja in mlina, pregledali podstrešje, o Martinu ni bilo sledu. Tudi straže, ki so jih že prej razpostavili okoli hiše, niso ničesar opazile. Hočeš nočeš so morali ugotoviti da Martina ni, in oditi praznih rok naprej.
In kaj je bilo z Martinom? Bil je že v bižnjem gozdu. Z mokrimi hlačami in nogami sicer, a'z zavestjo, da bo še nekaj časa lahko ostal pod domačo streho. Počakal je, da so nepričakovani obiskovalci odšli iz okolice, in se vrnil domov. In kako je prišel v gozd? Vsako mlinsko kolo ima na sredini os iz debelega hrastovega debla, imenovano vreteno. To vreteno nosi kolo in je na vsaki strani vodne struge pričvrščeno na trdno podlago. Na mlinski strani sega ponavadi v mlin, in prav pri Cerarjevem vretenu je bila luknja v steni tako velika, da se je Martin, ki je bil vitek, stisnil skoznjo na prosto, po mlinskem kolesu zlezel v vodo in po njej odčofota! v bližnji gozd. Šumenje Laknice, ki se je zaganjala ob stoječe mlinsko kolo, je preglasilo ubežnikove stopinje in straža ni opazila ničesar.
Vedno pa se za Martina ni tako srečno končalo, na primer tistikrat, ko ga je doma presenetila večja skupina partizanov. Vedeli so, da imajo opraviti z izkušenim lisjakom, pa so zato postavili ljudi pri vseh izhodih in bili zelo budni. Kamor jo je Martin poskušal stisniti, tam je bilo zastraženo. Preostala mu je še zadnja možnost. Poskusil je s pečjo. Krušna peč je bila zaradi stalne uporabe sicer sajasta, a ravno takrat ni bila zakurjena in odprtina je bila dovolj velika, pa je zlezel vanjo. Karlina je za njim zapahnila ploh, kot na kmetih pravijo vratcam za krušno peč. A ropot, ki je nastal pri zapiranju, je zbudil pozornost. V prostor so prihiteli partizani in ko so zagledali vhod v krušno peč, se jim je posvetilo, kje bi lahko bil gospodar. Eden od njih je prijel v roke burkle, drugi je odpahnil vratca in tako so iz skrivališča izbezali Martina. Moral je priti ven, zdaj res ni imel drugega izhoda. Odpeljali so ga na Trebelno, a jim je že drugi dan ušel domov in se v bližini doma skrival naprej. Zdaj si je le poredko upal ostati v hiši čez noč. V gozdu v bližini doma si je napravil zemljanko in v njej preživel najnevarnejše trenutke.
Tone Jakše
/^r j|gp jiL4y
(8 /
Ko mu je umrla stara mati, se je previdno prikradel do doma, pokropil rajnico in se umaknil na varno.
Na tiho nedeljo padel v roke domobrancem
Tako nekako sta Martin in njegova Karlina prekr-marila čeri prvih vojnih let. A vojna še ni bila končana in čeri je bilo še veliko. In na Martina niso prežali le partizani. Tudi drugi so bili, ki bi jim prav prišel mlad vojak, in prav nič se niso ozirali na to, da mu ni do bratomorne vojne, niti na to, da ima, mlin, kmetijo, živino in tedaj že nosečo ženo.
V cerkev je Martin iz razumljivih vzrokov bolj malo zahajal, a bil je po tradiciji dober katoličan, in ko je napočila tiha nedelja, sta se s Karlino odločila, da tokrat le odideta skupaj k maši v Šmarjeto, kjer je bila farna cerkev. Tako sta tudi storila. Med mašo je postalo v cerkvi nenavadno tesno. Martin se je ozrl in opazil, da so se med ljudi pomešali domobranci iz Novega mesta. Postalo mu je vroče, a še predno je bilo maše konec, je v njem dozorel načrt. V nekaj besedah ga je potihoma zaupal Karlini. Ta je takoj razumela, kaj namerava.
Maše je bilo konec in ljudje so se drenjali proti izhodu. Tudi Martin je bil med njimi. Le da se on ni prerival proti vratom ampak k spovednici. Nihče ga ni opazil, ko je smuknil vanjo. Karlina je odšla medtem z drugimi ven in je od daleč opazovala, kako se bo stvar iztekla. Ljudje pred cerkvijo so se porazgubili. Domobranci so še nekoliko postali pred njo, eden pa je še enkrat zaokrožil po cerkvi in se prepričal, daje zares prazna, nato pa so odšli tudi oni. Karlina je sporočila Martinu, da je zdaj zrak čist, in hitro sta po bližnjici krenila proti domu. Lahkih nog sta jo ubirala skozi prebujajočo se pomlad, a ko sta se po cesti bližala Zburam, je olajšanje nenadoma splahnelo in noge so postale težke kot svinec. Nasproti jima je po ravnini prihajala kolona domobrancev in za beg je bilo prepozno. Niso bili isti kot prej, ti so bili iz postojanke v Beli Cerkvi. Ustavili so ju in Martin je hitro zbudil njihovo radovednost. Vzeli so ga medse, Karolino pa pustili samo domov. Tisto nedeljo so v okolici pobrali še nekaj fantov in jih spravili v svojo postojanko. Drugi dan so jih pre-
peljali v Novo mesto, tretji dan pa so bili že v domobranskih uniformah.
Jedla sva surove rake
Tako je postal Martin član domobranske postojanke v Beli Cerkvi in ostal je tam vse do konca vojne. “Še danes mi ni žal, da sem bil pri domobrancih. Tako so bili doma zaščiteni, meni ni bilo treba nikomur skriviti lasu na glavi in bil sem na varnem,” o tistem času razmišlja Martin. Njegova želja ostati čim bliže doma je razumljiva, kajti Karlina mu je ta čas že rodila prvega sina.
Ko se je okupacijska vojska valila proti severni meji, so se za njo pomikale tudi domobranske enote. Četa, v kateri je bil Martin, je prišla le do Radeč. Tam sojih poveljniki zbrali, jim povedali, da so poti naprej zatrpane in da naj si pomaga vsakdo sam, kakor ve in zna. Kaj so si kmečki fantje želeli bolj kot dom! In proti domu jo je večina v okrilju noči in v varstvu gozdov tudi krenila. Pet jih je bilo v skupini, s katero se je vračal Martin. Pet ljudi na poti domov, a na živjenj-
skem razpotju, katerega ni mogel nihče slutiti. Od teh k sta dva pozneje končala v breznih, trije pa so na t različne načine preživeli povojne čase. Danes je od f teh živ le še Martin.	j
Ta je takrat srečno prišel na svoj dom, kjer ga je t čakala njegova družinica. A za veselje nad ponov- • nim snidenjem ni bilo časa. Tudi za mlin in polja ne, j | čeprav se je pomlad že bohotila po dolini. Martin je j f moral za nekaj časa izginiti. Čim manj jih bo vedelo \ \ zanj, tem bolje. Spet se je potuhnil v svojo zemljanko v gozdu nedaleč od doma. Karlina je opravila vse delo doma in na polju. Ko je odšla s košem na travnik ali na njivo, je Martin vedel, da je v njem tudi hrana zanj. Tako je šlo nekaj časa, a delo se je vse bolj kopičilo in tudi Martin je moral iz svojega skrivališča. Treba je bilo kositi in sušiti seno. Početje je bilo tvegano, kajti policijske patrulje so pogosto oprezale za skrivači, a druge izbire ni bilo. Zgodilo se je, da ga je taka patrulja opazila in mu klicala, naj obstane. Martin pa je bil kot srnjak, v nekaj skokih je bil že v kritju gozda, in krogle, ki so švigale za njim, so oklestile le nekaj vejic.
Ko je nekega jutra na domačem travniku varno skrit sedel in čakal, da bo sonce popilo roso s sena, je mimo prišla kolona policistov. Potuhnil seje in jih, ko so šli mimo, pazljivo prcštel. Potem se iz kritja ni ' premaknil, dokler sc kolona po isti poti ni vračala.
Se enkrat jih je skrbno prcštel. Bili so vsi. Šele tedaj se je spet odpravil grabit seno.
Ostanki kolesa so še ob nekdanjem Cvelbarjevem mlinu. Martin kaže na luknjo v zidu, skozi katero je med vojno pred zasledovalci zlezel na hrastovo vrteno, ki tudi še danes kljubuje zobu časa.
Priloga Dolenjskega lista 20
2=3
Nad Crmošnjicami ves čas zanimivo
Žičničarji Krkinega smučarskega centra Rog - Črmošnjice so zadovoljni z letošnjo sezono - Vrsta smučarskih tečajev in tekmovanj za smučarje vseh kategorij
ČRMOŠNJICE - Danes naj bi se, če v začetku tedna odjuga ni stopila snega, žičnice edinega dolenjskega smučarskega središča Rog Črmošnjice vrtele že 29. dan v tej zimi. Žičničarji Krkinega smučišča
ije*1

na Gačah - tako so po najvišjem vrhu smučišče poimenovali sami smučarji - so se zadnja leta že navadili, da jih prvi sneg preseneti začetka decembra. Tako je bilo tudi to zimo, ko so se zavrtela kolesa petih vlečnic že 8. decembra.
in veleslalomu in superveleslalomu.
Krka se tudi pred to sezono ni odločila za kakšna večja vlaganja, razen rednega vzdrževanja pa je edina novost sankališče. Tudi letos so s teptalnim strojem zelo lepo uredili 2,5 km in 5 km dogi tekaški progi, ki
Le 14 dni kasneje je sneg pobrala močna odjuga, vendar premor ni trajal dolgo, saj je nov sneg zapadel le pet dni kasneje in, če je verjeti vremenoslovcem, snega v Kočevskem Rogu oziroma na Gačah še ne bo zmanjkalo. Tako kot s snežno podlago - v dneh po novoletnih praznikih je bilo na smučišču več kot 40 centimetrov dobro steptanega pomrznjenega snega - so žičničarji lahko zadovoljni tudi z obiskom, ki je to zimo presenetljivo dober. Največ smučarjev se je na Gačah zbralo zadnji dan novoletnih praznikov, ko je smučarske vozovnice kupilo 1100 obiskovalcev, pa tudi med tednom je obisk dober, je povedal vodja smučarskega centra Rog Črmošnjice Lojze Derganc.
Rekreativnim smučarjem, ki prihajajo predvsem iz Dolenjske, se vsak dan pridruži še kopica mladih tekmovalcev iz Novega mesta, Ljubljane, Vrhnike in Domžaj, ki so tu našli izvrstne razmere za vadbo, ob koncu tedna pa se tu vrstijo tekmovanja mladih smučarjev v slalomu
TREBANJSKI ROKOMETAŠI NA TV
TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola se bodo v soboto ob 17. uri na prvenstvenem srečanju pomerili donta z ekipo Kodeljevega. Posebnost tega športnega dogodka je, da bo tekmo direktno prenašala ljubljanska Televizija, kar je posebno priznaivje trebanjskim rokometašem. Vprašljiv je nastop Karla Špendeta, ki je pred kratkim okrepil trebanjske rokometaše.
ju vsako leto obišče več ljubiteljev gibanja v neokrnjeni naravi. Smučarsko središče Rog Črmošnjice so pred božičem za smučarske tečaje izkoristili osnovni šoli Dolenjske Toplice in Grm iz Novega mesta, ta teden pa tu osnove vijuganja na smučeh spoznavajo otroci iz Šmihela, ki so si včeraj lahko ogledali največje svetovne mojstrice veleslaloma, ki naj bi se na Gačah pomerile za točke FIS. Skratka nad Crmošnjicami je ves čas zanimivo, zato tistim, ki so si nadeli smuči in se za 1800 tolarjev - toliko namreč stane dnevna vozovnica za odrasle - do sitega nasmučali na presenetljivo dobro urejenem smučišču pod Gačami, zagotovo ni bilo žal.
I. VIDMAR
RAZGLASILI NAJBOLJŠE ŠAHISTE
STARI TRG OB KOLPI - V šahovskem društvu Stari trg so razglasili najboljše šahiste in šahistke v letu 1995. Najboljši so: med člani HrvOje Jurkovič; med članicami Darja Kapš; med mladinci Uroš Kobe; med mladinkami: Simona Mihelič; med kadeti Tadej Kobe; med kadetinjami Sabina Kapš; med dečki Mario Kapš in deklicami: Sonja Mukavec.
V. K.
i O a	* •
MLADI SMUČARJI OBETAJO - Vrsta starejših dečkov smučarskega društva Krka Rog (na sliki od leve Andrej Plaznik, Žiga Golob, Sašo Šonc in trener Blaž Dular) je imela konec minulega tedna polne roke dela, saj so od petka do nedelje na Gačah tekmovali v slalomu superveleslalomu in slalomu. Od Dolenjcev se je najbolj izkazala Jana Jazbinšek iz Šentjošta, ki je bila med starejšimi deklicami v supeneleslalomu 5. in 6. v veleslalomu. Med starejšimi dečki je bil Sašo Šonc v slalomu 6. in Žiga Golob 8, Barbara Vesel je bila med mlajšimi deklicami v superveleslalomu 10, kjer sta bila med starejšimi dečki Šonc 15. in Golob 18. V veleslalomu je bila Veselova 8., Šonc 11., Golob 16. in Plaznik 17. Tekmovalo je več kot 100 mladih smučarjev iz centralnoslovenske tekmovalne skupnosti. (Foto: 1. Vidmar)
Grojzdek in Radiškova atleta leta
Atletski klub Sevnica letos po odhodu Roberta Grojzdka v vojsko ne bo mogel ponoviti lanskih izvrstnih rezultatov - Začetek gradnje atletskega stadiona v Boštanju?
SEVNICA - Na občnem zboru Atletskega kluba Sevnica so bili razpravljala kar enotnega mnenja, da bo v letu 1996 težko ponoviti odlične rezultate iz preteklega leta. Sevničani bodo namreč letos tekmovali brez svojega atleta leta 1995; 20-letni Robert Grojzdek - 12. na mladinskem evropskem prvenstvu na 10.000 m s časom 31:01,31 in državni prvak v krosu za starejše mladince, na 3.000 m, 5.000 m in 10.000 m - je zmagal tudi za mladinsko reprezentanco Slovenije na 3000 m za Savaria pokal, zatem na krosu Dela, 3. pa je bil na DP za člane na 5.000 m, in je po novem letu oblekel vojaško suknjo v Cerkljah ob Krki.
Grojzdku so na srečanju najboljših slovenskih atletov v Postojni prisodili 3. mesto na razpredelnici tekmovanja za atleta leta 1995 Slovenije za starejše mladince. Mimogrede: za Grojzdkom je na klubskem točkovanju uvrščen 14-lctni Borut Veber, sledi pa mu 15-letni Robin Papež. Grojzdek je bil že dvakrat atlet leta, 18-letna Janja Košar, kije letos pristala na 2. mestu, je bila prav tako dvakrat atletinja leta. Letošnja atletinja leta, 15-letna Petra Radi-šek, pa je zmagala v letu 1995 na sedmih velikih tekmovanjih. Je državna prvakinja za starejše mladinke na 800 m (2:15,75), za pionirke na 600
m, za osnovnošolce na 1000 m, v cestnem teku za OŠ; zmagala je tudi na krosu Dela in za pionirsko reprezentanco Slovenije na Igrah treh dežel, in sicer na 800 metrov. Radiškova je v točkovanju za atletinjo Slovenije leta 1995 do 15. leta kar na 2. mestu.
Nanizali bi lahko še več odličnih rezultatov drugih mladih sevniških atletinj in atletov, denimo: tretje uvrščene na klubski razpredelnici
SEMINAR ZA NOVE TENIŠKE SODNIKE
NOVO MESTO - UO TK Novo mesto sporoča, da Teniška zveza Slovenije razpisuje seminar za nove teniške sodnike. Teoretični del bo od 26. do 28. januarja predvidoma v Ljubljani, praktični del pa od 10. do 11. februarja (na državnem prvenstvu dečkov do 14 let) na Otočcu. Minimalno število 25, kotizacija 10.000 tolarjev, prijave na naslov: TZS, Vurnikova 2, Ljubljana (tel. 13-37-170), najkasneje do 15. januarja. Dodatne informacije: Viki Turk, tel. 321-796.
najboljših atletinj leta 1995 Klavdije Tomažin, Simone Felicijan, Jasne Zagrajšek, Marcela Kneza, Andreje Pinoza, Zvonke Bregar, Gordane Cimperšek, Gregorja Vodenika, Domna Kralja in Janje Pungerčar... Lani je v klubu vadilo 35 atletov, v dvorani TVD Partizan, na stezi v Radečah in Novem mestu in na stezi, ki sojo obnovili za Savo za Srednjo tekstilno šolo v Sevnici. Nastopili so na 45 tekmah, Sevničani pa so organizirali zelo uspel olimpijski tek z več kot 700 tekači in 1. sevniški tek za pokal občine Sevnica. Zelo dobro so sodelovali z osnovninVTšolami v občini, posebej še z OŠ Sava Klad-nikain s sevniško Športno zvezo.Brez velike pomoči in razumevanja staršev atletov ter dobrega strokovnega dela pa gotovo ne bi bilo tako dobrih rezultatov, na katere bi bili ponosni tudi v kakšnem večjem, atletsko bolj razvitem okolju. Zaradi pomanjkanja trenerjev žal ne bodo mogli na stežaj odpreti vrat za nove atlete, saj je že zdaj na plečih glavnega trenerja Rafka Povheta ogromno breme, kakršnega zmore le človek, ki v resnici živi za kraljico športov. Pri sevniškem klubu podpirajo pobudo za gradnjo atletskega stadiona.
P. PERC
SEMINAR UČITELJEV SMUČANJA - V soboto so se na smučišču Rog Črmošnjice zbrali člani območnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, ki so na predsezonskem seminarju obnovili svoje smučarsko in poučevalsko znanje ter se seznanili z vrsto novosti v smučarski tehniki (na sliki učiteljska vrsta pod vodstvom Rudija Kušerja). Vsebina tokratnega seminarja sta bila programa učenja motorično manj in bolj sposobnih smučarjev po daljši oziroma krajši metodi. Med novostmi slovenske šole smučanja velja omeniti predvsem plužne loke s poudarjenium gibanjem in ubadanjam palic, kar bodo pri učenju začetnikom lahko s pridom uporabljali tudi dolenjski učitelji in vaditelji smučanja, ki so in še bodo pod vodstvom Slavka Medleta na Gačah pripravili vrsto tečajev. (Foto: 1. Vidmar)
Kočevju Evropa, Gregorju Atlanta
Reprezentant Gregor Komac ima dva cilja - Na odprtem prvenstvu Anglije za olimpijske igre
KOČEVJE - Gregor Komac, državni reprezentant v namiznem tenisu in najboljši igralec kočevskega prvoligaša Melamina, ima dve veliki želji: da bi se kočevsko moštvo spet uvrstilo na eno izmed evropskih pokalnih tekmovanj in da bi se sam uvrstil fia olimpijske igre v Atlanti.
Odgovor na prvo vprašanje bo dala šele končna lestvica prvenstva v prvi slovenski namiznoteniški ligi, vstopnico za Atlanto pa si bo Gregor lahko prigral januarja prihodnje leto na mednarodnem prvenstvu Anglije.
“Res me čaka težko delo, saj se s klubom borimo za najmanj četrto mesto, ki bi nas spet popeljalo v Evropo. Letos smo nekoliko po nepotrebnem izpadli že v drugem krogu, saj Belgijci niso bili tako dobri. Igrali smo z nekakšnim strahom oziroma nismo bili v najboljši formi.
Poleg klubskih obvez sem obremenjen tudi z reprezentančnimi nastopi, jtaj kar naprej igramo na
turnirjih, ki so priprava za glavni dogodek januarja, ko bova skupaj z Robijem Smrekarjem v Angliji iskala vozovnico za nastop v Atlanti,” je o svojih načrtih povedal Gregor Komac
Na zadnji kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v prvo evropsko ligo je slovenski reprezentanci spodletelo v Novem mestu. Čeprav so veljali za favorite, so naši igralci izgubili s 3:4. Po Gregorjevem mnenju so imeli pšrav tisti, ki so stavili na našo s 4:1, da se to ni zgodilo, pa je kriv le naš najboljši igralec Robi Smrekar, kije slabo igral prvo tekmo proti njihovemu tretjemu igralcu. Gregor je vseeno optimist in se ni odpovedal finalu evropske druge lige, kjer bo Slovence čakala reprezentanca Jugoslavije, ki je premagala Rusijo kar s 4:0. Gregor je prepričan, da bodo na povratnem srečanju lahko premagali Špance.
MILAN GLAVONJIČ
NAS POGOVOR
Up kočevske odbojke
KOČEVJE - Znane kočevske telesnovzgojne delavke Brigite Klun skorajda ne bi bilo potrebno posebej predstavljati, saj nam je še vedno ostala v spominu kot gonilna sila kočevske odbojke. Včasih kot alfa in omega ekipe, danes pa kot voditeljica ženskega odbojkarskega kolektiva, ki šteje nekaj deset deklet, navdušenk za ta lepi šport. Brigita je polna energije, zato lahko pričakujemo, da bo v sodelovanju s Sašo Iveti-čem in Tonetom Krkovičem še dolgo na čelu kočevske ženske odbojke.
•	Kako bi ocenili današnjo kakovost kočevske odbojke?
“Po rezultatih bi lahko napačno sklepali, da danes igrajo dekleta v Kočevju slabšo odbojko, kot smo jo med pred leti. Ni tako! Kakovost seje celo izboljšala, vendar moramo vedeti, da so druge ekipe, ki so se okrepile s tujimi odbojkaricami, bistveno napredovale in.v tem je ta razlika. Vzemite samo primer Nove Gorice, ki igra tako kot me samo z domačimi odbojkaricami, pa se z njimi lahko kosamo v drugi polovici državne lige.”
•	Kaj pa v Kočevju?
“Naša pokrovitelja novomeška TILIA in kočevski LIK nam omogočata igranje v prvi državni ligi, za kar smo jim tudi hvaležni, več pa tudi onadva ne
moreta. V Kočevju bi potrebovali dobro tehničarko, pa bi bilo precej problemov manj.”
•	Kakšno je odbojkarsko zaledje pri vas?
“Mislim, da je dobro. Imamo precej nadobudnih kadetinj, ki igrajo v 3. republiški ligi in veliko obetajo. Počasi se bodo lahko pridružile Maji Uran, Mateji Starc, Teji Pantar, Katji Hočevar, Renati Vidmar, Sandi Akrap in drugim preizkušenim odbojkaricam. Razveseljivo je, da prihaja generacija nekoliko višjih odbojkaric, kar ni v odbojki ravno nepomembno.”
•	Kako je z vadbenimi prostori v Kočevju ?
“S tem so velike težave, saj se selimo iz prostora v prostor kot mačka mlade. Potrebovali bi lastne prostore, kjer bi tekla nemotena vadba. Zaradi teh težav imamo tudi slabši obisk S. DOKL
•	MIRNA - Dekleta iz novomeške skupine Copacabana že sestavljajo himno novomeškega svetovnega kolesarskega prvenstva. Kolikor jih poznamo, bodo čudoviti glasovi brez dvoma zapeli originalno besedilo z melodijo, ki bo prav gotovo hit. Obljubljajo, da bo pesem na radijskih valovih moč slišati že spomladi. Koreografijo na glasbo pa bodo pripravila in na otvoritvi tudi zaplesala dekleta iz skupine Terpsihora.
•	V NARODNIH NOŠAH - Hostese, ki bodo na mimohodu reprezentanc na otvoritveni slovesnosti nosile napise držav udeleženk, bodo, kot so se odločili člani pripravljalnega odbora, nosile dolenjske in belokranjske narodne noše, da bi tako kar najbolj predstavile našo deželo.
•	IŠČEJO HOSTESE - Dekleta, ki bi rade avgusta kot hostese ali kako drugače pomagale pri organizaciji svetovnega mladinskega prvenstva, naj pokličejo pisarno Organizacijskega odbora na Kočevarjevi 2 v Novem mestu. Pokličete lahko na telefon 068/322-503. Ravno tako Organizacijski odbor pričakuje prijavo fantov, ki bodo lahko pomagali pri čim boljši izvedbi te največje športne prireditve na Dolenjskem.
J. B.
NOVOLETNI TURNIR TROJK
ŽUŽEMBERK - OK Žužemberk je v prednovoletnem vzdušju pripravil tradicionalni turnir trojk. Pri deklicah so bile najboljše Tina Glavič, Bernarda Pirc in Mateja Štravs, pri dečkih Aleš Mohorčič, Rok Pucelj in Sebastijan Perko. Pri starejših odbojkarjih je bila najboljša trojica Tom Pečar, Aleš Cerkovnik in Aleš Smrke.
G. K.
ZUZEMBERŠKI ODBOJKARJI - KADETI ZMAGALI V KOPRU
ŽUŽEMBERK - Ekipa kadetov OK Žužemberk se je udeležila odbojkarskega turnirja, ki gaje pripravil OK Koper. Mladi Žužentbcrčani so igrali tri tekme in vse dobili z 2:0 (Izola, Koper, Portorož). Ekipa OK Žužemberk, ki jo je vodil trener Tom Pečar, je nastopila v postavi: Pucelj, Oberstar, Slak, Perko, Iskra, Repar, Mohorčič, Nobak, Rojc in Lavrič.
G. K.
Odbojkarski derbi ni navdušil
Odbojkarice TPV Novo mesto so laže, kot so pričakovale, v gosteh porazile kočevski LIK TILIA s 3:0 (3,8,9) - Na igrišče se je vrnila dolgo časa poškodovana Jana Vernig
Ko so se še pred leti merile svoje moči odbojkarice Novega mesta in Kočevja, je to bil pravi odbojkarski praznik Dolenjske. Zdaj ni več tako. Odbojkarice TPV Novo mesto, ki imajo v svojih vrstah tudi tri tujke, odbojkarice iz Rusije in Slovaške, so v tem trenutku dosti boljše od svojih tekmic, kar so ponovno potrdile tudi na sobotnem derbiju v Kočevju. Če tudi teh ne bi bilo, bi verjetno odbojkarice iz središča Dolenjske bile boljše, saj imajo širši izbor kvalitetnejših odbojkaric.
Sobotni derbi se je začel zelo nervozno, kar zlasti velja za domače odbojkarice, ki se v prvem nizu nikakor niso mogle razigrati. Največ preglavic so jim povzročili močni začetni servisi nasprotnic, kjer se je zlasti razigrala Jana Vernig, ki je bila dobra tudi v igri ob mreži. Maja Uranova je sicer nekajkrat močno udarila, v obrambi pa je imela premalo pomoči soigralk Mateje Starc in Teje Pantar, ki sta drugače igrali solidno. Gostje iz Novega mesta so prvi niz visoko odločile v svojo korist (15:3).
V drugem nizu so spet povedle Novomcščanke, vodile so s 5:1. Potem pa jih gostiteljice z nekaj lepimi potezami, zlasti pa z moč-
nim serviranjem, za trenutek zmedle in Kočevke so vodile s 6:5. Kot se je kasneje pokazalo, je bil to njihov največji domet, saj so se gostje ponovno zbrale in domačim igralkam do konca niza prepustile samo dve točki (15:8).
V tretjem nizu so gostiteljice začele silovito, da bi obrnile potek srečanja. Na začetku jim je kar dobro šlo, saj so vodile s (4:2), potem pa se je spet ustavilo. Sem in tja so gostiteljice pokazale kakšno lepo potezo, kar pa je bilo vseeno premalo, da bi lahko presenetile boljše gostje, ki so tretji niz dobile s 15:9, s tem pa tudi tekmo s 3:0.
Trenerka LIK TILIA Brigita Klun ni bila s potekom srečanja zadovoljna. Pričakovala je, da bodo njene varovanke nudile močnejši odpor favoriziranim gostjam. Trener TPV Novo mesto Bojan Vernig je bil z rezultatom zadovoljen, delno pa tudi z igro, saj so pred kratkim bili božični in novoletni prazniki, ko se zaradi zasedenosti dvoran ni dalo vaditi. Prepričan je bil, da bodo njegove varovanke v Kočevju zmagale, seveda pa tudi nekaj takega pričakuje v soboto, ko bodo Novome-ščanke igrale s Celjankami. Gre za mamljivo četrto mesto, ki odpira pot v Evropo.
V kočevski ekipi je dobro igrala Maja Uran, pri gostjah pa velja pohvaliti Jano Vernig in Rebeko Koncilija, ki je z ostrimi streli večkrat presenetila ombrambo gostiteljic.
SLAVKO DOKL
ODBOJKARICE LIK TILIA - Veliko obetajo, potrebne so jim samo večje izkušnje, da bodo igrale eno vodilnih vlog v slovenski odbojki. (Foto: Slavko Dokl).
Odgovori in popravki po S 9... • Odgovori in popravki po § 9...] °či na pecljih I MvoHsocieij^
°	1 U  ___________________:___z  ____________y____'	n in ona se peljeta z avtom.	'nn n nnvpm KrkinpDI
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica aii interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno dajjši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Smučarji v Šmarjeških Toplicah
Dol. list št. 52, 28. decembra
' sploh ni. V timu je eden član, in kadar gi
So taki gasilci sploh še gasilci?
Dol. list št. 41,12. okt. 1995
: ga: Vi
rative napisal vsaj pojasnilo o dogodku oziroma morebitno opravičilo krajanom Otočca in širši dolenjski javnosti o neljubem pripetljaju. Zal pa sem ostal krepko razočaran. Tudi po treh mesecih nisem zasledil niti besedice o tem dogodku! Ali se morda motim?
Slovenski prostovoljni gasilci smo upravičeno ponosni na svojo 130-letno vraščenost v slovenski prostor, saj smo z nesebičnim in požrtvovalnim delovanjem v znamenju gesla “V službi ljudstva - na pomoč” vedno skušali pomagati človeku, ko je bil pomoči potreben in upravičili zaupanje slovenskga ljudstva oz. prebivalcev. Zato smo doživljali vsestransko podporo in pomoč. Na to zaupanje smo lahko upravičeno ponosni. Zato se žal moram strinjati s piscem prispev-
V Dolenjskem listu sem naletel na izredno zanimiv članek, ki opisuje del pooperativne rehabilitacije športnih poškodb. V članku so opisane novosti s področja rehabilitacije poškodb s t.i. izokinetič-no opornico Lido Work-set. Vse take novosti so dobrodošle, saj dobro vemo, da se medicinska znanost in z njo tudi medicinska tehnologija zelo hitro razvijata, za
“Vroči” telefon v KS Podgrad
Dol. list št. 1, 4. januarja
nakup dragih aparatur pa so žal dke ustanove
sposobne le redke ustanove, med katere sodi tudi zdravilišče Šmar-
ješke Toplice. Članek je dobro zastavljen, vendar je avtor članka pozabil na določen profil poklica, katerega vam bom skušal približati.
Za dobro izvedbo določene pooperativne rehabilitacije je potrebno izredno sodelovanje celotnega tima, med katerega poleg zdravnika ortopeda, fiziatra, medicinskih sester uvrščamo tudi višjega fizioterapevta, ki je eden izmed pomembnejših členov v verigi uspešne rehabilitacije. Višji fizioterapevt je oseba, ki med re-
V članku ž enakim naslovom, ki ga že drugič naslavljajo na javnost spoštovani krajani KS Podgrad, ponavljajo trditve, ki nimajo osnove.
Najprej o domnevni “luknji v sporazumu”. Gre za tehnološki in ne časovno postavljeni pogoj za vključitev preostalih interesentov (po zgraditvi večje centrale). Tak
pogoj ni bil samo v sporazumu s KS Podgrad,
habilitacijo največ časa preživi s pacientom in seveda tudi pozna
njegove težave. Kot strokovna oseba na svojem področju lahko znotraj primarno zastavljenega terapevtskega programa prilagaja določene fizioterapevtske tehnike oz. vključuje nove, ki vodijo k uspešnemu zaključku terapije. Pred pričetkom obravnave mora višji fizioterapevt opraviti meritve na sklepnem m mišičnem aparatu, da lahko sestavi lasten terapevtski program. Kasneje samostojno izvaja določene terapevtske vaje, sestavlja trening program na izoki-netični opornici ali izvaja točno določeno terapijo, ki se lahko med rehabilitacijo tudi spreminja v dobro bolnika. Na koncu pa seveda zopet opravi merjenja in na tak način poleg zdravnika evalvira uspešnost svojega dela.
Za pisanje tega članka sem se odločil, ker sem že večkrat prebral v različnih časopisih, da se ob
zdravljenju omenja samo zdravnik, kot aa drugih zdravstvenih
vsak
ovo-
delavcev sp enakovrec rimo o uspehu zdravljenja, Je razumljivo, daje vsak član tima, tudi višji fizioterapevt, prispeval svoj
ROMAN ŠILER višji fizioterapevt
Kot redni bralec Dolenjskega lista in star član slovenskih prostovoljnih gasilcev sem zagledal fotografijo pogorelega objekta in z zaučudenjem prebral v Dolenjskem listu od 12. oktobra 1995 na
strani 14 prispevek Janeza Pavlina z naslovom ‘!So taki gasilci sploh
prispevku med ostalim piše, daje sirena na otoškem gasilskem domu ostala nema, prebudil se ni prav noben gasilec, čeprav je bilo slišati zavijanje siren gasilskih vozil, ki so vozila preko centra naselja Šempeter. In čeprav je bil požar na njihovem požarnem okolišu v četrtek okoli 23. ure, je predsednik PGD o njem izvedel šele v nedeljo opoldne od pisca prispevka. Moram reči, da sem vseskozi spremljal Dolenjski list v pričakovanju, da bo kdo od prizadetih v PGD Otočec ali kdo iz štaba ope-
podlago v sporazumu z Elektro in je bila izvedena v skladu s pravili in soglasjem Elektra.
Ponovno trdimo, da sredstva, ki bodo (če bodo) zbrana, niso namenjena posodobitvi, pač pa samo kritju stroškov za dograditev omrežja in potrebno razširitev telekomunikacijskih kapacitet. Zgrajeno telefonsko omrežje v KS Podgrad smo ves čas vzdrževali v mejah možnosti, ga ohranjali v obratovalnem stanju in na njem odstranjevali poškodbe. Naj ome-
predstavnike krajanov, da se oglasijo v poslovni enoti, kjer so jim na voljo vsi podatki in tudi predračuni za predvideno dograditev omrežja.
Telekom Slovenije, Poslovna enota Novo mesto pomočnik generalnega direktorja ANDREJ ZUPANC, dipl. oec.
PRIPIS UREDNIŠTVA - S tem prispevkom končujemo dolgotrajno polemiko, v kateri se trditve že ponavljajo, o napeljavi telefonov v KS Podgrad.
ka in se sprašujem: “Ali jim sploh še lahko zaupamo?” Na takšen
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol. list št. 48, 30. nov. 1995
način, kot je prikazan v prispevku, eleda gene-
naj ne bi zapravljali ugleda ger racij slovenskih prostovoljnih gasilcev!
R. N.
(naslov v uredništvu)
V zvezi z zgoraj omenjenim člankom smo spoštovani bralki P. iz Novega mesta pripravili nekaj pojasnil glede porabe vode v njihovem stanovanjskem bloku.
Bralka trdi, da so bili po menjavi vodomera računi za porabljeno vodo vsak mesec večji, ob ponovni menjavi vodomera pa so bili kar naenkrat normalni. Ob tem velja poudariti, da je bil vodomer v prvem primeru zamenjan zaradi redne menjave vodomerov, ki jo mora JP Komunala izvajati v skla-
du z zakonskimi predpisi vsake 3 aaomere) i
CS Podgrad, enaki so bili tudi v sporazumih s KS Bizeljsko, s KS Mirna Peč in še nekaterimi. Lahko, da je bil na kakšnem občnem zboru tudi govor o drugačnih rokih za vključitev preostalih interesentov kot posledici preoptimistič-nih planov. V tistem času so bili tudi PTT-ju večkrat obljubljeni popravki cen storitev, kar pa se kasneje ni zgodilo. V podobnih okoliščinah so bile dane tudi obljube predstavnika Telekoma spomladi leta 1994 pod lipo v Podgradu po sprejetju plana investicij v PTT podjetju Slovenije za leto 1994, ki pa se zaradi izpada pri virih sredstev žal ni uresničil.
Čeprav krajani imenujejo “velikansko in podlo laž” navajanje podatkov o številu vključenih v akcijo gradnje telefonskega omrežja, to ne spremeni dejstva, daje v sporazumu govor o 90 interesen-tih, ki bodo dobili telefonske priključke. Še enkrat ponavljamo, da je akcijo sodelovanja krajanov pri gradnji telefonskega omrežja vodila krajevna skupnost in ta je
vo-
otr-
om.
bila dolžna posredovati PTT pod-elel
leta (za večje vodomere) oz. vsakih 5 let (za manjše vodomere). Ker so se zatem zneski vsak mesec povečevali, so stanovalci zahtevali dodatno kontrolo vodomerne naprave. Kontrolo je opravil Zavod za kontrolo meril RS iz Ljubljane ob prisotnosti predstavnika stanovalcev. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bilo kazanje domera pravilno, kar je bilo pi jeno tudi z ustreznim zapisniki
Glede na to, da je bilo delovanje v mejah, ki jih določajo predpisi, je zelo verjetno, da je bila okvara nekje na interni instalaciji, ki pa jo mora stranka vzdrževati sama (ŠKDL št. 13/87, člen 18). Očitno je, da niso vsi stanovalci upoštevali navodil naše operativne službe, ki je že na začetku opozarjala na to možnost (zelo pogosto je to WC kotliček). Ko pa se je izkazalo, da je vodomer v zakonsko dopustnih mejah, je nekdo očitno temeljito pregledal interno instalacijo in napako odpravil, kar se je pokazalo v znižanju računov za naslednji mesec.
Iz navedenih dejstev je razvidno, da so trditve bralke na račun nekorektnosti postopka Komunale neupravičene. Vsi postopki so bili izpeljani pravilno in v skladu z veljavno zakonodajo. Sicer pa se lahko bralka P. iz Novega mesta oglasi v naši operativni službi, kjer ji bomo lahko še dodatno razjasnili morebitne nejasnosti.
Na koncu bi bralki očitali tudi očitno naobveščenost o visokih
jetju oz. Telekomu spisek interesentov. Tudi ni razloga, da ne bi verjeli podatku, daje bil interes za pridobitev telefonskega priključka tak, kot ga navajajo krajani, iz
izkušenj pa tudi vemo, da interes oj pade,
takoj pade, ko je napravljen predračun in je znana cena za en priključek.
Pojasniti moramo tudi kapacite-
te zgrajenega telefonskega omrežja. Za KS Podgrad sta bila pro-
jektirana in zgrajena dva kabla s 30 in 40 pari, skupaj 70 parov, podatki o 30 parih, v katere je udarila strela in jih Telekom ni popravil, pa nam niso znani. Glede tehničnih zmogljivosti zgrajenega om-
Sprehod po Metliki
Dol. list št. 1, 4. januarja
režja ne skrivamo ničesar, zato se tudi ocene neodvisnega strokov-
tudi ocene neodvisnega strokovnjaka ne bojimo. Napeljava telefo-
na po električnih drogovih ima tila
nimo samo podatek, da je bilo na CS Pc
območju KS Podgrad samo v letu 1995 porabljeno za vzdrževalna dela na omrežju okrog 7,000.000 tolarjev, da o ostalih stroških niti ne govorimo, to pa je toliko, kolikor so in bodo po današnjih cenah naročniki v KS Podgrad plačali Telekomu za storitve v 10 letih.
Ker ne želimo še nadalje zadev razčiščevati po časopisju, problematika je preobširna, in to predvsem ne daje nobenih zadovoljivih rezultatov, vabimo spoštovane
(eden največjih nemških slikarjev današnjega časa se podpisuje vsakih nekaj let drugače), grdo pa je o teh ljudeh pisati neuko, posmeh-ljivo in zapovrh še izza okopa anonimnosti.
JURE OBRŠKI (ZORAN HOČEVAR)
Trebanjska glasbena šola zadnja po prostoru
Dol. list št. 52, 28. decembra
Vest pod naslovom “Trebanjska glasbena šola zadnja po prostoru”, objavljena v Dolenjskem listu 28. decembra, se sicer dotika zelo pereče prostorske problematike Glasbene šole Trebnje, za rešitev katere si že več let prizadevam v dogovarjanjih z ustanoviteljem, vendar je zaključna trditev “vsak dan zmanjkajo trije do štirje razredi. Otroci dostikrat sploh ne najdejo'svojega učitelja, ker se glasbena šola ves čas seli” neresnična in ne izzveni dobronamerno, kajti sugerira misel o neorganiziranosti pouka na naši šoli.
Z ustanoviteljem in Osnovno šolo Trebnje, v stavbi katere so tudi matični prostori glasbene šole, smo se v začetku šolskega leta dogovorili, da v popoldanskem času uporabljamo 5 osnovnošolskih učilnic tako za individualni kakor tudi za skupinski pouk. Pouk teče v teh prostorih kontinuirano, po določenem urniku. Res pa je, da se občasno dejavnosti naše in osnovne šole (roditeljski sestanki) časovno pokrivajo, takrat pa imamo na voljo nadomestne učilnice OŠ.
Taka prostorska rešitev seveda ne more biti trajna, ker še zdaleč ni najboljša, je pa v danih pogojih in v tem trenutku najbrž edino mogoča ter organizacijsko ustrezno izkoriščena.
Ravnateljica Glasbene šole: TATJANA MIHELČIČ-GREGORČIČ
[ DOLENJSKI LIST 1
fOn in ona se peljeta z avtom. ! Kaj ga nisi videl?”
Koga le?”
' Soseda našega, vendar! Saj , stal čisto na robu pločnika in nama pomahal. Ti pa tudi nič ne vidiš! Dobro, da sem mu jaz pokimala. ”
“Med vožnjo gledam samo na cesto!”
“Ne reci, da tudi tega sedaj nisi videl. ”
"Koga neki spet?”
“V avtu, ki je peljal ravnokar mimo, je bil tvoj kolega iz službe. Tako te je pozdravljal z roko, ti pa nič!"
Cez nekaj dni se je zgodilo tisto, najbolj strašno. Pripeljal se je iz mesta, še prej odložil neko avtoštoparko in vstopil v domačo hišo. Žene nikjer. Čez dobro uro je prišla. Takoj je videl, da je spet nekaj narobe.
“Hvala lepa, da si me pustil na cesti. Druge ženske pobiraš in voziš, mene pa ne vidiš! Čakala sem na avtobus, ko si se lepo pripeljal mimo. ”
“Nisem vedel, da si bila v mestu. Pa si vsaj mahala?"
Potem je bil nekaj dni brez avta. Moral je nujno v mesto in je prisedel h kolegu Lojzetu. Ta je bil popolnoma drugačen voznik. Pozdravljal je levo in desno in trobil ali dajal svetlobne signale nasproti vozečim
“Poglej, kakšna dobra mrha gre po oni strani ceste... Ta avto pa je bil najnovejši ford...” je besedičil.
Le kako to zmore, si je mislil sopotnik.
Potem se je čez nekaj tednov zgodilo tisto, kar se je moralo zgoditi. Prišla je iz službe in že med vrati neučakano povedala:
“Veš najnovejšo novico? Lojze je razbil avto. Pomisli, pri belem dnevu in na ravni cesti! Pred njim vozeči voznik je na hitro zavrl, ker je hotel zaviti na desno. Zabil se mu je v zadnji konec. Totalka je, pravijo. ”
“Morda pa je koga ravno pozdravljal?”
SLA VKO KLANČIČAR
jem dela naših i gajo povprečne republiške plače in smo v panogi komunalnih podjetij mea zadnjimi na lestvici.
Vodja sektorja vodooskrba: BOJAN KEKEC, inž.
Počutim se ogoljufanega
Zakaj vodstvo KS Podgrad med svojimi krajani dela razlike, vendar samo pri pravicah, ne pri dolžnostih?
V vašem cenjenem časopisu je 4. januarja v rubriki “Sprehod po Metliki” zagledalo luč sveta nekaj čudnega. Dopisnik je navedel, da sem se “svojčas skrival pod psevdonimom Nace Obrški . Iz tona pisanja se da slutiti, da je pisanje pod psevdonimom nekaj slabega. Zdaj, ko pišem pod pravim imenom, zdaj sem pa menda dozorel. Povem naj, da je posebno v francoski literaturi veliko nedozorelih pisateljev. Omenim naj samo Montesquieuja, Voltaira, Stendhala in Anatola Francea. Psevdonimi pa so tudi Jack London, Elin Pelin, Roda Roda in Prežihov Vo-ranc. Prav tako je neumestna trditev, da sem v prvi vrsti slikar. Tega še sam ne vem, kaj sem v prvi vrsti. Zadnjič v kinu sem sedel v prvi vrsti, res je, vendar pa odločno zavračam mnenje nekaterih, da sem bil v prvi vrsti zato, ker hočem biti vedno prvi. Tudi kratkoviden nisem, kakor menijo drugi. Tretji spet trdijo, da sem neumen, kajti prva vrsta je ja najslabša. In kaj pravim jaz sam? Najraje bi sedel v pravljično številčni sedmi vrsti
KOROŠKA VAS - Zanima me, zakaj vodstvo KS Podgrad dela med svojimi krajani razlike. Voditelja KS Jože Gazvoda in tajnik Brane TUrk vedno nekaj prikrivata. Vabila pošiljata samo svojim
kolegom oziroma članom nekdanje KP. Sem sin domobranca in KS
(sredina), vendar se tudi v drugi ..................... ‘ ile
vrsti ni dalo, kajti karte so bile razprodane.
Morda res ni lepo, da nekateri ljudje delujejo psevdonimno
plačujem 22 let, od nje pa nisem dobil še niti samokolnice peska. Plačeval pa ie tudi oče, 38 let. Zakaj se še vedno delajo razlike med domobranci in člani KP? Kadar pa gre v prid KS in potrebujejo kakšen podpis, me poznajo. Ko so na primer zbirali podpise za telefon in postavitev drogov, sem prispeval dva droga, izkopal pa sem tudi dve jami, ko pa so letos priključevali telefon, me ni bilo na spisku. Kadar sem na sestanku (za katerega izvem preko drugih ljudi), na svoja vprašanja sploh ne dobim odgovora, pač pa je takoj druga tema pogovora. V času slovenske osamosvojitvene vojne so, ko so postavljali barikade, iz maščevanja posekali ravno drevo iz mojega gozda, čeprav ga je bilo treba vleči do ceste 150 metrov, pa je bilo v bližini dosti drugih dreves. Zakaj
se maščujejo nad sinom domobranca? Če bi
bi bil nekdanji član KP, sem prepričan, da ne bi bil brez
• Kadar bi radi povedali kaj pametnega, je najbolje, da molčite. (Jurič)
Utrip o novem Krkinem tabletnem obratu
k/
Tik pred koncem leta je izšla Še 9. številka Krkinega glasila in predvsem seznanila delavce / odmevi 8. decembra odprtega raz-vojno-kontrolnega centra, vrednega 17 milijonov dolarjev. Predsednik republike Milan Kučan je ob tej priložnosti v tovarni dejal da je počaščen z obiskom v takšnem podjetju, ki je leta 1994 vložilo v razvoj in raziskave 11,5 odst. celotnega prihodka.
“Ti podatki povedo, da si jej Krka že zelo zgodaj postavila v| samo srčiko svojega razvoja znanje - strokovno, tehnološko, poslovno, ekonomsko, ekološko in tudi znanje, ki odraža splošno kulturo in omiko človeka.” Predsednik republike je čestital delavcem Krke, ki se vzpenjajo proti same-: mu vrhu vrednostne lestvice, ki najvišje ceni znanje.
Na 25. podelitvi Krkinih nagrad/ ko je prejelo taka priznanja kar 40' študentov in dijakov, je minister za: znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc v tovarni med drugim po udaril, da ugled Krkinih strokov-
• NA TONE TABLET IN KAP-; SUL - Svetovna statistika kaže, da ljudje zaužijejo največ, kar 90 odstotkov, zdravil oralno, v obliki tablet in kapsul. Zadnji podatki kažejo, da farmacevtska industrija naredi približno 1.200 milijard tablet in kapsul na leto, kar znaša 270.000 ton. Do leta 2000 naj bi se poraba trdih zdravilnih oblik povečala še za dodatnih 25 odstotkov. Tablete bodo tudi v prihodnosti glavna zdravilna oblika.
njakov, kakovosti in njenih izdelkov danes prispeva tudi k ugledu Slovenije in Slovencev v svetu.
K slednjemu bo mogočen prispevek nov Krkin korak: zgradila bo nov tabletni obrat za proizvodnjo trdih zdravilnih oblik, imenovan Notol. Bralcem Utripa sta ga predstavili magistri Alojzija Ro-
ženbergar in Breda Hace v pogovoru s Simono Vraničar. Gre za
obsežen projekt: novi obrat bo stal v dolini pod skladiščem vnetljivih
tekočin in bo vpeljal povsem novo, elo pri
sodobno načelo pretoka materialov. Gradnja naj bi bila končana do konca tega tisočletja, tako da bo leta 2000 proizvodnja tablet, lakiranih tablet, kapsul in dražejev potekala že v novin prostorih.
Utrip predstavlja zanimiv trg za Krko na Slovaškem in v Litvi, prvič pa pričakujejo Krkina zdravilišča nove goste že v tem letu tudi iz Rusije. - Katja Štimac je pregled- * no predstavila novo podobo hotela — Krka in njene kitajske kuhinje. \ Letos bo hotel pridobil dodatnih --20 sob; nekatere Krkine službe se bodo preselile v Ločno. Obnovili ki bodo še restavracijo, recepcijo in K bife.	I di
Či
Prostorje v novem glasilu dobi- j ta la tudi četrtstoletnica delovanja d Krkinih gasilcev, šport, rekreacija d in opis nekaterih družabnosti de- j la lavcev v tovarni.	! v<
Tg- n Š(
telefona in asfalta. Za to je najbolj kriv g. Turk.
Začel bom iskati pravico. Hočem da mi povrnejo denar z obrestmi vsaj za 10 let, ko sem plačeval krajevni samoprispevek, pa povračilo drogov in odškodnino za zemljo, na kateri stojijo dogovori (št. 57,58), z oporo ah z odstranitvijo. Vem, da bodo v letu 1996 volitve, in vsi kandidati bodo kot vedno obljubljali vse, tudi g. Koncilija. Toda od obljub se ne da živeti. KS Podgrad nima niti vodovoda, skozi Koroško vas pa pelje cesta, ki povezuje dva mejna prehoda. Smo tudi edina vas med Novim mestom in Metliko, ki uživa oporečno vodo zaradi onesnaževanja tovornjakov. Od vodstva občine oziroma od g. Koncilije bi rad izvedel, kdaj bo Koroška vas dobila vodovod in ali bo potrebno blokirati cesto, tako kot so iz raznih razlogov storili že Štajerci. Pisal sem resnico, za to se upam zagovarjati tudi na sodišču.
Ogoljufani SLAVKO ČELIC Koroška vas
TREBA JE GLEDATI S SRCEM, KAJTI BISTVO JE OČEM NEVIDNO
Dedek Mraz, pravljično bitje iz našega domišljijskega sveta, je oseba, ki ima otroke neizmerno rad. In če imaš nekoga rad, mu želiš vse najboljše. Stari dedek Mraz, kije v času Novoletnega direndaja v Črnomlju obiskoval otro-
ke, že ve, kaj to pomeni.
ec i
Otrokom je namreč podaril lutkovno predstavo, kar je za malčke lahko pomembnejše krit pa vreča igrač in sladkarij. Igrače sc lahko razgubijo ali polomijo, sladkarije se pohrustajo, vtis prireditve pa ostane v duši spravljen za zmeraj in bogati tistega, ki ga nosti.
Ni potrebno, da materializem, ki povzroča odtujenost, prežema in objema vse ljudi vseh starosti. Videti je treba srčne iskrice v mladih očeh, v katerih se zrcalijo želje po toplini, razumevanju in ljubezni. Zato pa moramo gle-
dati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno. Črnomaljski
dedek Mraz svoje najmlajše obdarovance zna gledati s
■.
J. ŠERUGA MUREN
Č;
S
'APLAVZ NI OBVEZEN
Kšeft je kšeft
Ni dobro, če sle v Kanadi videti premladi. Kaj hitro se vam lahko zgodi, da vas bo v gostinskem lokalu kdo povprašal po dokumentu, s katerim bi lahko dokazali polnoletnost. Ce namreč niste dovolj stari, vam živ krst ne bo postregel z alkoholno pijačo. Na Slovenskem imamo na zidovih gostiln, bifejev, bistrojev, hotelov in motelov resda napise, da mladoletnim in vinjenim osebam ne točijo alkoholnih pijač, v’ isti sapi pa že dodajamo, da papir vse prenese. In mlečnozobci dobijo, kar naročijo: pivo, rumcolo, džusvodko, viski itd. Pa ne samo to: kot točaje je videti za točilnimi pulti golobradce, ki sodijo bolj v mlečno restavracijo kot v lokal, v katerem za mleko še slišali niso. V prejšnjem, za vse napake krivem sistemu so imeli mladi mladinske klube, kjer so se lahko izživljali, v na novo porajajočem se kapitalizmu pa so jim zasebni iznajdljivci ponudili diskoteke, kopico bistrojev in bifejev. K široki ponudbi alkohola so primaknili še igralne avtomate, da je zadeva razburljivejša in vabljivejša. Kšeft je kšeft! Začudenje nad pijanimi in drugače omamljenimi mladenkami in mladci pa je iz dneva v dan večje. Krivdo si drug drugemu podajajo socialni delavci, šolniki, starši, psihologi, politiki, novinarji... Kapljice pa se spreminjajo v požirke: zaradi velike brezposelnosti, zaradi prevelike zaposlenosti na drugi strani, zaradi pomanjkanja moralnih vrednot.
Prepovedi res niso univerzalno zdravilo. Red pa lahko prispeva svoje. “Boljši je slab kot nikakršen,"pravi ljudstvo. Pri Slovencih, ki smo glede uživanja alkohola toleranten narod, saj so nam pijančki celo v zabavo in so nam po svoje simpatični, bi bilo za začetek že kar nekaj, če bi krepko kaznovali lastnike gostinskih lokalov, ki ne upoštevajo tistegat kar so morali pribiti na zid. Človekove pravice gotovo ne bi bile kratene, če bi komu, ki še nima niti puha pod nosom, odrekli postrežbo naročene alkoholne opojnosti.
TONI GAŠ PERIČ
Koga motijo bori?
V okolici dijaškega doma
ČRNOMELJ - Naš pesnik Sreč-! ko Kosovel v svoji pesmi “Pesem s Krasa” pravi: “Bori dehtijo, bori dehtijo, njih vonj je zdrav in močan, in kdor se vrne iz njih samote, ta ni več bolan.” Vse to pa žal ne drži več za bore okrog dijaškega doma v Črnomlju, ki so jih sredi lanske jeseni posekali. Dehteli so Veliko generacijam učencev, ki so med šolanjem v osnovni in srednji šoli Milke Šobar - Nataše iz Črnomlja bivali v domu. Zdrav in močan je bil njihov vonj, s svojo senco pa so tudi ščitili pred vročino v bivalnih prostorih.
Bori so bili kar nekakšen simbol ! tega dela Črnomlja, zdaj pa so ; nenadoma “zboleli”. To se je j Zgodilo res naglo, saj o njihovi bolezni na sestanku Sveta doma 4. oktobra 1995 nismo slišali še ničesar. Zato me je novica o njihovi bolezni, čeprav dva meseca po uničenju, še bolj prizadela. Za njihovo rast in vzgojo sem skrbel 11 let. V prostem času smo se z učenci v njihovi senci lepo počutili in marsikaj pogovorili bolje kot v učilnici. Kam se bodo domski varovanci zatekli zdaj? Morda v senco k sosedu čez cesto?
Pravi gospodar zasadi mlado drevo (tudi sadne), ko staro še raste, saj sicer ostane nekaj časa brez sadja. V tem primeru pa ne bo imelo kaj krasiti stavbe niti njene okolice. Res živimo v demokraciji, le da si je jaz ne predstavljam tako, da ena sama oseba lahko odloča o tako pomembni zadevi. O sekanju borov bi lahko kaj spregovorili tudi vsi zaposleni, če že to ni bila stvar Sveta. Čakal sem, da se bo morda oglasil kdo od tistih, ki skrbijo za okolje, kajti tukaj je šlo za uničenje okolja, čeprav v majhnem obsegu. Pregovor pa pravi, da iz majhnega raste veliko. Naredbodajalcu za sečnjo dreves v okolici Domu veliko uspehov pri delu v letu 1996!
MARKO ČADONIČ Črnomelj
Ljudsko izročilo kot pomirjevalo
Doživeli večer, kakršnih v Črnomlju ni veliko - Dragatušci veseli, da seje k delu folklorne skupine vrnila zagnana Zdenka Pezdirc - Zal Dragatuš precej osamljen
Ni ravno pogosto, da se v medijih kaj več piše o folklornih nastopih. To pot si folklorna skupina Dragatuš za svoj celovečerni nastop v soboto, 23.12.1995, to resnično zasluži.
Najprej je ne samo mene presenetila dolga vrsta čakajočih na vstopnice za omenjeno prireditev. Nato še kratko razočaranje, da jih razen za stojišča ni več, vendar so bile tudi te kar majhna dragocenost.
Slutnjo, da bomo doživeli večer, kakršnega v Črnomlju ne doživimo ravno pogosto, je napovedala že sama scenska postavitev na odru. Zato pri tem domiselnost Dragatušcev zasluži poklon, saj je bila scena prava paša za oči. Zaradi nje smo bili bližje čarom nekdanje vsakdanjosti. Celotna programska zasnova pa je bila postavljena tako, kot bi si jo želeli pri nastopih sleherne domače folklorne skupine.
Sam sem med svojim delovanjem pri Akademski folklorni skupini France Marolt iz Ljubljane spoznal veliko domačih in tujih skupin, vendar so bile le redke tpko homogene. Lepo usklajeno sodelovanje v programu vseh sodelujočih kaže, da so člani skupine tudi sicer prava “klapa”, kar je pogoj za uspeh vsake skupine. Res je, da imajo za naše razmere nekaj izrednih posameznikov, ki
Razvezanim staršem
VNedeljcu so izšli trije članki o razvezanih mamicah, očetih in njihovih otrocih. Take zgodbe sežejo do srca in ob tem bi rada svetovala tole. Starši, če življenje v dvoje res nikakor ne gre in je ločitev neizogibna, pazite, da ne boste poškodovali ob tem otroških duš! Prav in pošteno bi bilo, da bi otroci ločenih staršev dobili v zameno dvojne starše. Proč z zamerami, užaljenostjo, tu so otroci, poskrbeti moramo zanje, da ne bodo ranjeni, da bodo postali zdrave in srečne osebnosti.
Naj ima drugi mamin mož rad otroke iz prvega zakona, naj imajo občutek varnosti in topline. Naj se oče, ki si je našel drugo ženo, ne srečuje z otroki iz prvega zakona v gostinskih lokalih, rajši naj druga žena povabi otroke k sebi na dom. Skuha in speče naj tisto, kar imajo otroci najrajši. Z njimi naj se lepo pogovarja in jim pomaga odpravljati njihove stiske. Bi bili radi srečni, zdravi? Bi radi imeli ljubečega moža, ženo in urejen zakon? Storite to, kar sem vam sve-lovala.
TINCA KUHELJ Šentjernej
“vlečejo” ostale, vendar tudi ti ne zaostajajo prav veliko. Po dolgem času doživljeno prepevanje vseh članov skupine je bilo za navzoče nekaj še posebno lepega. Pevske interpretacije starih belokranjskih
ZAKAJ SLOVENCI TAKO HITRO POZABLJAMO?
V zvezi s tradicionalnim nastopom črnomaljskih pevskih zborov in godb na pihala v decembru imam neko pripombo. Moram reči, da so se vsi nastopajoči skrbno pripravili in so domačemu občinstvu tudi imeli kaj pokazati. Grenak priokus pa sem imel ob nastopu solo pevke, ki se je nedavno po mnogih letih vrnila iz Beograda, kjer je menda imela zelo uspešno pevsko kariero. Marsikdo pa tudi ve, da je bila nekdanja Belokranjica skupaj z možem srbske nacionalnosti goreča zagovornica velikosrbske politike in tako sovražnica neposlušni Sloveniji. Sedaj, ko se je ideologija Velike Srbije sesula v prah, pa je nenadoma Slovenija dobra. Slovenci, za katere je znano, da nimamo svoje hrbetmee, pa na vse to hitro pozabimo. Nisem šovinist, toda vseeno mi ni bilo prav, da je takoj omogočena promocija in služba ljudem, ki so sovražili Slovenijo in Slovence, mi pa jim sedaj še ploskamo. Tudi brez nastopa solistke bi bil večer lepo doživetje, sicer pa bi ga z lahkoto zapolnili tudi z domačimi umetniki, ki jih je do-
V°lj'	. S. L.
Črnomelj
pesmi pa bi lahko pomenile korak naprej pri delu ostalih skupin v naši občini in v Beli krajini. Nekatere skupine že precej časa delajo v zmotnem prepričanju, da tega niso sploh več sposobne. Zato so njihovi lastni programi precej osiromašeni. Zmotno bi bilo ocenjevati kvaliteto posamezne folklorne skupine samo po “tehnični” plati, kar je samo en element pri njeni celoviti sliki. Pri sestavi le-te pa je izredno pomembna že omenjena pevska “moč”, zunanji videz in urejenost skupine. Zato je treba pohvaliti tudi urejenost frizur in pokrival pri dekletih. Ob tem veseli dejstvo, da modernost sedanjih frizur ne “zmoti” lepo spletenih kit in dekliških rut.
Ob celotni izvedbi programa pa ne bi bilo prav, če ne bi omenili popestritve, ki so jo s svojim programom prispevali člani gostujoče folklorne skupine iz Bohinjske Bistrice.
Gotovo je za pripravo takega prijetnega večera potrebno veliko truda, iznajdljivosti in idej. Ključna pa je vsekakor vloga voditelja (-ice) skupine. Zato so lahko Dragatušci res veseli, da se je k delu skupine vrnila zagnana in iznajdljiva Zdenka Pezdirc. Prav njenemu znanju in volji pri delu gre pripisati največji delež za sedanje uspešno delo skupine.
Kljub veselju ob doživetem večeru pa v nas, ki imamo radi oživljanje ljudskega izročila, ostaja občutek grenkobe, daje pri tem v naši občini folklorna skupina Dragatuš precej osamljena.
VLADO STAREŠINIČ, Črnomelj
Praznovanje “^ličnica 1995”
Slovensko kulturno društvo Lipa Miinchen ob koncu leta pripravilo praznovanje - Gostje skupina “Romar” iz Črnuč
MUNCHEN - “Božičnico 1995” smo praznovali 16. decembra 1995 v občinski dvorani miinchenskega predmestja Griinvvald, v goste pa smo tokrat povabili pevsko in igralsko skupino Romar društva MIK iz Črnuč. Ta skupina je že v Sloveniji zaslovela z mladinsko opereto “Miklavž prihaja”. Člani skupine, več kot 50 jih je, so stanovali pri slovenskih družinah, nemških gostiteljih in v župnišču. Na dan nastopa je bila dvorana polna obiskovalcev, preko dvesto jih je uživalo ob petju in igranju angelčkov, parkeljev z mogočnim Luciferjem in dobrotljivim Miklavžem. V zadnji trodejanki so bili obdarjeni otroci, ki so tudi lahko kaj zapeli. Mlade talente je vodila dirigentka Albinca Rebolj.
Po glavnem odmoru so nastopili še otroci dopolnilnega slovenske-
ga pouka v župnišču, Marjanca Bolčina je prebrala božično zgodbo, predsednik društva pa se je vsem lepo zahvalil za sodelovanje, tudi sponzorjem: Slovenskemu konzulatu v Miinchnu, nemški družini Godi iz Griintvalda, podjetju Gorenje iz Miinchna, občini Griinwald in restavraciji Opatija -Miinchen. Zadnji dan smo za naše slovenske goste organizirali še krožni avtobusni ogled mesta, skupno kosilo, gostje pa so peli še pri slovenski maši v bližnji cerkvi sv. Duha. Bilo je prekrasno, zato hvala. Vsem želimo, da bi še naprej vztrajali in osrečevali ljudi s pesmijo, veliko uspeha pa tudi v nadaljnjem šolanju in nasploh v življenju. Srečno, polno upanja in uspehov polno leto 1996!
LOJZE GROJZDEK
OBNOVILI BODO KOČO “DEBELI VRH" - Številni Potočani so že desetletja navdušeni planinci in pohodniki. Sprva so se združevali v Matici Ljubljana, pozneje v društvu Saturnus. Z nastankom nove občine pa je nastala misel o samostojnem društvu. Tako so se 6. januarja zbrali na ustanovnem občnem zboru (na sliki) v presenetljivo velikem številu, in kar je še bolj razveseljivo, v društvo je stopilo tudi veliko mladih. Planinsko društvo Loški Potok ima po besedah novoizvoljenega predsednika Alojza Sterleta in potoškega župana izredno dobre možnosti za delovanje, in kot je v svojem govoru poudarjal župan, lahko pričakujejo vso podporo občine. Ta jim bo dala na razpolago oziroma v brezplačen najem kočo “Debeli vrh ” in znatna sredstva, ki naj bi se poleg članarine porabila za obnovo omenjene gozdne koče, obnovitev in markacije peš poti, šolanje planinskih vodnikov in organizacijo pohodov. (Foto: A. K.)
OBDAROVALI UPOKOJENCE - Potoško društvo upokojencev združuje nekaj manj kot 300 članov. Približno 150 pa je takih, ki v društvo ne gredo, čeprav so tudi ti zaželeni in večkrat vabljeni. Še manj je članov vzajemne pomoči. V zadnjih dveh letih se je vpeljala navada, da vsak član prejme čestitko za rojstni dan, kar nekaterim veliko pomeni. Ob koncu leta, torej za praznike, pa društvo obdari vse, ki so izpolnili 80 let. Za to skrbi poseben odbor, ki je v teh dneh izročal darila. Člani so jih sprejemali kot znak pozornosti. Na sliki: obdarovanec Alojz Kordiš iz Travnika. (Foto: A. K.)
MIKLAVŽ OBDARUJE, LUKEC PA POJE - Nastop pevske in igralske skupine Romar društva MIK iz Črnuč na Božičnici 1995 v Miinchnu.
POHVALA
STRAŽA - P M. iz Straže se v imenu mnogih občanov zahvaljuje KS Straža in pihalnemu orkestru Krka Zdravilišča, ki ga vodi Miro Saje, za čudovit prednovoletni koncert. Navdušili so tako s slovenskimi kot tujimi skladbami, skratka posnemanja vredno!
PISCU GRAFITA “DROGE - NE HVALA”!
Drugič napiši(ta): Alkohol - ne hvala! Ali misliš oz. mislita, da denar za beljenje pobiramo na cesti? S pokojnino sva z muko spravila denar za belež, vi pa ga greste sedaj packati. Če vas je toliko v hlačah, pridite zbrisati podnevi, da vas vsaj vidimo - junake!
N. JAKOVLJEVIČ, Glavni trg 20 (nad Drogerijo)
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: KRKA, služba za ITT Novo mesto, namesto cvetja na grob pokojne mame sodelavca Vladimirja Sajeta 18.000 tolarjev; Elek-tro, PE Novo mesto, namesto venca na grob Mitja Žagarja 10.000; Marica Dcrnovšek-Trclc, Mestne njive, Novo mesto, namesto izplačanega avtorskega honorarja od Dol. lista 3.500; Jože Saje in Mi-hclca, Novomeška 16, Šentjernej, namesto cvetja na grob Vladimire Turk 5.000 tolarjev. Darovalcem iskrena hvala!
Novoletna želja: mir in prikolice
' /___________________________________________
Ponovoletni obisk pri “Romeu in Juliji”, ki sta se zatekla v gozd pri Cvišlarjih
KOČEVJE - “Najina novoletna želja je, da bi bil na svetu mir, da bi dobila turistično prikolico in da tako ne bi več živela v tej gmajni,” je povedal 74-letni Anton Slapšak, ki že blizu pol l*ta živi s 53-letno Mileno Tušek v zasilnem prebivališču, ki sta si ga zgradila v gozdu pri Cvišlerjih potem, ko sta odšla iz Doma starejših občanov v Kočevju.
Anton in Milena sta bila v kuhinji, kjer je bilo prijetno toplo. Vendar je Anton potožil, da dimnik ne vleče dobro. Zbolela še nista, ker se držita pravila, da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Najboljše zdravilo proti bolezni pa se naredi tako, da dve veliki čebuli zrežete na drobno in ju date v steklenico, vanjo pa nalijete liter žganja. Zdravilo je pripravljeno za uživanje že naslednje jutro. Za zdravje je dovolj, če ga na dan spijete, kot je rekel Anton, pol od pol deci.
Potem smo novemu letu nazdravili z njihovim doma narejenim vinom. Anton ga je naredil iz lesnik, gloga, šipka, opar-nic (drnulj), divjih hrušk in še česa. Povedala sta, da je to vino tudi zdravilno, če se ga ne napiješ. “Tbdi od kamilic lahko umreš, ker vsebujejo veliko etra in zato v večji količini delujejo
kot uspavalo,” je povedala Milena, Anton pa je pokazal nekaj knjig o gobah in zdravilnih zeliščih, ki jih ima v polivinilni vrečki. Še posebno zanimiva pa je preko 100 let stara knjiga “Naše škodljive živali v podobi in besedi”, ki jo je spisal Fran Erjavec, profesor v Gorici, na svetlo pa dala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu leta 1880, in to z dovoljenjem krškega knezoškofijstva. Potem smo nazdravili in vmes modrovali deni-
mo o tem, kako mladi “veliko znajo, a nič ne vedo.” In tudi o tem, da narave ne bi smeli tako uničevati, saj brez nje ni in ne bo nič.
Nadalje meje Anton vprašal, kdo sta pravzaprav bila Romeo in Julija, s katerima ju primerjam. Dejal je, da primerjava ni najboljša, saj sta Romeo m Julija bila mlada, onadva sta starejša. Poroko so mladima zalju-
NA ZDRA VJE IN SREČNO NOVO LETO - Tako smo nazdravili z Antonovim zdravilnim vinom iz lesnik, gloga, šipka in drnulj 7. januarja v “kuhinji" Milene in Antona nekje v gozdu na Kočevskem, kjer v zasilnem prebivališču živita že od avgusta lani. (Foto: J. P.)
NAŠE ŠKODUIVE ŽIVAL!
V PODOBI IN BESEDI - Tak naslov ima 105 let stara knjiga, ki jo je spisal Fran Erjavec in jo hrani Anton v polivinilni vrečki ter jo občasno prebira.
bljencema branili sorodniki, nji ma pa je nihče ne brani.
Okoli novega leta sta imela nekaj obiskov. Včasih jima kdo iz mesta pripelje kruh in še kaj. Z denarjem varčujeta, da bosta morda le prišla do kamp prikolice. Anton se bo šel spomladi prav v fabriko v Novo mesto pozanimat, kako in kaj je s prikolico, saj bi se že končno rada rešila življenja v gmajni.Ob slovesu smo si še enkrat zaželi srečno in zdravo novo leto, potem pa sva z ženo odšla po gazi v zaledenelem snegu proti avtu in domov. JOŽE PRIMC
\ j Se o belokranjskih razglednicah
Izid knjige Božidarja Flajšmana o Beli krajini na razglednicah zasluži vse priznanje
MODNI KOTIČEK
Od jutra do večera
Božična in novoletna noč sta mimo, vendar je to slab razlog za neurejenost. Žal se danes vsi tolažimo z življenjem na pragu 21. stoletja, češ da nam zmanjkuje časa zase. Redki pa pomislimo na to, da urejen videz ni samo v dobrobit okolice, ampak istočasno bogati notranjost človeka. Nenazadnje številne vede ugotavljajo, da zunanja podoba razkriva notranje počutje. Zato danes razkrivam nekaj preprostih načel, ki vam bodo morda pomagala sestaviti zapleten mozaik sreče, katerega delček je prav gotovo tudi urejen videz od jutra do večera.
1.	Uredite se zjutraj, ko ste še voljni in polni energije. Urejeni boste ostali v« dan. To naj velja za vse dni v tednu, saj vas tako tudi nenapovedan obisk ne more presenetiti.
2.	Preden greste od doma, se še enkrat poglejte v ogledalo. Vse mora biti na svojem mestu.
3.	Vsak večer nekaj trenutkov posvetite osebni higieni in tudi spanec bo boljši.
4.	Predstavnice nežnejšega spola ne uporabljajte težkih ličil (videz naj bo naraven), vsi skupaj pa se tu in tam prijetno nadišavite.
In ne pozabite, da ni ves čar samo v dragocenih oblačilih, vpadljivem nakitu in posnemanju drugih, pač pa se vaša popolna lepota skriva v skladnosti, ki jo boste vzpostavili med vašo strukturo telesa, razpoložljivimi oblačili in obutvijo ter obvezno urejeno pričesko.
JERCA LEGAN
BILO JE PRED STO LETI
Izsekani gozdovi
Iz Dolenjskih novic izbral Miloš Likar
Koliko se je že svarilo Dolenjce, naj se prizanaša gozdovom. Skušnje pa kažejo, da vse skupaj veliko ne pomaga, niti postava. Kmetje se v zadregi, v kateri se nahajajo, ozirajo le na trenutni dobiček, a ne pomislijo na ogromno škodo, katera sledi izsekavanju gozdov.
Bridko mora biti človeku pri srcu, ko zagleda tu in tam do cela izsekan, skoro do golega obrit breg, kjer so rasla malo prej še lepa, visoka drevesa. To ne ostane dolgo tako. Razni deževni našem spirajo polagoma zemljmaavzdol in breg paka&e krrmbt skalna rebra.
Gozdom so zelo koristni. Vplivajo tadt na vetrove, na vreme, vlažnost in na človekovo, zdurv je. Gozdovi tudi čistijo ozračje. Drevesa sprejemajo v sebe pline. Plini so hrana za drevesa*
Drage Dolenjci, o varstvu gozdaabi se dalo še mnogo pisali, a nekateri ne dajo si nič dopovedati. Nekaj dobrega pa smo že opazili. Tu in tam se vidi kmete, da drugače gledajo na gozdove. Vedite, če boste z gozdovi ne gospodarno ravnali, naši vnuki in pravnuki ne bodo ponosni na svoje prednike. Dolenjske novice januarja IH96
Pred kratkim je na slovenski knjižni trg prišla knjiga Božidarja Flajšmana z naslovom Sledovi časa - Bela krajina na razglednicah v letih 1895 do 1945. Tako se je predstavitvam slovenskih pokrajin in krajev na razglednicah naposled pridružila tudi najjužnejša slovenska pokrajina - Bela krajina.
Dogodek sicer ne bi bil nič posebnega, če bi takšno publikacijo izdala ena od številnih slovenskih založb s kopico sodelavcev, renomiranih strokovnjakov. Ker ni tako, naj takoj zapišem, da je pri tovrstnih publikacijah na Slovenskem samozaložniško dejanje bolj izjema kakor pravilo in zasluži vse priznanje.
Knjiga obsega 127 strani velikega formata, v njej pa natisnjenih 185 razglednic, fotografija in dva zemljevida. Slikovni del dopolnjujejo odlomki treh tekstov o Beli krajini, s katerimi je bralcem prikazan duh časa, v katerem so bili motivi na razglednicah posneti ali v katerem so bile razglednice natisnjene. Pred približno sto leti so te tekste napisali Florentjn Hrovat, Janez Trdina in Ivan Šašelj.
Avtorjev osnovni namen je bil prikazati izbor razglednic Bele krajine v obdobju petdesetih let, tako rekoč od prvih belokranjskih razglednic, ki naj bi se pojavile ob koncu 19. stoletja, pa tja do konca druge svetovne vojne. V uvodnem delu knjige je avtor o smislu izdajanja razglednic zapisal: “Doživetje je poiskati nekatere kraje, v katerih so bile pričujoče podobe fotografirane. Svojevrstni občutki te prevevajo, ko stojiš na istem kraju, kot je pred sto leti stal fotograf. Ponekod opaziš, da se na pogled domala ni nič spremenilo, da je dragocena podoba ohranjena, ponekod so se stvari izboljšale, drugod pa je marsikaj lepega uničenega. (..) Razglednice ohranjajo za vedno izgubljene podobe preteklosti."
Razglednice so v knjigi razvrščene v tri sklope - tri sedanje belokranjske občine Črnomelj, Metlika in Semič - znotraj sklopov pa so najprej razvrščene razglednice občinskega središča in nato še razglednice drugih krajev v občini. Pričakovali bi, da bo avtor skušal objaviti čim večje število različnih motivov, kajti zbirka razglednic, ki jih hrani, znatno presega število objavljenih primerkov. Vendar se je odločil, da bo pomembnejše motive, na primer mestne vedute Črnomlja in Metlike, ki so na razglednicah tudi največkrat upodobljeni v različnih obdobjih, ponovil v kronološkem zaporedju. Tako je na najboljši možni način prikazal razvoj mestne infrastrukture ter splošne spremembe in napredek v obeh belokranjskih mestih, ki jih največkrat zaznavamo v drobnih arhitekturnih detajlih ali v novozgrajenih objektih.
Belokranjske razglednice, ob-
Lovska modrost
•	Obleka ne dela človeka, najmanj pa lovca.
•	V gostilni ne govori latinsko, v gozdu ne postopaj tatinsko!
•	V zeleno bratovščino ne spada, kdor je zelen od zavisti zaradi sreče svojega solovca.
•	Lovec brez psa, je kakor jezdec brez konja.
•	Kdor psa posoja, sam sebe obsoja.
•	Zakrpana suknja ne grdi lovca, pač za zakrpan značaj.
javljene v Flajšmanovi knjigi, nam torej govorijo o času, v katerem so bili motivi posneti, pa tudi o času, v katerem so bile natisnjene in poslane med ljudi. Z njihovo pomočjo lahko sledimo gospodarskim in tudi družbenim spremembam v Beli krajini skozi zadnja desetletja avstroogrske monarhije in kasnejše Jugoslavije. Razglednice nam s svojimi pisnimi sporočili naslovnikom govorijo o nekdanjih odnosih med ljudmi in o navadah pisnega komuniciranja. Iz njih razbiramo načine, sloge in ravni jezikovne kulture pošiljateljev, njihove namere in želje. Nekatere razglednice govore o prijetno preživetih počitnicah ali dopustu, druge o gospodarskih, trgovskih zadevah in kažejo na način poslovnega dopisovanja oziroma sporočanja. Za večino razglednic pa velja, da so na njih zapisana sporočila kratka in naslovniku razumljiva.
S slikovnim sporočilom so razglednice lahko vir različnim raziskovalcem belokranjske preteklosti. Lahko pa so tudi pomagala in napotila arhitektom in prostorskim planerjem za načrtovanje urbanih in ruralnih prostorov v prihodnosti. Iz njihove sporočilnosti se lahko marsičesa naučimo, spoznavamo naravne in urbanizirane zakonitosti prostorov in se izognemo nasilnim posegom v človekovo bivalno okolje. Potrebno je le, da jih gledamo pazljivo in da smo pozorni na podrobnosti, ki jih v prvem trenutku morda niti ne vidimo. Dobrodošel pripomoček pri tem je povečevalno steklo, ki te podrobnosti hitreje razkrije. Med prikazi krajevnih vedut se nam tako razkrivajo arhitektonske značilnosti stavb, gradbenih materialov in načinov gradnje objektov v različnih časovnih obdobjih. Napisi na pročeljih hiš govore o gostinskih lokalih, obrtnih delavnicah, trgovinah, denarnih zavodih, šolah, ki jih morda ni več, ali pa so skozi čas spremenile svojo zunanjo podobo in tudi vlogo v življenju kraja. Skozi razglednice stopajo pred nas različne stopnje prostorskega razvoja mest in vasi. Tako lahko na belokranjskih razglednicah razkrivamo namembnost mestnih trgov, ki se kažejo
KLIC V SILI
■ Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Pravi naslov za Dolenjsko oz. Posavje. Pokličete lahko na telefonsko številko (068) 322-124 int. 229 v torek in petek med 13. in 16. uro in (068) 20-370 med 19. in 21. uro.
•	NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro.
•	TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293.
•	ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
•	LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
^ y	|
PRAZNOVANJE NOVEGA LETA
Novo leto sem preživel kar skupaj s starši, doma na toplem. Žal moj oči na Silvestrovo ni bil doma. Zadnji dan smo vsi zelo garali: pekli piškote, meso in slaščice. Mamica je pri tem potrebovala veliko pomoči, zato sem ji pomagal pripraviti francosko solato in testo za piškote. Na koncu smo za ta veličastni dan pripravili še mizo, polno dobrot. Vsa hrana je bila zelo slastna, z užitkom smo jo pojedli in z nasmehom pričakali novo leto. Minuto pred polnočjo je domov poklical oči in nam zaželel srečno novo leto. Dolgo pričakovano leto smo proslavili s šampanjcem, ki so ga pili starši, s sestro pa sva nazdravila s sokom.
LOVRO BLATNIK, 4.r.
OŠ Krmelj
Naj dogodek v letu 1995
•	Prav gotovo sem najbolj uživala na poti na svetovno prvenstvo v Brazilijo. Neverjetno! A tudi poletne počitnice so bile imenitne, saj sem jih preživela s prijatelji. (Darja Kapš)
•	Razburjenja ni nikoli dovolj. Novembra sem padel v 4 metre globoko vodo, ki je imela 9 stopinj. (Gregor Simčič)
•	Najbolj mi je ostalo v spominu potovanje na svetovno prvenstvo v Brazilijo. Videl sem nove kraje in ljudi in se marsikaj naučil. Še posebej sc spominjam poleta z Dunaja. Res je bilo lepo doživetje. (Tadej Kobe)
•	Moj 14. rojstni dan. Praznovala sem ga doma s starši, sorodniki in prijatelji. Tudi počitnice so bile najlepše leta 1995. (Katja Mihelič)
•	Maja sem za birmo dobil videorekorder. Bil sem ga zelo vesel. (Andrej Majerle)
Učenci 8.r. OŠ Stari trg ob Kolpi
kot sejemski, prireditveni, komunikacijski prostori. Te podobe nas opozarjajo, da je bilo življenje v preteklosti v Beli krajini vsaj v nekaterih pogledih prav tako močno razgibano in pestro kot drugod na Slovenskem.
V prizorih iz vsakdanjega življenja, ki so upodobljeni na razglednicah, lahko skozi čas spoznavamo raznolikost vsakdanje in praznične noše odraslih in otrok. Ob tem se nam nehote zamaje stereotipna, največkrat nostalgično folklorna podoba o “deželi v belo domače platno oblečenih ljudi”. Tuji oblačilni vplivi so že na prelomu v 20. stoletje tudi v Beli krajini spreminjali oblačilni videz Belokranjcev. Prav tako nam razglednice kažejo tehnični napredek, zlasti v prometu, kije v pokrajino za Gorjanci prihajal sicer polagoma in s kancem zamude, a vendar nezadržno.
Zanimivih in pozornosti vrednih razglednic je v knjigi Sledovi časa še veliko. Tu so še upodobitve članov Sokola, sokolski telovadni nastopi in vaje, uprizoritve gledaliških iger, jubilejni in priložnostni posnetki godbenikov, lovcev in pivske družbe, slovesnosti ob prihodu prvega vlaka v Belo krajino in še bi lahko naštevali. Vsaka razglednica je sled časa, ki je zdaj ujeta v knjižni izdaji in ponujena na ogled in v razmislek ljubiteljem in raziskovalcem. Vsaka nosi v sebi zgodbo, ki je delček belokranjske preteklosti in njene kulturne dediščine. Knjiga v veliki meri zapolnjuje promocijsko vrzel, ki bi jo morali Belokranjci zapolniti z združenimi močmi že pred leti. Škoda je, da avtor ni mogel v knjigi objaviti več razglednic. Vendar je to že zgodba, ki presega ta zapis.
ANDREJ DULAR
Blanki v slovo
Poslavljamo se od mladega življenja. Od sošolke Blanke Cizelj. Od dekleta, starega osemnajst let. Pravzaprav se je od nas poslovila sama, ne da bi si upala z nami deliti svojo bolečino, upanje in strahove.
Njena igrivost, veselje do življenja in občutljivost za težave drugih - to je bila pravzaprav ona. Nasmejana, optimistična in poštena. Takšno smo jo poznali in tako bi jo opisali tisti, ki smo z njo drgnili tiste brežiške klopi. Težavice in težave, ki tudi sodijo zraven, so se vedno izkazale za mani pomembne od sončnega dne, skupnih odmorov, dijaških popotovanj z vlakom in družinskilrizletov.
Cvet je ovenel, ker je bilo premalo sonca v duši, a svetlobe ni nikdar nehal iskati. Blanka si je želela živeti, a živeti drugače, da bi bilo'spet vse po starem. Kot v otroštvu, kot v zgodnjih dijaških dneh, ko je znala tolažiti sebe in druge, ko je nepomemben dogodek pričaral njen nasmeh in optimizem. V svoj dnevnik je pred dobrim mesecem napisala: “Nočem umreti, hočem sc boriti, uspeti, kot bodo uspeli moji sošolci. Hočem se pobrati, se učiti, delati in se zaljubiti, kot vsi ostali. Kako naj si pomagam?” Duša je bila prazna in to je s svojo občutljivostjo zaznavala z vsakim dnevom močneje in vedno teže se je borila zase, za svoje starše, učitelje in prijatelje.
Letos so se na njeni mizi zbrale številne želje in voščila ob novem letu. Sreče, zdravja in ljubezni smo ji zaželeli prijatelji, ne da bi slutili njene temne misli, saj je bila pred nami vedno močna, prijazna in potrpežljiva Blanka.
In takšna bo za vedno ostala v našem spominu.
Blankini sošolci, razredničarka in profesorji Gimnazije Brežice
POSLOVNI PROSTORI V NOVEM MESTU
odlična lokacija ob novomeški vpadnici
Na Kočevarjevi ulici 1 v Novem mestu prodajamo skupno 1930 m2 pisarniških prostorov v petih etažah. V objektu sta tudi večja prostora, primerna za sejno sobo in projekcijsko dvorano.
Kupci si lahko površino izberejo poljubno, glede na želje in potrebe, prednost pa bodo imeli kupci celotnega nadstropja.
Stavbi pripada tudi 1056 m2 veliko parkirišče.
Nudimo ugodne prodajne pogoje z možnostjo obročnega odplačevanja.
m
SKB Nepremičnine & Leasing d.o.o. INFORMACIJE IN PRODAJA: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING d.o.o., Ljubljana, Slovenska 54, telefon: 061/13-15-125,301-632, fax 061/132-12-02 ■
DEŽURNE TRGOVINE
v
V	soboto, 13. januarja, bodo odprle naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC Zagrebška od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8, do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17
od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 6.30 do 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 7. do 17, ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 14. januarja, bodo odprle naslednje prodajalne živil:
•	Novo-mesto: od 8. do 11. ure: M-KZ Krka, Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni
center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 8. do 19. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod Spo, Smolenja vas od 8. do 11. ute: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
1 Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
■ Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
' Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ' Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod kpo, Market Čar-
dak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7, do 21. ure: Prima
trgovsko podjetje NOVO
Prodajno skladišče ELVOD
Na Livadi 1, Novo mesto (nekdanja vojaška skladišča v Bršljinu)
VELEPRODAJA
ELEKTROMATERIALA
Tel. 068/322-037, 324-071
Za obisk se priporočamo!
‘<3>HYunDnr"
Zastopstvo in prodaja
6MNENT
Novo mesto, tel.: 068/323-902, 28-950 Krško, tel.: 0608/22-950, Črnomelj, tel.: 068/51-379, 51-378

Podjetje PCK Novo mesto Srebrniče
objavlja razpis
za oddajo poslovnih prostorov v najem
Objekti se nahajajo v Metliki, Cesta 15. brigade 27 (bivša enota Pionir Metlika).
Razpis velja za oddajo:
—	upravne stavbe v najem; prostih 5 pisarniških prostorov, cca 170 m*
—	urejene delavnice, prostih cca 200
—	stavbnega zemljišča, prostih cca 2000
Vse dodatne informacije dobite na naslovu najemodajalca: PCK Novo mesto, Srebrniče 1 (kontaktna oseba g. Lavrič), tel. 068/321-611, 321-604.
Vsi zainteresirani si lahko ponujene prostore ogledajo v ponedeljek, 15. 1. 1996, ob 10. uri v Metliki, na sami lokaciji.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do [ morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 11.1.
SLOVENIJA 1
?-15-23.55 TELETEKST 930 VIDEOSTRANI >0.05 OTROŠKI PROGRAM
GOSPODIČNA SEMFINA IN GOSPOD MIMO, pantomimska pravljica
10.35	BATMAN, amer. naniz., 13/32
11.00	TEDENSKI IZBOR OPAZUJMO NARAVO, kan. poljudno-znan. serija, 10/12
11.25	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
'3.05 KOLO SREČE, ponov.
14.45	TEDENSKI IZBOR TRAJANJA
15.25	PROETCONTRA
16.25	SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 11/13
17.00	TV DNEVNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV
18.00	V NAJBOLJŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 5/21
1830 KOLO SREČE, TV IGRICA
19.05	RISANKA
1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NOREC V MNOŽICI, amer. naniz., 3/16 2030 TEDNIK
21.20	MOŠKI, ŽENSKE
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	POSLOVNA BORZA
22.50	UMORI, amer. naniz., 2/20
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -1L15 Tedenski izbor: Univerzitet-»i razgledi; 11.45 V žarišču; 12.15 Biblija -13.10 Športna sreda (hokej) -15.10 Obmejni policaj, bner. film -16.40 Norec v množici, amer. naniz., 2/16-17.05 Izigati kralja, angl. nadalj., 1/4 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izziv, poslovna oddaja -19.15 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 V žarišču - 20.35 Okus po zločinu, angl. naniz., 2/ 10- 21.25 Pbdoba podobe - 22.10 Umetniški večer •23.50 Slovenski jazz v klubu Gajo
kanala
7.00	CNN poroča - 8.05 Novice - 8.45 Divje Palme (ponov. 2. dela amer. nadalj.) -10.00 Uružina Adams (ponov. 8. dela) -10.30 Sirene (ponov. 18. dela) -11.20 Replika (ponov.) -12.00 Novice -12.45 Video strani -16.00 Novice -16.40 Vreme -17.00 Dance sesion (ponov.) -17.30 Risana serija (ponov.) -18.00 Divje palme (3. del. amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Vreme -19.35 Družina Adams (9. del. amer. risane serije) - 20.00 Dežurna lekarna (59. del. Ipan. hum. naniz.) - 20.30 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.05 Brez najmanjšega dokaza (amer. film) - 23.15 Vreme - 23.20 Gost pike na A - 23.55 Video strani - 0.00 CNN poroča
HTV 1
7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila
•	10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 1-jube-zcn (serija) -12.45 Ameriški film -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 32/120)
•	18.15 Kolo sreče -18.50 Moč denarja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Dokumentarna oddaja-21.10 Glasbena oddaja - 22.10 Podobica - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Theatron
HTV 2
15.35	Video strani -15.50 TV koledar -16.00 Ekran brez okvirja - 17.00 Šopek dolarjev ' (ponov.) -17.30 Federacija in konfederacija -
18.00	Skrivnostno življenje rastlin (dok. serija) • 19.00 Neustrašni (serija za otroke) -19.23 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 s Kitajska plaža (serija) - 21.00 Rešitev 911 (dok. film) - 21.50 Od 16 do 24 - 22.35 El Dorado (amer. film)
PETEK, 12.1.
SLOVENIJA 1
9.15	-0.55 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.40	OTROŠKI PROGRAM CICIBAN SMUČA, 1/2
9.55	OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 14/26
10.20	TEDENSKI IZBOR MOŠKI, ŽENSKE
11.10	FEDORA, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.25	SVET NARAVE, angl. poljudnoznanstv. serija, 1/10
i 15.15 SLOVENSKA K1AVIRSKA GLASBA, 2/9
15.50	ZVOKI GODAL, 1/6
16.20	KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper
17.00	DNEVNIK 1
17.10	LAHKIH NOG NAOKROG
18.00	V NAIBOUŠIH DRUŽINAH, norv.
naniz' 6/21
18.35	HUGO-TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	GRADE NA UDARU, amer. naniz., 19/26
20.30	PODARIM, DOBIM
20.40	POGLEJ IN ZADENI
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	VISOKE PETE, Špan. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews - 9.35 Tedenski izbor: Izziv, poslovna oddaja; 10.05 V žarišču; 10.35 Skrivnostni svet Arthurja Clarka; 11.05 Podoba podobe; 11.50 Umetniški večer; 13.30 Noč na zemlji, amer. film -
15.35	Slovenci na obzorji - Argentina, 2. del -16.35 Grace na udaru, ponov. -17.00 Znanje za znanje -
18.00	Po Sloveniji -18.45 Planet šport -19.25 Pasje mesto, risana serija, 4/23 - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.35 Umor v družini, amer. nadalj., 2/4 -
21.15	Studio City - 22.10 Novice iz sveta razvedrila - 22.35 Nor na reklame, 2/15
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Divje palme (ponov. 3. dela amer. nadalj.) ■ 10.00 Družina Adams (ponov. 9. dela) -
10.30	Večni krog (ponov.) -11.15 Video strani -
12.00	Novice -16.00 Novice - 17.10Vreme-17.30 Dežurna lekarna (ponov. 59. dela Špan. naniz.) -
18.00	Divje palme (4. dela amer. nadalj.) -19.00 Pika na A ■ 19.35 Družina Adams (10. del amer. risane serije) - 20.00 Pot flamingov (L del amer. naniz.) - 22.05 Devetdeseta (oddaja o stilu) - 22.35 Max in Helen (amer. film) - 0.15 Vreme - 0.20 Gost pike na A - 0.35 Brez najmanjšega dokaza (ponov. amer. filma) - 2.35 CNN poroča
HTV 1
7.10TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Vrnitev Pink Panterja (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 33/120) -
18.15	Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Aplavz, prosim - 21.45 Sto let hrvaškega filma (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko -
23.05	Terra X (Dok. film) - 23.55 Poročila
HTV 2
18.20	TV koledar -18.30 Hrvaške županije -
19.00	Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10	Kavarna “Nazdravje” (hum. serija) - 20.40 Ameriški film - 22.15 Latinica - 23.30 Petek, 13. (amer. film)
SOBOTA, 13.1.
SLOVENIJA 1
6.45	-0.35 TELETEKST
7.00	VIDEOSTRANI
7.15	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
7.25	KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 1/25
7.40	OGLEJMO SI!, angl. dok. serija, 12/12
8.05	POD KLOBUKOM
8.50	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.20	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, angleščina, 2/11
9.45	V SNEGU SKRITI ZAKLADI, angl. film
11.20	ZNANJE ZA ZNANJE, ponov.
12.20	ARCADIATRIO
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.00	SVETNARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 2/10
14.50	TEDNIK
15.40	POLICIST S SRCEM, avstral. naniz., 23/26
16.25	STARODAVNI VOJŠČAKI, amer. dok.
serija, 8/13
17.00	TV DNEVNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM ZVONČEK Z ROŽNEGA GRIČKA
17.35	IRSKA: RITEM DUBLINA, 2. oddaja
18.05	SLOVENSKI MAGAZIN
18.35	OZARE
18.40	HUGO-TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	TEATER PARADIŽNIK
21.10	V VATIKANU S PETROM USTINOVOM, zadnji del
22.00	TURISTIČNA ODDAJA
22.20	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.50	ŠPORTNA NAPOVED, amer. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews - 9.25 Poglej in zadeni! -10.55 Garmisch Partcnkirchen: Superveleslalom (ž) -
12.10	Kitzbuehcl: smuk (m) -13.15 Marija Stuart, amer. film (ČB) -15.15 Športna sreda -18.30 Karaoke -19.30 Tv avtomagazin - 20.05 Mali buda, angl.-franc. film - 22.20 Sobotna noč
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.05 TV prodaja - 8.20 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.20 Risani film -10.15 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.50 Čikaške zgodbe (ponov.) -12.05 Večni krog (ponov.) - 12.35 Dance sesion (ponov.) -13.25 Video strani -17.10 Vreme -
17.15	Šolska košarkarska liga -18.00 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -19.00 Vreme -
19.05	Risana serija -19.30 Devetdeseta (ponov.)
-	20.00 Vreme - 20.05 Čikaške zgodbe (amer. film, 2. del) - 21.20 Slava (amer. film) - 23.35 Vreme - 23.40 Max in Helen (ponov. amer. filma) -1.40 Ljubezenski vodič, 4, del - 2.10 CNN poroča
HTV 1	*
8.40	TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.20 Prizma -13.20 Dok. oddaja -14.45 Briljanten -
15.35	Svetovni reporterji -16.25 Poročila -16.30 Sinovi Nevihte -18.00 Televizija o televiziji •
18.30	Kdo prihaja na večerjo -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme -
20.10	Zabavna oddaja - 21.15 Feds (amer. film)
-	22.40 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko - 23.30 Nočna premiera
HTV 2
16.35	TV koledar -16.45 Življenje na severu (serija) -17.30 Policisti s srcem (serija, 10/ 26) -18.15 Dok. oddaja -19.15 Risanka -
19.30	Dnevnik, vreme šport - 20.10 Male žrtve (dok. film) - 20.45 Vidikon - 21.30 Z jadri okoli sveta - 22.00 Šport - 22.15 Hr top 20
NEDELJA, 14.1.
SLOVENIJA 1
7.45	- 0.35 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.15	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV
9.00	ČEBELICA MAJA
9.25	SAMO ZA PUNCE, ponov. amer.
naniz., 13/13
9.55	UMETNOST DIRIGIRANJA, 2 del
10.55	AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 2/10
11.25	OBZORJE DUHA
11.55	LJUDJE IN ZEMLJA
12.25	NAŠA PESEM, 12. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica
13.30	KARAOKE, ponov.
14.35	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.10	MAJOR IN FRKLIA, amer. film (ČB)
17.00	DNEVNIKI
17.10	PO DOMAČE
18.45	LOTO
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NEDELJSKIH 60
21.10	IZIGRATI KRALJA, angl. nadalj., 2/6
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	NA PAPIRNATIH AVIONIH, slov. film (ČB)
SLOVENIJA 2
Opomba: Slalom, L tek 9.25 do 10.25 ter 2. tek
12.25	do 13.10 (ž); Kitzbuehl: Slalom, 1. tek
10.25	do 11.25 ter 2. tek 13.25 do 14.15 (m); Smučarski teki 17.25 do 18.25 (posnetek iz Novega mesta); Košarka 18.25 do 20.00 (ž)
8.00	Euronews - 8.55 Tedenski izbor: Angleška glasb, lestvica; 9.45 Videošpon; 10.30 V vrtincu;
11.15	Tok, tok; 12.00 Planet šport; 12.40 Lahkih nog naokrog; 13.25 Tv avtomagazin - 17.25 Športna nedelja - 20.05 Antologija skupine The Beatles, zadnji del - 21.00 Intervju - 21.55 Oko, vajeno teme, angl. drama, 1/3 - 22.50 Športni pregled
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show (19. del) -10.30 Magnetoskop (ponov.) -
11.15	Duša in telo (ponov. 1. dela amer. nadalj.) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -12.55 Unpato (ponov.) -14.05 Šolska košarkarska liga (ponov.) -14.50 Karma (ponov.) - 16.55 Vreme - 17.00 Muppet show (ponov.) - 17.30 Čarobna zapestnica (sinhronizirana risanka) -18.00 Avto ljubezni (amer. mladinski film, 2. del) -19.00 Vreme -19.05 Risana serija -19.30 Siam (oddaja o košarki) -
20.05	Duša in telo (amer. nadalj., 2. del) - 21.00 Kino, kino, kino, oddaja o filmu - 21.35 Jeleni z zahoda (11. del amer. nadalj.) - 22.25 Vreme -
22.30	Siam (ponov.) - 23.00 Slava (ponov. amer. filma) -1.20 CNN poroča
PONEDELJEK, 15.1.
SLOVENIJA 1
9.45 - 0.35 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.35	OTROŠKI PROGRAM
KAJ MORA SOVA OPRAVITI POZIMI
11.15	PR1TLIKAVČKI, angl. nadalj., 5/12
11.40	NA PAPIRNATIH AVIONIH, ponov. slov. filma (ČB)
13.30	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
14.10	TEDENSKI IZBOR UTRIP
14.20 ZRCALO TEDNA
14.30	ZA TV KAMERO /
14.45 FORUM
15.00	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.30	INTERVJU
16.20 DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25 DOKUMENTARNA SERIJA
18.00	SIMPSONOVI, amer. naniz., 15/48
18.35	LINGO, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 16/22
20.40	OMIZJE
21.30	CL1VE JAMES, dok. serija, 1/4
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	UMORI, angl. nadalj., 3/20
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -11 .lOTedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, angleščina, 2/11; 11.35 Ljudje in zemlja -12.05 Policist s srcem, avstral. naniz. -
13.00	Tedenski izbor: Teater Paradižnik; 14.00 Sobotna noč; 16.00 Studio City; 16.55 Športni pregled -17.25 Noro zaljubljena, amer. naniz., 15/22 - 18.00 Po Sloveniji • 18.45 Sedma steza -
19.15	Ameriška glasb, lestvica • 20.10 Osmi dan - 20.40 Uncle Buck, amer. film - 22.15 Brane Rončel izza odra
KANALA
7.00 CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.45 Divje palme (ponov. 4. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.30 Žametne vrtnice (ponov.) -11.15 Jeleni z zahoda (ponov. 11. dela) -12.20 Video strani -14.00 Novice -17.10 Vreme -17.30 Siam (ponov.) -18.00 Divje palme (5. del amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Vreme -19.35 Družina Adams (amer. naniz., 11. del) - 20.00 Zlata dekleta (20. del. amer. hum. naniz.) - 20.30 Hamlet (amer. film) - 22.55 Vreme - 23.05 Ro-deo (kontaktna glas. oddaja) - 23.50 Gost pike na A - 0.25 CNN poroča
TOREK, 16.1.
SLOVENIJA 1
9.45-0.10 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.25	OTROŠKI PROGRAM
DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI, 4/10
10.45	POŠTARSKA PRAVLJICA
11.20	SKRIVNI VRT, angl. film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
14.35	TEDENSKI IZBOR AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 2/10
15.00	OBZORJE DUHA
15.30	OKO, VAJENO TEME, angl. drama, 1/3
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM VODNARČEK, POJOČI PES, izrael. naniz., 1/4
17.40	KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 2/25
18.00	V NAJBOUŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 7/21
18.35	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz., 14/20.
20.40	MEDNARODNA OBZORJA
21.30	ROKA ROCKA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.05	UMORI, amer. naniz., 4/20
SLOVENIJA 2
Opomba: Veleslalom, L tek 10.10 do 11.15 ter 2. tek 12.55 do 13.50 (m)
9.00	Euronews -11.40 Tedenski izbor: Sedma steza; 12.10Osmi dan; 12.40 Starodavni vojščaki, amer. dok. serija; 13.10Slovenski magazin; 13.40 Nedeljskih 60; 14.40 Koncert simfoničnega orkestra -16.10 Opazujmo naravo, kan. poljudnoznan. serija -16.35 Ko se srca vnamejo, ponov. 13. dela -17.10 Okus po zločinu, ponov. 2. dela -18.45 Prisluhnimo tišini -19.15 Videošpon -
20.05	V žarišču -20.40 Učitelj, franc, nadalj., 14/ 24 - 21.35 Oči kritike - 22.20 Somrak stoletja
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.45 Divje palme (ponov. 5. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.30 Pot flamingov (ponov. 1. dela)
-12.50 Video strani -16.40 Vreme -16.45 Ro-deo (ponov.) -17.30 Risana serija -18.00 Divje palme (6. del amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -
19.30	Vreme -19.35 Družina Adams (12. del. amer. risane serije) - 20.00 Hermanova glava (20. del. amer. naniz.) - 20.30 Državnik novega kova (angl. naniz.) - 21.00 Živeti danes - 21.30 Vezi, ki nas ovbirajo (4. oddaja) - 22.00 Nokia Balalajka show (ponov. koncerta) - 23.10 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča
SREDA, 17.1.
SLOVENIJA 1
10.45	-0.55 TELETEKST
11.00	VIDEOSTRANI
11.25	OTROŠKI PROGRAM
LOKOMOTIVA
11.40	ROKA ROCKA
12.30	NAŠA PESEM, 12. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZ ŠKOUKE
15.30	MEDNARODNA OBZORJA, ponov.
16.20	SLOVENSKI UTRINKI,oddaja madžarske iv
17.00	DNEVNIK 1
17.10	MALE SIVE CELICE, kviz
18.00	V NAJBOUŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 8/21
18.35	KOLO SREČE-TV IGRICA
1Q 10 RKANIČA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	GOSPOD BEAN, angl. naniz., 3/13
20.40	ZELING, amer. film (ČB)
22.20	NAPOVEDNIKI
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	UMORI, amer. naniz., 5/20
23.50	KRAUESTVO, dan. naniz., 2/5
SLOVENIJA 2
Opomba: Ljubljana: Hokej 20.05 do 22.30
9.00	Euronews -11.05 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; 11.35 V žarišču; 12.05 Oči kritike;
12.50	Somrak stoletja; 14.30 Major in smrklja, amer. film (ČB) -16.30 Gospod Bean, ponov. -
17.10	Umor v družini, ponov. -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izobraževalna oddaja -19.15 V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20,35 Športna sreda
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Divje palme (ponov. 6. dela) -10.00 Družina Adams (ponov. 12. dela) -10.30 Živeti danes (ponov.) - 11,00 Vezi, ki nas ovirajo (ponov.) -12.00 Novice -16.00 Novice -17.30 Državnik novega kova (ponov.) -18.00 Obalna straža (L del amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -
19.35	Družina Adams (13. del amer. risanke) -
20.00	Sirene (19. del amer. naniz.) - 20.50 Replika (konl.-konfl. oddaja) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Gost pike na A - 23.00 Novice - 23.15 Video strani - 0.00 CNN poroča
ČETRTEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi
-	4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -
18.20	Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altergodba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved
-	12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30
-	24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	- 13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -
14.00	-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dee Jay Time)
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -
16.15	- 17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika -19.30
-	24.00 Rezerviran čas
TOREK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved
-	8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 -
15.00	Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Lestvica 3.3.3 - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00Tblefonske zabavne želje
ČETRTEK, 11.1.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti-9.00 Poročila in 11.00 Poročila-12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -
15.00	Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.15 Promotor poroča - 19.00 Rockovski sprehod - 20.00 Glasbeni gostje: Big Foot mama - 22.00 Rock balade
PETEK, 12.1.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Evergrecni: gost - 22.00 Kviz z evergreeni - 24.00 Nočni skok
SOBOTA, 13.1.
5.30	Dobro jutro-6.45 Kmetijski nasveti-
8.30	Viža dneva - 9.00 Poročila -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila
-	18.10 Obisk - 21.00 Sobotna super veselica: gost - 1.00 Polke, valčki in popevke
NEDELJA, 14.1.
8.00	Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja-10.00 Mali oglasi -11.00 Poročila —11.10 Vinogradniška oddaja -
12.00	Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila - 16.00 Nagradni kviz -
18.00	Poročila - 20.00 Cinca Marinca -
22.30	Ves ta jazz
PONEDLJEK, 15.1.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -
10.00	Gospodarske novice -11.00 Poročila
-	12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna - 16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja - 18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja -19.00 Rockovnik - 22.00 Koncert
-	23.00 Romantika
TOREK, 16.1.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila - 20.00 Trancc, dance, techno, pop - 22.00 Country & bluegrass -
23.00	Romantika
ŽUPANA S SEVNIŠKIMIRADUKAMI - Športnikom, ki so sodelovali v izboru poslušalcev sevniškega radia za najboljšega športnika in ekipo leta 1995, sta čestitala na zaključni zabavni prireditvi v športni dvorani sevniške šole, kjer se je zbralo okrog 350 gledalcev, tudi predsednik Športne zveze Sevnice Franc Ernesti in sevniški župan Jože Peternel, ki je zatem pripravil za športnike in njihove spremljevalce sprejem v hotelu Ajdovec. Na slovesni razglastitvi najboljših športnikov 95 je sodelovala zelo močno zastopstvo radeške občine na čelu z županom Janezom Zahrastnikom in predsednikom občinskega sveta Matjažem Hanom. Na posnetku: sevniški in radeški župan Peternel in Zahrastnik sta na sprejemu v hotelu čestitala za uspešno prireditev kolegicam s sevniškega radia (z leve): Renati Žnidar, ki se je od novega leta kot večletna programska sodelavka naposled redno zaposlila na radiu, Nadi Černič - Cvetanovski, Branki Dernovšek in honorarnemu športnemu uredniku Dejanu Godcu, ki pa ga ni na posnetku. (Foto: P. Perc)
DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Maruški Stritar iz Velikega Podloga. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1	(4) Potepuh - ANS. LOJZETA SLAKA
2	(3) Na božič nihče ni sam - ANS. NAGELJ
3	(2) Sreča - ANS. MESEČNIKI
4	(1) Čestitke in pozdravi - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI
5	(8) Snežni valček - ANS. RUBIN
6	(5) Tam, kjer je najin dom - KVINTET SAVA Z JELKO
7	(6) Polka Vrisk - ANS. VRISK
8	(-) Planinska - BISTRIŠKI ODMEV
9	(7) Na plesu - ANS. BORISA RAZPOTNIKA
10	(9) Napitnica - SLOVENSKI MUZIKANTJE
Predlog za prihodnji teden: Ne lažem - ANS. MIRO KLINC
§*?-------------------------------------^
KUPON ŠT. 2
Glasujem za:______________________________
Moj naslov: ______________________________
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto j
Upravna enota Novo mesto
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	vodje Oddelka za gospodarske dejavnosti (nedoločen čas)
POGOJI:
—	VII. stopnja strokovne izobraze — dipl. ekonomist
—	8 let delovnih izkušenj
—	poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki
2.	svetovalca 1. za malo gospodarstvo — vodje referata za
malo gospodarstvo v Oddelku za gospodarske dejavnosti (nedoločen čas)
POGOJI:
—	Vil. stopnja strokovne izobrazbe — dipl. pravnik
—	5 let delovnih izkušenj
—	strokovni izpit
3.	višjega svetovalca za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev v Oddelku za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (nedoločen čas)
POGOJI:
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe — diplomirani pravnik
—	5 let delovnih izkušenj
—	strokovni izpit
—	poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki
4.	svetovalca 1. za malo gospodarstvo v Oddelku za gospodarske dejavnosti (določen čas — 15 mesecev)
POGOJI:
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe — diplomirani ekonomist
—	strokovni izpit
—	poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki
5.	svetovalca 1. za upravnopravne zadeve v referatu za denacionalizacijo v Oddelku za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (določen čas — 15 mesecev)
POGOJI:
—	VILstopnja strokovne izobrazbe — diplomirani pravnik
—	strokovni izpit
—	poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnim računalnikom
6.	finančni referent 1. v Uradu načelnika (določen čas —15 mesecev)
—	VI. stopnja izobrazbe — ekonomist
—	strokovni izpit
—	poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnim računalnikom
Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati državljani Republike Slovenije, morajo aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-1 in 4/93).
Kandidati, ki še nimajo opravljenega upravnega strokovnega izpita, ga morajo opraviti najkasneje v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja.
Delovno razmerje s polnim delovnim časom bo sklenjeno s pogojem uspešno opravljenega 3-mesečnega oz. pod zap. št. 6 dvomesečnega poskusnega dela.
Pismene prijave z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Upravna enota Novo mesto, Seid-lova c. 1, v zaprti kuverti z oznako »razpis prostih delovnih mest«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
/ El!|4 Razvojno izobraževalni \ l\ocenter Novo mesto p.o.
vabi k vpisu v
* programe za pridobitev poklica:
poaoi: končana 3-letna poklicna šola katerekoli smeri
poaoi: končana 4-letna srednja šola katerekoli smeri
poaoi: končana 3-letna poklicna šola katerekoli smeri
d/ UPRAVNI TEHNIK
c/ KOMERCIALNI TEHNIK
a/ PRODAJALEC (prekvalifikacija)
b/ TRGOVINSKI POSLOVODJA (prekvali.)
poaoi: končana 2 ali 3-letna administrativna šola
* program usposabljanja za:
RAČUNOVODJE |
poaoi: končana srednja šola V. stopnje
* priprave na maturo:
SJK, MAT, ANG, NEM
* pripravljalni tečaj na izpit iz:
aktivnega znanja SLOVENSKEGA JEZIKA _________za pridobitev državljanstva_______
Prijave in informacije
vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro.
\	RIC Novo mesto, Novi trg 5	-
V telefon: (068) 21-319, 22-341	^
EUREST, d.o.o.
podjetje za gospodarske storitve
Dunajska 22
Ljubljana
razpisuje delovno mesto vodje PE za Dolenjsko
Kandidat mora izpolnjevati sledeče pogoje:
—	končana srednja gostinska ali gostinsko-poslovna šola, smer kuhar
—	15 let delovne dobe, od tega 10 let na vodstvenem ali vodilnem delovnem mestu
—	pasivno znanje vsaj enega od svetovnih jezikov
—	3-mesečno poskusno delo
Od kandidata pričakujemo smisel za organizacijo in vodenje večjega objekta.
Pisne prijave naj kandidati skupaj s potrdilom o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Eurest, d.o.o.
Dunajska 22 61000 Ljubljana
$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4. Novo mesto t? 068/24-791
d. tl. I. J 13 K L JANA
ENOTA KRŠKO
LASTNIKI GOZDOV, KMETJE
Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja, bukova drva in brusni les smreke/jelkel
Vse informacije na tel.: (0608) 22-840 in 21-210.
razpisuje prosto delovno mesto
VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA
Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
—	končana VI. stopnja lesarske smeri
—	5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov:
NOVOLES, lesna industrija, d.d. — Kadrovska služba, 68351 Straža, Na žago 6.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
I
DOLENJSKI LIST
uaš čelrlkou prijatelj

RADIO
1°4.5 A A A '05.9
Mr~
107.3 V lllf V 107.5
91.2
OGNJIŠČE
tal. 152 II 26 fix. 152-13-62
TELEVIZIJA NOVO MESTO |
.vaš . kanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. uri
NOVICE
•
vsak ponedeljek ob 18. uri
ODDAJA ZA OTROKE . in po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
•
vsak torek ob 20 uri
CELOVEČERNI FILM
In ob 21.30 NOVICE
a
vsako nedeljo ob 16. url glasbena oddaja
MED PRIJATELJI
a
vsak dan od 15. ure dalje
VIDEO STRANI
VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE
Vizija je v javnih prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane
V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi.
Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi nalcžb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno naložbeno politiko -
vlaganje v najuspešnejša podjetja.
Z VIZIJO POSTANITE DEKLNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE...
5	,
' * .

Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije
Spoštovani lastniki certifikatov!
Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju.
Postopek vpisa je preprost:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto:
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo SDK).
3.	Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
Izjava:
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika.
POOBLASTILO
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT
DAN MESEC LETO
KRAJ
POOPIS IMETNIKA CERTIF IKATA ALI ENEGA 00 STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA

TURBO RAZPRODAJA!
Zimska posezonska razprodaja od 13.1. do 4.2.1996
* od osnovne cene
□ Brezplačna parkirišča
M

MODNO IN UGODNO
Brežice/ Center Intermarket, Tovarniška cesta 10
Ufi
DOLENJSKEM
Predstavitev In seznanjanje z Internetom bo v petek 26.01.1996 in v soboto 27.01.1996 v prostorih Kulturnega centra Janez Trdina.
Inlormacuenatel.: 068 / 324*310
INSERT d.o.o., Šegova 19 68000 Novo mesto
Sponzor mestna občina Novo mesto
Pri kateri sestavljenki
'Sna
dobite rešitev že pri prvem
koščku?

Ford Summlt motors ram v sodelovanju z Banko Credltanstall d.d. nudi
ugodne kredite za vsa nova vozila Ford na področju selotnv Slovenije. Ob tem vam nudi še izjemne popuste za nekatere modele Ford £ssort do 1.500 DEM in za nekatere modele Ford Essort karavan do 2.000 DEM!
O CREDrTANSTALT
Cene s popustom: ESCORT Champion 1.313 vrata, samo 22.499 DEM, ESCORT CL 1.413 vrata, samo 23.499 DEM, ESCORT a 1.41 karavan, samo 24.999 DEM, ESCORT CLX 1.6i 16V KAT 5 vrat, samo 27.999 DEM, ESCORT CUL 1.6116V karavan, samo 28.499 DEM.
Pooblaščeni trgovci in serviserji	ffT Internet: http://www.k2.net/-ford
Skupina 061 in 0601: AvtohiSa Kaposi (061/52 275) Servis Tr?in (061/721 720) JMK Avlo (061/1312-026) Avto Mobil (061/1681 434) Avlopcom (061/855' ?9?) Servis Mnbar (0601/64 033) Seivis Bi/il| (061/50 903 SKUPINA 062 In 0602: Avlo Serbmek (062/656-120) Avlo Spori Shop (062 811-394) Avlo&Kaila (0602/43-805). AvtomarketRebernik (0602/66 ?65) F Avlo Center (062/303 40(1) SKUPINA 063: Avlo Cel|e (063/31 -919) Avlo Celie ■ Žalec (063//12 116) Avto Celie Šentjur (063//41 292) AvloCelie Velenie (063/851 060) Avlo Ahlik (063/461 193) Avto EDO (063/824-298) Kavčič Andrei (063/754 091) Servis Krbavac (063/885-218! SKUPINA 064: AvlotnSa Kaposi (064/241 358) Mustang (064/718 566) Avlo M (064/53-334) Servis Trilar (064/332-/11i SKUPINA 065: MM "Me (065/21 185) Avlocenter Ba|C (065/61 235) Avtodom CVS (065//3-135) Avtoservis UotenSček (065/85-128) SKUPINA 066 In 067: Nova (066/31-525) JuloinobilSejana(06//32-110) SKUPINA068 In0601: i'SCPaiC(0608/61 450) CSC Slepari (068/52 407) A!&R(0608/41 350) Servis Groznik (068/44-701) jfcuplna069: OS Company(069/23 507) AvloH.pH(069/B1 560) Inolehiu(069,/‘, 0/4)________________________________________________________________
URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o.o.
TOTAL, d.o.o.
Pod Trško goro 96 NOVO MESTO
razpisuje
prosti delovni mesti
—	1 kvalificirana natakarica
—	1 snažilka —
4 ure dnevno
Informacije na tel. 068/324-323.
Januarsko vreme
•	Jasni dnevi prosenca so veselje Dolenjca.
•	Vprosincu zelena ledina - slabo se bo gleštala živina.
•	Prosinec mrzel, da poka - bo sadje jeseni in moka.
•	Prosinca gorkola - jeseni sirota.
•	Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti.
•	Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike.
•	Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja.
•	Če vidiš prosinca komarje igrati, je treba s senom varčno ravnati.
•	Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo.
•	Pavel pol zime odbavil.
•	Če Pavla dan je čist in jasen, bo zemlja sad v tem letu krasen.
PO SPOLZKI CESTI V USEK
NOVO MESTO -1. januarja ob 23.50 je prišlo do prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti na zasneženem in spolzkem vozišču v Mačkovcu pri Dvoru. Voznik osebnega avtomobila K. D. iz Novega mesta je namreč v nepreglednem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na levo in trčil v zemeljski usek. Sopotnica I. R. iz Novega mesta se je pri tem hudo poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici
DOLENJSKI LIST
tel. (068)323-610
DinamiC
ekonomsko-finančni inženiring, d.o.o.
Kandijska cesta 64 68000 Novo mesto
Zaposlimo pripravnika z visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri (VII. stopnja izobrazbe) za usposabljanje za delovno mesto revizorja.
Po končani pripravniški dobi bo možna redna zaposlitev. Svoje ponudbe z življenjepisom pošljite do 20.1.1996 na naš naslov. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh.
V SPOMIN
Ne samo na sliki mali, ki jo časa val bledi, ampak tudi v srcu tvojem name naj spomin živi.
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata
GUSTELJ
SAJE
Dol. Podboršt 4, Mirna Peč
Vsem, ki se ga spominjate, postojite pri njegovem grobu, mu prižigate sveče, lepa hvala.
Zena Tončka in otroci z družinami
ZAHVALA
V 83. letu ja na božični dan umrla naša draga sestra
ANA ROZMAN
iz Mirne Peči, Trg 24
Od nje smo se poslovili na domačem pokopališču 30. decembra 1995. Iskrena hvala osebju, še posebno zdravniku dr. Macanu in sestri Damjani iz Doma starejših občanov v Črnomlju za vso nego in skrb v času bolezni. Zahvala tudi gospodu župniku Andreju za lepo opravljen obred, Marku, Francetu in ostalim mladim mirnopeškim fantom za pomoč in spremstvo. Prisrčna hvala sorodnikom in prijateljem za darovano prelepo cvetje, sveče in izraze sočutja ter vsem, ki ste imeli našo Ano radi, ji v življenju karkoli dobrega storili in jo z lepo mislijo pospremili na zadnji poti.
Njeni domači
ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, teta, stara in prastara mama VINCENCIJA STRNIŠA iz Vrbovca 26 pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, pokojni darovali cvetje, sveče in maše. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Društva upokojencev Trebnje za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni		ZAHVALA V 81. letu nas je tiho zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in Sk |	teta »	<*. It	v -	' ANAPOZES ^	ku	roj. Kunstek MUL s Kamnega potoka 17, Trebnje Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vaščanom za podarjeno cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Posebna hvala TMT Tesnila Velika Loka, Labodu Temenica Trebnje, Motvozu Grosuplje ter Radu Sotlarju, pevcem in župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni		V SPOMIN Sporočamo žalostno vest, da nas je v 67. letu starosti zapustila naša upokojena sodelavka MARA ŠPACAPAN knjigovodja Ohranili jo bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO
				
ZAHVALA V 86. letu starosti nas je tiho zapustila draga teta in svakinja ANA LEGAN iz Artmanje vasi pri Dobrniču Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, vaščanom in vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju, ki ste pokojni pomagali v bolezni. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni		Dne 18. decembra 1995 je v 66. letu starosti po težki bolezni preminila moja draga žena MARA ŠPACAPAN t ZZ f	roj. Pirnar ^	Smrečnikova 14, Novo mesto Žaro s posmrtnimi ostanki smo položili v grob na Šmihel-skem pokopališču. Vsem, ki so mi v težkih dneh njene bolezni in smrti nudili pomoč in sožalje, iskrena hvala! Žalujoči mož: Zmago Špacapan		ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča NEŽKA SLAK iz Dobrave pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA Ljubil si življenje, naravo, ■L ^	 V	a v težkem trpljenju jL	odšel si v večni dom. ^	V 54. letu nas je zapustil dragi mož, FRANC GRMOVŠEK z Daljnega Vrha 9 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih ter nam stali ob strani. Zahvala sodelavcem sektorja za tehnično oskrbo in energetiko, kolektivu Krka, sodelavcem kolektiva Slovenija Turist, sodelavcem MKO Pionir, pevcem iz Šmihela za občuteno petje, govorniku g. Ašiču ter g. Župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iz srca hvala, ker ste pokojnika v tako velikem števil« pospremili v tihi, prerani zadnji dom. Žalujoči: vsi njegovi		ZAHVALA Ugasnila je naša lučka. Po devetih letih trpljenja je tiho zaspal naš dragi ati JOŽE KREN iz Vavte vasi Hvala vsem, ki ste s plemenito mislijo počastili njegov spomin in z dobro besedo ali iskrenim stiskom roke skušali ublažiti našo bol. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sorodnikom in sosedom, posebno Tolarjevim in Krenovim,ter vsem vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala g. župniku za lepe misli ob slovesu in lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, komorni zasedbi pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže in gasilcem za častno stražo in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi g. Lovru Aščiču za lajšanje njegovih zadnjih dni. Krenovi		V SPOMIN Solza, žalost, bolečina t®«?	T	tiha, nema je gomila, %	kjer počivaš mirno ti. 7. januarja je minilo žalostno leto, JL	odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, hčerka, sestra, teta in snaha MILENA JERMAN VRANIČAR učiteljica iz Metlike Iskrena hvala vsem, ki jo hranite v srcu in lepem spominu, obiskujete njen zadnji dom, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi njeni
				
				
		-Tfc	ZAHVALA f	'1	Vse življenje si garala, vse za dom in družinico dala, —	\	le sledi ostale so povsod od dela tvojih neizmerno pridnih rok. ■	V 92. letu starosti nas je tiho zapusti- la ljuba mama, stara mama in pra- K M MARIJA RANGUS Gor. Stara vas 17 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom in vsem, ki ste nam stali ob strani, pokojni darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše. Lepa hvala družinam Grgovič, Zidarič in Jordan, GD Stara vas Loka ter ostalim gasilcem za spremstvo. Lepa hvala zavodu Oklešen, g. kaplanu za obiske in za prelepe besede ob slovesu naše pokojne mame. Žalujoči: vsi njeni		
ZAHVALA Ob izteku leta seje 31. decembra v 83. letu starosti tiho in za vedno končala življenjska pot naše mame ANGELE VOVK roj. Luzar iz Slamne vasi pri Metliki Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v dneh žalosti pomagali, z nami sočustvovali, za pokojno mamo molili, darovali sv. maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. proštu za lepo opravljen pogrebni obred in obiske na našem domu v času mamine onemoglosti. Hvala moškemu cerkvenemu zboru za ganljivo petje in sosedi Anici za besede slovesa. Za vso pomoč hvala sodelavcem Mercatorja STP Metlika, patronažni sestri Veri in ge. dr. Srebočanovi, ki sta obiskovali našo mamo. Vsem in vsakemu posebej Bog poplačaj! Žalujoči: hčerki Marija in Stanka z družinama				ZAHVALA Skromnost, delo in trpljenje -lV0je je bilo življenje. *	Utrujen od hude bolezni je v 76. letu mirno za vedno zaspal naš dobri ty*Jr	lil	mož, oče, stari oče, tast, stric in svak +/A ALOJZ SISKO s Sel 24 pri Raki Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, pokojnemu podarili vence, cvetje, sveče in darovali za sv. maše, nam izrazili sožalje in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu SOP- PPO, pevcem za zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi
				
ZAHVALA |	V 68. letu starosti nas je mnogo pre- A	zgodaj zapustil naš dragi iRrl vinko ČRV Ljubljanska 18, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih in izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju bolnice Novo mesto, posebna zahvala LD Novo mesto, ZB Bršljin in g. Mrazu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi		Tudi dež je jokal za teboj,	ZAHVALA ko si odhajal v tihi dom, v našem domu je ostala praznina, v naših srcih neizmerna bolečina. V 77. letuje za vedno odšel od nas naš dragi mož, oče, stari oče, brat in tast FRANC MUŠIČ iz Prešernove 2 v Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in ga pospremili na zadnji poti. Posebej izrekamo zahvalo osebju Zdravstvenega doma Črnomelj in Žilnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, njegovim bivšim sodelavcem, Čebelarskemu društvu Črnomelj, podjetju Integral Črnomelj, kolektivu Osnovne šole Loka Črnomelj in Zdravstvenega doma Novo mesto. Hvala govorniku za izrečene besede slovesa, pevskemu zboru, g. kaplanu in organizatorju pogreba. Vsem še enkrat lepa hvala! Vsi njegovi		^	ZAHVALA |	k	V 65. letu starosti nas je zapustil naš k.	V	dragi mož in ata V*	FRANC TREMPUS ■T>z Ogulina 2 a pri Vinici Iz srca hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našemu dragemu atu darovali cvetje in sveče. Hvala za vsako toplo besedo, ki ste nam jo izrekli in šli z očetom na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala kolektivom Vin-teks Vinica, KZ Črnomelj, Iskra Semič, govornikom, gasilcem, cerkvenemu pevskemu zboru ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Anica, sin I one in ostali sorodniki
ZAHVALA
V SPOMIN
TOMU KUHARJU
z Lokev pri Črnomlju
Boleča je resnica, ki nas spominja na 14. januar, na žalostnih pet let, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi in skrbni mož, očka, sin, brat in stric. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate svečke ter postojite ob njegovem grobu in ga imate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter se z lepo mislijo od nje poslovili, prisrčna hvala. Lepa hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in upokojencem za spremstvo s praporjem.
Vsi njeni
JOŽEFA SISKO
Umrla je naša draga sestra in teta
ZAHVALA
s Kržišč 7
ZAHVALA
Skromnost, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
V 53. letu starosti nas je zapustila naša najdražja žena, mama in babica
iz Škemljevca 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in sveče, in za izražena sožalja. Posebna zahvala vsem sosedom za požrtvovalno pomoč, posebno sosedi Darinki, Maji, delavcem Pekarne Črnomelj, g. župniku za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
DANICA POPOVIČ
ZAHVALA
Ljubila si delo, dom in družino, v naši dolini si srečna bila, zdaj pa pri cerkvi mirno počivaš, cvetje in solze krasijo tvoj prerani grob.
Mnogo prezgodaj nas je zapustila ljuba žena, mama, stara mama, sestra, teta in botrica
MIHAELA NAGELJ
iz Petelinjka 22
Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem, znancem, g. patru Luki za obiske v času njene težke bolezni in zdravstvenemu osebju Visceralne kirurgije za lajšanje bolečin. Lepa hvala delovnim kolektivom M KZ Krka - Oskrba , Labod, Krka, tovarna zdravil, Gradbeništvo Mario Pečar, vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, ji podarili cvetje, sveče in jo spremili na zadnji poti. Zahvala g. patru Darku in Šmihel-skemu pevskemu zboru za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
Na dan, ko mi je podarila življenje, je v 77. letu utihnilo plemenito srce
KATARINE
PETEH
iz Črnomlja
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in babice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in izrazili ustno ali pisno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo osebju Visceralnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, dr. Janežu, ZD Črnomelj, dr. Štefaničevi, dr. Boriču in sestri Minki. Prisrčna hvala za tople besede ob slovesu sosedi Majdi Matko in sovaščanu Ivanu Požeku. Hvala pevskemu zboru, zastavonošem in gospodu župniku za lepo opravljen obred in sočutne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Slavko z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
V sredo, 27. decembra 1995, smo se za vedno poslovili od naše drage mame, stare mame, tašče, sestre, tete in botre
TEREZIJE AVSEC
iz Novega mesta, Smrečnikova 22
Ob izgubi naše drage mame se prav lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, jo obiskovali v času njene bolezni, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče. Posebna zahvala velja družinama Zagorc in Gregorčič, Drobničevi mami, sostanovalcem iz Smrečnikove 22, posebno gospe Barbič, kolektivu M -KZ Krka, še posebej računovodstvu, Kardiološkemu oddelku Interne bolnice Novo mesto, vaščanom Dolža in g. patru Darku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 65. letu starosti nenadoma in nepričakovano zapustil naš dragi mož, ati, stari ata in tast
FADIL
JAHIČ
z Mirne, Zapuže 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in drugo pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodu dekanu z Mirne za opravljen obred, Društvu upokojencev z Mirne za spremstvo in ge. Mari Logar za globoke poslovilne besede ob grobu. Iskrena hvala Društvu invalidov Trebnje za organizacijo prevoza in spremstvo na zadnji poti, pevcem za zapete žalostinke in g. Pangeršiču za zaigrano Tišino. Še enkrat prisrčna hvala vsem!
Vsi njegovi
Ljubila si življenje, naravo, Slovenijo, svoj dom, a v težkem trpljenju odšla si v večni dom.
Zapustila nas je naša draga
ANTONIJA SELAN
Mirana Jarca 36, Novo mesto
Z globoko žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nas tolažili, osebno in pisno izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje in sveče ter našo dobro mamo pospremili na njeni poti v večni počitek. Iskrena hvala Kirurškemu oddelku, osebju za nego, dr. Kramarju za človeške besede, kako ravnati z bolnico na domu, za iskreno pomoč dr. Tatjani Gazvoda, kije pokojni na domu lajšala bolečine, šmihelskim pevcem, za zaigrano Tišino, cvetličarni za vence in aranžmaje, Komunali, pogrebcem, govornikoma za poslovilna govora, ge. Zakrajšek, odboru ZZB NO\j tov. Bojancu, Društvu upokojencev, tov. Somraku, nosilcem zastav in Labodu za venec.
Žalujoči: mož Tone, hčerka Olga z družino, sin Bojan z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zadnji dan v letu 1995 nas je v 75. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in stara mama
DANICA
STRAJNAR
roj. Golob
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam na kakršen koli način nesebično pomagali. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem in Šerntjernejskemu oktetu za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Mnogo trpljenja je prestal, v grobu zdaj bo mirno spal.
V 26. letu nas je po dolgi in težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil dragi sin in brat
ANDREJ NOVAK
Gubčeva c. 12, Mokronog
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, Andreju darovali mnogo cvetja, sveč in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. Marjanu Knezu, ZD Mokronog, Revozu, obrat III., sindikatu Adria, Martini za ganljive besede slovesa, pevcem s Trebelnega in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mati Marija, brat Marjan, strici, tete, Zoretovi s Puščave in ostali

V SPOMIN
V naših srcih vedno živita,
zato nas pot vodi tja, kjer mirno spita.
Tam luč ljubezni večna gori in naša ljubezen z Vama živi.
15. januarja mineva 6 oziroma 15 let, odkar ni več med nami dragega moža in očeta ter ljubega sina, moža, očeta in brata
FRANCA IN SLAVKA ŠTRICELJ
iz Semiča
Hvala vsem, ki jima prižigate svečke in ju imate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi, ki vaju imamo radi
Vse življenje svoje trdo si garal,	Z AH V AL A
vic za svoj dom, družino dal, a sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki tako boli.
Z bolečino v srcu nas je mnogo prezgodaj po težki in neozdravljivi bolezni v 44. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, dedek, zet, svak in zelo dobri
prijatelj
JANEZ LAH
iz Knežje vasi oz. Male vasi
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste našega pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala za pomoč vaščanom Knežje vasi in Luže, dr. Žnidaršiču, g. župniku iz Dobrniča in Trebnjega, ge. Cugljevi, godbi Trebnje, GD Občine, pevcem, Občini Trebnje, tovarišicama 1 .b Jožici Marinčič in 6. b Marti Gačnik OŠ Trebnje in profesorju 3,c lesne SŠTZU Novo mesto g. Goršetu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
crpn c-prprprNrpRn n/7 r\	M [Ml fl [Ml M TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM
.U ZAA y	W/A\^) (Jzi/AaLIvI U IMJ/Aa —razno — službo dobi —službo išče — stanovanja — preklici— čestitke — ženitne ponudbe — zahvale
Četrtek, 11. januarja - Pavlin Petek, 12. januarja - Tatjana Sobota, 13. januarja - Veronika Nedelja, 14. januarja - Srečko Ponedeljek, 15. januarja - Pavel Torek, 16. januarja - Marcel Sreda, 17. januarja - Anton
LUNINE MENE
13. januarja ob 21.45 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 9.1. (ob 20. uri) komedija Don Juan de Marco. Od 10. do 12.1. (ob 20. uri) film Plitvi grob.
11.,	12. in 15.1. (ob 20. uri) ter 13. in
14.1.	(ob 18. in 20. uri) komedija Devet mesecev. 17.1. (ob 20. uri) ljubezenska drama Carrington.
čestitke
DRAGI MAMICI ANTONIJI ŽABKAR
s Prekope čestitava za 37. rojstni dan. Hčerki Alenka in Brigita.	213
kmetijski stroji
NOVO ali rabljeno traktorsko kabino kupim. * (068)60-137, zvečer.	71
KROŽNE BRANE, 24 diskov, dvo-brazdni plug, 12 col, ohranjeno, prodam. »(0608)84-119.	91
ZETOR, IMT 539 ali Same Delfino, ohranjen, kupim. V (0609)637-277. 118 KOMPLETEN prednji most s kolesi za traktor Ferguson 561, prednji pogon, prodam. »(068)65-588.	126
TRAKTOR HOLDER, tip A 55, s čelnim nakladačem, v zelo dobrem stanju, prodam. »90608)21-620.	135
FERGUSON 39, zelo dobro ohranjen, s kabino, in kompresor s še originalnimi prvimi gumami, prodam. » (068)52-368.
137
ENOBRAZDNI 10 - eolski pomični plug in 500 kg ovsa za seme ali krmo prodam »(0608)78-202.	143
NAKLADALKO Sip 15 in mlatilnico s popolnim čiščenjem ugodno prodam. » (068)78-412.	196
ČRNOMELJ: 12.1. (ob 20. uri) in 13.1. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Zlato oko. 14.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična melodrama Nora ljubezen.
KOSTANJEVICA: 13.1. (ob 18. uri) film Apollo 13. in 14.1. (ob 16. uri) risani film Pocahontas.
KRŠKO: 11. in 12.1. (ob 20. uri) ter 14.1. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Oblegani II.
METLIKA: 12. in 13.1. (ob 20. uri) ameriška romantična melodrama Nora ljubezen. 14.1. (ob 18. uri in 20.10) ameriški akcijski film Zlato oko.
NOVO MESTO: Od 11. do 15.1. ter 17.1. (ob 17.30 in 20. uri) akcijski film Pofesionalec. Od 12. do 14.1. (ob 22.15) film Poštar.
ŠENTJERNEJ: 12.1. (ob 18. uri) risnai film Pocahontas. 12.1. (ob 20. uri) film Apollo 13.
KOSILNICO na greben, širina grebena 80 cm, s štiritaktnim motorjem, zelo malo rabljeno, staro 6 mesecev, še v garanciji, prodam. * (068)78-440.	201
GUMI VOZ, 15 col, dobro ohranjen, prodam za 440 DEM. * (068)45-193,
209
TRAKTOR IMT 549, letnik 1989, malo vožen, 500 delovnih ur, prodam. Franc Žurko, Kamence 3, Cerklje ob Krki. 217 KOMBAJN prodam po ugodni ceni S (068)42-355.	228
PRIKOLICO, primerno za torno vin-kovič, Velikosti 140 x 170 x 40, nosilnost 1000 kg, prodam. * (068)78-307.	232
CISTERNO za gnojevko, primerno za hribovit teren, prodam. S (068)78-331.
250
IMT 539, letnik 1986, s kabino in kompresorjem, lepo ohranjen, prodam. * (0608)70-098.	255
TRAKTOR, 35 KM, traktorsko škropilnico s palicami, nakladalko hlevskega gnoja, predsetvenik in škropilnico s bencinskim motorjem in cevmi prodam ali menjam za traktor Fiat Štore, pogon na vsa 4 kolesa. ® (0608)89-034.	257
SAMONAKLADAI.KO Sip 25 in 17 in traktorski odzemalec silaže prodam. ® (068)21-143.	265
TRAKTOR IMT 542, letnik 1987, prodam *(068)45-192, zvečer.	281
fDOlINJSKI USTI
• POŠTAR, drama (II Poslino, Italija/ZDA, 1995, 110 minut, režija: Michael Radford)
Poštar je senzibilna štorija o nadvse preprostem malem človeku, ki spozna umetelno lepoto poezije, te navidezno tako privzdignjene umetnosti. Pravzaprav gre za fiktivno biografijo človeka, ki je prispeval pet minut v dejansko biografijo slavnega Pabla Nerude. Poštar sta slabi dve uri prvovrstnega cinefilskega užitka. Očarljivo in nepozabno, tako ideja kot izvedba.
Na otoku Capri v bližini Neaplja živi Mario, neuki sin neukega ribiča. Na čolnu se ne počuti dobro, zato postane poštar. Njegova edina stranka je čilski pesnik Neruda, ki je v času izgnanstva zaradi komunističnih idej leta 1952 tam v resnici prebival. Neruda je za otočane nekakšen polbog, saj o njem gledajo v kinu in kupujejo njegove knjige. Pa ne da bi jih brali, vendar zaradi njegovega dragocenega podpisa na prvi strani. Z Mariom je drugače, saj besede jemlje zares. To-
da predstavljajte si, da te besede resno jemlje nekdo, ki je prvič v življenju slišal za metafore. Rodi se pesnik, nedolžen in nepokvarjen, kot je lahko tak le še otrok. Prijateljevanje z Nerudo je splet simpatičnega srečanja dveh svetov, kultiviranega in pravkar zbujenega, dveh velikanov duha. Francoz Phillipe Noiret v vlogi Pabla Nerude je nekašen mentor pesniško nadarjenemu Mariu, ki duhovno spregleda in se čudi svetu okoli sebe. Kljub svoji fizični okornosti spozna, kaj pomeni ljubiti, in zapelje čutno Beat-rice.
Prvinska iskrenost, ki jo vsak trenutek prav eruditsko bruha Mario - igra ga Massimo Troisi -je ena najboljših igralskih stvaritev zadnjih let. Sveta preprostost v pravem pomenu besede. Troisi namreč vseskozi deluje kot nekdo, ki so ga filmali direktno iz ulice. Tako zelo neposreden, naraven. Resnična in tragična tri-via tega filma je, da je le dan po končanem snemanju umrl zaradi srčne okvare. Znani 41-letni italijanski komik je bil namreč bolan že od otroštva, v času snemanja pa je z velikimi napori igral uro do dve na dan. Njegov nastop v tem filmu je bil velik igralski preobrat, ki ga je kljub ali prav zaradi bolezni odlično izpeljal.
TOMAŽ BRATOŽ
DOLENJSKI LIST
IZDAJA TELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za I. pol-Ietje4.680 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-60}-.10624. Devizni račun: 52IOO-620-I07-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d, Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; lelefar (068)322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. yJ‘relom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
kupim
ODKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, bukve, smreke, jelke in kostanja. * (061)218-595 ali (0609)620-396, po 20. uri.
3
MALO RABLJENO peč za centralno ogrevanje z bojlerjem in varsnostno posodo, 30.000 ccal, kupim * (068)78-542.
106
SVINJSKO POLOVICO mesnate pasme, težko 45 do 50 kg, kupim. ® (0608)89-171.	107
BUKOVO HLODOVINO odkupujemo. * (065)28-851.	164
5 - VRATNO KAROSERIJO za R 5 campus kupim. Anton Žara, Velika vas 20 I cškovcc	227
R 4, letnik 1990 do 1992, BCS kosilnico in stabilni bazen, 2001, kupim. »(068)49-616, popoldan.	258
1 M3 hrastovih desk, debelina 35 ali 45 mm, kupim. » (068)43-618.	284
SVINJSKO POLOVICO mesnate pasme, 40 do 50 kg, krmljene z domačo hrano, kupim. » (0608)89-171.	328
motorna vozila
R 19, 1.4 RL, letnik 93, prodam. ® (068)53-186, (popoldan).
HUNDAY. PONY, 1. 90, reg. 20. 10., prodam. ® (068)83-789.
ŠKODO FAVORIT, letnik 1995, regis-trirano za celo leto, in hunday pony, letnik
1990,	prodam. » (068)27-564.	68
Z 128, letnik 1988, registrirano do
6/96, prodam za 2600 DEM. * (068)73-306.	74
AUDI 80 AVANT, letnik 10/93,40.000 km, lepo ohranjen, prodam. * (068)22-737.	77
DAIHATSU CHARADE TS, letnik
1991,	37.000 km, rdeč, prodam. » (068)25-084, dopoldan, 24-253, popoldan.
79
R 5 CAMPUS 1. 91 — prevoženih
41.000	km, rdeče barve. » 23-192.
R 19 RT, letnik 1994, in R 5 GTD, letnik 1990, prodam. » (068)341-746.	84
GOLF D, letnik 1986, in tovorni avto TAM TE 130, letnik 1986, prodam. Biška vas 22, Mirna Peč.	89
FIAT RITMO, letnik 1984/85, rdeč, 5 prestav, motor 1.7 D, prevoženih 122.000 km, prodam. » (068)57-859.	90
R 4, letnik 1988, prodam za 3400 DEM. »(068)44-659, zvečer.	94
BMW 316, letnik 1988,75.000 km, kovinsko sive barve, ugodno prodam. * (068)341-246.	100
Z 650 AD, letnik 1983, registrirano do 4/96, keson cerada, prodam. » (068)78-570.	105
R 5 CAMPUS, letnik 1989, prevoženih
45.000	km, 3V, ohranjen, prodam za 7500
DEM. »(068)27-131.	110
JUGO 45, letnik 1989, prodam. * (068)22-963.	113
Z 101 GT 55, letnik 1984, registrirano do 11/96, prodam. * (068)27-694.	120
CITROEN AX caban, letnik 10/92, 5V, kovinske barve, garažiran, 18.000 km, ugodno prodam. » (061)771-156.	122
JUGO 45, letnik 1986, bel, registriran do 4/96, in trajno žarečo peč prodam. » (068)24-633.	124
JUGO 45, letnik 1988, prvi lastnik, prodam. »(068)40-888.	127
JUGO 45 A,lepo ohranjen, letnik 1987, prodam. » (068)21-602.	132
R 19, letnik 1994, prevoženih 23.000 km, prodam. » (068)84-030.	133
R 5, letnik 1988,3V, rdeč, registriran do 11/96, prodam za 6200 DEM. »(068)75-014.	139
R 4 GTL, letnik 4/91, prva barva, kot nov, prodam. » (068)73-069.	140
R 4 GTL, letnik 1988, prodam. » (068)75-028.	146
JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do 11/96, ohranjen, prodam. » (068)58-384.	154
KOMBI IMV za prevoz oseb in stvari, letnik 1984, registriran do 28.12.1996, prodam ali menjam za osebni avto. Anton Florjančič, Dobruška vas 22, Škocjan.
156
Z 101 GTX, letnik 12/87, registriran do
21.12.1996,	prodam. »(0608)41-389.
159
Z 750 LE, letnik 1985, registriran do 3/96, prodam. » (068)75-153 ali 44-616.
AX 1.1 I CABAN, nov, bel, tonirana stekla, neregistriran, prodam za 15.000 DEM. »(068)323-312.	165
VW 1300, letnik 1972, registriran do
16.9.1996,	prodam. * (0608)64-100. 169
JUGO 45, letnik 1989, prodam. Kocjan, Križe 21, » 26-136.	180
JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 2/96, prodam. » (068)81 -694.	181
GOLF D, letnik 1986, 5V, lepo ohranjen, prodam. »(068)53-229.	182
JUGO 45, starejši letnik, registriran do 26. marca, prodam. Jože Koligar, Gor. Mokro Polje 1.	192
R 4 GTL, letnik 1992, bel, registriran do oktobra, prodam. » (068)42-058, po 16. uri.	193
R 5 in sinthesyzer Casio z velikimi tipkami prodam. »(068)89-000.	197
R 4 GTL, letnik 1985, registriran do 11/96, lepo ohranjen, prodam. » (0609) 637-568, po 15. uri.	198
R 9 TL 1.4, letnik 1982, registriran do 12/96, odlično ohranjen, prodam za 3900 DEM. * (068)42-395.	199
POŠKODOVANO SAMARO, vozno, letnik 1988, ugodno prodam. » (068)27-177 ali (0609)618-529.	202
OPEL KADETT 2.0 16 V, letnik 1989, rdeč, lita platišča, ABS. prodam. » (068)76-089.	203
Z 128 Skala 55, letnik 1988, registrirano do 7/96, prodam. » (068)323-466.
206
Z 101, letnik 1987, registrirano do 6/96, modre barve, nove gume, avtoradio, zvočniki, izredno ohranjeno, prodam za 2000 DEM. * (068)47-681.	210
BMW 316, letnik 1984, in šivalni stroj Sadler za šivanje usnja prodam. * (068)64-007.	214
MOPED APN 6, letnik 1986, originalen, nujno in ugodno prodam. » (0601) 84-202.	219
AUDI 80 1.8 E, letnik 1990, sive kovinske barve, z veliko dodatne opreme, prevoženih 124.000 km, ugodno prodam. * (0608)43-313.	221
VW HROŠČ, model 1300 - 1302, kupim. ®(068)87-055.	222
FORD SIERRO 2.0 i CL, letnik 1991, prevoženih 58.000 km, prodam. * (0609) 635-326.	223
Z 101 GTL 55, letnik 1986, garažirano, prodam za 2400 DEM. * (068)27-356.
226
FORD SIERRO 1.3 L, letnik 1987, kovinsko modre barve, prodam. ® (068)21-359.	234
GOLF, letnik 1985, X paket, registriran do 5/96, ugodno prodam. * (068)42-043.	237
LADO RIVO, letnik 1987, dobro ohranjeno, prodam za 3300 DEM. ® (0608)87-060.	238
R211.4TL,letnik 1990, kovinsko zelene barve, garažiran, dobro ohranjen, prodam. * (068)25-621, po 16. uri. 243 JUGO 55, letnik 1989, prodam. ® (068)27-541, popoldan.	244
ALFO KARAVAN, 4 x 4 1500, letnik 1986, prodam ali menjam za manjši avto. *(068)65-164.	247
OPEL KADETT, letnik 1978, registriran do 10/96, prodam. Stane Grubar, Dolenja Stara vas 47, Šentjernej.	259
Z 101, letnik 1989, zelo ugodno prodam. *(068)20-310.	262
TOVORNO VOZILO Mercedes MB 814 D, letnik 1991, 156.000 km, registriran do 9/96, keson 5.20 m, carinsko opremljen, ugodno prodam. * (0608)21-168 ali 2JV367.	263
GOLF X, letnik 1986, 5V, rdeč, ohranjen, prodam. Becele, Črmošnjice pri Stopičah 60.	268
Z 101 GT 55, letnik 1984, registrirano do 11/96, prodam. * (068)27-694.	273
R 4 GTL, letnik 1983, 140.000 km, moder, odlično ohranjen, prodam. * (068) 23-135.	276
R 5 CAMPUS, 5V, letnik 1993, rahlo karamboliran, prodam. * (068)23-017.
126 P, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam za 1000 DEM. * (068)65-077.
278
JETTO, letnik 1981, registrirano do inča marca, prodam ali menjam za R 4 Z 101. *(068)47-658.	279
HITRO in brezplačno posredujemo in-rmacije pri nakupu ter prodaji vozil raznih modelov, rabljenih in novih. Stro-k je 65 SIT na 0.5 min. * (090)42-67, gencija Vseved.	286
LADO NIVO, letnik 1986, registriran
>	novembra, ter opel ascono, letnik '82, registrirano do septembra, prodam.
' (068)60-566.	287
Z 850 kombi, letnik 1987, registrirano
>	7/96, s stekli in sedeži, prodam za 1900
EM. * (0609)633-524.	293
Z 128, poškodovano, vozno, neregistn-no, letnik 1987, in Z 128, letnik 1987, re-strirano za celo leto, prodam. ® (068) >-863, popoldan.	298
BREZPLAČNO vam po naročilu poiš-m katerikoli model rabljenega ali novc-i vozila. ® (068)322-333.	302
R 5 CAMPUS plus, letnik 1992, 32.000 n, kovinske barve, prodam. * (068)50-14.	307
126 P BIS, letnik 1991, prodam. * 68)27-671.	308
R 5, letnik 11/88, ohranjen, bel, garaži-. ____i__..u_____• innusAcs.rns.
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:...........................................
Ulica in kraj:............................................
Pošta: . . . .............................................
Naročniška številka:.......................... Podpis:
Datum:..............................
GOLF CL 1.3, letnik 1991, bel, 5V, registriran do 10.1.1997, prvi lastnik, prodam. * (068)23-814.	310
PEUGEOT 405 GL, letnik 1989, lepo ohranjen, 110.000 km, prodam ali menjam za vozilo do 8000 DEM. * (068)64-403.	311
R 5 CAMPUS, letnik 6/92, 3V, rdeč, prodam. * (068)44-662 .	317
JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® (068)45-572.	318
UNO 45 S, letnik 1986, registriran do 9/96, prodam za 5100 DEM. * (0608)88-236.	319
126 P, letnik 1989, registriran do 1/97, prodam za 1500 DEM. * (068)43-601.
,	320
ŠKODO 105 L, letnik 1981, registrirano do 10/96, in prašiča, težkega cca 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. *(0608)75-373.	321
JUGO 45, letnik 1985, registriran do 8/96, prodam. * (068)42-572.	322
OSEBNI AVTO Opel Corso, letnik 1992, ugodno prodam. * (068)321-746.
323
GOLF JX D, letnik 1989, rdeč, 3V, 85.000 km, prodam za 11.500 DEM ali menjam. ® (068)59-459, popoldan. 324 R 5, letnik 1990, rdeč, 5V, 70.000 km, prodam za 8000 DEM ali menjam. ® (068)59-459.	325
R 5, letnik 1990, in jugo 45, letnik 1992, prodam. ® (068)44-166, zvečer. 326 R 5 CAMPUS, letnik 1993, 5V, rdeč, tonirana stekla, ugodno prodam. ® (068)25-344.	331
obvestila
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, * (0608)79-375.	2
KOKOŠI, rjave nesnice, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Perutninarstvo Humek. * (068)67-108 ali 324-496. 280 14 TEDNOV stare rjave jarčke in bele za zakol ali nadaljnjo rejo se dobijo v Šmarjeti 15, ® (068)73-058.	306
posest
VINOGRAD na Kuzarjevem Kalu prodam, ® (068)323-488.	72
VIKEND - ZIDANICO v Straži, s telefonom, elektriko in vodo, prodamo. ® (068)26-869.	85
MEŠAN GOZD, 82 a, pri Šmarjeti, prodam. * (068)22-950 ali 73-348.	103
NA MOKREM POLJU prodam ali zamenjam za traktor 80 a gozda. * (068)42-527.	104
NJIVO, 4000 m2, ob glavni cesti, 1 km pred Metliko iz smeri Suhor, prodam. * (061)152-1544.	108
ZIDANICO Z VINOGRADOM in travnikom, 18 a, v Malem Orehku, primerno za gradnjo, prodam. » (068)43-601.	151
NOV VINOGRAD na Vel. Vinjem vrhu, površine cca 17 a, cca 150 trt, prodam za 7000 DEM. ® (068)75-153.	162
VINOGRAD v Hribu nad Dvorom pri Žužemberku prodam. * (068)78-465.
291
VINOGRAD z zidanico v okolici Trebnjega kupim. »(068)44-289.	294
V BRESTANICI prodam najboljšemu ponudniku zazidljivo parcelo, velikosti cca 1200 m2, primerno tudi za 2 gradnji. Voda, elektrika in telefon na parceli. Fabjančič, Zbilje 10 b, 61215 Medvode, » in fax: (061)612-781.
prodam
STROJ Mio Standard, 6 operacij, dobro ohranjen, ugodno prodam. » (068) 22-205.	70
SIVO RJAVO KRAVO, tretjič visoko brejo, prodam. * (068)27-301.	73
HARMONIKO frajtonarico ugodno prodam. » (061)325-843.	75
PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, prodam. Rozalija Udovč, Črmošnjice 36, Novo mesto.	76
PRAŠIČE, univerzalni mlin in telička prodam. »(068)40-164.	81
VEČ TON suhega sena prodam. ® (068)25-302.	83
DVA PRAŠIČA, težka 120 in 150 kg, krmljena z domačo hrano, prodam. * (0608)77-157.	87
ODOJKE, krško poljske pasme, črno -bele, težke 20 do 30 kg, prodam. Baznik, Zasap 17, Cerklje ob Krki.	92
ZELO UGODNO prodam divan, lepo ohranjen. » 24-990.
SVINSKE POLOVICE, s slanino ali brez, domača hrana, zelo ugodno prodam. »(068)22-440.	95
KOBILO, staro 8 let, brejo 10 mesecev, vajeno vseh kmečkih del, in mladega konja prodam. Tone Nemanič, Stopiče 75, Stopiče.	97
DVE novi zimski gumi (15/165) prodam * (068)47-840.	98
RABLJEN ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elek trika) in rabljen pralni stroj, primerno za vikend, prodam »(068)26-858.	99
ČISTOKRVNE ŠNAVCERJE, stare 3 mesece, prodam. » (0658)321-815.	101
VEČJO KOLIČINO sena prodam. Janez Brulc, Hrušica 10.	102
KOTEL za žganjekuho, 100 I, prodam. » (068)73-687.	111
KRAVO in električni bojlcr prodam. Staniša, Vima vas 34 a, » 89-513.	112
2 PRAŠIČA, težka 100 kg, prodam. * (068)81-679.	114
rELE-BIKCA, sivca in frizijca, za nadaljnjo rejo, ter bikca frizijca, starega 10 dni, prodam. Anton Gole, Stari trg 42, Trebnje.	U5
ROČNE STATVE prodam. » (068) 322-980	1*6
PF
ren, 1
TELICO, brejo 8 mesecev, prodan čen b Kic, Hudo 9, Novo mesto.	H Šr
PRAŠIČA, težkega 160 kg, krmljene! hladi z domačo krmo, prodam. * (068)42-381 no pi
PUJSKE, težke 25 kg, in svinjo, staro leti, prodam. » (068)75-121.	12|	^
SENO, zelo kvalitetno, prodam, i j (068)60-716, zvečer.
PRAŠIČA, težka 130 in 140 kg, pr°L dam. » (0608)68-348, od 19. do 21. ure j ^(
PRAŠIČA, 130 kg, krmljenega samo! domačo hrano, prodam. » (068)76-554
NOVO BUNDO, podloženo z ovij«22'?! kožuhovino, prodam. » (068)21-617. ^
DVA PRAŠIČA, težka 120 do 150 kg, P™d krmljena z domačo hrano, prodam. *. (068)47-645.	130	“ro:
OVES, večjo količino, prodam. *vro£ (068)26-058.	13*	’
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 230 š P ‘
uble
prodam. ® (068)21-245.	1
ŠKOTSKE OVČARJE (Lessie), start "" 10 tednov, prodam. ® (068)26-144. 13-1	'
ZIMSKE GUME s platišči za Z 75«,	*-
prodam. * (068)24-565.	141	Jlan
NOV GLASBENI STOLP s CD - je« n0Vi za 400 DEM, nov daljinski telefon za 1««: DEM in rabljen glasbeni stolp za 1®	*■
DEM prodam. ® (068)78-554.	14?	lrel
TELICO. brejo 8 mesecev, frizijko, v 6 ,[! kontroli, prodam. ® (068)25-044.	144	»4
PRAŠIČE za zakol, težke 100 do 130 ki 1
in 200 kg, prodam. * (068)78-029.	14$
REGISTRSKO BLAGAJNO OmronJ oli
skoraj novo, prodam. » (068)26-942.
PRTLJAŽNIK za opel kadett in vrat za opel vectro (zadnja leva rahlo udarj' na) prodam. * (0608)81-062.	1*‘
SKOTSKA OVČARKA, volčjak mla< či, stari 11 tednov, poceni naprodaj. (0608)33-128.	14!
PANCERJE št. 38 in motorno žag0 prodam. »(068)46-517.	152
DVA PRAŠIČA, težka 100 kg, prodam-* (068)89-044.	153
5 TON SENA in jugo 55, letniik 1988. registriran do 4/96, prodam. * (068)49* 484.	155
ledi
(06
nia<
PRAŠIČE, težke cca 200 kg, prodaflM a -Gorenc, Zalog, ® 73-228.	l5#f Z
SEDEŽNO GARNITURO z dvema foteljema in železno ograjo, 4 m, prodam i*j kupim dve ruski zimski gumi za nivo. Fa« Vogrinec, Semič 34, Semič.	1$
TELICO SIVKO, brejo 5 mesecev.! prodam. V (068)42-594.	17«
JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE z vsoj opremo ugodno prodam. ® (068)25-912. popoldan.	l72j
KOBILO, staro 4 leta, brejo 8 mesecev, prodam. * (068)59-086.	173
KRAVO po teletu, za nadaljnjo rejo ali za zakol, prodam. ® (068)41-121.	173
80 M2 opaža prodam * (068)81-670-17«
DVA PRAŠIČA, težka 150 in 130 kg ! krmljena z domačo hrano, ugodno pr O" dam. « (0608)75-297.	ltf
PEČ za centralno Fcrotcrm, novo. ugodno prodam zaradi selitve. »(068)26* 709.	17»
TELIČKA SIMENTALCA, težkega 140 kg, prodam. * (068)73-557.	17«
AVTOMATSKI PRTLJAŽNIK za vii parov smuči, s ključavnico, prodam. ♦ (0608)64-109.	183
KOZOLEC, 5 x 8 m, prodam. ^ (068)26-157.	184
PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam in kupim bikca, starega 14 dni, ter pujske, stare 7 tednov-»(068)81-097.	18)
DVA PRAŠIČA, krmljena z domače krmo, težka 150 kg, prodam. * (068)85-696.	18«
BIKCA, starega 7 dni, prodam. ^ (068)25-919.	19«
DVA PRAŠIČA, težka 100 do 130 kg. krmljena z domačo hrano, prodam. * (068)42-854.	191
TELE - BIKCA frizijca, starega 1 teden, prodam. Janez Majde, Luža 4, Dobrnič. * 40-788.	194
PRAŠIČE, težke 120 kg, prodam. ^ (068)78-353.	195
KRAVO SIVKO s teletom ali brez, dobro mlekarico, prodam. Ivan Čelič, Koroška vas 34, Novo mesto.	20«
2 PSIČKA, nemška ovčarja, brez rodovnika , stara 3 mesece, ugodno prodata-® (068)83-637, popoldan.	204
PRAŠIČA, težkega 130 kg, krmljcneg* samo z domačo hrano, prodam. MožnoSl J klanja na kmetiji. * (068)52-827.	20?!
OTROŠKO stajico prodam. ® (068) 21-355.	21 *
PRALNI STROJ Gorenje, rabljen 1 leto, prodam za 200 DEM. Janko Uršič, j Prešernova 14 a. Krško.	21?	|
SIVKO, staro 3 leta, brejo, in brejo teli’ j co simentalko, staro 20 mesecev, prodali' j »(061)867-077.	215
NOV KUPPERSBUSCH s pečico GO-! rcnje prodam. * (068)52-624.	22«	j
TELIČKO FRIZIJKO, staro 14 dfl*' prodam. * (068)87-608 .	225
LJUBITELJU ŽIVALI podarim mladega, izredno lepega prijaznega psa čuvaja in prodam bukovo oglje * (0608)88-195.	22«
TELICO SIVKO, staro 16 mesecev-prodam. Smolcnja vas 41, * 341-173.
PRIJAZNIM LJUDEM podarim jega psa črne barve, podobnega nci mu ovčarju, starega 2 leti, prijazni ubogljivega ® (068)23-976. OVERLOCKE Pfaff in Singer, -
me, nove, z garancijo, ugodno j obroke in dostavim na dom,:
650.
VEČJO KOLIČINO dobreg. ugodno prodam * (0608)80-419.
PRAŠIČE, težke do 80 kg, pr Frančič, Čadraže 14, Šentjernej.
PRAŠIČA, 110 kg, in pujske, te do 25 kg, prodam. ® (0608)78-056
8 OVAC, prikolico za osebni smrekove deske, debelina 1 cola in ve, debelina 3 cm, prodam. * (C 203.
PRAŠIČE, težke 100do200kg, litetno seno prodam. * (068)83-41
— KRAVO SIMENTALKO s teličkom, HJstaro 5 let, prodam. * (068)45-394. 246 ■ji PRIKOLICO s priključkom za osebni 3 avto Zastava prodam. * (0602)23-435. ^	248
PRAŠIČA, težkega 100 do 120 kg, ko-rcn, kolerabo, peso in 10 - litrski elektrika* &n bojler prodam. * (068)21-605.	253
H ŠTEDILNIK ( 2 elektrika, 4 plin) in hladilnik Gorenje, v dobrem stanju, ugodno prodam. * (068)65-309.	260
BREJE KOZE prodam. * (068)68-520.	261
SVINJO, težko 200 kg, za zakol, prodam. * (068)78-086.	267
DVE KRAVI frizijki, ena breja 9 mese-cev, druga s teletom, prodam. * (068)76-528.	269
m'0] GLASBENI CENTER Gorenje in stolp 554. ^her z dvojnim kasetnikom, oboje stereo, ]2l Pr°dam ali menjam za odojka. ® (0608) % 270
7 KOBILO z žrebetom, staro 6 let, in ]#*rebico, staro 10 mesecev, črno -belo,
0 Prodam. * (068)57-364.	272
j f KRAVO SIVKO, po četrtem teletu, do-j30 bro mlekarico, ter bikca, težkega 130 kg, Ifprodam. 9 (068)45-135.	274
j34 VEČJO KOLIČINO koruze prodam 30 l, Po 21.80 SIT/kg. * (068)76-262.	275
]5* RADIO GOLDSTAR stereo, radio do-tflrt uhle cassete redorder prodam. ® (068)
323-281.	283
75( Dva PRAŠIČA, težka cca 120 kg, več
14)	Manjših prašičev, težkih cca 30 kg, in ore-:ejD hova jedrca prodam. V (068)42-256.
.10«,	x	285
10« LOVSKE PUŠKE (karabin CZ 308 W s 141 htelogledom, češko bokarico 12/7 x 57 R VA 'n bokarico CZ 12/12), prodam. » ’14J (0608)41-193, dopoldan.	288
Okl PRAŠIČE, težke 90 do 120 kg, krmljeni ne z domačo krmo, prodam. Možnost zakola. ®(068)81-179.	289
ČISTOKRVNE PSE ovčarje, stare 12 led n o v, pasme šarplaninec, prodam. ® (061) 804-094, po 18. uri.	292
PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo hrano, prodam. ® (068)76-395.
295
RUSKO BOKARICO kalibra 12 -12 ter Malokalibersko puško z daljnogledom Prodam. ® (068)49-541.	296
,52 SINTHESYZER YAMAHA 210 z an). a<*apterjem in prenosni telefon z avtomat-
15)	; skim odzivnikom prodam. ® (068)324-
)88. po 19. uri.	300
M PUJSKE, stare 2 meseca, prodam. ® v5( (068)42-903	301
am diatonično harmoniko Meio-
, jjj dija, c, f, b, novejši model, malo rabljeno, fo- Ugodno prodam. ® (0608)70-170.	303
n jj DOMAČE krmljene prašiče, težke 120 rani 80 140 kg, prodam. * (068)73-208. 304 15« KRAVO, brejo 2 meseca, in teličko, sta-,.v ! r° 6 mesecev, prodam. * (068)21-421.
170!	505
vs0 ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje, „2,1 2(0 1, rabljeno, prodam. * (068)85-798, 172 Popoldan.	313
.....	MIZARSKO tračno žago prodam. *
-,7j (068)73-631.	315
iaj PRAŠIČE, težka cca 100 kg, seno in l7j krompir prodam. ® (068)27-311.	316
1/1	PODARIM različne kose rabljenega
,75 Pohištva. * (068)21-194.	327
ks, ŠANK PRIKOLICO Adria IMV in 2 r.v plinska štedilnika prodam. ® (068)28-. 77 101, zvečer.	329
vo,
2tr
178
17»
vet
*
ti-t
■P
ca.
:)v
%'!
LČO
85-
85
*
90
<«•
*
91 .■n. ii. 9<l * 9' lo-0-
razno
kl)/.OR! Fizične osebe lahko sodelujejo v Pagradnem žrebanju z oddajo brezplačnih Malih oglasov. ® (061)574-011, Poslovni 8las, p.p. 999, 61101 Ljubljana. Več preberite v tedniku Poslovni glas!	4
HEMOROIDE ALI ZLATO ŽILO 'ahko sami pozdravite. Za navodilo in ze-bSčno mazilo pokličite na ® (068)73-434.
67
PLESKARSKA in soboplcskarska dela Rvajamo. ® (068)45-296.	82
GOSTILNO blizu Trebnjega oddam v dajem. Naslov v oglasnem oddelku. 86 VODIM poslovne knjige - dvostavno knjigovodstvo za trgovine, storitve ali Prozivodnjo dejavnost. ® (068)47-560.
96
NA GORENJSKEM v bližini smučišča Stari vrh nad Škofjo Loko oddamo hišo, Ptimerno za počitnikovanje 7 do 9 oseb. * (064)633-450, od 14. do 16. ure. 109 INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za “snovno in srednjo šolo. * (068)27-757.
TRGOVCE z izobrazbo in trgovski prostor za trgovino na Dolenjskem iščem. ® (068)67-129.	167
STROJNE OMETE, vse vrste fasad, pleskarstvo in vsa stavbno kleparska dela opravlja Fabjančič, S (0608)75-492 ali 33-386.	168
NA GAČAH zraven smučišča oddam vikend - hišico (6 plus 2 - posteljno). ® (068)75-528.	205
PREVAJAM v angleščine in iz nje sto-kovna besedila (humanistika). Besedilo z laserskim izpisom pošljem po pošti, telefaksu ali na disketi. * in faks: (068)64-333.	208
VARSTVO otrok na našem domu v Novem mestu iščem. * (068)23-723, zvečer.	216
DELAVNICO, 100 m2, za tiho obrt ali skladišče oddam v najem. ® (068)51-691.
218
MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram ® (068)84-147.	224
GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za trajno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Možnost dostave. ® (063)39-878.	254
V OKOLICI Novega mesta ali Trebnjega iščem poslovni prostor, 80 do 120 m2, višine 2.5 m. Pogoj: trifazni tok in voda. ® (069)65-510.	256
IZDELUJEM in montiram garažna in vrtna vrata z daljinskim upravljanjem. ® (068)81-169.	266
PRIJATELJA, uporabnika mojih smučarskih čevljev in palic, opozarjam, naj mi jih vrne. Barbič, Straža.	290
PREVOZE TOVORA in oseb, selitve doma in v tujini opravljamo s kombijem po konkurenčnih cenah nonstop. ® (068)49-226.	297
IZOLIRAMO vam cevi vašega centralnega ogrevanja. ® (068)324-435. 299 IZDELUJEMO vse vrste oken, vrat, vetrolovov, stopnic, ograj. Okna vgradimo, tudi v stare okvirje po želji naročnika, po konkurenčnih cenah. S (068)24-457 ali 28-287.	312
službo dobi
DVA TRGOVCA z izpitom B - kategorije zaposlimo. Pisne vloge pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Tilia, Bršljin 37, Novo mesto.	78
NUDIM delo na domu. Informacije na ® (0608)82-783, od 18. do 20. ure. 150 SPREJMEM DEKLE, ki ima veselje do dela v okrepčevalnici. Nudim hrano in stanovanje. ® (061)267-572.	157
REDNO ali honorarno zaposlim natakarico ali kuharico. * (068)22-578. 160 PODJETJE zaposli prodajalko z večletno prakso v trgovini s tekstilom v Novem mestu. Ponudbe pod Šifra: »DOBER OD«.	163
VOZNIKA za mednarodno špedicijo iščem. ® (068)83-170.	171
Nudimo delo KV avtomehaniku z izkušnjami. Možnost redne zaposlitve. Podrobnejše informacije dobite v naši oglasni službi.
NATAKARICO ali kuharico redno zaposlim. * (068)28-860, popoldan. 187 KANDIDATE za organizirano akvizitersko skupino iščemo. * (068)47-137 ali (0609)628-416.	188
TESNJENJE oken in vrat - iščemo izvajalca. * (061)59-733.	240
V NOVEM MESTU redno ali honorarno zaposlimo urejeno dekle za delo v bistroju. * (068)341-077.	242
HONORARNO DELO, obvezen prevoz. Zaslužek 2000 DEM mesečno. Informacije samo v petek ob 19. uri v gostilni Pavlin.	249
FRIZERSKO POMOČNICO zaposli frizerski studio Franja. * (068)322-777.
POSTANITE najboljši med najboljšimi! Priključite se najboljši prodajni mreži po Sloveniji, ki se ukvarja z zbiranjem naročil velikih književnih uspešnic. * (0609)637-492, (064)634-064, (064)56-105.
282
ODLIČEN ZASLUŽEK nudimo pridnim in komunikativnim. Pogoj: osebni avto in prosti vikendi. * (068)321-501, do 15. ure.	314
NATAKARICA dobi redno zaposlitev. »(068)28-101. 330
službo išče
ZAPOSLITEV v dopoldanskem času kot pomočnik kuharja iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	69
KAKRŠNOKOLI DELO na domu iš-čem. Naslov v oglasnem oddelku. 174
stanovanja
STANOVANJE s posebnim vhodom (soba, kuhinja, kopalnica) oddam. ® (068)27-858.	80
V	NOVEM MESTU, K Roku 1, takoj
oddam prazno enosobno stanovanje. * (061)448-329.	189
V	MOVITM MF5TI I nH H o m HuncoKnrt
stanovanje z garažo. * (068)26-419, zvečer.	252
TREBNJE - ugodno prodam novejše trisobno stanovanje, 64 m2, v prvem nadstropju, s centralnim ogrevanjem. ® (068)45-666.	264
ženitne ponudbe
55 - LETNI upokojenec, razvezan, srednje postave, ljubitelj narave in planin, želi spoznati simpatično gospo za skupno preživljanje prostega časa ali skupno življenjsko pot. Šifra: »45 - 55«.	93
SEM PREPROST KMEČKI FANT, star 28 let, z majhno mehanizirano kmetijo in službo. Rad bi spoznal dekle ali mamico za skupno življenje. Otrok ni ovira! Šifra: »SREČA V DVOJE«.	251
Davčno svetovanje in podjetništvo
Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja
NUDIMO:
• VODENJE POSLOVNIH KNJIG
— d.o.o., d.n.o.
— samostojni podjetniki in obrtniki (veliki in majhni) — odvetniki, zdravniki
• VODENJE TRGOVINSKIH EVIDENC
— Prevzemni listi — Trgovska knjiga TDR — Izračuni prom. davka brez evidentiranja tarif na register blagajni in opravljanja inventur — Vodenje s pomočjo PC MODEM-ov • IZDELAVO LETNIH BILANC IN DAVČNIH NAPOVEDI
O
>
O
z
(za poslovno zdrava podjetja £ in podjetnike)
•	PODJETNIŠKO IN O DAVČNO SVETOVANJE >
• KADROVSKA IN DRUGA z ADMINISTRATIVNA DELA ^
•	RAČUNALNIŠKO	•
PROGRAMSKO OPREMO
ZA TRGOVINO — preverjena v velikih trgovinskih sistemih	j
— kvalitetno programsko svetovanje
Pokličite: 068/323-266, 0609/633-407
Vas mika dober zaslužek?
Nudimo delo po pogodbi (akviziterstvo) s stimulativnim zaslužkom. Ce ste podjetni, sprejmite izziv in nas pokličite na tel (063) 856-305, 855-950 vsak delovni dan med 8. in 16. uro.
00
o-
in
(J
P
)Sl
01
.8)
U
lc-it. 11 li-
č-
it
r
v
8-
>9
v.
{•
e-
in
ll
5-
U
v
h
n
it
10
H
i>.
r
li-
li
r
r-1	—----------------------------------------------------\
Novoletni čas je priložnost za raznovrstne obračune, med drugim v tem času ljudje pogosteje kot sicer naročajo ali odpovedujejo časopise. Dolenjski list si odpovedi seveda ne želi, za nove naročnike pa je pripravil posebno novoletno ponudbo. Takale je.
Kdor se bo v decembru ali januarju naročil na Dolenjski list, bo v dar prejel zelo lep stenski koledar z umetniškimi slikami dolenjskih slikarjev. Enaka nagrada čaka tudi tistega, ki bo pridobil novega naročnika.
Izpolnite torej spodnjo naročilnico, pošljite jo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212 - in prejeli ne boste samo ličnega koledarja, ampak vsak četrtek v letu vsebinsko bogat časopis, ki ga bere že blizu sto tisoč ljudi.
k--------——-----------------------------------------------------------------H
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:________________________________________Upokojenec:	da ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):________________________________________
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki niu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1 9 9 6.
Kraj:	Datum:	Podpis:
Naročnika pridobil (ime, priimek in naslov):_______________________________________________
Podpis:
V_____________________________________________________________________________________
unicard.no.
(pri gostišču Kos v Ločni)
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30.
Rozmanova 19, tf 068127-174
■oirtS* LUKY
—
Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo tudi kredite in leasing za rabljena vozila.
Tel. 068/24-612
GOSTILNA PARADIŽ Novomeška c. 87 STRAŽA, tel. 83-188
Obveščamo vas, daje gostilna od 2. januarja odprta vsak dan, tudi v ponedeljek.
Obratovalni čas:
PONEDELJEK - PETEK
od 13. do 23. ure
SOBOTA - NEDELJA
od 11. do 23. ure
HVALA, SE PRIPOROČAMO!
Dinamično in uspešno švicarsko podjetje za prodajo gospodinjskih strojev iŠČG
VODJO ZASTOPSTVA V SLOVENIJI.
Javijo se lahko kandidati(-tke) v starosti od 25 do 45 let z organizacijskimi in prodajnimi sposobnostmi, smislom za podjetnost ter znanjem nemškega in angleškega jezika. Plačilo zelo dobro - s provizijo. Dodatne informacije pisno ali po telefonu v nemškem ali angleškem jeziku. Firma HUSOUARNA, VVehntalerstrasse 586,8046 Zurich, Švica Tel: 004111-371-4070 Telefax: 0041/1-371-4080
Podjetje, ki se ukvarja s prodajo izdelkov široke potrošnje, išče ZASTOPNIKA za prodajo na območju DOLENJSKE.
Od interesentov pričakujemo resen odnos do dela in lasten prevoz. Pisne ponudbe pošljite na naslov: MOVENS, d.o.o., Kosmačeva 14, Portorož!
Inf. (066) 71-254.
V__________________________________/
STE SAMI IN RAZOČARANI?
Pokličite ženitno posredovalnico METULJ na tel.: (061) 126 35 84. Diskretnost je zajamčena.
r-------------’
! IZJEMNE CENE VOZIL • * FORD iz zaloge:	1
J Ford Escort:
1.6i CLX 16v 26.800 DEM ! , 1 8iCLX 16v 28.700 DEM , , 1.8i GT 16v 31.500 DEM , 1 Ford Mondeo	1
| 2.0i GLX 16 v 37.700 DEM I
« Nudimo vam ugoden kre- ■ 1 dit 8%, leasing, menjava 1 1 staro za novo, kvalit. ser- 1 J visne storitve in rez. dele J , po ugodnih cenah.
■ AVTO-HIT, d.o.o., Novo mesto ■ i tel./lax 068/26-077, 341-300 i
L.....................J
NOVOTEHNA
imi
Vam omogoča nakup avtomobila tudi brez gotovine. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil:
•	LADA
•	ŠKODA
•	CITROEN
Na zalogi rabljena vozila: FIAT Tipo 1.4 i, Tempra, ŠKODA FAVORIT,
Z JUGO SKALA AVTOSALON NOVO MESTO Kandijska 13, tel. (068) 322-066
Ali ste brez zaposlitve? Iščete delo, primerno svojim sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. Tel.: (090) 42-11 (stroški 78 ^ SIT/0,5 min.),___________
Brezplačno posredujemo informacijo o nakupu in prodaji različnih rabljenih in novih vozil. Tel. 090/42-67, strošek 65 SIT 0,5 min. Agencija VSEVED.
TERACO, d.o.o.
Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane.
Garancija čeki tekočega računa.
•B (068)26-749
! AMBI, d.o.o.	i
■	Novo mesto	■
J vabi k sodelovanju
, osebo za računovodsko ,
■	vodenje podjetja	(
i Izobrazba najmanj 5. stop- i
■	nja, pasivno znanje nem- ■ i škega jezika ter najmanj i 1 10 let delovnih izkušenj na ■ 1 področju računovodstva. 1 [ Prošnje s kratkim življe- J , njepisom in dokazili o iz- , , polnjevanju zahtev pošljite ,
■	do 19. 1. 96 na naslov:	■
J AMBI, d.o.o.
, Smolenja vas 11 d	,
■	68000 Novo mesto	■
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24
rroaamo:
•	hiše: Vel. Poljane pri Šmar-jeti, Osojnik pri Semiču, v Občicah, Novem mestu, Otočcu, Šmarjeti, Krškem, Senovem, Brežicah, Črnomlju, Sevnici, Dol. Toplicah, Straži, Soteski, Škocjanu, Žužemberku, Kočevju, Raki, Mirni, Mokronogu, Črmošnjicah pri Stopičah, He-rinji vasi, Brestanici, Luciji pri Portorožu, Pišecah, Zdolah pri Krškem, Rebri pri Žužemberku, v Karteljevem, Kostanjevici, Srednji vasi pri Semiču, Zastava pri Črnomlju, prednje Grčevje, Vel. Banu pri Šentjerneju, Mali Strmci in drugod.
•	stanovanja: v Novem mestu, Šentjerneju, Žužemberku, Črnomlju;
•	poslovne objekte, lokale in pisarne: v Novem mestu, Celju, Črnomlju, Krškem, Trebnjem, Mokronogu, Metliki;
•	vikende in zidanice: v Straži, Škocjanu, Raki, Beli krajini, Dol. Toplicah, Pahi, Zaplazu pri Čatežu, Gor. Leskovec, Do-blička gora in drugod;
•	parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Bučki, Šentrupertu, Trški gori, Zagradski gori, Trebnjem, Semiču, Dolenji vasi pri Raki, Mihovo pri Šentjerneju, Stari vasi pri Brežicah, Karteljevo, Osrečje pri Škocjanu, Novo mesto in drugod;
9 kmetijska zemljišča in gozdove po vsej Dolenjski, kmetije v Beli krajini, Krškem in Novem mestu;
•	v najem oddamo: stanovanja, in poslovne prostore.
Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553
p
i
AGROdoo
NOVO MESTO
Prodajalna »NOVI TRG« tel. 324-583
—	MOTORNE ŽAGE STIHL IN HUSOVARNA
—	Rezervni deli
—	Sekire in vejniki
—	MOTORNE SNEŽNE FREZE
—	Pralni aparati KARCHER in LAVOR-WASH
L
J
-
Mešano italijansko-slovensko podjetje s sedežem v Ljubljani zaposli komercialnega predstavnika za področje Dolenjske in okolice.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
KOTORNA, d.o.o., Ljubljana Brnčičeva 31,61000 Ljubljana
Odkupujemo hlodovino jelke, smreke, hrasta in bukve. Tel. (061) 805-050.
Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
Zaupajte najboljšim!
VEDEŽEVANJE
ASTROLOGIJA
NiPRiMIČNINI
Prodamo:
HIŠE: na Mirni, Logu pri Sevnici, Čateških Toplicah, Žužemberku, Sodjem vrhu, Novem mestu...
STANOVANJA: v Trebnjem, Radohovi vasi...
KMETIJE:	pri Trebnjem,
Radohovi vasi.
ZIDANICE:	v okolici
Trebnjega, Kapel.
PARCELE: v Herinji vasi, Mokronogu.
POSLOVNE PROSTORE: v
Beli krajini, Krškem, Uršnih selih, Šmarjeti, Senovo.
V večjih krajih Dolenjske, Posavja in Bele krajine najamemo in kupimo poslovne prostore, hiše, stanovanja.
Ponudba tedna:
prodamo stanovanje na Seid-lovi, garsonjero v Brežicah in stanovanje v Trebnjem.
SILAN, d.o.o., član slovenske borze nepremičnin
SILAN DOLENJSKA, Cenitve in posredovanje pri prometu z nepremičninami, d.o.o., Novo mesto, Glavni trg 22, 68000 Novo mesto, tel.: 068/321-640. telefaks: 068/21-852
Vas mika sodelovanje pri prodaji OBLAČIL VISOKE MODE?
Nudimo poslovno sodelovanje ali delo po pogodbi s stimulativnim zaslužkom.
Če ste podjetni, sprejmite izziv in nas pokličite!
Telefon 063/855-950 vsak delavnik med 8. in 16. uro
SALON RENATA
Nega
in podaljševanje nohtov
žensko frizerstvo
RENATA ŠTIH
TT (068) 28-138 Jedinščica 18, Novo mesto
NAGRAJENI KUPCI TRGOVINE EMA
Št. 125 — zlata ogrlica, št. 419 — zlat prstan, št. 237
—	zlat obesek, št. 303
—	trenirka, št. 19 —jopič, št. 278 — ženska obleka, št. 420 — puiover po izbiri, št. 9 — spodnje perilo, št. 66 — hlačne nogavice, št. 214 — prijeten večer v piz-zeriji Lada z darilom dveh pizz. Čestitamo!
PORTRET TECjA TEdlNA
Stanka Macur
Rodila se je v Mariboru v znamenju vodnarja in prašiča. Nekoč se je preselila v Brestanico, kjer živi še danes. Njeno zemljepisna in kulturna podlaga še danes prihaja na dan z značilnimi odtenki štajerščine “totega pecir-ka " in v spominih na Tezno. Tezno je njena rojstna mariborska četrt, tam še živi mati, s katero se videva, in tam se srečujejo z bratom in sestro. V delavski družini so bili trije otroci. Gospa Stanka Macur ima v. sebi nekaj vihravosti jezikave štajerske dekline in nekaj veseljaške nature Pohorcev. Lahko da, kajti njene korenine segajo proti Slovenskim Konjicam, na obronke Pohorja. Tam pa se zna zgoditi: da morajo biti harmonike posebej trdno narejene, da se ne strgajo, ko jih vzemo v roke razgreti muzikantje; da jeziki nimajo dlak in da ljudje rajajo dlje ko do jutra, če je prava družba.
Ko je bila Macur komaj tako velika, da je vedela zase, se je zavedela tudi, da ima glasilke. Od takrat vse do današnjih dni poje. Pela je med drugim v elitnem šolskem zboru v rojstnem mestu. Pesem, mogoče bolje povedano glasbo, ima v žilah; Stanka Macur in glasba sta približno tako soodvisni in v takem sozvočju kot človeško telo in kri.
Študirala je solo petje, kije bilo njena velika ljubezen vse od 7. razreda osnovne šole in ki bi ji lahko odprlo vrata opernih hiš. Na poti na operne odre, kamor si je v mladosti pravzaprav vroče želela, pa je v spletu okoliščin
zavila med učitelje glasbe in tu tudi ostala: zaposlena je v osnovni šoli v Brestanici, kjer 19. leto uči glasbo. To njeno glasbeno potovanje še zdaleč ni tako kratko in enostavno, kajti Stanka Macur je izgubljeni boj z lastno umetniško željo temeljito “maščevala”s svojimi številnimi odmevnimi pesniškimi in glasbenimi akcijami. Med drugim je pela z narodnozabavnimi ansambli, del pevske kariere jo povezuje z Abrams Krško, svetlo zvezdo slovenske rap scene. V takih glasbenih navezah je kot soizvajalka sodelovala pri snemanju kasete in plošče. Posnela je tudi svojo kaseto kot kantavtorica. Kar zadeva odnos do pesmi in glasbe, je zdaj enako zagnana in svobodoljubna, kot je bila kdaj koli prej. Pesniškega duha, ki ji je z nenadoma porojenimi rimami velikokrat pomagal osmisliti notranjo temo ali svetlobo in ki jo je v preteklosti med drugim postavil v umetniško bratovščino Literarnega kluba Beno Zupančič Krško, še ni zaprla v steklenico. Preveč ljubi svobodo in preveč jo utesnjujejo pravila, da bi se odrekla temu boemskemu duhu. Tak njen način pa ji vseeno dopušča, da je poleg pevke tudi organizatorica petja; Macurjeva namreč vodi Zenski oktet Brestanica, s katerim je ravno v soboto gostovala v Škocjanu. Tudi ni veliko prireditev v kraju in okolici, kjer ne bi v programu sodelovala tako ali drugače.
V življenju pozna svoje pesmi in pesmi, ki jih napišejo drugi. Nekatere pesmi da iz sebe, da bi naprej živele kot besedilo, druge napiše z melodijo vred. Piše tudi melodije za pesmi drugih pesnikov. Pri vsem tem bi težko kaj naredila na ukaz. Pesem se ji poraja iz silnega notranjega vrenja, podre vse barikade in je tu. Ne more pa pesnica sesti za mizo in si reči: “Napisala bom Blues. ” Vseeno je v življenju napisala kakšnih 70 pesmi, kakih 20 od teh jih je za otroke.
Gospa Stanka ne mara politike. Ljubezen, v najbolj plemenitem pomenu te besede - ljubezen do narave, ljubezen med ljudmi, ljubezen med spoloma, idealna ljubezen, ki ne želi razočarati - ta ima v njenem pojmovanju sveta veliko začetnico in sme v njenih pesmih nositi svetniški sij.
MARTIN LUZAR
Štirideset
tisočakov
v
v Škocjan
Izid žrebanja novoletne nagradne križanke DL
NOVO MESTO - Čeprav je bila novoletna nagradna križanka Dolenjskega lista kar težko rešljiva, je v uredništvo do roka prispelo 817 rešitev, kar je več kot prejšnja leta. Največ preglavic je povzročal, razumljivo, izumrli plazilec iz triasa in krede -teropod, ki se je križal z brazilsko državo Goias.
Prvo nagrado, 40.000 tolarjev, je žreb naklonil Slavki Janežič iz Škocjana 38, drugo, 25.000 tolarjev, Mariji Bar-borič iz Novega mesta, Mlinarska pot 1, tretjo, 15.000 tolarjev, pa Vidi Kotnik iz Novega mesta, Lebanova 29. Knjižne nagrade bodo prejeli: Matija Udovč iz Gradca, n.h., Betka Dimič iz Leskovca, Sejmiška 8, Matija Maurer iz Sevnice, Glavni trg 39, Barbara Jakše iz Novega mesta, Brod 22, Janez Mohorčič iz Kranja, Stara c. 18, Gabi Barbič iz Metlike, Na Obrh 28 in Karmen Kostrevc iz Breške vasi 9, p. Šentjernej. Čestitamo!
In še pravilna rešitev: P, K, EPILOG, OGRAJA, TEROPOD, SCEPTER, ELIKSIR, ADICIJA, ADE, RISA, ANATOMIJA, TREN, LO, LESOREZEC, NORICA, ENCIM, VANE, RAČKA, ITA, ŠTER, NIRVANA, TE-NENTE, UČENJAK, OR, TALK, TIARA, TOKATA, FRAK, EC, ETA, IČA, ROČ, AZI, MONIZEM, KVAS, KLEJ, MORENA, URNA, OTKA, MANOMETER, ČA, ONI, CELIBAT, LIKER, RIŽANA, AJAJA, SAT, TAT, VIP, APN, ŠKOLČ, OJ, OTALINA, NOVALIS, APANAŽA
•	Absurd je brezno v breznu. (Petan)
•	Prazne obljube ljudje najtežje prenašajo. (Jurič)
•	Dvoličneži so v resnici brez obraza. (Logar)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Se črnomaljski pevci na leto naučijo vsaj tri nove pesmi? - Metlika izgledala bolj žalostno - Pomagali tudi gasilci iz Šmihela - Novo pokopališče predrago
Četrtkove telefonske klice je začela gospa iz Novega mesta: “Ni važno, kdo sem, povem vam le, da se mladi in stari jezijo, ker križanka Dolenjskega lista ni vsak teden.” Kritično pripombo, tokrat na občino Trebnje, pa je imel tudi bralec O. B. iz okolice Trebnjega. Moti ga transparent ob cesti, na katerem piše: “Trebnje - prijazna občina”, kajti to po njegovem mnenju velja le za določene ljudi. Sam stanuje malo stran od glavne ceste, pa mu ne pridejo splužit sneg, tako da se je moral z njim ubadati še na silvestrsko noč, po smeti pa ne pridejo tudi po tri tedne ipd. “Torej naj napis ne visi, ker ne drži!” je jezno končal.
Ga. Kastelic iz Mirne Peči je klicala v imenu svoje sosede A. Kostrevc, ki je še pred prazniki dobila zelo čudno pismo z naslovom nekega moškega. Da gre za kakšno ženitno ponudbo, je težko verjeti, saj je Kostrevčeva pri 70 -ih letih. Najbolj čudno pa je to, da je pismo odposlano z Dolenjskega lista, vendar se tu res nimamo časa ukvarjati s takimi stvarmi. Pripomba Ane D. iz Črnomlja je, kot pravi sama, dobronamerna. Ne gre ji v račun, da nekateri domači pevski zbori, ki se običajno s tremi pesmi-mi predstavijo na novoletnem koncertu, vsa leta nastopajo z več ali manj istimi pesmimi. Pri poslušalcih so sicer dobro sprejeti, toda tudi ti menijo, da se vsako leto lahko naučijo vsaj tri nove pesmi.
Naslednja dva telefonska klica sta bila iz tujine. Tone Zupančič je doma iz Velikega Gabra, živi pa v Kanadi in je naročnik ter reden bralec našega časopisa. Zelo ima rad šport in pravi, da na naših športnih straneh pogreša več športnih novic iz ostale države, še posebej o smučanju. “Saj so tudi lokal-
ne zanimive, toda vsi kanadski časopisi poročajo tudi o drugih dogodkih. Kaj več pa bi rad prebiral tudi o aktualnostih z mojega rodnega kraja, pa je sedaj v ospredju le avtocesta,” je rekel Tone. Marija U. iz Švice dobi Dolenjski list vsako soboto in pravi, da je to njen najlepši dan v tednu. Prebere čisto vse, bila pa je razočarana, ker v novoletni številki ni dobila koledarja, in to menda ne prvič. No, mi smo ga poslali vsem naročnikom, je pa mogoče, da se je izgubil, zato naj sporoči naslov, da bo tudi letos na tekočem, kdaj kdo goduje. Marijo zanima tudi, kam gre denar, ki ga mnogi prispevajo za prireditev Veseli december v organizaciji ZPM Mojca Novo mesto, ker bi tudi sama kaj nakazala. Predsednik ZPM Janez Pavlin je povedal, da je obdaritev 5043 otrok stala blizu 7 milijonov tolarjev; nekaj je šlo za okrasitev Glavnega trga in za organizacijo in pripravo 44 prireditev po vsej novomeški občini.
Z nezadostno praznično okrasitvijo svojega mesta je bil nezadovoljen Metličan Mirku Bajuk. Metlika sploh ni kazala prazničnega vzdušja, le nekatere trgovine so poskrbele za kakšne lučke. Ko so župana Branka Matkoviča na to opozorili, je dejal, da ima pomembnejše naloge in skrbi. Nam pa je g. župan povedal, da je Metlika prav gotovo bila bolj okrašena kot lani, da je bilo več lučk in dve smreki več, da pa Metlika res nikoli ni kaj veliko dala na ta blišč. Občina je poskrbela za stari del mesta, ostalo pa je stvar posameznikov. Novomeščan Jože B. se je odzval na prispevek v zadnji števili DL, v zvezi s požarom v Novem mestu. V članku so omenjeni le poklicni gasilci, ne pa prostovolj-
ni gasilci iz Šmihela. 9 jih je bilo skupaj s sektorskim poveljnikom takoj na kraju požara in so pomagali z orodnim vozilom in cisterno, čeprav to sploh ni njihovo področje.
Ivan P. iz okolice Podbočja se
pritožuje čez podjetje Dren Sevnica, ki odkupuje les, in kljub obljubi, da bo denar izplačala najpozneje v 20 do 30 dneh, tega ne stori. Ivan ni dobil denarja že 80 dni, in ko je na to opozoril odgovorne, so se mu opravičili z raznimi izgovori. Vendar pa tako ne gre v nedogled, še posebej, če si brezposeln, kot je Ivan. Mlada bralka Jana iz okolice Dragatuša je opozorila na dve nepravilnosti. Ko je na metliški stojnici kupovala sadje, ji je prodajalka zaračunala več, kot bi morala, poleg tega pa ji je mandarine dala še v popisano vrečko. Jana pa je bila tudi ogorčena nad policisti. Ko so namreč na avtobusni postaji pred kratkim mladi metali petarde, jih policisti niso opozorili, kaj šele kaznovali. Kar šli so mimo.
Mariji iz 'IVdinove ulice v Novem mestu ne gre v glavo, da bodo novomeški občinski svetniki namenili toliko denarja za novo pokopališče v Srebrničah. Za 11 ha zemljišča kar 850.000 nemških mark! “Za ta denar bi se prostor našel še kje drugje. Spet bomo ta denar dajali mi!" meni Marija. Bralka Meta Obrstar iz Novega mesta pa se čudi odnosu Branka Suhyja do svojih domačinov Novo-meščanov, saj jih v intervjuju vsevprek kritizira, čeprav so mu dali vse. Zanimajo, koliko je stal zadnji bienale in ali je že plačan; ali je ekspertna komisija ugotovila, da je bienale promoviral našo pokrajino, in ali se je slikar že kdaj pogledal v ogledalo in se vprašal, kaj je v resnici naredil za Dolenjce.
L. M.
V
Šolanje psov pomemben del lovstvi
i
Lovec mora žival upleniti naglo, odgovorno in tako, da ji povzroči čim manj boleči* - Pri slabem strelu velika pomoč psov - Prihodnje leto tekmovanje v Kostanjevici
Lovce je pravzaprav težko prikazati v humani luči, saj je njihovo delo poleg gojitve divjadi tudi plenjenje, je pa pomembno, ali je to delo opravljeno na lovsko običajen in občuten način. Prav zato je varčen del lovstva kinologija, zaradi katere so se v Kostanjevici pred kratkim mudili ugledni gostje z enim namenom: nadaljevati
lo znanega vodnika psov Tonija Žuliča, ki se s šolanjem krvosled-cev ukvarja že več let in je z njimi dosegel že več vidnih uspehov. Pes krvosledec igra pomembno vlogo pri iskanju ranjene divjadi, saj
priskoči na pomoč lovcu, ki se ffl strel na parkljasto divjad ali mei — veda ni najbolje posrečil in živali | obležala v ognju. Takrat pes ri njeno žival izsledi in jo reši mul strelcu pa olajša vest. Veliko zlo p je, če lovec divjad zastreli, a tej
* Prihodnost lova s stališča družbe, etike in odgovornosti je bila tudi tema delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnjega alpskega prostora pred enim letom na gradu Zemono pri Vipavi, kjer so sprejeli resolucijo, v kateri je zapisano, da se mora ob spremembi odnosa do narave in divjih živali tudi lov spremeniti. Lov namreč ni zgolj varstvo, marveč odgovorno, preudarno, vzdrževalno izkoriščanje narave in njenih virov. “Lov je v skladu z načeli in zahtevami svetovne strategije za varstvo narave, je etično, razumno in vzdrževalno izkoriščanje nekaterih prosto živečih živalskih vrst oziroma alternativna in dodatna oblika produktivne rabe okolja, zato lahko pomeni tudi obliko varstva narave,” je zapisano v resoluciji.
propagiranje dela in šolanja psov krvosledcev v Sloveniji.
Trije mednarodni kinološki sodniki, Leo Fabiani, mag. Marko Mali in Boris Leskovic, ki je znan tudi kot urednik Lovca, njim pa se je pridružil še domačin, prav tako mednarodni sodnik Franci Svetec, so prišli v Kostanjevico na povabi-
POTAPUACIV KRKI
NOVO MESTO - Da potapljanje ni le poletni šport, so se lahko prepričali v soboto, 6. januarja, obiskovalci Loke in Otočca, ko so začudeno opazovali množico “ljudi žab”, ki so v popolni potapljaški opremi skočili v ledeno mrzlo Krko in tako odprli letošnjo sezono. Klub za podvodno aktinost v Novem mestu že od nekdaj prireja zimsko potapljanje v reki Krki. Tokratno potapljanje, ki so se ga udeležili potapljači iz desetih slovenskih klubov, je bilo za potapljače prijetno doživetje in tudi Krka je bila do njih prijazna, saj so izmerili temperaturo vode 7,4° C in najgloblji potop 4 m, kjer je skupino potapljačev prijetno presenetil zaspan som velikan. Potapljači, ki tudi sicer skrbijo za čistost Krke, tradicionalna je njihova ekološka akcija konec vsakega poletja, so tudi tokratni potop izkoristili in iz reke prinesli nekaj nesnage, ki jo je znatno več na Loki kot na Otočcu.
e pove, žal se tudi to dogaja. Obisk ie bil priložnost tudi A
Jbisk je bil priložnost tudi pogovor o kinološki tekmi v ri publiškem merilu, ki bo verjetni prihodnje leto na terenu lovski družine Kostanjevica, in o odnosjj javnosti do lovstva, saj kritika pri) haja iz različnih smeri in je usmerjena v več občutljivih točk. Dand je namreč v Sloveniji 23.000 lovj cev, leta 1910, ko je bila ustanov) ljena lovska organizacija, pa jih ji bilo le tisoč. Tako takrat kot danej je skleda, iz katere zajemajo, isti aredjt
vedno bolj pa stopa v ospredj* dejstvo, da narave nismo dobili '| dar, pač pa le v uporabo od zanaffl
dar, pač pa le v uporabo od zanatt cev.
Lovci poskušajo pri določitvi odstrela na osnovi opazovanj (škode v lovišču, trofejne vredno) sti in teže divjadi) približno oceni) ti, koliko je določene vrste n* nekem teritoriju, in določijo kakšen naj bi bil zmerni odstrel, ne bi zašli v matični fond določeM vrste divjadi. Lovce zavezuje tudi lovski zakon, po katerem morajo vse, kar dobijo v lovišču - torej zs) meso in trofeje - vrniti v lovišče*) obliki prehrane, pogozdovanja!
T. G

" -
* • ijjtejr * tl ’	:
I^KRKPkZDfWILIŠČN i
HOTELIOTOCEC
I
Plesno zabaviščna restavracij*^
TANGO
1
za izbran okus m navade
V soboto, 13.1.96 od 20.00 ure dalje plesni turnir za pokal Otočca v družabnem plesu. Organizator Boris in Mirjana Vovk.
Sponzor večera turistična
POMOČ PSA PRI LOVU -Ranjeno lisico je izsledil lovski terier.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LISTI
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisarij zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
Smeh na prepihu
V kratkem se bo izteklo več ko dve leti neprekinjeno objavljanje anekdot in prigod o ljudeh z obeh strani Gorjancev. Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi, na pobudo Dolenjskega lista pa je Dular iz množice domala tristo zapisov
izbral blizu 250 anekdot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je sredi decembra 1995 izšla lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu.
Knjiga v prosti prodaji stane 1.900 tolarjev, s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto) pa si J. Dularja Smeh na prepihu lahko zagotovite po novoletni ceni s popustom, in sicer le za 1.400 tolarjev
*§-
—H
Naročam
NAROČILNICA izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu
po prednaročniški ceni 1.400 tolarjev za izvod. Knjigo mi pošljite s poštnini povzetjem na naslov: Ime in priimek:______________
Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_
1 ofMh strani 6«rjanfi©v
ANekdoTE iN pRiqods ZApisAl Jože DuIar
Na gramofonu jo je videl
Metličana Tonija Gašperiča poznajo širom po Sloveniji, saj nastopa kot humorist in vodja veselih oddaj na radiu, televiziji, po šolah, veselih večerih, proslavah, predstavitvah, mitingih, v časopisih in še drugod. Tako res drži, da bi se človek skoraj bal odpreti konzervo, da ne bi Toni še od tam ven pogledal.
Včasih ga na cesti ogovarjajo popolnoma neznani ljudje. Ko mu je v Celju neka ženska rekla, da ga je videla na radiu, ji je hudomušnež Toni veselo odgovoril:
“Jaz pa vas, gospa, na gramofonu!"
Prvomajsko voščilo
Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja, je leta 1966poslal novinarju Dolenjskega lista Milošu Jakopcu čestitko z malo nenavadnim naslovom.
Iz Dolenjskega lista je namreč izrezal Jakopčevo karikaturo, imenitno delo slikarja Boža Kosa, in jo na dopisnici nalepil na prostor, namenjen za naslov. Pod karikaturo je dodal le dve besedi: NOVO MESTO.
Na drugo stran dopisnice pa je napisal: “Vesele prvomajske praznike ti želi muzejski kolektiv!" Spodaj je v potrditev pritisnil še štirioglato muzejsko štampiljko.
Nato je dopisnico vrgel v poštni nabiralnik in presenečeni Miloš jo je naslednji dan res dobil.
/ >v SMEH I »v JE POE ' ^ ZDRAVJA
Šale izbita Bojan Ajdi/
O čem govorijo ženske
“Mamica, ali je res, da neka' teri ljudje v Afriki živijo neob-lečeni, da so goli?”
“Resje res, Alenka!”
“O čem pa potem tam žensk« razpravljajo?’*	i
Jezen je bil
“Zadnjič sem hotel v banki s zamenjati pettisočaka, pa ga i nisem.
“In zakaj ne?”
“Ker ga nisem imel!” i |(
Med boksarji	l
V slačilnici vpraša boksal svojega nasprotnika:
“Ali je daleč od slačilnice dd ringa?’*
“Dokaj daleč, vendar je to zat« vseeno, saj te bodo tako z ringa odnesli!”
i
i